Po mestni občini Ptuj •
Propadanje trim steze v Ljudskem vrtu
O Stran 5
Ptuj, petek, 6. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 60 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o-
RADIOPTUJ
89,8«98.2«I04,3 www.radio-ptuj.si
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www. tednik, si
pwt
I maraton
www.polimaraton.si
Letališče MoSkanjei pri Ptuju
Kilometri užitkov!
Od tod in tam Slovenija •
Psi lajajo, karavana pa gre dalje
O Stran 7
V
Kmetijstvo Slovenija •
Kakšen bo nepremičninski davek za kmete? O Stran 11
TEHNIČNI PREGLEDI
osebna in tovorna vozila traktorje motorna kolesa priklopna vozila in avtobuse kontrola tahografov
Brezplačni preventivni pregledi vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure.
I	V
! /I TEVE PTUJ
II	Dornavska cesta 7a, Ptuj ^¡¡MT Telefon: 02/ 787-1030
Štajerski
Ptuj • Ožbalt je sejmaril
Prodajalcev skoraj več kot kupcev
Včeraj je bil naš stari Ptuj gostitelj tradicionalnega Ožbaltovega sejma, ki je zaradi poletnega in dopustniškega časa običajno slabše obiskan kot Katarinin in Jurjev.
In to se je kljub lepemu in sončnemu vremenu na ptujskih ulicah krepko poznalo tudi včeraj, Kot nam je povedal Janko Bohak iz Komunalnega podjetja Ptuj je bilo uradno izdanih okoli 160 odločb za postavitev strojnic, registriranih pa je bilo tudi okoli 150 prodajalcev, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške. Tržna pristojbina za stojnico Komunalnega podjetja je bila 55 evrov, sicer pa so zaračunavali za tržnino 6,5 evrov po tekočem metru prodajnega mesta.
Med prodajalci so letos izstopali prodajalci suhe robe, metle so šle tudi tokrat kot za med, na voljo so bili tudi kovaški, lončarski in medičarski izdelki. To, da je bilo tudi tokrat možno kupiti vse od stare igle in ustne proteze do raznih avtomobilskih in pohištvenih delov, pa je tako in tako in tako še stalnica.
Sicer pa je med vsemi tremi tradicionalnimi ptujski sejmi vedno najbolje obiskan jesenski Katarinin sejem, ki je običajno v drugi polovici novembra.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Majšperk • Podjetje MTD je v stečaju
Brez zaposlitve je 225 delavcev
Podjetje MTD, d. o. o., Majšperk s sedežem na Bregu 13 je od srede, 4. avgusta, uradno v stečaju, kar pomeni, da je ostalo brez zaposlitve 225 delavcev, je za Štajerski tednik povedal stečajni upravitelj Ignac Marinič, ki je včeraj prevzel vodenje firme v stečaju.
Kot smo poročali prejšnji teden, so v zasebnem podjetju MTD Majšperk že dalj časa v resnih težavah. Nanje so 27. julija resneje opozorili delavci, ki so čakali pred zaklenjenimi vhodnimi vrati podjetja na Bregu 13 v
Majšperku in znali povedati, da že tri mesece niso dobili osebnih dohodkov ter da nihče ne ve, če bodo plačilo za svoje delo sploh kdaj dobili. Po nam dosegljivih podatkih je bila večina zaposlenih resno zaskrbljena, saj še
vedno ni vedela, kaj jih čaka, kakšen bo razplet dogodkov, predvsem pa, ali bodo lahko obdržali zaposlitev ali pa se bodo znašli brez dela na cesti.
Ko smo v sredo, 4. avgusta, obiskali sedež podjetja MTD Maj-
šperk, na Bregu 13, smo v preddverju srečali le dva ali tri delavce, ki so hiteli vsak svojo smer, v recepciji pa nas je prijazno sprejela receptorka Sonja, ki je pojasnila, da direktorja Milana Tadiča žal ni v podjetju, ker je na službe-
nem potovanju v Nemčiji.
Ker pa smo o nedavnih dogodkih in sedanjem stanju v podjetju želeli izvedeti kaj več, je na našo prošnjo direktorja Tadiča poklicala po telefonu. Takole nam je povedal:
»Vodstvo se trudi, kolikor je v naši moči, saj bi radi našim delavcem resnično pomagali, kolikor se še da. Firma Montavar je prevzela našo MTD-skupino, ki se sedaj imenuje Montavar MTD-skupina, da se ohranijo še kakšna delovna mesta.«
O Stran 32
41
10 O
e
^k^arodno ^Fabavne lasbe
Perutnina Ptuj
f ÏACER
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2010
O I I t I N A
VI»E«T*N
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Ptuj • Z velikega odprtja razstave Art Stays Ptuj
Eksplozija umetnosti, ki je pritegnila
V Galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju je bilo 30. julija veliko odprtje razstav Art Stays 2010 in projekta nove javne plastike mesta Ptuj 2012, ki si jih je mogoče ogledati do konca avgusta na enajstih lokacijah.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Z odprtja razstav Art Stays 2010 v Galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju, 30. julija.
Festival Art Stays so s serijo performansov zaključili v Bastiji. Sodelovali so ameriška umetnica Lynn Book, italijanski multimedi-alni umetnik Francesco Fonasi in skupina kreativnih Fun(K), ki so jo sestavljali Aleksander Fenos, Friderik Kramberger, Smiljan Škarica in Tine Gros.
Ob zaključku letošnjega 2. festivala Art Ptuj 2010, ki združuje glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti Art Stays, so govorili umetniški vodja glasbenega festivala Mla-den Delin in umetniški vodja festivala sodobne umetnosti Jernej Forbici ter ptujski župan Štefan Čelan, ki je tudi odprl vseh enajst razstav letošnjega Art Staysa, ki se je leta 2003 začel kot likovna kolonija za mlade evropske umetnike. Art Stays je edinstveni festival v Sloveniji, ki gosti aktualno sodobno umetnost s celega sveta, je povedal Forbici. Njegovo
dogajanje bodo zajeli v posebni brošuri, ki bo izšla te dni. Mladen Delin pa je posebej izpostavil, da je festival Art Ptuj že v kratkem času dosegel slovensko in širšo prepoznavnost, za kar nekateri festivali potrebujejo pet ali deset let. Ptujski župan pa je ob tej priložnosti dejal, da lahko Ptuj »rešijo« le kakovostni, kreativni in samoiniciativni ljudje, zato si želi, da bi mesto imeli še več Delinov in Forbicijev.
»Osmi festival sodobne umetnosti Art Stays in drugo festivalsko dogajanje Art Ptuj se počasi bližata koncu. Enajst dni norih umetniških idej in
/ -
realizacij je za nami. Danes smo tukaj, da odpremo trenutno največjo razstavo mednarodne sodobne umetnosti v Sloveniji. V čast nam je, da lahko v najstarejšem mestu delamo najsodobnejše projekte, ki prihajajo na Ptuj iz vsega sveta. Letos so bili z nami umetniki iz 15 držav sveta, naredili so likovna dela, ki prehajajo od klasičnih medijev, kot so slikarstvo, kiparstvo, mozaik, do najnovejših sodobnih tehnik, kot npr. video, zvočne instalacije, multimedijski projekti. Pomemben del letošnjega festivala so bili performan-si in live media seti. Bilo je še veliko drugih projektov in postavitev, naj omenim samo še naše stalne projekte, kot so odprti ateljeji, grafiti projekt in predavanja v sklopu letos prvič organizirane Poletne akademije sodobne umetnosti. Art Stays je edinstven festival v Sloveniji, ki gosti aktualno sodobno umetnost iz vsega sveta in obiskovalcem ponuja utrinke, ki jih lahko občutimo le v evropskih in svetovnih prestolnicah umetnosti. Za nami je več mesecev intenzivnega dela, čaka nas še katalog festivala, ki bo tistim, ki zaradi različnih razlogov niso uspeli obiskati vseh dogodkov, ki jih je bilo letos preko trideset, omogočil pregled festivalskega dogajanja, ki ga je skrbno dokumentiral Boris Voglar. Skupaj z Mariko Vicari, koor-dinatorko letošnjega projekta, in ostalimi sodelavci Katjo,
y
Barbaro, Vladom, Goranom, Matejo in Majo smo naredili resnično velik projekt, ki Ptuj kot bodočo prestolnico kulture, vsaj na likovnem področju, pelje s polno hitrostjo v pravo smer,« je povedal umetniški vodja festivala sodobne umetnosti Art Stays Jernej Forbici.
»Dan po festivalu je težko dati čisto dokončno oceno, misli se mi bodo zagotovo bolj strnile v prihodnjih dneh,« je zadnji julijski dan, ko so še zadnji umetniki zapustili mesto ob Dravi, povedal umetniški vodja glasbenega festivala Ar-sana v sklopu 2. festivala Art Ptuj 2010. »Na splošno pa lahko že v tem trenutku rečem, da smo presegli vsa pričakovanja. Rezultati, uspeh, odzivi kažejo na to. Vloženega je bilo enkrat več napora kot lani, dogodkov je bilo veliko, na trenutke se nam je zdelo, da jih je bilo celo preveč. Zanimivo pa je, da so bili vsi razprodani, da si ljudje zelo želijo vrhunske umetnosti, Ptujčani še posebej, in da si ljudje iz cele Slovenije v času festivala želijo priti na Ptuj. To nam daje samozavest in daje podporo celemu festivalu. Že z drugim festivalom smo dosegli odziv v Sloveniji, po navadi je potrebnih pet do deset let, da se takšni festivali primejo, nam je to uspelo že z drugim. Že na začetku smo šli na polno, z dogodki in številom. Da smo na festival dobili svetovna imena, je za nas referenca in ugled, sedaj bo lažje vabiti umetnike, ko vidijo, kdo vse je že nasto-
pil. Glavno oviro smo prebili, postali smo prepoznavni. Čeprav so se že pri prvih dveh festivali Ptujčani dobro odzvali, si želimo, da bi se še bolj vključili, kot soorganizatorji, kot partnerji, tudi kot pomoč. Prav tako je naša želja, da bi se povečal krog obiskovalcev, kljub temu da so bili dogodki zelo dobro obiskani, nekaterih ljudi še vedno ni bilo, čeprav bi morali biti glede na njihovo funkcijo, ki jo imajo v mestu. Svetoval bi jim, da si naslednje leto vzamejo dopust in si festival ogledajo. Svetovno znana imena bodo prihajala tudi v bodoče in bogatila festivalsko dogajanje. Med tistimi, ki so si ga letos ogledali, naj omenim makedonskega veleposlanika.«
Po festivalu si bo Mladen Delin najprej oddahnil za 14 dni, vendar to ne bo pravi dopust, ker bo že po treh dneh moral nekaj migati. Samo malo si mora fizično odpočiti, ^potem pa bo že delal dalje. Ze septembra bo treba na festivalu delati pospešeno, da se bodo pritegnila znana svetovna imena. Če želiš pritegniti Milen-kovica, Edina Karamazovega, Majo Keuc, je treba termine določiti že v tem mesecu. Program bo moral biti do novega leta že v večini pokrit. Upajo še na večjo finančno podporo MO Ptuj, v celoti so izpolnili dogovorjeno. Glede na to, koliko ljudi je v času festivala živelo na Ptuju, je festival me-
stu že povrnil tisto, kar so vanj vložili, s prenočišči, hrano, bivanjem. Na Ptuju je gostovalo več kot 250 umetnikov, več kot 150 pa jih je živelo v času festivala na Ptuju. K temu je treba prišteti še dnevne obiskovalce Ptuja v času festivala, med 20. in 31. julijem. »Mislim, da si zaslužimo še večjo podporo, festival kar kliče k širitvi,« pravi Delin. Zelimo si vključiti tudi gledališče, radi bi delali tudi samostojne predstave, projekte, kakšen muzikal. Z dogajanjem bi radi zapolnili še več lokacij, ker jih je še nekaj na voljo, ki jih bo javnosti treba odkriti. Kar nekaj slovenskih mest pa si želi, da bi s posameznimi prireditvami oziroma koncerti gostovali pri njih. Odzvali so se že Murska Sobota, Slovenska Bistrica, ptujsko festivalsko dogajanje pa želijo spoznati tudi v Ormožu, Ljutomeru in Mariboru. To so sami plusi, festival ima veliko potenciala, v tem projektu gre za neverjetno ustvarjalnost. Festival ima svetlo prihodnost, imamo pa zelo malo časa za vrhunske projekte v letu 2012. Vendar če ne bo do takrat kulturne dvorane, bodo resni problemi, ker se ne bomo mogli lotiti pravih resnih projektov na evropski ravni. Dvorana, ki lahko sprejme samo 190 ljudi, ni koncertna dvorana. Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, ki je amfiteater, pa tudi ni prava koncertna dvorana. Zunanja prizorišča niso najbolj zanesljiva zaradi slabega vremena. V okviru letošnjega festivala so morali zaradi slabega vremena štirikrat prestavljati prireditve. Dobro leto bo treba napeti vse sile, da se dvorana uredi, če pa to ne, je potrebno preurediti športno dvorano Center v koncertno dvorano z vsem, kar takšna dvorana potrebuje, z zvočno kuliso, sceno, s sedeži in vsem drugim. To je treba urediti, sicer si ne bomo mogli privoščiti vrhunskih svetovnih projektov.
MG
Uvodnik
Je to dobro zame?
Čeprav je čas dopustov, hvala bogu tudi v poslanskih in političnih klopeh, je nedavni uspešen prevzem zavarovalnice Vzajemna, ki so jo upokojenci, oziroma njeni lastniki zavarovanci, z velikimi napori končno uspeli iztrgati iz rok "pohlepnih tajkunov in izkoriščevalcev" (kot smo lahko slišali), še vedno aktualna tema najrazličnejših razprav. Kajti zgodilo se je skoraj nekaj neverjetnega.
Po vsem tem je očitno, da v Vzajemni, ki obstaja šele dobro desetletje, že dolgo ni bilo prave vzajemnosti. Očitno je, da so se po tem, ko je bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje izločeno iz zavoda za zdravstveno zavarovanje, kar je zavarovance pahnilo iz javne v zasebno sfero, začele v Vzajemni prepletati lovke najrazličnejših, a v glavnem kapitalskih interesov. In te mamljive ter osladno lepljive lovke interesov so se očitno začele zapletati, tako da so se, predvsem zaradi vse bolj netransparentnega poslovanja, na koncu že kar krepko zapletle.
Več kot očitno pa je tudi, da je prvi dami slovenske upokojenske organizacije uspel velik met, saj je prav po njeni zaslugi, ob neverjetno veliki podpori zavarovancev, Vzajemna sedaj v rokah dejanskih lastnikov, torej upokojencev. Da ne gre za tako majhno stvar in tako majhen denar, daje vedeti dejstvo, da je Vzajemna zasebno premoženje okoli 900.000 zavarovancev, torej skoraj polovice slovenskih državljanov. In ti upravičeno pričakujejo, no ja, pričakujemo, da se bo že skoraj zlajnano geslo Vzajemne - Jaz zate, ti zame, končno pričelo udejanjati. Nekateri, tudi v vladnih krogih, se sicer še negotovo sprašujejo, ali je ta sprememba res "dobra zame". Ali se bodo upokojenci, ki jih nekateri zaradi starosti dojemajo ponižujoče, dejansko zmogli soočiti z vsemi napori in intrigami interesov politike in kapitala, ki se tukaj nenehno soočajo in spopadajo?
A prva dama ZDUS vsem takim odločno odgovarja, da so dvomi neupravičeni in žaljivi, saj imajo "tudi upokojenci v svojih vrstah izkušene, poudarjam IZKUŠENE pravnike, politike, gospodarstvenike in najrazličnejše strokovnjake". Predvsem pa dovolj odgovorne ljudi, ki so še pred nedavnim, pred svojo upokojitvijo, držali vajeti v rokah na najrazličnejših pomembnih področjih, ljudi, ki znajo spoštovati danes že skoraj povsem izgubljene vrednote in solidarnost. Ni vrag, da ne bi bili kos vodenju Vzajemne. Če jim bo to "ladjo starcev" ob pomoči svojih otrok in vnukov, kot smo lahko slišali, torej napredne in liberalne mladine, uspelo pripeljati v mirnejše in varnejše vode, bo sicer pokazal čas. Mnogim pa seje vendarle odvalil velik kamen od srca, saj imajo, pravzaprav imamo vsaj dober občutek, da se bo odslej spoštovala zakonodaja ter osnovno načelo vzajemnosti in solidarnosti - jaz zate, ti zame!
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski akademski slikar Tomaž Plaveč je v okviru letošnjega festivala sodobne umetnosti ustvaril estetsko skulpturo Drevo želja iz 1500 lesenih kock, ki se združujejo v eno deblo in navidezno rastejo.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Brade. Naslov: RadiaTednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Temperatura v delovnih prostorih
Varnost in zdravje na prvem mestu
Ob dvigu temperatur nad 30 stopinj Celzija postane poleti na marsikaterem delovnem mestu izjemno vroče. V vsakem primeru mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Zaradi vročine na delovnem mestu, ki je bila tudi med 38 in 40 stopinj Celzija, je tudi letos v najbolj vročih dneh morala posredovati služba nujne medicinske pomoči ZD Ptuj. Zaradi slabosti na delovnem mestu in dehidriranosti so morali posredovati v 17 primerih. V vseh primerih je šlo za delavke podjetja Boxmarka Leather iz Kidričevega.
V zvezi s tem je bilo podanih več prijav na Inšpektorat za delo RS, da bi se razmere izboljšale in upoštevala zakonodaja na tem področju. O temperaturi v delovnih prostorih smo se pogovarjali s Francem Sto-pajnikom, predsednikom Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj.
Franc Stopajnik, kaj o temperaturi v delovnih prostorih govorijo predpisi iz varnosti in zdravja pri delu ter kakšne rešitve ponuja stroka varnosti in zdravja pri delu?
»Na prvem mestu mora v skladu z veljavno zakonodajo delodajalec glede na Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih poskrbeti za načrtovanje, oblikovanje, opremljanje in vzdrževanje delovnih mest, tako da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Delodajalec mora pri tem upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 stopinj Celzija. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 stopinj Celzija, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 stopinj Celzija. Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljeni tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih. Deloda-
jalec mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav. Delodajalec mora okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati pred tem učinkom.
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od +28 stopinj Celzija, četudi samo občasno, kot posledica povečanih zunanjih temperatur, zlasti poleti, mora delodajalec delavcem prav tako zagotavljati ustrezno toplotno udobje in v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, če prihaja do prekoračitev dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja. Ker pa običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lahko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki pa veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, kot na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep pa tudi prekinitev delovnega procesa. Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše ukrepe, v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Vsekakor pa je dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Ukrepi, za katere se bo odločil, pa morajo biti opredeljeni v sprejeti Izjavi o varnosti z oceno tveganja.«
Kakšna pa je vloga delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu?
»Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplo-
tnimi razmerami, imajo pomembne vloge tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, prav tako pa tudi zahtevati inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Ravno tako pa mora delavec preko svojih predstavnikov delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje, kot je to določeno v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Če delodajalec ne izvede ustreznih ukrepov ob pojavu škodljivih vplivov na delavčevo zdravje, ga je delavec dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil, oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika.«
Ali ima delavec tudi pravico odkloniti delo, če gre za delovne razmere, ki predstavljajo neposredno
nevarnost za življenje in delo?
»Delavec ima v tem primeru tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter ima pravico zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Omenjena dikcija je dokaj široka in uresničitev te dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti delavčeve odklonitve dela. Vendar ocenjujemo, da občasno, zlasti poletno zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi preko 28 stopinj Celzija praviloma v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v konkretnih primerih delavcu dejansko grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ki bi lahko bila opravičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta. Kot že rečeno, pa se morajo v takih primerih zagotoviti že prej omenjeni ukrepi.«
Pri nizkih in visokih temperaturah se poveča tudi število nezgod
Kakšna pa je vloga Inšpektorata RS za delo pri vsem tem? Kot je znano, so delavci Boxmarka Leather prijavo o tem, da so pogoji dela pri visokih temperaturah 38 do 40 stopinji Celzija ali celo več tako slabi, da človek več ne vzdrži na delovnem mestu, že podali. Najhuje je v obratu priprave, prirezovalnici in kašir-ju. Prav tako so o tem obvestili Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Vključil pa se je tudi zastopnik pacientovih pravic Maribor Viktor Pilinger, saj je bilo v času med 19. majem in 26. julijem ob dnevih z najvišjimi dnevnimi temperaturami
urgentno pripeljanih v ZD Ptuj kar 17 pacientk, delavk Boxmarka, zaradi slabosti in dehidriranosti na delovnem mestu, ki so bile na osnovi diagnoze poškodba na delovnem mestu oskrbljene fiziološko, s tekočino, in odpuščene v domačo oskrbo. Gre za pojav, ki se pojavlja vsako poletje že zadnja tri ali štiri leta. Ukrepanje pristojne inšpekcije je zaradi domneve, da delodajalec ni zagotovil vseh predpisanih pogojev, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu zaposlenih v Boxmarku, ustrezno prezračevanje in montaža klimatskih naprav, predlagal tudi zastopnik pacientovih pravic.
»Skladno s svojimi pristojnostmi Inšpektorat RS za delo izvaja različne oblike inšpekcijskih nadzorov, prav tako pa mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, kot to opredeljuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Treba je poudariti, da na Inšpektorat RS za delo v poletnih mesecih v primeru prekoračenih 28 stopinj Celzija pride kar nekaj vlog, med katerimi pa je večina takšnih, v katerih delavce zanimajo najvišje dovoljene temperature in kakšne so dolžnosti delodajalca ter pravice zaposlenih. Le majhno število vlog je takšnih, v katerih se zahteva tudi posredovanje inšpekcije za delo. V takšnih primerih inšpekcija izvede nadzor, in to takoj ali dejansko čim prej, skladno z razpoložljivimi možnostmi. Inšpektor po opravljenem nadzoru in ob ugotovljeni neustreznosti delodajalcu izda ureditveno odločbo, po kateri se morajo takoj vpeljati določeni ukrepi, zlasti organizacijski, za vrsto tega ukrepa pa se odloči delodajalec sam. Pri obsežnejših tehničnih rešitvah, ki se običajno ne morejo realizirati takoj, pa je treba takoj izvesti vsaj primerne predhodne organizacijske ukrepe. Inšpektorat je tudi pripravil in na svojih spletnih straneh objavil navodila oziroma seznam ukrepov, ki naj jih delavci in delodajalci izvajajo v času visokih temperatur v po-
letnem času.«
Kaj pa morajo delavci sami vedeti o delu v vročini?
»Da se prepreči hud vročinski stres, naj delodajalec skupaj s pooblaščenim zdravnikom, specialistom medicine dela, delavce pouči o tveganjih dela v visoki vročini ter o ukrepih in primernem načinu dela v takšnih razmerah. Pomembno je, da delavci prepoznajo dehidra-cijo, izčrpanost, omedlevanje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, vročinsko kap; dejavnike, ki povišajo posameznikovo občutljivost na vročino glede na starost, težo in nekatera zdravila oziroma ter kaj morajo zaposleni storiti sami, da se izognejo vročinskemu stresu. Tudi zaposleni, odgovorni za dajanje prve pomoči, naj bi se prav tako usposobili za prepoznavanje vročinskega stresa in o načinih zdravljenja.«
Kaj pa lahko poveste še o posledicah toplotnih obremenitev?
»Če toplotne razmere niso optimalne, se zmanjšuje storilnost in upadajo nekatere zmožnosti. V hladnem okolju postaja delo, pri katerem je potrebna spretnost, pogosto neuspešno. Zmanjša se tudi zmožnost zaznav pravilnih presoj, poveča se reakcijski čas, poveča se obremenitev krvnega sistema in podobno. Ugotovljeno je tudi, da z naraščanjem temperature pada hitrost dela in raste čas kratkih odmorov. Pri delu v vročini so razen neudobja, ki se navadno kaže v intenzivnejšem potenju in povečanem srčnem utripu, posledice lahko resnejše, na primer toplotna izčrpanost ali celo toplotni udar, ki se lahko konča smrtno. Pri velikih toplotnih obremenitvah se zmanjša zmožnost za opravljanje del, zlasti se zmanjšujejo čutne zaznave, reakcijski čas, delo s številkami, senzomoto-rična koordinacija, reševanje vezanih nalog in podobno. Delo v vročini je še posebej nevarno, če je relativna vlažnost velika in je ozračje mirno brez znatnega gibanja zraka. Pri nizkih in visokih temperaturah delovnega okolja se poveča tudi število nezgod pri delu.«
MG
Odgovorni v podjetju Boxmark: »Iz muhe delate slona!«
Ko smo za komentar o omenjenih dogodkih prosili odgovorne v podjetju Boxmark, so nam v zelo skopi in ostri izjavi dejali naj se o zadevah poučimo pri varnostnem inšpektorju, ki naj bi nam povedal, kaj je ugotovil in če so odgovorni ravnali in ravnajo v skladu s pravicami delavcev. Trdijo namreč, da so sami naredili vse kar je možno storiti za izboljšanje delovnih pogojev. Po njihovih besedah imajo delavke tako klimatsko napravo kot tudi vse ostalo, kar je potrebno za dostojne delovne pogoje. Dejali so še, da iz muhe pač ne bodo delali slona.
PB
Ormož • Vili Trofenik kandidira za župana
Ormož potrebuje, zmore in si zasluzi vec
Vili Trofenik je s kandidaturo dolgo odlašal in o njej razmišljal, zanjo pa se je odločil po pozivih in nagovorih občanov in gospodarstvenikov, je povedal na tiskovni konferenci. Kandidiral bo tako kot vedno v preteklosti s podporo volivcev in volivk, podprli pa ga bosta tudi stranki Desus in Zares.
Trikratni župan in predsednik izvršnega sveta občine Ormož in že četrti mandat poslanec državnega zbora je povedal, da je težko gledal, kako se Ormožu dogaja obdobje zamujenih priložnosti. V preteklih letih so bile namreč izjemne možnosti - nova finančna perspektiva, spremenjeni zakon o financiranju občin in zakon o razvojni pomoči Pomurju. Slednji sicer ni dal pravih rezultatov, pa ne zaradi Ljubljane ali Murske Sobote, ampak zato, ker lokalno okolje ni bilo usposobljeno, da bi izkoristilo vse možnosti, ki jih ta zakon ponuja. »Pred vrati je zadnja priložnost, ki se izteka 2013. Gre za razpis ministrstva za gospodarstvo, za katerega pri nas še ni nič pripravljeno, saj izhajajo iz
napačnih predpostavk, da bo z njim mogoče graditi zidove. Postavimo lahko ustrezno gospodarsko infrastrukturo, ki je v prvi vrsti znanje in organizacijske sposobnosti, da bi lahko udejanjili ideje v korist gospodarskega razvoja. Ormož je izgubil marsikatero primerjalno prednost, ki si jo je v preteklosti izboril kot su-bregionalni center,« je poudaril Trofenik in opozoril, da je v Ormožu ogrožen obstoj nekaterih institucij - predvsem gimnazije in zdravstvenega doma.
Spomnil je tudi na škodljivo delitveno bilanco, ki jo v žepu še vedno čutijo Ormo-žani, ki plačujejo 2 centa višjo ceno plina zaradi izgradnje omrežja v sosednji občini. Pri komunalnih odpadkih pa
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik bo kandidiral za župana občin Ormož s podpisi občanov in podporo strank Zares ter Desus.
Ormož plačuje neustrezne cene vode in komunalnih odpadkov. »Poenotenje cene za vse tri občine pomeni, da Ormožani plačujejo viš-
jo ceno, ki bi jo sicer morali plačevati prebivalci ostalih dveh občin,« pojasnjuje Trofenik. Nezadovoljen je tudi z delom občine v zadnjih letih:
»Niti enega zahtevnega gradbenega projekta, ki je zahteval gradbeno dovoljenje, niso bili sposobni pravilno speljati. Grajska pristava je v paketu 290 milijonov spornih EU-sredstev, za katere se v Bruslju dela revizija, širokopasovno omrežje pa je v paketu 45 milijonov evrov, ki si jih je med seboj razdelila pretekla koalicija, tudi s tem se ukvarja Bruselj.«
Tudi projekt širokopasovnega interneta naj ne bi bil čist, Trofenik trdi, da anketa ni bila potrebna, da je bil razpis ponarejen in da je sedem naselij iz projekta izpadlo povsem brez potrebe. Problem je menda tudi v tem, da dela izvaja hčerinsko podjetje državnega podjetja, ki je sodelovalo pri opredeljevanju
»belih lis«. Tudi pri gradnji vrtca menda ni vse korektno: »Potencirana skrb za otroke se kaže tako, da se gradi vrtec na nezakonit način. Izbira izvajalca je nezakonita. Poleg tega pa so v sosednji občini za sedemoddelčni vrtec v vrednosti 1,8 milijona evrov pridobili okrog milijon evropskih in državnih sredstev, v ormoški pa niti evra.«
Vili Trofenik je povabil vse istomisleče, da združijo moči in poskušajo obrniti negativni trend. »Ormož potrebuje, si zasluži in zmore bistveno več, vabim vse, ki imajo iskreni interes in so se pri tem pripravljeni odpovedati osebnim, podjetniškim in strankarskim interesom,« je zaključil Trofenik.
Viki Ivanuša
Ptuj • Novo vodstvo Rotary cluba Ptuj
Julija nekoliko več brezposelnih
Poudarek
humanitarnemu delu
S prvim julijem letos je prišlo do spremembe v vrhu Rotary cluba Ptuj. Dosedanji predsednik Ludvik Toplak je predsedniško verižico predal novemu predsedniku v rotarijskem letu 2010/2011 Janku Šumanu. Svečana predaja klubskih funkcij je potekala na skupščini RC Ptuj, ki je bila v dvorcu Jeruzalem.
Ludvik Toplak je dosedanje rotarijsko leto 2009/2010 ocenil ko zelo aktivno. V tem času je bilo izvedenih nekaj večjih dogodkov. Posebej je omenil tradicionalni dobrodelni pustni ples v maskah 2010, ki so ga letos prvič skupaj izvedla tri ptujska dobrodelna društva, ob RC Ptuj še Lions klub Ptuj in Soroptimist klub Ptuj. Dru-
štvu Sožitje so predali dona-cijo v znesku 11 tisoč evrov, ki so jih zbrali v okviru skupnega projekta RC Ptuj ter prijateljskih klubov RC Freilassing-Laufen iz Nemčije in Distrikta 1910 iz Feldba-cha iz Avstrije. Skupaj z MO Ptuj, Karitasom, Območnim združenjem Rdečega križa Ptuj, RC Ptuj, Lions klubom Ptuj in Soroptimist klubom
Ptuj so ob Dnevu dobrodelnosti MO Ptuj izvedli humanitarni koncert. V okviru 80-letnice rotarijstva na Slovenskem so odkrili spominsko obeležje rotarijcu Francu Novaku, tovarnarju iz Majšperka v Majšperku. Uspešni pa so bili tudi pri organizaciji nekaterih družabnih dogodkov, kot na primer skupnega martino-
Najbolj se je zmanjšala na Ptuju
Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec julija prijavljenih 98.406 brezposelnih oseb, kar je 0,2 odstotka več kot junija in 11,2 odstotka več kot julija lani. V prvih sedmih mesecih je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 98.940 brezposelnih oseb, 20,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Od prvega julija letos vodi Rotary club Ptuj Janko Suman. Na skupščini, ki je bila 1. julija, je Ludvik Toplak (levo) predal predsedniško verižico novemu predsedniku Janku Šumanu, ki bo Rotary club Ptuj vodil v rotarijskem letu 2010/2011.
vanja v Jeruzalemu.
Novi predsednik RC Ptuj Janko Šuman, ki je tudi predsednik društva Sožitje Ptuj, je povedal, da bo pod njegovim vodstvom v tem rotarijskem letu poudarek na humanitarnih akcijah, predvsem s ciljem, da bi se izboljšale razmere za hen-dikepirane osebe. V času velikih socialnih razlik ter iskanja sreče posameznika v najrazličnejših materialnih oblikah je takšna aktivnost še posebej pomembna. Od ljudi, ki jih razveselijo že malenkosti, se lahko veliko naučimo. »V našem okolju nudimo pomoč tudi tistim, ki si sami ne znajo in ne morejo pomagati. Se naprej bomo krepili prijateljske stike z drugimi klubi v Sloveniji in tujini, s katerimi smo še doslej sodelovali v skupnih projektih. Načrtujemo pa jih tudi v bodoče. Že septembra nas bodo obiskali člani iz prijateljskih klubov Freilassing - Laufen iz Nemčije in Felbach iz Avstrije. Za slovensko rotarijstvo pa bo posebnega pomena leto 2011, ko bo ustanovljena slovenska zveza klubov in ko bomo dobili tudi svoj Distrikt 1911,« je še po prevzemu predsednikovanja RC Ptuj povedal Janko Šuman.
MG
Julija glede na junij se je brezposelnost zmanjšala na območju Ptuja (za 4,1 odstotka) in Murske Sobote (1,8 odstotka), na ostalih območjih pa se je povečala. Glede na julij lani je bilo brezposelnih oseb več v vseh območnih službah zavoda, najbolj se je število brezposelnih povečalo na območju Ljubljane (za 19,8 odstotka), Murske Sobote (19,7 odstotka) in Sevnice (14,6 odstotka), najmanj pa na območju Trbovelj (0,7 odstotka), Ptuja (3,5 odstotka), Velenja (4,5 odstotka) in Novega mesta (4,8 odstotka).
Kot so še sporočili z zavoda za zaposlovanje, je povečanje brezposelnosti v juliju zaradi večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas običajno. Julija se je na novo prijavilo 7856 brezposelnih oseb, kar je 14,9 odstotka več kot junija in 11,6 odstotka manj kot julija lani. Od teh je bilo 675 iskalcev prve zaposlitve, 1674 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3287 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.
Število brezposelnih, ki so se zaposlili, se je julija povečalo. Od 7637 brezposelnih oseb, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozapo-slilo 4750, kar je 12,1 odstotka več kot junija. V primerjavi z lanskim julijem je bilo zaposlitev za 19 odstotkov več.
Največ delovnih mest v predelovalnih dejavnostih
Julija so delodajalci prijavili 15.163 prostih delovnih mest,
kar je 5,9 odstotka manj kot junija in 2,8 odstotka več kot julija lani. Na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih se je zaposlilo 8248 oseb, 1,4 odstotka manj kot junija in 5,6 odstotka manj kot julija lani.
V prvih sedmih mesecih se je prijavilo 53.558 brezposelnih oseb, kar je 17,7 odstotka manj kot lani v tem času. Zaposlilo se je 31.773 brezposelnih oz. 25,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Delodajalci so v sedmih mesecih prijavili 97.405 prostih delovnih mest, kar je 2,3 odstotka več kot v lanskem obdobju. Povpraševanje po delavcih se je najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, najbolj pa se je zmanjšalo v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu, gradbeništvu, v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti ter v gostinstvu.
Umirjanje rasti brezposelnosti se letos v strukturi brezposelnosti odraža predvsem kot ponovno povečevanje deleža dolgotrajno brezposelnih oseb in brezposelnih, starih 50 let in več, čeprav še vedno naraščajo tudi deleži trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter brezposelnih v starosti od 25 do 39 let, ugotavljajo na zavodu. (sta)
Foto: arhiv
Ptuj • Propadanje trim steze v Ljudskem vrtu
Občina prelaga odgovornost na četrtno skupnost
Tempo življenja, ki nam ga narekuje sodobna družba, nas vse več pribija pred računalnik, prav zato strokovnjaki opozarjajo, da je še kako pomembno vsak prost trenutek izkoristiti za sprehod ali rekreacijo v naravi. A kaj, če edina, nekoč urejena sprehajalna pot in trim steza v Ljudskem vrtu že več let propada in je le senca tega, ker je bila pred kakim desetletjem. Kdo je za to odgovoren in kaj čaka trim stezo v prihodnosti?
Trim steza v Ljudskem vrtu, ki podlega starosti, vandaliz-mu in neskrbi zanjo, je bila pred kakšnim desetletjem pravi ponos Ptuja. Sedaj po njej »športajo« le še šolarji bližnje šole, pa še ti več ali manj samo tečejo po njej, saj drugih aktivnosti ni mogoče izvajati bodisi zaradi neurejenosti točk bodisi zato, ker ponekod točk z navodili sploh več ni. Ob vikendih se sicer ljudje še sprehajajo po njej, a tudi ti vse bolj tarnajo o neurejenosti in hkrati nevarnosti, ki preti
zaradi tega. Poti namreč niso očiščene in urejene, so polne vej, ki so ostale že od davnega žaganja in rezanja dreves, pod njimi pa se zbirajo kače, ki preganjajo in strašijo sprehajalce. Gozd nad Ljudskim vrtom in trim steza v njem sta že precej let divji odlagališči, hkrati pa žrtvi vandalizma. Kdo bo torej tisti, ki bo Ptuju vrnil ta neprecenljivi košček narave, kjer bi se človek sprostil ter naredil nekaj zase?
Odgovorni prelagajo krivdo
Na vprašanje, kdo je odgo-
voren za ureditev trim steze in kakšni so načrti zanjo v prihodnosti, na Mestni občini Ptuj vso odgovornost prelagajo na četrtno skupnost Ljudski vrt, ki pa ne razpolaga s tolikšnimi finančnimi sredstvi, da bi lahko trim stezo obnovila do take mere, da bi bila vredna svojega imena. Trim steza v Ljudskem vrtu je sicer omenjena v Občinskem programu varnosti, a le kot ena izmed bolj ogroženih javnih poti in rekreacijskih površin. Prevladujoč dejavnik tveganja na teh povr-
Ali lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo ureditev trim steze, ki je vidno propadla, za nameček pa jo »krasijo« še kupi vej, pod katerimi se množijo kače ...
šinah naj bi bil neupoštevanje signalizacije oziroma vožnje z motornimi vozili na poteh, ki so namenjene pešcem. V istem dokumentu je park Ljudski vrt s trim stezo omenjen kot ena izmed pomembnejših rekreacijskih površin, za katere je značilno, da se na njih zbirajo ljudje v popoldanskih in večernih urah kot sprehajalci, športniki ali kot družbe, ki na teh območjih popivajo, si predvajajo glasbo ali kakorkoli drugače motijo druge s svojo dejavnostjo, predvsem
v nočnem času in med vikendi. Ob tem je treba poudariti, da posamezniki pod vplivom različnih substanc kršijo javni red, izvršujejo kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, tako imenovani vandalizem, vršijo medvrstniško nasilje in druga hujša dejanja, kot so ropi in podobno. Po Programu občinske varnosti je bilo večkrat ugotovljeno, da posamezniki na javnih poteh in rekreacijskih površinah ne zavarujejo primerno svojih psov, ne pobirajo pasjih iztrebkov ter psov nimajo na povodcih, kar posle-
dično pomeni kršitev veljavne zakonodaje. Občina naj bi po tem programu že leta 2008 zagotovila prisotnosti redarjev v parkih ob vikendih, kjer prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih, a tega še danes ni videti.
