POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3102 CELJE 8000032 Osrednja I Muzejski Knjižnica tra 1 a t?££L@MS BENCINSKI SERVIS ŠTEVILKA 51 LETO XLI 18. DECEMBER 2009 CENA 1.35 EUR NAROČILA KURILNEGA OLJA P ■&%r ■ 1 F Poraba goriva In emisija CO, za motor 2,0 TDI (103 kW): 5,2 do 7,61/100 km, 159 g/km. SIMPLY CLEVER KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 .317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VELIKA IZBIRA IGRAČ BRUDER PO NAJBOLJŠIH CENAH! BAGER CATERPILLER GASILSKI AVTO 42,00 € 40,00 € 35,00 € AVTO AUDI A8 na daljinsko upravljanje TRAKTOR STEYER 20,00 e PUNČKA BARBI ŽE OD 4,20 € VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si % GOTOVINSKI + KOLIČINSKI POPUSTI! I MOTORNA ŽAGA HUSQVARNA*^3^-40,9 cm2 1,6 KW 33-45 cm 4,4 kg 379,00 f SIMFONIJA 15.80 f OPB6 - TOP SECRET e| 99,40 6 PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Brez zavarovanja je vse kot list v vetru zzy\ ZAVAROVALNICA MARIBOR OSREDNJA_____________________________________________________________________ KNJIŽNICA Tretja stran —6fWg------------------------------------------------------------------------- Življenje v poplavno nevarni dolini Zagotavljanje poplavne varnosti je v naši dolini aktualna tema (s krajšimi premori) vse od leta 1990, ko nas je prvega novembra prizadela vodna ujma katastrofalnih razsežnosti. Pri tem ni šlo samo za poplavljanje rek in drugih vodotokov, ogromno škodo so povzročili tudi številni plazovi, ki so s premiki več milijonov kubičnih metrov zemeljske gmote opozorili na izjemno nestabilnost našega eko sistema. Po omenjeni katastrofi, ko so se takratni najuglednejši politiki komajda zvrstili pri ogledovanju posledic in hiteli obljubljati hitro sanacijo, smo si rekli: »Doslej še nobena stvar ni bila tako slaba, da ne bi prinesla tudi kaj dobrega, in zagotovo bo tudi tokrat tako.« Obljubili so nam prenovljeno cesto od Mozirja do Logarske doline ter skozi Za-drečko dolino, sanirane brežine vodotokov, nove, lepše in boljše jezove... Obetali smo si, da bo življenje v naši dolini lažje kot prej. Malo »morgen«! Kot bi trenil, je minilo skoraj dvajset let, vmes so bile znova poplave, nastale so nove škode, rekonstrukcija ceste ob Savinji in Dreti pa še vedno ni končana, na vodotokih je bilo zgrajenih bistveno manj objektov, kot jih je bilo prej, in karje najbolj problematično - država nima dovolj denarja niti za redna vzdrževalna dela na vodotokih, zaradi česar prihaja do škodnih primerov celo v takšnih vremenskih situacijah, ko to sploh ne bi bilo potrebno. Ministri, ki si predajajo okoljsko ministrstvo iz mandata v mandat, so glede tega precej neprizadeti, le kakšen poslanec (v mislih imam Jakoba Presečnika) si še prizadeva, da bi bilo denarja za poplavno varnost bistveno več kot sedaj. Župani, ki so prvi deležni kritik s strani ogroženih občanov in gospodarstva, nemočno vijejo roke in z iztegnjenim prstom kažejo na državo, mediji pišejo o tem, kako zadeve niso urejene, zgodi pa se nič. Mi še naprej živimo v poplavno nevarni dolini. Nič bolje se ne godi Savinjčanom od Letuša do Celja, saj je očitno, da se je z regulacijami vodotokov, ki so bile izvedene po letu 1990, hitrost Savinje povečala in da je silna količina vode, ki pridrvi z naših hribov in gora, brez ustreznih izlivnih mest kar naenkrat pri njih na dvorišču. Govorimo torej o napačnem strateškem upravljanju z vodotoki in poplavno varnostjo. Ker je dandanašnji na kritike najlažje odgovarjati s pojasnilom, da ni denarja oziroma da ga je premalo, ni pričakovati, da bi za sedanje slabo stanje kdo odgovarjal. Le ob naslednjih poplavah bodo telefoni na občinah spet »žareči«... IZ VSEBINE: tema tedna: Poplavna varnost v primežu pomanjkanja financ...... Občina Mozirje: Sedež skupne uprave le v Velenju? Velenje: Okrogla miza o socialni državi.....6 Zgornja Savinjska dolina: Nakup ali prvi najem grobov od 0 do 228 evrov................7 Velenje: Razvojna konferenca SAŠA regije........8 Maribor: Slovenijo zastopal zgornjesavinjski želodec..............8 Ljubensko občinsko glasilo: Vevnik ločuje dobro od slabega...9 V spomin: Jože Horvat - Jaki..............10 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 51,18. december 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednisfvo@savinjske.com. Internet: http:/ 7www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Poplavna varnost v primežu pomanjkanja financ VARNOST PRED NARASLIMI VODAMI ŠE NI ZAGOTOVLJENA Kljub takrat številnim obljubam in obiskom najvišjih politikov, poplavna varnost naših vodotokov (še) ni urejena. Že dolgo se govori o tako imenovanih suhih zadrževalnikih, kjer bi se lahko vode ob višjih vodostajih ra-zlivale, a za gradnjo teh nimamo sprejetega niti Državnega prostorskega načrta, kot je nedavno v Preboldu povedal tudi okoljski minister Karel Erjavec, in ga najbrž še nekaj časa ne bomo imeli. Vzeto nekoliko posplošeno je celotna Savinjska dolina poplavno območje, tako spodnja kot Zgornja. Spremenjena struga Savinje in Drete, ki ne zadržuje več nenadoma naraslih voda in hudourniški značaj njunih pritokov grozijo ob vsakem večjem deževju.To je ponovno pokazalo neurje leta 2007, ko življenj in dobrin nista ogrožali le narasli reki, temveč predvsem hudourne vode z Menine, Črete in Dobrovelj. ŽUPANI IZPOSTAVILI PROBLEMATIKO ŽE PRED ČASOM Zaradi naštetega so že na enem od spomladanskih svetov regije savinjski župani zahtevali odgovor, kaj se dogaja na področju poplavne varnosti. Skoraj vse od več kot trideset občin, kolikor jih šteje širša Celjska regija, se srečujejo z nevarnostmi ob naraslih vodah. Župani so takrat menili, da se tej problematiki država ne posveča dovolj resno. Zahtevali so podatke o izvajanju protipoplavnih ukrepov in o temu namenjenih sredstvih. Obljubljene zneske je država temeljito oklestila. ČEDALJE MANJ SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO), oddelka za območje Savinje je bilo za izvedbo končnega sanacijskega programa po neurju iz septembra leta 2007 za letošnje leto predvidenih 8.266.206 evra. S strani vlade je bilo dejansko odobrenih le 3.200.000 evrov. V juliju 2009 pa je vlada ta znesek z rebalansom št. 2 še dodatno zmanjšala, in sicer na 2.463.830 evrov. Zaradi tolikšnega zmanjšanja so izpadla tudi dela v naših občinah. Pregled vrednosti del v okviru končnega sanacijskega programa po občinah, ki se v letu 2009 zaradi zmanjšanja niso izvedla, je naslednji: občina Gornji Grad 350.295, občina Ljubno 111.000, občina Mozirje 527.241, občina Nazarje 406.000 in občina Rečica ob Savinji 549.000 evrov. BO DRUGO LETO BOLJE? Nič bolje ne kaže v proračunu za leto 2010. Poslanec Jakob Presečnik je prepričan, da je za protipoplavne ukrepe namenjenega občutno premalo denarja. Za povišanje sredstev za poplavno varnost je zato vložil dva amandmaja. V enem je predlagal 3.000.000 evrov za redno vzdrževanje vodotokov in male investicije. Žal pa nobeden od amandmajev v parlamentu ni bil sprejet. Po besedah ministra Erjavca se v vodnem skladu, ki naj bi bil namenjen urejanju vodotokov, zbere okoli 30 milijonov evrov. Od tega ministrstvo za finance zadrži 5 milijonov, 15 pa jih gre v investicije, za verigo hidrocentral na spodnji Savi, čemur sklad prvotno ni bil namenjen. Zato minister meni, da bi bilo potrebno ponovno opredeliti vlogo sklada in za financiranje poplavne varnosti poiskati še druge vire. Marija Lebar OB VELIKIH VODAH JE OGROŽENA CELOTNA DOLINA Letošnja jesen je z večjimi vodami prizanesla, kljub temu je malo več dežja v začetku septembra povzročilo nekaj manjših plazov, vode pa so, sicer brez večjih škod, ponekod prestopile bregove. Marsikdo ne more pozabiti na novembrsko neurje pred skoraj dvajsetimi leti, ki je prizadelo Zgornjo Savinjsko dolino. Za urejanje poplavne varnosti je vse manj denarja; tako za redno vzdrževanje kot za sanacijo po zadnjem neurju leta 2007. Denar, ki ga daje država, ne zadošča niti za redno vzdrževanje vodotokov (foto: ML) Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Po jesenskih poplavah v letu 2007 je država sanirala del desnega brega Savinje na območju Trnovca. Za odpravo posledic te zadnje poplave nam je ministrstvo obljubilo 800.000 evrov. Polovico zneska je bilo porabljenega v letu 2008 za desni breg, drugo polovico naj bi dobili letos, vendar denarja do zdaj še ni bilo, čeprav je občina na ministrstvo naslovila urgenco. Na levem bregu Savinje je brežina zelo načeta. Breg je prodnat in se stalno ruši, zlasti proti Reneku in Spodnji Rečici. Problematičen je tudi potok Rečica s pritoki, ki ob deževju hitro naraste in tudi poplavlja. Od leta 2007 je država naredila en oporni zid in delno poglobila korito. Po vodnogospodarski študiji sta v občinskem prostorskem načrtu, kije še v postopku, za večjo poplavno varnost predvidena zadrževalnika. Locirana naj bi bila v Dol-Suhi in na delu proti Poljanam.« Marija Lebar Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Menim, da bi se država morala zavedati, kako pomembno je vzdrževanje poplavne varnosti. S tem so povezani tudi plazovi. Ne gre samo za materialne dobrine, ki jih posameznik ali družba s trudom ustvarja, gre tudi za ogrožanje življenj. Razen tega je saniranje škode po poplavah veliko dražje, kot bi bilo redno vzdrževanje. Ta problematika med prebivalstvom povzroča nezadovoljstvo. Občine nimajo pristojnosti za urejanje vodotokov, pa tudi ne denarja za te namene. Če bi to imele in same urejale svoje vodotoke, bi to gotovo naredile z veliko nižjimi stroški, kot se to dela sedaj. V naši občini še vedno nismo sanirali posledic povodnji iz preteklih let. Sredstva, ki so nam bila obljubljena po zadnji poplavi leta 2007 in naj bi jih dobivali do leta 2010, so letos izostala. Šele vjeseni smo dobili od ministrstva sklep o višini letošnjega deleža, sredi decembra pa tudi denar.« Marija Lebar OBČINA MOZIRJE Sedež skupne uprave le v Velenju? Svetniki občine Mozirje so na redni decembrski seji obravnavali kar obsežen dnevni red, na katerem so bili poleg proračuna za leto 2010 razni predlogi, spremembe odlokov in pobude, odločili pa so se tudi o usodi Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje. ( Na kratko Problematika prostorskega načrtovanja USTANOVILI URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR Člani občinskega sveta so potrdili dva odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave. Zakon o lokalni samoupravi namreč omogoča občinam ustanovitev skupne službe za opravljanje posameznih nalog. Tako od leta 2004 deluje medobčinski inšpektorat, Ta se bo zaradi novih nalog preimenoval v Medobčinsko inšpekcijo, redarstvo in varstvo okolja, ko bo odlok potrdilo vseh petnajst občin ustanoviteljic. Poleg tega so svetniki sprejeli še odlok o ustanovitvi Urada za okolje in prostor SAŠA regije, v pristojnosti katerega je urejanje prostora in graditve objektov. Sedež skupne uprave je Mestna občina Velenje. Ob tem je Jakob Presečnik predlagal, naj se župani Savinjsko-šaleške regije dogovorijo o tem, kje bo še kak skupni organ občinske uprave, da ne bo vse le v Velenju. Ker se je že šestič spremenil zakon o organizaciji in financiranju vzgojno-izobraževalnih zavodov,je občinski svet obravnaval tudi spremenjeno sestavo Sveta zavoda OŠ Mozirje, ki ga po novem sestavljajo: po trije predstavniki ustanovitelja in staršev ter pet predstavnikov delavcev. USKLADITVE CEN STORITEV Občinski svetniki so na redni 27. seji potrdili nekaj predlogov, najprej ceno za obdelavo odpadkov v regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Celju. Za tono komunalnih odpadkov bo treba odšteti 96,25 evra, k tej ceni se prišteje še okoljska dajatev. Uskladili so cene pro- gramov predšolske vzgoje za leto 2010. Participacija občine je višja zaradi novega oddelka v Vrtcu Mozirje. NOVA IMENOVANJA V odbor za turizem in malo gospodarstvo je bil po odstopu Stanislava Podsedenška imenovan Peter Širko, tudi član občinskega sveta. Za vršilko dolžnosti direktorice Osrednje knjižnice Mozirje pa so za eno leto podaljšali mandat Ani Lamut. SPREMEMBE V JAVNEM ZAVODU ZA TKŠM Po dveh letih delovanja Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje so občinski svetniki sklenili, da rezultati zahtevajo spremembo. Analiza, predstavila joje direktorica občinske uprave Nada Brinovšekje pokazala, daje zavod uresničil vse naloge, ki so bile po poslovnem načrtu predvidene za turistično dejavnost, deloma za športne, nerealizirani pa so ostali načrti na kulturnem področju in dejavnosti za mladino. Vzroki za to so deloma kadrovski, deloma nesodelovanje med zavodom, društvi in občino. Po predstavitvi štirih različic organiziranosti zavoda in daljši razpravi so svetniki sklenili, naj uprava začne z aktivnostmi, potrebnimi za uresničitev druge variante z dopolnili. Po njej se zavod za obdobje enega leta registrira kot zavod z začasnim značajem, uslužbenci se zaposlijo znotraj občinske uprave, še naprej deluje turistično informacijski center (Gaj, Žekovec). Andreja Gumzej Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik je sklical koordinacijski sosvet v zvezi s problematiko občinskih prostorskih načrtov (OPN). Kot je dejal, bi morale občine imeti te dokumente sprejete do sredine novembra, vendar je to doslej uspelo le šestim od vseh slovenskih občin. Država je sedaj rok podaljša- V Velenju so predstavili več projektov, ki potekajo v SAŠA regiji in so financirani ali sofinancirani s strani Evropske unije. Projekti omogočajo transnacionalni prenos znanj in izkušenj ter so naravnani v skupnost. Gre za pet projektov, ki se tičejo tudi našega območja, o njih pa so govo- V Sloveniji se izvaja prehod iz analogne tehnologije na digitalno oziroma digitalno prizemno TV oddajanje (DVB-T). Analogni oddajniki bodo 1. decembra prihodnje leto prenehali oddajati in zagotovljen bo le še digitalni prenos signala. Približno tretjina slovenskih gledalcev spremlja televizijski signal preko oddajnik- la za 18 mesecev. Zato, meni Poličnik, se splača strniti vrste in napeti vse sile, da bodo ti dokumenti ustrezno oblikovani. Na koordinaciji so poleg uslužbencev upravne enote in županov sodelovali tudi predstavniki urbanistov in pripravljavcev OPN. ML rili dr. Stanko Blatnik in dr. Vojko Stra-hovnik z zavoda IPAK za nevladne organizacije in Mirjana Šibane z Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje. Sodelovali so tudi gostje iz tujine, ki so se udeležili transnacionalnega sestanka v Velenju. ML jše posameznike. Tudi župnijska Karitas Mozirje-Šmihel je zelo dejavna, saj so pomagali že 728 osebam. Največji problem trenutno pa je brezposelnost in zaradi tega finančna ogroženost velikega števila družin, za katere se potrudijo in jim poskušajo olajšati vsakodnevne težave. ŠS mere dobre prakse trajnostnega razvoja alpskih regij. Omenil je, da je za okolje, v katerem živimo, pomembno razvijanje panog, za katere so surovine na dosegu roke, ker je s tem istočasno omogočeno zaposlovanje lokalnega prebivalstva. ŠS ov in individualnih anten in ti bodo najbolj občutili spremembo. To sicer ne pomeni, da bodo morali zamenjati stari televizorza novega ki ima to tehnologijo že vgrajeno, ampak bodo težavo lahko rešili z nakupom digitalnega sprejemnika, ki bo podpiral MPEG-4 standard kodiranja slike. ŠS RINEK Sčasoma vzljubimo stvari, ki smo jih nekoč sovražili, in zasovražimo stvari, ki smo jih ljubili. Evropski