49 3 KRONIKA 200I pregledni znanstveni članek UDK 353.31:94(497.4 Ptuj)"9/19" prejeto: 6. 4. 2001 Nataša Kolar prof. zgodovine, višja kustodinja. Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj Vojne, vojaštvo in vojske na Ptuju skozi stoletja IZVLEČEK Prispevek predstavlja različne vojaške enote, ki so bile povezane z zgodovino Ptuja, njegovo obrambno vlogo ob madžarskih (10. do 12. stol.) in turških (15. do 17. stol.) vdorih, vojaške vaje in manevre notranjeavstrijske in hrvaške vojske na Dravskem in Ptujskem polju (18. in 19. stol), delovanje vojske v mestu v Kraljevini Jugoslaviji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji; pregled vojaške dejavnosti na Ptuju pa se zaključi z vojno za Slovenijo leta 1991. KLJUČNE BESEDE Ptuj, vojaške enote, vojašnice SUMMARY WARS, THE SOLDIERY AND ARMIES AT PTUJ THROUGH CENTURIES The contribution presents different military units that were connected to the history of Ptuj, the town's defensive role during Hungarian (10'' to 12'' centuries) and Turkish (13'' to 17"' centuries) raids, the military training and manoeuvres of the Inner Austrian and Croatian armies on Dravsko and Ptujsko polje (18'' and 19'' centuries), the activity of the army in the town during the Kingdom of Yugoslavia and during the Socialist Federative Republic of Yugoslavia. The survey on military activity at Ptuj concludes with the war for Slovenia in the year 1991. KEY WORDS Ptuj, military units, barracks 223 3 KRONIKA 49 NATAŠA KOLAR: VOJNE. VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA. 223-230 2.00I Ugodni geografski položaj ptujskega območja med Alpami in Vzhodom ter Panonijo in Italijo je omogočal poselitev že v prazgodovini. Za nasta- nek in razvoj Ptuja je bila odločilna lega kraja, zelo pripravna za prometno križišče in vojaško opo- rišče. Pod rimsko oblast je prišlo ptujsko območje okrog leta 15. pr. n. št. V času noriško - pa- nonskega upora od leta 6 do 9 je prispela v Ilirik legija VllI. Avgusta, ki je pomagala zadušiti upor. Zgradila je utrjen vojaški tabor. Cesar Klavdij je zamenjal to legijo leta 45 ali 46 z legijo XIII. Ge- mino, ki je prišla iz Vindonnisse (Švica). V pove- zavi s to legijo se omenja Petoviona prvič v zgo- dovinskih spisih (Tacit, Historiae III, 20). Leta 69 so se sestali v taboru legije XIII. Gemine panonski legijski poveljniki, da bi podprli izmed možnih kandidatov za cesarja Tita Flavija Vespazijana. V letih 100-103, ko je cesar Trajan premestil legijsko posadko na mejo ob Donavi v Vindobono (?), je Ptuj dobil status civilnega središča in naziv Co- lonia Ulpia Traiana Poetovio. V nemirnem 4. sto- letju je bilo mesto izpostavljeno pohodom najraz- ličnejših vojska.^ Po odhodu Langobardov iz Panonije leta 568 v Italijo so se začeli naseljevati na izpraznjeno ob- močje Slovenci. Po smrti velikomoravskega kneza Koclja 874. leta so dobili salzburški nadškofje od nemškega vladarja v fevd Ptuj z okolico. Od 10. do 12. stoletja je bil Ptuj predvsem ob- rambna postojanka pred madžarskimi vdori. Salz- burškemu škofu Konradu I. je uspelo z Madžari skleniti mir. V 12. stoletju je bil Ptuj sedež mej- nega zemljiškega gospostva proti Ogrski. Salz- burški nadškof Konrad I. je podelil ptujski grad v fevd lungausko ministerialski družini, pozneje imenovani Ptujska. Ptujski gospodje so bili izredno sposobni, podjetni in bojeviti. V drugi polovici 12. stoletja so uspešno vodili dve veliki vojni akciji proti Ogrom. Osvojili so dolino Pesnice do Trgo- višča (boji med leti 1158 in 1165) ter vse ozemlje do črte Zavrč - Središče - Šafarsko - Mura.