Gostilničarski vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 39—14. 6ek. rač. »t 11.43«. ■ea '---gBBMfi »----------------------------------------- II 114 Štev. 1. Ljubljana, dne 25. januarja 1937. Leto VII. Kaj pravite k temu? »Slovenec« je pod rubriko »Kaj pravite« in v članku »Red v gostilni — radi miru v družinah« prinesel poziv oblasti, da pazi strožje na obra- j tovanje po gostilnah, predvsem na i prekoračenje policijske ure. Povod k j temu alarmu zoper gostilničarski stan j je dal uboj, ki se je izvršil pred neko j gostilno na Koroškem. Naravno, da v j odgovoru na te članke nimamo name- 1 na zagovarjati gnusnega zločina, ki je ravno tako obžalovanja in najstrožje obsodbe vreden, kakor oni uboj, ki so ga izvršili nedavno vinjeni fantje na vinogradniškem posestvu pri Sv. Tomažu. Povdarjamo, da s tem, če zastopamo gostinsko obrt dravske banovine ne izhaja že iz tega, da hočemo morda zagovarjati one — hvala Bogu — maloštevilne gostinske podjet-jetnike, ki v svoji brezvestnosti, škodoželjnosti in pohlepu grešijo proti obrtnim predpisom. Naša dolžnost pa je, da zavrnemo neosnovane očitke, ki imajo očividno namen umazati ves gostilničarski stan, ki je človeški družbi danes najmanj tako potreben, kakor pa pred Kr. r. Povod napadom, kakor se vidi iz članka od strani mater in žen je brezmejno zavživanje alkoholnih pijač, katero se vidi le v gostilniških obratih, dočim se ono pitje, ki se vrši izven gostilniških obratovališč niti ne opazi. Taki očitki bi bili primerni in upoštevanja vredni tedaj, če bi bil gostilničar tudi danes edini pooblaščenec prodajati na drobno alkoholne pijače. Če ugotovimo, da se popije n. pr. več kot dve tretjini vina v dravski banovini izven gostilniških obratov, kar lahko svedočijo sreski načelniki, orožniki, finančni organi, vinogradniki, u-čitelji, posebno pa železničarji, ki dovažajo vkljub hiperprodukcije domačega vina po cele hi iz Dalmacije se odpre takoj drugačna slika, kakor pa izhaja iz tendencioznih in malopremiš-ljenih člankov. Prodaja žganja je skoro popolnoma izginila iz gostinskih obratov, saj so ta vposel prevzeli posestniki in drugi žganjekuharji v taki izmeri, da jim primanjkuje domačega sadja in da si morejo nabavljati po cele vagone fig, rozin, sliv izven banovinskih meja. Čudimo se, da se tega pijančevanja ne vidi, saj se ga z nakupom alkoholnih pijač pri raznih šušmarjih celo podpira. Ali naj navedemo številne društvene veselice, kjer se pije brez meja in nikdo se ne spotakne ob tej priliki na pijanost in na policijsko uro? Menda ni tega še noben dopisnik opazil, ker bi moral sicer vzeti v svoji objektivnosti in poštenosti onega gostilničarja v zaščito, ki ima v nedeljo prazno gostilno, dočim so društveni domovi polni zabave in veselja. Ali se po mnenju teh dopisnikov ne godi krivica gostilničarskemu obrtniku, če mora plačati davke in takse, dočim mu drugi odjema zaslužek in obstanek? Ali še ni nobena mati in žena zalotila vaškega trgovca, ki pod firmo prodaje »vino in žganje v zaprtih steklenicah«, proda ob sobotah, na dan izplačila več žganja in vina na drobno, kakor pa vsi gostilničarji njegovega okoliša? Kje so oni poročevalci, ki bi morali že davno naslikati in ožigosati pijančevanje po vinorodnih krajih, ko je vsaka kmečka hiša za sebe nezakonita gostinska o-bratovalnica in istočasno društveni lokal za zabave, kjer se ne pozna nikaka policijska urai n še manj kak drug predpis. Če bi se samo en del tega, kar se dogaja po teh privatnih pivnicah dogodilo v gostinskem obratovališču, bi se isto že davno zaprlo, njegov lastnik pa bi bil v Lepoglavi. Toda vsega tega nihče ne vidi in javnost gre že leta in leta molče mimo teh dogodkov. Naše predstavke so ostale brezuspešne, ker se najbrže čaka toliko časa, da bo slovenski narod vsled žganja in špirita popolnoma duševno in telesno propadel. Ali ni še nikdo opazil, koliko žganjekuh je v eni sami vasi, kjer je ozračje osmradeno od samega alkohola ? Materam in ženam najbrže ni poznano, da se po naših j kmetijah, posebno pri teh vsako-ne-deljskih domačih zabavah popije v eni hiši kar po 30 litrov žganja in da se daje naširn kmečkim otrokom mesto žgancev in kislega zelja za žajtrk žganje in kruh. Ali morda mislijo poročevalci, da je gostilničar srečen, če prihruli tik pred policijsko uro družba, ! ki se je napila v zidanici, v privatni hiši, vinotoču ali pri kaki društveni veselici, v gostilniški lokal, da izziva gostilničarja in da mu razbije, kar ji pride pod roko. Vsi ti dogodki ostanejo često neopaženi, če pa se registrirajo se pripišejo takoj na račun gostilničarja in gostilničarskega stanu. Treba je tedaj ljudstvu vzgoje, da samo ve, kje je mera. Zvezna uprava je že ponovno za- ' prosila oblastvo, da naj vzame gostinskega podjetnika, ki ne more mirnim potom odstraniti ob policijski uri goste iz svojega lokala, v zaščito. Na žalost nismo dosegli uspeha, temveč je gostilničar še nadalje v vsakem slučaju odgovoren, pa čeprav so krivi gosti, ki pogosto iz hudobnosti ne sledijo pozivu. Kdor odvisi od strank, bo lahko razumel, da si premisli, zameriti se svojim gostom, ker jih izgubi za vedno. Ali naj zagovarjamo nasilno odstranitev gostov iz lokala, da se še pomnožijo slučaji, ko so padli gostilničarji kot žrtve svojega poklica ? Napraviti je treba red. Oblastvo naj zaščiti gostilničarski stan v tej obliki, da vsako prekoračenje policijske ure uradno preišče in da se napravi tudi goste soodgovorne. Upamo, da ne bodo potem žene in matere, če bodo sledile kazni, jemale svoje može in sinove v zaščito. Podpisana uprava bo vsem materam in ženam za vedno hvaležna, če s svojimi zahtevami preprečijo nadaljno naraščanje gostinskih obrtov, h kateremu se po navadi zateče oni, ki je že povsod drugod skrahiral. Gostinska obrt naj se da poštenim in resnim o-sebam, ne pa takim, o katerih obstoji že domneva, da bo njihovo obratova-lišče leglo pijančevanja in nemorale. Materam in ženam ter javnosti bi lahko iznesli mnogo takih slučajev ter navedli tudi njih zaščitnike in zagovornike. Zahtevajte z nami, da se napravi red v prvi vrsti izven gostiln, da pridemo do reda in miru v naših