Kdo bo torej poskrbel za trim stezo v prihodnosti, ostaja še odprto vprašanje, za katerega upamo, da bosta na občini v bližnji prihodnosti posluh in razumevanje.
Patricija Babosek
Ptuj • Zapleti s sanacijo
Ptuj • Še o nekdanji stavbi Koteksa v Dravski ulici
Foto: PB
Rešitev se še išče
Na Ptuju ob sprehajalni stezi čez gozd Ljudskega vrta in ob stanovanjskem bloku že skoraj pol leta kazi okolico kup zemlje in črn polivinil, ki je tam, odkar je že pozimi počila vodovodna cev, ob popravilu pa se je porušil zid, ki je stanovalce prikrajšal za mesta za parkiranje, hkrati pa je nevaren za otroke stanovalcev in sprehajalce.
Bo ministrica prisluhnila in izdala soglasje za rušenje?
Ptujski mestni svetnik in častni občan Albin Pišek je na junijski seji sveta predlagal, da se poruši dotrajana poslovna zgradba bivšega Koteksa v Dravski ulici na Ptuju, ki ima status kulturne dediščine in je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (MK) Republike Slovenije. MO Ptuj je Piškovo pobudo posredovala tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine - Območni enoti Maribor, ki odgovarja, da je za rušenje takšnega spomenika po zakonu potrebno kulturnovarstveno soglasje ministra za kulturo RS.
Na ulici Avgusta Hlupiča, ob stanovanjskem bloku, je že pozimi počila vodovodna cev. Dela, ki so jih izvajali, da bi zadevo uredili, so povzročila, da se je ob bloku podrl zid, ki je za seboj potegnil manjši plaz. Zadeva sedaj od zime stoji, stanovalci pa se sprašujejo, kako dolgo bodo še čakali na popravilo, saj so prepričani, da to predstavlja nevarnost tako za otroke kot tudi za odrasle, saj pod blokom vodi sprehajalna steza, ki je prav tako načeta zaradi nastale škode. Stanovalci so prav tako prikrajšani prosto-
ra za parkiranje, saj se je ob poškodbi odtrgal tudi del asfalta. Ko smo najprej povprašali Komunalno podjetje Ptuj, ki je izvajalo popravilo cevi, zaradi katerega je škoda tudi nastala, so dejali, da s tem več nimajo nič in da se je treba obrniti na upravitelja stavbe, podjetje Atrij, kjer pa so nam povedali, da je zadeva v postopku in da so v prihodnjih dneh dogovorjeni za sestanek s Komunalnim podjetjem Ptuj kot izvajalcem sanacije, kjer se bodo poskušali dogovoriti, kako sanirati nastalo škodo,
in z enim od predstavnikov stanovalcev stanovanjskega bloka. Zavarovalnica je namreč škodo ocenila nižje, kot naj bi znašali dejanski stroški sanacije, zato bi morali v tem primeru stanovalci prispevati sredstva za sanacijo, razlog, ki ga navaja zavarovalnica, pa je, da zid ni bil primerno zgrajen že v preteklosti. Zato naj bi na sestanku predstavniki upravitelja, izvajalca in stanovalcev skupaj našli optimalno rešitev v okviru sredstev, ki jih bo plačala zavarovalnica.
Patricija Babosek
Objekt stare usnjarne ni kulturni spomenik lokalnega pomena po trenutno še vedno veljavnem odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj iz leta 1989. Objekt ima status kulturne dediščine in je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pri MK. Območna enota zavoda Maribor je objekt stare usnjarne, ki tvorno oblikuje veduto in poglede na staro mestno jedro in je še edini ohranjen objekt industrijskega značaj znotraj mestnega jedra, v strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj, predla-
gala za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, vendar MO Ptuj še do danes tega odloka ni sprejela. Za odstranitev registrirane dediščine je po zakonu o varstvu kulturne dediščine treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda minister za kulturo, še pojasnjuje vodja OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor Srečko Štajnbaher.
Mestni svetnik, ki veliko razmišlja o svojem starem mestu in življenju v njem je prepričan, da je treba nekdanjo usnjarno, ki je nekoč dajala življenje mestu, zaradi dotrajanosti in ker ogroža varnost, porušiti. Zaveda se, da je rušenje skrajni ukrep, a žal v
tem primeru ne gre drugače. Za propad objekta oziroma njegovo »rušenje« so krivi vsi tisti, ki v preteklosti niso imeli sredstev in ne idej, da bi stavbo rešili pred propadom in jo aktivirali. V preteklosti se je o njej razmišljalo kot o tehničnem muzeju, vsaj v stroki je bilo tako. Že dolgo pa so ideje, da bi na tem območju zgradili turistični kompleks s ploščadjo oziroma restavracijo na Dravi. Objekt res oblikuje veduto Ptuja, a le od daleč, slika od blizu pa je vse drugačna. V bistvu gre za objekt, ki je sramota mesta, zob časa pa ga je že tako najedel, da ni več mogoča sanacija, ugotavljajo gradbeni strokovnjaki. V zdajšnjem stanju predstavlja nevarnost tako za mimoidoče kot za promet, ki vodi tod mimo, saj ne mine dan, ne da bi z objekta padel kakšen del. Edina možnost je torej rušenje in postavitev replike oz. drugega objekta, ki ne bo kazil vedute mesta in ki bo vsaj v manjšem delu - z enim prostorom - spominjal na nekoč mogočno stavbo usnjarne, ki jo je mesto zapravilo, ker ni našlo volje in sredstev za njeno obnovo. Svetnik Albin Pišek pričakuje, da bo ministrica pobudi za rušenje ugodila oz. izdala soglasje, da se objekt s statusom kulturne dediščine poruši.
Skoda, ki je nastala, predstavlja nevarnost tako za otroke stanovalcev kot tudi za odrasle, saj pod blokom vodi sprehajalna steza, ki je prav tako načeta zaradi nastale škode.
Mestni svetnik Albin Pišek je ministrici za kulturo predlagal, da izda soglasje za rušenje vidno propadajočega objekta stare usnjarne s statusom kulturne dediščine v Dravski ulici na Ptuju.
Foto: PB
Sv. Tomaž • Možna ureditev centra kraja
Prihodnost je treba načrtovati
Že kmalu po ustanovitvi občine so pri Sv. Tomažu začutili potrebo, da oblikujejo predlog, ki bi nakazoval možno ureditev centra kraja Sv. Tomaž. Zato so naročili zasnovo urbanistične ureditve kraja. Ko bodo v postopkih prišli tako daleč, da bi lahko pristopili k dejanskemu urejanju kraja, bodo v postopke seveda pritegnili javnost, saj želijo slišati, kaj si želijo in pričakujejo krajani.
V samem centru kraja se je v zadnjih letih porušilo več zgradb in to je povsem spremenilo podobo. Krajani se pritožujejo, da je center kraja izgubil svojo podobo. Podreti pa bo treba še več, saj so zgradbe dotrajane in jih ni mogoče rešiti. Letos nameravajo zemljiškoknjižno na občino prenesti nekdanjo gostilno, sama odstranitev objekta pa se bo verjetno zgodila šele prihodnje leto. S tem bo pridobljen velik prostor, kjer bo možno začeti graditi kakšen nov objekt.
Tomaževčani so na stare stavbe v kraju navezani, a zob časa jih je hudo načel. Vprašanje je tudi, kaj se bo zgodilo z zgradbo stare šole, ki je zelo slikovita. Ali bo lahko obstala v takšni obliki, kot je sedaj, je odvisno od ugotovitev statikov, ki bodo bodisi dali zeleno luč, da se jo obnovi ali poruši. »Dokler bom imel možnost, si bom prizadeval, da šola ostane v takšni obliki, kot je sedaj - ali obnovljena ali na novo zgrajena. Zgradba je zelo lepa in škoda bi bilo, če bi jo izgubili,« je povedal župan, ki je omenil tudi željo, da se v njej uredi varni dom, neke vrste prehodni dom za starejše občane. V njem bi starejši občani lahko aktivno preživljali stare dni na način, kot so vajeni, a vseeno
		HI M
		M*
«ft!	C^H j	m #
		
Foto: Viki Ivanuša
Tako bi lahko v bodočnosti izgledal center Sv. Tomaža.
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Takšno podobo pa ima center kraja sedaj.
varni. Pod staro šolo je možno urediti vrtove, kolesarske poti. »Naš človek se težko sprijazni s tem, da bo prišel v dom in bo tam samo ležal. V varovanih stanovanjih bi jim radi dali možnost ukvarjati se s stvarmi, ki so jih počeli doma. Ko pa potrebujejo več pomoči, imajo možnost koristiti dom v Ormožu. Kaj se bo v šoli dejansko dogajalo, je stvar javne razprave, je pa že sedaj veliko idej,« je povedal Cvetko. Potem je tu še problem občinske zgradbe, ki je v lasti župnije Sv. Tomaž. Prej ko slej bodo morali v občini razmišljati tudi o rešitvi tega problema. »Seveda je najprej treba zadovoljiti potrebe občanov, ne moremo
gledati, da se bodo ljudje vozili po blatu, mi pa bi gradili novo občinsko stavbo, ampak ko se bo vse ustalilo v normalen tir razvoja, bo treba razmisliti tudi o tem,« razmišlja Cvetko.
Razmišljajo o obvoznih cestah
V centru naj bi bil po novem ob cerkvi prostor za občinsko zgradbo, ambulanto, trgovino in gostinske lokale, je povedal župan Mirko Cvetko. Zato bi bilo treba tranzitni promet speljati mimo centra kraja. »Lokalno cesto, ki pelje iz Male vasi mimo kulturnega doma, bi bilo treba speljati pod samim centrom in cerkvijo in jo
povezati s cesto, ki pelje proti Zagorju in Bratonečicam. Na drugi strani pa bi bilo treba nad športnim igriščem povezati isto cesto s cesto, ki poteka proti pošti, šoli in naprej proti Ptuju. Tako bi nastali dve obvozni cesti, ki bi omogočili omejitev tranzitnega prometa v centru. S tem bi omogočili več koristne površine v centru kraja,« je povedal Cvetko.
V nasprotju z mesti bi v sam center pri Sv. Tomažu umestili prostor za trgovsko dejavnost. »V velikih mestih se dogaja ravno nasprotno, trgovine se selijo na obrobje in s tem si-romašijo center. Pri nas imamo prostor in bomo naredili obratno. Stremimo k temu,
da bi imeli v centru možnost nakupa, prostor za sprehod, prostor, kjer bi krajani lahko posedeli in poklepetali,« je želje strnil župan.
Brez zunanjih vlagateljev bodo to težko uredili. Tudi vsa zemljišča niso v občinski lasti. Nedavno je v centru nastal še en lep plato, ko je lastnik porušil poslopje. Sam nima interesa, da bi gradil na tem mestu, občina pa tudi vseh zemljišč ne namerava pridobiti v svojo last, saj nima interesa niti potrebnih financ. Župan pravi, da je občini v interesu, da se center uredi in da se v njem nekaj dogaja. Opozoril je, da pri Sv. Tomažu ni slaščičarne, niti pekarne in kljub
Zupan Mirko Cvetko si obeta, da bo ta zamisel spodbudila širšo razpravo, ki bo privedla do najboljše rešitve za ureditev krajevnega središča.
temu da se že zanimajo potencialni ponudniki teh storitev, jim trenutno ne morejo v kraju ponuditi v koriščenje nobenega primernega prostora, ker ga nimajo.
In kako izgleda prihodnost? Na predelu, kjer je sedaj stara gostilna in je bila nekoč kmetijska zadruga, naj bi zrasla nova trgovina z dvakrat večjimi površinami za dejavnost, kot jih ima trenutno Mercator. Sodobna zgradba bi bila zgrajena na stebrih in bi spodaj omogočala parkiranje, ki je pogosto problem v centru. Nova občinska zgradba je predvidena na istem mestu, kot je sedaj. Obstoječi objekt bi porušili in zgradili sodobnejšega, ki pa bi se skladal s podobo kraja. Na parceli, ki je privatna last družine Rajh, pa bi bila v prihodnosti lahko stanovanjsko ali poslovno poslopje z gostinsko ali s trgovsko dejavnostjo.
Sanjati je dovoljeno, v prihodnjih letih pa bomo videli, kaj se bo iz predlaganega izcimilo.
Viki Ivanuša
Trije kralji • Poletni tabor medobčinske LAS
Veliko zanimanje za tradicionalni tabor
Že 12. je Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti od drog Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž organizirala poletni tabor, ki se ga je udeležilo 44 otrok iz treh občin. Del tabora je sofinanciran iz proračuna občin, del pa pokrijejo starši s svojim prispevkom.
x„Prav je, da se udeležba omogoči tudi tistim, ki višje cene morda ne bi zmogli. Čeprav socialni moment ni odločilen in tabor je odprt za vse, ki si želijo z nami, so pogoji za vse enaki," je povedala Maja Botolin Vaupotič z Rdečega križa. Letos so pravzaprav doživeli izjemno veli-
ko povpraševanj po taboru, saj so na Tri kralje odpeljali kar 44 otrok, sprva pa so jih nameravali le 35. Do te zanimive situacije je prišlo, ker so se otroci, ki tabor že poznajo in se radi vračajo, prijavljali na centru Rdečega križa v Ormožu. Istočasno pa so bile tudi prijavnice na vseh
osnovnih šolah. „Pri nas se je zbralo kar 20 prijav, še preden so sploh začeli prihajati odgovori iz šol. Naenkrat je bilo 46 prijav. Kos smo videli, da bo otrok več, smo takoj obvestili penzion Jakec na Treh kraljih, saj je bilo potrebno zagotoviti 10 dodatnih postelj. Imeli smo srečo, da ni
bilo težav, saj se v penzionu srečujemo tudi z drugimi po-čitnikarji in organiziranimi
skupinami. Povečali pa smo tudi število spremljevalcev s štiri na pet," je povedala Maja Botolin Vaupotič. Kljub povečanemu številu otrok kakšnih nevšečnosti ni bilo, pridelali so kvečjemu kakšen žulj na
Foto: arhiv LAS
Udeleženci tabora na Treh kraljih so se za skupno fotografijo postavili pod fascinantno lipo.
pohodih ali odrgnine in praske pri športnih aktivnostih.
Organizatorji želijo ponuditi tabor, v katerem otroci preživijo teden dni proč od svojih staršev, a na kvaliteten način brez televizije, računalnikov in drugih sodobnih medijev. Pri večjih udeležencih pa želijo podpirati idejo, da se lahko zabavajo tudi brez cigaret, alkohola in drugih podobnih substanc. Radi bi jih motivirali, da tudi sicer svoj prosti čas preživijo brez teh motilcev na prijeten in zabaven način. Svoj cilj so poskušali doseči z bogatim naborom aktivnosti in lastnim vzgledom, je povedala Maja Vaupotič Botolin: „Otrokom moramo biti spremljevalci, vseh šest dni vzgled in vzor v najširšem pomenu besede. Če bi mi gledali televizijo, igrali karte in sedeli za šankom, tega ne bi dosegli. Spremljevalci se z otroki družijo in so z njimi ves dan. Tabor zahteva tudi obsežne priprave in številni posamezniki pomagajo, da uspe. Tudi na taboru je treba vložiti veliko dela in energije, da lahko zagotovimo toliko dejavnosti."
Vsak dan so bile na voljo različne ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti. Otroci so lahko vadili jogo, streljali z lokom, se pomerili v znanju malih sivih celic, prisluhnili predavanju o planinah. Vsak dan so se podali tudi na daljši pohod - k Črnemu Jezeru, Osankarici, Veliki vrh, do lip velikank, le zadnji dan jim je pohod do partizanske bolnišnice Jesen preprečil dež. Večeri so bili zapolnjeni s pohodi z baklami, kurjenjem kresa in peko krompirja, nastopi, disco večerom.
Vsak je imel vseh šest dni tudi skritega prijatelja, ki ga je lahko razvajal z drobnimi pozornostmi in prijaznostjo.
Z dodatnimi vitamini so počitnikarje oskrbeli s kmetije Meško iz Velike Nedelje, ki so jim dali na pot jabolka, Alenka Plohl iz Ritmerka je zašila osnove za punčke iz cunj, da so lahko delavnice nemoteno potekale, blago in volno, ki so jo uporabili v najrazličnejših delavnicah, pa so dobili v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk.
Viki Ivanuša
Slovenija • Pukšič se upravičeno jezi
Psi lajajo, karavana pa gre dalje
Poročali smo že o razvpitem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje športne infrastrukture, ki je bil vsebinsko povsem prilagojen prav tako že razvpitim ljubljanskim Stožicam. Slednje bodo tudi dejansko zdaj prejele 9,4 milijona evrov .
Kot je znano, so na razpis (vseeno) prispele štiri vloge, vendar so bile ostale tri zavrnjene. Komisija je namreč sprejela sklep, s katerim se vlogi Univerze v Mariboru in Strelskega centra Gaj zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev zavrneta. Vloga javnega Zavoda za šport Mestne občine Koper pa je bila zavrnjena zaradi nedoseganja predpisanih točk v sklopu prednostnih meril.
Pukšiča je takšen, sicer pričakovan zaključek razpisa, pošteno razjezil še v drugo (omenimo naj, da sta ravno zaradi tega razpisa SDS in SNS neuspešno vložili interpelacijo zoper ministra Igorja Lu-kšiča vložena) in odločil se je zastaviti javno vprašanje kar samemu premieru Borutu Pahorju: »Ali bo Vlada RS tudi drugim občinam zagotovila sofinanciranje športno-rekre-acijske infrastrukture še letos in tudi sofinanciranje šol in športnih objektov, ki so bile
uničene v neurjih s točo pred dvema letoma?« Dejstvo je, da občina Destrnik za sanacijo šolskega objekta po toči še ni prejela obljubljenega denarja.
Pukšič tako meni, da je Ministrstvo za šolstvo in šport zavajalo vse druge slovenske občine, ko jih je le nekaj tednov pred objavo razpisa obvestilo, da javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo letos žal ne bo, potem pa - nasprotno - kmalu zatem razpis vseeno objavilo in sredstva na razpisu namenilo le enemu prijavitelju, torej očitno tistemu, ki mu je bil razpis pravzaprav namenjen. Franc Pukšič nadalje pravi, da je zelo razočaran, ker se tudi pristojne institucije, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče RS in Urad za nadzor proračuna, ki jih je 8. julija 2010 pozval, da preverijo pravilnost in morebitno izigravanje instituta javnega razpisa, v tem primeru niso
Poslanec SLS in destrniški župan Franc Pukšič je besen zaradi (sicer pričakovanega) zaključka razpisa za sofinanciranje športne infrastrukture; denar gre v Stožice, Pukšič pa premiera Pahorja sprašuje, kdaj bodo denar dobile tudi ostale občine.
zganile, niti niso odgovorile na njegovo pismo.
V SLS, katere član je Pukšič, sicer nekoliko bolj spravljivo menijo, da Ljubljana zagotovo potrebuje takšen sodoben športni objekt, kot je projekt večnamenskega nogometnega stadiona Stožice, in da ga
je v tej fazi treba dokončati, vendar pa je neodgovorno, da se ga je Ljubljana že v začetku lotila brez zaprte finančne konstrukcije in da ga zato Vlada RS rešuje z grobim izigravanjem instituta javnega razpisa.
SM
Kog • LDS na volitve s Slavkom Kosijem
Zupanovanje ni vladanje, ampak upravljanje
V ponedeljek so na Kogu predstavili županskega kandidata LDS Ormož Slavka Kosija. S svojo prisotnostjo je županskega kandidata podprla tudi predsednica stranke Katarina Kresal. To je že tretji kandidat za župana občine Ormož, ki je doslej svojo kandidaturo tudi uradno najavil.
V času, ko se večina ljudi odpravlja na dopuste, LDS ne počitnikuje, je povedala predsednica stranke Katarina Kresal, ki potuje po državi in opravlja najprijetnejšo nalogo - predstavlja županske kandidate. Županske kandidate v stranki izbirajo po podobnih kriterijih: imeti morajo vrednote, ki jih zagovarja LDS, biti morajo odločni, samostojni, s pravo željo in znanjem spreminjati stvari na bolje. „Slavko Kosi je tipičen odsev vrednot naše
stranke, zato sem mu prišla izreč osebno podporo. Veseli me, da imamo v težkih gospodarskih časih kandidata, ki se je kalil v gospodarstvu in je dokazal, da zna napredovati s svojim delom," je povedala Kresalova.
LDS je na preteklih volitvah dosegla 20,50 % glasov in si zagotovil 4 mandate v 20-članskem svetu. Anica pevec, predsednica LDS Ormož, je na kratko predstavila županskega kandidata Slavka Kosija, ki je po poklicu diplo-
Foto: Viki Ivanuša
Županski kandidat LDS Ormož Slavko Kosi med predsednicama Katarino Kresal in Anico Pevec.
mirani ekonomist in je svojo poklicno pot začel v Ogradu, nadaljeval na Opekarni, sedaj pa je že več let direktor v lastnem podjetju Invest kooperacije. Kosi je poročen, oče dveh odraslih sinov. Član stranke je od ustanovitve in zadnja dva mandata je bil tudi član občinskega sveta.
Slavko Kosi je povedal, da so se v stranki odločili za svojega kandidata, hkrati pa so tudi dali pobudo drugim strankam levega političnega bloka, s katerimi sodelujejo v občinskem svetu, da bi morda nastopili skupaj. „Vodenje občine morajo prevzeti ljudje iz gospodarstva, saj jo ves čas od ustanovitve vodijo ljudje iz negospodarstva, ki nimajo izkušenj s tem, kako ustvariti evro in kako ga tehtno porabiti. To je bilo posebej vidno v zadnjem mandatu. Občanom želim ponuditi drugačen način dela in vodenja občine, saj opažam, da so ljudje postali politično apatični, ker so mnenja, da ne morejo na nič vplivati. Vodenje občine ni vladanje, je upravljanje in usmerjanje občinske uprave, ki mora delovati v dobrobit občanov, skladno s sprejetimi
sklepi občinskega sveta in zakonodajo. Tudi delo v občinskem svetu mora postati drugačno, sedaj je ormoška politika zelo razdeljena, gre za omizje skreganih izvoljenih občanov in tega si ne moremo več dovoliti," je pojasnil Kosi. Kot župan se ne bi odrekel že začetim projektom, ampak bi zaključil vse projekte, ki so v teku: „Ničesar, kar je v fazi izvajanja in ima zagotovljeno financiranje, ne smemo prekiniti, ne smemo se spustiti na nivo preteklega mandata, ko se dobre zamisli in projekti niso realizirali samo zato, ker so bili še iz prejšnjega mandata. Vsekakor pa je treba nadaljevati projekt geotermalne vrtine. Treba bi bilo najti investitorje za opuščen kompleks TSO, pri čemer pa Ormožani pričakujemo, da bo priskočila na pomoč država. Največji problem okolja pa je seveda cestna povezava, za katero se borimo od leta 2000. Nadaljevati bi bilo treba tudi projekt regijskega odlagališča odpadkov. V prihodnje pa bo nujno zagotoviti tudi več socialnih transferjev, saj situacija v občini ni rožnata."
Viki Ivanuša
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Kontraglas v Gemini
Foto: Črtomir Goznik
Glasbeni del festivala Arsana je v glavnem potekal na lokacijah mestnega jedra, le koncert skupine Kontraglas, ki jo sestavljajo Samo Ivačič (vokal), Robert Ožinger (klavir), Luka Herman Gaiser (kontrabas/double bass) in Aleš Zorec (bobni/drums), je potekal v klubu Gemina XIII. 28. julija so osvajali z jazzom. Gre za skupino, ki ima vedno resnično veliko povedati, v prvi vrsti pa od glasbe naprej. Zagotovo so to glasbeniki, o katerih bomo v bodoče še veliko slišali. Med drugim bodo poučevali v novem jazz oddelku Glasbene šola Karola Pahor Ptuj, ki ga bodo odprli septembra.
MG
Hajdina • Za hajdinski trg vsebine še iščejo
__
Foto: Črtomir Goznik
Na trgu pred PSC Hajdina so letos prvič organizirali večjo prireditev s kulturnim dogajanjem, ki bo poslej tradicionalna spremljevalka praznika ob dnevu državnosti. 18. junija letos pa so tudi dokončali urejanje občinske skulpture, ki simbolizira sedem občinskih naseljih (na fotografiji). Kotje povedala predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač, drugega dogajanja na tem prostoru v letošnjem letu ne načrtujejo, ker se bojijo slabega vremena. To pa ne pomeni, da o poletnem dogajanju na trgu pred PSC Hajdina ne razmišljajo. Bodo pa tako kot vsako leto organizirali počitniške likovne delavnice za osnovnošolce, ki bodo 16. in 17. avgusta v gasilskem domu v Hajdošah. Vodila jih bo likovna pedagoginja Mojca Grula. Stvaritve mladih bodo po končani likovni koloniji razstavili v občinskem razstavišču.
MG
V. Britanija • Odlična uvrstitev florista
Na letošnjem evropskem prvenstvu mladih cvetličarjev v Veliki Britaniji, ki se zgodi vsake štiri leta, je odlično uvrstitev - osmo mesto - dosegel komaj 18 letni Slovenec Kimy Beguš Kutin.
Kutin, ki je sicer tudi državni prvak v floristiki v kategoriji do 18 let, je bil najmlajši tekmovalec letošnjega evropskega prvenstva, kjer so se floristi pomerili v naslednjih kategorijah: umetnost Tatton parka, prosti šopek, zeliščni nasad, poročni šopek in presenečenje. Na tekmovanju so bile zastopane Danska, Italija, Madžarska, Belgija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Rusija, Slovenija, Španija in Velika Britanija, hkrati gostiteljica tekmovanja. Evropski mladinski prvak je postal Madžar Attila Kiss, drugo mesto je zasedel domačin Joe Massie, tretje pa Poljak Tomasz Kuczynski.
Kimy je bil sicer iz naloge v nalogo boljši in v zadnji tekmovalni temi »presenečenje« zasedel četrto mesto. Člani tehničnega komiteja so bili prepričani, da je bil najboljši, vendar mu sodniki niso bili naklonjeni. Z odlično tehniko, iznajdljivostjo in nadarjenostjo je osvojil srca publike, svojih kolegov kot tudi sodnikov, ki mu napovedujejo bleščečo mednarodno kariero, so še sporočili iz Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtni zbornici Slovenije.
SM
Juršinci • Ob 16. občinskem prazniku
Nova podoba sredisca občine
V JurSincih, kjer že ves teden potekajo prireditev ob letoSnjem 16. občinskem prazniku, ki bodo vrhunec dosegle z osrednjo proslavo v soboto popoldne, je videti, da so v zagonu veliki projekti. »Res je, te dni zaključujemo izgradnjo kompletne cestne infrastrukture za naS Sportni center in za nov dom upokojencev, ki se bo začel graditi že ta mesec,« pritrjuje župan Alojz Kaučič.
Projekt izgradnje sodobnega doma ostarelih oz. medge-neracijskega centra je sicer v rokah pristojnega ministrstva in vodstva ptujskega Doma upokojencev, občina pa se je zavezala urediti kompletno infrastrukturo: »Objekt bo zahteval slabih pet milijonov evrov, naš delež pa je v ureditvi celotne fekalne in meteorne kanalizacije ne samo do samega doma, ampak še naprej, do športnega centra ob ribniku. Prav tako bomo preplastili in razširili cesto za dostop, naredili pločnike in javno razsvetljavo. Za ta sklop del smo pridobili del sredstev iz razpisa kmetijskega ministrstva za urejanje vaških središč, del smo sofinancirali sami, skupno pa znaša okoli 160.000 evrov.«
Sicer pa, kot pojasnjuje župan Kaučič, to ni edina noviteta središča občine, saj je v načrtu še celovita prenova kulturnega doma, ki ga je občina pred tem odkupila od tamkajšnje župnije: »Gre za finančno zelo zahteven projekt, ki je ocenjen na približno 1,1 milijona evrov. Prenovljen kulturni center ne bo imel le kulturne dvorane z okrog 200 sedeži, ampak bomo v objektu uredili še vi-noteko, prostore za več društev, še kakšno manjšo družabno dvorano ipd. Večino sredstev, okoli 850.000 evrov, za izvedbo nameravamo pri-
V središču Juršincev se te dni zaključuje izvedba komunalne infrastrukture do doma upokojencev, ki se bo začel graditi ta mesec, ter še naprej do športnega središča ob ribniku.
dobiti iz petega javnega poziva Regionalnega razvojnega programa (RRP), kjer čakamo na pozitiven sklep.«
Prav tako se v teh dneh že začenja izgradnja novih prostorov za pošto; stavba se bo dogradila k sedanjemu objektu sedeža občine, ki bo v nadstropju prizidane stavbe dobila ustrezno sejno dvorano; slednje namreč doslej občinski svet v Juršincih še ni imel.
»Veliko pa smo in še vlagamo v našo cestno infra-
strukturo. V sklopu projekta navezave na avtocesto skupaj z občinama Sv. Andraž in Cer-kvenjak moderniziramo cesto z novim mostom v Zagor-cih v dolžini 1,2 kilometra. Vrednost del je ocenjena na 250.000 evrov, od tega smo 170.000 evrov počrpali iz RRP. Preplastili in modernizirali smo tudi 1,6 kilometra ceste v Kukavi, kar je zahtevalo dobrih 134.000 evrov. Začenja se tudi modernizacija in razširitev ceste v Bodkovcih v dolžini 1,2 kilometra, za kar
Ptuj • Mesto nujno potrebuje svojega vrtnarja
Nekatere zelene in ocve-tličene površine vedno znova ostajajo neurejene oziroma se njihovo urejanje zgodi
šele po opozorilu javnosti. Eden od novejših takšnih problemov sta Potrčeva cesta (na fotografiji), ki se je
rekonstruirala tudi z evropskim denarjem, in krožišče na Ormoški cesti, vključno z zelenimi površinami ob
letos, peti mandat zapovrstjo, bo po njegovih besedah v ospredju še ureditev vaškega središča v Gabrniku: »Trenutno je v izdelavi potrebna dokumentacija, realizacija projekta pa bo potekala v dogovoru in s sofinanciranjem Direkcije RS za ceste. V Ga-brniku nameravamo ob modernizaciji regionalne ceste urediti celotno kanalizacijo, novi most in igrišče.«
Sicer pa se avgusta zaključujejo tudi dela na novem otroškem igrišču za vrtec v centru Juršincev: »Igrišče je veliko dobrih pet arov, na njem so postavljene tudi sanitarije, opremili ga bomo še z vsemi potrebnimi igrali in ocenjujemo, da nas bo izvedba stala okrog 40.000 evrov. Igrišče je bilo res potrebno, je pa tudi dobra naložba, saj se nataliteta v občini konstantno viša. Trenutno imamo v
našem petoddelčnem vrtcu 93 otrok, vrtec pa posluje v dveh izmenah, do 22.30 zvečer.«
Kaučič še pravi, da imajo ves proračuna, letos ta znaša 2,63 milijona evrov, zelo investicijsko naravnan, saj je polovica vsega denarja namenjena novim naložbam: »Ogromno smo že naredili v vseh letih, odkar so Juršinci samostojna občina, in prepričan sem, da bomo s pametnimi odločitvami ter konstruktivnim delom s celotnim občinskim svetom takšno uspešno pot razvoja občine še nadaljevali. V vseh letih doslej smo naredili preko 60 kilometrov novih cest, zgradili vrtec in večnamensko dvorano, imamo svojega zdravnika, zobozdravnika in lekarno. Svojo bencinsko črpalko, uredili smo krožišče v centru občine, kompletno vodovodno omrežje itd. Seveda pa še nimamo celovite kanalizacijske mreže, ki jo zdaj še izpopolnjujemo, prav tako pa čakamo na razpis za izvedbo širokopasovnega interneta, kjer smo se povezali v konzorcij devetih slovenskogori-ških občin in bomo nastopili skupaj,« je še povedal Alojz Kaučič, ki je ponosen tudi na dobro delovanje številnih domačih društev.
SM
bomo porabili okoli 86.000 evrov, ki jih občina prejema iz 13. člena Zakona o financiranju občin. Prav tako smo v začetni fazi izgradnje nove čistilne naprave v velikosti 500 PE v Juršincih, ki bo zahtevala 207.000 evrov, planirana pa je tudi izgradnja nove čistilne naprave v Gabrniku,« našteva zadnje uresničene in tekoče naložbe v občini župan Alojz Kaučič.
V prihodnjem mandatu, Kaučič namreč namerava kandidirati za župana tudi
Zupan Alojz Kaučič je ponosen tudi nove naložbe in cilje občine.
Foto: SM
na vse doseženo, napoveduje pa
NepokoSeno in neurejeno
Že pred časom smo zapisali, da mesto nujno potrebuje svojega vrtnarja. Od takrat do danes se ni nič spremenilo.
Foto: Črtomir Goznik
pločnikih na tem območju. Kot zvezda stalnica pa je tudi neurejeno malo kro-žišče na poti do Ptujskega jezera, ki je sicer očem bolj skrito, in tudi krožišče, kjer skoraj nobeden od voznikov ne upošteva pravil krožne vožnje. Upati je, da se bo mesto bolj odločno kot doslej spopadlo z urejenostjo svojih zelenih površin, pri odkrivanju neurejenosti pa bi mu bila zelo v pomoč tudi zelena, turistična policija, ki jo nekatera mesta že poznajo. Navsezadnje bi jo lahko imeli v Turističnem društvu Ptuj, v katerem si najbolj prizadevajo za ocvetličenje mesta, ki je tudi kot projekt EPK 2012 - Ptuj partner ponovno oddalo prijavnico za sodelovanje mesta v svetovnem tekmovanju ocvetliče-nih mest.
MG


USPEH USTVARJANJA BOLJŠEGA JUTRI JE V POGUMU IN VOLJI PRIDNIH (NAŠIH) LJUDI. Z NJIMI PREMAGUJEŠ OVIRE, Z NJIMI ZMAGUJEŠ, Z NJIMI SI LAHKO VELIK IN MOČAN.
OBČANKE IN OBČANI. S TO MISLIJO, VAM OB PRAZNOVANJU 16. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE.
VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO V SOBOTO, 7.8.2010 OB 17.00 URI V VEČNAMENSKI DVORANI.
Vaš župan i J Alojz Kaučič /
Cenjenim strankam, občankam ter občanom čestitamo za praznik občine Juršinci. Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami!
Foto: SM
Podlehnik • Uspešni na Heiiosovem razpisu
2000 evrov za haloški vodnjak
Na letošnji javni razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda se je prijavilo kar 16 slovenskih občin s 17 projekti, med njimi tudi občina Podlehnik. Komisija je julija izbrala pet najboljših projektov za obnovo vodnjakov, ki bodo financirani iz njihovega sklada, denar pa bodo prejeli projekti iz občin Zreče, Borovnica, Tišina, Cankova in Podlehnik.
Foto: SM
V Podlehniku, v naselju Gorca, bodo z denarjem iz Heliosovega sklada obnovili star haloški studenec v neposredni bližini viničar-skega muzeja.
Letos je bilo sicer v He-liosovem skladu na voljo 21.200 evrov, od tega je bilo 17.000 evrov namenjenih za obnove izbranih vodnjakov, 4200 evrov pa za osnovne in srednje šole za idejne zasnove vodnih učnih poti.
Skupna vrednost vseh 17 prijavljenih projektov letos je znašala več kot 182.000 evrov, vendar so bili zaradi omejenih sredstev izbrani le najbolj primerni. Pri tem
se vedno več občin, ki so že obnovile vodnjake, ponovno prijavlja na razpis. Pri izboru imajo nekaj prednosti tisti vodni viri, ki so zapuščeni ter imajo večji pomen za lokalno skupnost. Prednost lahko zagotovijo tudi učenci in dijaki šol v občini, ki bodo izdelali zasnovo vodne učne poti, saj ta umešča vodnjak v svoje naravno okolje. Štiri šole pa imajo s tem možnost, da tekmujejo za denarno nagrado 1.050 evrov. V izbra-
nih petih občinah bodo obnovili vodnjak pri železniški postaji v Zrečah, vodnjak-ka-pelica sv. Nikolaja na Pakem v Borovnici, župnijski vodnjak pri cerkvi v Tišini, vodnjak v Cankovskem parku v Cankovi in Haloški vodnjak v Podlehniku. Najvišjega sofinancerskega deleža v višini 5.000 evrov bo deležen vodnjak v občini Zreče, najmanjšega pa Haloški vodnjak v Podlehniku, 2.000 evrov.
Kot je povedal podlehni-
ški župan Marko Maučič, se bodo v Podlehniku obnove vodnjaka lotili že sredi avgusta: »Gre za vodnjak na Gorci, tik pod obnavljajočim se vini-čarskim muzejem. Projekt za obnovo je odlično pripravila tajnica Turističnega društva Zdenka Golub. Pridobljenih 2000 evrov sicer ni dovolj za celovito obnovo, dodatnih 2000 evrov bomo dodali še iz občinskega proračuna, za takšno vrednost pa bodo še opravili brezplačno delo
Kaučič je bil namreč, kot je znano, na prejšnjih volitvah edini kandidat brez konkurence, zato je pred časom malo za res in malo za šalo celo dejal, da je kandidirati na tak način, zgolj formalno, že kar malo dolgočasno in bi si prav želel imeti še kakšnega protikandidata. Letos se mu bo ta želja očitno izpolnila. Sicer zaenkrat še neuradno, ampak že prepričljivo, je svojo kandidaUi-ro naznanil podjetnik Franc Kukovec, ki si je prišel od bliže pogledati tudi zadnjo sejo
člani Turističnega društva in udeleženci mladinske delovne brigade, ki se bo avgusta mudila v naši občini.«
V 12 letih je bilo sicer s pomočjo Heliosovega sklada obnovljenih 64 vodnjakov v 57 občinah
občinskega sveta. Nekoliko bolj negotova, a precej možna, pa je tudi kandidatura prodorne in glasne občinske svetnice Dragice Toš Majcen. Da gre letos jeseni torej za bolj vročo politično igro kot doslej, je dal jasno vedeti tudi Kaučič na zadnji seji občinskega sveta v sedanjem mandatu, ko je nesprejetje novih cen vode pospremil z besedami, da bo ta problem pač reševal nov občinski svet z novim županom na čelu ...