^ V teh bojih sta padli tudi obe madžarski postojanki Ormož in Bori. Vojaška moč Ptujskih je bila v 13. stoletju izredna. Na strani Rudolfa Habsburškega so sodelovali v bojih proti Otokarju Češkem z 200 konjeniki,'^ to je z najmočnejšim oddelkom s Šta- jerskega. Mesto Ptuj je dobilo svoje obzidje v drugi po- lovici 13. stoletja, ob njem je potekal jarek, varo- valo ga je šest okroglih oziroma polkrožnih stol- pov. V prvi polovici 14. stoletja se je mestni ob- rambni sistem povezal z grajskim. Okoli gradu je bilo razvrščenih 12 stražarskih mest.^ Od 13. stoletja se je mesto pospešeno razvijalo. Postalo je močno trgovsko in obrtno mesto s priviligiranimi sejmi in posebnim sejemskim sodstvom. Razcvet Ptuja je trajal do 15. stoletja, ko so mesto spet prizadele vojne. Med letoma 1479 in 1490 so zasedli Ptuj Ogri, začeli pa so se prvi turški vdori, ki so s presledki trajali do 17. stoletja. V obrambnem pogledu je bil Ptuj v 16. stoletju pomembnejši od Maribora. Bil je osrednja trdnjava na Dravskem polju, imel je tudi vlogo obmejne obrambne postojanke. V petdesetih letih 16. sto- letja so začeli italijanski gradbeniki pod vodstvom družine deli' Allio večja utrdbena dela na Ptuju zlasti na mestnem obzidju.^ Za vlade nadvojvoda Karla I, so začeli utrjevalna dela na grajskem kom- pleksu, predvsem na jedru gradu in južnem ter vzhodnem platoju. Dela sta vodila deželna grad- bena mojstra superintendanj: Francesco Teobaldi in Salustio Peruzzi. Italijanska gradbeno-utrdbena dela so na Ptuju končali do leta 1580, dokončno pa so jih sklenili leta 1588 z zidavo trinadstropne proviantne hiše štajerskih deželnih stanov. Od 1751 do 1860 je bila stavba last vojaške invalidske uprave, nato so se nastanili v njej vojaki. Vojaška uprava je prizidala okoli leta 1760 ob sedanji Slomškovi ulici trakt z oficirskimi stanovanji; imenovali so jo Mala inva- lidska hiša ali Mala kasarna, ki so jo podrli leta 1905. V sredini 17. stoletja je Štajerski zopet grozila turška nevarnost. Ponovno so morali utrditi trd- njave ob obmejnih krajih, med njimi tudi Ptuj. Utrdbeni sistem, ki so ga zgradili v 16. stoletju, je bil v tem času že zastarel. Leta 1657 je naročil maršal Montecuccoli svojemu glavnemu inženirju Martinu Stieru izdelavo novih načrtov za preure- ditev obmejnih trdnjav, ki je njihovo posodobitev predlagal zvezdasti sistem. Čeprav teh načrtov ni- so uresničili, je dal mestni sodnik in župan Franc Guffante spomladi leta 1664 popraviti mestno ob- zidje. O odkritih prazgodovinskih naselbinah, o rimskem ob- dobju in o arheoloških najdbah na območju današnjega Ptuja piše Brane Lamut v članku Od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka, v Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža, katalog razstave, Ljubljana 1987, strani od 6 do 19. 2 I. in ]. Curk, Ptuj, Ljubljana 1970, str. 60 (v nadaljevanju I. in J. Curk, Ptuj). O vojaški moči Ptujskih razlaga Bogo Grafenauer v članku Ptuj v srednjem veku, ZC, L XXIV, zv. 3-4, 1970, str. 173. ^ 1. in J. Curk, Ptuj, str. 76. ^ O poteku obzidja piše Ferdinand Raisp v Pettau, Steier- marks älteste Stadt und ihre Umgebung, Graz 1858, str. 27 (v nadaljevanju F. Raisp, Pettau). Od mogočnega mestnega obzidja, ki so ga začeli postopoma rušiti v prvi polovici 19. stoletja, je ohranjen okrogli stolp ob Dravi (Miheličeva galerija). Kako pa je potekalo mestno obzidje pa lahko vidimo le na franciscejskem katastru Ptuja iz leta 1824. (op. av.). 