obratih in v Vaših družinah. Dokler se ne bodo izkoreninile gori opisane razmere, toliko časa je sramotno udrihati po stanu, čigar posel je neprimerno težji od vsakega drugega poklica. Gostinstvo in gostinsko šolstvo Referat g. Majcen Cirila, zveznega predsednika na I. seji Banov nskega turističnega sveta I. Gostinski podjetniki, katerih je v dravski banovini okoli 5.200 se bavijo j z različnimi vrstami gostinskih obrato-! vališč. V Sloveniji smo preje poznali samo hotele, kavarne, restavracije, gostilne in krčme, ki so se ustanavljale na podlagi obsega obratovalnih pravic. V zadnjem desetletju pa se je struktura našega gostinstva silno spremenila, ker smo dobili iz zapada odnosno iz južnih delov naše države nove vrste gostinskih podjetij. Z novim obrtnim zakonom smo poleg že obstoječih in prej navedenih o-bratov dobili še buffete ter ljudske kuhinje. Žganjetoči so se spremenili najprvo povečinoma v tkzv. vinotoče, potem pa v buffete, kar znači, da so postali obrati z razširjenimi obratovalnimi pravicami. V neposredno službo tujskega prometa pa lahko štejemo le hotele, pensione, restavracije, gostilne in kavarne, dočim ostali tipi gostinskih obratovališč nimajo posebne važnosti, niti vrednosti za turizem. Iz srednje boljše gostilne so zrastli prvotni hoteli v Sloveniji, dočim nam je šele povojni čas dal posebno hotelsko industrijo. V nobeni drugi obrti se ne kažejo tako pregledne, stopnjevane in sistematično vlagane investicije, kakor ravno v gostinskih obratih. Gostinski podjetnik investira z občudovanja vrednim optimizmom večino svojih poslovnih prebitkov, da, on se celo zadolžuje, samo, da izboljša svoje obra-tovališče. Tej plodni iniciativi slovenskega gostilničarja se je zahvaliti, da je turizem v naši banovini zavzel tako mogočen obseg da lahko govorimo o novi in v današnji dobi najproduktivnejši gospodarski panogi. Kriza gospodarstva pa je silno prizadela gostinsko obrt posebno one o-brate, ki so izključno navezani na turizem. Na žalost je bila opuščena ona pažnja, ki bi bila nujno potrebna, da se zajezijo, če že ne odpravijo kvarne posledice. Tu je potrebno, da nakažem ono, kar neposredno in posredno ovira razmah našega obrta. Stiska, ki je stalna spremljevalka usodnih gospodarskih perturbacij, je povzročila ustanovitev številnih malih gostinskih obratov t. j. vinotočev, buffetov, krčem in ljudskih kuhinj, k* so rastli kakor gobe po dežju. Vsled teh majhnih gostinskih podjetij, ki nimajo nobenega pospeševalnega učinka na turizem, je število gostinskih obratov v dravski banovini naraslo v taki izmeri, da imamo že kraje, kjer pride na eno gostilniško podjetje komaj še 50 do 60 prebivalcev. Ali naj še jasneje podčrtam hiperprodukcijo gostinstva, ki se je ustanavljalo in razvijalo brez vsakih smernic in načrtov. Majhna gostinska podetja, katera sem ravnokar imenoval, so vzela v mestih in turističnih krajih restavracijskim in kavarniškim obratom skoro vso živ-Ijensko silo. Kot značilen pojav pri ustanovitvah buffetov in ljudskih kuhinj naj navajam, da so se ustanavljali predvsem v neposredni bližini restavracij in kavarn. Razvila se je s tem o-pasna ali bolje rečeno umazana konkurenca med samimi manjšimi obrati, ki pa ne bi bila škodljiva za splošnost, ker bi redčila njihove vrste, če ne bi nesmiselna konkurenca dosegla ravno nasprotno. Manjši obrati so lažje preboleli krizo, veliki obrati pa so začeli hirati. Mestne restavracije odnosno one, ki so v turističnih krajih, kakor tudi boljše podeželske gostilne izgubljajo vsled postanka manjših nepotrebnih obratov na svojem pomenu, kar je smatrati za silno nevaren pojav, ki mora prizadeti tujskemu prometu škodo. Restavracija in dobro urejena gostilna sta naravno poleg dobrih hotelov in pensionov neobhodno potrebni potujočemu občinstvu. Onemu gostinstvu, ki je posvečeno turizmu, naj se s pravilno obrtno In davčno zakonodajo nudi vsaka podpora in zaslomba, da se čimpreje za-I ustavi propadanje in brezsmiselno uničevanje najpotrebnejših naših gostišč. Naloga oblasti je, da izvrši polagoma in previdno selekcijo gostinskih podjetij, da se izloči vse ono, kar škoduje mirnemu in zdravemu razvoju gostinstva. Dopra gostinska obratovališča morajo biti prve vzorne tujsko-prometne propagandne postojanke. Posebna pozornost se naj posveča od strani gradbene oblasti novim gostinskim stavbam in njih adaptacijam. Gostišče naj tvori vidno skupnost in enotnost z okolico ter naj se posebno povdarijo nacijonalni znaki, ki mu naj dajejo svojo izrazitost kot plod stoletnega Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA $ wNA DEBELO Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, šp irit, rum, liker VERMUT VINO -■ PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! odlikovanja naše kulture. Slovensko gostinsko obratovališče naj bo istočasno izraz narodne volje, zdrave gospodarske iniciative ter miselnosti našega človeka. Želeti je, da se uvede vsako leto nagradno tekmovanje za izdelavo načrtov gostinskih objektov, kakor tudi za preureditev starih gostišč. V kratkem času bi imeli zbirko, ki bi bila našim gostinskim podjetnikom brezplačno na razpolago v svrho navodil in novih pobud. V svrho sanacije našega predvsem radi krize zadolženega gostinstva je treba obratom, ki jih smatramo za tujsko prometne postojanke priskočiti na pomoč z raznimi olajšavami. Neupravičena se mi n. pr. zdi cena električnemu toku, ki se ga oddaja gostinskim obratom, čeprav so poleg industrije najboljši in največji potrošači električne energije. Že po običajnem komercijo-nalnem načelu bi morala biti cena električnemu toku znižana po višini odvzema odnosno potrošnje. Zato ni odveč, če se zahtevajo za oddajo električnega toka en gros cene. Isto velja tudi glede vodovodnih doklad ter cene vodi za naduporabo. Izdatki za električni tok in za vodo so posebno onim obratom, katere imamo pri današnjem zasedanju v mislih tako velike režijske postavke, da bistveno vplivajo za njihov obstanek. Tudi davčna politika ni prizanašala našemu gostinstvu, temveč mu je od leta do leta vkljub padcu njegovega dohodka nalagala vedno večja bremena ter ni najmanje upoštevala