Sicer pa se je Kaučič od članov in članic občinske-
po Sloveniji ter izdelanih 20 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Na odprtje čakajo še trije vodnjaki lanskega razpisa v občinah Žužemberk, Kozje in Črnomelj.
SM
ga sveta uradno poslovil ob zaključku sredine seje, ko je med drugim tudi dejal: „Hva-la vsem za odlično sodelovanje, bili ste odlična ekipa. Naše volivke in volivci so si izvolili res prave, dobre, vestne in marljive predstavnike. Svoje delo smo vsi skupaj z občinsko upravo opravili z odliko."
Čisto ob koncu pa je navrgel le še to, da politika oz. politično konfrontiranje v občinske svete manjših občin nikakor ne spada, saj lahko to povzroča nesmiselne konflikte, ki zavirajo razvoj občine, zato je vesel, da v juršinski občini kaj takega (doslej), kljub dokaj rednim razpravam in izmenjevanjem različnih stališč, ni bilo in so vedno znali najti prave kompromise in rešitve v dobro občine.
SM
Juršinci • Letos trije županski kandidati?
Kaučiču ne bo (več) dolgčas ...
Sedanji župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je za naš časopis že potrdil jesensko ponovno kandidaturo za župana, in to že peti mandat zapovrstjo, jeseni očitno ne bo imel tako zelo lahke volilne kampanje kot na vseh prejšnjih volitvah.
Sedanji juršinski župan Aljoz Kaučič (z rožico v rokah) je pohvalil sodelovanje s svetniško ekipo; na jesenskih volitvah pa naj bi se prvič ob njem za županski stolček potegovala še (najmanj) dva kandidata.
Foto: SM
Hardek • Pomorila kokoši in (za vedno) zaspala na senu
Tatinska lisica ob življenje
Zgodba je pravzaprav zgodbica in je rahlo nenavadna. Ko mi jo je Slavko Petek pripovedoval po telefonu, sem mislila, da gre morda za kakšno potegavščino, saj je znan, da si rad koga malo sposodi za kakšno šalo.
Pa tokrat ni bilo tako. Zgodba ima vse elemente tragike, na trenutke pa se prevesi tudi v komično, čeprav sogovorniku ni bilo ravno za smeh, ko jo je pripovedoval. Slavko Petek ima v osrčju Hardeka pri Ormožu kmetijo, na kateri je veliko živine. Živina je sicer bolj majhna, prevladujejo go-ske, race, kokoši, pegatke, pa tudi ovce in pes čuvaj je tudi na kmetiji. Znotraj ograje je za njih pravi raj. Pod krošnjami starih sort dreves, ki še vedno obilno rodijo, se pasejo po sočni travi, kopljejo v ribniku in zganjajo norčije. Na takšni kmetiji ima gospodar vse živali skrbno preštete, za vsako ve, kdaj se je zvalila in kakšne so njene navade. Perutnino je namreč Slavko Petek vso »sam zvalil« v umetni valilnici, potem pa skrbno vzgojil v »inku-
batorju«, nato preselil v ogrado v hlevu in šele nato spustil na prosto, da mladički ja ne bi poginili. Živali so sicer spale pod milim nebom, pred časom pa so začele proti večeru siliti v hlev in tako so jih vsak večer zaprli v hlev. Tu in tam je Petkovim, pa tudi sosedom kakšna putka tudi zmanjkala.
A to ni nič v primerjavi s prizorom, ki ga je Slavko Petek doživel, ko sta se z ženo Vito ponoči s sobote, 25., na nedeljo, 26., vrnila s praznovanja. Na trati okrog hiše je bilo pomorjenih in poškodovanih 13 rac in 3 kokoši. Tokrat Petkovih ni bilo doma, da bi perutnino zvečer zaprla, in po-
Foto: Viki Ivanuša
Goske, race, kokoši, pegatke, ovce in druge živali so doslej na Harde-ku 16 živele mirno, skoraj idilično življenje.
sledice so bile katastrofalne.
Lisica Tatica s stalnim bivališčem
Ponoči Slavko še ni uspel videti razsežnosti lisičje gostije, a zjutraj je začel živali iskati in raziskovati, kaj se je ponoči zgodilo. Sledi so vodile k sosedi, kjer je naredil majhno hišno preiskavo in na senu našel spečo lisico. Sprva ni verjel lastnim očem: »Bil sem šokiran, malo pa sem se tudi prestrašil, saj nisem pričakoval tako velike živali. Takoj sem obvestil lovce, ki pa so se mi smejali, ko sem jim povedal, da imamo sredi Hardeka na senu spečo lisico.«
Na koncu sta se ga usmilila Rihard Vaupotič in Janko Pla-vec, ki sta oborožena, a prepričana, da lisice ni, le šla na
Foto: Viki Ivanuša
Slavko Petek si ni mislil, da bo pri sosedovih na senu našel spečo lisico tatico.
seno. Lisica je bila - na srečo - še vedno tam. »Če bi lisica ta čas odšla, bi se mi vsi smejali in nikomur ne bi mogel nikoli dokazati, da je bila res tukaj,« je svoje olajšanje, da je lisica počakala, popisal Slavko. Ko so s puškami začeli hoditi po njenem skednju, je sosedo Ireno Trstenjak zaskrbelo, da ni v senu morda njen maček in da ga ne bi po pomoti ustrelili.
A bila je lisica Tatica, ki je očitno imela na Hardeku že nekaj časa stalno bivališče, saj se ni bala ropota in je sita mirno spala naprej. Zbudila se ni nikdar več, kajti Janko Plavec, član Lovske družine Ormož, je
nameril in ni zgrešil. Lovec je 30 let, zato je doživel že marsi-kakšno živalsko zgodbo: »Najbolj humano je bilo, da se jo usmrti, kajti bila je garjava. Na ta način smo preprečili, da se bolezen ne raznaša, pri čemer so bile ogrožene tudi domače živali. Nisem prepričan, da je lisica sama uspela pobiti toliko živali, lahko je bilo več lisic ali psov.« Menda se lisice, kadar so bolne in ne morejo več loviti, zavlečejo k hišam, ker se hranijo z domačimi živalmi. Lisico so predali veterinarjem, ki bodo preverili, ali je morebiti imela tudi steklino.
Viki Ivanuša
Žamenci, Markovci • Gobarske novosti
Gobe za čudeže
Organizatorji gobarskega praznika v Zamencih letos niso imeli posebne sreče z vremenom, a so prireditev kljub temu uspešno izpeljali. Ob že tradicionalnem gobjem golažu, igrah, zabavi in zeliščni ter gobarski razstavi pa je letos posebno pozornost obiskovalcev požela predstavitev dveh vrst zdravilnih gob - gre za šitake in rejši.
O šitakah
Šitake lahko preprečijo ali celo zdravijo raka, virusne bolezni (npr. gripo in poliomielitis), znižujejo holesterol v krvi, preprečujejo kopičenje trombocitov (redčijo kri) in znižujejo krvni pritisk. Vsakodnevno uživanje gobe šitake (85 g svežih ali 10 g posušenih) je znižalo holesterol za 7 do 12 %. Lenitinan iz teh gob učinkuje široko antiviru-sno in tako krepi imunski sistem. Na Kitajskem zdravijo z njimi levkemijo, na Japonskem pa raka dojke. Japonski znanstveniki so izvleček iz gob šitake označili za učinkovitejše zdravilo za aids, kot je priznano zdravilo AZT.
Vir: zdravje-plus
Odlična poznavalka obeh posebnih vrst zdravilnih gob, ki sta se na naših deh komaj začeli uveljavljati, je absolventka biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Darja Slana, ki se poskusno že ukvarja z njihovim gojenjem: „Prvič sem se z gobami šitaka-mi (Lentinula edodes op. a.) srečala lansko poletje, ko sem jih iz raziskovalnega biološkega tabora v Mokronogu prinesla domov na pokušino. Zaradi drugačnega okusa in vonja kot nam vse do takrat znane gobe so nam bile vsem zelo všeč. Iz radovednosti smo se začeli zanimati o njih, in ko smo izvedeli, da so ne le kulinarična delikatesa, temveč so zraven tega še zelo zdravilne, so nam takoj vzbudile zanimanje. Ob pomoči družine sem se lotila poskusov gojenja. V sklopu iskanja informacij zdravilnih učinkov teh gob so nas v oči zbodli še izrazitejši zdravilni učinki gobe rejši (Ganoderma lucidum), v Sloveniji znane pod imenom svetlikava pološčenka. In kmalu smo se doma lotili tudi poskusne vzgoje le-teh.«
Šitake - kraljice med gobami
Obe gobi, tako šitake kot rejši, sta sicer avtohtoni vrsti vzhodne Azije, kjer ju poznajo in uporabljajo že stoletja: »Šitake veljajo zaradi svoje vsestranske kulinarične in medicinske uporabe (v alternativni medicini) za kraljico med gobami. Uživamo jih lahko
Darja Slana se uspešno ukvarja z gojenjem dveh izjemno zdravilnih vrst gob; šitak in rejšija.
surove ali toplotno predelane. Sama priprava pa je možna na vse načine, v juhi, ocvrta, na žaru, posušena v solati, zdrobljena (kot začimba), vložena ... V bistvu več kot imamo kulinarične domišljije, bolj lahko uživamo v tem, kar nam goba nudi. V medicini veljajo šitake za gobo s širokim spektrom delovanja. Če omenim samo najpogosteje omenjene ugodne učinke: krepitev imunskega sistema, večanje odpornosti proti okužbam (glivičnim, bakterijskim, virusnim), zaščita jeter in ledvic, pozitivni učinki na srce in ožilje, lajšanja pri glavobolu, razdraženem želodcu, nižanje ravni holesterola v krvi, pozitivni učinki pri obolenjih artritisa, revme, bronhitisa, kronične utrujenosti, diabetesa, alergij, migren, tinitusa, putike, protitumorno delovanje, zaviralni učinki na rakava
obolenja. V bistvu se precej uporabljajo pri spremljajočih terapijah zdravljenja bolezni, ki oslabijo imunski sistem (virus HIV, hepatitis) in različnih vrstah rakavih obolenj. Poudariti je treba, da gobe ni treba jemati kot zdravilo, temveč kot prehransko dopolnilo, ki v osnovi telesu omogoča, da deluje čim bolj optimalno. Ob vsem tem torej ni čudno, da gre za najbolj iskano gobo na svetovnem trgu,« pojasnjuje Darja Slana.
Rejši - goba proti rakastim obolenjem
Goba rejši pa je, za razliko od šitak, v kulinariki neuporabna, zato pa toliko bolj zanimiva iz (alternativnega) medicinskega vidika: »Rejši je najbolj raziskana medicinska goba na svetu. Prav tako
velja za prehransko dopolnilo, ki krepi imunski sistem, veča odpornost proti okužbam (glivičnim, bakterijskim, virusnim), ima protirakavo, protivnetno, protialergeno delovanje, pozitivno vpliva na srce in ožilje, stimulira delovanje jetrnih celic, deluje proti utrujenosti, nespečnosti, za premagovanje stresnih situacij in splošne oslabelosti. Uporablja se kot podpora ob standardnih terapijah zdravljenja obolenj z zmanjšano imunsko odpornostjo, kot sta npr. kemoterapija in obsevanje. Na Kitajskem in Japonskem je že registrirana kot dopolnilo pri zdravljenju raka. Na vzhodu so jo cesarjevi zdravniki (zdra-vilci) uporabljali za krepitev zdravja cesarja, zato se tam imenuje tudi goba cesarjev.«
Darja Slana še pravi, da uživanje obeh gob priporoča vsakomur, ki si želi izboljšati svoj imunski sistem in posledično svoje počutje, prav tako tudi tistim, ki želijo preventivno poskrbeti za svoje zdravje: »Če pa hoče kdo ob tem doživeti še gurmanske užitke, so šitake prava goba zanj. Kar se tiče negativnih učinkov teh gob, moram reči, da še jih nisem zasledila. Če koga skrbijo možni negativni učinki, priporočam, da se pred uživanjem posvetuje pri strokovnjakih.«
Vzgoja gob je zelo zahtevna
Vzgoja obeh vrst gob pa ni tako enostavna; sicer sta tako šitake kot rejši drevesni vr-
Om^mm
rejsiju
Drevesna goba z latinskim imenom Ganoderma lucidum, poznana tudi pod imenom rejši, je znana in cenjena rastlina, sploh na Kitajskem in Japonskem, ter je tudi registrirana kot dopolnilo po zdravljenju raka, ker zmanjšuje negativne učinke obsevanja in kemoterapije. V Sibiriji pa uporabljajo olje iz gobe rejši za zdravljenje vseh oblik raka. Prav tako jo priporočajo uživati vsem tistim, ki imajo v družini rakasta obolenja, in sicer kot preventivno sredstvo proti raku samostojno ali z olji, ki vsebujejo veliko vitamina C. Rejši se lahko uživa v več oblikah, ne le kot olje. Pozitivni učinki se ne kažejo samo pri zdravljenju raka, temveč tudi pri izboljšavi prebave, preprečuje in popravlja stanje astme in bronhitisa, krepi srce in ožilje, deluje kot antioksidant, ker odstranjuje proste radikale, uravnava krvi tlak in znižuje holesterol. Učinkovita je tudi pri bolezni ledvic, jeter in prostate. V bolje založenih lekarnah jo dobite v oljnih kapsulah, lahko pa uživate tudi čaj iz nje. Prav tako je na voljo posušena goba, ki je grobo mleta.
Vir: bionatur.si
sti gob, kar pomeni, da jih je možno vzgajati na naravnih deblih ali na posebnih substratih: »Ko iz gob dobimo trose, sledi faza pridobivanja micelija, torej mrežasto razraslih nitk, iz katerih kasneje zrastejo gobe. Ko naravno deblo ali umetno pripravljen substrat okužimo z micelijem, moramo za rast gob zagotoviti še zunanje pogoje, gre za posebno temperaturo, določeno vlago, svetlobo itd. Sam postopek je precej zapleten, saj je, med drugim, potrebno ves čas izjemno paziti na sterilnost, ker obema gobama konkurirajo druge glive in jih lahko omejijo oz. izničijo v rasti.
Kljub že tradicionalni uporabi šitak in rejši v vzhodnem delu Azije, predvsem v Japon-
ski in Kitajski, sta ti dve gobi začeli komaj zadnja desetletja resneje prodirati drugam. Postajata vedno bolj cenjeni gobi v Evropi in Ameriki. Posledično seveda to pomeni večanje števila gojiteljev kot tudi odjemalcev. V Sloveniji lahko šitake že najdete na policah trgovin ter zdravilne tinkture (ekstrakte) rejši v lekarnah in specializiranih trgovinah.
Darja Slana se je z vzgojo obeh gob že dodobra spopadla in za seboj ima že nekaj »letin«: »Še vedno pa pravim, da sem v fazi pridobivanja znanja in eksperimentiranja. Mi je pa cilj, da se v prihodnosti, po pridobitvi vseh potrebnih ekoloških certifikatov, poskusim tudi v prodaji na trgu.«
SM
Ekološko kmetovanje • Število kmetij se zmanjšuje
Oljkarjev je več, zelenjadarjev najmanj
Po nedavno objavljenih podatkih slovenskega statističnega urada (SURS) se je površina ekološko obdelanih kmetijskih površin v lanskem letu nekoliko povečala, čeprav še vedno ne presega petih odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.
Ob tem pa je zaznano še dejstvo, da upada število na novo registriranih kmetij z ekološkim kmetovanjem. Leta 2009 je bilo v državi število ekoloških kmetij sicer za slabe štiri odstotke večje kot v letu 2008, medtem ko število na novo registriranih kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi vztrajno pada in je bilo v letu 2009 za dobro polovico nižje kot v letu 2008.
V konkretnih številkah to pomeni, da je bilo leta 2000 v Sloveniji 115 ekoloških kmetij, v ekološko kmetovanje pa se jih je takrat preusmerjalo 485. Leta 2009 pa je bilo v državi evidentiranih 1853 ekoloških kmetij, v tovrstno kmetovanje pa se jih je preusmerjalo le 243.
Skupno je bilo po podatkih
SURS v Sloveniji uradno registriranih 488.496 hektarjev vseh vrst kmetijskih zemljišč; od tega jih je bilo v ekološkem kmetovanju 25.816 hektarjev, v preusmeritvi v ekološki način kmetovanja pa le 3572 hektarjev.
Z vidika posameznih kategorij kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo največji del še vedno zavzemajo trajni travniki in pašniki (dobrih osem odstotkov vseh travnikov in pašnikov je torej ekološko vzdrževanih), sledijo sadovnjaki (dobrih sedem odstotkov vseh sadovnjakov). Površine za ekološka pridelavo zelenjadnic in jagod so se od leta 2008 do leta 2009 povečale s slabih tri na dobre tri odstotke, najbolj pa se je povečal delež površin ekološke pridelave oljk (z do-
bre polovice odstotka na slabe tri odstotke vseh površin za pridelavo oljk).
V okviru zgolj ekološko obdelanih zemljišč še vedno po velikosti prednjačijo travniki in pašniki (kar 90 odstotkov vseh ekoloških zemljišč), njive in vrtovi obsegajo dobrih devet odstotkov, sadovnjaki dobra dva odstotka, vinogradi pa manj kot en odstotek. Za pridelavo ekoloških zelenja-dnic in jagod je bil še vedno namenjen manj kot en odstotek zemljišč.
Čeprav je prišlo do bistvenega povečanja površine za pridelavo oljk, gre v celoti gledano za tako majhne površine, da še vedno predstavljajo manj kot odstotek vseh površin z ekološko pridelavo.
SM (vir: SURS)
Foto: SM
Foto: SM
Slovenija • KGZS opozarja na pasti novega davka
Kakšen davek na nepremičnine bodo plačevali kmetje?
O novem davku na nepremičnine, ki je bil prejšnji mesec predstavljen finančnemu ministrstvu, smo že poročali - kot o davku, ki bo povzročil še veliko sivih las. In se je že začelo...
Kot je znano, bo oz. naj bi novi davek nadomestil vse ostale dajatve za nepremičnine (davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest.). Po predlogu zakona bodo tako obdavčene čisto vse nepremičnine: stanovanjski in poslovni prostori, stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča in kmetijske stavbe, ki so namenjene opravljanju kmetijske dejavnosti, kot so npr. silosi, skladišča, hlevi ... Davčna osnova pa bo znašala 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti določene nepremičnine.
Dvojna obdavčitev istih površin?!
Vodstvo Kmetij sko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS) je ob taki vsebini predloga Zakona že podvomilo v korektnost obdavčitve in se sprašuje: »Kmetijska in gozdna zemljišča so trenutno obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, ki se upošteva pri dohodnini. Ob tem pa je treba opozoriti, da ima katastrski dohodek naravo davka na kmetijska zemljišča,
saj je davčni zavezanec praviloma imetnik pravice uporabe zemljišča. Sprašujemo se, ali nov davek na nepremičnine torej dvojno obdavčuje kmetijska in gozdna zemljišča. Poleg tega kmetijskih in gozdnih zemljišč ne uporabljajo samo lastniki, temveč so namenjena širši družbeni funkciji, kot je prosti prehod čez gozdna in neobdelovalna kmetijska zemljišča, nabiranje plodov ipd. Ali mora tudi v takšnih primerih celotno davčno breme nositi le lastnik? V zvezi s tem predlagamo, da se pripravi ustrezno oprostitev ali olajšavo pri plačilu davka na kmetijska in gozdna zemljišča.«
Davek v rokah dnevne občinske politike ...
Znano je tudi že, da je po sedanjem predlogu zakona o davku na nepremičnine davčna stopnja omejena le na spodnji meji, in sicer predlog zakona predvideva minimalno davčno stopnjo 0,03 odstotka, najvišja davčna stopnja pa bo po prvem letu v pristojnosti
Vodstvo kmetijske zbornice opozarja na možnost dvojnega obdavčevanja kmetov po novem zakonu o davku na nepremičnine.
občine, prav tako pa so možne različne davčne stopnje za različne skupine nepremičnin. »V obrazložitvi zakona sta sicer navedeni načeli pravičnosti in solidarnosti, vendar ravno pristojnost občin za določanje najvišje davčne stopnje obe načeli popolnoma negira. V predlogu zakona so odprte vse možnosti, da se bo višina davka prilagajala dnevni politiki v lokalnem okolju,« se bojijo v KGZS ter hkrati opozarjajo še na eno »luknjo« v pripravljenem predlogu: »Glede davčnega postopka pa predlog Zakona o davku na nepremičnine
prinaša tudi zelo sporno novost; namreč odpis plačila davka ni predviden, saj naj bi dejstvo, da posameznik razpolaga z določenim premoženjem, v skrajnih primerih omogočalo poplačilo davka. Drugače povedano, dopuščena je možnost izvršbe na nepremičnini ali konverzija terjatve v lastništvo občine na nepremičnini, kar je popolnoma neprimerno v skladu z načelom sorazmernosti. Na KGZS smo prepričani, da bo nov davek na nepremičnine grobo posegel v položaj slovenskega kmetijstva!«
SM
Slovenija • Zakon o promociji v javni razpravi
Koliko in kdo naj bi plačeval prispevke za trženje?
Še približno mesec dni, do 6. septembra, bo možno podati pripombe na zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki ga je kmetijsko ministrstvo posredovalo v javno obravnavo julija letos. V kmetijsko-gozdarski zbornici že opozarjajo na nekatere dileme.
Tako so, med drugim, opozorili na nejasno oz. neuravnoteženo pobiranje prispevkov od kmetov in živilcev, s čimer naj bi se financiralo trženjske aktivnosti. »Sedanji predlog zakona določa tudi pobiranje prispevkov od prodaje kmetijskih pridelkov kmetom. Enak prispevek kot kmetje naj bi plačevali tudi predelovalci mleka, mesa in krušnega žita. V primeru grozdja za vino ter sadja in zelenjave naj bi kmetje plačevali na hektar, predelovalci pa prispevek, ki je odvisen od odkupljene količine. Ministrstvo za kmetijstvo pa ob tem ni objavilo izračunov, na podlagi katerih so prišli do višin prispevkov posameznega sektorja, zato na podlagi lastnih izračunov v zbornici ocenjujemo, da so sektorji neenakomerno obremenjeni. Prispevek, pobran od nosil-
cev kmetijskih gospodarstev, se v celoti namenja promociji shem kakovosti in prostovoljnih označb, ne oziraje se na to, da vsi nosilci kmetijskih gospodarstev ne izvajajo shem kakovosti. Menimo, da je treba
zakon uravnotežiti med potrebami po splošni promociji, ki zadeva vse kmetijstvo, in promociji shem kakovosti in prostovoljnih označb, ki je bolj usmerjena v že uveljavljene kmetijske in živilske proizvo-
Po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov naj bi se boljše trženje izvajalo s sofinanciranjem iz prispevkov kmetov in predelovalcev, zbornica pa predlaga, da se plačajo tudi prispevki od (uvoženih) proizvodov, ki se v Sloveniji le prodajajo.
de. V zbornici ob tem predlagamo, da je treba z zakonom predvideti tudi pobiranje prispevkov kmetijskih in živilskih proizvodov, ki nimajo izvora pri nas in se tržijo v Sloveniji.«
Sicer pa so v KGZS, glede na vedno slabši položaj kmetijstva pri nas, naročili izdelavo študije o viziji razvoja slovenskega kmetijstva. Ta študija naj bi bila osnova za svetovanje članom zbornice, kako se usmeriti v prihodnje. »Prve ugotovitve študije kažejo na to, da je v slovenskem kmetijstvu še veliko rezerv pri skupni dobavi reprodukcijskega materiala, prav tako pri skupni prodaji kmetijskih izdelkov. S skupnim nastopom bi kmetje in drugi kmetijski pridelovalci imeli veliko boljši pogajalski položaj, kar pomeni tudi višje odkupne cene,« so sporočili iz zbornice.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Nova trgovina z ribiško opremo
Foto: OM
Pred kratkim je bila na Ptuju ob rogozniškem ribniku odprta trgovina Žiga, ki je dobro založena z ribiško opremo za vse športne in ljubiteljske ribiče. Poleg vrhunske opreme lahko dobite tudi strokovni nasvet, saj je lastnik trgovine aktualni prvak v lovu rib s plovcem Žiga Pavlič. Trgovina ponuja širok spekter hrane znanih proizvajalcev za vse vrste rib, najdete pa lahko tudi vso ribiško opremo, od ribiških palic do stolov za hobi program ter za športni oziroma profesionalni ribolov. Na voljo je tudi oprema za talni ribolov ali tako zvani krapolov, nudijo pa tudi vabe za vijačenje. Vsi izdelki so na voljo po konkurenčnih in ugodnih cenah. Kot je dejal Žiga Pavič, lastnik trgovine in aktualni državni prvak v lovu rib s plovcem, ima kot državni prvak veliko izkušenj in lahko kupcem primerno svetuje. Kot sam pravi, pozna vse okoliške vode, pa tudi večino vod po Sloveniji in lahko ribičem svetuje pri nabavi primerne ribiške opreme.
Patricija Babosek
Ljutomer • Številne prireditve ob prazniku
Foto: NS
Z odprtjem dokumentarne fotografske razstave »General Rudolf Maister in boji za severno mejo 1918-1919« v galeriji Anteja Trstenjaka se pričenjajo prireditve ob 54. prazniku občine Ljutomer. Osrednja dogajanja se bodo zvrstila v naslednjih dneh. V soboto bo slavnostna prireditev s podelitvijo nagrad in priznanj občine Ljutomer za letošnje leto (hotel Bioterme Mala Nedelja), odprtje večstanovanjskega objekta in komunalne infrastrukture v Fulneški ulici (na posnetku) ter odprtje ceste Ljutomer-Drakovci na odseku Bučkovci-Radoslav-ci. Pestro bo tudi ob koncu prihodnjega tedna, ko bosta na sporedu 15. taborski tek in pohod (petek) in največja gospodarsko-turistična prireditev - tradicionalni, že 26. Prleški sejem po celen Lotmerki (sobota). Praznovanje se bo zaključilo 3. septembra z odprtjem nove šole, vrtca in telovadnice v Stročji vasi.
NŠ
G. Radgona • Bogata obsejemska dejavnost
Foto: arhiv
Letošnji že 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, ki bo svoja vrata za obiskovalce odprl v soboto, 21. avgusta, se bo odlikoval tudi po izjemno bogatem kulturnem programu.
V dvorani 4 bo v času sejma na ogled razstava 17. mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Svoja dela so letos prispevali slikarji: Lojze Adamlje, Konrad Krajnc, Adolf Pen, Vlado Sagadin In Lojze Veberič iz Slovenije ter Alois Bresnik, Helga Maria Cziglar, Christa Nickl-Wlodkowski, Edith Maria Keckeis In Franz Tropper iz Avstrije. Na sejmu bo na ogled skulptura konja iz vinske trte, ki jo je izdelala modna kreatorka Tamara Vogrin. Sicer pa bo spremljevalni program sejma obarvan tudi s filmom: na dan ekološkega kmetijstva, 25. avgusta, bo premiera dokumentarnega filma Hrana, kije bil tudi nomini-ran za oskarja med dokumentarnimi filmi, organizirana bo tudi revija narodnih noš ter razstava izdelkov, ki so sodelovali na natečaju za slovenskega oskarja za embalažo.
SM
Ptuj • Nova knjiga Larisa Gaiserja, slovenskega geopolitičnega analitika M Tednikova knjigarnica
Tudi tokrat brez dlake na jeziku
Te dni bo pri založbi Didakta izšla nova knjiga slovenskega geopolitičnega analitika, ki svetuje različnim tujim vladam in političnim organizacijam, Ptujčana Larisa Gaiserja, tudi pisca kolumn v Štajerskem tedniku. O dinamiki mednarodne politike v 21. stoletju piše v knjigi pod naslovom Geo-politika, v kateri je osrednje mesto namenjeno Sloveniji, njeni aktualni zunanji in notranji politiki. Kot vedno, tudi tokrat, brez dlake na jeziku komentira ekonomske in geopolitične poteze Slovenije, ki si išče svoj prostor v svetu.
Prvi del knjige zajema obrazložitev mednarodnih odnosov, kako jih sam vidi, sledijo analize posameznih držav oziroma delov sveta. Knjiga ima 19 poglavij o temah, kot so državni interes, demokracija kot temelj novih sodobnih mednarodnih odnosov, terorizem, ZDA, Rusija, EU, Kitajska, Nato, Bližnji vzhod, Perzijski zaliv, Južna Amerika, Afrika, rimo-katoliška cerkev, Turčija, podnebne spremembe, Balkan in Slovenija. Podlaga za knjigo so bili članki, ki jih je napisal za Štajerski tednik, Delo, MAG in za nekatere italijanske časopise. Malo je bilo preoblikovanja, malo nove vsebine. Knjigo bo predstavil v štirih slovenskih mestih, vključno s Ptujem.
Kaj ste želeli povedati s to knjigo, kakšen je bil cilj vašega pisanja?
»V letih, ko sem o politiki analiziral za slovenske časnike in za slovensko politiko, sem ugotovil, da v slovenskem prostoru v resnici ne obstaja knjiga o mednarodnih odnosih oziroma geopolitiki kot strategiji. To je ugotovila tudi urednica Didakte. V bistvu gre za prvo knjigo o geopo-litiki kot stroki, kot strategiji, nasploh v Sloveniji.«
Kakšne odzive pričakujete? Že nekaj časa ponovno živite v Sloveniji.
»Po objavi nekaterih mojih člankov je po navadi oblast poklicala v uredništva. Sedaj težko verjamem, da me bodo klicali domov, verjetno pa bo kar razburkano. Analize so posebne, tako kot je moje pisanje direktno in neposredno, zelo jasno povem, zakaj se določena stvar dogaja, kakšne so možnosti za reševanje oziroma kakšne so mednarodne smernice. Po mojem je knjiga zanimiva za vsakega, tako za strokovnjaka kot navadnega človeka, da lahko dejansko razume zunanjo politiko, velik del našega življenja se vseeno dogaja v mednarodni politiki.«
S katerim delom vaše knjige pa najbolj »bičate«, udarjate?
»Ker smo v Sloveniji, verjetno s slovenskim delom. Analiza Slovenije predstavlja tretjino knjige. Brez dlake na jeziku analiziram odnose do
Foto: Črtomir Goznik
Laris Gaiser, slovenski geopolitični analitik, ki ima odličen vpogled v zakulisje svetovne politike. Svetuje različnim tujim vladam in političnim organizacijam. Te dni bo izšla njegova knjiga z naslovom Geopolitika, dinamika mednarodne politike v 21. stoletju.
Hrvaške, slovensko pozicio-niranje v zunanji politiki, do napak, ki smo jih naredili v zadnjih letih, od osamosvojitve do danes, do rešitev, ki jih predlagam. To bo verjetno najbolj na udaru. V ostalem delu pa so zajete analize ZDA, EU, Rusije oziroma vsega aktualnega svetovnega dogajanja.«
Kako pa ocenjujete trenutno dogajanje v Sloveniji na področju zunanje politike?
»Mislim, da smo izgubili veliko priložnosti, še vedno je naš cilj, da želimo biti vodilna država na Balkanu. Po določenih napakah v preteklosti sedaj prihajamo na pravo pot. Zanimivo pa je, da imamo v resnici dve zunanji politiki, zunanjo politiko
ministra za zunanje zadeve, ki je zelo tiha, ki se ne vidi in je pretežno gospodarsko usmerjena, ter zunanjo politiko predsednika vlade, ki dela po svoje. Gre za odlepljeno zunanjo politiko. Minister za zunanje zadeve svoje delo opravlja zelo dobro, predsednik vlade pa dela malo bolj kot prva dama. Kljub temu pa na nek način uspevamo, oba sta razumela, kje je prostor za enega in drugega. Zunanja politika ni stvar enega mandata, je dolgoročni projekt. Vsaka država ima neke smernice na tem področju. Slovenija na nek način išče svoje smernice, našo pot v svet, na eni strani bi moral biti Balkan, na drugi strani bi moralo biti zavezništvo v Natu. Zdaj smo fazi utrjeva-
Foto: Črtomir Goznik
nja te poti. ZDA, Velika Britanija, Italija imajo te smernice utrjene, v zunanji politiki se dogajajo vedno iste stvari, imajo iste partnerje, igrajo na isti način, spremembe so le v finesah. V naslednjih 15 do 20 letih bo Slovenija našla svojo vizijo v svetu.«
Se v tej viziji prihodnosti najdete tudi sami?
»Vprašanje sem pričakoval. V slovenski politiki, kakršna je danes, se ne vidim. Mislim, da je v veliki meri bolna, če lahko uporabim ta izraz. Škandali, kot so Bariče-vič in podobno, ne sodijo v normalno evropsko politiko. Vidim pa se v zunanji politiki, obožujem mednarodne odnose in zunanjo politiko, z velikim veseljem bi delal na tem področju, nekoč tudi kot zunanji minister. Če bom dobil ponudbe, jim bom pretehtal. V tem trenutku pa v slovenski politiki ni prostora za tiste, ki razmišljajo s svojo glavo, ki so svobodni.«
Laris Gaiser je pred izdajo Geopolitike v Sloveniji izdal dve knjigi v Italiji, ena je o državnem interesu, druga pa o demokraciji. Napisal je tudi veliko strokovnih člankov. Naslednjo knjigo bo napisal v angleškem jeziku, glede na to, da predava v ZDA, se to tudi od njega pričakuje.
MG
Poletje v Galebji ulici
Oni dan sem malo kolesarila naokoli, ob jezeru do Mar-kovcev, pa tam po videmskih cesticah, pa čez Turnišče in Hajdino (moje kolo ne prenese vzpetin) ... Čas počitnic je, bilo je pozno popoldne, sploh ne prevroče ... In sem se čudila: nikjer nobenih otrok, prazni vrtovi, prazna igrišča, prazne ulice, prazni travniki. Le tu in tam je brnela kakšna kosilnica, kakšen pes me je oblajal in ena mačka mi je prečkala pot... Aja, avtomobilov pa ni bilo tako malo! Po stari navadi sem mimogrede pasla oči po balkonskem in drugem cvetju, pa tudi po vrtovih in kar ne morem verjeti, kako velike hiše imajo ljudje in kako majhna drevesa! Kaj - velike hiše? Velikanske! Ali pa so le videti tako gromozanske zaradi nemogočih opleskov, zaradi vsakršnih ograj, dozidav, prezidav, nadzidav, obzidav, prizidav, podzidav... In zaradi neverjetnega umanjkanja poštenih dreves! Takih, da bi lahko otroci plezali, si kakšno vejo za igro urezali ali privezali gugalnico... In namesto spodobnih dreves za senco in igro stojijo po vrtovih tiste dvignjene mreže za poskakovanje (ti trampolini so mi videti kot kletke) in plastične gugalnice in plastični peskovniki in plastične vetrnice in plastični senčniki in mini plastični tobogani in ... Pa pomislim, kaj ti otroci sploh počnejo med počitnicami. Ali se igrajo na teh domačih igriščih? Kakšna prijateljstva sklepajo na domačem dvorišču? Koliko domišljije jim daje spust po domačem toboganu in poskok v tisti varni kletki?
Pomišljam o nekih davnih počitnicah, o takih, ki so jih popisovali pisatelji in pisateljice. O dečkih Pavlove ulice, o tisti bratovščini s Sinjim galebom, o literarnih junakih Petra Svetine, Janje Vidmar, Dese Muck, Vitana Mala, Antona Ingoliča, Franja Frančiča ... Vsi so se med počitnicami družili, ustvarjali šotorišča in iskali naravna pribežališča ... Kot na primer v skoraj nostalgični knjižni novosti Poletje v Galebji ulici.
Glavna junakinja je skoraj devetletna Tara, ki v drugem poglavju pravi, da med počitnicami niso mogli nikamor odpotovati, ker so ravnokar kupili novo hišo. To pa je drago, je dejal Tarin očka. Na srečo so ostali doma tudi vsi drugi otroci iz vrstnih hišic, tako Tara ni bila žalostna. Koliko imenitnih stvari je lahko počela skupaj z drugimi otroci iz ulice (brata Peter in Mihec, Tinka, Franja, Julka, Vinko, Lovro).
Avtorica Kirsten Boie, rojena 1950 v Hamburgu (Prevedla Amalija Maček. Ilustracije Katrin Engelking. Ljubljana: DZS, 2010.), je v trinajstih poglavjih opisala počitniške dogodivščine otrok tako, da bodo vsakega mladega bralca spodbudile k zanimivim dejavnostim. Že sami naslovi poglavij ponujajo pestro izbiro: Gremo po Tinkinega zajčka (mimogrede, bil je kunec, ne zajec), Naredimo zajčji hlevček in najdemo mrtvo ptico (mimogrede, Tinka se odloči, da ne bo redno umivala oken, saj se je ptiček zaletel v čisto šipo), Izdelujemo parfum in praznujemo rojstni dan, Polagamo tapete in pobegnemo, Izkopljemo si votlino in skoraj umremo od lakote, Dežuje, mi pa pečemo palačinke, Poskrbimo za pokovko in pop koncert, Gremo na igrišče in se naučimo skrivnega jezika, nevihtna zabava .
Knjiga Poletje v Galebji ulici je prijetno ilustrirana in primerna osnovnošolcem od tretjega razreda naprej. Izšla je v projektu mreže TRADUKI, ki spodbuja, razvija in podpira književno sodelovanje (Ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije, Ministrstvo za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije, Švicarska kulturna fundacija Pro Helvetia, KulturKontakt Avstrija, Goethe Institut, fundacija S.Ficher Stiftung, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije) in stane dvanajst evrov.
Prijetno branje in počitnikovanje želi Liljana Klemenčič
Ptuj • Na kavi z mlado podjetnico Špelo Težak
Od Ali Ena do Grčije
Špela Težak zase pravi, da je bila vedno drugačna od ostalih in da jo ima zaradi tega veliko ljudi rado, nekateri pa tudi ne - tako kot pač je v življenju ponavadi s tistimi, ki na kakršenkoli način izstopajo iz povprečja. Kakorkoli že, 21-letna Ptujčanka je drugačna tudi po tem, da se je pred časom pogumno odločila zapustiti študij in odpreti lastno podjetje Studio Težak, v katerem se že eno leto ukvarja s plesnimi dejavnostmi, organizacijo dogodkov in turizmom.