224 49 2001 3 KRONIKA NATAŠA KOLAR: VOJNE, VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA, 223-230 Franciscejski kataster Ptuja iz leta 1824, na katerem vidimo potek mestnega obzidja (Arhiv Slovenije, Franciscejski kataster, mapa I, št 463) 225 3 KRONIKA 49 NATASA KOLAR: VOJNE, VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA, 223-230 2001 AJoJs Kasimir, Skica Male kasarne, pred 1905 (Fototeka zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj); Neuresničen načrt Martina Stiera za posodobitev ptujskih grajskih in mestnih utrdb iz leta 1657. (Fototeka zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj) 226 ) 3 KRONIKA lOOI NATAŠA KOLAR: VOJNE, VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA, 223-230 Situadjski načrt ptujskega zgornjega vojaškega vežbališča ob Dravi iz leta 1909 (ZAP, MOP, šk. 306, ovoj 1895-1908-1909) Ptujski meščani so prvič nosili orožje za varo- vanje mesta in države pod županom Guffantejem. Bili so tako navdušeni in zavzeti, da so jim bile odveč 4 kompanije, ki jih je poslal Montecuccoli za okrepitev varovanja mesta in jih niso spustili v mesto. Enako je bilo 1704, ko se je Ptuj branil pred Kruci. Cesar Kari VI. je dovolil 5. marca 1739^ meščanom in rokodelcem, da so se urili v uporabi orožja pod vodstvom vojske. S časom se je razvil iz te enote meščanski konjeniški korpus, ki se je leta 1788 preimenoval v uniformirani lovski kor- pus. Z leti je dobila enota bolj vojaški značaj. Ptuj- ski meščanski korpus je bil razpuščen leta 1837.^ V 18. stoletju so bili na Dravskem in Ptujskem polju trije veliki vojaški vadbeni tabori, ki sta jih imeli notranjeavstrijska in hrvaška vojska. Prve vo- jaške vaje so bile 1750 v bližini Turnišča, obiskala jih je tudi cesarica Maria Terezija. Vodil jih je ge- neral Kari Freyherr von Kheüel. Druge so bile leta 1786 na prostoru med Zgornjo Hajdino in Ravnim poljem. General topništva Peter de Langlois je poveljeval šestnajstim bataljonom. Pet tednov so vadili v vseh vojaških veščinah. V začetku junija 1786 je vojaške vaje obiskal cesar Jožef II. Največje, tretje, so bile poleti 1787 na zgornjem Ptujskem polju. Tudi na teh manevrih je bU poveljujoči ge- neral topništva Peter de Longlois iz Gradca, sode- lovalo pa je kar 17.000 vojakov. Do začetka av- gusta 1787 so se pripravljali z vajami na vojno s Turki, ki se je začela 9. februarja 1788.^ V začetku 19. stoletja, ko je bila habsburška monarhija v vojni z Napoleonom, so 16. decembra 1805 zasedli Ptuj Francozi. Zaradi sklenjenega mi- ru v Bratislavi 26. decembra 1805 so ostali v mestu samo deset dni.^ Leta 1808 so ustanovili v avstrijski monarhiji deželno hrambo. Ptujsko kom- panijo so sestavljali meščani in kmečki sinovi iz okoliških gospostev. Ustanovljena je bila 10. julija 1808, vodil jo je Franc Poskoschill.^^ V naslednjih letih je postal Ptuj zbirno mesto za razkropljene deželne brambovce.