težkoč, ki so se pojavile vsled nenadne krize. Pri tem nimam v mislih samo neposrednih davkov, temveč prav posebno še autonomne doklade, razne takse in trošarine. Nekatere takse so naravnost pro-hlbitivnega značaja. Omenim naj samo takso na godbo in ples, ki znaša v večjih obratih v letoviščih po več deset-tisoč dinarjev. Pozabiti ne smem edinstvene davščine, ki je vpeljana samo v Ljubljani namreč zv. davščina na potrošnjo. Seveda je visoka tudi občinska taksa na tujske sobe, ki se n. pr. pobira v Ljubljani in Celju. Nadalje so še takse na račune, s katerimi nima nobena druga obrt opravka. Že te takse, ki sem jih navedel ne vplivajo baš pospeševalno odnosno vzpodbujevalno na gostinskega podjetnika, ker mu naravno omrtvičijo vso iniciativo, ki je vendar gonilna sila v vsakem gospodarskem udejstvovanju. Po nepotrebnem so gostinski obrtniki zapostavljeni tudi pri trošarinskih predpisih, ker so izročeni na milost in nemilost v največjem razmahu se nahajajočega šušmarstva z alkoholnimi pi- jačami. Želja mi je, da zopet na tem mestu povdarim stalno zahtevo gostinskega obrta, da se že končno uredijo samoupravne finance po nekem dobro premišljenem načrtu, da se prepreči samolastno uvajanje in povišanje taks in davščin. Reklame in propaganda, ki jo vrše hoteli gre v stotisoče dinarjev. Tudi to vprašanje, ki zadeva izdajo vodičev, revij in propagandnih publikacij naj se uredi s pomočjo občinskih in banovinskih proračunov, kajti dobiček od tujskega prometa ne zajema le gostinski obrtnik, temveč participirajo na njem še v izdatnejši meri ostali sloji prebivalstva. Zgradarlna od hotelskih poslopij naj se ukine, ker so ta poslopja vendar bistveni in neobhodno potrebni del hotelske industrije in ker so ravno tako potrebna kakor tovarniška poslopja, ki so po zakonu o neposrednih davkih zgradarine oproščena. Urediti je nadalje treba denarni trg ter povečati kreditno možnost, ki je padla v zadnjih letih do minimuma. Potrebno bi bilo, da se slično priviligirani obrtni banki ustanovi s pomočjo države ter banovine posebna hotelirska banka, ki naj bi dajala kredite onim obratom, ki so v resnici za turizem potrebni. Zaščititi je treba nadalje gostinski obrt proti vsakemu šušmarstvu. Uredba o izdajanju sob in oddaji prehrane v letoviških krajih, ki je bila izdana v letu 1935. naj se tudi izvaja, ker je sicer brezpomembna. Najvažnejša zahteva gostinskega obrta pa je, kakor sem že preje uvodoma naznačil, da naj se ne izdaja novih gostilniških koncesij, posebno ne za majhna za turizem brezpomembna obratovališča. Dejanska krajevna potreba naj bo edino merilo pri izdaji nove gostilniške koncesije. II. Gostinsko šolstvo. Vsa razmotrivanja glede ureditve odnosno izpopolnitve gostinskega strokovnega šolstva so se v zadnjih letih vsled pomanjkanja denarnih sredstev izjalovila. Še danes se v glavnem naslanja gostinsko strokovno šolstvo na tri gostinske nadaljevalne šole v Ljubljani, Mariboru in Celju. V preteklem letu je to šolstvo napravilo važen korak naprej z ustanovitvijo Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje, ki ima po svojem ustroju značaj šole ne pa kakega tečaja. Ta šola je do danes edina v naši državi, kajti v drugih banovinah poznajo samo nadaljevalne šole za vajence. Dravska banovina kot izrazito tujsko prometna pokrajina naj bi uredila gostinsko šolstvo v takem obsegu kakor je potreben radi pospeševanja gostinskega obrta, ki je temelj zdravega in plodonosnega turizma. Za nadaljnji razvoj našega šolstva nai se vzame za podlago že obstoječe šole. Navedena gospodinjska šola naj bi se razvila v splošno gostinsko šolo s posebnim oddelkom za gostilniško gospodinjsto. Kakšni naj bodo učni predmeti t. j. stvar učnega načrta. Takoj ko govorimo o reorganizaciji gostinskega šolstva pridemo do perečega vprašanja, ki se tiče strokovnega učiteljstva. Vse delo v gostilničarskih nadaljevalnih šolah so vršili s hvalevredno vnemo in razumevanjem me-ščanskošolski učitelji ali profesorji na trgovskih akademijah. Z reorganizacijo gostinskega šolstva pa je treba pridobiti poseben gostilničarski učiteljski kader. Predlagam, da kr. banska u-prava še v prihodnjem proračunu vstavi prbneran kredit za specializacijo učiteljstva v gostinski stroki v kakem inozemskem strokovnem učnem zavodu. V to svrho naj se izbere par absolventov učiteljišč, ki imajo voljo 'in čut za gostilniški obrt. Te pedagoško in strokovno kvalificirane učne moči bi lahko vodile pri kr. 'banski upravi poseben referat za gostinsko šolstvo, ki bi se naj bavil edino z -navedenim šolstvom. Pod ta referat bi spadalo še: sestava učnih načrtov za gostinsko nadaljevalne šole, prirejanje raznih tečajev ter vobče nadzorstvo nad celotnim gostinskim šolstvom dravske banovine. Izmed navedenih kvalificiranih vzgojiteljev pa naj bi bila vsaj ena ženska moč, ki se je specializirala v gostinskem gospodinjstvu. Pretežni del gostilniškega poslovanja leži namreč na ramenih gospodinje. Seveda Mestna hranilnica ljubljanska Nove vloge Din 50,000.000’— Oproščene vloge, prenesene na nov račun „ 60,000.000 — Skupno stanje novih vlog Nove vloge vsak čas izplačljive. Obrestna mera 5°L Din 110,000000- Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska. bi morala strokovna učiteljica posvetiti tudi vso pozornost številnemu gostinskemu pomožnemu osobju ženskega spola. Msd tem pa smo dolžni posvetiti vso pozornost že obstoječi »Gospodinjski šoli za gostilničarske gospodinje«, ki ima izkušene gospodinjske učiteljice. Na žalost se mora ta šola, ki je edina te vrste v naši državi boriti skoraj iz dneva v dan za svoj obstoj radi pomanjkanja denarnih sredstev. Gojenk bi bilo dovolj iz vrst naših gostilničarjev, če bi starši zmogli ma-terijelne žrtve. Mesečni vzdrževalni stroški z učnino vred znašajo res samo 480 Din mesečno, toda tudi ti so pretežni večini naših gostilničarjev nedosegljivi. Predlagam, da bi kr. banska uprava posvetila izobrazbi gostilničarskih gospodinj posebno razumevanje in da bi v to svrho predvidela v svojem proračunu vsaj 50.000 Din, ki bi se uporabili izključno le za podporo gojenkam te šole. Na ta način bi dobili mnogo prosilk, katere