Tokratna sogovornica ima za seboj dolgoletno plesno pot, ki jo je začela v jazzo-vskih vodah in nadaljevala s hip hopom. V tej zvrsti se je s skupino, s katero so stali tudi na stopničkah, udeleževala državnih prvenstev, bila na svetovnem prvenstvu, nastopala na raznoraznih televizijah, državnih proslavah in podobno. Ko si je zaželela spremembe, pa se je posvetila poučevanju te gibalne umetnosti, s čimer se sedaj ukvarja že šest let: »Izobraževala sem se tudi v sodobnem plesu, sodelovala s priznanimi plesalci in koreografi, razmišljala tudi o študiju plesa, kar bi me sicer veselilo, ampak hkrati s službo mi to trenutno ne bi zneslo.«
Za svoj največji plesni uspeh šteje, da zna znanje posredovati naprej. »Vesela sem, da imam skupine, ki so se pripravljene učiti od mene, mi sledijo ter komaj čakajo, da se dobimo in zaplešemo skupaj,« je pojasnila.
Prav ples je bil tudi vzrok odločitvi, da zapusti vpisan študij na Fakulteti za družbene vede in se namesto študi-ranju posveti delu. »Podjetje sem ustanovila, ker se mi je na plesnem področju začelo razvijati bolj, kot sem pričakovala in nekaj je tako bilo treba dati vstran. Odločila sem se, da bo to zaenkrat študij in ker sem morala svojo plesno poučevanje urediti tudi legalno, sem se odločila za podjetje, ki ima sedež na Ptuju, dejavnosti pa večinoma izvajamo v najetih prostorih. Zavedam se, da je študij pomemben in da mi bo morda v prihodnje žal, ker sem ga zanemarila,
vendar še zanj ni prepozno. Čisto možno je, da bom nekega dne imela diplomo,« je povedala Težakova.
Studio Težak se tako v prvi vrsti ukvarja s plesom in njemu podobnimi dejavnostmi. Trenutno ji največ časa jemljejo priprave s skupino, ki bo nastopila sredi septembra na odprtju telovadnice Osnovne šole Ljudski vrt, na kateri vodi tri skupine. Med njenimi varovanci je tudi skupina Candylicious, ki je bila s prejšnjimi članicami precej uspešna.
Z avdicijo v svet
Druga najpomembnejša dejavnost v Studiu Težak je mladinski turizem, v okviru katerega se Ptujčanka ukvarja predvsem s promocijo in vodenjem maturantskih izletov agencije Collegium Mondial Travel, za kar je za ptujsko območje pooblaščena. »Čez leto tako skrbim za promocijo teh izletov, jih predstavljam dijakom, organiziram roditeljske sestanke s starši, ki jim je treba velikokrat pojasniti, da ta potovanja niso le pijanščina in razvrat, ampak so sestavljena iz najrazličnejših aktivnosti, razporejenih čez cel dan,« je nadaljevala mlada podjetnica, ki je pred kratkim opravila tudi licenco za turističnega vodnika, že nekaj let pa z maturanti potuje kot del animacijske ekipe, v kateri sodeluje tudi Vid Valič.
Animacijska skupina na potovanjih skrbi za zanimivo dogajanje od aerobike do izbora miss in mistra simpa-tičnosti, organizira »olimpijske igre«, tekmovanje Mon-
dial ima talent, uči sirtaki ...
Da pa lahko vse to sploh počne, je morala pred leti opraviti posebno avdicijo: »Na njej preverijo tvojo splošno razgledanost predvsem o Sloveniji in Grčiji, te vprašajo razne stvari, recimo, kam si že potoval, kaj ti je bilo všeč oziroma kaj bi spremenil na svojem maturantskem izletu, včasih jih moraš poskusiti prepričati za potovanje na neko določeno lokacijo ... Nekateri morajo tudi plesati ali povedati, kako bi animirali potnike, če ima ladja enourno zamudo in še in še.«
Sama je do sedaj kot ani-matorka največkrat potovala v Grčijo, nazadnje pred nekaj dnevi, avgusta pa bo tja popeljala tudi ptujske maturante. Prav tako je prek svojega dela obiskala Amsterdam, Barcelono, Benetke, Bratislavo, Budimpešto, Cannes, Črno goro, Dubrovnik, Lloret de mar, Monaco, Mostar, Prago, Sarajevo ...
Na vseh teh potepih po svetu se ji je nabralo tudi veliko potovalnih anekdot. Z razposajenimi maturanti so namreč na izletih pogosto prisotne najrazličnejše potegavščine. »Vedno jim na primer povem, da zamujanja na bom tolerirala in bo kaznovano. Prejšnji teden pa mi je en maturant odvrnil, da rad izziva in je nato res čisto vsakič zamudil vsaj 20 minut. Za kazen bi nam nato moral v Benetkah povedati kak vic ali zapeti, ampak ker je bil malo židane volje, je kar prevzel vodenje po mestu, v katerem je sicer bil prvič,« se v smehu spominja Špela Težak.
Spela Težak se je pri dvajsetih odločila zapustiti študij in ustanoviti svoje podjetje za plesne dejavnosti, organizacijo dogodkov in turizem.
Zapiski o gnilem grškem sadju
Zabavno anekdoto je popotnica prinesla tudi z zadnjega potovanja v Grčijo, v kateri so v hotelu živeli skorajda pod vojaškim režimom: »Lastnik je namreč bivši oficir grške vojske, ki je zelo stroga. Čeprav smo bili v hotelu samo mi, torej slabih 200 maturantov, je zahteval strogi red, mir in disciplino. Iz svojega apartmaja, ki je bil na 'snajperski poziciji', je skrbno spremljal vso dogajanje, točno vedel, kdaj je kdo prišel domov, če je kaj zaropotalo, pa je že pritekel z baterijo. Vsako jutro je vsem vodnikom na recepciji tudi razdelil listke z zapisi, katera soba je nepospravljena, kje so na tleh brisače, kdo ima gnilo sadje . Toliko ravno, da ni zahteval salutiranja od nas (smeh).«
Težakova v svojem podjetju večinoma dela sama, vendar ima tudi stalno študentsko ekipo, ki ji pomaga pred večjimi dogodki. Prav organizacija slednjih je namreč tretja dejavnost, s katero se ukvarja: »Delali smo že raznorazne elektronske zabave in koncerte za mlade, na Ptuju smo, recimo, gostili Ali Ena, oktobra prihaja skupina Dubioza kolektiv . Ukvarjamo se predvsem z organizacijo zabav za mlade, delali pa smo že tudi obletnice srednje šole, v teku je organizacija valete .«
Njihove zabave so po njenih besedah načeloma dobro sprejete, priznava pa tudi, da se je na Ptuju težko izogniti metanju polen pod noge. »Sicer pa delamo komaj slabo leto in se še vedno učimo, zato bodo zadeve zagotovo dozorele z leti,« je prepričana ambiciozna mladostnica, ki ji je od vseh organiziranih prireditev v spominu najbolj ostala pre-mierna zabava tik po odprtju podjetja, imenovana Element Earth. Ta je bila po njenem namreč nekaj svežega in dobrega.
Veliko dela jo prav tako čaka v prihodnje, saj je pred vrati nova plesna sezona, v prihajajočem šolskem letu bi tudi rada (v sklopu projekta Erasmus) šla za nekaj časa v tujino, kjer bi se izobraževala pri izkušenih podjetnikih (zanimata jo predvsem Velika Britanija in Nizozemska) . Vsekakor pa bo še naprej delovala po svojem priljubljenem načelu, ki pravi: »Živi in pusti živeti.«
Polona Ambrožič
Svet je majhen
Rdeča potovalka
V otroških letih sem imel malo rdečo potovalko.
Ko sem se kot šestletni deček razjezil na starše, sem nekega dne spakiral vanjo nekaj majic in najpomembnejše igračke ter se odločil, da odidem od doma. Odločil sem se, da bo prva postojanka stanovanje babice in dedka.
Takrat še nisem bil samostojni politik in mi je uresničitev plana preprečila predstavnica višje oblasti, moja mati. Mamina pozicija do mene mi ni bila všeč. Bil sem pripravljen na odhod. Danes, vsakič, ko me neka oseba želi spomniti na mojo trmo, potegne iz zgodovine anekdoto rdeče potovalke in tista ista oseba jo je zadnjič primerjala z odhodom Mateja Lahovnika iz vlade: »Spakiral si je rdečo potovalko ter zatreskal z vrati, ker ga nihče nima rad in nihče ga ne razume.«
Dejansko je res. Bivši Minister je končno našel trenutek, da lahko zapusti prezahtevno delovno mesto in opozori nase. Iskreno povedano, skoraj ne morem verjeti, da ima Lahovnik - podatki Delo - še danes največjo priljubljenost med politiki. Človek, ki v času najhujše svetovne gospodarske konjunkture ni naredil za Slovenijo popolnoma nič, ki bi mu lahko prepisal vse socialne težave naše države, ki je imel kot edino skrb izpeljavo predragega projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in ki je bil nastavljen s strani Gregorja Golobiča, je odšel kot heroj z najbolj neutemeljenim razlogom na tem svetu: zaradi lastniškega deleža ministra za visokošolstvo v podjetju Ultra.
Pred štirimi leti, ko sem še živel v tujini, sem že vedel, na koga Gregor Golobič, takrat »samo« direktor Ultre, in njegovi prijatelji računajo za prihodnost Slovenije. Vsi so govorili o Mateju Lahovniku kot o »enfant prodige« slovenske politike. Hvalili so njegovo držo, znanje, pripravljenost itd. Ko seje ustanovila stranka Zares, nisem dvomil, da bo Lahovnik prvi preskočil iz vrst LDS. Golobič je videl v njem svoj »alter ego«, osebo, ki bo lahko nastopalo v njegovem imenu, kot podaljšana roka istočasno pa dosegla stopnjo priljubljenost v javnosti, ki je voditelju Zaresa nedostopna zaradi lastnega občutka večvrednosti. Mateja Lahovnika je naredil Gregor Golobič. Matej Lahovnik brez njega ni in ne bo nič. Bivši minister za gospodarstvo ni osebnost, ki bi imela vizijo, ni karizmatični voditelj in zagotovo je talec svoje prepotence oziroma samovšečnosti. Zapustil je vroči stolček na vladi na polovici mandata, tako da v prihodnosti ne bo kriv ničesar. Na volitvah, verjetno na strani socialdemokratov, bo lahko kandidiral brezmadežno in Borut Pahor - s katerim seje v naprej dogovoril za vsako potezo - ga bo lahko predstavil kot priljubljenega politika iz njegove vlade.
Predsednik Vlade, ki je izgubil v polovici mandata že pet ministrov - v normalni državi bi že bile sklicane predčasne volitve -, spretno igra proti Golobiču. Lahov-nik je verjetno padel v past kot naiven otrok. Pahor mu je pripravil, mu ponudil uradni razlog in ga zamenjal s strokovnjakinjo, ki politično nikogar ne ogroža na ministrstvu. V resnici, ko bi minilo dovolj časa, bodo državljani gledali na Lahovnika neobremenjeno in ga verjetno pozabili. Pahorju pa je zagotovo uspelo izkoristiti trenutek in ponovno pretresti Zares, proti kateremu vodi tiho, a konstantno vojno. Premier ve, da je njegov edini veliki nasprotnik Golobič. Skuša ga iz dneva v dan slabiti. Rad bi pridobil na svojo stran Golobičevo mrežo.
Bivši minister Lahovnik, Janez Kopač in še nekaj pomembnih »figur šahovnice« so bili nastavljeni od Zaresa oz. od »Ultraparastrukture«, zato da bi obvladovali sektor telekomunikacij in energetike. Veliko jim je v dveh letih uspelo, a bitka znotraj vlade med koalicijskimi partnerji je težka in jim ovira pot do končne zmage. Do državnih volitev je še polovico mandata. Vse se še lahko obrne na glavo, a tisti dan skoraj zagotovo Lahovnik ne bo več pomemben igralec, ker je užaljen »spakiral rdeči kovček in odšel, ker ga nihče nima rad in ga nihče ne razume«. Mislil je biti junak, v resnici se je izkazal kot nezrel otrok.
Laris Gaiser
íPoíliííajts. naí ría íuetounzm íjifeta!
RADIOPTUJ
fta ¿foleta^
www. ra d i o-p tu ¡. si

Foto: ST
Sv. Tomaž • Ob prazniku gospodinj
Pogostile sokrajane in pripravile razstavo
Društvo gospodinj Sv. Tomaž deluje že četrto leto, letos pa so se prvič predstavile z razstavo svojih dobrot. Po nedeljski maši so sokrajane pogostile tudi s prigrizki in slaščicami, ki so jih same pripravile.
V vrvežu po nedeljski maši so pred farno cerkvijo pri Sv. Tomažu gospodinje pogostile svoje sokrajane. Lepo se jih je videlo izmed drugih, saj so bile vse oblečene v prepoznavne redeče majice in lične bele predpasnike. V društvo je včlanjenih 63 gospodinj. Minka Brumen, predsednica društva, je povedala, da so pred praznikom gospodinj vse stopile skupaj in pomagale s svojim prispevkom, da so pripravile dovolj peciva in drugih dobrot.
Letos so prvič svoje izdelke predstavile tudi na razstavi. »Razstavile smo kruh, potice, slaščice in druge dobrote, ki jih pripravljajo naše članice. Na razstavi so tudi rože iz svile, ki smo jih izdelale med zimskim tečajem izdelave rož iz svile. Pozimi smo si organizirale tudi dva kuharska tečaja, ki sta ju vodili naši članici, saj imamo med članicami dobre kuharice in gospodinje, zato smo vesele, če nam izdajo kakšno svojo skrivnost,« je povedala Brumnova. Gospodinje
se dvakrat letno odpravijo tudi na ekskurzijo, ki pa je bolj kratka, saj je veliko članic s kmetije, zato težko odidejo zdoma in odpotujejo za dalj časa. Tomaževske gospodinje dopolnilnih dejavnosti na svojih kmetijah zaenkrat še nimajo, a nekatere že intenzivno razmišljajo o tej možnosti. Zadnji dve leti se članice predstavljajo s svojimi izdelki tudi na Dobrotah slovenskih kmetij in dosegajo dobre rezultate. V društvu jih pri tem podpi-
rajo in jih spodbujajo, saj se bo morda katera odločila za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Ob martinovanju bodo skupaj z domačim turističnim društvom pripravile sejem in napekle slanega peciva, ki bo teknilo k mlademu vinu.
Kot vsako leto bodo pred prvim adventom izdelale tudi namizne aranžmaje in adven-tne venčke za svoje domove. Članice že vedo, kakšne izdelke si želijo in prinesejo material s seboj. Pri delu sta jim v ve-
liko pomoč tudi dve aranžerki, ki sta prav tako članici društva in kolegicam z veseljem po-kažeta drobne trike izdelave aranžmajev.
Članstvo v društvu je pove-
zano tudi s stroški, saj gospodinje same financirajo material za dobrote, ki jih pripravijo, sponzorjev zaenkrat namreč še nimajo. Na nek način pa se članicam za njihovo celole-
tno delo, ki pride prav ob številnih prireditvah in drugih priložnostih, oddolžijo ob zaključku leta, ko božiček vsaki prinese darilce.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Društvo ima 63 članic, predseduje pa mu Minka Brumen.
Članice društva gospodinj iz Sv. Tomaža so ob prazniku gospodinj pripravile razstavo svojih izdelkov, s prigrizkom in osvežitvijo pa so v nedeljo pred farno cerkvijo pogostile tudi sokrajane.
Ključarovci • 39. dan gasilcev Gasilske zveze Ormož
Gasilci praznovali kar dva dni
Minuli konec tedna so v Ključarovcih potekale prireditve ob 39. dnevu gasilcev. Domačini, PGD Ključarovci, so pripravili številne dejavnosti in gasilci so tako praznovali kar dva dni. V soboto so potekale 2. operativne igre gasilske zveze Ormož in 2. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Tomos Puch. Popoldne so se starodobniki zapeljali na panoramsko vožnjo, zvečer pa je bila zabava pod šotorom.
Foto: Viki Ivanuša
Poveljnik parade se je po dovoljenje za začetek pripeljal s konjsko vprego, tako kot so se nekoč vozili gasilci.
Medtem ko je bila sobota namenjena bolj zabavnim vsebinam, je bila nedelja rezervirana za svečanosti. Začelo se je s parado gasilcev, na čelu katere je bila konjska vprega, sledili pa so gasilska mladina, gasilke in gasilci, številni prapori in tudi gasilska vozila.
Predsednik PGD Ključarovci Franc Štuhec je povedal, da so v njihovem društvu zelo veseli, da lahko gostijo tako veliko prireditev. S svojo prisotnostjo pa so jih počastili
tudi številni gostje, zelo veseli so bili, da je v Ključarovce prišel tudi predsednik GZ Slovenije Anton Koren.
Jože Šterman, predsednik GZ Ormož, se je zahvalil organizatorjem za prijetno prireditev, s katero v GZ Ormož zaključujejo petletno obdobje nabavljanja gasilskih vozil in tehnike. Zastavljen program so izpolnili v celoti in so z velikim dosežkom zelo zadovoljni. »To je pridobitev za celotno zvezo in za vsako društvo posebej, ki je s tem pridobilo na svoji opremljenosti. Zahvalil bi se rad tudi lokalni skupnosti za pomoč in posluh pri uresničevanju naših ciljev,« je povedal Jože Šterman in dodal, da upa, da
se bo enako dobro uresničil tudi nov program do leta 2014. V PGD Cvetkovci so letos že predali eno vozilo iz novega plana, zato upa, da se bodo načrti kljub slabšemu gospodarskemu stanju in recesiji le uresničili.
Janez Merc je zbranim gasilcem čestital ob njihovem prazniku v imenu vseh sosednjih gasilskih zvez in jim zaželel prijetno praznovanje.
Anton Koren je bil navdušen nad številno mladino in množico, ki se je zbrala ob prazniku gasilcev. »Rad sem prisoten na takšnih prireditvah, ker na njih doživljam toliko lepega. Vedno znova namreč vidim, tako kot tukaj, da je slovensko gasilstvo
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vreme je bilo prijetno toplo, zato so številni gasilci, mladina in krajani prišli tudi na prevzem novega gasilskega avtomobila GW1.
39. dan gasilcev gasilske zveze Ormož je bil dobro obiskan, udeležil pa se ga je tudi sam vrh slovenskega gasilstva. V sredini Anton Koren, predsednik GZ Slovenije.
organizirano, močno, dobro opremljeno in pripravljeno kot v preteklosti opravljati svojo zelo pomembno nalogo in pomagati ljudem. Ob prizorih, ki sem jih videl v Ključarovcih, me prevevam občutek ponosa. Parada s številnimi prapori in gasilsko tehniko odseva predanost članov, ki opravljajo gasilsko službo,« je bil predsednik Koren naklonjen gostiteljem.
Po nagovorih gostov so nadaljevali s prevzemom novega vozila GVV 1 in podelitvijo priznanj, odlikovanj in zahval botrom. Predsednik PGD Ključarovci Franc Štuhec je povedal, da so v PGD Klju-čarovci vsakih 20 let, v 80-le-tnem obstoju društva, menjavali vozila. Lani so praznovali 80-letnico društva in oktobra so v gasilski dom pripeljali novo vozilo. Upravni odbor je takrat sprejel sklep, da se avto svečano preda namenu letos. V tem času je bil sicer že uporabljen na nekaj vajah in klju-čarovski gasilci so z njim zelo zadovoljni. »Je zelo fleksibilno vozilo, primerno za hitro posredovanje na začetnih požarih, ima 800 litrov vode, eno hitro napadalno cev in vso pripadajočo opremo za začetni požar. Vrednost vozila je 91.000 evrov brez opreme. Polovico stroškov je pokrila občina, drugo polovico pa društvo s pomočjo 43 botrov in donatorjev ter 13 zlatih botrov, ki so prispevali po 600 evrov,« je povedal predsednik in dodal, da si bodo v prihodnosti v svojo garažo prizadevali dobiti še vozilo za prevoz moštva, saj imajo veliko mladine in se udeležujejo številnih tekmovanj, tudi na državnem nivoju.
Viki Ivanuša
Nogomet
Rok Kronaveter odslej za Energie Cottbus
Stran 16
Nogomet
Kek določil 21 igralcev za tekmo z Avstralijo
Stran 16
Športno plezanje
Mina v Munchnu v finalu balvanov
Stran 17
Judo
Urška Urek izpolnila normo za nastop na SP Stran 17
Gabriela Slavec
»Vražje« ženske letijo v nebo
Stran 19 Fotoreportaža
EP v kolesarstvu -Ankara 2010
Stran 20
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Za začetek Drava z Dravinjo, Aluminij z Dobom
Tri tedne po začetku pr-voligaške nogometne sezone bodo prvenstvene tekme pričeli tudi drugoligaši. Uvodna tekma bo odigrana v Slovenskih Konjicah, kjer se bosta merila domača Dravinja Kostroj in ptujska Labod Drava. Z vidika nogometnih privržencev na širšem ptujskem območju bo to tudi prvenstvo, ki mu bodo namenjali največ pozornosti, saj bosta v njem nastopala tudi najmočnejša kluba z območja MNZ Ptuj: Labod Drava in Aluminij.
Znova povsem pri vrhu
Kidričani so ena od ekip z najdaljšim neprekinjenim stažem med drugoligaši, zaradi stabilnosti igralskega kadra in finančnega poslovanja pa so tudi stalnica pri vrhu lestvice 2. SNL. Lansko sezono so končali na 3. mestu, le točko za Triglavom, ki si je kasneje v dodatnih kvalifikacijah zagotovil napredovanje v 1. SNL. Sezono bodo pričakali oslabljeni vsaj za Martina Milca, ki je pred tednom prestopil v Maribor, najizkuše-nejši novinci pa so vratar Miha Bratušek (Maribor) ter igralca Žiga Kljajič (Dravograd) in Antonio Pranjič (Dravinja). Pred prvenstvom smo se pogovarjali s predsednikom Aluminija Zvonkom Jevšovarjem.
Kakšne bodo po vašem mnenju glavne značilnosti letošnjega prvenstva?
Z. Jevšovar: »Po mojem
2. SNL
Pari 1. kroga: sobota, 7. 8., ob 17.30: Dravinja Kostroj - Labod Drava; ob 18.30: Garmin Šenčur - Bela krajina; nedelja, 8. 8., ob 17.30: Aluminij - Roltek Dob, Šmartno 1928 - Krško, Mura 05 - IB Interblock.
mnenju bo to pomlajevanje igralskega kadra in zanašanje na lastne moči v večini klubov 2. lige. V našem klubu to načrtno počnemo že vsa leta, drugi klubi pa bodo sedaj prisiljeni v to zaradi slabšanja finančnih razmer; v to kategorijo spada vsaj pet klubov v 2. ligi.«
V 2. ligo sta iz prve izpadla Drava in Interblock; jih vidite pri vrhu?
Z. Jevšovar: »Ne, nobenega od teh. Oba spadata v skupino klubov, ki so bili prisiljeni v pomlajevanje, česar pa ni moč izpeljati v kratkem času. Zaradi tega bo za njih jesenski del pomenil spoznavanje z razmerami. Ker pa ima vsaj Drava močno tradicijo, bi lahko v nadaljevanju, če se bo seveda organizacijsko, finančno in igralsko stabilizirala, nadoknadila kakšno točko zaostanka.«
Kje vidite v tej druščini Aluminij?
Z. Jevšovar: »Tako kot vedno, pri vrhu. Mislim, da je sedaj že vsem ljubiteljem nogometa na našem območju jasno, da smo mi konstantno pri vrhu. Poleg tega, da imamo odlična igrišča, proizvajamo tudi odlične igralce. Čeprav si nekateri pri tem spoznanju zatiskajo oči, pa je to vendarle ja-
sno, sploh glede na angažmane naših igralcev v klube 1. SNL in v tujino. Upam si tudi trditi, da bi bili, če ne bi bilo odhodov v prestopnem roku, povsem na vrhu. Dejansko imamo dober igralski kader, odličnega trenerja, ki je v nekaj mesecih naredil pravo igro, ob tem pa iz naše nogometne šole prihajajo vedno novi perspektivni posamezniki; to so vse elementi za uspešno tekmovanje.«
Kaj bodo za vaš klub prinesli lokalni derbiji z Dravo?
Z. Jevšovar: »Vsekakor nas veseli, da bo tudi s pomočjo našega nekdanjega trenerja in s precejšnjim številom nekdanjih naših članov na Ptuju nastalo močno moštvo. Ko se bo to zgodilo, bodo lahko tukajšnji navijači spremljali dobre, stare derbije.«
Povsem nova ekipa Laboda Drave
Ptujčani so v nasprotju s Ki-dričani pred sezono povsem spremenili ekipo. Glede na lanskoletno igranje v 1. ligi so ostali le nekateri mlajši posamezniki (Kurež, Roškar, Ma-tjašič), vsi ostali pa so novinci. V ekipi je precej povratnikov,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so ena od ekip z najdaljšim stažem med drugoligaši; tudi v novi sezoni (upravičeno) računajo na uvrstitev pri vrhu.
Labod Drava bo novo prvenstvo začela v povsem spremenjeni zasedbi glede na lansko sezono; eden izmed novincev je tudi Gorazd Gorinšek, ki je v zadnjih sezonah igral za HIT Gorico.
ki so nekdaj že nosili modri dres Drave (Toplak, Gorinšek, Emeršič, Dakovič, Zagoršek), glavni okrepitvi pa naj bi poleg Gorinška predstavljala Andrej Dugolin in Ivan Firer. Nov je tudi trener Bojan Špehonja, pred katerim je zagotovo težka naloga, saj mora v najkrajšem možnem času sestaviti kompaktno moštvo. Pri tem ne bo mogel računati na vratarja Branka Bučarja, ki se je poškodoval na prijateljski tekmi, ostali igralci pa so pripravljeni na igranje.
V	vodstvu Laboda Drave si želijo predvsem podpore in potrpljenja navijačev, saj je trenerju s številnimi novinci težko v enem mesecu ustvariti igro, ki bi bila atraktivna, obenem pa rezultatsko uspešna. Andrej Dugolin, ki je v lanski sezoni nastopal za ljubljansko Olimpijo, je kljub temu optimist: »Po mojem mnenju smo se v teh pripravljalnih tekmah dobro uigrali, zato na začetek tekmovanja v 2. SNL gledam pozitivno. Seveda bo treba med samim prvenstvom še marsikaj postoriti, a imamo dobro osnovo. V naši ekipi je kar nekaj igralcev, ki že imajo pr-voligaške izkušnje (Gorinšek, Dugolin, Toplak, Dakovič ..., op. a.), kar bi lahko bila naša prednost.«
V	soboto vas čaka uvodno srečanje z Dravinjo. Kakšna so pričakovanja pred to tekmo in koga vidite med favoriti v letošnji sezoni?
A. Dugolin: »V Slovenskih Konjicah nas v soboto zagotovo čaka težko gostovanje, saj je
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič je pred dnevi podaljšal pogodbo z Labodom Dravo.
Dravinja poznana po tem, da je posebej močna na domačem igrišču. Kljub temu seveda pričakujem pozitiven rezultat, zadovoljen pa bi bil že z osvojeno točko. Glede favoritov v prvenstvu je sedaj težko govoriti, saj so skoraj vse ekipe pre-
cej spremenile igralski kader. Že po nekaj odigranih krogih se bo bolje videlo, kdo lahko dejansko cilja na sam vrh. Sam visoko vidim Aluminij, ki je že nekaj let konstantno pri vrhu 2. SNL in ima močno ekipo.«
Jože Mohorič
Na Ptuju še Marlon
Pri ptujskem drugoligašu Dravi so v sestavljanju igralskega mozaika za novo sezono aktivni še tik pred prvenstvom. V klubu so ocenili, da sicer mlada ekipa potrebuje še enega izkušenega branilca, zato so se za sodelovanje dogovorili z Brazilcem Marlonom Rogeriom Schwantesom. Ta 26-letni Brazilec v Sloveniji ni neznanka, saj je že nastopal za Celje v 1. SNL.
Nogomet • Rok Kronaveter
Kronaveter odslej za nemški Energie
Rok Kronaveter, ki je pustil s svojimi igrami močan pečat pri (tedanjem) ptujskem prvo-ligašu, bo odslej nastopal v 2. nemški ligi. V svoje vrste ga je namreč zvabil Energie iz Cot-tbusa, katerega je v 1. ligi dve leti (2007-09) vodil slovenski trener Bojan Prašnikar. Prav slednji je bil odločilni člen pri prestopu, saj sta Kronaveter in Prašnikar sedaj sodelovala pri velenjskem Rudarju, kamor je Rok odšel po odhodu s Ptuja.
23-letni Mariborčan je prvo profesionalno pogodbo podpisal z Dravo in zelo zgodaj opozoril nase z odličnimi igrami. Zanj so zanimanje hitro pokazali nekateri domači in tuji klubi in v več primerih se je zdelo, da je prestop tik pred realizacijo; še posebej je bilo to aktualno po odlično odigrani sezoni 2006/07. Treba je bilo odigrati le še zadnjo prvenstveno tekmo v Domžalah in se nato odpeljati v Italijo ter podpisati pogodbo. A je Rok igrišče v Domžalah zaradi poškodbe zapustil že po nekaj odigranih minutah ... Prestop
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter bo odslej branil barve nemškega drugoligaša Energia iz Cottbusa.
je seveda padel v vodo, zaradi tega pa je posledično tudi ptujski klub ostal brez realno pričakovane odškodnine. Po tem se je finančna konstrukci-
ja začela počasi, a vztrajno se-suvati, končala se je s prisilno poravnavo v začetku letošnjega leta.
Kronaveter je v 1. SNL od-
igral 122 tekem in dosegel 31 zadetkov, z nemškim klubom pa je podpisal triletno pogodbo.
JM
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Kek določil 21 igralcev za tekmo z Avstralijo
Slovenska nogometna reprezentanca bo v nedeljo začela priprave za prijateljsko tekmo z Avstralijo, ki bo 11. avgusta predvidoma v Stožicah, selektor Matjaž Kek pa bo zadnji test pred začetkom kvalifikacij pričel z 21 imeni. Edini novinec na seznamu je nekdanji nogometaš Interblocka in zdajšnji Maribora Josip Iličič.
Tekma z Avstralijo tudi uradno naznanja začetek novega cikla, kjer se bo slovenska reprezentanca borila za nastop na evropskem prvenstvu leta 2012. Kekovi izbranci bodo imeli v skupini z Italijo, Srbijo, Severno Irsko, Estonijo in Ferskimi otoki vse prej kot lahko delo. »Tekma proti 20. reprezentanci s Fifine lestvice je zadnja preizkušnja pred začetkom novega kvalifikacijskega ciklusa za Euro 2012. Ne glede na težave posameznih igralcev je v tem trenutku najpomembneje, da preverimo, v kakšnem stanju so posamezniki,« je pred tekmo z Avstralci povedal Kek.
Jedro reprezentance ostaja bolj ali manj nespremenjeno,
Foto: Črtomir Goznik
Josip Iličič (levo) je v zadnjem prestopnem roku iz Interblocka prestopil v Maribor in si z odličnimi igrami v začetku sezone prislužil poziv v člansko reprezentanco Slovenije.
pred zborom pa so na Kekovo odločitev, koga vpoklicati, do določene mere vplivale poškodbe. »Nekaj igralcev, ki so bili na svetovnem prvenstvu,
manjka zaradi poškodb, medtem ko si nekateri še urejajo klubski status. Jedro reprezentance je znano, edini novinec pa je, v dogovoru s selektorjem
mlade reprezentance, Josip Iličič,« je sklenil Kek.	sa
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek, selektor slovenske nogometne reprezentance
Seznam igralcev za tekmo z Avstralijo:
-	vratarji: Samir Handanovic (Udinese), Aleksander Šeliga (Sparta Rotterdam), Jasmin Handanovic (Empoli);
-	obramba: Mišo Brečko (FC Köln), Dejan Kelhar (Cercle Brugge), Matej Mavrič (KSV Superfund), Boštjan Cesar, Bojan Jokič (oba Chievo, ITA), Branko Ilič (FC Moskva);
-	vezisti: Dalibor Stevanovic (Vitesse), Dare Vršič (FC Timi-soara), Valter Birsa (Auxerre), Andraž Kirm (Wisla), Josip Iličič (Maribor), Robert Koren, Aleksander Radosavljevic;
-	napadalci: Milivoje Nova-kovic (FC Köln), Tim Matavž (Gröningen), Zlatan Ljubijankic (Gent), Zlatko Dedic (Bochum), Miran Burgič (FC Wacker Innsbruck).
Reprezentančni zbor bo v nedeljo na Brdu pri Kranju.
Nogomet • Prijateljske tekme
Aluminij - Nacional (Portugalska) 0:2 (0:0)
ALUMINIJ: Bratušek, Topo-lovec, Medved, Kljajič, Bajlec, Rotman, Djokič, Režonja, Kme-tec, Pučko, Rešek. Igralo so še: Poljanec, Breg, Pranjič, Potočnik, Romih, Krajnc, Furek. Trener: Bojan Flis.
Pravo preizkušnjo pred prvim prvenstvenim srečanjem 2. SNL z ekipo iz Doba so nogometaši Aluminija odigrali pod Pohorjem z ekipo Nationala. Za to portugalsko ekipo igrajo med drugim trije nogometaši iz Slovenije, in sicer bivši kape-tan Maribora Rene Mihelič, ki je igral vso tekmo, ter Školnik in Pečnik, ki tokrat nista vstopila v igro.
Trener Aluminija Bojan Flis je v igro poslal enajsterico, ki bo najverjetneje pričela tudi srečanje proti Dobu: priložnost je dobil mladi Pučko, ki bi naj zamenjal Milca, ki je odšel v Maribor. Odsoten je bil tudi Krajcer (je na preizkušnji v tujini), na mestu branilca ga je zamenjal Žiga Kljajič iz Dravograda. Vsa igra je usmerjena k hitremu pretoku žoge ter prenosu igre pred tekmečev gol, ki zagotavljata največ priložnosti za napadalce, da spravijo žogo za hrbet gostujočega vratarja.
Sicer pa so se nogometaši Aluminija dobro kosali z igralci Nationala; v igri so bili enakovredni, čeprav so gostje imeli nekaj priložnosti več. Po težkem igrišču in močnemu nalivu so Portugalci dvakrat zadeli v polno in s tem premagali drugoligaša iz Kidričevega, ki je z igro še enkrat dokazal, da gre za ekipo, ki lahko povsem konkurenčno igra z močnejšimi ekipami, in to ne glede na spremembe v ekipi. Vsa leta nazaj so bili nogometaši Aluminija zelo visoko uvrščeni v 2. slovenski ligi in so vedno člani skupine ekip iz zgornjega dela prvenstvene razpredelnice. Te uspešne igre, še posebej proti angleškemu Leicesterju, beograjski Crveni Zvezdi in sedaj Nationalu, pa naj bi bile dobra garancija za uspešno nastopanje v prvenstvu. Vsi v Kidričevem si želijo, da se ne bi ponovila minula jesen, ko so veliko točk izgubili na domačem igrišču.
Danilo Klajnšek
ZAVA Gerečja vas -Labod Drava 2:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Kurež (10), 1:1 Kokot (14), 1:2 Firer (25), 2:2 Kokot (38), 2:3 Drobnjak (57), 2:4 Zagoršek (70).
ZAVA GEREČJA VAS: Zupa-nič, M. Lešnik, Vnuk, Draško-vič, Kaisersberger, Lončarič, Šešo, Sagadin R., Hertiš D., Čeh, Kokot. Igrali so še: J. Sagadin, M. Lešnik, Ornik. Trener: Žitnik Franc
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger, Gorinšek, Toplak, Ro-škar, Dugolin, Fekonja, Emer-šič, Firer, Matjašič, Kurež. Igrali so še: Simonič, Pečnik, Marlon, Drobnjak, Kukec, Krajnc, Wagner, Gril, Bakovic, Zagoršek, Pauko. Trener: Bojan Špehonja V zadnji preizkušnji pred začetkom tekmovanja v 2. SNL so nogometaši ptujske Drave premagali štajerskega ligaša Zava Gerečja vas precej težje, kot so pričakovali. Srečanje je potekalo v deževnem vremenu in na dobro pripravljenem igrišču, odločeno pa je bilo šele v drugem polčasu. Takrat so gostje izkoristili napake v domačih obrambnih vrstah, ki so jim že pohajale moči.
JM
Zavrč - Medžimurje 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Murat (16), 1:1 Grgič (47), 2:1 Murat (57), 2:2 Grgič(77), 2:3 Levačič (87) ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuser-banj, Frangež, Marinič, Šnajder, Čeh, Fridl. Igrali so še: Dukarič, Fruk, Bratkovič, Vinkovič, An-tolič. Trener: Miran Emeršič.
MEDŽIMURJE: Jukič, Ce-liščak, Kostič, Andre, Mitas, Alua, Grgič, Garba, Jambrušič, Jukič, Kovač. Igrali so še: Be-šanič, Piturič, Levačič, Tijago, Slavic, Sečan, Kovačevič, Miro-ševič. Trener: Vjeran Šimunič.
Ekipa Zavrča še naprej odigrava tekme z močnimi nasprotniki; tokrat je bil njihov tekmec Medžimurje, sicer ekipa, ki je še lani nastopala v 1. hrvaški ligi. Domačini so igrali dobro, dvakrat so tudi vodili z zadetkoma Mateja Murata. Gostje so šele proti koncu tekme uspeli izenačiti in nato tik pred koncem priti tudi do zmage.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat, dvakratni strelec na tekmi Zavrč - Medžimurje
Športno plezanje • Svetovni pokal v balvanih
Mina v Münchnu v finalu balvanov
Trije najboljši slovenski športni plezalci so nastopili na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Munchnu. Pri fantih je bil Klemen Bečan 13., boljši uvrstitvi pa sta dosegli dekleti, Natalija Gros in Mina Markovič.
Slovenski plezalki sta uspešno opravili s kvalifikacijami in polfinalom ter se uvrstili med najboljših šest, ki so se merile v finalu. Grosova je na koncu pristala tik za najboljšimi, na četrtem mestu,
V Arcu dvakrat visoko
Mina je v sredini julija nastopila tudi na tekmovanju Rock master v Arcu, ki je bilo generalka za svetovno prvenstvo 2011. Ptujčanka je nastopila v obeh preizkušnjah, v balvanih in težavnostnem plezanju, v obeh pa je dosegla visoke uvrstitve; na balvanih je bila šesta, v težavnosti pa sedma.