^^ Avstrija je bila ponovno v vojni s Francijo leta 1809. Do sredine maja 1809 so bile kratek čas na Ptuju številne avstrijske enote. Francozi so bili ponovno na Ptuju 27. maja, nato od 30. julija do 19. septembra ter pet tednov od 10. decembra 1809 naprej. V tem času so se oskrbovali na mestne stroške, saj jim je moral magistrat plačati 85.000 goldinarjev vojne kontri- bucije.^^ Do februarja 1810 je hvalevredno oprav- ljal garnizijsko službo ptujski uniformiran kava- lerijski korpus, zatem pa je prišel na Ptuj pehotni polk barona Simschena. Cesar Franc I. je leta 1817 predpisal novo raz- delitev nabornih okrožij. Slovenska Štajerska je po- stala naborno okrožje za 47. pehotni polk, ki je imel vojašnice v Mariboru, na Ptuju in v Celju. S teh območij so bili tudi vojaki. 24. novembra 1824 je prišel na Ptuj 9. lovski bataljon, ki je postavil svojo štabno postajo in garnizijo. Od leta 1824 je bUo mesto naborna postaja za 9. bataljon in od 1849 tudi iz 9. bataljona izhajajoči 20. lovski ba- taljon.l3 V revolucionarnem letu 1848 so ustanovili Ptuj- Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), R - 40, Simon Povoden, Bürgerliches Lesebuch I., 1821, str. 205 (v nadaljevanju S. Povoden, Bürgerliches). O sestavi, članih in dogodkih povezanih z meščanskim konjeniškim korpusom piše ptujski kronist F. Raisp, Pettau, na straneh od 194 do 203. ^ O velikih vojaških manevrih na Dravskem in Ptujskem polju v drugi polovici 18. stoletja piše S. Povoden, v Bürgerliches na straneh od 233 do 235, njegove zapi- se pa povzema tudi F. Raisp, Pettau, na straneh 155 in 158. ^ ZAP, S. Povoden, Bürgerliches, str. 237. 10 ZAP, S. Povoden, Bürgerliches, str. 239. 11 ZAP, S. Povoden, Bürgerliches, str. 241. 12 ZAP, S. Povoden, Bürgerliches, str. 243. 12 F. Raisp, Pettau, str. 163. 227 3 KRONIKA 49 NATAŠA KOLAR: VOJNE, VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA, 223-230 200I čani, kljub vojaški posadki v mestu, 23. marca na- cionalno gardo za ohranjanje zakonitega miru in reda ter za varovanje oseb in lastnine. Štela je 233 mož. Jeseni 1848 je bil v mestu tudi armadni kor- pus grofa Nugenta, ki je štel 8000 mož in je imel 13 topov.^^ V drugi polovici 19. stoletja je prišlo zopet do političnih in geografskih sprememb v Evropi. Vo- jaški poraz Avstrije s Prusijo in z Italijo leta 1866 je imel vidne posledice v notranjepolitičnih razmerah habsburške monarhije. V sklopu spodnještajerskega 47. pehotnega polka so se na italijanskem bojišču vojskovali tudi dopolnilna vojaška posadka 9. in 20. lovskega bataljona ter 4. pionirski bataljon s Ptuja.^^ Ko je bila februarja 1867 uveljavljena dualistična ureditev monarhije je prišlo do številnih reform, med katerimi je bila tudi vojaška. Svoje naborno okrožje je imel 87. pehotni polk v Celju z okolico, na Pohorju, na Ptuju in v Ormožu. Ob tem polku je imel Ptuj še pionirje - inženirce. Med letoma 1850 in 1914 je bil Ptuj z okolico skoraj vsako leto začasna prehodna postaja za zbiranje različnih vojaških enot, ko so le-te mar- širale na številne vojaške vaje v avstrijski monar- hiji. Tako so prišle med 19. in 24 avgustom 1893 na Ptuj 29. divizijska baterija iz Celovca, ki je bila do tedaj na strelskih vajah na Krškem polju, pod vodstvom general majorja Moriza Fuxa pa 56. pehotna brigada iz Ljubljane. Na Ptuj so prispeli tudi en eskadron 5. dragonskega polka iz Mari- bora, štirje bataljoni 17. pehotnega polka iz Ljub- ljane ter 20. in 31. lovski bataljon iz Gorice. Nasta- njeni so bili dragonci pri Sv. Margareti (Gorišnica) in njeni okolici, pehota na Ptuju, 20. lovska bate- rija na Krčevini in Rogoznici, 31. lovska baterija na Bregu in Hajdini. 