naj bi za sprejem ocenjevala posebna komisija, ki bi jih naj kr. banski upravi predlagala radi podpore. Ta štipendija bi znašala nekako polovico vzdrževalnih stroškov, polovico pa bi krila gojenka sama. Na ta način bi dobili vsako leto najmanj 20 dobrih gostilničarskih pomočnic, predvsem gostilničarskih hčera, ki bodo v krajšem ali daljšem času prevzele kot mlade gospodinje kako gostinsko podjetje. To nam je predpogoj, da se ustvari v naših tujsko-pro-metnih krajih ona vzorna privlačna in vsem zahtevam turizma odgovarjajoča podeželska gostilna. Vzporedno z delovanjem te gostilničarske šole v Ljubljani pa naj bi neovirano delovale že obstoječe gostilničarsko- nadaljavalne šole v Ljubljani, Mariboru in Celju. Vršijo naj se tudi razni strokovni tečaji za ženski in moški naraščaj. Tudi za kritje teh stroškov prosim kr. bansko upravo, da vstavi v proračun primerno svoto. Končno ne smem pozabiti še vprašanja o izpitih za gostinsko postrežno osobje in za dokaz o sposobnosti za pridobitev obrtnega dovolila. Napačno je naziranje, da so pomočniški in mojstrski izpiti potrebni le v rokodelski obrti. Moje mnenje je, da so še mnogo bolj potrebni izpiti v gostinskem obrtu, kajti rokodelska obrt ne more nikdar v tej izmeri ogrožati človeškega življenja kot ravno gostinska obrt Pomislimo le na nedogledne posledice za človeško zdravje, ki nastanejo pri slabem negovanju in pripravljanju jedil in pijač. Radi tega predlagam, da se dopolnijo obstoječi obrtni predpisi in da se tudi za gostilničarsko obrt uvedejo pomočniški la mojstrski izpiti. Kandidati za mojstrske izpite bi imeli najlepšo priliko pridobiti si potrebno izobrazbo v posebnih n. pr. tromesečnih tečajih, ki bi se prirejali na omenjeni gostilničarski šoli, če ne bi bili že redni gojenci te šole. S tem sistematičnim razvojem našega strokovnega šolstva bomo dospeli s časom do onega šolstva, ki ga imajo že od davnaj one države, ki so našemu tujskemu prometu opasne konkuren-tinje. Visoki Banovinski turistični sveti Ko podajam poročilo o gostinstvu in gostinskem šolstvu ob priliki prvega zasedanja Banovinskega turističnega sveta, Vas visokospoštovana gospoda zagotavljam, da sem imel pred seboj v resnici .zgolj pri Franc Golob Ljubljana, Utolfova ul. 8 Specijalna zaloga kuhinjskega pribora. Banovinski turistični svet Pri banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo, se je osnoval banovinski turistični svet (BTS) kot posvetovalni organ v vseh turističnih vprašanjih. Prva seja tega sveta se je vršila dne 18. januarja v Ljubljani. Naloga banovinskega turističnega sveta je, da sodeluje pri izdelavi letnega delavnega programa za pospeševanje turizma ter pri odobravanju delavnega programa in proračuna občin, ki se proglase za turistične kraje, oddaja mnenje in podaja predloge v zvezi z banovinskimi in občinskimi taksami, dokladami in davščinami, ki se tičejo turizma in gostinske industrije, oddaja mnenje in podaja predloge, kako se naj porabijo državne in banovinske dotacije namenjene za pospeševanje turizma. Obravnava poročila poedinih občin o njih delu za pospeševanje turizma, oddaja mnenje, katerim javnim delom v banovini bi bilo dati prvenstvo glede na gospodarsko važnost turizma. Predlaga kraje, ki bi jih bilo proglasiti za turistične postojanke, oddaja mnenje o turistični propagandi za območje banovine, predlaga ustanavljanje društev za pospeševanje turizma in o-lepšev. društev ter gradnjo in vzdrževanje športnih naprav, pogozdovanje, varstvo prirodnih lepot, spomenikov in drugih objektov, daje kr. banski upravi na vsa vprašanja strokovna mnenja ter predlaga kako zagotoviti hotelski industriji ugoden razmah glede strokovnega nivoja, kapacitete in zdrave gospodarske fundiranosti. Čiani banovinskega turističnega sveta so predvsem načelniki banske uprave, odposlanci državnih železnic ter direkcije pošte in brzojava, predstavniki tujsko-prometnih ter zimsko-sportnih zvez in društev, kakor tudi občinskih uprav raznih klimatičnih krajev, zdravilišč in kopa- banovini. V Sloveniji imamo po njegovih podatkih 41 smuških domov v katerih je investiranih 10'5 milijonov dinarjev, nadalje 25 skakalnic, v katerih je bilo potrošenih 1,100.000 Din in še 12 drsališč, ki so stala skupno 200.000 dinarjev. Na koncu referatov in debat se je v smislu pravilnika ustanovil poslovni odbor tega sveta, v katerem je kot zastopnik gostinstva zvezni predsednik g. Majcen Ciril. H koncu so bili podani še razni samostojni predlogi od g. Šubica iz Celja, g. Dularja, ravnatelja velesejma, od g. ing. Šlajmerja, ravnatelja Tominška ter Ferdo Pintarja iz Maribora. Konferenca glede uredbe o kavcijah, napitnini in o strokovni izobrazbi postrežnega osobja. Pod predsedstvom načelnika g. dr. Krpana se je vršila dne 22. decembra v prostorih zagrebške trgovske zbornice konferenca, na katero so bile povabljene delojemalske organizacije, naša zveza nekatera gostilniška združenja iz raznih banovin ter tujsko - prometne organizacije. Po predvidenem načrtu naj bi se uvedla 10% napitnina na zahtevo delojemalskih organizacij, v vseh kraj h in tudi v vseh obratih naše države. Ta načrt je vzbudil naravno pomisleke pri naši zvezni upravi, ki je potom svojega zveznega predsednika g. Majcena iznese svoje protipredloge v tem smislu, da naj se obvezno pobiranje 10% napitnine uvede le v onih krajih in podjetjih katere določi poedini ban za svoje področje. V poštev bi kvečjemu prišli turistični kraji in pa večja mesta ter predvsem le hoteli, pensioni in restavracije. Važno je to, da je bil pred- skoraj nove šivalne stroje vseh vrst in kolesa ki” odgovarjajo popolnoma novim (stare jemljemo v račun) Za maio denarja dobite edino pri HPrometfi Ljubljana, nasproti Križevniške cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na vpogled. o eni ali drugi postojanki poročati neugodno. Stališče Zveze za tujski promet v Sloveniji je pravilno in vsega odobravanja vredno, zato opozarjamo vse naše čbnstvo, da se ne meša v po-ročevalno službo, če ni za to pozvano od gori navedenih in za to svrho edino kompentnih institucij. Če se je od kakega našega člana napravila taka pogreška, da