projekti prenosa znanja in izkušenj Vse ve« socialno ogroženih družin V humanitarnih organizacijah Rdeči križ in Karitas v letošnjem letu opažajo velik porast prošenj za pomoč. Na Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline so v raznih oblikah razdelili za skoraj 63.000 evrov pomoči. V zadnjem času opažajo, daje recesija zelo prizadela mlade družine z več šoloobveznimi otroci in stare- Živeti in ostati v Alpah Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Gornji Grad je ob mednarodnem dnevu gora v goste povabil doktorja geografskih znanosti Mateja Ogrina, predsednika Cipre Slovenija, da predstavi prednosti bivanja v Alpah in možnosti za trajnostni razvoj alpske regije. Ogrin je predstavil pri- Prehod iz analognega na digitalno TV oddajanje J L V Robert Louis Stevenson O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. MOZIRJE IN ŠMIHEL ZOPET POVEZANA Šmihelcani dobili modernizirano cestišče Minulo nedeljo so v Radegundi otvorili dobrih pet in pol kilometrov modernizirane ceste preko Šmihela do Alpskega vrta na Golteh. Finančno težo investicije je pokril občinski proračun s pomočjo evropskih sredstev. izvajalski podjetji Grobelnik in RGP sta cestišče modernizirali tudi vzgornjem delu. Zgornji odseki od Kebra do Gostečnika, od Gostečnika do Planinske ravne in od tu do Alpskega vrta so prav tako posodobljeni. Kerti deli kljub položeni asfaltni prevleki še niso povsem gotovi, tudi niso bili vključeni v to otvoritev. Slednja je bila tokrat namenjena predvsem Šmihelčanom, ki to cesto dnevno uporabljajo. V njihovem imenu seje za vse opravljeno zahvalil Boštjan Goličnik. Izpostavil je velik pomen, ki ga bo imela za njihovo varnost nova cesta. Njegovim besedam seje pridružil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, kije postavil v ospredje predvsem kvalitetno gradnjo. Njo naj bi zagotavljale tudi mnoge inšpekcije, ki so gradbišče obiskale tekom izvajanja. Potek gradnje je na kratko povzel predstavnik izvajalcev Emil Grobelnik, pomen modernizacije za razvoj turizma in turističnega centra Golte pa je orisal direktor Ernest Kovač. Benjamin Kanjir OKROGLA MIZA 0 SOCIALNI DRŽAVI Socialna politika naj pomaga ekonomski Tako je menila državna sekretarka z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak na okrogli mizi, kije potekala v Velenju 10. decembra kot drugi del letošnje konfer- ence kakovosti. Na vprašanje ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država, je bil odgovor vseh sodelujočih ne »samo«, ampak »tudi« socialna država. Po mnenju Kopač-Mrakove je treba sistem socialne varnosti prilagoditi spremembam v gospodarstvu. Previsoka cena odpuščanja zapos- lenih zavira prehod iz krize. Ohranjanje vseh delovnih mest ne glede na ekonomske posledice je lažna varnost, saj lahko vodi do tega, da brez zaposlitve ostanejo vsi delavci v podjetju. Zato je potrebno spremeniti zakon o trgu dela, ki mora biti bolj fleksibilen. Treba seje dogovarjati in doseči soglasje med socialnimi partnerji. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bob-inacje povedal, daje v njihovi družbi delo vrednota. Gorenje v zadnjem času pridobiva na tržnem deležu. Tako so v Nemčiji povečali svoj tržni delež kar za 25 odstotkov, to pa zato, ker konkurentov ni več, saj se v krizi niso zmogli obdržati. Glede na padec prodaje bi bili morali v Gorenju odpustiti okoli 1.200 delavcev. Kljub krizi so sprejeli odločitev, da ne bodo odpuščali. Zato so se poslužili in izvajali vse ukrepe, ki jih je v ta namen sprejela država. Subvencije, ki so jih prejemali, so dali delavcem, nekaj pa je bilo tudi čakanja na domu. Na čakanju imajo še vedno okoli 200 delavcev. Število zaposlenih se je zmanjšalo le na račun naravne fluktuacije, je zagotovil Bobinac. 600 evrov plače so v njihovem podjetju že dosegli. Poiskati bo treba točko, kjer se stikajo interesi podjetništva in sociale, je prepričan prvi mož Gorenja. Pri tem bi morala svoje narediti tudi država in zmanjšati preobremenjenost dela s prispevki. Pomemben vidik je krčenje javne porabe in vlaganje sredstev v znanje in razvoj. Minister za gospodarsh/o dr. Matej Lahovnik je menil, da ni mogoče govoriti samo o višini minimalne plače, ne da bi ob tem odprli tudi področje bolj prilagodljive delovne zakonodaje. »Ločiti moramo med nujnimi kratkoročnimi ukrepi zaradi krize in strukturnimi ukrepi, ki so pomembni z vidika dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva,« je med drugim dejal minister Lahovnik. Marija Lebar Z okrogle mize: k višjim plačam in razbremenitvi gospodarstva naj pripomore država (foto: Marija Lebar) POKOPALIŠKE IN POGREBNE STORITVE PO ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH Nakup ali prvi najem grobov od O do 228 evrov V prvi polovici decembra je novo pripravljeni Zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči (Zakon) uspešno prešel postopek v vladnih vrstah, še v tem letu pa se bo o njem skušal izreči tudi državni zbor. Kaj natančno prinaša nov Zakon in ali bo imel večji vpliv na denarnice najemnikov grobov, bo razvidno po njegovem sprejetju. Ker se stroški pogrebnih storitev in najema grobov po občinah Zgornje Savinjske doline že sedaj precej razlikujejo, smo se na Savinjskih novicah odločili raziskati, koliko so krajani posameznih občin s tem finančno obremenjeni. pališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju občine. Kot je razvidno iz cenikov občin Zgornje Savinjske doline, največji strošek čaka tiste, ki še nimajo pridobljenega družinskega ali samskega groba. Po pregledu cenikov je mogoče ugotoviti, da največji strošek predstavlja pristojbina za pridobitev groba v občini Nazarje, kjer je upravitelj pokopališč Javno podjetje Dom Nazarje. Parcela za družinski grob tu namreč stane 227,85 evra, za enojni in žarni grob pa 162,75 evra. Za primerjavo povej- Največji strošek čaka tiste, ki še nimajo pridobljenega družinskega ali samskega groba (foto: Tatiana Golob) CENE DOLOČAJO OBČINE SAME Pogrebne in pokopališke storitve vsaka občina zaračunava drugače. Cene tovrstnih storitev vsak občinski svet sprejme z odlokom o poko- rno, da pristojbina za družinski grob v Gornjem Gradu stane 100 evrov, v Mozirju 90, v Solčavi 85,13, na Rečici 59, medtem ko občini Ljubno in Luče tovrstne pristojbine sploh ne zaračunavata. LETNO SE PLAČUJE NAJEM GROBOV Vsako leto oziroma v nekaterih občinah na dve leti najemniki grobov plačujejo grobnino. Cena te storitve je odvisna od tega, aii gre za družinski družine. Najbolj natančni so bili pri določitvi cene najema vežice na Občini Gornji Grad. V njihovem ceniku je namreč definirana cena za najem vežice za en dan brez »nočitve« pokojnika, in sicerto stane Matej Pečovnik, direktor Javnega podjetja Dom Nazarje: »Občina Nazarje ima s podjetjem Morana sklenjeno delno koncesijo, in sicer Morana opravlja izkop in zasip grobov, vodi evidenco katastra, skrbi za mrliško vežico in urejenost pokopališč. S samimi pokopališči v krajevnih skupnostih Nazarje in Šmartno ob Dreti upravlja Javno podjetje Dom Nazarje, tukaj gre predvsem za pobiranje grobnin in prodajo grobov. Glede samega dela podjetja Morana nismo prejeli še nobene uradne pritožbe, smo pa že prejeli pohvale, ljudje so zadovoljni z njihovimi storitvami, hitrostjo in točnostjo. Kar se tiče cen parcel grobov, moram poudariti, da je v njihovo ceno že vštet pripravljen betonski temelj in temelj za nosilnost spomenika, tako da je grob že pripravljen na dokončno ureditev. Zaradi tega je cena odkupa tudi višja kot po drugih občinah Zgornje Savinjske doline. Razlog za takšno odločitev je v tem, da je tako poskrbljeno za enake dimenzije grobov. Prihodkov iz naslova grobnin je med 5.500 in 6.000 evrov letno, pri tem pa samo za odvoz smeti letno plačamo nekaj manj kot 4.000 evrov.« i- ali za samski grob. Tukaj z višino cene prednjači Gornji Grad, kjer najemnik družinskega groba (širina 2 metra) letno plača 28,35 evra. S 27,60 evra sledi Ljubno, najmanj za letni najem plačajo na Rečici ob Savinji, in sicer 19 evrov. Pod drobnogled smo vzeli še najem vežice, saj se za bdenje ob mrliču doma odločajo le še redke 80 evrov. Če pa je pokojnik v vežici tudi preko noči, to plačnika stane 100 evrov. To je tudi najdražji najem vežice v zgornjesavinjskih občinah, saj je drugje po dolini enodnevni najem cenejši. Občini Solčava in Ljubno za najem računata le eno ceno, ne glede na to, ali je pokojnik v vežici tri ure ali dva dni. Tatiana Golob Cene pogrebnih in pokopaliških storitev (EUR) v zgornjesavinjskih občinah Občine Pridobitev groba Letni najem groba Najem vežice družinski samski družinski samski * 1 dan ** 2 dni*** Nazarje 227,85 162,75 27,13 21,70 86,80 97,65 Gornji Grad 100 60 28,35 21,18 100 120 Mozirje 90,14 65,10 25,40 16,52 75,11 105,95 Solčava 85,13 60,07 20,04 10,02 60,07 60,07 Rečica 59 42 19 13 67 90 Ljubno **** — — 27,60 18,50 60 60 Luče **** — — 20 13 31,30 50,08 cena najema žarnega groba je enaka ceni samskega groba cena za en dan preko noči občini Solčava in Ljubno imata enotno ceno za en ali dva dni občini Ljubno in Luče storitve ne računata Za pripravo Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči je pristojno ministrstvo za gospodarstvo, kjer opozarjajo, da predlagana novela bistveno spreminja dosedanjo pravno ureditev tega področja. Medtem ko upravljanje pokopališč ostaja v pristojnosti občin kot gospodarska javna služba, se pogrebna dejavnost po novem opredeljuje kot gospodarska dejavnost na trgu. 0 RAZVOJNA KONFERENCA SAŠA REGIJE Kriza ne more biti izgovor za apatijo Mag. Samo Hribar Milič meni, da pri nas še vedno prevladuje prepričanje, da mora podjetje za vsako ceno obdržati vse zaposlene (foto: Marija Lebar) Letošnja razvojna konferenca Sav-injsko-Šaleške regije je bila v četrtek, 10. decembra, v Velenju. Številni referenti in govorniki so si bili edini vtem, da sedanja gospodarska in finančna kriza ne more biti izgovor za apatijo. Predstavili so dva od razvojnih projektov, ki sta v fazi realizacije: karta turistične infrastrukture in umestitev regijskega gospodarskega središča v državno strategijo. Kakšno je bilo za gospodarstvo leto od lanske do tokratne konference kakovosti, je v številke strnila direktorica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer. Pri tem je omenila, daje v letu 2008 dodana vrednostna zaposlenega v naši regiji dosegala samo 75 odstolkov slovenskega povprečja. Zadnji kazalci gibanj slovenske ekonomije so sicer nekoliko bolj optimistični, vendar bodo posledice kljub temu dolgoročne, posebej na trgu delovne sile. Svoje razvojne načrte so predstavile tudi občine. Kot gostitelj je spregovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Dejal je, da je pogled županov morda nekoliko drugačen od tistega, ki ga imajo gospodarstveniki, saj je po njegovem mnenju treba pri razvoju govoriti tudi o ljudeh in v tej zvezi o izobrazbi in izobraževanju. »Nihče nima direktnega odgovora na vprašanje, kaj nas bo potegnilo iz krize, odgovor moramo poiskati skupaj,«je zaključil Meh. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič je menil, da pri nas še vedno prevladuje prepričanje, da mora podjetje za vsako ceno obdržati vse zaposlene. Kako zgrešeno je tako gledanje, se je pokazalo v primeru Mure. Nobenega smisla nima obdržati pravice zapisane na papirju, če jih ni mogoče izvajati. To velja tudi za zahtevo po povišanju minimalne plače na 600 evrov, ki jih nekatere družbe preprosto ne zmorejo in bo posledično zaradi propada podjetij ali selitve proizvodnje brez zaposlitve ostalo še več ljudi. Spregovorili so tudi predstavniki obrtno-podjetniških zbornic Velenje in Mozirje ter Slovenije. »Mali hočemo biti zraven,« je dejal eden od njih. V teh kriznih časih jih poleg pomanjkanja naročil pesti zlasti plačilna nedisciplina. Matija Rovšnik iz PV Invest je predstavil potek priprave projekta regijskega gospodarskega središča, Jasna Klepec iz Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije pa je spregovorila o realizaciji lanske naloge in prisotnim pokazala novo mapo turistične infrastrukture SAŠA regije. Ob tem je podčrtala nekaj dosežkov turističnih subjektov, kot so Terme Topolšica z novim apartmajskim naseljem in velnes centrom. Investicija bo prinesla tudi 30 novih delovnih mest. Omenila je še Gorski turistični center Golte, ki je uspel na razpisu pridobiti sredstva za prenovo hotela. Marija Lebar V MARIBORU PREDSTAVILI MEDNARODNI PROJEKT KAKOVOSTNIH PREHRAMBENIH IZDELKOV Slovenijo zastopal zgornjesavinjski želodec Člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca so na konferenci pripravili tudi degustacijo (foto: Marija Šukalo) Na Fakulteti za kmetijstvo in biosis-temske vede v Mariboru je prvi četrtek v decembru potekala konferenca ob zaključku evropskega projekta s področja kakovostnih prehrambenih izdelkov: Razvoj kvalitetnih gorskih in hribovskih prehrambenih izdelkov: proizvodnja, distribucija in potrošnja. Na njej so sodelovali tudi člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. V njihovem imenu je o zgornjesavinjski suhomesnati specialiteti spregovoril Jože Tlaker, želodec je bil namreč izbran kot edina tovrstna specialiteta Iz Slovenije. Tlakerjeva predstavitev je bila osredotočena na posebnosti suhomesnatega proizvoda, njegovo pridelavo in predelavo, tržne strategije ter povezavo s turizmom. V združenju prav tako niso mogli mimo poudarka geografske zaščite porekla in označbe, ki je do- prinesla k ustreznemu razlikovanju od tovrstnih industrijskih proizvodov. Člani združenja so obenem pripravili tudi degustacijo. Triletni raziskovalni projekt Euro-MARC, financiran s strani Evropske komisije v okviru 6. okvirnega raziskovalnega programa, je preučeval dojemanje in zanimanje evropskih potrošnikov ter dobavne verige za gorske in hribovske prehrambene izdelke iz držav Avstrije, Francije, Norveške, Romunije, Škotske in Slovenije. »Strokovni in drugi javnosti smo predstavili smernice za ustrezen razvoj oskrbne verige kakovostnih prehranskih proizvodov iz gorskih in hribovskih območij in priporočila za ustrezno politično podporo razvoju le-teh. Smernice in priporočila smo oblikovali na podlagi rezultatov raziskovalnega dela tekom projekta. Gorsko-hribovski prehranski proizvodi so med potrošniki namreč prepoznani in igrajo pomembno vlogo pri dvigu dodane vrednosti in identitete območij,« je o konferenci povedala izredna profesorica na mariborski fakulteti za kmetijstvo -katedri za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja dr. Andreja Borec, koordinator projekta za Slovenijo. Med drugim je Borčeva tudi poudarila, da je ta konferenca edinstvena priložnost za razpravo o potencialih za razvoj gorsko-hribovskih kvalitetnih prehranskih proizvodov med znanstveniki, strokovnjaki, politiki in drugo zainteresirano javnostjo. Marija Šukalo Iz občin, Gospodarstvo ( LJUBENSKO OBČINSKO GLASILO Vevnik ločuje dobro od slabega, zrnje od plev Ljubenski vevnik je letos stopil v dvajseto leto svojega izhajanja. Kakšen je bil časopis nekoč in kako je sploh nastal, kakšno vlogo ima danes? 0 tem je spregovoril ustanovitelj in prvi urednik časopisa Rajko Pintar. Prva številka časopisa nosi datum 22. junij 1990. V sestavku Ljubenskemu vevniku na pot je Pintar zapisal: »Zakaj pa Ljubno ne bi imelo svojega časopisa? Pa ne kakega biltena, ki bi bil poln fraz in flancanja, ampak časopis, ki bi poročal o ljudeh, ki danes živijo in delajo vtem okolju. Želimo domač in čim bolj preprost časopis.