29. avgusta je odpotovala večina vojaških skupin pod vodstvom divizionarja Albo- rija in brigadirja Fuxa skozi Lenart v Feldbach, kjer se je združil celoten 3. armadni korpus za nadalj- nji pohod proti Günzu na Madžarskem. Med tem časom, ko so bile vojaške skupine na Ptuju in v njegovi okolici, so pripravili 23. avgusta vojaške vaje pri Vurberku,-26. avgusta vajo v po- stavljanju pontonskega mostu čez Dravo na Vičavi (sodeloval je tudi 4. pionirski bataljon), 25. avgusta pa vojaške vaje v bližini Dornave. 31. avgusta in 1. septembra je prišel na Ptuj še 8. huzarski polk iz Celovca. Naslednji dan je odšel proti Günzu, kjer je bil velik cesarski manever.^^ Tudi leta 1896, ko je bil v septembru veliki cesarski manever v Cakovcu, so se zbirale od 9. septembra dalje v okolici Ptuja vojaške enote, ki so odpotovale od tu na manevre 14. in 15. septembra. V ozkem prostoru od Hajdine do Krčevine - Spuhlje je bilo nastanjenih 16 ba- taljonov, 6 eskadronov, 32 topov, 9960 mož in 1425 konj. Te vojaške enote so sestavljale: 28. pehotna divizija Hegedüo iz Ljubljane, v katero je bila vključena pehotna brigada Lovetto iz Trsta, s 87. pehotnim polkom iz Trsta in 97. pehotnim polkom iz Pule; 8. huzarski polk, 1. divizija iz Celovca s tremi eskadroni, 9. topniški poUc s štirimi baterijami in šestnajstimi topovi, 56. pehotna brigada Sterzy iz Ljubljane s 27. pehotnim polkom iz Ljubljane in 47. pehotnim polkom iz Gorice, 5. huzarski polk, dve diviziji iz Beljaka s tremi eskadroni in 7. divizijski topniški polk s štirimi baterijami in šestimi topovi. S Ptuja je odšel na manevre v Čakovec tudi 4. pio- nirski bataljon. Z manevrov so se vse enote vračale 24. in 25. septembra 1896.17 Ptujski 4. pionirski bataljon je imel vsako leto od pomladi do jeseni vojaške vaje na Dravi in strelske vaje na vojaškem strelišču. Ni pa jih imel samo na Ptuju, ampak tudi v drugih mestih avstro-ogrske monarhije. V času prve svetovne vojne je bil Ptuj pre- hodna postaja za vojaške enote in za njihovo začasno nastanitev. Ob pionirskem je imel med prvo svetovno vojno svoj garnizon tudi 3. saperski bataljon. V vojaške namene sta bili zasedeni obe okoliški ljudski šoli. V obeh stavbah so uredili rezervno vojaško bolnišnico, prav tako tudi v Strrrišču, kamor so vozili ranjence s soške fronte. V njeni bližini je bilo taborišče za ruske vojne ujetnike, ki so pomagali pri gradnji bolnišničnih barak. Ko je 29. oktobra 1918 dunajska vlada za- prosila antantne sile za premirje, je bila prva sve- tovna vojna končana, habsburška monarhija pa je razpadla. Na Ptuju je bil nastanjen v tem obdobju saperski polk. 1. decembra 1918 ko je bila v Beogradu razgla- šena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je pripadel Ptuj novi državi. Regent Aleksander Ka- radordevič je izdal 22. decembra 1918 ukaz o usta- novitvi Dravske divizijske oblasti s poveljstvom v Ljubljani. Tudi v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo- vencev so bili na Ptuju pionirji - inženirci, in sicer drugi bataljon 2. pontonirskega polka.^ Tudi ta bataljon je imel v poletnih mesecih praktične vaje na Dravi. F. Raisp, Pettau, str. 208. 15 ZAP, R - 27, Ferdinand Raisp, Chronik von Pettau 1857- 1887, str. 64. 