je dal na pismeno brzojavno ali telefonsko vprašanje napačno poročilo, naj se tak član zaveda, da bo gost samo enkrat nasedel in da si da sebi pečat nereelnega dodjetnika. Poročila, ki jih dajejo naši člani na privatna zprašanja svojih gostov morajo biti v popolnem soglasju s poročili gori navedenih tujsko prometnih in zimsko športnih organizacij, ker se bodo sicer po sklepu teh organizacij njih imena javno objavila v časopisju. Zbornica za TGI Mnogo različnih komentarjev, ugibanj, pa tudi nečednih podtikanj in natolcevanj se je čulo zadnje čase na račun članov gostinskega odseka v zbornici TOf. Toda naši zastopniki prezirajo vse očitke, kajti ugibanja postaviti za dejstva, se pravi .toliko kot mlatiti prazno slamo, izogibati se resnici je neresno in smešno. K vsemu imamo pojasniti samo toliko, da so imeli in imajo naši zastopniki v zbornici TOl pred očmi zavest one resnosti, ki spada v to zbornico, zavest odgovornosti za zaščito stanu, ki ga zasto- Skrbite za lastno zdravje in za zdravje svojcev s tem, da pomagate ustanoviti lastno okrevališče z malimi izdatki' na jako važno dejstvo, da se mora za postavljanje igralnih automatov po javnih lokalih plačati za pooblastitev 500 Din in za sleherni dan igranja še po 50 Din. Ta taksa se plača za vse automate v lokalih bodisi, da so pritrjeni na zid ali stojijo na mizi, bodisi v obliki biljarda ali posebnih miz, kakor vsakršni drugi igralni automati, ki so ustrojeni za igre na srečo in ki izme-tavajo denar ali poleg drugih predmetov vsaj deloma denar. Ta taksa se plačuje torej izključno le za igre potom automatov, ki jih je smatrati za igre na srečo in ne za igre na spretnost. Igre na spretnost so n. pr. biljard, kegljanje, balinanje itd. Ker so bili že nekateri člani kaznovani od strani finančne uprave priporočamo, da se o-bustavijo vse take igre po naSih lokalih do nadaljne objave v tem glasilu. Zadeva je namreč še nejasna in se mora razjasniti instančnim potom. Nabavite si davčno karto za hišno služinčad! Ob priliki kontrole glede nabave davčnih kart za hišno služinčad se je u-gotovilo, da izjavljajo svojci delodajalcev da so davčne karte shranjene pri delodajalcu, kateri pa je trenutno odsoten Predno si nabavite radio aparat, oglejte si bogato zalogo Cena nizka - tudi na 18 mesečnih obrokov STANDARD prvovrstni mmm LJUBLJANA • KONGRESNI IRC 8 DOBERIElli (Poleg kina W\atice) lišč. Zvezna organizacija je zastopana po 3 članih in sicer po zveznem predsedniku g. Majcenu Cirilu, g. Klešiču Aleksandru iz Maribora in g. Vrhuncu Josipu, hotelirju iz Bleda. O priliki prvega zasedanja Banovinskega turističnega odbora je imel ban dravske banovine g. dr. Natlačen daljši govor, v katerem je povdarjal, da bo z veseljem sprejel vsak koristen predlog in da se bo s sodelovanjem s člani sveta lahko ustvarilo mnogo koristnega za povzdigo te gospodarske panoge. Posebno je poudaril, da je glavni steber tujskega prometa gostinska obrt, ki je v nekaterih krajih precej na višku in da se mora skrbeti, da se zlasti v onih krajih, kjer so za to že dani predpogoji, ta obrt še izboljša. Načelnik trgovinskega oddelka g. dr. Marn je nato podal obširno poročilo o razvoju našega turizma ter povdarjal da je bilo v preteklem letu v dravski banovini 179 287 gostov in 999.200 prenočnin. Da je samo 73 krajev priznanih za turistične, je največ krivo dejstvo, da se kraji sami branijo tega priznanja, ker se zgradarina vsled tega zviša zn vsakega hišnega posestnika, pa naj ima tujca pod streho ali ne. Prav tako je obžalovanja vredno, da gostinstvo ni na višku v dravski banovini, kjer pa je prezadolženo. Nato se je razvila obširna debata glede potreb, ki so se pojavile pri razmahu tujskega prometa. Direktor zdravilišča Rogaška Slatina g. Gračner je na kratko obravnaval določila pravilnika za ustanavljanje krajevnih turističnih odborov ter priporočal, da se naj ti odbori ustanovijo samo tam, kjer ne delujejo tujsko-prometna društva in zdraviliške komisije. Zvezni predsednik g. Majcen je nato podal obširen referat o gostinstvu in gostinskem šolstvu, katerega radi znanja priobčujemo v celoti. K temu referatu se je oglasil g. Klešič z daljšim govorom, katerega bomo prinesli v prihodnji številki. Na koncu je podal svoje poročilo še podpredsednik jugoslovanske zimsko športne zveze g. dr. Ciril Pavlin, v katerem je povdarjal važnost zimskega športa z ozirom na turizem v naši log glede obveznega pobiranja 10% napitnine’ osvojen od g. dr. Krpana. Glede kavcij so zastopniki postrežnega osobja zahtevali njihovo ukinitev s čemur pa se niso strinjali zastopniki gostilničarskih organizacij, ker mora vendar podjetnik imeti neko jamstvo od svojega uslužbenca za škodo, ki jo morda celo namenoma izvrši v službi. Kar se tiče strokovne izobrazbe postrežnega osobja se konferenca v tem vprašanju ni mogla zediniti, nakar je načelnik g. dr. Krpan izjavil, da bo ministrstvo izdelalo tako uredbo, ki bo varovala interese tujskega prometa. Kakor čujemo je načrt te u-redbe že dogotovljen in se je upošteval predlog zvezne uprave. Pritožba zagrebških smučarjev glede lažnivega poročanja o snežnih prilikah v Sloveniji. »Jutarnji list« od 20. januarja je napadel gostilničarje v dravski banovini češ, da nepravilno poročajo o snežnih prilikah, vsled česar jim nasedajo zagrebški smučarji. V tem članku se nadalje preti, da lahko tako lažnjivo poročanje silno škoduje nagemu zimskemu športu. Vkoliko je kak gostilničar zakrivil pri poročanju o vremenskih prilikah svojega kraja ni nam poznano in je naravno najstrožje obsodbe vredno, če se je kak gostilničar pri tem poročanju spozabil. Na naše vprašanje pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji kako je urejena poročevalska služba smo dobili sporočilo, da se vremenska poročila redigirajo in izdajajo vsakodnevno od Zveze za tujski promet v Sloveniji, Tujsko prometne zveze v Mariboru, Slov. plan. društva ter Jugoslovanskega zimsko - športnega saveza od katerih institucij vsaka zase garantira za ve-rodostojnost poročil postojanke, pod katere delokrog in ingerenco dotična postojanka spada. Zveza za tujski promet poroča nadalje, da posveča