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič
Markovičeva pa je tekmo končala mesto za njo. Zmagala je Japonka Akijo Noguči pred Avstrijko Anno Stohr - ti sta tudi vodilni tekmovalki v
skupnem seštevku svetovnega pokala. Za Ptujčanko je to najboljša letošnja uvrstitev na tekmah svetovnega pokala (v finale se je uvrstila tudi v Švi-
ci, kjer je osvojila končno 6. mesto), Natalija pa je najboljšo uvrstitev izenačila - prve stopničke še čakamo ...
JM
Rezultati, München:		
1. Akiyo Noguchi	1989	JAP
2. Anna Stöhr	1988	AVSTRIJA
S. A. Galliamova	1986	RUS
4. Natalija Gros	1984	SLO
5. Mina Markovič	1987	SLO
6. Yulia Abramchuk 1982		RUS
Skupni vrstni red v svetovnem pokalu, balvansko plezanje:
1.	Akiyo NOGUCHI	JAP	455.00
2.	Anna STOHR	AVSTRIJA	448.00
3.	C. GRAFTIAUX	BEL	426.00
4.	Alex JOHNSON	USA	341.00
5.	Juliane WURM NEM	299.00
6.	Natalija GROS SLO	278.00
7.	Melissa LE NEVE FRA	237.00
8.	Y. ABRAMCHUK RUS	207.00
9.	Cecile AVEZOU FRA	198.00
10.	J. LAVARDA ITA	193.00
11.	M. MARKOVIČ SLO	189.00
BD Ranca
Kajak-kanu •
EP v Rusiji: Tilen Vidovič petnajsti
V Rusiji je potekalo evropsko prvenstvo za mladince in mlajše člane v kajakih na mirnih vodah. V slovenski odpravi je bil tudi Tilen Vidovič, član BD Ranca iz Ptuja. Tilen se je na 500-metrski progi uvrstil v B-finale in skupno zasedel pet-naj sto mesto, na 200-metrski progi pa je izpadel v polfinalu.
Jadranje m
EP v Franciji
V francoskem Hourtinu je potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v jadranju v disciplini Laser 4.7. Tudi na tem prvenstvu so imeli Ptujčani dva tekmovalca, in sicer Jureta Medveda in Vida Laha. V šte-
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca)
vilčni konkurenci 232 tekmovalcev je Jure na koncu osvojil 125. mesto, Vid pa je bil 138.
V klubu so z vsemi dosežki zadovoljni, fantje pa bodo na prihodnjih tekmovanjih še kaj
dodali in ponovno razveselili ljubitelje teh športov na Ptuju.
Danilo Klajnšek
■
>,\. - i
Afe - BlišARSKl MfíBjE.:
WW . Wírin il H ITC If y ACÍ llwft»
il ličili ra Mil if
ÄUBIP
»MM
/ ? i
WKIYH f
» J

DEJAN
RAFAL
r
ZAVECJACKIEWICZ
SSÍHÍSEb <3= @BMMESB SDíl®
LJUBLJANA, ŠPORTNA DVORANA STOŽICE
it.
www.boksspektakel.com
vstopnice v prodaji že za <171 RTE) na: eventlm.s| t i
Judo m Drava Ptuj
Urška Urek osvojila 3. mesto na evropskem pokalu v Pragi
Urška Urek izpolnila tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu mladink v judu
Urška Urek je trenutno v odlični formi. To je dokazala dvakrat v juliju, ko je marče-vski srebrni kolajni iz evropskega pokala na Portugalskem dodala bronasti v Paksu na Madžarskem in minuli vikend še v Pragi na Češkem. S kolajno v Paksu je izpolnila normo za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Sofiji, uspeh v Pragi pa ji je odprl pot tudi na svetovno prvenstvo mladink, ki bo oktobra v Maroku.
Urškin letošnji veliki uspeh predstavlja tretje mesto v Pragi, ki ga je osvojila minulo nedeljo. Ob pravem času je dokazala, da vzdrži tudi psihološki pritisk, saj je bila Praga zadnja priložnost za potrditev norme za svetovno prvenstvo. Na tej
Kolesarstvo
tekmi je v prvem kolu gladko premagala Hrvatico Ivano Šutalo, v naslednjem pa je po trdem boju premagala tudi doslej nepremagljivo Nemko Pfortnerjevo. V polfinalu se je pomerila s prvo nosilko v kategoriji in tudi kasnejšo zmagovalko, Nemko Sabrino Probst. Po napaki v tretji minuti je žal izgubila v končnem prijemu. Urška se je nato zbrala in v finalu repasaža za tretje mesto gladko, z ipponom, odpravila še Litvanko Jablonskyte. Tako je Urška izpolnila normo tudi za letošnji nastop na svetovnem prvenstvu za mladinke, ki bo oktobra v Maroku.
S trenerjem Vladom Čušem planirata v zaključnih pripravah še udeležbo na pripravah in tekmovanjih doma in v tujini. V avgustu tako potujeta v Izolo, Berlin in nato še v italijanski Lignano, kjer bodo priprave evropskih upov za svetovno mladinsko prvenstvo.
Sebi Kolednik
Aldo zmagovalec dveh etap dirke v Riu
Ptujski kolesar Aldo Ino Ilešič letos že drugo sezono nastopa za ameriško profesionalno ekipo Team Type 1. Aldo največje uspehe dosega v sprinterskih zaključkih etap, nase pa je v Ameriki opozoril predvsem z odličnim dirkanjem na kriterijih - dinamičnih in izredno spektakularnih krožnih dirkah po mestih.
Tokrat je odlično nastopil na dirki druge kategorije Tour do Rio (2.2) v Braziliji, kjer je slavil dve etapni zmagi. Obakrat je
bil najboljši v ciljnem sprintu glavnine, in sicer v predzadnji in zadnji etapi. Končno zmago na dirki je dosegel Italijan Tomas Alberio, Ilešič pa je končal na 58. mestu v skupnem seštevku. Za Alda je bil to prvi nastop po kratkem premoru. Ti dve etapni zmagi sta peta in šesta v letošnji sezoni: pred tem je trikrat slavil na dirki po Maroku in enkrat na dirki po Mehiki. Naslednja dirka, na kateri bo nastopil, bo kriterij v Charlottu.
JM
Aldo Ino Ilešič
Atletika • Veterani AK CP Ptuj
Komel odličen na srednjih progah
V senci članov, ki jim je bilo več pozornosti namenjene v dosedanjem delu sezone, pridno trenirajo in tekmujejo tudi atletski veterani. Po seriji mitingov doma in v sosednjih državah so se člani veteranske sekcije Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pred časom udeležili državnega prvenstva v Mariboru. Štirje so okoli vratu obesili skupno kar dvanajst kolajn. Najuspešnejši med njimi je bil ponovno neutrudljiv Miki Prstec. V starostni kategoriji od 50 do 55 let je zmage nanizal v metu krogle s sunkom 13,14 metra, v metu gire in v skoku v višino, kjer mu je uspelo preskočiti 161 centimetrov, v skoku v daljino pa je bil drugi s 518 centimetri. Še več pa šteje podatek, da mu je prav v vseh disciplinah uspelo dose-
Brane Komel je najboljši slovenski veteran v teku na srednjih progah.
či najboljše rezultate v sezoni. Naporen program v teku na
srednjih progah je imel Brane Komel, znan tudi kot odličen
triatlonec. V teku na 1500 metrov je zmagal v času osebnega rekorda, tekmuje v starostni kategoriji od 45 do 50 let, ki sedaj znaša 4 minute in 44,46 sekunde. Najhitrejši pa je bil tudi na 5000 metrov, kjer je ciljno črto pretekel v 17 minutah in 8,32 sekunde. Naporen tekmovalni spored je imel tudi najstarejši med ptujskimi veterani Dušan Koren, ki tekmuje v kategoriji od 55 do 60 let. Dvakrat je zmagal, v metu kopja z 42,81 metra in v skoku v višino s 143 centimetri. K temu pa je dodal še drugo mesto v skoku v daljino (421 centimetrov) in v suvanju krogle (9,21 metra). Od Ptujča-nov je v metalnih disciplinah nastopil še Mitja Velikonja, poleg zmage v metu gire je zabeležil še dve drugi mesti. O nastopih ptujskih veteranov na mednarodnih prvenstvih bomo poročali v nadaljevanju sezone.
Uroš Esih
Strelstvo • 50. svetovno prvenstvo v Münchnu
Za finale je zmanjkalo poguma, zelja je popraviti vtis
Jubilejno 50. svetovno prvenstvo v streljanju, ki se je z uradnim odprtjem predsednika MOK Jacquesa Rogga pričelo 30. avgusta v središču Munchna na Marijinem trgu, poteka v polnem zamahu, prav tako smo lahko spremljali že polovico vseh slovenskih nastopov.
Prvi sta na prizorišče impo-zantnega novoizgrajenega strelišča za puško šibrenico stopili slovenski članici Jasmina Maček in Tamara Matko. Prva je že na zadnji tekmi svetovnega pokala v italijanskem Lonatu pokazala, da je v letošnji sezoni dobro pripravljena, sproščeno in močno pa je s streljanjem pričela tudi v Munchnu. Samo dva zgrešena strela in rezultat 23 zadetih tarč v prvi seriji je napovedoval visoko uvrstitev, koncentracija z 19 zadetki pa je popustila že v drugi seriji in sanj o napredovanju v finale najboljše šesterice je bilo konec. Z dobro zadnjo serijo 23 zadetkov je sicer Mačkova popravila vtis in se s skupnimi 65
zadetki uvrstila v prvo polovico nastopajočih na 36. mesto. Druga slovenska predstavnica Tamara Matko, ki se je vrnila v reprezentanco po nekajletni motoristični avanturi organizacije tekmovanj moto GP v Katarju, je s 60 zadetki zaostala za rezultati dobrih zadnjih treningov pred prvenstvom in pristala na 62. mestu, vendar zaradi skromnega dosežka ni bila preveč potrta. Po daljši odsotnosti se samozavestna Matkova veseli ponovnega poziva v reprezentanco, z dvema zmagama na domačih GP v Pra-gerskem pa je pokazala, da je iz pravega testa ter se upravičeno lahko nadeja visokih uvrstitev v bodoče. Precej pozornosti in zanimanja so nase pritegnili najboljši slovenski strelci že z zračno puško, z izjemo Rajmonda Debevca pa sta si ostala člana ekipe Robert Markoja in Željko Moiče-vic veliko obetala že v prvem nastopu. Lastna visoka pričakovanja je izpolnil le najmlajši Moičevic, ki si je s 594 krogi
priboril 21. mesto, za finale pa zaostal samo za 2 kroga. »Napačno sem ocenil čas za počitek, na polovici tekme bi moral narediti krajšo pavzo, po dveh zaporednih deveticah na začetku četrte serije pa sem bil v ta korak nato 'prisiljen'. Rezultat ni slab, je celo nekoliko nad mojim letošnjim povprečjem, vendar se zavedam, da sem zamudil enkratno priložnost za uvrstitev v finale in s tem morebitne osvojitve kvote za olim-pijado v Londonu,« je občutke po tekmi strnil najmlajši član zlate ekipe iz Osijeka. Markoja se je s 591 krogi moral zadovoljiti s 46. mestom, kaj drugega pa ni ostalo niti Debevcu, ki se je zavedal, da z rezultatom 589 krogov, kar je v stilu celotne sezone, ne more več poseči med najboljše posameznike v tej disciplini, med 128 nastopajočimi je osvojil 58. mesto, želel pa je pomagati predvsem ekipi, ki je s 1774 krogi v konkurenci 28 ekip osvojila dobro 9. mesto. V nadaljevanju so se omenjeni trije strelci z MK-puško
Poli maraton v očeh domačinov
Avgust Farkaš, predsednik društva starodobnih koles Dimek
Poli maraton ¡e poln raznolikosti; na niem se srečamo kolesari vseh starosti iz vseh koncev Slovence. Prav tako ¡e pisana zbirka koles. Zanimivo ¡e opazovati, kako velika sta napredek in razvoj ko sta drugo ob drugem novo, tehnološko dovršeno kolo z vsemi dodatki in starodobnik iz predprejšnjega stoletja. Kolo ima na Slovenskem že več kot stoletno tradicijo. Nekoč je predstavljalo družinsko bogastvo, opremljeno je bilo z registrsko številko, zanj je bilo treba redno plačevati davke. Služilo je mobilnosti uporabnika in povzročalo nemalo preglavic na cestah, ki so bile makadamske in na-
menjene predvsem pešcem ter živalskim vpregam. Bol ko so se kolesa razvijala, bol so se približevala množični uporabi. Nekaj večjih mejnikov predstavlja npr. iznajdba obroča z naperami, verižni pogon na zadnje kolo, dve enako veliki kolesi in patentiranje zračnice.
Zaradi želje po druženju, ohranitvi lastnega znanja o starodobnikih in sklepanju novih poznanstev, je pred desetimi leti nastala zamisel o ustanovitvi organizacije ljubiteljev starih koles Dimek. Tudi letos bomo na Poli maratonu obudili zgodovino in predstavili kolesa, kakršna so bila nekoč.	m
60 strelov leže najprej preizkusili v eliminacijah, od koder sta v kvalifikacije napredovala le Debevec in Markoja, slednji je tam s 593 krogi osvojil 51. mesto, boljša uvrstitev pa je s 594 krogi na 39. mestu uspela Debevcu.
Največja pričakovanja in željo pa smo Slovenci gojili v dveh paradnih slovenskih disciplinah, v streljanju članov z MK-puško 3 x 40 strelov ter članov s puško šibrenico v disciplini trap. V slednji si je Matej Žniderčič do zadnje serije celo delil prvo mesto s peščico od 158 tekmovalcev, saj je zgrešil le dva goloba, po enega na serijo, in imel zraven tega še dve polni seriji, v zadnji seriji pa ni bil dorasel velikemu pritisku, saj je že takoj na začetku serije zgrešil prvi dve tarči, nato pa s serijo 20 iz prvega nazadoval na 43. mesto! Boštjan Maček je s 116 zadetki osvojil 56. mesto, Ivo Kompan pa je z rezultatom 108 zadetkov osvojil 115. mesto. Ekipno so zmagali Italijani s 361 zadetki, Slovenci pa so s 342 krogi zasedli 20. mesto. Prva priložnost osvojitve kvote je sicer splavala po vodi, vendar se jih bo v naslednjem letu ponudilo še kar nekaj. V skladu z letošnjimi povprečnimi rezultati so nastopili tudi člani ekipe z MK-puško 3 x 40 strelov ter si priborili 42., Debevec, 47., Mo-ičevic, in 59. mesto, Markoja. V ekipni razvrstitvi so evropski prvaki iz Osijeka s 3468 krogi osvojili 18. mesto od 31 uvrščenih ekip.
Prvenstvo se bo v drugi polovici nadaljevalo s programom VK za člane ter MK za članice, na svoj račun bodo prišle tudi vse strelke s pištolo. Najboljša ptujska strelka Majda Raušl bo nastopila v nedeljo, 8. 8., ob 10.00 oziroma ob 11.45.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA -SOBOTA ob 17.00: Nafta - Domžale; ob 18.00: Rudar Velenje - Luka Koper; ob 20.00: HIT Gorica - CM Celje; NEDELJA ob 17.00: Triglav - Primorje; srečanje Olimpija - Maribor bo odigrano v sredo, 18. 8.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Dravinja Kostroj - Labod Drava; SOBOTA ob 18.30: Garmin Šenčur - Bela krajina; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Roltek Dob, Šmartno - Krško, Mura 05 - Interblock.
PRIJATELJSKA TEKMA
V	soboto, 7. 8., ob 18.00 bodo nogometaši Zavrča odigrali pripravljalno tekmo z ekipo Malečnika.
V	torek, 10. 8., ob 17.30 bodo nogometaši Zavrča v svojem športnem parku gostili ekipo Domžal.
TURNIR V ROGOZNICI
Nogometni klub Rogoznica bo v soboto, 7. avgusta, organizator tradicionalnega turnirja v nogometu, na katerem bodo ob domači ekipi nastopili še NK Podvinci, NK Grajena in NK Cerkvenjak. PROGRAM TURNIRJA: 14.00 - prva tekma 15.30 - druga tekma 17.00 - tekma za 3. mesto 18.30 - tekma za 1. mesto 20.00 - podelitev pokalov
Strelka Majda Raušl v nedeljo na SP
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v streljanju, ki poteka v Munchnu, bo ptujska strelka Majda Raušl v streljanju z zračno pištolo nastopila v nedeljo, zadnji dan tekmovanja.
15. poletni rokometni tabor 2010
ORGANIZATOR? Rokometni klub Jeruzalem Ormož KRAJ? Dejavnost bo potekala na objektih Osnovne šole Kog, Kog 6, 2276 Kog.
ČAS? Tabor bo deloval v času od ponedeljka, 23., do petka, 27. avgusta 2010.
PRIČETEK TABORA? V ponedeljek, 23. avgusta 2010, ob 17. uri. CENA? Znaša 50 EUR, za dva otroka iz ene družine 80 EUR. UDELEŽENCI? Dekleta in dečki - letniki 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002. Tabora se lahko udeležijo tudi rokometaši drugih klubov.
PROGRAM? Treningi bodo za letnike 1997, 1998, 1999 potekali dvakrat dnevno na športnem igrišču na Kogu; mini rokometaši 2000, 2001, 2002 bodo trenirali v telovadnici OŠ Kog.
SKUPINE? Otroci bodo razdeljeni v tri skupine: A skupina (1997), B skupina (1998, 1999), C skupina (2000, 2001, 2002).
PROSTI ČAS? Prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše.
PREHRANA? Poskrbljeno bo za pet obrokov na dan. Zajtrk (5 x), kosilo (4 x), večerja (5 x) in dvakrat na dan malica.
BIVANJE? Spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih OŠ Kog.
OPREMA? Za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočamo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno.
ZAKLJUČEK TABORA? Zaključek tabora s piknikom ter tekmami otrok proti staršem bo v petek, 27. avgusta 2010.
Informacije in predprijave do petka, 20. avgusta 2010: 031 510 892 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož) ali na e-mail: rkor-moz@gmail.com
V nedeljo v Ljutomeru dirke s kasaškim derbijem
V	okviru 54. občinskega praznika bo v nedeljo na ljutomerskem hipodromu velika konjeniška prireditev z osrednjo točko sporeda, 20. slovenskim kasaškim derbijem. Na 2600 metrov dolgi stezi se bo pomerilo dvanajst štiriletnih kasačev. Pričetek ob 14. uri.
DK, UK, NŠ
Kasaštvo: Lester tretji v Subotici
V srbski Subotici je bila tradicionalna mednarodna kasaška dirka, poimenovana Dužijanca. Na dirki, ki so jo na 1600 metrov dolgi progi izvedli v dveh tekih, je nastopil tudi štirinajstletni nemški žrebec Lester (lastnika Jože Sagaj ml., KK Ljutomer, in Zvonko Osterc, KK Slov. gorice Lenart) in osvojil 3. mesto - v prvem teku s časom 1:15,2, v drugem pa s časom 1:14,3.
NŠ
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Foto: UE
Pogovor • Gabriela Slavec, balonarka
Vražje« ženske letijo v nebo
»
Ko govorimo o »vražjih« ženskah, ne moremo mimo Gabriele Slavec, ki je dokazala, da balonarstvo kot šport ni rezerviran samo za moški svet, temveč lahko tudi nežni spol najde svoj prostor visoko pod oblaki. Njeno ime na slovenski športni sceni do sedaj ni na veliko odmevalo, a vse se je spremenilo v juniju tega leta, ko je na prvem to-plozračnem balonarskem evropskem prvenstvu za ženske v Litvi za Slovenijo osvojila zlato. Konkurenca je bila neusmiljena, saj se je pomerila s 27 kandidatkami, med katerimi je bila tudi Lidsey Muir, Gabrielin velik balonarski idol. Sama pravi, da se v njej pretakata dva povsem različna temperamenta, hladni in razsodni slovenski ter vročekrvni brazilski. Vse kaže, da je to dobitna kombinacija, ki je odločila, da bo Gabriela Slavec prva dama na Slovenskem balonarskem nebu.
Po vaših žilah se pretaka slovenska in brazilska kri. Kam segajo vaše korenine?
Mama je Brazilka in moj oče je Slovenec. Rodil se je leta 1940 blizu Ljubljane. Pri šestnajstih letih je z očetom in bratom zapustil Slovenijo in ga mahnil v Brazilijo s »trebuhom za kruhom«. Rojena sem v mestu Sao Paulo v Braziliji, a zelo rada se vračam v Slovenijo, kjer imam sorodnike, s katerimi redno vzdržujem stike.
Brazilijo ljudje največkrat povezujemo s sambo in vročekrvnim temperamentom. V čem se razlikuje od Slovenije?
Moj temperament je odlična kombinacija obeh kultur. Slovenski temperament je v primerjavi z brazilskim umirjen in hladen, brazilski pa je zelo vročekrven. Pri balonarstvu je zelo pomembna zbranost in umirjenost in takrat pridejo na dan moje slovenske korenine, ko pa je treba rezultat bučno proslaviti, pa sem tipična Bra-zilka. Izvrstna kombinacija, ustvarjena za balonarski šport. Drugače ni tako velikih razlik. Če svoje brazilske prijatelje primerjam s slovenskimi, najdem veliko skupnih potez. Vsi se radi zabavajo.
Če živiš v Braziliji, se verjetno še bolj zavedaš tiste svoje druge polovice?
Prav zaradi tega dejstva je v Braziliji zelo dejavna slovenska skupnost. Dvakrat na leto Slo-
venci pripravimo veliko slavje, imamo svoj pevski zbor, tečaj slovenskega jezika in druge družabne aktivnosti, ki nas povezujejo.
Velikokrat obiščete Slovenijo?
V	zadnjih letih se vsaj dvakrat na leto odpravim na balo-narsko tekmovanje v Evropo. In ko sem že enkrat preko luže, ga rada mahnem v Slovenijo, kjer me vedno toplo pričakajo sorodniki in prijatelji. Prek balonarskega športa se je tako skozi leta stkalo veliko prijateljskih navez, ki so moja vez s Slovenijo. Skupaj delimo ljubezen do letenja in balonov. Sem članica balonarskega društva Uranos in prav s tem klubom sem v Litvi letos osvojila zlato.
Slovenija me je kot dežela povsem začarala, saj sem velik ljubitelj narave. Moram se pohvaliti, da sem bila leta 2002 na Triglavu, tako kot se za Slovence spodobi. Zelo rada pla-ninarim, saj uživam v občutku osvajanja vrhov. V Sloveniji je še veliko krajev in skritih kotičkov, ki jih želim raziskati. Rada se vračam.
V	čem se življenje v Braziliji razlikuje od življenja v Sloveniji?
Življenje v Braziliji je povsem drugačno od življenjskega utripa v evropskih mestih. Sao
Paulo je ogromno mesto, saj v njem živi kar 20 milijonov ljudi. Seveda se tako veliko mesto srečuje s povsem drugačnimi problemi kot manjša mesta. Prometni zamaški, nepopisna gneča, kriminal in nasilje so nekaj povsem vsakdanjega. Ko sem v Sloveniji, sem vsakič znova presenečena nad dejstvom, da lahko sredi noči pohajkujem po mestnih ulicah in se počutim varno. Velika mesta pa imajo tudi svoje prednosti, saj ti je vse na dosego roke. Izbiraš lahko med pestro ponudbo različnih restavracij, trgovine so odprte 24 ur na dan, tako da resnično zadovoljijo še tako zahtevno potrebo prebivalcev mesta. A ko odprem okno svojega stanovanja, je vse, kar vidim, sivi beton z nekaj zelenja, ki pa ni omembe vredno. Ko pa se skozi okno ozrem v Sloveniji, se pred mano razprostira narava. Pogrešam tudi zimo in sneg. Če boste Brazilcu poskušali opisati zgodbo o letnih časih, bo začuden, ker si tega ne zna predstavljati. V Braziliji sicer imamo nekaj snega, a na visoki nadmorski višini.
Toplozračni baloni so za žensko precej nenavaden šport. Kako bi opisali vaše prvo srečanje z njimi. Kaj vas je tako očaralo?
Moja balonarska zgodba je
dolga 20 let. Z balonarstvom so se pričeli prvi ukvarjati plezalci iz plezalnega kluba Sao Paulo. Starša sta imela prijatelje, s katerim so skupaj delili strast do jamarstva. Nekega dne so našo družino povabili na balonarski miting, ki je bil eden prvih v Braziliji. To je bilo leta 1987. Spominjam se, da je bil miting v rojstnem kraju moje mame in da so me baloni popolnoma prevzeli. Bila sem ponosna, da sem lahko del balonarske posadke. Čez štiri leta so me znova povabili na miting, ki je postal že tradicionalen in od takrat sem ostala zapisana temu športu. Pomagala sem na vsakem brazilskem balonarskem tekmovanju. Čez šest let sem dočakala svoje prvo mednarodno tekmovanje, ki je potekalo v Sagi na Japonskem. Do danes sem nanizala že veliko tekmovanj in si pridobila poglobljeno znanje iz balonarskih pravil in praktičnega znanja letenja z balonom.
Katere osebnostne karakteristike naredijo dobrega pilota toplozračnih balonov?
Pri balonarstvu je zelo pomembna potrpežljivost, pilot pa mora imeti tudi veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Po vzletu se lahko spremenijo pogoji letenja in pilot se mora v danem trenutku pravilno odločiti. Če se na primer med letom spremeni veter, pilot ne bo dosegel zastavljenega cilja. V tem
enakovredno konkurirajo moškim. Na prvem balonar-skem evropskem prvenstvu za ženske smo dokazale, da glede previdnosti, ki je povezana z varnostjo letenja, celo presežemo moške.
Na tem tekmovanju ste v ženski kategoriji (FAI) za Slovenijo osvojili prvo mesto. Konkurenca je bila močna. Katere nianse so odločale o zmagi?
Naša ekipa ima za seboj že veliko poletov. Na tekmovanju je bil naš cilj, da ostanemo zbrani. Imeli smo svojo strategijo, ki smo ji sledili. V petnajstih nalogah smo zbrali 11.488 točk. Na koncu smo imeli najboljše povprečje.
Kdo je vaš vzornik iz vrst pilotov toplozračnih balonov?
Moja vzornica je Angležinja Lindsay Muir, ki je zelo izkušena pilotka, saj ima za seboj že 2400 ur poletov s toplozrač-nim balonom. Občudujem jo tudi kot osebo, saj je zelo dostopna. V čast mi je bilo tekmovati z njo.
Po poklicu ste geofizik. Kje ste zaposleni in kaj je pravzaprav delo geofizika?
Doštudirala sem geofiziko. To je panoga, ki se ukvarja s preučevanjem Zemlje. Pri tem uporabljamo kvantitativne fizikalne metode, kot so seizmični odboj in lom ter težnost. Poslužujemo se tudi elektromagnetnih in radioloških metod. Geofizik mora imeti veliko znanja s področja fizike in geologije. Leta 2003 me je neko novona-stalo brazilsko podjetje povabilo k sodelovanju pri projektu Project of aerosurveys in Gra-vimetry, magnetometry and
Imata jamarstvo in balo-narstvo kaj stičišč?
Na videz sta si ta dva športa povsem kontrastna in različna, saj pri prvem tavaš po temi jame, pri drugem pa si visoko na nebu in pod soncem. Pa vendar imata skupna stičišča. Pri obeh športih je zelo pomembno timsko delo, kar pomeni, da je naša varnost vedno povezana z drugimi člani tima. Imamo skupen cilj, ki ga želimo varno realizirati. V obeh športih beseda prijateljstvo in povezanost dobi novo dimenzijo.
V Braziliji ste prepoznavna tekmovalka in mednarodna sodnica. Koliko ur letenja s toplozračnimi baloni imate za sabo?
Licenco za letenje s toplo-zračnimi baloni sem opravila leta 2000 in do danes sem nanizala kar 220 ur letenja v vlogi pilota toplozračnega balona.
Leta 2008 je 42-letni duhovnik Adelir Antonio de Carli želel postaviti svetovni rekord z baloni, napolnjenimi s helijem, kar se je precej krvavo končalo. Je ta podvig močno odmeval v tamkajšnjih balonarskih krogih?
Dejstvo je, da ta tragedija v brazilskih balonarskih krogih ni na veliko odmevala, saj je šlo za duhovnika, ki ni imel ustreznega znanja in licence za letenje. V tem primeru je šlo za brezglavo avanturo. Ta isti vikend, ko se je zgodila tragična nesreča, je v neposredni bližini potekal balonarski miting, a baloni niso vzleteli v zrak zaradi slabega vremena. Kakorkoli že, iz takšnih nespametnih nesreč se lahko vsi nekaj
trenutku mora ostati zbran, saj se le tako lahko pravilno odloči za novi cilj pristanka. Zelo je pomembno, da imaš ob sebi dober tim, kajti tako lahko resnično uživaš v letenju.
Balonarstvo je bilo kot tekmovalni šport dolgo rezervirano le za moške, leta 2008 pa je FAI v Salzburgu sprejel tudi žensko kategorijo. Zakaj so ženske pilotke tako dolgo čakale na sprejetost?
Ne bi rekla, da je šlo v tem primeru za čakanje na spreje-tost, saj smo imele ženske možnost tekmovati na vseh mednarodnih tekmovanjih. Razlika je samo v tem, da imamo ženske zdaj svoja tekmovanja, kar splošno poveča število tekmovanj, ki se jih lahko udeležimo. S tem si pridobimo veliko praktičnega znanja. Ta tekmovanja so še vedno vključena v splošno kategorijo in tega ne želimo spremeniti. Rade letimo z moškimi. Balonarstvo pa je tudi en izmed redkih športov, kjer lahko ženske povsem
Radiometric methods. To je bil velik projekt in določili so me kot vodjo geofizikalnega tima. Trenutno ne opravljam svojega poklica, saj sem se usmerila v organizacijo balonarskih tekmovanj in prireditev, občasno pa delam tudi kot vodič. Vendar ne za klasično obliko turizma, temveč gre za vodenje študentov, ki želijo prek študija raziskati okolje, geologijo, biologijo, astronomijo ...
Privlači vas tudi jamarstvo?
Starši so me že v otroštvu navdušili za jamarstvo in danes sem članica jamarskega kluba v San Paulo, imenovanega Uniao Paulista de Espeleologia. Naš klub se zraven jamarstva ukvarja še z raziskovanjem jam in z izdelavo jamarskih zemljevidov. V naših odpravah sodelujejo tudi jamarji iz Slovenije, zato smo v zelo dobrih odnosih z Inštitutom za raziskovanje Krasa, Postojna. Slovenci imate nekaj zelo izkušenih jamarjev, ki se lotevajo velikih projektov.
naučimo. Polet z balonom ni brezglava avantura. Če želimo zagotoviti varnost, ga moramo skrbno načrtovati in varnost vedno postaviti pred želje.
Kakšni so vaši osebni, poslovni in športni cilji za prihodnost?
Vesela bom, če bom tudi v prihodnosti lahko ostala del mednarodnih balonarskih tekmovanj in si občasno privoščila kakšen tekmovalni polet. Zelo rada potujem in prek tega športa lahko spoznam različne kotičke sveta, ki jih drugače ne bi nikoli obiskala.
Ima balonarstvo svoj rok trajanja?
Balonarstvo za razliko od drugih športov nima roka trajanja. Letite lahko vedno, in če se na nebu zaradi starosti kot pilot ne počutite več varno in sproščeno, ste lahko še vedno del ekipe na tekmovanjih ali pa sodelujete pri razvoju tega športa.
Spletna stran Gabriele Slavec: www.balonismonoar.com.br
Aleksandra Jelušič
Fotoreportaža • Marjan Keiner
Evropsko prvenstvo v kolesarstvu - Ankara 2010
Foto: Marjan Keiner
Najrevnejši del Ankare, kjer hiše kar razpadajo.
Ženska pridobiva bombaž.
Mladost in starost, generacijske razlike
Foto: Marjan Keiner
Gospod, ki prodaja preste in vodo.
Foto: Marjan Keiner
Tipična prodajalna spominkov
Foto: Marjan Keiner
petek • 6. avgusta 2010
Zanimivosti, turistični tednik
Štajerski	21
Nagradno turistično vprašanje .
Bogata prireditvena dejavnost tudi avgusta
Potem ko sta se iztekla prvi festival komorne glasbe Musica Poetovionis 2010 in Art Ptuj 2010 s festivaloma glasbe in sodobne umetnosti, se bosta na Ptuju v tem mesecu zgodila še dva festivala: festival Dnevi poezije in vina ter deveti festival Odprto mesto, ki bo letos na Ptuj pripeljal tudi legendarno skupino Laibach, ki bo imela koncert na ptujski tržnici, 28. avgusta. Hkrati s ptujskim koncertom bo skupina praznovala tudi 30- letnico svojega uspešnega delovanja.
Festival Dnevi vina in poezije, kot eden najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, ki ga organizira Študentska založba Beletrina. bodo potekali na Vrazovem trgu na Ptuju. Tako bo še en ptujski mestni trg dobil vsebino. Že štirinajsto leto zapored se bodo na tem festivalu združili pesniki iz celega sveta. Letos bo prvič potekal na Ptuju, in sicer od 25. do 28. avgusta. Doslej je gostil že
več kot 300 pesnikov. Pesniškemu branju se bodo že tradicionalno pridružile druge umetnosti, koncerti, filmske projekcije, ulične prestave, performansi, razstave, lutkovne predstave, bralne ulice za otroke, skratka središče Ptuja se bo za en teden ovilo v umetniške instalacije. Večeri pred Dnevi vina in poezije pa se bodo zgodili že 23. in 24. avgusta v Ljubljani, Padni, Volčah, Kr-
škem, Vrbi na Gorenjskem, Celju in Negovi. Med častnimi gosti festivala bo letos tudi avstralski pesnik Les Murray, večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado za literaturo in najpomembnejši avstralski pesnik. Spremljevalni program bo povezovala rdeča nit Glas, na to osrednjo temo bodo organizirali tudi okroglo mizo. Festival bo spremljal bogat vinski program. Vsi festivalski dogodki so brezplačni, so povedali organizatorji.
Razstave festivala sodobne umetnosti Art Stays bodo na ogled ves avgust na enajstih lokacijah. V času festivala je na Ptuju ustvarjalo več kot 50 umetnikov iz štirih celin sveta. Ustvarili so zanimive stvaritve z vseh področij umetnosti. Vse so naletele na veliko pozornost Ptujča-nov in obiskovalcev. Z umetniškim ustvarjanjem so se odkrivala tudi prizorišča posameznih dogodkov. Vsako leto jih je več. Zaključno dogajanje Art Staysa je letos z več per-formansi potekalo v Bastiji, v kleti Slomškove ulice na Ptuju, ki je del nekdanjega ptujskega mestnega obzidja, Zgornje ali Špehaste basti-je pri Roziki, ki so jo postavili med letoma 1555 in 1959. Del prve je še danes ohranjena v letnem vrtu
gostilne Pri Roziki (ploščad severovzhodne bastije). Klet je pred leti kupilo podjetje Tenzor, ker želi v njej urediti eminentni prireditveni prostor. Sredi 13. stoletja je srednjeveški Ptuj dobil status mesta, s tem pa pravico do obzidja kot pravnega in obrambnega pogoja za nadaljnji urbani razvoj. V novem veku se je Ptuj začel utrjevati pred vedno večjo turško nevarnostjo. Status trdnjave je izgubil leta 1782, v 19. stoletju je prevladalo prepričanje, da utrdbe in obzidje ovirajo promet in razvoj mesta nasploh, zato se je postopoma začelo odstranjevanje utesnjujoče obzidnega venca. Od
nekdanjega mogočnega obrambnega ptujskega obzidja se je do danes ohranilo bore malo, je v kratkem zgodovinskem orisu Ptuja in njegovega obzidja med drugim zapisala Stanka Gačnik, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in slovenistka.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Betka Dominko, Hajdoše 84 b, 2288 Hajdina. Danes vprašujemo, katere po vrsti bodo letošnje rimske igre Term Ptuj. Nagrada za pravilen dogovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 13. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska Bastija, ki je bila v okviru letošnjega festivala sodobne umetnosti Art Stays eden od prireditvenih prostorov, je burila duhove tudi zaradi tega, ker večina ni vedela, kje je.
Okoli sveta (49) • Piše: Filip Kovačič
Divja vožnja skozi puščavo
■ v v
Japonsko vozilo z zatemnjenimi okni se je pripeljalo na avtobusno postajo. Ven je skočil mlad moški in vesel začel kriliti z rokami. Policist v civilu mi ga je predstavil in rekel: „To bo tvoj šofer nocoj!" Malce sem si ga ogledal in si mislil: „Fant deluje kar pošteno - enega bom že obvladal, če bo šlo kaj narobe." Odložil sem svoj nahrbtnik na zadnji sedež in se vrgel na sovoznikov sedež. Naenkrat je skočil v avto še en moški, tik ob moji prtljagi. „Kaj je zdaj to?" sem si mislil? Policist je začel razlagati, da je vožnja dolga in naporna in da sta potrebna dva voznika, kajti en bo vozil tja, drug pa nazaj v Hurgado. Razlaga je sicer logična, vendar mi ni bila všeč. Dva domačina z enim
popotnikom sredi egipčanske noči čez puščavski predel!?! V trenutku sem si premislil in zaukazal moškemu, ki je sedel na zadnjih sedežih, da se premakne naprej, medtem pa jaz zasedem njegovo mesto. Vseeno sem se bolje počutil zadaj, kjer sem imel na očeh tako svojo prtljago kot tudi oba voznika.
Počasi smo zapeljeljali v noč. Neturistični del Hurgade je neosvetljen in ponoči zgleda nič kaj privlačno. Počasi smo krožili po mestu, ko smo naenkrat zavili v stransko ulico. Brez avtomobilskih žarometov bi bili v trdi temi. Oba mladeniča, ki sta bila z menoj, sta usklajeno skočili iz vozila. „Kaj se pa zdaj spet dogaja?" sem si pomislil.
in se oDjel z oDema. za pasom sem opazil pištolo! Za trenutek so me objele zle slutnje, vendar sem jih hitro odgnal. Mlajši moški je s prstom kazal name, medtem ko so se živahno (s kriljenjem) pogovarjali. Vsi trije so se začeli približevati vozilu, medtem ko sem jaz razmišljal, kaj se dogaja. Mož s pištolo mi je segel v roko in me pozdravil, oba mladeniča pa sta se brzinsko vkrcala nazaj v avto in že smo se odpeljali naprej. Ko sta videla moj začuden obraz, sta se nasmejala in rekla: „Nič straha, to je bil še en policist, mi vsi delamo za policijo, tudi avto je policijski ... " Kislo sem se nasmehnil in si svoje mislil. Kaj je res in kaj ni, se bo tako kmalu izkazalo.