1^ ZAP, R - 26, Ferdinand Raisp, Chronik von Pettau 1888 - 25. 1. 1898, str. 27 (v nadaljevanju F. Raisp, Chronik). 17 ZAP, F. Raisp, Chronik, str. 41. 1° Podrobneje pišem o vojski na Ptuju v tem času v član- ku Nataša Kolar, Vojska na Ptuju od 1850 do 1914, Kro- nika, 1-2, 45/1997, strani od 52 do 56. Bolnišnica je imela vodovod, majhno termoelektrarno, pekarno, pralnico in kuhinjo. Ograjena je bila z žično ograjo. V gozdu je imela tudi svoje pokopališče. V njeni bližini je bilo taborišče za ruske vojne ujetnike, kamor so pošiljali proti koncu vojne dezerterje. Vida Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, Ptujski zbornik IV, str. 273. 20 ZAP, Mestna občina Ptuj, šk. 286, dopis m937. 228 49 200I 3 KRONIKA NATASA KOLAR: VOJNE, VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA, 223-230 SITUACIJSKI PRIKAZ VOJAŠNIC NA PTUJU V 19. IN 20. STOLETJU 1. Dominikanska vojašnica 2. Ordonančna hiša 3. Velika invalidska hiša ali velika kasarna 4. Mala invalidska hiša ali mala kasarna 5. Vojašnica in skladišče v nekdanji kapucinski cerkvi ter samostanu 6. Vojašnica Ptuj Foto Sport E. Urschitz, Zaprisega vojaliov kraljeve jugoslovanske vojske na Ptuju (Fototeka zgodovin- skega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj) Ko je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Kraljevino Jugoslavijo, se je tudi na ozemlju kraljevine začela druga svetovna vojna. Nsmška vojska je zasedla 8. aprila Ptuj in Ormož. Okupator je ustanovil v okviru Štajerske domovinske zveze polvojaško organizacijo Wermannschaft. V ptujskem okrožju sta bili ustanovljeni dve postojanki Ptuj - sever in Ptuj - jug, ki ju je uporabljal okupator od pomladi 1942 za boj s partizani, največkrat v Šaleški in Savinjski dolini. Naše kraje so zadnji nemški vo- jaški oddelki zapustiH 8. maja 1945, že naslednji dan pa so vkorakali v mesto borci 1. prekmurske brigade in vojaki bolgarskega polka. Do konca druge svetovne vojne je izgubilo življenje v bojih z okupatorjem z območja sedanje ptujske in or- moške občine več kot 700 žrtev.^l 21 O okupaciji in o narodnoosvobodilnem gibanju na ptujsko-ormoškem območju piše podrobneje Irena Mav- ric v Domovina naša je svobodna. y. Ptujski okraj med NOB 1941-1945, katalog razstave. Pokrajinski muzej Ptuj 1996, strani od 3 do 18. 229 3 KRONIKA 49 NATAŠA KOLAR: VOJNE, VOJAŠTVO IN VOJSKE NA PTUJU SKOZI STOLETJA, 223-230 ZOOI Po drugi svetovni vojni se je obnovila podobna vojaška ureditev, kot ga je imela na Slovenskem starajugoslovanska vojska. Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je bila razdeljena na vojaška ob- močja. Po tej razdelitvi je pripadalo slovensko ozemlje do leta 1989 ljubljanskemu armadnemu območju,'^^ ki mu je poveljeval praviloma slo- venski general. V ljubljansko armadno območje je spadala tudi Vojašnica Dušana Kvedra - Tomaža na Ptuju. Vojska je na Ptuju od druge polovice 18. sto- letja prebivala v šestih stavbah. Na osnovi francis- cejskega katastra Ptuja iz leta 1824 predstavljam situacijski položaj vojašnic v mestu, ki jih danes, razen ene, ni več. Zunaj mestnega obzidja je bila vojašnica in skladišče v nekdanji kapucinski cerkvi ter samostanu in je na katastru ni; njeno približno lego sem označila, kakor tudi lego poznejše Vojaš- nice Ptuj. ZUSAMMENFASSUNG Kriege, Militär und Armeen in Ptuj im Laufe der Jalirhunderte Der Raum Ptuj (Pettau) wurde