vremenski poročevalni službi izredno pažnjo, ker stoji vedno na stališču reelnosti, pa naj bi šlo tudi za slučaj, da je treba pajo. Gostinski odsek se zaveda, da je prišel v zbornico izven kompromisa političnih strank, ki so ga za ostale odseke sklenile. Radi tega hoče kot celota vztrajati izven vsega, kar bi mu odvzelo karakter nevtralnosti. Uredba o autorsko pravnem posredovanju Končno smo dobili uredbo, ki ureja vprašanje autorskega posredovanja odnosno zastopstva. Besedilo uredbe nam ni še točno znano, zato ga bomo objavili v prihodnji številki našega glasila. Kakor Čujemo bo višino autorskih tantijem določevala vsako leto paritetna komisija, v kateri bo gotovo število članov autorske centrale in naše gostinske organizacije. V tem pogledu se bodo že v prvi polovici meseca februarja vršila v Beogradu tozadevna posvetovanja. Pripomniti pa moramo, da se naše članstvo radi postopanja autorske centrale do sedaj ni smelo pritoževati, ker je bilo to razmerje med gostinskim stanom in autorsko centralo pri naši zvezni organizaciji najbolje urejeno. Vsi spori, ki so nastali so se v vseh slučajih povoljno rešili za naše članstvo. Ali je gostilničarstvo dravske banovine s to uredbo kaj pridobilo, bo pokazala bodočnost. Gostilničarstvo v ostalih banovinah pa je s to naredbo mnogo pridobilo, ki je plačevalo tako, kakor se je centralni zadrugi poljubilo. Automati v gostilniških lokalih Pogosto postavijo agenti raznih tvornic igralne automate v naše lokale morda celo s priporočilom kakega narodnega društva, češ, da ono sodeluje na dobičku in da ima poleg tega še gostinski podjetnik del dohodkov. Pri tem opozarjamo naše članstvo in da jih dobe lahko navpogled takoj ko se isti vrne. Med tem časom pa lahko delodajalec ali njegovi svojci nabavijo davčne karte in se izognejo denarnim kaznim. Ker na davčni karti ni razvidno dan nabave teh kart se na ta način delodajalci lahko izognejo kaznim. Da bi se to preprečilo, je sedaj oddelek finančnega ministrstva Izdal odlok, glasom katerega se bodo od 5. februarja 1.1. prodajale davčne karte Izključno le pri davčnih upravah. O prodaji teh davčnih kart za hiSno služinčad se bo pri davčnih upravah vodila posebna evidenca. Davčne karte bodo imele bodoče naznačeno tudi dan mesec In leto, kedaj je bila karta izdana, kakor tudi pečat davčne u-prave In pa podpis blagajnika. Člen 95. zakona o neposrednih davkih se glasi: »Davek na dohodke hišnega služabništva znaša na leto 50 dinarjev za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni po sprejemu v službo neglede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi na ime poslo-davca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko nadomesti od uslužbenca.« Opozarjamo, članstvo tudi na to, da se da ovaditelju in zalotitelju za nagrado 1/4 plačane kazni. Priporočamo tedaj, da si še do 5. februarja nabavijo vsi zamudniki davčne karte za svoje uslužbence (ki ne plačujejo uslužbenskega davka) v trafikah, ki prodajajo davčne znamke, ker si morajo po 5 februarju nabaviti karte le pri davčni upravi, Prvovrstno blago l Cene zmerne I Mapin Bapbio Telefon 29-39 Zaloga vin trgovina vina in žganja Ljubljana — Stara pot it. II prima dalmatinskih, ljutomerskih Žganje i tropinovec Telefon 29-39 in ovlčka vsled česar je denarna kazen v znesku 200'- Din kaj lahko mogoča. Delodajalec mora na karti takoj napisati svoje ime, priimek in bivališče. Novi grobovi f Ivan Dachs Dne 18. januarja popoldne je preminul po daljši bolezni g. Ivan Dachs v starosti 73 let. Rodil se je l. 1863. v Ljubljani na Poljanah št. 3 pri »Štrajzelnu«. Mož je bil iz stare Ljubljanske meščanske rodbine. Že njegov ded je bil 22. julija 1808. imenovan za ljubljanskega meščana, on sam pa tudi za zaslužno delo za svojo rodno mesto dne 22. junija 1933. Bil je upokojeni uradnik pivovarne »Puntigam«. Kot gostilničar se je u-dejstvoval 35 let, od tega skoraj 20 let v Plorijanski ulici št. 33, od koder se je leta 1931. umaknil v zasluženo zasebno življenje. V gostilniški organizaciji je bil dolgoletno trajen in zvest sodelavec v upravi, soustanovitelj njene bolniške blagajne, katere član nadzornega odbora je bil do pred kratkim. Z vso vnemo in veliko sposobnostjo in njemu lastno dobrohotnostjo in vztrajnostjo se je udeleževal vseh težkih nalog za procvit gostilničarskega stanu. Zanimal se je za strokovno šolstvo in bil član šolskega kuratorija za gostilniško strokovno nadaljevalno šolo. Do zadnjega pa je bil član nadzornega odbora tovarne »Sodavice«. Kot dober in vesten gospodar in posestnik je bil leta 1928. izvoljen kot zastopnik gostilničarskega obrta v ljubljanski občinski svet, kjer je zlasti zastopal interese svojega šentjakobskega okraja. Posebna skrb pa mu je bila naložena za revne in ubožne sirote tega okraja. Kot občinski svetnik je bil tudi v upravi Mestne hranilnice ljubljanske. Sploh se je vsestransko udejstvoval v društvih. Bil je član Sokola IV., član in odbornik Šentjakobskega gospodarskega ki kulturnega društva ter raznih dobrodelnih ustanov kakor Rdečega križa itd. Kot navdušen pevec je bil v mlajši dobi član in predsednik pevskega društva »Ljubljane«. f Ivan Korošec V najlepši starosti 52 let je umrl v Vel. Blokah gostilničar in trgovec g. ivan Korošec. S svojo pridnostjo in varčnostjo si je pokojnik po večletnem trudu v tujini pridobil lepo imetje, čigar dokaz je njegova obsežna domačija in za podeželje prav idealno urejena gostilna. Kruta usoda ga je sedaj iztrgala družini in domačiji. Večletnemu odborniku bo združenje ohranilo časten spomin, preostalim pa izreka tem pctom globoko sožalje. — Združenje gostiln, podjetij v Starem trgu. f Langenvalter Vinko Na Vrhniki, Stara cesta 41, je 14. decembra pr. 1. umrl član in odbornik vrhniškega gostilniškega združenja g. Langenvalter Vinko v starosti 32 let. Preostalim naše sožalje I f FUr8t Anton Svojo blago dušo je izdihnil g. Flirst Anton, gostilničar v Rečici ob Savinji v starosti 66 let. Rajni je bil vzoren član združenja v Mozirju ter dolgo let I odbornik v zadružni upravi. Bil je tudi I ustanovitelj ^posojilnice, konzumnega društva in gasilske čete. Združenje