Končno smo prispeli iz centra mesta, ko se je sovoznik obrnil nazaj in mi začel razlagati, da se moram vleči na zadnji sedež, da me bo pokril z deko. V polomljeni angle-
ščini mi je razlagal, da je pred nami vojaška kontrola, in če bodo v avtu opazili tujca skupaj z dvema Egipčanoma, bomo imeli težave. Namreč v Egiptu se zaradi straha pred ugrabitvami, terorizmom in Al Kajdo zelo bojijo, da bi se turistom kaj zgodilo. In kaj je bolj sumljivega kot dva mlada Egipčana, ki sredi noči vozita turista proti puščavi?
Če sem želel priti do cilja, do letališča in še pravočasno ujeti polet, potem mi ni preostalo drugega, kot da ju poslušam ... Na enak način smo prečkali še dve kontrolni točki, nato se je običajna cesta začela spreminjati v cesto puščave. Razen redkega grmičevja ni bilo ničesar. Ko smo dohiteli še eno vozilo, je šofer ugasnil luči. Objela nas je tema. Kaj takega še nisem doživel. Mladeniča sta si dajala duška, radio sta navila
do konca, voznik je pohodil plin in ugasnil luči. Skozi puščavo smo v trdi temi drveli več kot 130 kilometrov na uro! Začel sem se spraševati, zakaj je uganil luči, in rekla sta mi, da je tako bolje, ker tako ne svetimo vozniku pred nami. Če pa vidimo, bolje slutimo, da se približuje kak avto iz nasprotne smeri, samo na kratko »poblinkamo«. Vozili smo vedno hitreje, ko se nam je od zadaj približal še en avto, ki je tako kot mi ugasnil luči. Vse skupaj je zgledalo nerealno, če ne bi doživel, ne bi verjel. Razdalje med avti so majhne, nekaj več kot meter pri hitrostih okrog 140 na uro! Vse bolj mi je postajalo jasno, zakaj je v Egiptu toliko prometnih nesreč. Očitno bi me lahko bilo najbolj strah vožnje in ne tega, da bi me želeli oropati!
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Po ulicah egiptovskih mest
Foto: Filip Kovačič
NOGOMETNI TURNIRJI »GOIGETER CAGERALI« V TERMAH PTUJ
Edinstveno v Sloveniji - nogomet v kletki (3:3)
8., 15. in 22.8. in zaključni turnir 29.8.2010, v Termalnem Parku
Informacije in prijave: www.golgeter.com
III. Rimske Igre v Termah PUil
1 i. -19.8. otroški rimski tabori (animacija in dnevno varstvo) 19. - 22.8. starorimski tabor z igrami in povorko za vse generacije
Treningi ruske glavnine reprezentance
Olimpijski bazen - vsak dan od 18. ure naprej Termalni Park odprt vsak dan do 21. ure (do 8.8.2010)
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Informacije: 74 94150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
S&-Ó-«?
rt \
Termalni Parti
Termalni teh |
•s i
' t \
Termalni Park =
&
Grand Hotel Primus «
Kuharski nasveti
Polnjena paprika
Prihaja sezona paprik. In da jih ne bomo polnili samo na klasičen način (čeprav so klasične seveda odlične), nadaljujemo z nekaj nasveti za drugačno polnjenje paprike.
Polnjene paprike s sirom na žaru
Sestavine: 1 kg paprik (dolgih rdečih), 500 g sira (mehkejši ali mladi sir), sladka rdeča paprika, sol, poper, olje, 1 strok česna, sesekljan peteršilj.
Paprikam najprej odstranimo peclje in jih očistimo na enak način, kot bi jih pripravili za polnjeno papriko. Za
peko na žaru je najboljša dolga in malo večja rdeča paprika.
Pripravimo maso za polnjenje. Sir narežemo na manjše koščke, dodamo malo olja, rdečo sladko papriko, sol in poper. S tem nato napolnimo paprike in pazimo, da jih ne napolnimo preveč, sicer bo sir pri peki stekel iz paprike. Paprike damo na žar in jih po-pečemo z obeh strani. Pečene posujemo s peteršiljem in sesekljanim česnom. Tako pripravljene paprike so izvrstna priloga k mesnim jedem.
Polnjene paprike s tuno
Sestavine: 500 g tune v la-
V-, •	M
	Tr ■•'^ 1;
jit. jar,	
	
Polnjena paprika s sirom na žaru	Foto: kulinarika.net
Tačke in repki A	
Težave visavskega terierja v poletni vročini
Lastnica 5 let starega psička pasme višavski terier s Ptuja sprašuje, ali se da kako pomagati njenemu psu, ki ima že vsa leta v poletnih mesecih hude težave s kožo.
Ko je izpostavljen soncu, mu pordi koža na ušesih, glavi in tudi po telesu. Na ušesih pride prav do lušče-nja kože in močnega srbeža, tako da se kuža tudi intenzivno praska po ušesih in po telesu. Če ne pelje kužka pravočasno k veterinarju, se mu na ušesih naredijo gnojne obloge s krastami, prav tako se pojavijo kraste tudi po vratu in v okolici repa in kuža je žalosten in deprimiran in se venomer praska. Lastnico zanima, kaj se v bistvu dogaja z njenim psom v vročih poletnih dneh, ali je možno, da je ku-žek alergičen na vročino in kako mu lahko pomaga, da do tega ne bi prišlo. Lastnica psičku redno daje ampule proti bolham in klopom, ker pa je bele barve, bi tudi bolhe in njihove iztrebke hitro opazila na koži, tako da
bolhe zagotovo niso vzrok omenjenemu stanju. Kužka že vsa leta prehranjuje s hrano Royal Canine za vi-šavske terierje, tako da tudi hrana ne bi smela biti vzrok omenjenim težavam.
Gospa je zelo podrobno opisala težave pri njenem psu. Glede na njena zagotovila, da kuža nima bolh in da uživa kvalitetno briketirano hrano in glede na to, da se simptomi pojavljajo v vročih poletnih mesecih, lahko pri njenem kužku vsekakor posumimo na solarni alergijski dermatitis, oziroma po domače povedano, na alergijo na sonce oziroma sončne žarke. Take vrste alergija prizadene pogosto male pasme, maltežane, viša-vske terierje in druge pasme ter mešančke predvsem bele barve, prav tako je alergija na sončne žarke pogosta pri belih mucah. Pri omenjenem gre zaradi intenzivnega obsevanja z
stnem soku, 1 jajce, 125 g riža (lahko tudi ajda), peteršilj, sol, poper, rdeča paprika, 1 strok česna, 1 čebula, pelati, 4-5 paprik.
Čebulo nasekljamo in jo popražimo na kokosovem maslu. Posebej skuhamo riž (ali ajdo). Tuno odcedimo, ji dodamo popraženo čebulo, riž, jajce, peteršilj, stisnemo česen, dodamo sol, poper in rdečo papriko. Zmes premešamo z rokami. Paprikam odrežemo vrhnji del (s pecljem), jih operemo in napolnimo s tunino zmesjo. Položimo jih v lonec in preko njih polijemo pelate (da so pokrite s tekočino). Kuhamo približno 1/2 ure.
Omako lahko naredimo tudi gosto. Na kokosovem maslu prepražimo 3 žlice polnozrnatne (ali pirine) moke. Preko tega vlijemo nato pelate. Potrebno je ves čas neprestano mešati, da se naredi lepa omaka. Nato damo v to omako paprike in jih kuhamo pol ure.
Pečena polnjena paprika z rižem in sojo
Sestavine: 4 lepe večje paprike, 1 čebula, 5 žlic olivnega olja, 1 dl riža za rižoto, 10 dag sojinega mesa, začimbe, sol in poper, 100 g tekoče paradižnikove mezge.
Čebulo rumeno prepraži-mo, dodamo ji riž in sojino meso. Zalijemo z vodo in dodamo sveže začimbe z vrta (origano, peteršilj). Solimo
in popramo ter kuhamo toliko časa, da je riž al dente, približno 20 minut, odvisno od vrste riža. Ta čas pripravimo, očistimo in operemo paprike ter jih izdolbemo za polnjenje. Ko je riž kuhan, z njim napolnimo paprike. Zložimo jih v manjši, a višji pekač ter jih prelijemo s paradižnikovo mezgo, ki smo ji dodali nase-kljano baziliko. Pečemo v pečici še vsaj 45 minut. Postrežemo s skledo zelene solate.
Polnjene kitajske paprike
(iz TV-oddaje Kuhamo z Damijanom)
Sestavine: 300 g mletega mesa, 500 g paprik (lahko različne barve), 4 stroki česna, 50 g škampov, 50 g suhih jurčkov, 1 jajce, 70 g riževe moke, 1 dl vode, 1 dl olja, 2 dl jušne osnove, 1/2 dl kitajskega vina, dva ščepca rjavega sladkorja, 1/2 dl sojine omake, sol, poper.
Mleto meso malce solimo in popramo ter zmešamo s sesekljanimi jurčki, škampi, česnom in jajcem. Z dobro premešanim nadevom napolnimo očiščene paprike in vsako »pokrijemo« z žličko riževe moke, ki smo jo zmešali z vodo v gosto zmes. V vok vlijemo olje, v vročega damo paprike in jih popečemo. Do-lijemo jušno osnovo, kitajsko vino, sojino omako in dodamo rjavi sladkor. Paprike duši-mo približno pol ure. Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
močnim soncem v vročih poletnih mesecih dejansko za kožno reakcijo z vsemi lastnostmi alergije, srbežem, skelenjem kože, rdečino in kasneje tudi pojavom krastic po koži. Težava je v tem, da si žival, ker jo pordela mesta srbijo, le-ta še razpraska, pri tem si poškoduje kožo in zapleti z bakterijskim vnetjem, tudi gnojnim, so tu. Bolezenska simptomatika poteka precej hitro, akutno, kar naenkrat opazimo, da je naš kužek nemiren in se praska po glavi, tudi po telesu in ima kožo rdečo, pordelo. Še preden se zavemo resnosti situacije, si kuža kožo lahko raz-praska ali pogrize do krvi. V takem primeru je vsekakor potreben obisk pri veterinarju, saj je treba nemudoma z injekcijami ustaviti alergijsko reakcijo, in če je potrebno, s protibolečin-skimi in pomirjevalnimi injekcijami umiriti žival. V primeru poškodb na koži pa predpišemo tudi antibiotik, saj, kot smo že večkrat zapisali, se v poletni vročini rane hitreje zagnojijo in inficirajo z bakterijami.
Solarni dermatitis je na srečo relativno redko obolenje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Občutljive živali naj bodo čez dan v senci oziroma v notranjih prostorih, predvsem čez poldne, ko so sončni žarki najmočnejši. Uporaba različnih krem z zaščitnim faktorjem se ni pokazala za učinkovito rešitev. Prav tako ne moremo živali zaščititi z zdravili, z injekcijami, da ne bi prišlo do reakcije. Edina preventiva je izogibanje močnim sončnim žarkom in v primeru izbruha reakcije pravočasna ustrezna veterinarska pomoč. Lastniki živali, pri katerih se dermatitis ponavlja, lahko dobijo pri svojem veterinarju zdravila v obliki tabletk, ki jih ob pojavu omenjenih simptomov takoj dajo svoji živalci in tako zelo pripomorejo k takojšnemu umirjanju znakov bolezni. Najpomembneje pa je, da živali nemudoma preprečimo stik z vročino in močnim soncem. Sprehajajo in igrajo naj se v teh vročili poletnih dneh v večernih ali jutranjih urah, sicer pa je izogibanje vročini tako ali tako priporočljivo za vse, za ljudi in živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Pri nakupu z gotovino vam ob predložitvi kupona priznamo 10 % popusta.'
Popusti se med seboj ne seštevajo.
Ormoška cesta 30, 2250 Ptuj t 02/228 44 88 e natasa.zivko@zoo-ajka.si w www. zoo-ajka.si
Kmetijska svetovalna služba
Nabiranje in shranjevanje zdravilnih zelišč
Zlata pravila pri nabiranju zdravilnih rastlin:
Rastline vedno nabiramo v naravi.
Naučimo se jih natančno prepoznavati, ker jih zlahka zamenjamo med seboj.
Zdravilne rastline nabirajmo le za eno leto, ker s časom izgubijo zdravilno vrednost, ne glede na skrbno pripravo in hrambo. Prav je, da nabiramo količinsko le toliko, kot potrebujemo. Bodimo solidarni in omogočimo tudi drugim nabiralcem, da se oskrbijo z zdravilnimi rastlinami.
Posebej bodimo previdni pri strupenih rastlinah (kosmatinec, kri-stavec, šmarnica, črni teloh, tisa, vrtni mak itd.).
Varujmo naravo. Ne nabirajmo zaščitenih rastlin, ne uničujmo celih rastlin s puljenjem ali nesmiselnim trganjem. Nabirajmo samo dele, ki jih potrebujemo.
Pazljivo izberimo kraj nabiranja. To naj bo čist kraj, najmanj 200 metrov od prometnih cest. Rastlin nikdar ne nabiramo na sveže gnojenih travnikih.
Zdravilne rastline nabiramo skozi celo leto, odvisno od vrste in dela rastline, ki ga nameravamo nabrati. Korenine in druge podzemne dele nabiramo vedno izključno pred cvetenjem ali po njem. To je navadno spomladi ali v jeseni. Novejša znanstvena spoznanja kažejo, da je vsebnost zdravilnih učinkovin neprimerno višja v jeseni kot spomladi, zato priporočamo nabiranje korenin in drugih podzemnih delov v jeseni, ko se sokovi umikajo v zemljo, vendar preden odmrejo nadzemni deli. Najbolj cenjene so korenine regrata in koprive. Cvetove nabiramo samo sredi cvetenja, nikdar takrat, ko že napol odcvetijo. Skorje, lubje nabiramo spomladi, liste nabiramo v času, ko rastlina začne cveteti ali je že vzcvetela, popke preden se pojavijo zeleni listi, plodove preden čisto dozorijo. Za vse dele velja, da jih nabiramo samo v suhem vremenu, nikoli zjutraj, ko je še rosa, najbolje je okoli poldneva. Zvečer je zdravilnost rastlin manjša zaradi kroženja sokov podnevi in zvečer oziroma ponoči. Po daljšem deževju počakamo vsaj 3 dni, preden se lotimo nabiranja. Lahko upoštevamo tudi lunine mene, kdaj so primerni dnevi za nabiranje cvetov, listov, korenin, plodov. Na ta način naj bi bile vsebnosti v zdravilnem delu rastline še večje in bolj obstojne.
Nabiramo vedno samo zdrave in krepke rastline. Skorje ali lubje nabiramo le od mladih poganjkov in tanjših vej (npr. hrast, vrba). Pri popkih je potrebna dodatna previdnost, ker rastlina ni še popolnoma razvita (listi, cvetovi), da bi bila z lahkoto prepoznavna, zato je možnost zamenjav večja. Cvetove, socvetja nabiramo npr. pri lipi, bezgu, regratu, rmanu, arniki. Posušiti jih je treba na hitro, da ohranijo barvo, porumeneli ali obledeli so brez vrednosti. Pri borovnici, brinu, jerebiki nabiramo plodove. Stebla nabiramo pri rmanu. Z besedo zeli poimenujemo najnežnejše rastline, kjer uporabimo ves njihov nadzemni del, npr. materine dušice.
Podzemne dele, korenine, gomolje, korenike, izkopljemo tako, da kopljemo z motiko ali lopatko jamico najmanj 1 dm od stebla rastline. Zdravilne rastline nabiramo v papirnate vrečke ali košare.
Sušimo jih vedno takoj po nabiranju v suhem, čistem, zračnem prostoru, najbolje na podstrešju. Če jih sušimo na prostem, jih je treba sušiti v senci, nikdar na soncu, izjema je tavžentroža, ki jo sušimo na soncu. Nikdar jih ne smemo puščati zunaj čez noč zaradi rose in dežja. Rastline na tanko položimo na čisto podlago. Sušenje naj poteka čim hitreje. Med sušenjem jih večkrat obrnemo, preložimo ali celo zamenjamo vlažno podlago. Plodove lahko sušimo v pečici, ampak temperatura ne sme preseči 36 oC. Socvetja in zeli lahko sušimo tudi obešene v šopkih na vrvicah, s cvetovi navzdol. Rastline so suhe, če se listi v rokah drobijo, stebla in skorje pa lomijo. Pravilno posušeni deli zdravilnih rastlin se imenujejo droge.
Shranjevanje zdravilnih zelišč
Zdravilna zelišča shranjujemo v posodah, ki se dobro zapirajo, najbolje v temnem steklu. Posode z rastlinami hranimo v suhem in temnem prostoru. Na kozarce nalepimo etikete z imenom rastline in leto nabiranja.
Čeprav smo že v juliju, še vedno ni prepozno, da začnete nabirati zdravilne rastline.
Zdaj cveti še veliko zdravilnih rastlin, naštela jih bom le toliko, kot jih je na sliki, ki sem jo posnela v Halozah: dobra misel, šentjanžev-ka (paziti je treba na že odcvetele cvetke, ker je seme strupeno), tavžentroža, rman in materina dušica. Želim vam veliko užitkov pri nabiranju in uporabi zdravilnih rastlin.
Terezija Meško, inž. kmet.
Foto: ES
Foto: arhiv
Krvodajalci
14. junij - Stanko Zebec, Šalovci 15; Boris Marin, Podgorci 74; Mitja Novak, Veliki Brebrovnik 44; Marija Levanič, Mi-hovci 75; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Emina Bašic, Volkmerjeva cesta 29, Ptuj; Tomaž Kramberger, Na jasi 9, Ptuj; Dušanka Mohorič, Levanjci 5; Stanko Polič, Vintarovci 76; Dejan Kocbek, Nova vas pri Markovcih; Boris Krklec, Celjska c. 62 a, Rogatec; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Jožef Strelec, Strelci 4 a; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Aleš For-štnarič, Stojnci 151; Katja Perko Vugrinec, Markovci 33 a; Dušan Jaušovec, Apače 275; Sonja Zorli, Zamušani 54 a; Tomi-slav Korez, Sp. Jablane 51; Urban Kunej, Kungota pri Ptuju 106; Lidija Kokol, Ulica Borisa Kraigherja 5, Kidričevo; Ana Vojsk, Zabovci 56; Mira Mendaš, Moškanjci 84 a; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Mihael Bohanec, Zagorci 53 a; Erika Pavalec, Trnovska vas 45 a; Aleksander Purg, Ulica 25. maja 4, Ptuj; Ludvik Lazar, Kicar 145; Darko Kuzma, Trubarjeva ulica 3, Ptuj; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Simona Kukovič, Spuhlja 9 a; Slavko Strelec, Placerovci 6 b; Vida Prevolšek, Čermožiše 61; Irena Čeh, Podvinci 120 a.
17. junij - Boris Hebar, Gornji Klju-čarovci 29; Gregor Rubin, Ob trnavi 3, Središče ob Dravi; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Franci Viher, Veličane 38; Sandi Šprah, Mihovce 55 a; Marjetka Ko-kol, Janežovci 12 b; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28, Mala Nedelja; Boris Jerenec, Grlinci 21; Sabina Škripač, Anželova ul. 2, Ptuj; Drago Sakelšek, Videm 10; Miro Ko-kol, Janežovci 12 b; Anton Gavez, Korenjak 11; Mirko Lovrec, Vintarovci 42 a; Franc Kukovec, Placar 7 a; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Milena Bajec, Dolič 43 a; Miran Tran-tura, Savinjsko 22; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava; Roman Korent, Črmlja 12; Barbara Kokol, Skorba 19 a; Mateja Voglar Murko, Zgornja Hajdina 100 a; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Simona Smolinger Levstik, Ulica Jožefe Lackove 28, Ptuj; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Iztok Kostanjevec, Sobetinci 38; Daniel Belšak, Osluševci 21; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Mirsada Mešanovic, Potrčeva c. 59, Ptuj; Vladimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Sebastjan Jambriško, Ciril Metodov drevored, Ptuj; Daniel Bec, Sakušak 24; Antonija Korent, Črmlja 12; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Janez Goričan, Placar 11 a; Marjeta Sok, Moškanjci 86 a.
21. junij - Petra Plemenič, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Bernardka Kuserbanj, Turški Vrh 108; Marija Arnuš, Podlehnik 81; Leon Turk, Gerečja vas 32; Neva Toplak, Dežno pri Podlehniku; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Janez Maroh, Sela 24; Janko Arnuš, Orešje 116; Hedvika Breznik, Slovenskogoriška 12, Ptuj; Milena Trunk, Vičanci 5 a; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Mateja Arnuš, Podlehnik 81; Franc Cafu-ta, Zamušani 22 c; Olga Hren, Gorca 13 a; Andreja Glažar, Podlehnik 22 a; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Milena Zemljak, Mihovci pri Veliki Nedelji; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Franc Sauer, Sp. Ve-lovlek 17 b; Mojca Plavčak, Podlehnik 2 a; Mojca Pajek, Podlehnik 2 a; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Vesna Plut, Jiršovci 17 a; Franc Hentak, Stanošina 29 c; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Damir Bušljeta, Zg. Hajdina 129; Milica Jeza, Podlehnik 6 a; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Darja Škvorc Bes, Sodinci 1; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b, Ptuj; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88 i; Rudolf Jerenec, Zakl 30 f; Danica Kurež, Podlehnik 3 a; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Vesna Dajnko, Zakl 30 f; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; Marija Haložan, Kardeljeva cesta 76, Maribor; Anton Murko, Gorca 57, Podlehnik; Marko Maroh, Tržec 48 a; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Vasja Fric, Dežno 1 f; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57 a; Jožefa Svenšek, Pod-lehnik 40 e; Alojz Fric, Destrnik 58; Tomaž Klaneček, Strelci 14 a; Damjan Ferš, Haj-doše 6; Jakob Feguš, Podlehnik 7 e; Antun Hojsak, Osojnikova c. 5, Ptuj; Robert Arnuš, Podlehnik 81.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dilema
Vprašanje: Kako naj vem, da sem ljubljeno bitje in bitje luči?
Odgovor: Iz vašega vprašanja je moč povleči strah in nezadovoljstvo pred življenjem. Seveda je omenjena definicija zelo stroga in vendarle je astrologija tudi veda, ki odkriva skrite vzorce, ki jih človek potlači skozi življenje. Planet ljubezni je Venera, ki simbolizira vse prijetne stvari in pokaže pravo pot. Je ženski planet in nakazuje vse tiste kvalitete, ki jih premore ženska. Preden človek ugotovi, kaj je njegova prava pot in kako doseči popolnost, mora oditi po poti preobrazbe. Slednja zahteva veliko odrekanja in analize. Seveda je pri tem ključnega pomena vztrajnost in da pri prvem neuspehu ne izgubite upanja. Vedno je na voljo mnogo rešitev in pri tem si mora sleherni poiskati pravo pot. Samo poglobljena analiza je tista, ki bi pokazala vaše napore pri osebni rasti. Pot usode ni vedno lahka in prinaša različne preizkušnje, odrekanja in nove dimenzije. Pri vsem tem je tudi mnogo lepih in prijetnih stvari. Omenjeno dosežete šele tedaj, ko pogledate na življenjske izzive s srcem. Vsekakor je resnica ta, da je v življenju veliko lepega in prijetnega. Na te drobne trenutke mnogokrat v naglici pozabite in se prepuščate samo tistim dogodkom, ki v sebi skrivajo določeno trenje. Čas je treba uporabiti kvalitetno in ga znati zapolniti. Svetle misli
so tiste, ki prinesejo prijetnosti in blagostanje. Seveda se včasih naredi kaj nepričakovanega ali drugačnega od načrtovanega, toda tedaj nastopi trenutek, ko se pokaže vera. Vera odpira vsa zaprta vrata in verjeti v dobro je pozitivno početje. Kdaj človek ve, da je bitje luči in da je ljubljeno bitje? Preden bi odgovorili na to vprašanje, boste morali sami pri sebi razčistiti nekaj dilem. Prva in daleč najpomembnejša je, da zaupate v moč univerzalne ljubezni. Sami pri sebi boste morali razčistiti, kaj je za vas ljubezen in kje ste močni ter kje šibki. Menim, da ste ta univerzalni pojem nekoliko zanemarili in da se nimate dovolj radi. Druga pomembna zadeva je, da se znate iz vsake situacije, tako slabe kot dobre, nekaj naučiti. Mnogokrat ste pretirano usmerjeni v določene točke, in ko se dogodki zasučejo drugače, ste razočarani. Naj vas potolažim, da se to dogaja mnogim in da je vendarle pomembno, da najdete svetle strani lastne preobrazbe. Hočete, ali nočete so edina stalnica v našem življenju spremembe. Pretirana navezanost ni nikoli dobra in prinaša odvisnost. Po zvezdnih namigih je vaša naloga,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
da v svoje življenje prinesete spremembe. Ne smete se več obremenjevati s tistim, česar nimate in si tega želeti. Življenje morate sprejeti kot dar in zavezo po neizmerni radosti. Vsak na tem svetu ima možnost, da je ljubljeno bitje in bitje luči. Bitje luči postane tedaj, ko širi nauk pozitivnosti in ko po svojih najboljših močeh pomaga drugim. Pod pogojem, da ga zaprosijo za pomoč - in da počaka na čarobne ideje. Lepo se imejte in uživajte sleherni dan!
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Sem ločena in zelo osamljena. Ali bom našla dobrega človeka za skupno življenje?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da se iz preteklosti vleče nek temen madež in nezadovoljstvo. To z drugimi besedami pomeni, da niste predelali tistega, kar se je zgodilo. Ujeti ste v primež spominov in tako ste si naredili navidezno blokado. Kmalu bo čas, da slabe stvari pozabite in da gradite
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (5)
Velika pot
Lao Ce, starejši sodobnik Bude, Konfucija in Perikleja, velja za utemeljitelja taoizma. Pripisujejo mu delo Tao Te Jing ali Knjiga poti in vrline. Tao je temeljna vesoljna sila, ki je navzoča v vseh stvareh. K taoizmu sodita nauk o jinu in jangu (vzhodnjaška dialektika) ter tai či (meditacija v gibanju).
LAO CE
Lao Ce (tudi Laozi, Lae Tse) v prevodu pomeni "stari učitelj." Živel naj bi med letoma 600-470 pred n. š. Pisal se je Li ("sliva"), ime pa mu je bilo Er ("uho") ali Dan ("dolgo uho"). Na prve pisane vire o njem naletimo pri kitajskemu zgodovinarju Sima Qi-anu (145-86 pred n. š.). Rodil se je v vasi Čujen, v okrožju Ku, državi Ču, ki ustreza današnjemu Lujiju v vzhodnem delu province Honan. Po izročilu je na svet prišel kot sivolasi starček, kar naj bi kazalo na njegovo prirojeno modrost.
Sima Quin navaja, da se je Lao Ce poročil in imel sina Zonga, ki se je proslavil kot vojščak. Lao Ce je delal v cesarski knjižnici na dvoru vla-
darja iz dinastije Jou v takratnem glavnem mestu Loyan-gu. Njegovo delovno mesto se je imenovalo ših, kar pomeni zgodovinar in/ali arhivar, toda v stari Kitajski je imelo globlji pomen. Takšen mož ni samo skrbel za svete spise in knjige, temveč je bil tudi astrolog, prerokovalec, skratka učenjak in modrec.
Zgodovinski zapisi poročajo, da ga je nekega dne v cesarski knjižnici obiskal Konfucij (551-479 pred n. š.). Lao Ce je kritiziral njegovo pretirano oboževanje prednikov, starodavnih junakov, čaščenje obredov in ritualov, delitev družbe na kaste kot tudi preveliki ponos in ambicioznost. Poudaril je pomen enostavnega življenja, harmonijo z naravo in težnjo po duhovni naravnanosti. Konfucij je bil tako navdušen nad Lao Cejem, da ga je pred svojimi učenci primerjal z nebeškim zmajem, ki jaha na vetru in oblakih.
Lao Ce ni nikoli ustanovil svoje šole ali smeri. Kljub temu je imel veliko učencev in privržencev, ki so ga obiskovali in prosili za znanje. Sčasoma je postal vedno bolj nezadovoljen z razmerami v
Duševno zdravje
Kariera v tujini?
Tinka je 30-letno fakultetno izobraženo dekle, ki že nekaj let zaman išče zaposlitev v svojem poklicu. Občasno sicer dobi zaposlitev, vendar le na krajših projektih. Ker je izgubila vsako upanje na redno zaposlitev, se je odločila, da bo srečo iskala v tujini. Za začetek pa bo delala kot varuška v zdravniški družini. Doma nad takšno idejo niso najbolj navdušeni, ker so prepričani, da to ni delo za fakultetno izobraženo dekle. Kakšno pa je mnenje strokovnjaka o tem?
Menim, da ima Tinka čisto prav, ko se je odločila za kariero v tujini, ne glede na to, da bo začela kot varuška v zdravniški družini. Mnogi so začeli življenje na podoben način in uspeli.
Njeni starši morajo vedeti, da se je življenje spremenilo in da je danes vse drugače, kot je bilo včeraj.
Kaj je delo za fakultetno izobraženo dekle, ni več vprašanje, ki bi nas moralo vznemirjati, saj je treba sprejeti možnost, da začneš spodaj in se povzpneš in začneš uporabljati svoje znanje nekoliko kasneje, toda v lastno zadovoljstvo.
Tina je odrasla oseba in mora zase odločiti sama. To ji morajo starši dovoliti in jo razumeti, da gre za njeno dobro.
Jaz podpiram njeno odločitev!
mag. Bojan Šinko
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
na tistem, kar bo pozitivno. Prihodnost vam je naklonjena in verjemite v to, da boste kmalu spoznali nekega moškega. Pred tem morate dobiti nasmeh na obraz in odkleniti svoje srce. Kajti tako boste preklicali magnetično energijo in ugotovili, kaj je tisto, kar je prav, in tisto, kaj je narobe. Seveda je nespor-
no dejstvo, da se sreča od nekdaj skriva na strani pogumnih. Želim vam mnogo prijetnih trenutkov. Tiste stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapisujte in tako vam bo lažje. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
državi, zato je v starosti 80 let zapustil dvor in se napotil na zahod. Na skrajni meji province pod gorskim vencem Ksi-en Gu ga je ustavil stražar Vin Xi, ki ga je prepoznal. Prosil ga je, da mu zapiše svoj nauk. V treh dneh je nastalo delo Tao Te Jing. Nato je Lao Ce odšel v smer Tibeta, kjer se je za njim izgubila vsaka sled.
NAUK
Tao ali Dao je sinonim za prvobitno brezoblično energijo, iz katere se je porodila vesoljna zavest in zakoni uni-verzuma. Preden sta nastala Nebo in Zemlja, je obstajalo nekaj nejasnega. Tao ne vsebuje pojma personalnega Boga, vendar velja za nekaj božanskega. Taoisti pravijo: "Tao je vse, vendar vse ni Tao." Tao je zavest, ki povzroča, da trava raste, da se planeti vrtijo, da zvezde svetijo. Ne moremo ga ne videti, ne slišati, lahko pa Tao postanemo, če se potopimo dovolj globoko v svojo zavest, prav do točke veličastne notranje tišine. Zato je Lao Ce učil, da je nesmiselno govoriti o Poti, da je znanje o Tau nemogoče prenesti na drugega, ker ga mora vsak sam najti in
odkriti. Tao vabi k harmoniji z naravo, k preprostemu, nezapletenemu življenju in k iskrenosti misli.
Jin in jang je vzhodnjaški dialektični nauk o nasprotjih, ki označuje moškega in žensko, svetlobo in temo, poletje in zimo, mladost in starost itd. Njun simbol predstavljata dve ribi, ki se gibata v krogu. Ena je bela, druga črna. Toda v belem polju je črna pika in v črnem polju je bela pika. To pomeni, da ne obstaja niti absolutno dobro, niti absolutno slabo. Ni začetka in ni konca, temveč nenehno gibanje. V vesolju nič ne miruje, ampak se nenehno spreminja in obnavlja.
Tai či pogosto imenujejo "meditacija v gibanju". Njen izraz prevajajo kot "veliki tram, ki nosi streho hiše" ter predstavlja povezanost Neba in Zemlje. V bolj filozofskem smislu tai či pomeni tudi "vzvišen konec" ali "najvišji zakon". Zraven njegovega naziva se po navadi pojavlja tudi beseda čuan, kar pomeni "pest" in kaže na izvor tai čija v borilnih veščinah, kjer sodi med "notranje," ali "mehke" sisteme bojevanja. Pri izvajanju tai čija se z mehkimi in krožnimi gibi aktivira či, ki ga Kitajci pojmujejo kot energijo (vesoljno, zemeljsko in individualno). Ko či nemoteno kroži po telesu, smo zdravi, ko se pretok poruši, zbolimo.
Zato ta metoda velja za bioe-nergetsko samomasažo. Za dobrega zdravnika še danes velja na Kitajskem tisti, ki ima čim manj pacientov, saj je njihov nauk o zdravju bolj usmerjen k preprečevanju kot k zdravljenju bolezni.
CITATI IN ANEKDOTA
"Tao je vedno nedelovanje, vendar ne obstaja nič, česar ne počne."
"Veličina je v tem, da se postaviš niže."
"Čeprav izgubiš telo, ne umreš."
"Več ko je zakonov, bolj revni so ljudje. Bolj natančni ko so zakoni, več je lopovov in kriminalcev."
"Če razumeš druge, si pameten, če razumeš sebe, si razsvetljen."
"Pot tisočih kilometrov se začne z enim korakom."
"Če veš, kako biti zadovoljen, si bogat."
"Dobro vzamem kot dobro, a tudi slabo vzamem kot dobro. To je prava dobrota."
"Tisti, ki dobi, ima malo. Tisti, ki deli, ima veliko."
Zgodba pripoveduje, kako so se nekega dne srečali Konfucij, Buda in Lao Ce ter poizkusili kis. Konfuciju se je zdel kisel, Budi grenak, Lao Ceju pa sladek. Njihovo okušanje kisa simbolizira njihov nauk in stališča, ki so jih imeli o svetu.
Slo POP novice
Največji 'osvežilno vroč' elektronski dogodek tega poletja je bila nedvomno Poletna Splah Pokovka, ki je pred dnevi pokala v Tolminu, na idilični lokaciji med rekama Sočo in Tolminko. V dveh dneh je Pokovka gostila več kot 50 di-džejev, ki so več tisočglavo množico zabavali na kar treh plesiščih. Vzporedno s plesno zabavo so bile organizirane tudi kreativne delavnice na temo glasbene produkcije, dj meetinga ter založništva, ki so vse naletele na izjemen odziv. Velik uspeh je doživela tudi PSP filmska matineja, ki jo je pospremil največji »after party« s piknikom. Poskrbljeno je bilo tudi za brezplačno taborjenje in športne aktivnosti, najbolj pogumni pa so čofotali v kristalno čisti in hladni Soči, ki je osvežila vroča in prepotena telesa obiskovalcev, ki so dolge ure uživali v plesnih ritmih.
■k-k-k
Tijana bASS je izvajalka z okusom po grenki čokoladi in raperka brez dlake na jeziku. Po promocijski radijski turneji v Franciji in Južni Ameriki, kjer je predstavila svoj prvenec Playground, ki ga je izdala pri ameriški založbi SLAMjamz, je bila Tijana povabljena tudi na intervjuje na Hrvaškem, najbolj zadovoljna pa je, ko lahko svojo glasbo predstavlja slovenskemu občinstvu. Poletje je za Tijano izjemno delovno, še bolj pa bo delovna jesen. »Jeseni načrtujem s svojim timom velik projekt, ki bi ga poimenovala kar projekt življenja, saj se bom pridružila skupini Public Enemy na njihovi evropski turneji, ki se začne konec oktobra na Poljskem. Ne samo, da mi bo v veliko čast odpirati šov rap legend, z njimi sem posnela tudi duet Face of Freedom, v produkciji zagrebškega Baby Dooksa (Bolesna brača), tako da bo ekstra pestro, saj bomo za omenjeni duet posneli tudi videospot,« je povedala Tijana bASS.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MARKO.. VOZELJ - BREZ MIRU 9. ROKKOIMAI - POLETNA NOČ
8. jACOB-Carpe DIEM
7. DAVID GROM - POLNA LUNA
V	V
6. TANJA ŽAGAR - POLETJE JE NAJIN ČAS 5. NUŠA DERENDA - EDINA 4. BOHEM - DEJA VU 3. ZMELKOOW - IN ROD GRE DALJE 2. RUDI &COOL VIBES - SONCE SIJE 1. DRUŠTVO MRTVIH PRESNIKOV - SUPERHEROJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Katja predstavlja Moje življenje
Po senzualni baladi Lutka, ki jo je Katja Fašink - CAT posnela v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku, bo svetlolasa pevka vroče poletne dni popestrila s hitrejšo pesmijo. Radijski eter bo osvežila s pesmijo Moje življenje, ki jo je v hitrejše in novejše ritme preoblekel dj Dean M.
»Moje življenje je pesem, ki mi je zelo pisana na kožo. Načeloma nisem preveč navdušena nad remixi, ker mi je redko kateri zares dober in se mi zdi, da komade večinoma pokvarijo. Ko mi je Dean predstavil svoj remix, sem bila tako navdušena, da nisem vedela, ali je boljši original ali remix, zato sem se odločila, da ga izdam. DJ Dean je perspektiven DJ, o katerem bomo slišali še veliko in štejem si v čast, da je zame naredil remix,« je zaupala Katja Fašink - CAT.
Pevka, ki je širši javnosti znana tudi kot lepotna strokovnjakinja ter lastnica
kozmetičnega in frizerskega salona CAT, se pripravlja tudi na jesenski nastop na festivalu Slovenska popevka, kjer bo zapela v duetu z Rokom Ferengjo. Katja je ob tej priložnosti povedala: »Nastopa na Slovenski popevki se že izjemno veselim, saj bo to zame prvi nastop na slovenskem festivalskem odru. Še posebej zanimivo pa bo, ker bom zapela v duetu z Rokom Ferengjo, s katerim staviva na odlično pesem, za katero je poskrbel Boštjan Grabnar.«
Še vedno pa radijski in televizijski eter navdušuje njena Lutka, ki se bo kmalu predstavila tudi v medijih izven
Filmski kotiček
Kot noč in dan
Vsebina: June je mirno in povprečno dekle, ki se odpravi na sestrino poroko. Na letališču nekajkrat slučajno naleti na simpatičnega neznanca, za katerega pa se na letalu izkaže, da bodisi neverjetno izurjen tajni agent ali pa poblaznel množični morilec, saj je pobil vse na krovu, vključno s pilotoma. Kako se bosta rešila? Vprašanje je seveda retorično, jasno pa je tudi, da se s tem vrtiljak akcije in neznank šele dobro začne ...