infolge seiner günstigen geographischen Lage zwischen den Alpen und dem Osten sowie zwischen Pannonien und Italien bereits zu urgeschichtlicher Zeit besiedelt. Unter römische Herrschaft gelangte er um das Jahr 15. v. Chr. Durch die VIII. Legion des Augustus wurde zu Beginn des 1. Jahrhunderts ein befestigtes Militärlager errichtet. In den Jahren 103- 105 erlangte Ptuj den Status eines zivilen Mittelpunkts und den Titel Colonia Ulpia Traiana Poetovio. Im unruhigen 4. Jahrhundert wurde die Stadt von verschiedenen Heeren auf ihren Feld- zügen heimgesucht. Nach dem Abzug der Lan- gobarden aus Pannonien nach Italien im Jahre 568 begannen sich die Slowenen in dem geräumten Gebiet anzusiedeln. Im Jahre 874 gab der deutsche Herrscher den Salzburger Bischöfen Ptuj mit Um- gebung zu Lehen. Vom 10. bis zum 12. Jahrhundert war Ptuj in erster Linie eine Festung zur Abwehr ungarischer Einfälle. Der Aufschwung der Stadt währte bis zum 15. Jahrhundert, als sie wieder von Kriegen heimgesucht wurde, auch Türkeneinfälle setzten ein, die mit Unterbrechungen bis zum 17. Jahrhundert andauerten. Im 18. Jahrhundert fan- den auf dem Draufeld drei große militärische Übungslager (1750, 1786, 1787) des inneröster- reichischen und kroatischen Heeres statt. Im Revolutionsjahr 1848 befand sich in der Stadt das Armeekorps des Grafen Nugent, das 8.000 Mann zählte. Zwischen 1850 und 1918 war Ptuj mit Um- gebung fast jedes Jahr Durchgangsstation für ver- schiedene Militäreinheiten auf ihrem Marsch zu zahlreichen Militärübungen in der Habsburger- monarchie bzw. zum Drau- oder Ptuj-Feld, an denen auch das 4. Ptujer Pionierbataillon teilnahm. Im Königreich Jugoslawien hielt sich in Ptuj das zweite Bataillon des 2. Ingenieurregiments auf und führte in den Sommermonaten ebenso praktische Übungen an der Drau durch. Der Zweite Weltkrieg verlangte große Opfer. Nationalbewußte Slowenen wurden ausgesiedelt, viele Widerstandskämpfer fielen als Opfer von Verrat. Eine beträchtliche Zahl der Menschen kämpfte in den Partisaneneinheiten. Nach dem Zweiten Weltkrieg wurde die Heeres- ordnung erneuert, wie sie die altjugoslawische Armee in Slowenien kannte. Die Kaserne Dušan Kveder-Tomaž in Ptuj gehörte bis zum Jahr 1989 zum Militärgebiet Ljubljana. Ende der neunziger Jahre des 20. Jahrhunderts gelang es der Jugosla- wischen Volksarmee nicht, Slowenien von seinem Weg zur völligen Unabhängigkeit abzuschrecken. Das slowenische Parlament verabschiedete am 25. Juni 1991 das Gesetz über die Unabhängigkeit Sloweniens und schrieb somit den WiUen des Volkes fest, der im Plebiszit vom 23. Dezember 1990 zum Ausdruck gekommen war. Nur werüge Stun- den nach der feierlichen Verkündung eines selbständigen und unabhängigen slowenischen Staates am 26. Juni 1991 griff die Jugoslawische Volksarmee Slowenien an. Slowenien antwortete mit bewaffnetem Widerstand. In Ptuj kam es am 27. Juni 1991 zwischen zwei Gruppen von Soldaten der 29. Partisanendivision und Angehörigen der slowenischen Territorialverteidigung zu Gefechten. Die Kriegshandlungen dauerten an bis zur An- nahme der Brioni-Deklaration am 7. Juli am 7 Juli. Nach dem Abzug des letzten Soldaten der Jugo- slawischen Volksarmee im Oktober 1991 begann die neue Epoche der slowenischen Unabhängigkeit. 22 Janez J. Švajncar, Vojna in vojaška zgodovina Sloven- cev, Ljubljana 1992, str. 203. 230