gostilničarjev v Mozirju je izgubilo z njim odličnega člana, občina požrtvovalnega in uglednega tržana, družina pa skrbnega in dobrega očeta. Sveti naj mu večna luč! f Ivan Robavs Gostilničarstvo našega Zasavja je zadela s smrtjo poznanega gostilničarja in mesarja g. Ivana Robavsa težka izguba. Umrli se je rodil v Šmartnem 9. septembra 1872. leta ter je več let načeloval mesarski in gostilničarski zadrugi. Številne krasno izdelane diplome pričajo o njegovem neumornem delovanju v javnem življenju. Skoraj 19 let je bil načelnik šmarske gasilske čete, ki ga je končno izvolila za častnega predsednika. Pokojnik je bil tudi velik dobrotnik revnim učencem in se je ob vsaki priliki spominjal šolskih sirot. Krepka opora je bil tudi Kmečki hranilnici in posojilnici. Uglednemu narodnjaku in našemu tovarišu naj bo lahka zemljica ! Iz organizacij Občni zbor združenja v Zagorju ob Savi. Pod predsedstvom g. Drnovšek Ivana se je vršil dne 18. I. v njegovih prostorih redni občni zbor, katerega se je udeležilo jako lepo število članov. Uvodoma se je spominjal umrlega g. Bregar Ivana in dolgoletne gostilničarke ge. Oovejšek Marije. Iz tajn. poročila je posneti, da se je krepko borilo proti podeljevanju gostilniških koncesij in proti silno razpaslemu krošnjarstvu z vinom in žganjem. Glasom obračuna izkazuje združenje v znesku 13.742'40 Din. Na predlog preglednikov gg. Hrastelj Ivana in Ble-weis Franca se je dala upravi razreš-nica. Nato je poročal zvezni ravnatelj o delovanju zvezne organizacije v preteklem poslovnem letu, omenjal je uspešno borbo proti davčnim obremenitvam gostilničarskega stanu, nadalje o korakih, ki jih je zveza pri banski upravi podvzela glede omejitve šu-šmarstva, kakor tudi glede novega načrta o pobiranju banovinske trošarine. H koncu je sporočil ustanovitev posebne gradbene zadruge za zgradbo posebnega gostinskega okrevališča ter priporočal sprejem 5 Din socijalne doklade in pristop k tej zadrugi. Članstvo je z odobravanjem vzelo poročilo zveznega ravnatelja na znanje ter sklenilo pristopiti k stavbeni zadrugi za gostinsko okrevališče. Izglasovana je bila tudi 5 Din socijalna doklada, ki se bo pobirala v letu 1937. skupno z zadružno članarino od vsakega člana. Amnestija V enem izmed zadnjih Službenih listov je bila objavljena občna amnestija za kaznjiva dejanja iz čl. 5., 6., 7., 8, 9., 19. in 20. zakona o zaščiti javne varnosti, kakor tudi za kaznjiva dejanja iz § 302 kazenskega zakona, katera vsa dejanja so bila storjena do 5. januarja 1937. Nadalje se je dala občna amnestija za tiskovne prestopke. Oprostila se je kazen prostosti onim osebam, ki so bile obsojene s pravo-močnimi sodbami civilnih sodišč, če kazen ne presega 12 mesecev. Deloma se oprošča in znižuje kazen na prostosti obsojencem, ki so obsojeni na več kot 12 mesecev do 4 let za 1 leto oz. 6 mesecev, če prej še niso bili obsojeni za zločinstvo. Onim obsojencem, ki so bili obsojeni na 4 do 10 let se zniža kazen na 2 leti oz. 1 leto, če prej niso bili obsojeni za zločinstvo. Obsojencem obsojenim na 10 do 15 let se zniža kazen na 3 leta. Obsojencem kaznovanim na 15 do 20 let se zniža kazen na 4 leta. Od amnestije in pomilostitve pa se izvzemajo osebe, ki so obsojene za sprejemanje pod kupnine kot javni organi, ki so pobegnile v inozemstvo, ki so bile obsojene zaradi vohunstva itd. Ljubljana Natakarski ples v Ljubljani. Zveza ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije sekcija Ljubljana priredi pod pokrovi-teljsivom predsednika Združenja gostilniških obrti Ljubljana gosp. Dolničarja Maksa svoj lil. natakarski ples v četrtek v dvorani Kazine dne 4. februarja 1937. s pričetkom ob 20. uri. Vabimo članstvo, da v čim večjem številu poseti prireditev svojih nameščencev. Minimalna delavska mezda Vlada je izdelala načrt uredbe glede določitve minimalnih delavskih mezd, ki jih odreja ban, kadar zahtevajo javni interesi ali kadar zaprosi kaka zainteresirana stranka. Osnovno delavno mezdo odrejuje minister za socijalno politiko ter je v tej uredbi predvidena osnovna mezda 2.50 Din na uro. Minimalne mezde se odredijo šele po zaslišanju predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij. Minimalne mezde onih delavcev, ki so zaposleni v obrtih in trgovinah na vaseh in manj ših krajih so lahko nižje od gori določene osnovne minimalne mezde. Veljavnost odrejene minimalne mezde traja 6 mesecev. Za pomožno osobje se po tem načrtu smatrajo vse osebe brez obzira na spol, ki dajejo v najem svojo duševno in telesno moč bodisi stalno ali začasno, bodisi za nagrado v novcu ali naravi ter so zaposlene v obratih, ki jih predvideva § 32. te uredbe. Ta člen namreč odreja, da veljajo predpisi te uredbe za vse industrijske, obrtne, trgovske, prometne, rudarske, gozdne, poljedelske, denarne in zavarovalne obrate ali ustanove. Kvalificirani delavci lahko imajo večjo mezdo, kakor je osnovna toda v. nobenem slučaju ne sme presegati dvojni iznos osnovne mezde. Mezda delavcev v starosti izpod 18 let ne sme znašati nikdar manj kot 90% določene minimalne mezde. Ko bo objavljena uredba, jo bomo itak objavili v našem glasilu. Tujsko-prometni kraji dravske banovine Za tujsko-prometne kraje v ožjem smislu so proglašeni: Brezje, Brežice, Celje, Cerknica, Črna, Dol. Logatec, Dravograd-Mežica, Gor. Radgona, Gu štanj, Jesenice, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Ljubljana, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Metlika, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Planina pri Sevnici, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Sevnica ob Savi, Slovenj gradeč, Slov. Bistrica, Škofja Loka, Tržič, Višnja gora in Vitanje. Za kllmatične kraje: Bled, Bohinjska jBistrica, Boh. jezero, Dovje-Moj-strana, Fram, Golnik, Gorje pri Bledu, Pokljuka, Gor. grad, Hoče, Jezersko, Kamniška Bistrica, Kamnik, Kran), Kranjska gora, Liibno, Luče, Radovljica- Predtrg, Rateče-Planica, Ribnica na Pohoriu, Ruše, Smolnik, Srednja vas v Bohinju, Sv. Ana pri Tržiču, Sv. Vašim gostom in s »bi usti*ežete ako jim nudite k vinu Rogaško slatino kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešan« z vinom ali sadnim sokom blagodejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tern človeka v dobro razpoloženje I Lovrenc na Pohorju, Koča na Klopnem vrhu, Sv. Križ, Šmartno na Pohorju, Topolščica in Vurberg. Za zdravilišča : Čateške toplice, Dobrna, Dolenjske toplice, Medijske toplice, Rimski vrelec, Kotlje, Rimske toplice, Rogaška Slatina in Slatina Radenci. Kolikšne in kakšne koristi smo imeli od tujskega prometa? Odsek za turizem pri ministrstvu trgovine je objavil statistični materija! o tujskem prometu iz katerega se vidi jako velik razvoj tujskega prometa v vseh smereh. Število turistov iz države se je povečalo od leta 1930., ki je znašalo 295.512 na 767.514 oseb. Turistov iz inozemstva je bilo v 1. 