Tom Cruise je pred nekaj leti zaradi preveč zagretega izjavljanja ljubezni v Oprahi-ni oddaji padel v nemilost javnosti, zaradi česar bi se lahko zamislili, v kakšni družbi živimo: v takšni, kjer ni dobro biti zaljubljen. Vsaj ne javno.
Knight and Day
Igrajo: Tom Cruise, Cameron Diaz, Peter Sarsgaard, Viola Davis Scenarij: Patrick O'Neill Režija: James Mangold Žanr: akcijska komedija Dolžina: 109 minut Leto: 2010 Država: ZDA
Katja Fašink
Foto: Žiga Culiberg
naših meja. Videospot Lutka je Katja režirala sama, poskrbela je za scenografijo, za produkcijo in oblačila, za frizuro, make up in nohte pa saloni Cat. Videospot je bil posnet v
wellnes centru v hotelu Draš pod Pohorjem, v njem pa je glavno moško vlogo odigral radijski in TV-voditelj ter ma-neken Denis Malačič.
MZ
Žalostno, a s tem dogodkom se je začel plaz, ki so ga v tujini imenovali 'Tom Cruise fatigue', torej nekakšno stanje tako prevelikega pojavljanja Toma Cruisa v medijih, da je fant postal že utrudljiv. Resnici na ljubo se je Tom vso svojo filmsko kariero ves čas sprehajal na tanki meji med še sprejemljivo priljubljenostjo in teženjem.
Po tem incidentu se nekako ni več našel in prvič v njegovi 20 letni karieri so njegovi filmi začeli prinašati izgube. In to ogromne izgube. V obupu se je poskusil v vseh žanrih, ki so mu v preteklosti prinašali uspehe, od umetniških kapsul (Jagenjčki in levi) do pompo-znih akcij (Misija nemogoče 3), a bilo je prepozno, njegova zvezda je padla v preveliko nemilost javnosti.
Film Noč in dan je še en poskus, kjer bi Tom Cruise rad bil Tom Cruise, kot je bil v svojih najboljših letih. Tokrat je le šel korak dlje v smislu, da v tem filmu parodira svoje najboljše akcijske vloge in se iz njih izdatno ponorčuje. Zato se film prijetno približa tisti skriti resnici, ki pove, kaj akcijski filmi v resnici
so: risanke. Čeprav žal film v tem pogledu ne gre do konca (približno polovica filma se še kljub temu jemlje sila resno), pa smo vseeno nepričakovano dobili dokaj zabaven poletni film, ki pa je vseeno dovolj pameten, da ne žali inteligence gledalca in se zna iz svoje neumnosti kakovostno ponorčevati.
Zgodba filma je po strukturi precej hitchcockovska, s kopico neodgovorjenih vprašanj, ki žgejo gledalca, čeprav ta ve, da so odgovori v bistvu nepomebni. Film namreč uspešno gradi občutek (občasno potrebnega) suspenza, akcija sicer ni bombastična v slogu Transformerjev (kar je lahko kvečjemu dobro), je pa čisto zadovoljiva, komični
elementi pa jo krasno dopolnjujejo in kažejo, da bi Cruise lahko bil tudi dober komik. Z Diazovo sta se dovolj dobro ujela, škoda le, da bo film ravno zaradi Cruisovega imena bolj ali manj spregledan. Čeprav se seveda tudi v tem filmu mora vse vrteti okoli njega in je zopet nekakšen Superman, pa tokrat ne le, da je fant prebavljiv, temveč se zdi, da mu je vloga pisana na kožo.
No, kljub vsem dobrim la-stnostnim vseeno ne gre pozabiti, da gre le za lahkoten, a zabaven poletni film, takšen, kot se ga s kokicami kakšnega poletnega večera ob koncu tedna pogleda na prostem.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
OTOK NA JADRANU
STRMA RAZDRAPANA SKALA
RUSKI BASNO PISEC (IVAN)
FRANCOSKI MEHKI OVČJI SIR
NASA NOVINARKA
SPECIJALIST ZA
IMUNOLOGIJA
UPANJE, PRIČAKOVANJE
POZITIVNA ELEKTRODA
SPOLNO PREOBČUTLJIV MOŠKI
AVSTRIJSKI FILMSKI IGRALEC (OSKAR)
OKOSTJE
PEVEC JURGENS
POŽERUH, POŽREŠNEŽ
DEL STRUŽNICE
LEGLJ
SPALNA KABINA NA LADJI
MESTO V ARKANSASU
IGRALKA KISIC
PREBIVALKA ASIRIJE
POROČILO, OBVESTILO
KNJIŽNA POLICA
NAŠ ETNOGRAF
KRATKA TV REKLAMA
NAŠA LUTKARICA
SLAVKO AVSENIK
KRATKE SANI ZA VOŽNJO
SLUTNJA
HALOGENA KEM. PRVINA
RIBIŠKA PALICA
PREZIJSKI KRALJ
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
REZULTAT, IZSLEDEK
STELJA, NASTEL
DEDINJA (REDKO)
LITRSKA STEKLENICA
IZ BESEDE MALAR
RAČUNALNIŠKI POMNILNIK
OSEBNI PRAZNIK
POSTELJNO POKRIVALO
PLAČILNO SREDSTVO
TOLKAČ
KARDINAL (FRANC)
FRANC RAZINGER
NEMŠKA POKRAJINA
, PRELEŠI
Ugankarski slovarček: INFAMIJA = zmerjanje, blatenje; KURET = slovenski etnograf (Niko, 1906-1995); LARMA = hrup; PUTRA = lončen vrč za vodo; SIMA = avstrijski filmski igralec (Oskar, 18961969); SKROTINA = strma razdrapana skala,; TETIKA = nauk o tezah,; VRETENIK = del stružnice.
■jeuep 'eiujei 'epoue 'eíepo 'epsv 'eiepeu
'gipog epey '§o|ouniu! 'iuej '>je}s '}e|e>js 'oí 'ieq 'pm 'pojez 'eio 'dd '>|9}n|sod 'jnpeiuoj 'eugipep 'eísy 'AO|u>j 'up 'jn|s 'Tunjises '^uepjA 'leosd 's>juo 'ejind 'uej^e :ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 07. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPO-VEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). NEDELJA, 08. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PONEDELJEK, 09. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30,
10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 10. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 11. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 12. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 13. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Izpolnila se vam bo srčna želja. Teden čustvenih izlivov in turbulenc. Toda ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in tako boste na življenje pogledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti in pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. Srečen dan: sreda.
Sn BIK
Duh prijateljstva vam bo poda-krlla. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim v pogledu službe kos. Nakazano je nihanje v pogledu denarja.
DVOJČKA
Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Časa ne boste mogli prehitevati in vendarle se boste izkazali kot dober sogovornik. Notranji pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti bo v ljubezni, partnerju boste morali prisluhniti.
RAK
Energija vam bo nekoliko bolj nihala - tako jo bo enkrat več in drugič manj. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi možnosti za duhovno rast in osebni razvoj. Opozorili boste nase.
LEV
■Tj Največ možnosti v tednu, ki prihaja, boste Imeli v komunikaciji In pri Intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in omenjeno vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in sledil bo plaz pozitivnih pohval. V ljubezni boste vrtali in kovali načrte.
DEVICA
Imeli boste paleto obveznosti in modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V partnerju boste spoznali prijatelja in zaupnika.
TEHTNICA
Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav se boste morali postaviti zase in ločujte zrno od plev. Blesteli boste na delovnem mestu. Srčnega izvoljenca boste presenetili.
ŠKORPIJON
Notranja moč se bo okrepila in po potrebi jo boste uporabili. Čas bo namenjen piljenju Intuicije In pravilno bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, ampak nekoliko počakajte. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegniti tudi sodelavce.
STRELEC
Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Pravzaprav se boste šli tudi pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. Ljudje vam bodo učitelji.
KOZOROG
Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v samopomoč In z njegovo pomočjo boste duhovno rasli. Za samske Kozoroge bo veljalo, da je pred vami teden romanc in omenjeno bo veljalo izkoristit. Zdravje: več se sproščajte in po potrebi telesu dodajate vitamine.
VODNAR
Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. Tako boste v sebi našli določene priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in priložnosti za harmonično izražanje v ljubezni. Splošni uspehi bodo na delovnem mestu.
RIBI
Umetniške duše bodo našle navdih in lahko ustvarjale svojo umetnino. Čas bo predvsem namenjen službenim obveznostim in projektom. Čeprav bo prizvok počitnic močan, si izoblikujte svoje stališča in se potrudite. Označevala vas bo intuitivna energija.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Odmevi iz športa, vsak ponedeljek po 9. uri.
JUNAŠKI EP
POD
PLEME, RASA
STARI OČE
LESEN PLUG
Knjiga meseca
Janja Vidmar:
Pink
Janja Vidmar
Mladinsko delo Pink, ki ni tipično v tej kategoriji, je kot nalašč za branje v dopustniških časih. Roman, ki ga je Vidmarje-va označila kot roman, ki govori o »hommage generaciji, kije rasla v času hlepenja po zahodnih dobrinah, kot so bile milka, banane, rama, generaciji, ki ni imela ničesar, je pa imela drug drugega,« ima uvodoma pripis: Za mojo generacijo.
Tako se žanrsko muza nekje med tipičnim mladinskim in avtobiografskim, deloma pa tudi zgodovinskim in še kakšnim, saj vsebuje še vrsto elementov drugih žanrov. Prav ta žanrski miks prinaša, kot smo pri Janji že vajeni, plastično, zabavno in obenem tudi polno branje. Humor v knjigi Pink namreč ni na prvo žogo. Je izčiščen, pretkan, premišljen in je rezultat pisateljske veščine in dobrega poznavanja mladostniške psihologije. Roman pa »se približa« tudi z narečno pristnostjo. Avtorica se je namreč odločila pisati kar v štajerskem narečju. Zapis le-tega ji je uspel, saj to ni lahka naloga. Ob dobrem poznavanju določenega narečja je namreč v takem primeru težava v zapisovanju narečnih posebnosti. Avtorica jih je ujela in jih pristno obarvala s številnimi narečnimi prvinami - nemalokrat je v dialogih književnih oseb iz prebranega mogoče zaznati celo melodiko štajerskega dialekta.
Narečni govor je seveda prisoten, ko gre za dialoge med osebami, ki živijo v času Tita, v času, ko mladostniki niso dobili vsega, kar so si hipoma zaželeli, ko še niso obstajali računalniki in internet, ko sta še vladali ideja tovarištva in ideja Tita. Titoizem je sploh poglavitna nit romana. Janca, ki je osrednja književna oseba, je dekle, ki na maršala gleda kot na mit. Tako ji ga vsaj predstavljajo. Od tega, kar posluša doma, do tega, kar ji povedo v šoli. Ko zagleda podobo maršala na sliki, ob tem doživlja veliko strahospoštovanje: »Uokvirjeni maršal Tito na steni je izžareval veličino in modrost, od strogosti njegovega pogleda so zmrzovale vodovodne cevi v pritličju.«
Janja tudi najresnejše situacije obarva po svoje, s humorjem in sproščenim pogledom na svet romana, ki se konča - gledano skozi oči nastopajočih oseb - tragično, s smrtjo velikega maršala, ki je predstavljal epicenter Jugoslavije, njenih ljudi in tudi romana Pink.
Humorni vložki, ki jih ne manjka, se pojavljajo v več različicah. Največ jih najdemo kar v dialogih oseb, ki v štajerščini zazvenijo še boljše: »Tak te bom vseko, da ti bojo domine v riti klavir špilale; Ka bi rada, da ti eno čvrgo stisnem; Jebote patak itd.« Veliko jih je tudi v samem pripovedovanju zgodbe, kot recimo: »Nada je bila največja reciklirana naprava na šoli; V tej pozi so se njene bedrače skrčile za tretjino; Janca je manekensko kariero končala v kopalnici itd.«. Najdemo pa jih tudi na ravni celotnega romana, njegovega notranjega poteka, posameznih situacij in situacijskih prepletanj.
Seveda je pisateljica z uporabo štajerščine tvegala slabše jezikovno razumevanje na drugih koncih Slovenije. To je kasneje, ko je prejela nagrado Večernica in so roman izbrali za knjigo, ki se je v letošnjem letu poklonila tistim devetošolcem, ki so postali zlati bralci, tudi priznala kot napako. Morda bi kakšen dodan slovarček besed pa res ne bil odveč.
A to ne razdrobi trdne zgodbe, iskrivega humorja in različnih pripetljajev v življenju Janice, njenih sošolk in sošolcev, očeta in očetovega prijatelja Tona in še koga. V romanu je moč prepoznati tudi nekatere resnične kraje, kjer se je odvijalo življenje mladih.
Kajti ob dejstvu, da gre za zabavno branje in za »spomenik« štajerskemu narečju, je to tudi roman neke druge generacije, ki se je razlikovala po materialnih in zunanjih okoliščinah, pa vendar so tudi ti mladostniki govorili jezik, ki ga govorijo še danes: jezik mladine. Ta pa nima narečne delitve in očitno tudi ne razlik v letih in obdobjih, kajti tudi takrat so se mladi za-ljubljali, »žurali«, iskali svoj prostor in to večkrat tudi za ceno uporništva in neprimernega obnašanja.
Pink torej ni roman ene, ampak vseh generacij!
David Bedrač
Literarno kolo (81) • Svetlana Makarovič -1
Tudi mrtvo jo sovražim!
Literarno kolo se bo zdaj še nekaj časa vrtelo po Mariboru, kjer je bilo kulturno in literarno dogajanje zelo pestro že od nekdaj. Množica odličnih literarnih ustvarjalcev se je rodila v tem mestu, nekateri od njih so v njem ostali vse življenje, spet drugi so se preselili drugam in ohranjali stike z rodnim mestom, nekateri pa so stike tudi docela pretrgali.
Med v Mariboru rojenimi literarnimi imeni, ki so dodobra zaznamovala slovensko literarno sceno, je brez dvoma Svetlana Makarovič. Pesnica, pisateljica, dramatičarka, šan-sonjerka, vsestranska umetnica, ki je zaznamovala in še zaznamuje na dveh ravneh - s svojimi ostrimi in kritičnimi, z brezkompromisnimi nastopi in s svojskim življenjskim slogom ter še bolj z imenitnimi literarnimi deli, tako za odrasle kot tudi za otroke.
Makarovičeva, ki se je rodila 1. januarja 1939, je znana po več izjavah, s katerimi je neredko pretresala slovenski kulturni, politični in širši socialni prostor. Tako je v enem od intervjujev razkrila veliko o svojih koreninah in družini.
»Imam dva brata, a nimam stika z njima. Odtujili smo se. Sem izrazit individualist, samski človek. Oni so družinski ljudje z otroki in vnuki. Ta svet je meni tuj in me ne zanima,« je povedala. Izjava, iz katere je razvidno, da Makarovičeva ni družinski človek, da ni usmerjena v materinstvo, da ji je takšen svet tuj in da je njen svet vsekaj drugega.
Tudi z materjo se ni nikoli dobro razumela. Na nekaj mestih omenja celo zlo, ki ji ga je v življenje prinesla njena mati. »Nisva se marali. Ona mene ne, jaz nje ne. Še zdaj, ko je mrtva, je ne maram!« lahko beremo, medtem ko je v očetu videla precej podobnosti s seboj - nemiren, ustvarjalen duh, ki ga je vodil k petju in pisanju. O odnosu med materjo in očetom, ki sta se ločila, pa je Svetlana v Delovem intervjuju povedala: »Ločila sta se. Kar je še sreča. Ker če bi ostali skupaj, bi se zgodba gotovo končala z umorom.«
Intervju v Delu, iz katerega so vzete te iskrive izjave in je nastal leto zatem, ko je umetnica dopolnila svojih sedemdeset let, prinaša tudi njeno razmišljanje o otrocih in mo-
(Cigler-Jurčič)
Za prvo slovensko povest literarna zgodovina šteje delo Sreča v nesreči Janeza Ciglerja. Pravzaprav je njen polni naslov Sreča v nesreči ali Popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov, pisatelj pa jo je objavil leta 1936.
Povest, ki po poenostavljeni definiciji velja za krajše pripovedno besedilo in je izrazno in vsebinsko manj zahtevno, napisano pa ponavadi v prozi, v Ciglerjev primeru ni ravno vrhunec svoje vrste, je pa pomemben začetek, ki mu je sledila množica slovenskih povesti, ki so jih kasneje
škili, s katerimi v ljubezni ni nikoli dolgo vzdržala.
»Najdlje sem živela z Gregorjem Strnišo. To je bil čudovit odnos, včasih tudi preveč buren. Ampak potem se je počasi končal, prijateljstvo in zavezništvo sta izzveneli. Ko se je poročil, je bilo pa seveda vsega konec. Njegovo življenje je usmerjala žena in jaz sem se umaknila,« je priznala v tem intervjuju.
Seveda pa je intervjujev, v katerih se loti takšnih in drugačnih tem, še nič koliko, pri tem pa ne varčuje s svojimi svojskimi idejami. Odpira, kar je zastrto, in v svojem vztrajnem in trmastem iskanju resnice odklepa, kar bi drugi radi, da ostane trdno zaklenjeno za vrati iz najtršega materiala laži.
Če bi za hipec odprli vrata njene življenjske poti, ki se je začela leta 1939, bi ob podobi odtujene družine in samostne dame, v kakršno se je razvila umetnica danes, našli še veliko zanimivih drobcev, mimo katerih ne moremo. Svetlana se je torej rodila v družino s tremi otroki. Ima še brata Gorazda in Jana. Mati Otilija je bila iz ugledne katoliške družine, oče Abdon pa ateist iz Trsta. Med vojno je Svetlana utrpela vse vrste grozot - od bombardiranja, zaradi katerega se je njena družina umaknila v Ljubljano, do podhranjenosti, zaradi katere je morala
razvijali zlasti slovenski realistični pisatelji.
Sreča v nesreči pripoveduje o Francetu Svetini in njegovi ženi Neži ter njunih otrocih, dvojčkih Pavletu in Janezu. Pravzaprav se povest razvija v treh smereh.
Potem ko gre oče France na vojsko, Neža pa ostane sama z otrokoma, ki ju ni sposobna preživeti, v prvem delu spremljamo Pavletovo, v drugem pa Janezovo usodo. Tretji del je pripoved o očetovi usodi in srečnem koncu, za katerega pisatelj v romantični ma-niri in pod težo krščanskih
jesti ribje olje, kar ji še danes prebudi neprijetne spomine.
V	osnovni šoli ni marala telovadbe. Najtežje ji je bilo pri igrah z žogo, pri plezanju po vrvi in preskakovanju koze.
V	tem obdobju si je prislužila prenekatero neopravičeno uro, veljala je za svojeglavo in uporniško. Njene ocene so se gibale okrog zadostnega uspeha, pri ruščini pa je bila najboljša učenka. Igrala je tudi klavir. Na materino željo je hodila k verouku in pela v cerkvenem zboru, čeprav se ji je svet krščanstva močno upiral.
Po mali maturi se je vpisala na šolo za umetno obrt, od koder so jo zaradi preslabega znanja matematike izključili. Sledilo je šolanje na Šubiče-vi gimnaziji, kjer se s sošolci nikakor ni ujela, nato pa na vzgojiteljski šoli, vendar je kasneje ugotovila, da svet vzgoje ni zanjo. Beremo lahko o tem, da so se ji otroci uprli do te mere, da je že takrat sklenila, da potomcev zagotovo ne bo imela. Šla je celo tako daleč, da se je hotela sterilizirati, a ji zdravniška komisija tega ni dovolila.
Sledil je vpis na študij psihologije, ki pa je ni pretirano zanimal. To je bilo viharno obdobje njenega življenja, ko jo je zanimalo predvsem pisanje pesmi in igranje klavirja. Tudi njena prigoda z lubenico, ki jo je ukradla, je zelo znana. Svojemu zaročencu je pobegnila tik pred poroko, nato pa je brez denarja begala po Obali, kjer je branjevki ukradla lubenico. To si je vtaknila pod majico in se delala, da je noseča. Pri tem se je zasmilila nekemu policaju, ki ji je, kot »nosečnici«, dal denar za sendvič in pot domov.
Pomembna so tudi njena leta na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je prijateljevala s Strnišo in mu pomagal pri pisanju dela Samorog ter celo odigrala glavno žensko vlogo Uršu-
naukov zapiše: »Tako da Bog včasi že na tem svetu srečo v nesreči, če človek tudi v nesreči vedno Bogu zvest ostane.«
Prva slovenska povest je v marsičem precej okorna, zgodba je imela prej kot literarni prvotno poučni namen. Pisatelj je uvodoma celo zapisal, da gre za Podučenje starim in mladim, bogatim in revnim.
Janez Cigler, ki se je rodil 7. maja 1792 v Vodmatu pri Ljubljani, je služboval kot učitelj, bil je duhovnik, ob tem pa je tudi pisal. Ni zanemarljivo, da je bil njegov učitelj Valentin Vodnik, ki velja za prvega slovenskega pesnika in ki mu je privzgojil veselje do slovenske besede, jezika in pisanja. Pisal je svetniške
le.
Na njeni življenjski poti pa ne moremo tudi mimo večnih sporov z oblastmi. Tako si je nakopala veliko težav, ko je kritizirala politika Staneta Do-lanca, ki je nekoč izjavil, da so umetniki suha veja ne telesu družbe.
Znano je njeno domovanje v srednjeveškem stolpu na Jurkloštru, od koder so jo nazadnje preganjali kot kakšno novodobno čarovnico in ji grozili, da ji bodo pobili vse živali. Pa njena zavrnitev Prešernove nagrade, ki je odmevala še dolgo po tistem. Pa njena ljubezen do živali, še zlasti je zelo naklonjena mačkam. Tudi njeno bojkotiranje osrednje slovenske založbe Mladinska knjiga je znano - kar trinajst let ni hotela sodelovati z njimi. Izstopa tudi s svojevrstno izdajo v samozaložbi: pesniško zbirko Samost. Zbirka, vezana v svilo in narejena na poseben, prefinjen način, je stala ob izdaji kar 200.000 tolarjev za izvod. Znane so tudi njene poti na Islandijo, ki jo je sprva dojemala kot oddaljeno in čudaško deželo, polno hlada in tujskosti, a se ji je z vsakim obiskom bolj in bolj prikupila. Tako je tam našla tudi nekaj prijateljev.
Med glasnimi kritiki je bila Svetlana doslej tudi vsakič, ko se je v slovenski družbi zgodil kakšen odmevnejši dogodek. Tako je Slovence nemalokrat označevala za Slovenceljne, to je ljudi, ki smo izredno ozki, ki vselej iščemo dežurnega krivca, nekoga, zaradi katerega se počutimo sami bolj čiste in nedolžne. Odzvala se je tudi na protikadilski zakon in napisala delo Prekleti kadilci. Močno je pretresla njena izjava o fantih, ki so se pred leti grdo znesli nad mačkami in jih mučili, češ da si zaslužijo šus med oči.
Na široko smo odprli vrata njenega življenja in se spogledali iz oči v oči z veliko prelomnimi dogodki njenega življenja. Teh je bilo seveda še veliko več. A pomembno je, da ugotovimo, da imamo opravka z izjemno žensko in da so takšna tudi njena literarna dela.
In tu se začne prava Svetla-na Makarovič - nežna, topla, prefinjena; nekje med uroče-nostjo ob poslušanju madžarske ciganske glasbe in fantazijo pesniških in pisateljskih pokrajin bivajoča umetnica ...
David Bedrač
spise in nabožne zgodbe, s svojimi basnimi je sodeloval pri Kranjski čbelici. Napisal je še dve moralistični povesti, in sicer Deteljica ali Življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov (1863) in Kortonica, koroška deklica (1866), v katerih je nadaljeval s slogom, ki ga je ubral v prvi povesti - pisal je o preprostih ljudeh, njihovih usodah in jih prepletal z božjimi resnicami in nauki.
Prav slednja letnica 1866 pa ga povezuje s pisateljem, ki ga prav tako imenujemo za prvega, ko gre za vprašanje določene literarne vrste. Če je Cigler v slovenski prostor uvedel povest, je naslednji literarni ustvarjalec zaoral ledino na polju najžlahtnejše pripovedne vrte - romana.
David Bedrač
Literarni dvojčki - 37
Zaorala sta ledino!
petek • 6. avgusta 2010
Bralci pišejo, zanimivosti
Štajerski	27
Prejeli smo
Pismo ormoškega župana Alojza Soka je vrhunec sprenevedanj ... (2)
V	Štajerskem tedniku, ki je izšel v torek, 3. avgusta 2010, je bil pod rubriko Prejeli smo objavljen sestavek samostojnega svetnika Bo-gomirja Lucija:
V	članku je omenjena gospodarska družba Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., ki pa ne želi in ne sme biti pred-
met političnih obravnav. Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., namreč izvaja občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo za štiri občine, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za tri občine,urejanje in čiščenje javnih površin za tri občine, upravljanje s kopališči, odlaganje odpadkov za 12 občin, za odvoz odpadkov za tri občine, lokalno cestno mrežo za tri občine. Prav tako Komunalno podjetje Ormož izvaja državno javno službo nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja prezračevalnih in dimovodnih naprav
za sedem občin. Podjetje se ukvarja tudi z gradnjo in vzdrževanjem objektov in ima za to potrebna material-no-tehnična sredstva. V letošnjem letu ima Komunalno podjetje Ormož podpisanih več izvajalskih pogodb z različnimi naročniki v regiji. V podjetju imamo uveden standard kakovosti ISO 9001/2000 in se zavedamo, da so kupci naših storitev najpomembnejši segment našega dela in nadaljnjega razvoja, zato se bomo maksimalno trudili, da bomo za naše naročnike opravljali storitve tudi v bodoče kvali-
tetno in učinkovito. Začeli smo pridobivati tudi okolj-ski standard ISO 140001, podjetje se trudi biti nosilec zelenega razvoja v regiji s sodelovanjem na javnih natečajih zelenega naročanja in s svojim okoljskim obnašanjem in okoljskim ozave-ščanjem ljudi zagotavljati trajno kvalitetno oskrbo s storitvami tudi v bodoče. Vsi zaposleni delavci moramo s svojim odnosom do strank in kvaliteto opravljenega dela prispevati k izboljševanju ponudbe Komunalnega podjetja Ormož, d. o. o. Komunalno podjetje Ormož
Prejeli smo
Poklonili se bodo vsem borcem
Jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 17. uri, bo na ploščadi bivše vojašnice na Vičavi na Ptuju pred spomenikom borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo spominska svečanost ob 68. obletnici poslednjega in herojskega boja Slovenskogoriške-Lack-ove čete. Organizatorji so jo pred 14. leti poimenovali »Dan spoštovanja vrednot
NOB na Ptujskem«. Doslej so prireditev vrsto let organizirali v Mostju, letos bo ta na Ptuju. Tudi v naslednjih letih jo bodo organizirali po različnih krajih nekdanje velike ptujske občine, saj je bilo uporništvo tudi tam.
Slavnostni govornik bo prof. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, za kulturni program pa bodo poskrbeli pevci in recitatorji Kulturnega društva Jezero-Biri izBudinepod vodstvom Ladislava Pulka.
Stanko Lepej
Ptujska Gora • Avtor nove monografije dr. Robert Peskar:
»To je največja umetnina srednjega veka v Sloveniji!«
Nova monografija Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, avtorja dr. Roberta Peskarja, ki so jo javnosti predstavili nekaj dni pred osrednjo slovesnostjo ob 600-letnici cerkve na Ptujski Gori, je zagotovo pomembna pridobitev, ki ji velja posvetiti pozornost.
Foto: M. Ozmec
Avtor monografije dr. Robert Peskar: »Cerkev na Ptujski Gori velja za najlepšo celostno umetnino srednjega veka v Sloveniji.«
Rektor ptujskogorske bazilike pater Janez Šamperl je ob predstavitvi monografije v romarski hiši na Ptujski Gori jasno poudaril, da gre za četrto in do sedaj najobsežnejšo ter strokovno najbolj popolno monografijo o tej božjepotni cerkvi, ki letos slavi 600-letnico. Izšla je v založbi revije Družina, njen avtor je umetnostni zgodovinar dr. Robert Peskar, številne barvne fotografije pa so prispevali Matjaž Učakar, Robert Peskar, Marijan Petek ter Ubald Trnkoczy. Tudi sicer je letošnje leto pomembna prelomnica v zgodovini ptujskogorske cerkve, saj jo je papež Benedikt XVI. s posebno listino povzdignil v baziliko, tako da se sedaj imenuje bazilika Marije Za-vetnice na Ptujski Gori.
Sam avtor, dr. Robert Peskar, je pojasnil, da se je obsežnega dela lotil iz več razlogov, v prvi vrsti pa je monografija namenjena romarjem in obiskovalcem, saj jim podaja ključ za razumevanje umetnostnega sveta, iz
katerega se je cerkev rodila; bralcem pa cerkev predstavlja tako, da se lažje zavedajo njene izredne umetnostne, kulturno-zgodovinske in tudi duhovne vrednosti. V poljudno strokovnem jeziku obravnava zgodovinsko in umetnostno zgodovinsko plat kraja, še posebej njegove arhitekturne krone, Marijine cerkve. Poleg nekaterih spomenikov v naselju in obrobju so predstavljene zgodovinske okoliščine nastanka, stavbna zgodovina cerkve in celotnega taborskega kompleksa, podrobneje so opisani deli stavb ter oltarji, freske in druge likovne osta-line prvotne cerkve, ki sodijo med vrhunske kiparske izdelke nekdanje Evrope. Ob tem je dr. Peskar poudaril, da velja cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori za najlepšo celostno umetnino srednjega veka v Sloveniji.
Mons gratiarum -gora milosti
Širše območje Ptujske Gore
je bilo naseljeno že v prazgodovini in rimskem obdobju, vendar večje naselbine ni bilo. Šele z gradnjo Marijine cerkve so bili ustvarjeni pogoji za razvoj naselja, ki je leta 1447 dobilo trške pravice. Najstarejše znano ime se je ohranilo v latinščini Mons gratiarum (Gora milosti), ki je nastalo na podlagi slovenskega poimenovanja Gora. Razvoj naselja s taborskim kompleksom in cerkvijo se je večinoma zaključil v obdobju največjega razcveta romanj v 17. in 18. stoletju. Iz tega obdobja izvirajo tudi najstarejša znamenja in kapelice, ki opozarjajo na romarski značaj kraja. Posebej mikavno je tudi baročno stopnišče iz sredine 18. stoletja, delo mariborskega kiparja Jožefa Strauba, ki povezuje osrednji trški prostor z ožjim cerkvenim platojem, ki ga danes poleg cerkve sestavljajo samostan (nekdanje župnišče) in ostanki proti-turškega tabora.
Čeprav se je o motivih za gradnjo cerkve v preteklosti
Foto: M. Ozmec
Monografija Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori je do sedaj najbolj obsežno in strokovno popolno delo o biseru slovenske gotike.
razvilo več legend, je po besedah dr. Peskarja analiza arhivskih virov pokazala, da je cerkev nastala po zaobljubi najpomembnejših predstavnikov štajerskega plemstva na čelu s Hermanom II. Celjskim, ki so se po težkem porazu krščanske vojske proti Turkom v Bolgariji leta 1396 vrnili živi domov. Realizacija projekta pa ni bila le izraz hvaležnosti in vere, temveč tudi določena težnja v smislu konkurenčnosti velikim gornještajerskim romarskim središčem 14. stoletja, kot so v Mariazellu, Straßenglu in Pöllaubergu.
Eden glavnih pobudnikov gradnje je bil Ulrik IV. iz družine Walsee-Drosendorf, tedanji dvorni mojster vojvode Viljema Avstrijskega. Po njegovi smrti leta 1400 je odgovornost za izgradnjo prevzel Bernard Ptujski, Ulrikov bratranec, h gradnji pa so poleg grofa Hermana II. Celjskega prispevali tudi drugi predstavniki pomembnejših rodbin: Majdburški, Hans Wolf, Jakob Trapp z ženo, Stuben-berški, Žiga Dobrniški in Frankopani. Upodobitve grbov v prezbiteriju in na oboku ladje omogočajo časovno opredelitev gradnje; okoli
leta 1400 oltarni del, do okoli leta 1410 pa je bila cerkev v veliki meri že zgrajena, kar velja tudi za oltarno opremo. Iz tlorisne zasnove je po mnenju dr. Peskarja, razvidno, da so si cerkev zamislili kot dvoransko prostornino, ki je bila v času gradnje cerkva v Evropi vodilna prostorska oblika. Gre za triladijsko dvorano, ki jo po tlorisni zasnovi uvrščajo med cerkve s »stopnjevanim korom«.
Deset oltarjev in pet kaplanov
V jugozahodnem delu cerkve pod zahodno emporo je Križeva kapela, posebno vrednost in pomen pa dajejo oltarji in druga oprema. V 15. stoletju je izpričanih deset oltarjev in pet kaplanov, danes je oltarjev osem. Najpomembnejši je veliki oltar, v katerem danes kraljuje osrednja milostna podoba, relief Marije Zavetnice s plaščem. Drugi je bil nekdanji oltar Marijinega oznanjenja, današnji t. i. Celjski oltar, sledi oltar, posvečen Loretski Materi božji. Iz časa gradnje cerkve sta se ohranila še oltar sv. Sigismunda, v oltarnem nastavku je kip patrona oltarja, ob straneh pa kipa sv. Barbare in sv. Erazma. Ohranil pa se je tudi oltar Rožnovenske Matere božje, v katerem je v osrednji niši nameščena sedeča Marija z Jezusom, ob straneh pa sv. Katarina in sv. Andrej. Zadnji v ladji pa je oltar Brezmadežne Marije.
Slikarije, freske, kipi, reliefi in nagrobniki
Kmalu po izgradnji so cerkev okrasili tudi s stenskimi slikami. Vsebinsko in likovno sklenjene so predvsem
freske v Križevi kapeli, ki jih je naročil prvi ptujskogorski kaplan Nikolaj, naročilo pa nato izpeljal župnik Matija iz Vidma pri Ptuju. Na oboku so svoje mesto našle podobe simbolov evangelistov in podobe svetih cerkvenih očetov. Freske so nastale med letoma 1424 in 1426.
V cerkvi sta omembe vredna še dva nagrobnika. Prvi je nagrobnik ptujskogorske-ga kaplana Nikolaja (t 1424), ki je vzidan v kapeli sv. Križa. Drugi likovno kvalitetnejši pa je nagrobnik Sigismunda von Neuhausa (t 1429), ki je izdelan iz salzburškega rdečega marmorja. Likovno najbolj mikavni so trije reliefi iz 15. stoletja: prikaz Marijine smrti, poklonitev sv. Treh kraljev in angela grbonosca z grboma glavnega ustanovitelja cerkve Bernarda Ptujskega in njegove žene Vilbirge Majdburške.
Po arhitekturni plati je cerkev nastala po zgledu dveh pomembnih romarskih cerkva na Štajerskem, v Straftenglu in Pollaubergu na gradbišču ptujskogorske cerkve pa je delalo približno 120 kamnosekov.
Severno od cerkve je sočasno z njeno gradnjo nastal bivalni objekt, kaplanija, predhodnik današnjega župnišča oziroma samostana. Zaradi turških napadov so stavbo konec 15. stoletja utrdili in jo povezali v protiturški taborski kompleks, v katerega je sodila poleg treh obrambnih stolpov, ohranjen je le jugozahodni, tudi današnja romarska hiša. Jugovzhodno od Marijine cerkve stoji še preprosta pokopališka cerkev sv. Lenarta, zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, a je današnjo podobo skupaj z oltarji dobila v 17. stoletju.
-OM
Foto: M. Ozmec
V samostanskem arhivu hranijo tudi krone z dragimi kamni, ki so včasih krasile glavo Marije Zavetnice ali svetnikov.
28 Štajerski
Zanimivosti, od tod in tam
petek • 6. avgusta 2010
Spuhlja • Obiskali smo ljubiteljskega rezbarja Petra Gojkoviča
»
Namesto besed naj raje govorijo moja dela ...
«
Foto: Črtomir Goznik
Najraje se ukvarja s sakralnimi motivi
Odkar ima občina Hajdina svoje prostore v PSC Hajdina, ima tudi manjše občinsko razstavišče, namenjeno razstavni dejavnosti. Ob letošnjem prazniku dneva državnosti so v občini Hajdina pripravili prvi poletni kulturno-družabni večer, ki bo poslej tradicionalen.
V	občinskem razstavišču pa so ob tej priložnosti odprli razstavo rezbarskih del ljubiteljskega rezbarja Petra Gojkoviča s Spodnje Hajdine, ki je bila na ogled do konca julija. Rojen Haj-dinčan, ki zadnjih deset let živi v Spuhlji, se je tokrat prvič s svojim delom predstavil v občini, kjer se je rodil. Dogodek ima zanj toliko večji pomen, ker je bila to njegova prva samostojna razstava.
V	hajdinsko občinsko razstavišče ga je povabil župan občine Hajdina Radoslav Simo-nič. Njegovo delo je na razstavi predstavil likovni kritik Mario Berdič. Peter Gojkovič je po poklicu mizar, od tod tudi številna teoretična in praktična znanja o različnih vrstah lesa. Z rezbarjenjem se je pričel ukvarjati leta 2003, ko je odkril, da ima žilico za plastično upodabljanje oziroma rezbarjenje v lesu. Usmeril se je v realistično figuraliko. Njegovo rezbarstvo je specifično, najprej nastane osnutek v mavcu, šele nato pa posnetek v lesu. Ustvarja portrete glav, tudi celopostavne človeške figure, najraje pa se ukvarja s sakralnimi motivi. V zadnjem času pa se največ posveča izdelavi ciklusa lesenih reliefov s krščansko motiviko križevega pota.