« To vsebino je Vevnik bolj ali manj obdržal ves čas, čeprav so bile vmes tudi težnje, da bi postal uradno glasilo občine, pravi Pintar, kije bil takrat predsednik krajevne skupnosti in idejni oče novega časopisa. Hkrati je bil v tistem času urednik Savinjskih novic, imel pa je bogate novinarske izkušnje. Že kot študent je začel pisati inje med drugim sodeloval v Pavlihi in Delu. »Želeli smo časopis za »našo ulico«, v katerem bi poročali o čisto preprostih ljudeh in vsakdanjih stvareh. Na preprost novinarski način smo objavili na primer cenik najemnine za grobove, povabili ljudi k maši na Komen, pisali o dosežkih posameznih društev itd. Nismo razmišljali, da bo imelo glasilo tako dolgo in uspešno življenje,« dodaja Pintar. Veliko vlogo je odigrala že druga številka Vevnika, ki je izšla vjuniju leta 1991. Toje bilo pol leta po katastrofalnih novembrskih poplavah, o katerih je Vevnik podrobno poročal. OBČINA REČICA OB SAVINJI Občina Rečica ob Savinji je pripravila delavnico Pridite pogledat, kakšen bo naš trg. V njej so lahko tržani in okoličani drugi torek v decembru v avli rečiške osnovne šole prisluhnili strokovnjakom z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Živi Deu terarhitektoma Mateji Kavčič in Borisu Deanoviču, ki so predstavili svoj izdelek. Taje nastal na osnovi idej in želja občanov, predstavljenih na prvi delavnici. Obdelali so tudi skoraj sto anketnih lističev. 0 projektu je spregovorila Deuova, kije poudarila, da so pri izdelavi idejne zasnove po eni strani poskušali upoštevati vizije in želje krajanov, saj je to njihov bivalni prostor. Zato je bilo ekipi vodilo pri delu analiza ankete, iz katere je bilo razvidno, kaj krajani pogrešajo in kaj jim manjka. V njih so bile tudi zapisane ideje, kako naj bi trg v prihodnosti zaživel. Temu so potem dodali svoj strokovni pogled na ureditevtrga in prišli do zaključka, da tržani Še več, v kratkih šestih mesecih so zbrali podatke in pripravili popolno poročilo o vseh denarnih in materialnih pomočeh, ki sojih prejela posamezna gospodinjstva v ljubenski krajevni skupnosti. Gospodinjslva so našteta po abecednem redu, oblike pomoči pa so bile različne. Tako lahko beremo, da so ponekod dobili, pač v odvisnosti od tega, koliko so bili v poplavah prizadeti, denar, Rajko Pintar s prvo številko Ljubenskega vevnika (foto: Marija Lebar) repromaterial, krmila, odeje, gradbeni material, opremo, zabeleženoje celo, daje nekdo od kmetijske zadruge prejel brejo kravo. »Govorice o tem, koliko je kdo dobil in do česa je bil upravičen, kam je šel denar in podobno, so po živijo v okolju, na katerega so lahko ponosni. Rečica ima namreč lepote in zeleno zaledje ter zasnovo, ki joje potrebno ohranjati. S tem bodo po mnenju Kavčičeve, ki je pripravila analizo anket, pričeli s trženjem stare arhitekture. A da se trg uredi, bo treba urediti tudi prometni režim, ki bo zagotavljal,da bo prometskozitrgzminimaliziran. Po besedah župana Vinka Jeraja občina žal nima denarja, s katerim bi sama obnovila trg, temveč želijo, da bi se na osnovi idejnega projekta lahko prijavili na različne razpise in iz njih črpali finančna sredstva bodisi iz državne blagajne ali evropskih virov. Tako si bo po Jerajevem zatrjevanju občina v prvi vrsti prizadevala, da pridobi projektno dokumentacijo za ureditev trškega jedra, vzporedno s tem naj bi se v tem delu uredila tudi vsa infrastruktura - torej elektrika, kanalizacija in vodovod. Marija Šukalo izidu omenjenih informacij popolnoma poniknile. Pomoči so bile razdeljene transparentno, ljudje so bili o vsem dobro obveščeni. Ta številka Ljubenskega vevnika je kot dokazno gradivo služila celo slovenski vladi in jo je predstavila predstavnikom mednarodnega finančnega fonda iz Washingto-na kot učinkovit način informiranja o razdelitvi pomoči, saj je del pomoči za infrastrukturo prišel tudi od tam,« se spominja takratni urednik. Skrbeli so za fotografsko in oblikovno zanimivo plat časopisa. Še posebej je potrebno omeniti lepo uspel logotip časopisa, ki gaje ustvarila Milka Trbovšek z Ljubnega. Sicer pa je bila v času, ko je bilo delo z računalniki ter internetom šele v povojih in ni bilo digitalnih fotoaparatov, priprava časopisa zamudna in draga. Slike jim je razvijal Ciril M. Sem iz Mozirja, časopis pa so hodili tiskat v Novo mesto. Marija Lebar GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE Za naložbe dobili 2,1 milijona Ministrstvo za gospodarstvo je podprlo projekt Gorskega turističnega centra Golte na razpisu za sofinanciranje turistične infrastrukture. Po zaključku zimske sezone bodo lahko pričeli z obnovo in razširitvijo hotela, saj so pridobili 2.114.835 evrov nepovratnih sredstev. To predstavlja četrtino vrednosti naložbe, preostanek bodo zagotovili z dokapitalizacijo in krediti. Dokapitalizacijo so delničarji že potrdili. Nizke temperature in novozapadli sneg skupaj z umetnim so upravljavcem zgornjesavinjskega smučarskega centra omogočili, da so letošnjo smučarsko sezono pričeli danes in obiskovalcem ponudili zastonj smuko. IS Na osnovi projekta do finančnih sredstev za trg V SPOMIN Jože Horvat - Jaki (1930-2009) »Ob vulkaničnem snovanju močne, izvirne, prvobitne in prav nič zadržane umetniške osebnosti se šele zavemo, kako tesni sta steza in jasa, ki smoju utrli z našo civilizacijo. Kako malo prostora smo z njo pokrili; koliko živih žil smo podvezali, koliko živcev zatrli, da smo ustvarili kotiček človeške urejenosti. (...) Vse onkrajjeza nas kaos, tipanje v neznano, grozljivi privid neuresničenih in zato za nas »neresničnih« možnosti. Zavemo se, kako so besede našega jezika res samo ohlapni simboli in kako nas puščajo na cedilu, brž ko skušamo z njimi zajeti nekaj, kar sega preko sveta naših izkušenj ali je zunaj miselnih krogov, ki smo jih priznali za sestavni del svojega bivanja.« Citirane misli umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Zorana Kržišnika iz leta 1965 slikovito opisujejo pogled na delo Jožeta Horvata - Jakija, vulkaničnega ustvarjalca novega sveta, kije znal iz čudovito nedotaknjenega, silnega in kaotičnega jedra bivanja bruhati na dan barve, oblike, čustva in pomene ter nas vedno znova spravljal v zadrego, če smo ob njegovih umetninah hoteli odgovoriti na osnovno vprašanje, ali pritrjuje življenju ali ga zanikuje. Jože Horvat-Jaki je bil velikan slovenske likovne umetnosti, najuspešnejši predstavnik slovenskih samorastnikov in mednarodno uveljavljen ustvarjalec, kije v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja oral povsem novo smer v likovni teoriji in bil prav zaradi tega neke vrste »osamljeni jezdec«, ki ga okolje marsikdaj ni znalo ali ni zmoglo razumeti. »V sebi sem še vedno nekakšen hud mladenič,« mije zaupal v intervjuju ob proglasitvi za častnega občana občine Nazarje pred deveti- 10 K J mi leti, in nič drugačen ni bil vse do svojega zadnjega dne. Slikati je začel že v gimnazijskih letih, svoja dela pa je prvič razstavil leta 1955 v Varaždinu, potem ko se je dve leti prej kot samouk podal na negotovo, a zanj povsem samoumevno pot samostojnega likovnega ustvarjanja. Psevdonim Jaki, ki mu ga je kot kompliment namenil hrvaški književnik Slavko Mihalič, ga je spremljal od leta 1958. Na vprašanje, kaj bi počel v življenju, če ne bi bil slikar, ni imel odgovora, saj si ni znal predstavljati samega sebe brez malodane zapovedanega poslanstva kreiranja novega, vseskozi pa je bil globoko v sebi hvaležen za svoj talent in ogromno ustvarjalno energijo. Po študijskih potovanjih v tujini v začetku šestdesetih letje Jaki s svojim unikatnim likovnim pristopom vse bolj opozarjal nase tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Leta 1962 in 1970 je prejel odkupni nagradi na razstavahjugoslovan-ske grafike v Zagrebu, leta 1977 je prejel zlato plaketo Diane na razstavi Lov in umetnostna Slovenskem v Ljubljani, leta 1979je prejel veliko zlato plaketo na Taboru jugoslovanskih samorastnikov v Trebnjem, leta 1979 pa je bil za svoje umetniške dosežke odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. O Jakiju so likovni kritiki vedeli povedati ne samo, da je samorastnik, temveč tudi, da ustvarja zunaj vseh znanih šol in smeri, v svetu, ki gaje ustvaril sam zase. In tudi to, da je s svojim ustvarjanjem dokazal, da slikarske možnosti nimajo meja. Vsi njegovi poskusi, da bi se vključil v katero koli likovno smer - in takih poskusov je nekaj bilo - so dokazali zgolj to, da ne prenaša zunanje discipline in daje zanj podrejanje zahtevam šol pravzaprav omejevanje in zatiranje njegove ustvarjalnosti. Leta 1978 je Jože Horvat - Jaki v Levcu izdelal 77 metrov dolgo in skoraj šest metrov visoko fresko - največji sgraffito v Evropi, s čimer je le še potrdil svojo izjemnost. V svoji bogati likovni karieri seje uveljavil tudi kot oblikovalec tekstila, tapet, ročno izdelanega papirja, keramičnih ploščic, stekla, kovin in zlata, a večina likovnih strokovnja-kovje mnenja, daje bil Jaki najizvirnejši, najčitljive-jši in najmočnejši v risbi. Kako tudi ne, kajti prav z risbo seje v nenavadnih življenjskih okoliščinah, za zaporniškimi zidovi, na katerih so bili še vidni znaki sporočil na smrt obsojenih med vojno, začela njegova dokončna preobrazba v neustavljivega likovnega ustvarjalca, ki je v belino zidov od svita do mraka risal čudne pošasti, prestrašene obraze in nezemeljska znamenja. Ko so ga končno zalotili, kaj počne, je bilo prepozno, da bi ga ustavili. Rodil seje slikar, človek, ki ga je usoda popolnoma prepojila z željo, da se preda likovnemu izražanju. Rodil seje umetnik, ki je povsem svetu zaslovel s svojo originalnostjo in neukrotljivostjo, kljub svojemu izrazitemu individualizmu pa je imel veliko prijateljev. Verjetno ne bomo nikoli v celoti doumeli Jaki-jeve nenavadne in osupljivo zmogljive produktivnosti, s katero je ustvaril na tisoče barvnih slik in grafik, pa tudi skulptur in drugih likovnih izdelkov. A enoje zagotovo. Kljub tej, globokega občudovanja vredni produkciji, ki nam je na voljo, dajo vsakodnevno opazujemo in iščemo v njej odgovore na lastna vprašanja, bomo našega Jakija neizmerno pogrešali. Pogrešali bomo njegovo energijo, njegovo potrebo po ustvarjanju, njegovo hitenje in mrzlično lovljenje hipoma minljivih navdihov, varljivih prividov in neotipljivih podob. Pogrešali bomo njegov krepak stisk roke ob srečanju, njegov pronicljiv in iskriv pogled, njegov pristen smisel za humor, njegovo neposrednost, ki ni bila zaželena v krogih salonskih domoljubov, pa tudi njegovo ljubezen in naklonjenost domačemu okolju. Odšel je torej velik mož, slikar in umetnik, ki se nikoli ni hvalil s tem, daje imel v svoji bogati karieri več kot 250 razstav v galerijah na vseh petih kontinentih sveta. Njegova dela se nahajajo v številnih zasebnih in javnih zbirkah v Sloveniji in tujini. V hiši, kjer je Jaki nekoč živel in ustvarjal in se danes imenuje po njem, je na ogled stalna zbirka njegovih del, ki jih je leta 2005 poklonil Občini Nazarje. Jože Horvat-Jaki je za sabo pustil neponovljiv opus slvaritev, ki bodo v likovnem svetu še naprej veljale ne samo za posebne, ampak celo za eksotične. Skorajda nepregleden spekter njegovih del nas bo vedno opozarjal na skrivnostnost, kompleksnost, za nekatere tudi grozljivost tega sveta, katerega sestavni del smo mi sami s svojim zavestnim in podzavestnim razmišljanjem ter dojemanjem vsega okoli sebe. Lahko si štejemo v čast, da smo imeli priložnost del naše poti deliti s človekom, kije neizbrisno zaznamoval slovensko in svetovno likovno sceno ter postavil nove mejnike na nikoli dokončno definiranem področju mogočega in nemogočega. Zbogom, spoštovani mojster! Franci Kotnik Piše: Aleksander Videčnik TURISTIČNE PRILOŽNOSTI Naša Zadrečka dolina ima celo vrsto zanimivosti, kijih obiskovalci Zgornje Savinjske doline morda premalo poznajo. Morda bi morali več storiti za obveščanje turistov. Na sploh imamo pogosto občutek, da tudi Zgornjesavinjčani premalo cenimo razne stalne razstave, zbirke in podobno, kijih nudimo v muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, Flosarski zbirki na Ljubnem, obeh zbirkah v Mozirju, predstavitvi Potočke zijalke ter razstavi o domačem zdravilstvu pri Firštu in ne nazadnje številne zanimivosti, kijih nudijo v Logarski dolini. In še bi se kazalo ustaviti pri ogledu frančiškanskega samostana in njegove bogate knjižnice v Nazarjah. Kulturna ponudba v naši dolini nikakor ni majhna, predvsem pa je ogled Mozirskega gaja pravo doživetje. LONČARIJA V KOKARJAH Radi pozabljamo, da so v Kokarjah in sploh vtem delu Zadrečke doline nekoč ustvarjali številni čr-nolončarji, veliko jih je bilo in marsikaj so znali narediti, kar bi morda še danes bilo zanimivo, denimo "kokarski klobuk" in še bi lahko naš-tevali. Prav lončarji so bili edini rokodelci, ki so bili povezani v svoj ceh. Zanj je poskrbela gornjegrajska gosposka, saj je bilo večina Gornje Savinjske doline njim podložno. Brez dvoma so hoteli v Gornjem Gradu izboljšati položaj lončarjev in dati ljudem varen zaslužek. Omeniti velja, da so številni lončarji živeli kot kočarji in bili potrebni denarja, ki bi ga zaslužili s prodajo svojih izdelkov tudi zunaj domačega okolja. Žal je bilo obdobje, ko so ustanovili lončarski ceh, že takšnim povezavam nenaklonjeno. Trg seje že pod vladavino Marije Terezije polagoma sproščal, vloga cehov pa je vidno slabela. Jožefinski čas Cerkev v Kokarjah in spomin na lončarje je ta prizadevanja še okrepil, zato kokarski lončarji niso doživeli izboljšanja njihovega položaja, čeprav so iskali kupce celo na Dunaju in sploh po Avstriji. Okoli leta 1930 je poslednji lončarski mojster ustavil svojo delavnost. Ob tem naj omenimo, da kažejo podatki veliko zanimanje za povezovanje lončarjev, saj je bilo v lončarski ceh včlanjenih kar 47 lončarjev. In še to, kokarski lončarji so imeli svojo pesem, ki opisuje nji- hove poti po bližnjih in daljnih krajih, ko so prodajali svojo črno lončenino: »... Kelner'ca rajtn'go povej, mi smo daleč domej, tam v teh trdih Kokarjah, tam, kjer je glina domej...