1932. 147.356, v l. 1935. pa že 242.214. Nočnine so narasle od 2,831.115 v letu 1932. na 5,117.251 v letu 1935. Istotako so se povečali dohodki turizma. Domači turisti so v letu 1932. dali 276,3 miljon. dinarjev, od inozemskih gostov pa smo dobili 216,6 miliona dinarjev. V 1.1935. so izdali domači turisti 510 miljonov, tujci pa so pustili pri nas 317 miljonov. Tudi v letu 1936. za katero še niso objavljeni podatki je naraslo število inozemskih turistov predvsem Angležev, in s tem tudi dohodki. Interesantno pa je, kako razdeli navedeni oddelek ministrstva dohodke na razne gospodarske panoge. Po njegovem mnenju so prejela gostinska podjetja vi. 1930. 385 miljonov, v letu 1931. 324 miljonov, v letu 1932. 312 miljonov, v letu 1933. 409 miljonov, v letu 1934. 431 miljonov in 1935. leta 469 miljonov t. j. prilično 50 do 60% od vseh dohodkov, ki jih je dal v naznačenih letih tujski promet. Na železnice je po mnenju tega odseka odpadlo leta 1930. 122,000.000 Din, 1931. 114 miljonov, 1932. 99 miljonov, 1933.166 miljonov, 1934. 199 miljonov in 1935. 163 milj. Na paroplovne družbe je odpadlo v I. 1930. 49 miljonov, leta 1931. 43 milj., leta 1932. 36 miljonov, l. 1933. 54 miljonov, leta 1934. 46 miljonov in 1. 1935. 38 miljonov. Trgovska, obrtna in industrijska podjetja pa so dobila od turizma v I. 1930. 37 miljonov, 1931. 36 miljonov, l. 1932. 32 miljonov, 1. 1933. 56 miljonov, 1. 1934. 116 milj. in I. 1935. 137 miljonov. Tudi država in samouprave so imele od tujskega prometa številne posredne in neposredne koristi od taks, carin, trošarin, telegrafa, telefona in monopola. Občinske in banovinske takse so vrgle jako lepe svote. Tako je bilo v I. 1933. plačano teh taks za 10,470.396 Din, v I. 1934. 11,231.800 Din. V letu 1935. za 12,435.150 Din. Pri statisti«! je interesantno, da ie odpadlo na gostinska podjetja največ)i del teh dohodkov. Na kakšni osnovi je odsek za turizem izračunal dohodka, nam ni poznano, in.se nam ni mogoče v detajle spuščati v kritiko statistike, ki se nam ne zdi popolnoma pravilna. Če navaja odsek za turizem, da je gostinstvo imelo skoro 50—60% vseh dohodkov, potem obstoja v teh naved- Vino in vino je razlika da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in Izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. bah pogreška, da se ni navedlo, da je j gostinstvo te svote le kasiralo in da j značijo ti miljoni le tranzitne postavke, S ki so prišle v dobro v tej statistiki tako slabo dotirani obrti, trgovini in industriji. Po našem mnenju je posebno trgovina in poljedelstvo, nato pa tudi obrt naravno poleg železnice in paro-plovnih podjetij imela največ koristi. Radi tega bi prosili odsek za turizem, da v bodoče navede v svojih poročilih način po katerem je prišel do take ocenitve in ugotovitve, ker se nam ne zdi tudi dovolj utemeljena. Konferenca trgovskih in industrijskih zbornic. Od 12. do 15. januarja se je vršila v Beogradu konferenca trgovskih in industrijskih zbornic. Na tej konferenci se je proučevala nova uredba o spremembah in dopolnilih uredbe o skupnem davki^na poslovni promet, nadalje u-redba o likvidaciji kmečkih dolgov, uredba o minimalnih mezdah, zakon o gospodarskih zadrugah, zakon o prisilni poravnavi. Poleg tega so se pretresala tudi razna druga vprašanja, ki so v vezi s povečanjem samoupravnih davščin, s pospeševanjem izvoza moke, s kurzom nemške marke, o nespoštovanju navodil trgovinskega ministra glede izdajanj dovolil za gostinske o-brate, glede udeležbe onih članov na občnih zborih prisilnih združenj, ki niso plačali članarine, o načinu izvolitve predsednika in podpredsednika prisilnih združenj, o dnevnicah članov reklamacijskega in davčnega odbora, o premijah na izvoz vina v Čehoslovaško itd. Modernizacija obstoječih gostinskih obratov in izdaja gostilniških koncesij Vsaka proSnja 'za novo gostilniško koncesijo silno razburi duhove po naših združenjih. To razburjenje je tudi upravičeno, ker je nesmisel izdajajati nove gostilniške koncesij^, če se ne morejo niti obstoječi obrati vzdržati. Naravno, da so včasih naši protesti neuslišani, posebno v onih krajih, kjer je že razvit tujski promet ali kjer se kažejo prvi anaki razvoja te nove gospodarske panoge, ki je za marsikateri kraj in okraj v naši banovini edina rešitev. Seveda je dolžnost lastnikov obstoječih obratov, da korakajo tudi s svojimi obrati s Časom in da jih od leta do leta modernizirajo in prilagodijo vedno večjim zahtevam turizma. Če bo tedaj razvoj gostinskih obratov paralelen z razvojem turizma, potem ne bo imelo oblastvo nikake podlage podeljevati novih gostilniških koncesij. Že večkrat smo o-pazili, da se je kar naenkrat pojavil v tem ali onem kraju interesent za novo gostilniško podjetje ter postavil lepo poslopje s predpisano gostilniško opremo, radi česar si pri taki prošnji oblastvo ni delalo nikakega pomisleka izdati novo dovolilo, ker je smatralo, da 1 je nova lepo urejena gostilna od večje vrednosti za tujski promet, kakor pa vse že v tem kraju obstoječe gostilne, ki se vodijo še danes po onih načelih : in vidikih, ki so bili primerni morda pred 50 leti. Opozarjam« tedaj naše podeželske gostin. podjetnike, 'ki želijo očuvati neokrnjene svoje obrate, da polagoma in previdno začnejo z modernizacijo svojih obratov. Pri tem ne mislimo samo na manjšo ali večjo restavracijo obrata, temveč menimo, da je tudi strokovna izobrazba neobhodno potrebna za na-