Ljubiteljski rezbar Peter Gojkovič si je svojo delavnico uredil v kleti družinske hiše v Spuhlji. Ko smo ga pred dnevi
Foto: Črtomir Goznik
Rezbar Peter Gojkovič si je svojo delavnico uredil v kleti družinske hiše v Spuhlji.
obiskali, je bil bolj redkobeseden, povedal je, da nerad govori o svojem ustvarjanju, namesto besed naj raje govorijo dela. Tudi na hajdinski razstavi so njegovi izdelki govorili sami po sebi. Ni jih posebej opisoval.
Po končani osnovni šoli na Hajdini se je odločal med avtoličarstvom, to je bil tudi očetov poklic, in lesarsko šolo; na koncu je izbral slednjo. Po hudi prometni nesreči je bilo s poklicno dejavnostjo konec, zdravniki so mu svetovali, da naj mizarstvo opusti. Eno leto je sicer delal v Marlesu, nato pa se je zaposlil v Gradisu kot skladiščnik. Kmalu zatem je končal
še poslovodsko šolo. Trenutno je doma na čakanju.
Do rezbarjenja je prišlo čisto po naključju. Ko so se preselili v Spuhljo, se je rodila hči in žena Helga je rekla, da bi ji bilo treba kupiti pručko. Nikoli ni bilo časa, da bi se lotil njene izdelave, ker je bilo okrog hiše vedno veliko dela. Ker pručke ni bilo od nikoder, jo je kupila v trgovini. Spomni se, da je stala tisoč tolarjev. Ko jo je videl, je takoj vedel, da to ni pručka za otroka, ker ni bila varna. V tistem pa se je tudi odločil, da jo bo končno le sam naredil. Žena Helga pa je predlagala, da bi jo še olepšal z vzorci. Ta-
krat je še učila na Lesarski šoli v Mariboru, kjer so imeli veliko literature o rezbarjenju, s katero se je začel počasi seznanjati. Ko se izdelal pručko, kakršno si je zamislil, ga je v trenutku prešinilo, da bi poskusil narediti še kaj drugega. Pri mizarju Žlahtiču je dobil kos lipovine, iz katere je naredil vazo z rožami, to je bil v bistvu njegov prvi rezbarski izdelek. Še danes najraje ustvarja iz lipovega lesa, nasploh pa je les zanj material, ki osvaja s svojo toplino. Nekaj spodbud mu je na začetku dal tudi stric Viktor Gojkovič, ki mu je tudi odkrito povedal, če se želi umetniško izražati, de-
lati umetniške izdelke, je treba delati, delati in znova delati. Od takrat naprej le rezbarstvo njegov hobi, ki mu veliko pomeni, sprostitev, v kateri resnično uživa. Da bi se v tej dejavnosti čim bolj usposobil, si je pridobil tudi potrebna strokovna znanja iz anatomije, se naučil zlatega reza in še marsikaj drugega, povezanega s to obliko ustvarjanja in umetniškega izražanja. Je član Društva rezbarjev Slovenije, ki je leta 2004 tudi razstavljalo na Ptuju, kjer je zmagal z Evo. Uspešno pa se je predstavil še na drugih skupinskih razstavah v Sloveniji in tudi v tujini.
Najtežja dela so njegov izziv, nemogoče izpod njegovih spretnih rok postaja mogoče. Najraje dela iz bloka, še posebej rad dela roke, ker jih je resnično težko narediti. Izpod njegovih
spretnih rok nastajajo z dletom in batom resnično impresivni izdelki, ki se človeka zelo dotaknejo. Ljudje se vedno znova čudijo in sprašujejo, kako lahko narediš nekaj takega iz lesa. Gre, jim odgovarja Peter Gojkovič, samo potrpežljiv moraš biti. Pri svojem delu želi biti čim bolj avtentičen, zato se izogiba vseh modernih pripomočkov. Za vsak izdelek je potrebnih veliko ur, več sto, pieto je na primer izdeloval okrog 890 ur, za mitro, ki so ga lahko občudovali tudi na hajdinski razstavi, je porabil okrog 440 ur. Izzivov mu ne manjka, zagotovo bo iz njegove delavnice prišlo še veliko lesenih umetnin. Rad pa bi pokukal še malo v abstraktnost, da bi videl, kako mu bo tam šlo, je še povedal ob našem obisku.
MG
Ptuj • Po turističnih agencijah
Kam na počitnice?
Poletje je čas, ko si vsak, ki čez leto pridno dela, rad privošči dopust. Glede na finančne zmožnosti ga vsakdo preživi po svoje, sicer pa se večina ljudi še vedno najraje odpravi na morje. Odpravili smo se po ptujskih turističnih agencijah, kjer smo se pozanimali, katere destinacije so letos najbolj priljubljene, pozanimali pa smo se tudi, kakšen je obisk turistov po naših krajih.
Po besedah turističnih delavcev so letošnje poletje podobno kot lani najbolj prodajane destinacije Tunizija, Turčija in Grčija, še vedno pa tudi Hrvaška, predvsem južna Dalmacija. Za razliko od prejšnjih let opažajo, da je veliko zanimanja za slovensko Obalo, ki je že precej zasedena. Posebej velikega upada obiska Hrvaške ni
zaznati, po lanskih dvomih in zaostrenih odnosih s Hrvaško letos o obisku Obale naše južne sosede skoraj ni dvoma. V turizmu zaenkrat ne beležijo večjega upada prometa, ljudje se sicer, kljub recesiji, odpravljajo na dopuste, pri tem pa se raje poslužujejo cenovno ugodnejših paketov, najbolj so priljubljeni paketi last minute,
Hrvaška Obala je letos med zelo priljubljenimi destinacijami.
ki so znižani tudi do 30 %, sicer pa so ugodne tudi first minute ponudbe, ki pomenijo znižane cene na zgodnjo prijavo.
Po naših krajih ...
Po podatkih slovenske turistične organizacije so v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležili 4 % več prihodov turistov kot lani, medtem ko je skupno število prenočitev naraslo za 2 %. Po začasnih podatkih SURS je bilo do konca maja 2010 v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji zabeleženih skoraj milijon prihodov in več kot dva milijona in pol prenočitev turistov. Statistični podatki prihodov in prenočitev prvih treh mesecev tako ohranjajo pozitivno bilanco slovenskega turizma, kar po kriznem letu 2009 vliva optimizem za letošnjo poletno turistično sezono, ki je trenutno na vrhuncu.
Patricija Babosek
Ptuj • Za jugo nostalgike
Drugo Dugme se rada vrača pred ptujsko občinstvo
Skupina Drugo dugme je sestavljena iz samih prekaljenih glasbenikov, ki se že pet let pojavljajo na slovenski glasbeni sceni pod tem imenom. Dolgoletno preigrava-nje starih jugo uspešnic jih je vzpodbudilo, da ustvarijo cover band. Kot že njihovo ime nakazuje, je večina njihovega repertoarja sestavljena iz glasbe legendarne skupine bivše juge, Bijelo Dugme.
Skupina pa igra tudi uspešnice nekaterih drugih jugo-rock skupin, hkrati pa preigravajo še svojo avtorsko glasbo. Po občutku, glede na razpoloženje občinstva, na nekaterih koncertih zaigrajo še kakšen svetovni hit. Skupino sestavlja pet glasbenikov, ki se v skupini pojavljajo z vzdevki oziroma z nekakšnimi nadimki (Žele -vokalist in vodja skupine, Mark - kitarist, Mik - bas kitarist, Stipe - bobnar, Ali - klaviaturist).
Na vprašanje, kakšen je povprečen obiskovalec koncertov
skupine Drudo Dugme, je Žale odgovoril, da je pod njihovimi odri veliko srednje generacije, ki je v svoji mladosti živela z jugo uspešnicami, ki jih sedaj preigravajo oni. V zadnjem času pa na svojih koncertih opažajo vse več mladih, ki s to glasbo niso odraščali, a so jo vzljubili preko svojih staršev. Poslanstvo skupine je torej navdušiti staro in mlado, vzbuditi spomine in predstaviti glasbo tistim, ki je še ne poznajo. Glavni čar njihovih koncertov je, da stare uspešnice zopet oživijo in so zaigrane v živo. Člani pa se trudijo, da zvenijo in izgledajo čim bolj originalno. Sami pravijo, da izgledu sicer ne posvečajo velike pozornosti, da so takšni, kot so. Rokerji po duši in videzu. Njihov stil je pač opažen in prepoznaven, vendar to ni njihova prioriteta. V prvi vrsti je
seveda glasba, stil pa je tisti, ki daje bendu piko na i.
Žale meni, da je zunanji videz medijsko opažene osebe, še posebej glasbenika, danes pomemben, ampak oseba, ki svoj karakter poveže z zunanjim videzom, s tem nima problemov.
Skupina Drugo Dugme se na Ptuj rada vrača. Že večkrat so zaigrali na Ptujski poletni noči in v pustnem karnevalskem šotoru. Žale je povedal, da jih na Ptuj vedno znova vleče pozitivna energija občinstva. Na ptujske odre se radi vračajo, ker jih tukajšnja publika zmeraj sprejme z navdušenjem in polno mero poslušnosti. Veseli so, ko občinstvo z njimi kakšno znano uspešnico tudi zapoje in jim na koncu zmeraj pusti občutek zadovoljstva.
V.B.
Foto: PB
Foto: VB
Zanimivosti iz sveta
Nizozemska 14-letnica bo skušala obpluti svet
Nizozemska najstnica Laura Dekker seje včeraj odpravila na samostojno pot okrog sveta. Tako kot pred njo Jessica Watson iz Avstralije želi 14-letna Dekkerjeva postati najmlajši človek, kije brez pomoči obplul svet v enem zamahu, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Res se ne bojim,« je najstnica povedala novinarjem, preden se je odpravila proti Portugalski, kjer se bo njena pot re-
Foto: yachtyakka.co.nz
snično začela. Do tja jo bo spremljal oče, ki bo zagotovil, da bo z jadrnico na njenem dveletnem potovanju okrog sveta vse v redu. Dekkerjeva se je na pot lahko odpravila po zmagi na sodišču, ki je ovrglo odločitev Sveta za zaščito otrok iz Utrechta iz leta 2009, da deklica ne sme na pot, ker bi bil njen socialni in čustveni razvoj zaradi podviga ogrožen. Dekkerjeva ima podporo svojih staršev. Če želi preseči rekord Avstralke, postavljen 15. maja 2010, pa mora pot dokončati pred svojim 17. rojstnim dnevom, 20. septembra 2012.
Avtobus z 1,9 milijona prevoženih kilometrov
Nemški policisti so ustavili latvijski avtobus, ki je prepotoval - tako je namreč kazalo na števcu - kar 1,9 milijona kilometrov, kar je dovolj, da dvakrat pride do Lune in nazaj ter se vrne v Latvijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Policija, ki je beli dvonadstropni avtobus ustavila na poti proti Švici, je tudi ugotovila, da je avtobus zarjavel ter popolnoma neprimeren za vožnjo. Poleg nenavadno visokega števila kilometrov je imel avtobus tudi izrabljene gume, slabe zavore in počeno sprednjo šipo.
Števec kilometrov, ki zmore prešteti največ999.999 kilometrov, seje po besedah predstavnika policije že dvakrat zavrtel
Foto: Panoramia.com
naokrog. Kljub temu pa po besedah predstavnika policije avtobus niti ni bil tako zelo star, pa tudi po obliki je bil precej sodoben.
Kljub temu pa so si voznik avtobusa in 67 latvijskih turistov morali poiskati alternativen prevoz.
Chelsea Clinton poročena
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in njegova soproga državna sekretarka Hillary Clinton sta v nedeljo zjutraj po srednjeevropskem času uradno sporočila, da se je njuna 30-letna hči Chelsea Clinton poročila s svojim 32-letnim izvoljencem Marcom Mezvinskyjem.
Poroka je bila opravljena v kraju Rheinbeck z manj kot 5000prebivalci v dolini reke Hudson severno od mesta New York na posestvu Astor Courts. Poroka je vzbudila veliko zanimanja, vendar je ostala večinoma zavita v skrivnost, po želji neveste, ki ni želela pretiranega cirkusa. Gostov naj bi bilo okrog 400, poroka pa naj bi stala okrog 3 milijone dolarjev. Rheinbeck so že pred dnevi napolnili novinarji in radovedneži, ki so si želeli ogledati slavne povabljence na poroko, vendar blizu posestva, kjer je bil postavljen velik poročni šotor, niso prišli. Zadovoljiti so se morali z Billom Clintonom, ki se je v petek malce sprehodil po kraju in govoril z novinarji ter prebivalci. V soboto so od slavnih osebnosti na ulicah kraja opazili igralca Teda Dansona in soprogo Mary Steenburgen, nekdanjo državno sekretarko Madeleine Albright in modno oblikovalko Vero Wang.
Povabljene goste so na posestvo, kjer je potekal poročni obred in sprejem vozili z avtobusi, najbolj pomembne pa v uradnih kolonah z limuzinami. Tajna služba ZDA je od Zvezne uprave za zračni promet (FAA) izposlovala zaprtje zračnega prostora, kije v veljavi do 9.30 ure danes zjutraj po srednjeevropskem času. Policija je prav tako blokirala glavne ceste, sosede posestva Astor Courts pa so pomirili s podarjenimi steklenicami vina. /sta/
Ptuj • Zaključek poletnih razprodaj
Večjega navala ni bilo
V začetku julija so se začele razprodaje, ki so se počasi iztekle. Mi smo se za vas podali po trgovinah in povprašali, kakšno je bilo letošnje zanimanje po razprodajah ter izvedeli, da množičnega navala ni bilo kakor tudi ne prejšnja leta.
Po številnih akcijskih cenah in popustih v preteklih tednih so sedaj na vrsti še razprodaje, ki pa ne pritegnejo več toliko ljudi kot leta nazaj. Časi, ko so razprodaje med trgovske police pritegnile nepregledne množice ljudi in ko so nekateri že nekaj ur pred odprtjem čakali pred trgovinami, so mimo. Letne razprodaje, ki so se začele v začetku julija, lahko po zakonu trajajo največ 60 dni, saj si trgovci sami določajo trajanje, ki pa ne sme presegati omenjenega števila dni. Trgovci pa v tem času ponujajo tudi do 70 % nižje cene za kose oblačil, obutve in športne opreme.
Kot so nam povedali v trgovini z obutvijo Alpina, kjer namesto sezonske razprodaje nudijo sezonske popuste, se precej pozna spust cen že pred samimi razprodajami, zato posebnega občutka po dvigu prometa ni čutiti. Razprodaje po besedah trgovcev niso več to, kar so bile, kljub temu pa opažajo, da so za kupce popusti zmeraj mamljivi ne glede na čas ali na višino popusta. Kljub krizi pa trgovci priznavajo, da je prodaja zaenkrat še zadovoljiva.
Podobno je v trgovinah z oblačili, kjer prav tako ni bilo večjega navala kupcev, kljub temu pa se nad prodajo ne
Ljudje vse več kupujejo tudi čez leto, ko trgovci ponujajo takšne in drugačne popuste.
pritožujejo. Trgovci namreč že čez vse leto ponujajo različne popuste, ki pritegnejo kupce, zato razprodaje ne pomenijo veliko večjega finančnega prihodka trgovcem in znatnega prihranka kupcem.
Patricija Babosek
Goričko • Vinska klet Marof
V	pričakovanju nagrade
V	okviru Svetovnega arhitekturnega festivala (World Arhitecture Festival) v Barceloni je bil projekt Vinske kleti Marof v Mačkovcih na Gorič-kem, delo arhitekta Andreja Kalamarja, nomini-ran za eno od arhitekturnih nagrad festivala.
Trgovci tudi letos niso zaznali večjega navala, kljub temu pa pravijo, da je bila prodaja zadovoljiva.
Prireditvenik
Dom starejših občanov Gornja Radgona, do konca avgusta razstavlja Rozina Šebetič
Petek, 6.avgust
21.00 Klub ptujskih študentov, koncert rock skupine Tretja izmena
Sobota, 7.avgust
Vinska klet Marof
8.00 ribnik Rogoznica Ptuj, 9.tradicionalno tekmovanje članov Zveze
veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem 8.00 izpred tovarne Impol v Slovenski Bistrici, pohod do Treh kraljev 8.00 Glavni trg Ljutomer, Turistična tržnica 9.00 z Mestnega trga na Ptuju, pohod na najvišji vrh MO Ptuj 11.00 Grajenščak, posestvo KŠ Ptuj, postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami
12.00 konferenčna dvorana Hotela Bioterme, Slavnostna prireditev ob 54.
prazniku občine Ljutomer 14.00 Ljutomer, Grünt TD Cven, Kmečka tržnica 14.00 Dravci, pri kmetiji Korpič, prireditev Od zrna do kruha, kulturni
program z ljudskimi pevci, godci in folklorno skupino 17.00 pred Višjo strokovno šolo Ptuj, Dan spoštovanja vrednot NOB 17.00 večnamenska dvorana pri OŠ Juršinci, osrednja prireditev ob
občinskem prazniku občine Juršinci 18.00 Dravci, pri kmetiji Korpič, postavitev in zagon klopotca -	Bioterme Mala Nedelja, Kolesarski vikend
Festival, ki velja za enega največjih svetovnih arhitekturnih festivalov, vsako leto v Barceloni zbere arhitekte z vsega sveta, nominiranci svoje projekte javno predstavijo žiriji priznanih arhitektov, sledi podelitev nagrad in predstavitev nominira-nih in nagrajenih del na razstavi. Letošnji festival bo potekal med 3. in 5. novembrom.
Vinska klet Marof, zgrajena
leta 2009 v Mačkovcih v Pre-kmurju, je žirijo prepričala z dovršeno funkcionalno zasnovo ter vraščenostjo v prostor obdajajočih vinogradov. V kleti vino že nastaja - narava in ustvarjalnost ljudi pa sta dali že izjemna vina, nagrajena z mnogimi Decanterjevimi priznanji.
Andrej Kalamar pa je na letošnjem festivalu nominiran tudi v kategoriji »Future projects«.
Simona Petek
Nedelja, 8.avgust
14.00 hipodrom Ljutomer, kasaške dirke
21.00 dvorišče Dominikanskega samostana, projekcija filma Mleko bridkosti
Prog ram TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Velenje, mesto rocka in Hit poletja, nastopajo: rock skupina AVE, Alen Islamovič, Željko Bebek, Baruni, Irena Vrčkovnik, Rudi Šantl, Vesele Šta-jerke, Saša Lendero in Vitezi celjski.
Foto: PB
Foto: PB
Foto: SP
wß&m
drugače
ffibfflbst - IFjilJ
zrok ali pobita gjbetesa?
Bravo, Plpta®ka! Prvič po 30 letih
s ™prifiapod 100 kil!
Šudežna paličica . za hujšanje? ■ < I
i//j
rStres in bolečina . v hrbtenici
RINA = ~
JE DRUGAČNA,
ker je RESNIČNA
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
	
\	§ t sč*
	' %
ßacONT =
SWÍÍ éeaeda, oiueytjc Id.: 02 741 Ii M, fem: M! îli 505
Kakovost po nižji ceni.
Ne odiaiajte in izberite i i našega programa oken invrat po pustbej ugodni poletni ceni.
Belcontd.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož beicoritdoo@siol.net, www.belcont.si
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
:: Rabljena vozila :: Nadomestni	deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
D Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
O Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
D Honda CivicHatchback 1.5 DXi	1994	1.390 €
D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna RT 1.8	1997	1.690 €
O Renault Megane 1.6 RT	1996	1.290 €
D Renault Megane Authentique 1.4 16V	2001	2.990 €
D Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
D Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
D Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
D VW Passat Variant 1.9TDI Highline	2005	POKLIČITE
D VW Touran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €

^ob rednem servisu vozila ii vam podarjamo
U"^;:.	kupon
X	• za brezplačno kosilo
sdaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.0.0., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 6.8.
8.00 Goilšnlca - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža
18.00 Lenart - Zlatomašnik F. Kramberger 20.00 Goiišnica - Iz naših krajev 21.00 Goiišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč-ponovitev 00.30 Video strani
SOBOTA 7.8.
8.00 Kronika Občine Markovci 10.00 Lenart - Zlatomašnik F. Kramberger 11.00 Polka In majolka 12.00 Seja sveta Občine Lenart 18.00 Polka In majolka 20.00 Praznovanje ČD Markovci 2. del 21.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 8.8.
8.00 MNP
9.00 Prvi in drugi Mitrej na Hajdini 10.30 Lepa
11.00 Kronika Občine Videm 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Goiišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Koncert GIM Ptuj 18.30 Lenart - Zlatomašnik F. Kramberger
PONEDELJEK 9.8.
8.00 Pobrežje - Igre brez meja 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Kronika Občine Videm 20.00 Praznovanje ČD Maikovcl 2. del 22.10 Polka In majolka 23.10 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
SUZUKI IGNIS 1,3 GUI	2003	4.900,00	PRVI LAST.	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT2,0TDI COMF. VARIANT	2007	12.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4GRAND PICASSO 1,6 HDI BUSINES	2007	14.400,00	KLIMA	kov. Črna
FIAT STILO 1,616V DYNAMIC	2002	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI BREAK	2004	4.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
JEEP CALIBER 1,8 DODGE	2007	11.500,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT EXPRESSION LAGUNA 1,9 DCI EXPR.	2002	3.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT UN01,0 I.E.	2000	970,00	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
AUDI A31,61 AMBITION	1998	3.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4IP0P ART BREAK	2004	4.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT1,9TDI COMFORT VARIANT 2007		13.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
SEAT CORDOBA 1,4 STELLA	2001	3.250,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
HONDA ACCORD 2,4 EXECUTIVE AV10MATIC	2004	10.990,00	SERV. KNJIGA	kov. črna
TOYOTA YARIS1,0WT-I	2001	3.260,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
PEUGEOT 607 2,2 HDI AVT. DIAMANT PACK	2004	7.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
SKODA OCTAVIA 1,9TDI COMBI AMBIENTE	2006	9.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
RENAULT CLI01,416V EXCEPTION	2007	7.490,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI CABRIO PRIVILEGE	2006	11.690,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT CLI01,2 SPIRIT	2005	4.500,00	PRVI LAST.	RDEČA
SEAT IBIZA 1,4SE	1998	1.250,00	SERVO VOLAN	MODRA
PEUGEOT 2071,4ITRENDY	2008	7.870,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SSANGYONG REXTON II 2,7XDI AVT. EXECUTIVE	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	5.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.450,00	SERV. KNJIGA	K0V.VIJ0LA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji premoženja z dne 26. 5. 2010, opr. št. St 656/2009, v stečajnem postopku nad dolžnikom PLESKAR, podjetje za zaščito in izolacijo površin, d. d. - v stečaju, Ulica heroja Lacka 5, 2250 Ptuj
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
proizvodni kompleks s poslovnimi objekti (baraka, skladišče, proizvodna hala, proizvodna hala z aneksom, skladišče z garažami), zemljiščem ter proizvajalno in prevozno opremo, Industrijsko naselje 15, Kidričevo, 17.540 m2, št. vložkov 746 (parc. št. 333/105, 333/106, 333/81, 333/183, 333/188, 333/189, 333/190 in 333/191) in 941 (parc. št. 333/108, 333/109, 333/114, 333/115 in 333/142), vse k. o. Apače, po izhodiščni ceni 676.071,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati s priporočenim pismom s povratnico do vključno 27. 8. 2010 na naslov Okrožno sodišče na Ptuju, Krem-pljeva 7, 2250 Ptuj z oznako »Ne odpiraj - javni razpis, Pleskar, d. d., v stečaju«. Nadaljnji pogoji prodaje so razvidni s spletne strani www. ajpes.si. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
znamka	letnik	cena€	opr.	barva
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.680,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. ČRNA
FORD 0MAX 1.6 TDCIGHIA DURAT0RY	2008	11.490,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
NISSAN 0ASHQA11.5 DCI ACENTA PACK	2008	17.350,00	NAVIG.	SREBRN
RENAULT CLI01.5 DCI STORIA	2007	4.950,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2008	8.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULTSCENIC 1.5DCI	2008	9.250,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS 2.0 4D4 KARAVAN	2003,12. mes	7.950,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SIVA
VW FOX 1.4	2006	6.190,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
VW BORA 1.9 TDI	2001	4.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW NEW BEETLE1.9 TDI HIGHLINE	2000	6.300,00	KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2003	6.880,00	KUMATRONIC	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. BLUMOT10N	2008	14.750,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI 4 MOTION HIGHUNE KAR. 2008		17.680,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
VW TOURAN 1.9 TDI TRENDUNE	2007	13.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
www.tednik.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
CSDŠ10OTO ®® im hojm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Franc Cizerl, dr.dent. med. V toplicah na Ptuju
www.radio-tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
S POGLEDOM V VSA VASA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA, alternativnimi metodami, obredi in razpoložljivo literaturo bomo poskrbeli za vašo srečo, ljubezen, zdravje in omilitev prihajajoče svetovne krize za vse družinske člane, tudi za podjetja, do 11 ljudi ista cena. Vrelec sreče, tel. 090 44 02 cena 1,99 €/na min., 01 28 340 38 in 031 641 430.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IMAŠ popravnega iz nemščine, angleščine ali italijanščine? Nudimo kakovostne inštrukcije po ugodnih cenah. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p., prevodi, lekture, inštrukcije. Tel. 041 366 414, mail: prevajanje.st@ gmail.com
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S, Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM motorno škropilnico za vinograd, 100-litrsko, Tomos motor, v kompletu. Telefon 031 302 744.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
PRODAMO seme trave, mnogo-cvetne ljuljke, primerno za ozelenitev, po 1 €/kg. Jože Kokol, Vurberg 138, Tel. 041 556 462.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Telefon 781 06 81.
PRODAM svinje, ovce in tri kubične metre suhi hrastovih fosnov, debeline 5 cm. Tel. 751 34 61.
PRODAM peč za sušenje koruze, 4 tone, ali bučnic, dve toni, ter elektro motor, 7,5 KW - elektrokovina. Tel. 755 15 21.
SEME mnogo cvetne ljuljke po 90 centov /kg, slamo v okroglih balah in 120-kg svinjo prodam. Tel. 041 368 437.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Tel. 769 39 41.
PRODAM plemensko kravo s teletom, starim tri mesece, ali brez. Tel. 041 958 051.
PRODAM bukova in akacijeva drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM haloško belo ter rdeče vino. Tel. 761 68 11.
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 040 727 779.
PRODAM RAU-brane znamke Pöttinger, delovna širina 4,60 m in 2,60 m, plug, tribrazdni, obračalnik znamke Niemeyer, ro-tobrano s pnevmatsko sejalnico, delovna širina 3 m, znamke Niemeyer, žitno sejalnico, delovna širina 2,5 m, znamke Amazone. Tel. 031 251 967.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
PRODAM stanovanjsko hišo na Ptujski Gori. Tel. 051 348 243.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem garsonjero v Ptuju. Telefon 041 647 745.
ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje v Gradcu, študentom, internet. Telefon 040 900 727.
NOVO pritlično stanovanje damo v najem. Tel. 031 800 -144.
V NAJEM vzamemo starejšo hišo za daljše obdobje, v občini Dornava ali širši okolici. Tel. 070 344 392.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM več klopotcev različnih velikosti. Tel. 745 63 51 ali 031 683 355.
PRODAM TV-komunikator Siol HD 81. Tel. 051 453 089.
PRODAM vratna krila, češnja, 3 kose, avtokleparsko hidravliko, varilno mizo, stekleno mizo za dnevno sobo in tepih. Tel. 041 231 328.
www.radio-tednik.si
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
V 87. letu se je od nas tiho poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Leopold Vertič
IZ PTUJA, NA TRATAH 18
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje.
Žalujoči: njegovi najdražji
Saj ni važno leto, dve ali tri, v naših srcih zmeraj si, zato pot nas vodi vedno tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti vsak dan v spomin gorijo.
SPOMIN
8. avgusta minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, prade-dek, brat, svak, stric in boter
Srečko Kurnik
IZ PODVINCEV 117 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
Vsak tiho zori, počasi in z leti, kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti.
T. Pavček
Za vedno se je ustavno srce našega
Marjana Ravnika
IZ PERŠONOVE UL. 35 NA PTUJU
Darinka in družina Pelcl
SPOMIN
8. avgusta minevajo štiri leta od tragične smrti župana občine Podlehnik in ravnatelja Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik ter častnega občana občine Podlehnik
gospoda
Vekoslava Frica
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Občina Podlehnik Osnovna šola Martina Koresa Podlehnik
V SPOMIN
5. avgusta 2010 je minilo 10 let, kar je tragično umrl
Franc Irgl
IZ ŽABJAKA
Da se je tebi to zgodilo, se nam zdi nemogoče, pa vendar je res.
Njegovi najdražji
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
6. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustil
Blaž Orozovič
IZ VOLKMERJEVE 22, PTUJ
Težko je bilo, da smo te izgubili, še težje pa je brez tebe živeti, vendar od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite nežno misel, svečko, cvet.
Vsi tvoji najdražji
Tiho si odšel, čeprav živeti bi še smel. V nas pustil si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka
Franca Vrbančiča
IZ BUKOVCEV 83
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, ge. Tilčki za molitev in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: njegovi najdražji
Tiho in prehitro si odšla, čeprav živeti bi še smela. V nas pustila si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
Ob izgubi naše zlate mame, ome, stare mame, prababice in tašče
Dragice Turščak
DRENOVEC10
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovane cvetje, sveče, sv. maše in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Tineku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Karolina, sin Zdravko z ženo, sin Slavko z ženo, vnuki z družinami in pravnuki
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, bratranca, strica in svaka
Jožeta Matjašiča
IZ OREŠJA 37, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu ob slovesu poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo gospe Veri Kokol za ganljiv govor ob slovesu, družini Časek, družini Kostanjevec, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu župniku za cerkveni obred in sv. mašo, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Eriku Breclju, dr. Nevi Volk, Bolnišnici Ptuj, dr. Anemariji Malešič, posebna zahvala velja tudi Reševalni službi Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Majšperk • Podjetje MTD je v stečaju
Brez zaposlitve je 225 delavcev
Podjetje MTD, d. o. o., Majšperk s sedežem na Bregu 13 je od srede, 4. avgusta, uradno v stečaju, kar pomeni, da je ostalo brez zaposlitve 225 delavcev, je za Štajerski tednik povedal stečajni upravitelj Ignac Marinič, ki je včeraj prevzel vodenje firme v stečaju.
Kot smo poročali prejšnji teden, so v zasebnem podjetju MTD Majšperk že dalj časa v resnih težavah. Nanje so 27. julija resneje opozorili delavci, ki so čakali pred zaklenjenimi vhodnimi vrati podjetja na Bregu 13 v Majšperku in znali povedati, da že tri mesece niso dobili osebnih dohodkov ter da nihče ne ve, če bodo plačilo za svoje delo sploh kdaj dobili. Po nam dosegljivih podatkih je bila večina zaposlenih resno zaskrbljena, saj še vedno ni vedela, kaj jih čaka, kakšen bo razplet dogodkov, predvsem pa, ali bodo lahko obdržali zaposlitev ali pa se bodo znašli brez dela na cesti.
Ko smo v sredo, 4. avgusta, obiskali sedež podjetja MTD Majšperk, na Bregu 13, smo v preddverju srečali le dva ali tri delavce, ki so hiteli vsak svojo smer, v recepciji pa nas je prijazno sprejela receptor-ka Sonja, ki je pojasnila, da direktorja Milana Tadiča žal ni v podjetju, ker je na službenem potovanju v Nemčiji.
Ker pa smo o nedavnih dogodkih in sedanjem stanju v podjetju želeli izvedeti kaj več, je na našo prošnjo direktorja Tadiča poklicala po telefonu. Takole nam je povedal:
»Vodstvo se trudi, kolikor je v naši moči, saj bi radi našim delavcem resnično pomagali, kolikor se še da. Firma Mon-tavar je prevzela našo MTD-skupino, ki se sedaj imenuje Montavar MTD-skupina, da se ohranijo še kakšna delovna mesta.«
Zakaj pa je prišlo do tako resnih težav v MTD, v čem vidite glavni vzrok?
»Dejstvo je, da je skupina naših vodilnih delavcev na montaži pred časom dala izredno odpoved. Zdaj že vemo, da so v Mariboru ustanovili lastno podjetje EPC Mont. Tudi ostali (MOS in drugi) se ukvarjajo z isto dejavnostjo na naših gradbiščih, z MTD-strankami in so s seboj potegnili tudi naše delavce. Torej so nam odvzeli del naše de-
javnosti in del zaposlenih.
In ti nekdaj naši vodilni delavci montaže so predano delali v podjetju MTD, a v korist svoje nove firme. Žal pa so za sabo potegnili tudi del naših strank in kupcev in tako delujejo nemoteno naprej, seveda za svojo lastno firmo.«
Koliko vaših delavcev pa so si ti nekdaj vaši vodilni delavci »prilastili«?
»Natančnega števila ne vemo, vendar naj bi bilo sedaj po naši oceni z njimi zelo veliko število, vsaj nekaj deset naših nekdanjih delavcev, v glavnem gre za naše nekdanje skupinovodje. Vemo, da so že v času zaposlitve v naši firmi MTD sklepali za nas poslovno nezdrave posle, oziroma projekte, ki so se končali z velikimi izgubami, zraven tega pa so bili posli tudi zelo malomarno in neodgovorno vodeni.«
In kako ste oz. kako boste ukrepali sedaj?
»Ni nam še povsem jasno, a odločiti se bomo morali zelo hitro. V Rogaški Slatini že skoraj dve leti deluje firma MOS, d. o. o., ki je od nas prevzela del naših projektov in programa in s seboj potegnila naš dotedanji del - elektro in mehanski oddelek MTD. Na osnovi tega je to podjetje v zadnjih nekaj mesecih zaposlilo ali prevzelo okoli 70 naših delavcev. Nedvomno se je tudi v tem primeru naši firmi zgodila velika poslovna in ekonomska škoda. Stanje je resno in kritično, saj se borimo za vsakega poslovnega partnerja, za vsako našo stranko.«
Ko smo kmalu zatem izvedeli za uradno razglasitev stečajnega postopka, smo še isti dan, v sredo, 4. avgusta, po telefonu poklicali stečajnega upravitelja Ignaca Marini-ča, ki pa nam sprva ni mogel dati še nobenih informacij, dokler zadeve podrobneje ne preuči, saj gre za zelo resne in delikatne zadeve. Včeraj zjutraj, kmalu zatem, ko je prišel na sedež podjetja MTD v stečaju, v Majšperku, pa je
v pcn«r«nci se 4c\*rc je...

... čas je za lahke in osvežilne jedi.
Solatna popestritev ponudbe v Pomaranči.
•	iz dnevno svežih sestavin
•	preko 30 vrst solat po naročilu
•	kreativni prelivi in dodatki
Obiščite nas in se prepričajte.
Jcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil včeraj pogled na vhod in upravno stavbo podjetja MTD, v katerem je ostalo brez zaposlitve 225 delavcev.
Foto: M. Ozmec
Ob našem obisku so bili v sprejemnem prostoru podjetja MTD na obisku tudi poslovni partnerji.
bil zelo kratek, a dovolj jasen: »Žal vam tudi sedaj ne morem povedati še nič konkretnega. Le to, da imam sedaj že na mizi predlog za odpoved delovnih mest za 225 zaposlenih delavcev firme MTD. O vseh nadaljnjih ukrepih in postopkih podjetja v stečaju bom lahko povedal kaj več in kaj bolj oprijemljivega šele po tem, ko bom natančno preučil dejansko stanje ter vse možnosti in poti. Žal zaenkrat res nimam drugih novic.«
M Ozmec
Pomoč delavcem Preventa in Vegrada
V blaženje stisk delavcev Preventa in Vegrada sta se vključili tudi Slovenska Karitas in Humanitarno društvo Mali Princ.
Vsi, ki želijo, lahko svoj prispevek za delavce v stiski nakažejo na Karitasov račun 02140-0015556761, namen Pomagajmo preživeti, sklic 00 9300.
Ob tem društvo vse, ki želijo prispevati pomoč za Preventove delavce, tudi obvešča, da lahko svoj prispevek nakažejo na račun 05100-8013063564 s pripisom: Pomoč Prevent. /sta/
Napoved vremena za Slovenijo
j
Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, predvsem plohe in tudi še kakšna nevihta. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 16 do 23 stopinj C.
V soboto se bo delno razjasnilo, čez dan bodo še lahko nastale posamezne plohe. V nedeljo bo večinoma sončno, popoldne bo v gorskem svetu možna kakšna nevihta.
Črna kronika
Ujeli roparja
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so 27. julija odvzeli prostost 26-letnemu moškemu, doma iz območja UE Maribor, naslednji dan pa še 32-letnemu moškemu, prav tako doma iz območja UE Maribor. Moška sta osumljena storitve kaznivega dejanja poskusa oboroženega ropa, ki je bil izvršen 4. julija okoli 19. ure v prodajalni na Tratah. Storilca sta vstopila v trgovino tik pred zaključkom delovnega časa, ko se je tam nahajal le prodajalec. 26-letni moški je s pištolo, za katero je bilo kasneje ugotovljeno, da ni bila prava in da gre za imitacijo, najprej zagrozil prodajalcu, nato pa ga je še fizično napadel in telesno poškodoval. Storilca sta s kraja pobegnila, ne da bi karkoli odtujila. Prodajalec je bil po storjenem dejanju z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor, kjer je bil po zdravniški oskrbi odpuščen. Osumljenca sta bila po končanem policijskem pridržanju privedena k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper oba odredil pripor. Gre namreč za brezposelna uživalca prepovedanih drog, ki sta bila v preteklosti že večkrat obravnavana za kazniva dejanja, predvsem zoper premoženje.
Priprli
preprodajalca
28. julija pa so policisti in kriminalisti pri štirih osumljencih iz območja Maribora in okolice opravili sedem hišnih preiskav in več preiskav vozil. V hišnih preiskavah so zasegli več prepovedanih snovi za uporabo pri športu, dve pištoli, ročno bombo, 456 g amfetamina, 35 g kokaina, 169 tablet efedrina in 104 kose streliva. Osumljenca, starega 38 let, doma iz območja Maribora, so policisti pridržali in ga 29. julija privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper njega odredil pripor. Zoper ostale osumljence bodo podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Pri izvedbi hišnih preiskav je sodeloval tudi strokovnjak iz Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Predstavnik agencije je že v teku preiskave lahko potrdil, da je posameznik iz kriminalne združbe v prodajo ponujal nedovoljene snovi za uporabo pri športu, ki lahko predstavljajo resne posledice za zdravje uporabnikov.
íPoifuZajtz nai
na íuztouns.m ijilztul
RADIOPTUJ
«6» áfilettc
www.radio-ptuj.si