« Seveda je to le odlomek kokarske pesmi. O CERKVI DEVICE MARIJE Gre za staro božjepotno cerkev, ki stoji na vzpetini nad vasjo in spada med posebne zanimivosti Kokarij. Sem so se skozi dolga leta zatekali ljudje po Marijino pomoč, ko je šio za vrnitev svojcev iz vojn in sploh za priprošnjo v vseh mogočih življenjskih težavah, ne nazadnje tudi za ozdravitev hudih bolezni. Cerkev je zelo stara, prvič se omenja leta 1624, ko so benediktinci nastavili prvi urbar. Strokovnjaki jo ocenjujejo kot znatno starejšo. Nekoč je stala na južnem delu, za cerkvijo, kapela sv. Ane, ki so jo v času Jožefinskih reform zaprli in kasneje tudi porušili. Oltar sv. Ane so prenesli v cerkev Device Marije. Prvotno je bila cerkev taborna, zaradi vse večjega navala množic so obzidje podrli, da bi bilo več prostora. Notranjost cerkev je leta 1887 poslikal slikar Jakob Brollo. Prvotno je imela cerkev lesen strop in torej ni bila obokana. V cerkvi je bilo še pred vojno ohranjenih veliko votivnih slik in napisanih priprošenj. To je bila vsekakor prvovrstna kulturna dediščina, ki pa se je po drugi vojni porazgubila. Nasproti prižnice visita dve zanimivi zgodovinski sliki. Prva prikazuje procesijo, ki jo je vodil benediktinski opat Kaspar Pintar iz Gornjega Grada. Besedilo pod njo pove, da je bila tisto leto v deželi huda zima in so ljudje zelo trpeli, zato so se odpravili v Kokarje s prošnjo Mariji, da jim pomaga. In koje zima res popustila, so ljudje pričeli množično prihajati in nastalajezna-menita božja pot. Opat Pintar je bil v Gornjem Gradu v letih 1450 do 1460. Torej smemo trditi, da bila prvotna slika iz tega obdobja. Sedanja je, sodeč po napisu pod njo, naslikana leta 1650. Pod navedeno sliko je upodobitev hvaležnega ujetnika na Turškem, ki seje na priprošnjo Device Marije zdrav vrnil iz ujetništva. Poleg slike je srečnež obesil še sabljo in vojaško kapo. Tudi ta slika je bila "ponovljena", kot je zapisal Ignac Orožen v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska, iz katere je tudi prevod v tem članku. Nova slika je bila narejena leta 1854, stara pa je bila gotovo naslikana kakih 150 leta pred tem. Ob strani slike visi napisana pesem, ki pripoveduje usodo vojaka, ki seje rešil turškega ujetništva. Kot je zapisal dr. Fran Mišič v knjigi Ob porečju bistre Savinje, je besedilo pesmi napisal domačin Ivan Bid-er - Martinjek. Na zunanji steni cerkve, ob glavnem vhodu, je vzidan nagrobni spomenik plemeniti gospe Evi Sofiji von Ditrichstein, rojeni Gallenstein. Postavil gaje njen soprog Albrecht Freiherr von Ditrichstein, ki je bil očitno fevdnik na gradu Vrbovec. Plemenitaši so radi pokopavali svoje bližnje ob cerkvah in ker tedaj frančiškanska cerkev v Nazarjah še ni stala, je bila pač najbližja Vrbovcu v Kokarjah. Naj še omenimo, da so se v Kokarjah radi zbirali božjepotniki ne le iz slovenskega govornega območja, temveč tudi iz drugih avstrijskih dežel, zato je bilo življenje v tej mali vasici ob Dreti zelo živahno in pestro. Toda tudi zaradi številnih lončarskih delavnic je bilo dosti dogodkov, ki so obeležili sloves tega kraja. Ne le to, v kraju je bilo zelo razvito kulturno delovanje, posebno v času med obema vojnama. Seveda tudi že prej, vendar imamo podatke le za čas po drugi svetovni vojni. Tudi v povojnem času (po letu 1945) je bilo tako. Omeniti velja še to, da je v kraju kmalu nastala industrijska žaga na turbinski pogon, tako je tudi trgovina z lesom pomenila veliko za razvoj kraja. Žal ljudje niso ohranili ostanke nekdanjih lončarskih izdelkov, vsaj množično ne. Na srečo ima odlično urejeno zbirko lončarskih izdelkov Muzejska zbirka v Gornjem Gradu, kar je zasluga marljivega zbiralca Janeza Mavriča. Vsekakor je obisk Kokarij tudi zaradi lepe krajine zanimiv. Morda bodo domačini le znali organizirati razne lončarske prireditve. Prvi lončarski večerje bil pred leti in kazalo je, da bo to postala tradicija. Čeprav je prireditev dobro uspela, se ni več ponovila. V času, ko tuji turisti hlepijo po podobnih lokalnih in tradicionalnih prireditvah, bi kazalo o tem razmisliti. Pa brez zamere. Kokarski klobuk; znan izdelek zadrečkih lončarjev. DRUŽINA BLATNIK IZGUBILA UPANJE V POŠTENJE DRUŠTEV SOVA IN SRČEK Denarja ni, na delu so kriminalisti Petra in Nicole Blatnik sprejemata zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu od Betke Jakop (foto: Štefi Sem) Rene Blatnik je petletnik s Pobrežij, ki zaradi najhujše oblike spinalne mišične atrofije dneve preživlja v postelji, priključen na mnoge aparate. Starša Petra in Tomaž Blatnik sta sinu želela omogočiti nekaj veselih trenutkov, zato sta sprejela pomoč dveh humanitarnih društev, Srček iz Celja in Sova iz Maribora, da bi jima pomagali pri nakupu kombija, kjer bi bil prostor tudi za vso medicinsko opremo, ki jo Rene potrebuje. Tako bi se lahko družina Blatnikovi v dneh, kadar je Rene sposoben, odpeljala na obisk k starim staršem, na krajši izlet ali poleti na morje. DO CILJA PO DRUGI POTI Društvi, ki sta dobrohotno ponudili pomoč, sta zbirali sredstva za nakup kombija. Toda zbrani denar nikoli ni prišel do družine, ki ji je bil namenjen. Društvo Srček ni nakazalo niti evra, v Sovi pa so Blatnikovim nakazali 700 evrov, ki jih je družini doniralo podjetje KLS. Petra in Tomaž sta nekaj časa še upala, da bosta društvi le uresničili obljube, na koncu pa sta obupala. Po vseh žalitvah, ki sta jih bila deležna s strani predsednikov društev, češ da Reneja izkoriščata za lastne koristi, sta nad pravico v tej zgodbi obupala. Veliko ljudi je njihova zgodba ganila in tudi brez obljubljenega de- narja od društev se je na Renejevem računu zbralo precej sredstev. Ker sta bila tako blizu cilja, sta se starša odločila, da si izposodita manjkajoči denar in kupita kombi. Vozilo sedaj potrebuje še klančino in sedež za Reneja, pri čemer so Blatnikovima dobrohotno ponudili pomoč v Leo klubu iz Kamnika. Sredstva zbrana v ta namen so nakazali izvajalcu, ki bo opremo namestil. Ker sredstev ni bilo dovolj, bo še toliko bolj prav prišel zbran denar na nedeljskem dobrodelnem koncertu na Ljubnem, kjer seje zbralo 2.540 evrov pomoči za Reneja. V Kulturnem društvu Ljubno ob Savinji so se odločili, da bodo zbrana sredstva namenili Blatnikovim ravno zaradi grenkega priokusa dobrodelnosti, ki so ga bili le-ti deležni. Menijo, da družina, ki živi s tako težkim bremenom, potrebuje pomoč. Blatnikova sta društvu in vsem, ki so pomagali, neizmerno hvaležna. PRVI DRUŽINSKI IZLET V tem tednu bo Blatnikov kombi popolno opremljen tudi za Reneja. »Če bo lepo vreme, se bomo mogo- če odpeljali v Logarsko, naj Rene vidi planine in sneg, pa čeprav le skozi okno kombija,« pove mamica Petra. »Pa da bi bil zdrav,« še doda, sajje zdravje pri njih vredno več, kot vse ostalo na svetu. Na društvi Sova in Srček pa se trudi, da ne pomisli več. »Ne vem, komu je prekipelo, ampak, odkar so »dobrodelneže« prevzeli kriminalisti, o tem ne razmišljam več, samo upam, da se zgodba ne bo ponovila še komu drugemu, že zato je prav, da se zadeva razišče. Midva nisva imela ne volje ne moči, da bi zadevo prijavila, nekomu pa seje zdelo, da vse skupaj potrebuje epilog.« Lepo je nastalo situacijo opisala slovenska pevka Alenka Godec, ki je avgusta nastopila na koncertu v Nazarjah. Ko smo jo seznanili z dogodki, je zapisala: »Nastala situacija je več kot sramotna, pa tudi žalostna. Tudi izjave nekaterih, da Renejeva mama izkorišča otrokovo bolezen, se mi zdi popolnoma nesprejemljiva, pod nivojem, predvsem pa boleča za družino. To so stvari, ki mečejo slabo luč na dobrodelnost.« Kot drugimi nastopajočimi tudi njej ni po volji, da so društva denarzadržala pri sebi in ga niso nakazala Blatnikovim. Štefi Sem UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Legalizacija neprijavljenega orožja Sredi novembra je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju. Novela prinaša ponovno možnost legalizacije orožja, ki ga posameznik poseduje brez veljavne orožne listine. Legalizacijo je mogoče urediti na upravni enoti brez večjih stroškov, in sicer do 14. februarja 2010. Globe za neprijavljeno orožje pa so dokaj visoke. »Globa za posest orožja brez ustrezne orožne listine znaša od 500 do 1.500 evrov, kdor pa takšno orožje prenaša, znaša celo od 3.000 do 5.000 evrov. V primerjavi s tem so stroški za ureditev ustreznih listin, odvisno od vrste orožja, ki ga posameznik legalizira, zanemarljivi, saj skupaj s takso ne presegajo 60 evrov,« pravi Jernej Plankl, višji referent za področje (--- 12 javnega reda in miru na mozirski upravni enoti. »To je v samostojni Sloveniji že tretja abolicija in tudi tokrat, kot v prvih dveh pričakujemo odziv imetnikov neprijavljenega orožja,« še dodaja. Imetnik vloži vlogo na posebnem obrazcu na upravni enoti, ob tem pa orožja ne prinaša s seboj, temveč posreduje le podatke o njem. Ko prejme vlogo, upravna enota izda potrdilo, ki omogoči prenos orožja k izbranemu puškarju. K potrdilu je priložen tudi obrazec zapisnika o pregledu orožja, ki ga izpolni in potrdi puškar. Pregled orožja pri puškarju je obvezen, upravna enota pa določi rok, do kdaj mora biti ta opravljen. V okviru legalizacije je dana tudi možnost, da osebe, ki posedujejo prepovedano orožje (avtomatsko, vojaško, eksplozivno orožje in gospodarska razstreliva), to prijavijo na policijo ali upravno enoto, vendar naj eksplozivnega orožja nikakor ne prinašajo s seboj. Takšno orožje bo prevzeto s strani strokovno usposobljene osebe. Novela Zakona o orožju prinaša tudi novost pri zračnem orožju. Zračno orožje, pri katerem je kinetična energija na ustju cevi več kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, je bilo doslej dostopno vsakomur starejšemu od 18 let. Sedaj je potrebno takšno orožje priglasiti. Posamezniki, ki tako zračno orožje že imajo, morajo do 14. maja 2010 podati vlogo za pridobitev priglasitvenega lista pri upravni enoti. Zainteresirani natančnejše informacije dobijo na upravni enoti pri Jerneju Planklu. Marija Lebar PIROTEHNIKA DIANA d.O.O., Obrtniška ul. 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626 www.ptpdiana.si SREČNO 2010! Pesnikova poezija nit tudi glasbenikom Slep je, kdor se s petjem ukvarja oziroma Izraz resnice dr. Franceta Prešerna v nedrjih slovenske glasbene tvornosti so člani KUD Utrip Rečica ob Savinji naslovili prireditev v počastitev rojstnega dneva največjega slovenskega pesnika. Pripravili sojo v avli rečiške osnovne šole prvo nedeljo v decembru. Na njej so uglasbene Prešernove pesmi predstavili učenci glasbenih šol Nazarje in Šentjur pod mentorstvom Tadeje Cigale in Boštjana Korošca. Ob klavirju jih je spremljala profesorica Milanka Črešnik. Rdeča nit večera je bilo predavanje muzikologinje mag. Simone Moličnik. V njem je spregovorila o pomenu Prešerna v razvoju slovenske glasbene ustvarjalnosti, predvsem pa poskušala razbiti nekatere Muzikologinja mag. Simona Moličnik je spregovorila o pomenu Prešerna v razvoju slovenske glasbene ustvarjalnosti (foto: Marija Sukalo) mite, ki veljajo v laičnem poznavanju nik pletel venec ne samo s svojim njegovih pesmi ter samobitne glas- Sonetnim vencem, marveč z vso bene kulture. Poudarila je, daje pes- svojo poezijo. S tem je pustil nit tudi glasbenikom, ki so in še ustvarjajo harmonijo slovenske glasbe z izrazom resnice Prešernovega uma. »Prešeren ostaja v glasbi velika inspiracijska sila tako z besedo kot z izrazom. Tudi v današnjem času, a v drugačnih bolj popularnih zvrsteh, kot so popevke in šansoni,«je ob zaključku povedala muzikologinja in dodala, da se je Prešeren rodil človeško prešeren, umrl človeško osamljen, kljub temu pa izjemno poln v svoji duši, navdihu in izrazu. Ob zaključku večera je predavateljica ugotovila, da nič ne bi bilo brez učiteljev. Na njeni poti sta bili ključnega pomena današnji ravnateljici Valči Robnik v lučki osnovni in Olga Klemše v nazorski glasbeni šoli. Marija Sukalo Sorodniki iz Home Dragi Jan Ko praznuješ svoj 6. rojstni dan, naj tvoje otroštvo bo veselo, šola brez muk in pozneje delo! Leta srečna bodo naj in zdrava, tvoja pot pa varna, sladka, prava! To ti želimo vsi, ki te imamo radi. V nedeljo, 13. decembra, je kulturno društvo z Ljubnega ob Savinji pripravilo dobrodelni koncert s pomenljivim naslovom Polepšajmo življenje. Vsi nastopajoči in obiskovalci so s sodelovanjem na prireditvi poskrbeli, da bo družina Blatnik iz Zgornjih Pobrežij polepšala dni petletnemu Reneju, ki zaradi bolezni dneve preživlja v postelji, priključen na mnoge aparate. Tem so se pridružili še člani društva Komen, ki so izkupiček od prodanih domačih dobrot priložili zbranim sredstvom od vstopnine in donacijam zbranim na računu kulturnega društva. Na odru seje zvrstilo veliko število glasbenih skupin, domačih god- Med drugimi je svoj nastop Reneju Blatniku namenil tudi Zagorski oktet (foto: Štefi Sem) sta poskrbeli Micka in Francka, ki sta ju upodobili amaterski igralki Ana Napotnik in Polona Rihter iz KD Ljubno. Organizator se je za sodelovanje zahvalil nastopajočim s priznanjem plemenito srce. Priznanje sije še posebej prislužila družina Blatnik, ki s tako ljubeznijo in plemenitostjo skrbi za Reneja. Zaradi bolezni Reneja ni bilo na koncert, sta se pa nastopajočim in obiskovalcem zahvalili mamica Petra in sestrica Nicole. Besede Petre Blatnik »Hvala vsem«, so bile dovolj, da so ljudje doumeli, kako hvaležna je družina Blatnik za vso pomoč, ki sojo prejeli. Štefi Sem Benjamin in Tinkara Ob rojstnem dnevu vse najlepše, ter da bi nas še naprej tako rada obiskovala. DOBRODELNI KONCERT POLEPŠAJMO ŽIVLJENJE Druženje ljudi plemenitih srt cev in humorist, ki je med drugim brezplačno zaščitil občinstvo pred »svinjsko« gripo s krepko mero tamifluja. Za polno mero smeha POČASTITEV PREŠERNOVEGA ROJSTNEGA DNE ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Pri jubilejni maši tudi predsednik slovenskih čebelarjev Gornjegrajski čebelarji so ob godu svojega zaščitnika sv. Ambroža v nedeljo, 6. decembra, pripravili jubilejno, peto čebelarsko mašo. V spomin na pokojne čebelarje so prižgali svečo. Po maši je prisotne otroke obdaril Miklavž, sledilo je še prijateljsko druženje. Čebelarska maša je bila že četrtič v Novi Štifti, prva pred petimi leti je bila v Bočni. Letos seje poleg številnih čebelarjev iz Čebelarske zveze SAŠA srečanja udeležil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč z družino. S tem dejanjem je poudaril pomembnost dogodka. V kratkem nagovoru je pozdravil zbrane in se jim zahvalil, da se posvečajo čebelarstvu, ki je, kot je dejal, »poezija kmetijstva«. Že tradicionalno so se srečanja udeležili čebelarji iz Mengša, prvič pa so prišli člani čebelarskega društva iz Cerkelj na Gorenjskem. Prišla sta tudi tajnik ČZS Anton Tomec in podpredsednik Franc Šmerc. Mašo je daroval domači župnik Alojz Ternar, ki seje v nagov- oru zbranim naslonil predvsem na življenje čebelje družine. »Čebela nikoli ne misli nase; kar dela, dela vedno v dobro celotne svoje družine. Ni sebična, ni nevoščljiva in ni nestrpna. Bodimo taki drug do drugega tudi mi, ljudje,« je bila njegovo sporočilo. V imenu občine Gornji Grad je prisotne pozdravil podžupan Klemen Petek. Skupaj z domačim cerkvenim pevskim zborom sta za praznično vzdušje poskrbeli še pevki Pepca in Kristina, ki sta prepevali manj znane pesmi o čebelah in čebelarjenju. Marija Lebar Gornjegrajski čebelarji so med otroke razdelili darila, ki jih je zanje v cerkvi pustil Miklavž (foto: Marija Lebar) BESEDIČICA ŠE ZANIMIVEJŠA ZARADI NOVOSTI Besédili in uprizorili svoje literarne prvence Le kateri drug dan kot rojstni dan klasika slovenske besede Franceta Prešerna bi bil primernejši za srečanje mladih literatov Zgornje Savinjske doline? Besedičica, šesta po vrsti, je v Nazarjah zbrala osnovnošolske ljubitelje »lepih umetnosti«. Prireditev je organizirala mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, v strokovno pomoč pa so bili Nataša Ter-bovšek Coklin, Anton Venek, Jože Kavtičnik in slavistke. ivana Žvipelj, ki je vodila prireditev, je mlade ustvarjalce spodbudila k vztrajnosti in jim zaželela »zmeraj mlada čush/a«, dobrohotno pajimje tudi namignila, kako naj interpretirajo svoja besedila, s katerimi se bodo predstavili zbranim. V imenu gostitelja srečanja, nazorske osnovne šole, je spregovorila Nataša Bele. Letošnja Besedičica je prinesla dve novi kategoriji: besede plešejo in nagajive pravljice. Plešoče besede so tiste, kijih avtorji koreografsko oblikujejo. Dobrodošla novostje tudi oživitev pravljičarja; nekateri nastopajoči so prebrali odlomke iz del znanih slovenskih avtorjev, drugi iz svojih lastnih pravljic, Doroteja iz Luč pa je v narečju interpretirala pravljico iz Solčavskega. Največ mladih seje predstavilo v kategoriji Pomladni list z lastnimi pesmimi in prozo. V njih so se razpisali o upu in obupu, svojih sanjah, hrepenenju in vsem drugem, kar jim je življenje, včasih (pre)resno, drugič nagajivo in šaljivo. Zadnjo besedo je imela gostja, gledališka igralka in improvizator-ka Ana Marija Mitič. Pohvalila je inventivnost, strastnost mladih liter- atov ter dodala, da sta za njeno delo potrebna domišljija in na-brušen jezik, kar vse zaživi šele v sodelovanju z občinstvom. To se je rado odzvalo, ji za kratko improvizacijo dalo iztočnico in skupno so v smehu oblikovali modro misel: Če v ponedeljek čokolada gre v trgovino, se bo do petka nek- do zagotovo zaljubil. Vsi sodelujoči učenci so prejeli priznanje in spominsko darilce, feb- ruarja prihodnje leto se bodo lahko udeležili še literarne delavnice. Komisija bo še v decembru izbrala nekaj najboljših besedil za objavo v zborniku Slap. Živi za 1. rojstni dan 18. decembra bo minilo 1 leto, odkar si privekala na svet. Želimo ti veliko otroškesa veselja in radosti Ati, mamica in Lara Mladi ustvarjalci iz Luč, Gornjega Grada, Nazarij, Mozirja, z Rečice in Ljubnega (foto: AG) Andreja Gumzej Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - 'ellness Potočka zijalka ivKgt 5, Solčava od-jnacesnovo-streho.si Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:0411728-017 (Ml 287 742 Bodoni a Delovni čas: 8h -17h sobota 8h -12h ' pri najemu zagotavljamo popolno zasebnost • razvajanje, rehabilitacija, regeneracija ■ podarite izbrani osebi DARILNI BON trgovina, proizvodnja, storitve za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža Vesele božične praznike in srečno 2010! MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si \ www, apartma-logarska.si wvbv. pod-macesnovo-streho.si Občan(ka) leta 2009 v občini je po mojem mnenju in naslov stalnega 'bivališča kandidata z lisi Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Izberite vašega občana leta 2009! ll Občina Mozirje: Ivan Čopar, Loke 44 a (136); Ana Rebič, Hribernikova 3 (104); Marija Mikek, Lepa Njiva 28 (76); Primož Slemenšek, Radegunda 51 (76); Vojko.Fužir, Ljubija (7); Brezovnik Alenka, Radegunda (6); Vinko Matjaž, Na trgu 28 (5); Andrej Rak, Brezje 28 (3); Ferdo Korpnik, Loke pri Mozirju (1). Občina Nazarje: Janez Štiglic, Tominškova 6 (79); Rozalija Tkavc, Lesarska 43 (22); Ida Kramer Pustoslemšek, zdravnica ZD Nazarje (21 ); Franc Tratnik, Pusto Polje (19); Stanko Flere, Pusto Polje (12); Ciril Turk, Prihova 17 (5); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (4); Marjan Dobrovc, Žlabor (2). Občina Rečica ob Savinji; Toni Strnišnik, Dol-Suha 28 (43); Stanko Čeplak, Varpolje (24); Aleš Krančič, Trnovec 11 (16); Marko Rakun, Šentjanž 7 (6); Vida Orlovič, Sp. Rečica 69 (6); Drago Poličnik, Sp. Rečica 47 (3); Miran Bele, predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline (1). Občina Ljubno: David Kramer, Loke 7 (37); Martin Pušenjak, Foršt 2 (29); Anka Rakun, Ljubno (6); Radenko Tešanovič, Foršt 6 (2); Cvetka Mavrič, Zavod Savinja (1). Občina Luče: Amanda Kladnik, TD Luče (39); Marija Preskar, Luče 106 (29); Ciril Rose, Luče 88 (7); Jože Pančur, Krnica 25 (1). Občina Solčava: Marta Orešnik, Solčava 27 (7); Vinko Slapnik, Podolševa 25 (7); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (6); Alojz Lipnik, Solčava 17 (1); Marko Slapnik, TIC Logarska dolina (1). Občina Gornji Grad: Petra Strmšek, Attemsov trg 14 (50); Alojz Ternar, Tirosek 51 (22); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (10); Nada Trogar, Attemsov trg 15 b (9). Izžrebanka 6. kroga je Eva Acman, Loke 8, Ljubno ob Savinji. Bon ZKZ Mozirje v vrednosti 20 EUR prevzame v uredništvu. Vse poslane glasovnice pa bodo ob zaključku akcije sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ZKZ Mozirje: tedensko letovanje v počitniški hišici Term Čatež Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo najkasneje do ponedeljka, 21. decembra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. £ Zadruga mozirje Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. www.zkz-mozirje.com in dobrim sodelovanjem. stihi: GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavc Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02, www.melavc.com Celje, Mariborska 200 Vrtno kosilnico dobite že od 154 evrov naprej, parkovni traktor pa dobite že za 929 evrov. Na zalogi preko 50 modelov motornih žag Razlogi za nakup: • popusti pri plačilu z gotovino - darila - najnižje cene - strokovno svetovanje pri nakupu - zagotovljeni potrošni material - u vse pri nas kupljene stroje zagotovljen servis ki rezervni deli Gozdarska prikolica z lastno dvigalko (hiap) 10 T, firme PALMS zaupanje □SD0Q33Đ03iEb ) banka celje www.banka-celje.si SE UGODNEJŠA OBRESTNA ent>^n0- Naj naše družine preplavi bogato doživljanje božične noči. Leto, ki prihaja, naj bo polepšano z nasmehi, iskrenostjo, srečo in zdravjem, naše skupno delo pa s prijaznimi odnosi Želimo Vam veliko uspehov in osebne sreče v prihajajočem novem letu 2010. Občina Luče župan Ciril Rose s sodelavci NAJLEPŠA KNJIGA ) PODOBE GORA KOVINOPLASTIKA KENDA Kovinoplastika Benda d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 83 70 100, faks: 83 70 130, e-mail: benda@siol.net, www.kovinoplastika-benda.si Vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in občanom Zgornje Savinjske doline želimo prijetne božične praznike in poslovno uspešno leto 2010! Frešer GOoTINòTVO, Mitja Felicijan &.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije MÈMM ^ Alpe • PRVA KNJIGA s popolnoma novimi aerofotografijami celotne alpske verige v 8 državah • IZJEMNO VELIKA KNJIGA PO NEVERJETNO NIZKI CENI • 512 strani (format 27 x 37 cm) • 200 obojestranskih fotografij • 19 avtorjev iz 8 držav • Knjiga je izšla v slovenskem in angleškem jeziku Fotografije Matevž Lenarčič Besedilo: Janez Bizjak cy-t ; i/i héc c c Krilati lev 2009 Knjigo naročite z naročilnico na naslov Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje ali po e-pošti trzenje@savinjske.com. NAROČILNICA: Naročnik: * 'f*r. • C :■ Davčna št.: ........... Datum: .................... Naročam št. knjig: slov. j. ......... ang. j.... Podpis/žig: ............... (za pravne osebe) Cena samo: 49,90 € DDV je v ceni upoštevan. Poštnina 5 EUR v ceni ni upoštevana. Fizične osebe poravnajo znesek po povzetju. Pravne osebe poravnajo znesek na osnovi izdane fakture. V letu 2010 naj bo Vaš KORAK trden in odločen; Vaša BESEDA lepa melodija, a vendarle odločna in pogumna; Vaše ŽIVLJENJE mirno in iskrivo, ustvarjalno in polno lepih Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik s sodelavci * Obdobje praznikov je čas veselja. Je čas, ko se ozremo v prihodnost in se predvsem po dobrih stvareh spominjamo preteklosti Želimo Vam veliko dobrih spominov, mirne, blagoslovljene 't božične praznike in vso srečo v novem letu 2010! Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, občinski svet in občinska uprava V Božičnem miru svet se prerodi in s Silvestrom vedno znova vzcveti. Oko naj se očesu nasmeje, roka toplo naj seže v pozdrav, beseda naj besedo obogati, zdravja, sreče in ljubezni zaželi! Prijetne praznike in zdravo 2010, ^ ; -Uk ir • • •# s vam želijo župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi s sodelavci in občinskim svetom Kakor utrinek izginjajo leta v neskončnost časa, naj vam minejo v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Naj bodo dnevi in naše skupno delo polepšani s prijaznimi odnosi in dobrim sodelovanjem. Naše družine pa naj preplavi bogato doživetje božične noči VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 Vesel božič ter uspešno in srečno novo leto 2010 želimo vsem rejcem, uporabnikom naših uslug in vsem občanom Zgornje Savinjske doline. * m ^Prijetne praznike * ,m.srečno v novem ’letu. 2010. i- pp' liačdnik Upravne enote Mbzirje Vinko POLIČNIK r s sodelavci *• •* * % Na voljo smo vam v naših prenovljenih prostorih in ambulanti za male živali, ki obratuje od 7.-12. in od 15.-18.ure. DMSPIUH d.o.o. Nazarje POSLOVNE STORITVE ISO 900] 0-1134 Zadrečka cesta 8 3331 Nazarje Tel.: 03 839 25 25 www.input.si So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, • da ne mi ne... I Želimo mm mirih’ božične praznike, v prihajajočem letu pa zdravja, sreče % in dosti poslovnih uspehov. računovodstvo knjigovodstvo svetovanje Kolektiv INRUT dcoBhiv d.o.o. Nazarje POSLOVNE STORITVE Snudermticder PODJETJE ZA RAVNANJE Z ODPADKI d.o.o. Koroška cesta 46, 3320 Velenie ISO 9001 Q-789 ISO 14001 E-108 -UEHf- OBVESTILO NAROČNIKOM ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV! Obveščamo Vas, da se bo na praznični dan 25.12.2009 odvoz gospodinjskih odpadkov izvajal po predvidenem urniku. Na praznični dan 01.01.2010 odvoza komunalnih odpadkov ne bo. Za ta dan se bo odvoz izvajal v SOBOTO 2.1.2010. Vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2010 Vam želi podjetje PUP-Saubermacher d.o.o.! Wma 7b, Slovenija 5 (0)3/545-26-66 ■ weff! wwwfcpaWk&gracer.si e-mail: grafikagracer@sio!.ne§ UU 2040! Prihaja Novo. Prihaja 2010. Praznični december Naj bo podčrtano z modro kot misli... v Citycentru! Naj bo obarvano rdeče kot sreča... 19. december, o.b 17. uri Naj bo belo kot iskrive sanje - verjemite vanje. sprejem BOŽIČKA in obdarovanje otrok Naj bo najboljše. Citycenter. Vse najboljše! www.city-center.si V mozirskem vrtcu so organizirali številne delavnice Božični in novoletni prazniki so za večino otrok čas veselja In čarobnih trenutkov, čas pričakovanja, čas ustvarjanja in prijetnega druženja, najlepši čas povezanosti družine, obdarovanja dobrih mož... Ker pa je čas pogosto tudi tiran in se nam vedno nekam mudi, smo se v mozirskem vrtcu odločili, da otrokom še bolj približamo vrednote tega praznika, se poveselimo skupaj z družino, družimo tudi z bližnjimi so- Praznično vzdušje polno aktivnosti Otroci so radi prisluhnili pravljici (foto: Marija Šukalo) Predpraznični čas /. Življenje v Vrtcu Rečica ob Savinji zadnji mesec v letu poteka v znamenju številnih aktivnosti, ki so povezane s praznovanji in novoletnimi pričakovanji. Po besedah koordinatorke dela v vrtcu Nataše Vrabič k pravljičnosti in čarobnosti pričakovanj pripomorejo tudi pravljice. V rečiškem vrtcu so namreč svoj kotiček našle muca Copatarica, čarovnica Mica, trije medvedki in številni drugi pravljični junaki. Tako je pravljični kotiček postal mesto, kjer se otroci lahko poistovet- ijo s pravljico, kiji prisluhnejo. Strokovne delavke vrtca so poskrbele tudi za spodbujanje kreativnosti,'saj so otroci ustvarjali v različnih delavnicah, pekli pecivo, si ogledali lutkovno igrico. Prostore svojih igralnic so delili tudi z otroki, ki dopoldneve preživljajo v varstvu dedkov in babic. Z njimi so si ogledali lutkovno predstavo. Da je praznično vzdušje še bolj čarobno, so izdelali okraske za jelko in jo okrasili, obiskal pajihjetudi Božiček. Marija Šukalo rodniki, ustvarjamo na delavnicah... Vrata vrtca smo odprli vsem staršem in otrokom, ki obiskujejo vrtec Mozirje, tudi otrokom popoldanskega oddelka. Organizirali smo številne delavnice: izdelovanje adventnih venčkov iz naravnega in odpadnega materiala, novoletnih okraskov za naše smrečice in kaširanje škorenjcev. Otroci in starši so bili v Vrtcu Mozirje deležni tudi lutkovne igrice Urarna Tik-tak v animaciji strokovnih delavk vrtca, v vrtcu na Rečici ob Savinji pa so se prepustili svetu domišljije skozi pravljico Larina skrivnost. Vzeli smo si čas za pogovor, pesem, pravljice, za krasitev smrečic, za igro, sprostitev in uživanje v praznično obarvanem vzdušju. Kotvedno ti prijetni trenutki prehitro minejo in, kot vedno, si obljubimo drugo leto spet. Nevenka Anzelc Gostenčnik a!o,o. |Na trsu 52.'Mozirje.ihiTP://.w.w|wimisrnas.si geSmail: mismas@mismalisi;^ '' ' * P OPEKARNA 839 47 44, 031 667 >¥lAŠČCČARNA in#mfcA 'Pri Tatjani 839 52 : - SLAŠČIČARNA Šoštanj Prišel je čas praznikov in obdarovanj. Obdarujte svoje drage z dobrimi naravnimi izdelki iz Pekarne in slaščičarn MIŠMAŠ Mozirje. \ ; * ' Nudimo vam veliko izbiro - potic forehova, skutina, makova, lešnikova, potratna ...J, - prazničnih keksov in tort novih oskušov, ki jthsenostavno morate^poskusiti. $ Éfaw SL " 1 < stresndjno.uo Vabljeni v nase poslovalnice! 5imcr V&t|/P/W0~ a oAhcl ui na lincili. modra Številka (((*08010 27) www.simer.si VRTEC MOZIRJE VRTEC MOZIRJE DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Prijetno srečanje med starimi prijatelji Številni člani ljubenskega društva upokojencev, ki imajo na svojih plečih že več kot sedem križev, so popoldne prvega decembrskega petka preživeli na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Preko sto se jih je zbralo v večnamenskem prostoru osnovne šole na Ljubnem. Tokratno srečanje so popestrile pevke družinskega ženskega kvarteta Štiglic s kmetije Tiršek nad Ljubnim, vzpodbudne in malce hudomušne besede pa je v svojem pesniškem slogu prisotnim namenil predsednik društva Jože Vodušek. Dobrodošlico je prisotnim zaželel tudi gostitelj, ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintar, svoje upokojence pa je tudi tokrat obiskala županjo Anka Rakun. Predstavila jim je zgledno sodelovanje z upokojenskim društvom, ki z roko v roki že petnajst let - vse od ustanovitve nove občine - organizirajo takšna srečanja za starostnike iz domačega kraja. Kljub vsakokratni številčni udeležbi na srečanjih po doma ostanejo številni, ki se srečanj zaradi različnih razlogov ne morejo udeležiti V društvu bodo poskrbeli tudi za te, saj so se dogovorili, da bodo s simboličnimi darili v prihodnjih prazničnih dneh obiskali preko sto bolnih in drugih, ki so bodisi doma ali v bližnjih domovih za ostarele. Stiski rok, prijazen klepet, srečanje s starimi znanci in prijatelji je pač kjerkoli in kadarkoli dobrodošlo in učinkovito zdravilo za vsakdanje tegobe, zato v društvu upokojencev na Ljubnem temu posvečajo veliko pozornosti. Franjo Atelšek Predsednik društva Jože Vodušek je upokojencem namenil vzpodbudne in hudomušne besede v svojem pesniškem slogu (foto: Franjo Atelšek) i(fcŠpeh d.o.o Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad M-iOS 838 11 S3 Fax:03 838 11 34 GSM: 041 463 744 E-mail: speh.toni@siol.net, tniwvrw.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! KLS Ljubno d.d. Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE Dopolnilne dejavnosti - nuja za preživetje kmetij Na turističnih kmetijah Stoglej v Lučah in Dobrovc v Poljanah sta se dve skupini zainteresiranih udeležili usposabljanja o predelavi mleka. Strokovnjakinja jih je seznanila, kako pripraviti sire, skute, jogurte ..., da bodo ti izdelki primerni tudi za trženje. Kmetijska svetovalna služba Mozirje je v sodelovanju z LAS Zgornje Savinjske doline pripravila projekt z naslovom Z znanjem do uspešnega razvoja dopolnilnih dejavnosti in trženja produktov na kmetijah Zgornje Savinjske doline. Podeželje in njegovi pridelki ali izdelki pridobivajo na pomenu. Potrošniki vse bolj povprašujejo po »domačih« pridelkih, torejtistih, kijih Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili strokovnjakinji (foto: Marija Lebar) lahko kupijo na kmetijah ali kmečkih tržnicah in kjer imajo stikz izdelovalci. Pridih domačnosti in zagotovljena kakovost, še posebej pa ekološka pridelava so za današnjega kupca visoke vrednote. Odkupna cena mleka je za kmeta neugodna, s predelavo lahko da mleku višjo dodano vrednost in iztrži mnogo več. Ravno zato je zanimanje za celoten projekt usposabljanj, prav posebej pa še za predelavo mleka, zelo veliko. Zaradi tolikšnega števila so morali prijavljene razdeliti v štiri skupine. Prvi dve imata usposabljanje že za seboj, drugi dve skupini pa bosta imeli tečaja v januarju. Marija Lebar ROKOMETNI KLUB NAZARJE Trenutno v zlati sredini V Rokometnem klubu Nazarje so letošnjo sezono po besedah predsednika Andreja Ocvirka pričeli maio slabše od pričakovanj. Od deklet se je poslovil dolgoletni trener Jaka Mikek, ki je v preteklosti zaznamoval delo v klubu. Pod njegovim vodstvom so rokometašice osvojile številne zmage in postale celo podprvakinje. Po Ocvirkovem mnenju je Mikek v klubu pustil neizbrisen pečat ter ekipam mlajših in starejših deklic pomagal do vrhunskih rezultatov, za kar so mu hvaležni. Letošnjo sezono so dekleta pričela s treningi ob Branetu Dobniku. Nevajene Dobnikovega načina dela so sprva »kasirale« nekaj porazov, nato so se začeli kazati vidni napredki. Rokometašice, med katerimi se čuti ugodna tekmovalna klima, so sedaj vzlati sredini. Da bi postale še boljše, si želijo ojačati ekipo z deklicam, osnovnošolkam, ki se želijo izkazati v tej kolektivni igri. Letošnje leto so v nazorskem rokometnem klubu zaključili z družabnim srečanjem. V prihodn- Med nazarskimi rokometašicami se čuti ugodna tekmovalna klima (foto: Marija Sukalo) jem letu jih čaka volilni občni zbor, kjer bodo s finančnimi težavami, saj je v sedanji recesiji postavili novo vodstveno ekipo. Tudi ta bo, kotvse težko pridobiti sredstva. sedaj, morala trdo poprijeti za delo in se soočati Marija Sukalo ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Nazarje <9fai Qhóe/e fivaivm/oe Avečno 204O/ Masivna vhodna vrata po naročilu Božo Robnik s.p. Raduha 2 3334 Luče ob Savinji Tel.: 03 584 42 45, faks: 03 838 43 00, www.mizarstvo-robnik.com, e-mail: mizarstvo-robnik@siol.com Standardna vhodna vrata Furnirana vratna krila in podboji -hrast, bukev »Graščakom« nova zmaga in zaslužen počitek FC Kebelj : KMN Nazarje Glin 2:6 (0:1) Športna dvorana: Slovenska Bistrica. Gledalcev: 50. Sodnika: Andrej Pajtler in Boštjan Radelič. Delegat: Gorazd Jakopič. Strelci: 0:1 Metulj (20), 0:2 Metulj (22), 0:3 Metulj (28), 0:4 Funtek (31 ), 0:5 Oblak (31 ), 0:6 Kolar (34), 1:6 M. Hren (37), 2:6 Fridrih (39). KMN Nazarje: Supin, Kolar, Korošec, Letojne, Funtek, Oblak, K. Šemenc, Metulj, Hren, Škorjanc, Dešman. Rumeni karton: Škorjanc, Metulj ( Nazarje Glin). 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 10. KROG Na vzhodu druge slovenske futsal lige se po desetem prvenstvenem krogu na vrhu ni zgodilo nič novega. Nazarčani po presenetljivo lahki zmagi v Slovenski Bistrici proti Keblju še vedno ostajajo neporaženi in zanesljivo vodijo, prednost desetih točk pa jim zagotavlja mirno nadaljevanje in optimizem pred končnico. Sledi novoletni premor, ki si ga igralci in strokovno vodstvo Kluba malega nogometa Nazarje po prikazanem v tej sezoni pošteno zaslužijo. Tekmece so z borbeno, nepopustljivo in taktično dovršeno igro preprosto deklasirali in s tem v vseh pogledih zadovoljili številne domače navijače, ki se z veseljem vračajo na tribuno nazorske športne dvorane ter jo po prikazanem še toliko bolj zadovoljni in navdušeni zapuščajo. Kako prepričljivo igrajo »graščaki« v tej sezoni, je pokazalo tudi zadnje gostovanje v Slovenski Bistrici, ko so ekipo, s katero imajo v medsebojnih srečanjih še vedno negativno bilanco, »zmleli« in ji prizadejali najvišji domači poraz. S tem so se otresli še enega nevarnega zasledovalca in si tako štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva že zagotovili nastop v finalni končnici za vstop v 1. slovensko futsal ligo, kjer so pred leti že bili. Franjo Pukart j ' - a 4 * ' *• 1 i Igralci Kluba malega nogometa Nazarje so v tej sezoni še vedno (foto: Franjo Pukart) neporaženi IKOVANI IZDELKI UPORABEN OKRAS ZA VAŠ DOMI Izgled hiše ni odvisen le od njene oblike in usklajenosti. Podobo in lepoto zaznamuje tudi pravilno izbrana in kakovostno izdelano ograja. BALKONSKE, ZUNANJE IN STOPNIŠČNE OGRAJE Scissa«-® Rezultati 10. kroga: Kebelj : Nazarje Glin 2:6, Slov. Gorice : Zavrh Masind 3:10, Maribor Branik : Cerkvenjak 8:1, Benedikt: Tomaž, 3:6. REŠETKE ZA OKNA IN VRATA fiTCTTTnffTTnfTTirniiTn i ox2mm usm * Tehny d.o.o., Varpolje 40,3332 Rečica ob Savinji, 9041 703 886 Lestvica po 10. krogih: 1. Nazarje Glin 26,2. Kebelj 16,3 Tomaž Ormož 16,4. Maribor Branik 16,5. Benedikt 15,6. Zavrh Masind 12,7. Cerkvenjak 7, 8. Slovenske Gorice 3. Strelci: 32 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 17 Aleš Vrabel (Maribor), 12 Bojan Klemenčič (Benedikt)... Mojci POLIČNIK naume čestitamo za opravljeno diplomo. Ata, mama, brat Simon in Vlasto * # IZKORISTITE w predpraznične številke Savinjskih novic za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-47-68 ali 041-793-063 Menini DARINKA IN FRANC GRUDNIK IZ OKONINE Petnajst sezon oskrbnika doma na Grudnikova uživata v vsakem trenutku, ki ga preživita na Menini (foto: Štefi Sem) Darinka in Franc Grudnik iz Oko-nine sta velika ljubitelja planin in tako sta pred petnajstimi leti ob Francovi upokojitvi prevzela oskrbniške zadolžitve v domu na Menini planini. Prva pot na planino je bila nepozabna in se je spominjata še sedaj. Zaradi obilice snega sta s pomočjo članov gornjegrajskega planinskega društva pot premagala peš s polnim nahrbtnikom najnujnejših potrebščin. To je bilo daljnega aprila 1995, seje pa v vseh teh letih zgodilo še večkrat, daje bilo ob začetku sezone še toliko snega, daje bilo potrebno del poti prepešačiti. »Oskrbnik planinske koče ali doma mora v planini uživati, saj drugače počasi postane naporno. Midva uživava v vsakem dnevu in vsakem trenutku, ki ga preživiva na Menini. Ko se zima počasi poslavlja, tudi midva vse težje čakava prvomajske praznike, ko se kot dva nomada seliva,« svojo sožitje s planino opisujeta Grudnikova. V tem duhu sta vzgojila tudi hčerko in dva sinova. Vsi so ljubitelji planinarjenja, sinova pa tudi alpinista in jamarja. V poletnem času, koje ob vikendih planinski dom poln, otroci in prijatelji prav radi priskočijo na pomoč pri delu, pa naj boto v kuhinji, strežbi ali pri drugih opravilih. IZKUŠNJE NABIRALA ŽE PREJ Z delom oskrbnika koče sta se Grudnikova spoznala, še preden sta se odločila za takšno življenje. Darinkin oče in mama sta bila dolgoletna oskrbnika koče na Klemenčji jami, pa tudi doma na Menini. Izkušnje, ki sta jih pridobila pri pomoči, so sejima pošteno obrestovale, ko sta šla na svoje. Vse je bilo lažje in uspešnejše. V Planinskem društvu Gornji Grad so navdušeni, da za njihov dom skrbita skrbna človeka, kajti pred njima so se najemniki menjali vsako leto, vželji le po hitrem zaslužku in ne po zglednem vodenju in oskrbovanju doma. V poletnem času, koje dom odprt vsak dan, Darinka skrbi za kuhinjo, da iz nje vedno prijetno diši po domači hrani. Planinci povedo, da je enkratna kuharica in se pot na planino splača že zaradi hrane, ki sojo deležni ob prihodu na Menino. Nepogrešljiv poobedek je meninski kolač, brez katerega ni obiska Menine. Darinka ne pozabi povedati, »da so vse jedi še boljše, kar je v domu nov štedilnik ter prenovljena kuhinja«. Poleg hrane je v domu potrebno poskrbeti, da so sobe in skupna ležišča vedno pripravljena na goste, in seveda za okolico doma. Franc omeni, da gre zahvala planinskemu društvu za tako urejen dom in toliko obiskovalcev, saj brez njih ne bi šlo. »V zadnjih letih so dom temeljito preuredili in tako je najino življenje tukaj prav nobel.« DOBRO SODELOVANJE S PLANINSKIM DRUŠTVOM V vseh letih na planini sta spoznala veliko ljudi, od predsednikov, po-siancevdo športnikov, ampak, ko so njuni gostje, so zanju vsi enaki. »Na takšni višini ni razlike kdo je kdo,« povesta z nasmehom. Spomnita se tudi obiskov pokojnega Tomaža Humarja, ki seje na Menini večkrat ustavil in žal jima je tako dobrega človeka. Vsakodnevno se srečujejo s pastirjem, ki na planini pase živino, in to je kar nekakšen ritual. Zelo prijetno je, kadar pride večja skupina športnikov na priprave, saj je takrat vedno pestro. Svoje zadovoljslvo z oskrbnikoma je v imenu Planinskega društva Gornji Grad izrazil predsednik društva Klemen Petek: »Za dom skrbita, kot bi bil njun, in v društvu želimo, da bi bilo tako še mnogo let.« Ob zaključku letošnje sezone so jima pripravili presenečenje in jima podarili sliko. »Najlepše je na Menini zgodaj spomladi, koje okrog doma še polno snega, na obrobju pa cvetijo žafrani in telohi, in za takšen pogled se splača prehoditi dolgo pot,« za konec povesta Darinka in Franc ter se nasmehneta ob besedah, da naj ostaneta oskrbnika še tako dolgo, kot sta bila do sedaj. Štefi Sem LEPA NJIVA, MOZIRJE Nove pridobitve na evropski pešpoti E6 V začetku decembra so mar-kacisti Planinskega drušlva Mozirje v sodelovanju z nazorsko krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije postavili dve masivni hrastovi klopi na razglednih mestih ob evropski pešpoti E6 v Lepi Njivi, pri mozirskem Sejmišču pa so postavili novo tablo z vrisanim potekom poti, kjer prečka reko Savinjo. Evropske pešpoti so prava aktivnost za vse z voljo do hoje, s prostim čosom in željo po doživetjih in odkrivanju novih lepih kotičkov naše Slovenije in Evrope. E6, ki je skozi našo dolino speljana preko Lepe Njive, Mozirja in Dobrovelj, je del poti Baltik-Jadran. Poteka s severa na jug Slovenije in se najvišje vzpne na Snežniku (1.796 m). Prečka Pohorje, Posavsko hribovje in samotna hribovja slovenskega dinarskega sveta, dokler se prehodno ne konča na obali Jadranskega morja v Strunjanu in se nato nadaljuje šele v Grčiji. Potje solidno markirana, zelo pomaga žepni vodnik Evropska pešpot E6 in Slovenija -turistični atlas. Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbijo markacisti različnih planinskih društev v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Damjan Jevšnik V Lepi Njivi so mozirski markacisti v sodelovanju z nazarskimi gozdarji postavili dve masivni hrastovi klopi na razglednih mestih ob evropski pešpoti Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! V teh dneh so mediji polni (s)poročil iz Koeben-havna, kjer se odvija svetovni podnebni vrh. Številke so impresivne. In ne. Vrha se udeležuje 15.000 pogajalcev iz 192 držav, več kot sto predsednikov držav ali vlad, 1.000 novinarjev, 40.000 protestnikov. No, v trenutku, ko to pišem, so jih 1.000 že zaprli... In tudi sami konferenci ne kaže najbolje. Namesto o globalnem dogovoru se pogovarjajo o političnem, namesto 800 milijard ponujajo le manjši delež potrebnih sredstev, trenutno 40 milijard. Nesporazumi so že povzročili začasen bojkot pogajanj. Kaže se velik prepad med razvitimi državami, ki so povzročile današnje stanje, in tistimi, ki bi se jim rade pridružile. Skoraj osamljene pa so najbolj ogrožene dežele. Eksotika pač, Planet B njim ne pomagajo niti podmorske ali visokogorske seje vlad. Skeptiki so že izračunali, daje dogodek povzročil toliko emisij toplogrednih plinov, kot je istočasno skupna emisija nekaterih najmanj tehnološko razvitih držav. Kot je značilno za velike dogodke, so ob njem številni primaknili svoj lonček in se vključili v dogajanje. Estradniki nas opozarjajo, naj jemo manj mesa, ker je to dobro za okolje in za nas, znanstveniki so izračunali, koliko prispeva ktoplogred-nim plinom tudi pitje kave. Osebno bi primaknil, da zlasti takrat, ko jo kadilci (žareči tobak oddaja v okolje in v pljuča veliko škodljivih plinov) v mrzlem delu leta srebajo v toplem zavetju pripomočkov za gretje zunaj gostinskih lokalov. Najbolj poklicane in za sodelovanje zunaj same klimatske konference so seveda okoljske organizacije. Te so pripravile številne akcije in dogodke, s katerimi skušajo pritiskati na odločevalce, da bi na srečanju sprejeli konkretne in zavezujoče sklepe za boj proti klimatskim spremembam ter hkrati ozaveščatijavnost, kije resnici na ljubo, še premalo informirana in ozaveščena. Tako so »grinpisovci« in drugi zbrali 10 milijonov podpisov za peticijo državnikom, naj ne sestankujejo s figo v žepu. V naši državi sojih zbrali 10.000. V Koebenhavnu, pa tudi drugod, se vrstijo številni prikazi tega, kar nas čaka, če se kapital ne bo uklonil naravi. Z utapljajočimi se lutkami otrok, z ostarelimi politiki, svečami, baloni, urami, hrupom. Sporočajo, da okolje, v katerem živimo, voda, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo, zemlja, iz katere jemo, in Zemlja, na kateri živimo, da vse to ni večno in neuničljivo, da je vse to zelo občutljivo in ranljivo. »There Is No Planet B« je pisalo na enem od plakatov, ki smo ga v teh dneh videli v medijih. Za mene najmočnejše sporočilo! Z že dolgo tradicijo in močnim zaledjem. Ni drugega planeta, ni rezervnega načrta. Vsaj za večino Zemljanov ne. Zato velja: ukrepajmo zdaj! Jutri bo prepozno. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Debaterji še vedno žanjejo uspehe Od prvega debatnega turnirja, ki so se ga udeležili učenci OŠ Rečica ob Savinji, je minilo več kot pet let. V vseh teh letih so naši učenci dosegali na vsakem turnirju prva tri mesta, ekipno ali posamezno. Tudi letošnji tekmovalci nadaljujejo tradicijo in so dosegli zavidljive rezultate. Debatnega turnirja na Vrhniki seje udeležilo 36 ekip in 108 govorcev iz Ljubljane, Gorice, Celja, Prekmurja, Primorske, Domžal, Rodič, Renč, Braslovč, Žalca in Rečice ob Savinji. Kljub temu da na naši šoli ne prirejamo predtekmovan- Vaša pošta |(SAV1 wAitE MOKcE-Tjl ipciVoawL Franci ÌK. ® T «etuc«. I 2A SAM4«0 ÌOTOUAKIJE s' STE HE UACtAOlù ^AM Z-ES cz_ v<>EG.A StCA 5 WAJIE?S>E ZAHVALJUJEM lU 2£l| § l'StESUE6A TDiLOLflKIM SE MWOSOt Tudi letošnji tekmovalci z Rečice ob Savinji nadaljujejo tradicijo, saj so dosegli zavidljive rezultate ja in ne izbiramo najboljše ekipe, ampak vsa leta pošljemo na tekmovanje vse učence, ki želijo tekmovati, so naši učenci in učenke ponovno presenetili vso zbrano konkurenco in dosegli velik uspeh. Ekipno so 7. mesto dosegle Nastja Selišnik, Sara Ermenc in Sandra Melavo, 6. mesto Natalija Jeraj, Iza Marovt in Nika Veninšek, 5. mesto Maruša Melavc, Maša Markelj in Erika Prislan, odlično 2. mesto Nina Skornšek, Špela Pečnik in Katja Dele-ja, zmagovalci turnirja pa so postali Žan Turk, Brigita Klinar in Tilen Pečnik. Tudi posamezno seje kar pet naših učenk uvrstilo med deset najboljših od 108 govorcev, in sicer seje na 10. mesto uvrstila Nina Skornšek, na 8. mesto Erika Prislan, na 7. mesto Maruša Melavc, na 5. mesto Maša Markelj in na 3. mesto Sara Ermenc. Učenci naše šole so spet ponesli ime OŠ Rečica ob Savinji v sam vrh slovenske osnovnošolske debate, za kar sejim lahko vsi delavci in učenci naše šole samo zahvalimo ter jim iskreno čestitamo. Mentor Jani Prgič C ' ,-N 26 Vzajemni skladi - 2009 še korak višje mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. V novembru so finančni trgi nadoknadili izgubljeno v oktobru in se povzpeli še stopničko višje. Največ so pridobili delniški (1,4 %), sledijo jim obvezniški skladi (+0,7 %) in mešani skladi (0,2 %). Tudi na letni ravni so najvišje poskočile vrednosti delniškim skladom, ki so 33 % višje kot pred letom. Povprečni letni donosi mešanih (14 %) in obvezniških (13 %) skladov so si tokrat zelo podobni. Povprečni letni donos obvezniških skladov v zadnjih 12 mesecih znaša kar 13 % inje posledica globokih padcev v lanski jeseni, kajti, medtem ko so visoka nihanja na delniških trgih običajna, tako visoka nihanja zagotovo niso pravilo na trgu obveznic. Ko pogledamo obvezniške sklade bolj od blizu, lahko vidimo, da so najvišji donos v zadnjem letu dosegli skladi, ki so vlagali v bolj tvegane evropske obveznice podjetij. Na prvih mestih tako najdemo skiad Erste Sparinvesta, katerega vrednost je porasla kar za 57 % in na drugem mestu podoben SGAM-ov sklad, ki je tudi presegel 52 %, sledi pa mu sklad, ki vlaga v obveznice hitro razvijajočih se držav s 44 %. Od zadnjega prispevka so v ZDA zaprli še 15 bank, in sicer samo zadnji petek šest. Skupaj so letos v ZDA zaprli že 130 bank. Za primerjavo, v celotnem letu 2008 so zaprli komaj 26 bank. Kljub veselju ob novici, da je brezposelnost v ZDA porasla na zgolj 10 %, se izgube iz nasedlih nepremičninskih posojil še vedno kopičijo tudi v bankah. Težave nepremičninskega sek- torja so zajele tudi z nafto bogati Dubaj, vedno več pa lahko preberemo tudi o težavah nepremičninskih investitorjev vSIoveniji. V zadnji krizi so bili najbolj izpostavljeni padci cen stanovanj in hiš, nič kaj dosti pa še nismo slišali o predimenzioniranih poslovnih zgradbah in trgovskih centrih. Povsem mogoče nas kaj takega še čaka. Nisem prepričan, da bodo vsi trgovski centri, na primer v Velenju uspeli najti zadostno število kupcev, da bi financirali njihovo izgradnjo in vzdrževanje. In kako naprej? Velik del hitre rasti je najbrž za nami, kar seveda ne pomeni, da ne bi mogli tečaji še zrasti. Denar na banki ali denarni sklad KD MM se mi zdita v trenutni situacijo še najboljši naložbi. Če želite varčevati redno z mesečnimi vložki vsaj 50 evrov mesečno in vsaj 12 let, vam KD Skladi ponujajo dolgoročni varčevalni načrt VIP 100 Premium. V primeru večjih padcev pa lahko izkoristite tudi ponudbo Publikum PDU za enkratne vložke brez vstopne provizije. ; am Povprečni d on os vseh skladov na dan 3. december 2009 Letos 33% Letos 16% Letos 14% 1 leto 33% 1 leto 14% 1 leto 13% 2 leti -30% 2 leti -23% 2 leti 9% 3 leta -21% 3 leta -12% 3 leta 8% 4 leta 4 leta 0% 4 leta 8% S let aMmmnsLaansn 8% 15% Prvih 5 - delniški ~ Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški EEF Eq Latin America 158% Publikum Primus 22% ROM Osteuropa Rent 33% EEF Eq China [R! 129%; Perspektiva. WorldMix 21% PIA Central Eu Bond 30% j SGAM Eq China 114% Abančna Uravnoteženi 15% SGAM Bd Converg Eu 28% SGAM Eq Gold Mines 102% Ilirika Modra 15% Hypo Konvergenz 21% ROM Eurasien Aktien 97% Triglav Evropa 11% PIA Euro Govt Bond 20% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 • mesar ii Zadnjih 5 - obveznišfc :i SGAM Eq Jap -33% Infond Hrast 4% PF Emerging Markets 10% EEF Eq Banks fRH| -38% Infond Uravnoteženi 4% Hypo Corporate Bond 8% EEF Eq Banks [R] -39% NLBS Nova Evropa -2% SGAM Bd Eu Hi Yield 6% MP-PLUS.SI -40% Krekov Skala -5% Allianz PIMCO Euro Bond 4% SGAM Eq Japan Small KD Galileo -14% VB Corporate Bond FR% Vtr. www,flrencre4afl«i,s SVETUJEMO: KAKO VOZITI V SNEGU? Pozimi vozimo previdneje in predvsem počasneje Sneg je tu. V ušesih mi igra znana melodija in snežinke rahlo naletavajo po slovenskih cestah. V letošnjem letu malo pozno, ampak še vedno pravi čas za naše malčke, ki se razveselijo vsake snežinke. Malo manj veselja sneg pomeni za cestarje in še manj veselja za naše ceste in povezane službe. Zopet bo treba na delo in zopet bodo zastoji in nesreče. Še sreča, da so zimske pnevmatike obveze in je s tem prihranjena marsikatera nevšečnostvoznikom, kakor tudi vsem ostalim udeležencem v prometu. O tem sem bil prepričan do prvega snega, a temu ne verjamem več. Zjutraj takoj po rahlem sneženju poslušam po radiju samo novice o prometnih nesrečah in zastojih. Ali je temu kriva neprimerna oprema ali slaba osveščenost naših voznikov, ki menijo, da v snegu lahko vozijo enako hitro kot v dežju ali celo po suhem, ali se cestne službe niso dovolj zgo- daj odpravile na delo? Zjutraj meje presenetil klic sodelavke, ki me sprašuje, zakaj ji zavorno pedalo utriplje. Kaj naj stori in ali je to normalno, kajti to seji dogaja pred vsakim križiščem ... Kaj?! Kje so naše avto šole, da bi mladino naučile kaj o ABS sistemu in njegovi pravilni uporabi. Ta sodelavka je izzivala nesrečo, saj več kot očitno zavira prepozno! Torej pozimi vozimo previdneje in predvsem počasneje. Ni pa potrebe, da se »parkiramo«. Pomembni so speljevanje in zaviranje ter vožnja skozi ovinke. Speljevanje naj bo počasno in nežno, to pomeni tako, da se nam ne vrtijo kolesa v prazno, kar posledično vodi do zanašanja avtomobila. Imejmo dovolj varnostne razdalje, da se lahko pravočasno ustavimo! Zavirajmo z motorjem in čim manj agresivno upravljajmo z zavorami! Če začutimo »utripanje« zavornega pedala, potem vemo, da se je vklopil ABS sistem, kar pomeni, daje vozilo še vedno vodljivo in se iahko izognemo oviri, saj ABS sistem preprečuje blokiranje koles. V ovinek pa počasi in previdno, kajti če bomo prehitri, nas ne reši niti ESP in vsa elektronska pomagala na svetu, kaj šele štirikolesni pogon! Fizika je fizika, kar dokazujejo vozila vjarkih in ob cesti. Če gremo po klancu navzdol, pazimo na vozila, ki gredo navzgor, saj imajo ta prednost. Zakaj? Logično, če se ustavijo, ne bodo mogla več speljati ali pa vsaj zelo težko. In če smo prehitri navzdol, mogoče ne bomo mogli ustaviti. Torej pozimi vozite še posebej previdno. Srečno pot brez nezgod vam želim! Igor Pečnik KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Razveseljiv pogled na lestvico Dobre igre in zmage nazorskih košarkarjev so že prava stalnica. Tokratna »žrtev« je bila ekipa Primafo-to iz Slovenj Gradca, ki je zasidrana pri dnu lestvice inje na papirju predstavljala lahek plen. Vendar je bilo gostovanje na Koroškem vse prej kot lahko, kljub temu pa je Nazarčanom prineslo prvo mesto na lestvici po prvem delu 3. lige - vzhod. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Začetek tekme je minil v tipanju moči, v katerem si nobeno moštvo ni priigralo občutnejše prednosti. Nazarčani so bili izrazit favorit, kar seje izkazalo za nehvaležno vlogo, saj je bil po prvem delu igre rezultat popolnoma izenačen. Ni bilo značilne druge četrtine, v kateri so ponavadi nadigrali vse svoje nasprotnike. Za odločilno se je izkazala tretja četrtina, v kateri so gostje zaigrali svojo značilno obrambo, ki nasprotnim košarkarjem ni pustila dihati. V napadu sta se razigrala Vodončnik in kapetan Valenčak, kije bil pod obročema zopet nenadkriljiv, saj so skoraj vse odbite žoge pristale v njegovih rokah. Na drugi strani sta bila razigrana samo dva košarkarja, ki pa nista mogla držati rezultatski priključek. Trener Finkšt je ponovno dal priložnost za dokazovanje prav vsem košarkarjem, saj ima ustrezne menjave na vseh položajih. S to zmago so Nazarčani pristali na vrhu lestvice po prvem delu prvenstva. Družbo v vrhu jim z enakim izkupičkom, s samo enim porazom, dela moštvo KK Ruše, vendar ima le-to slabšo razliko v koših. Edini poraz je doživelo prav v Nazarjah in bo gostilo svoje »rablje« v prvem krogu nadaljevanja 3. lige. Tekma bo v soboto, 19. decembra, v Rušah, kjer lahko pričakujemo košarkaško poslastico. Roman Mežnar Primafoto Slovenj Gradec : Nazarje 58 :75 (15:17, 21:19, 12:24, 10:15) Športna dvorana: Slovenj Gradec. Gledalcev: 30. Sodnika: Žiga Pohleven (Maribor) in Domen Krajnc (Limbuš). Tehnični komisar: Gorazd Krasnik (Lenart). Nazarje: Polčnik 5 (IT), Gostečnik, Bitenc 4, Zadravec 9 (1-2), Gračner 2, Vodončnik 19 (IT, 4-4), Gelb 4, F. Blatnik 3 (1-4), Plaskan, Ločičnik 2, Potočnik 5 (1-2), Valenčak 22 (4-5). Rezultati 3. SKL - vzhod: 9. krog: Primafoto Sl. Gradec : Nazarje 58:75, ŠRK Koši Šentjur : Konjice-Zreče 84:57, Nona Lenart : Savinja 64:112, Koroška : Miklavž prestavljeno, Ruše prosti. Lestvica po prvem delu prvenstva: 1. Nazarje 15,2. Ruše 15,3. Savinja 14,4. ŠRK Koši Šentjur 13,5. Nona Lenart 12,6. Konjice-Zreče 11,7. Primafoto Sl. Gradec 9,8. Miklavž 9 (-1), 9. Koroška 7(-l). ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz in osvojena točka V petnajstem kolu je na Ljubnem ob Savinji gostovala zelo dobra ekipa Prevalj. V tekmi, ki je imela dva različna dela, so na koncu zmagale gostujoče igralke. V prvih dveh setih je domača ekipa prikazala zanesljivo igro, v končnici obeh setov je bila uspešnejša in povedla z rezultatom 2:0. Tretji set je v popolnosti pripadel gostujočim igralkam, ki so tako znižale rezultat. Četrti je bil vseskozi izenačen, v končnici pa so bile spretnejše igralke Prevalj in izid izenačile na 2:2. Peti set je bil izenačen do zadnje točke, nato pa so Ljubenke naredile dve napaki in gostje so se veselile zmage. Končni rezultatz izidom 2:3 (25:20; 25:19; 16:25; 21:25; 13:15) za Prevalje. Starejše deklice so dosegle polovičen uspeh na turnirju, ki je potekal na Ljubnem. V prvi tekmi so bile boljše od igralk ekipe Kajuh Šoštanj in zmagale z rezultatom 2:0 (25:19; 25:22). V drugi tekmi pa so igralke KLS Ljubnega izgubile proti Aliansi iz Šempetra z rezultatom 2:0 (25:07; 25:10). ArtPuk KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p. 79, 3330 Mozirje N Al BO TO NAJLEPŠE LETO, Z VELIKO SONCA, Z MNOGO SREČE, NAJ Z USPEHI BO PREŽETO. NAJ PRIDE V MIRU IN V MIRU NAJ SE IZTEČE. SREČNO 2010! ČLANI KD ZGORNJESAVINJSKE DOLINE STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE V ligi vse več tekmovalcev Število sodelujočih v strelski ligi v Mozirju raste, trenutno jih je okroglih 50. Tudi število ekip seje povečalo, kar obeta napet boj do konca iige. Strelci se zavedajo, da trenutno stanje na lestvici ne kaže pravega razmerja moči, zato motivacije ne manjka. V zadnjem krogu so kar trije tekmovalci zadeli preko 170 krogov od možnih 200, ostali pa niso zaostali veliko. V posamični konkurenci še vedno vodi Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, ki je v treh krogih zadel 537 krogov. Sledita mu Roman Mežnar (SD Mozirje, 498) in Peter Brložnik (SD Mozirje, 491 ). Ekipno je v vodstvu ekipa SD Gornji Grad 1 predSD Mozirje 1 in SD Mozirje 2. RM KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v decembru ODRASLI: Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Krentz, Jayne Ann: Krhko steklo, Meyer, Stephenie: Mrk, Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Hosseini, Kha-led: Tisoč veličastnih sonc, Woodiwiss, Kathleen E.: Neuničljiva, Paasilin-na, Arto: Tuleči mlinar, Morrissey, Di: Barra Creek, Kluun: Vdovec, Xinran: Nebesni pokop: epska ljubezenska zgodba iz Tibeta, Falcones de Sierra, lldefonso: Morska katedrala. MLADINA: Riihmann, Karl: Vilibald, Smet, Marian de: Prodam bratca, Tarbett, Debbie: Deset gibčnih gosenic, Kovič, Kajetan: Mačji sejem, Hest, Amy: Saj zmoreš Poldek, Walters, Catherine: Medvedji dojenček, Verboven, Agnes: Nosko, Freedman, Claire: Čarobni božič. JU-JITSU KLUB SAMURAJ Barbarič in Resanovi« svetovni podprvakin ji Tamara Barbara Barbarič (levo) in Iva Resanovič s trenerjem Tomijem Stankovičem Svetovno prvenstvo v ju-jitsu za kadete in mladince je tokrat potekalo v Atenah, Slovenska reprezentanca je nastopila tako v duo sistemu kot v borbah in se za odličja potegovala s 23 državami sveta, V skupnem izkupičku po osvojenih medaljah seje uvrstila na tretje mesto za Nemčijo in Rusijo, Od 22 nastopov slovenskih reprezentantov seje kar deset nastopov končalo z osvojenim odličjem. Med njimi sta na stopničkah stali tudi članici Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada, Tamara Barbara Barbarič in Iva Resanovič. Čast nastopiti za slovensko reprezentanco sta imela še njuna klubska kolega Matej Debelak in Tadej Debeljak. Prvi dan tekmovanja je med kadeti do 60 kg nastopil Matej Debelak. V prvem kolu je imel športno srečo in s tem prosto borbo. V drugem kolu seje pomeril z Rusom Taktarovom in ga uspešno premagal z rezultatom tuli ippon (14:0). V naslednji borbi je moral priznati premoč tremi, zato je proti kasnejšemu svetovnemu prvaku, Romunu Sotro-canu izgubil. Porazje bil za Debelaka usoden, izgubil je svojo odloč- nost in v popravni borbi klonil proti Nemcu Kraussu. Svoj debitantski nastop na svetovnih prvenstvih je tako končal na dobrem devetem mestu. Tretji dan so nastopili preostali trije samuraji. V kategoriji mladink do 55 kg seje z nasprotnicami spopadla Tamara Barbara Barbarič. V prvem kolu je s tuli ipponom premagala nasprotnico iz švedske reprezentance, Matildo Frycklund. V drugem kolu je naletela na njej neugodno Italijanko Scricciolo, ki jo je vseeno premagala. Zmagala je z rezultatom 7:1. V borbi za vstop v finale je z 9:5 premagala Ukrajinko Nastenko. V finalni borbi je proti drugi Švedinji, Sari Widgren, izgubila zlato in tako postala svetovna pod-prvakinja. Iva Resanovič, svetovna podpr- vakinja med mladinkami do 70 kg, si je boj za zlato odličje pridobila z učinkovitimi borbami proti svojim nasprotnicam. V prvem kolu je na tuli ippon premagala domačinko Lamprakou, kasneje z istim rezultatom Nemko Maier. Vstop v finale sije priborila v polfinalu z zmago proti Rusinji Oshitkovi, vendar je v finalu proti Nemki Gayny izgubila. Zadnji dan tekmovanja je v močni konkurenci med mladinci do 77 kg na blazine stopil Tadej Debeljak. V prvem kolu mu je žreb namenil nekaj sreče, bil je borbe prost. V drugem kolu je izgubil proti Nemcu Germerju in stem padel v repasaž. Tamjevprvi borbi z rezultatom 22:0 premagal domačina Fidrilakisa, kasneje pa izgubil proti Švedu Ap-pelgrenu. Osvojil je 13. mesto. Njihov trener in selektor slovenske kadetske in mladinske reprezentance za ju-jitsu borbe, Tomi Stanko-vičje z njihovimi nastopi zadovoljen. Prikazane borbe so odraz trdega dela njegovih varovancev. Prepričan je, da bi ob manjši tremi in z več izkušnjami iz velikih tekmovanj rezultati lahko bili celo boljši. Barbara Virant Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 3. kroga: Zlatorog Laško : Griže 77:46, BSB Otok Celje : Brglez.com 63:56, Pungi barTip-top : Vrani Vransko 72:87, Kamnoseštvo Vogrinec : ŠKŽalec 78:72. Vrstni red po 3. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 6,2. BSB Otok Celje 6,3. Vrani Vransko 5,4. Brglez.com Polzela 5,5. KK Veterani Zlatorog Laško 4,6. Griže 3, 7. Študentski klub Žalec 2,8. Pungi bar Tip-top Polzela 2. UM Božično- novoletni ples. 19.12. Organizator: Plesna zveza Slovenije. Dodatne informacije: 01 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si. Zaključek tekov Slovenija teče 2009. 20.12. Organizator: Društvo ljubiteljev teka Filipides. Dodatne informacije: Miro Vogrič 041 322 217, http://www.filipides.com. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. ČRNA KRONIK • VLOMUENO V STANOVANJSKO HIŠO Ljubija: 7. decembra v večernem času je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Ljubiji. Storilec je pregledal notranjost, odnesel pa ni ničesar. Policisti zbirajo informacije o dogodku. • POKRADEL SMUČI Golte: 9. decembra je oškodovanec obvestil policiste, daje neznani storilec iz shrambe za smuči v hotelu na Golteh ukradel več parov smuči z vezmi. Pri tem je nastala večja materialna škoda. • FIZIČNO OBRAČUNALA Mozirje: 10. decembra je na trgu v Mozirju prišlo do fizičnega obračunavanja med dvema osebama. Eden izmed vpletenih v obračunavanje je dogodek prijavil policistom, ki v vidu razjasnitve okoliščin zbirajo informacije. • Z AVTOMOBILOM V PEŠCA Mozirje: 11. decembra v večernem času je prišlo na mozirski obvoznici, v bližini avtobusne postaje do prometne nesreče. Voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz Nazarij proti Letušu, je na neosvetljenem delu cestišča trčila v pešca, ki je v tem času prečkal cesto. Pri tem je bil huje telesno poškodovan. Zoper povzročiteljico prometne nesreče sledi kazenska ovadba zaradi vožnje z neprilagojeno hitrosti, pešcu pa bo izdan plačilni nalog zaradi prečkanja vozišča izven prehoda za pešce. Ob jubileju Savinjskih novic -(nekoliko drugače) Spoštovani! Tokrat imam v mislih malce nerodno začetno napako, vrzel (namerni spregled) - neobjavo kulturnega dogodka itd. v Savinjskih novicah, tja nazaj, v njihove začetke. Bil je moj doživet primer, a vse kaj drugega kot lep spev hvale za pisanje ob visokem jubileju s presežki. To so mi predlagali, me spodbudili nekateri tukajšnji bralci, prijateljice, prijatelji, sokrajani in znanci..., da to izpostavim. Povem. Napišem. Takole je bilo. Po moji udeležbi, (ko sem bil miličnik, t. j. policist) in sem se v svojstvo ljubiteljskega likovnega ustvarjanja, udeležil 1. ustanovno-delovnega tabora slovenske likovne srenje naivcev (samorastnikov) meseca avgusta 1968. leta v Trebnjem na Dolenjskem... Sem bil od tedaj bolj likovno prepoznan in nekaterim poznavalcem likovnosti dokaj zanimiv. In so me povabili (galerist prof. pedagog Viktor Kojc in drugi), da sem dal nekatera svoja likovna dela na razstavo v Napotnikovo galerijo v Šoštanj, katera je bila vsklopu osrednje kulturne proslave ob 25-letnici organov za notranje zadeve Republike Slovenije, t. j. bilo 4.4.1969. leta. Tedaj seje tam, vtej likovni galeriji v Šoštanju, na kulturni prireditvi in otvoritvi moje razstave, zbral precejšnji del slovenske smetane: iz kulture, prosvete, gospodarstva, politike, izvršilne oblasti..., vključujoč z visokimi funkcionarji republiškega sekretariata oz. ministrstva za notranje zadeve Slovenije. Te -osrednje proslave tam - ob jubileju 25-letnice organov za notranje zadeve Slovenije (z vključitvijo razstave mojih likovnih del), seje udeležil tudi tedanji tukajšnji predsednik izvršnega sveta občine Mozirje, g. Hubert Herček, kateri je bil tudi tedaj urednik Savinjskih novic... Z dolžnostjo, dami je tam med svečano otvoritvijo likovne razstave, izročil izdaten šopek rož -v pozornost, v imenu izvršnega sveta občine Mozirje. (Šopek sem že v galeriji naprej izročil navzoči ga. Na-potnikovi - vdovi, po katerem možu nosi ime ta galerija). Pri vsem tem, povedanem, je zani- mivo, da o tej omenjeni kulturni prireditvi, vključujoč z otvoritvijo moje likovne razstave tam, ni bilo v tedanjih Savinjskih novicah popolnoma nič priobčenega. Niti z eno samo besedo ne. Nič! Še posebej so se tedaj tukajšnji prebivalci, bralci, tudi ugledni - čudili... nad tako ignoranco, ker je tedaj tam, v Napotnikovi galeriji v Šoštanju, tista zbrana slovenska smetana... izbrala eno od mojih likovnih dei, sliko: »25 cvetnih vitic - planik iz srca«, katero so namenili za darilo tedanjemu predsedniku še skupne države SFRJ, Josipu Brozu - Titu. Zanimivo je bilo, da tudi po tem, ko so se že drugi tiskani mediji javnega obveščanja po Sloveniji, o tej razstavi, proslavi in izboru moje slike za darilo tedanjemu predsedniku skupne države, Titu, razpisali (slikovno in tek-stoalno) kotnpr. obj.: Šaleški rudari Velenje, 4. in 25.4.1969; Delo Ljubljana 19.4.1969; Tednik TV-15, Ljubljana, 23.4.1969 itd., so Savinjske novice o vsem tem, dalje molčale. Seje pa ob tistem (medijskem siju -nad mano), spomnil name in na moja likovna dela..., tedanji župan občine Mozirje, g. Jože Deberšek..., da sem potem s svojo večjo sliko »Gorsko cvetje«, opremil, obogatil domovanje tedanje uniformiranih (vojaških) varuhov tukajšnje severne meje,t.j. karavlo v Logarski dolini. Ja, pa tudi to - tedaj ni zadostovalo za omembe vredno v tedanjem tukajšnjem časopisu Savinjskih novic. Zanimivo, mar ne?! (Nekateri tedanji tukajšnji ugledni prebivalci, so imeli svoje mnenje, da se je vse to godilo - pod mogočno senco, z imenom: Jaki). Pripis: Povem, da bom čez 10 let ob 50-letnici Savinjskih novic Nazarje, poklonil pardesetsvojih unikatnih likovnih stvaritev, slik (npr. zžrebom med njihove redne naročnike). Sem optimist in občasno rad razveselim koga, kar tako, brez razloga, za svojo dušo. Čestitke ob sedanjem jubileju - in lepo pozdravljeni. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIH POLIC in • DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA M: s„ „ “"-na Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN Irena ROP (22.12.1999 - 2009) iz Bočne Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pocj re b moro n ci.si ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage Silve RAJGL (28.12.1943 - 7.12.2009) Hvala vam, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje. Hvala gospe Heleni Kojc, gospe Bernardi Miklavc za napisan in prebran govor, hvala Urški Rajgl za prebran govor. Hvala Občini Nazarje, kolektivu B/S/H Nazarje, PD Nazarje, MPZ Nazarje. Hvala gospodu Marjanu in pogrebni službi Morana, pevcem in trobentaču. Iskrena hvala vsem za darovane sveče, cvetje, izraze sočutja in tople misli. Hvaležni vsi njeni Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas sepreselijo in naprej, naprej živijo, so tu in tu ostanejo... ZAHVALA ob izgubi našega ljubljenega Vlada MIKLAVCA (6.9.I92O - 10.12.2009) V dneh neizmerne bolečine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje ter sveče. Hvala pevskemu zboru in ge. Stanki Borovšak, ge. Pavli Trogar ter Romanu Čretniku za ganljive poslovilne besede. Posebno hvala dr. Karmen Furst za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala tudi vsemu osebju Pegazovega doma v Rogaški Slatini, še posebej zdravniškemu osebju in sestram v skupini »Spominčice« za vso skrb in ljubečo nego. Hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Zaspi, mama moja, zaspi! Zapri se v tihe, globoke sanje. Vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo. (Tone Kuntner) ZAHVALA ob boleči izgubi mame, sestre in babice Veronike VODOVNIK (11.5.1941 - 5.12.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku, patru Franciju Kovšetu za lepo opravljen obred, nazarskim gasilcem, pogrebni službi Morana, pevcem in govornici gospe Marinki Napotnik. Posebna zahvala gospe Ivanki Kramer, gospe Cvetki in gospe Heleni. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ki molite zanjo, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje, dočakala si častitljiva leta, sedaj k večnemupočitkusi odšla. Zdaj nas spremlja žalost, bolečina, na našem domu ostalaje praznina. ZAHVALA 0b odhodu drage mame in stare mame Frančiške ŽUNTER Remčeva mama iz Sp. Kraš (14.4.1919 - 6.12.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše, molitve, cvetje, sveče in jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Betki Karo, zdravstvenemu osebju v Nazarjah, patronažni sestri ge. Mileni, župniku g. Luknarju, diakonu Stanku, govornici ge. Napotnik, pogrebni službi Morana in pevcem. Hvala vsem Žalujoči vsi tvoji Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A.M. Slomšek) ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil Florijan ŠTIGLIC (3.5.1838 - 5.12.2009) Posebna zahvala veljadr. Ireni Blažič - Lipnik ter reševalni postaji Mozirje za interventne posege, zdravstvenemu osebju travmatološkega oddelka bolnišnice Celje in na pljučnem oddelku v bolnišnici Topolšica za skrb in nego. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, govorniku Jožetu za poslovilne besede, praporščakom, pogrebni službi iz Radmirja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo nečakinji Olgi za vso skrb in požrtvovalnost v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in molite zanj. Žalujoči vsi njegovi r'\ Stara pesem Da za protipoplavno varnost nima sredstva, te oblast na zimo obvešča, vedi, da bo preko zakonov pomladi denarja jemati vešča. Vem, da sem začela delati šele včeraj, toda potrebujem nekaj tednov dopusta. Patria sistem Eden za tri Odkar za protipoplavno varnost skrbi nekdanji obrambni minister, smo brez municije. Gospa Mici, vsa ta pošta je po večini za vas. Očka sinčku: “Ker je letos kriza, bo daril malo manj. Odloči se, kdo ti bo prinesel darila: Miklavž, dedek Mraz ali božiček?" “Božiček. Pa misliš, da bo zmogel vse sam?” Tretji dobrotnik Sveto pismo sem prebral dvakrat povprek in počez, pa še zdaj ne vem, kdo je bil dedek Mraz. Sprememba plana Nazarčan vpraša Mozirja-na: “Boš tudi letos obdaril tiste, s katerimi se čez leto največ družiš?” Protivladni ukrepi Občine sporočajo vladi, da so sposobne ceneje izvajati protipoplavne ukrepe od nje. Manjša oblast, manjše provizije press. Luknja v nogavici Naj že nekdo dopove zdajšnji vladi, da puščanje denarja v evropskih skladih za razvoj podeželja ni varčevanje v kriznih časih. Sumljivi posli Zamenjajte odvetnika takoj, ko na razpravi na vprašanje, če ste ogoljufali davkarijo, on zatrdi, daje nedolžen. Čas kolin Kazalo bi preveriti, za koliko so se poredili svojci političnih veljakov, od kar so ti pri koritu. Ene vleče v hribe samo tja, kjer imajo vlečnice. Zima je tu! Najbolj se snega razveselijo otroci, smučarji in avtokleparji. “Ne pride v poštev. Lani sem policistom podaril novoletno jelko in sem zato praznike preživel za zapahi, ker me kot dobrega, starega znanca tako dobro poznajo, da so vedeli, da sem jo ukradel.” še vedno brez odgovora Radovednica po poroki vpraša matičarja: “Ali lahko vi kot matičar poročite sami sebe?” “Ne morem.” “Se mi je zdelo. Zakaj pa ne?” “Prvič: ker nihče ne more biti poročen sam s sabo.” “Kaj pa drugič?” “Ker sem že poročen s svojo ženo.” Sem za enakopravne možnosti zaposlovanja. Zato bom dal vsem zaposlenim enake možnosti zaposlitve na vašem delovnem mestu. NOV NAČIN CEPLJENJA PROTI »SVINJSKI« GRIPI Dr. Milivoje Kurčevič, lepotni kirurg, občasno cepi proti »svinjski« gripi (humorist Marko Jevšnik): »Ne garantiram, da ne boste zboleli, verjamem pa, da se vam bo manj »luštalo« ta drobnega krompirja. Stranskih učinkov na moje cepivo ni, če bo pa res kaj narobe, se obrnite na dežurnega veterinarja ali mesarja. Se priporočam za cepljenje tudi za prihodnje leto.« ZA VSAKO BOLEZEN ROŽ’CA RASTE Ana Napotnik, amaterska igralka KD Ljubno (levo): »Nič ne verjamem temu novemu cepivu za gripo. Jaz imam doma čisto posebno, se mu reče CVIČEK (Cepivo za Večjo Imunost Črevesja Extra Kvalitete), potrjeno s strani dolenjskih strokovnjakov.« Polona Rihter, amaterska igralka KD Ljubno: »Ja, ampak čez moje »arcnije« ga pa ni. Moje cepivo se imenuje ŠNOPEC (Široko Namenjena Opcija Posebno Ekstravagantnega Cepiva). Pomaga takoj, ampak jaz sem se danes očitno preveč zaščitila.« IZ TE MOKE NE BO KRUHA Polona Rihter, amaterska igralka KD Ljubno: »Cel večer sem iskala »original zapakiranega moškega«, a ga nisem našla, pa toliko mladih moških je na kupu. Tale je sicer malo rabljen, ampak bo dober za prvo silo.« Tomaž Podlesnik, ljubenski muzikant in multi instrumentalist: »Tudi iz te moke ne bo kruha. Res, da sem bolj malo rabljen, sva pa zato zelo v žlahti.« v Križanka, Oglasi ] REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Modena, ovitek, sipina, Knol, Miklavž, oprta, lov, štibra, rakla, verdikt, poen, Riad, Inah, vetrnica, ora, Ob, Uefa, klan, Sinj, Eole, gg, Kniep, anali, ata, astrahan, Ras, naianana mm MINI SLOVARČEK: LEVI- sin Jakoba in Lije (ST) IRIAN- Indonezijski del Nove Gvineje PTA- egipčanski Bog umetnikov ONI- mesto v Gruziji ANANKE- Jupitrov satelit CVETLIČARNA Tel.: 839-46-75 r, Veliko sonca brez konca v novem letu Vam želita Katja in Urška Napovednik dogodkov • Petek (18. december), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Božična želja__________________ • Petek (18. december), ob 18.00. Galerija društva Gal na Rečici ob Savinji Odprtje razstave ikon ob 10. obletnici društva___________ > Petek (18. december), ob 18.00. Fašunova hiša, Ljubno Večer pravljic: Ugrabljena princeska______________________ • Sobota (19. december), ob 17.00. OŠ Braslovče Odbojkarska tekma - Braslovče: KLS Ljubno________________ ' Sobota (19. december), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje ________ ' Sobota (19. december), ob 19.00. Športna dvorana Ruše Košarkarska tekma - Ruše : Nazarje (člani) ____ ’ Nedelja (20. december), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje Input : Calcil Mavrica (mladinci) 1 Ponedeljek (21. december), od 14.00 dalje. Center za samostojno učenje Nazarje Dan odprtih vrat Sreda (23. december), ob 18.00. Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert (Simfonični orkester. Big Band) ŽIVALI - PRODAM Prodam žrebička in žrebico haflin-ger, stara 8 mesecev za zakol; gsm 041/324-414. Prodam žrebico haflinger, staro 8 mesecev; gsm 041 /547-425. Prodam kravi breji, ena 9 mesecev, druga 3 mesece; gsm 041/239-017. Prodam teličko simentalko, tež-kol 10 kg, od dobre molznice; gsm 031/855-186. Prodam teličko sr., staro 1 teden; gsm 041/230-067. Prodam bikca čb, 7 dni starega; tel 838-13-00. Prodam bikca čb, starega en teden; tel 838-1300. 051/357-683. Prodam novo 5 kg poinilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. Smuči fischer progressor 9+, letnik 2010, dolžine 170 cm, novo, lx voženo, cena 399 eur, prodam; gsm 041/785-337. Prodam otroške smuči + vezi 110 cm, rabljene 1 sezono, cena 60 eur; gsm 051/372-806. Prodam ženska oblačila za zimo in poletje št. 48; gsm 041 /870-328. Poceni prodam pasjo utico, lepo ohranjeno; tel 5843-497. Prodam električno pinjo za pranje črev iz nerjaveče pločevine; gsm 041/727-861. DRUGO - PRODAM Prodam fižol sivček, cena 5 eur; gsm 041/944-887. Prodam savinjski želodec, svežo svinjsko mast in ocvirke; gsm 041/ 941-892. Prodam domače klobase - sveže krvavice, ugodno po 19. dec.; gsm Fiat marea karavan, 1.2000/sept.; gsm 041/648-795 - Jani. NEPREMIČNINE Prodam lepo urejeno dvosobno stanovanje v prosvetnem domu na Rečici; gsm 031 /725-047. 2,5-sobno stanovanje v centru Nazarij dam v najem na; gsm 041 / 928-590. MORDA STE ISKALI PRAV TO KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! DARILNI BONI SOLNI TEMPELJ! SOLNE TERAPIJE! 031/788- 881; www.solni-tempelj.com Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. OSTREŠJA, PREKRIVANJE STREH, BRUNARICE V naši ponudbi so tudi lesene hiše, nadstreški, balkonske in vrtne ograje ter vrtne hiške. Gsm; 041/463-490, e-pošta: franci.obojnik @gmail.com. Brunarica projekt, Franc Obojnik s.p., Radmirje 108, Ljubno ob Savinji. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah! Srečno in uspešno 2010. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., gsm 041/429-755, Ljubija 95, 3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rokza oddajo čestitk, zahval in malih oglasovza naslednjo številko zaradi praznikov v ponedeljek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. sam VARČUJEM pri samu NAKUPUJEM Želmto utmv obilo Živ MMjUjxas dćživvtjfc trims mr douuu Neyujtb jr. Vesd Božič Ut oreùio Novo lečo 2010 žutimo vomì kuocmi Ut jmlcn/nlm. partiwjm. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska cesta 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 www.sam.si OSREDNJA KNJ. CELJE