Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 114. V Ljubljani, ¥ soboto dne 31. mala 1919. Leto I. ■ MBBM (tM ti celo loto . K 60*-% n pol lata . K 80*-. . i*trt let*. » lir-*, „ n ra«« « VruaBtn k apramlSt«o: Kopttarlm ufca Jte*. & ■~ — Telefon Jte*. 50. . m ■ ■« NEODVISEN DNEVNIK loseraU: Enostoipna petltvrs’.a (72 mn Široka to 3 osa trlsoka ali n|e prostor) za enkrat po K V20. ~ Poslano: Enostolpna pelHvrsta K 1*—■» — Izhaja »sak dan, izvzemi! nedelje In praznike, ob Z url popoldne. V celovški okolici bo ljudsko glasovanje. LDU St. Germain, 30. maja. (ČTU) Svet četvorice je sklenil, da naj o pripadnosti celovške kotline odloči ljudsko gla- sovanje, ki naj se izvrši šest mescev po sklepu miru. Pogajanja med Romunijo in Jugoslavijo. LDU Sibinj, 30. maja. (ČTU) Te dni i da stopi v pogajanja zaradi gospodarskih odpotuje v Belgrad romunska komisija, * odnošajev med Romunijo in Jugoslavijo. Mažarski boljševiki vtihotapljali denar na Dunaj. LDU Dunaj, 30. maja. (CTU) »Neues iWiener Tagblatt« piše, da se potrjuje njegova vest, da so pred kratkim poizkusili iz Budimpšte na Dunaj vtiliotapii preko 25 milijonov denarja, in sicer za 15 milijonov bankovcev in za 10 milijonov zlata. Nemška Avstrija ni hotela dovoliti uvoza, ker je bilo neznano, v kake svrhe se namerava denar uporabiti. Mažari so pri Bruoku ob Litvi s pomočjo italijanskih vojaških avtomobilov spravili denar čez mejo Mažarska vlada trdi, da je bil denar namenjen za plačilo blaga, ki ga je Italija dobavila Mažarski, Ameriški mornarji proslavljajo spomin svojih padlih. LDU Split, 30. maja. Moštvo in častniki severo-amerikanskih pomorskih sil v (Vzhodnem Sredozemskem morju, ki se se-fraj nahajajo v splitski luki pod poveljni-štvom admirala Andrewsa, so priredili danes svečan »Memorial day«, da se spominjajo svojih mrtvili, ki soi padli v tej vojni za osvobojenje. Zjutraj so korakali z godbo po vsej obali proti Sustjepanu, kjer je ob grobu padlega amerikanskega mornarja imel opravilo njihov duhovnik. Opoldne so z ladje »01ympia« oddali častne strele, popoldne pa je bila veselica na Poljani kralja Petra, Nemčiia kriva vojske. Lyon, 30, maja. (Brezžično). Iz Bazla poročajo: Nemški stotnik von Bcerfelde, ki je, kakor znano, razširjal pismo Lich-nowskega, je imel v torek v Berlinu predavanje o vzrokih poloma Nemčije, Predavanje bi imelo biti že v nedeljo, toda pristaši vojaških krogov so ga preprečili s tem, da so enostavno razgnali zbrano občinstvo. — Pred več tisoči poslušalcev je razmotrival govornik vzroke vojne ter obdolžil vlado Viljemovo, da je prevarila nemški narod na najnesramnejši način, Prečital je več odstavkov iz nemške Bele knjige ter izjavil, da sestoji knjiga iz ponarejenih dokumentov. Dejal je nadalje, da se je pričela mobilizacija dan potem, ko so nemške patrole prekoračile mejo na Vzhodnem Pruskem in da je Nemčija nalašč in s preudarkom onemogočila, da bi v zmislu angleškega predloga odločilo razsodišče. Končno je izjavil, da je nemška laž dosegla svoj višek v trditvi, da je Francija napovedala vojno, ker so bile vse vesti o agresivnem nastopanju Francije gola izmišljotina, i* Naši ujetniki v »Slovenski Rdeči križ« javlja: Po raznih došlih poročilih se nahajajo naši vojni ujetniki v Sibiriji pod amerikan-sko in japonsko oblastjo, pod katero se je njih popreje nad vse žalostni položaj nekoliko izboljšal. Veliko število vojnih ujetnikov iz taborišč Rasdolnoje, Skotowo, Nikolsk, kakor tudi velik del iz tabora Spaskoje je bilo interniranih v vojašnicah »Pervvaja Rjetschka« v bližini \V!adiwo-stoka, Koncem leta 1918 se je nahajalo tamkaj 43 častnikov, 1 vojni kurat, 5 zdravnikov, 37 podčastnikov in okoli 1300 mož. Poleg tega dela v tani nahajajočem se amerikanskem lazaretu v »Ruski Ostrovv« okoli 80 vojakov, katerim se godi razmeroma precej dobro, medlem, ko oni v »Per-waja Rjetschka« trpijo vsled pomanjkanja) živil. Prinašamo kratka poročila iz nekaterih taborišč: V Buhari se nahaja še okoii 18.000 ujetnikov, ki so zaposleni z graditvijo železnice, katerim pa se tre godi dobro. Gubernija Jaroslav/l: Položaj ujetni- kov je razmeroma ugoden. Jelaburga, gubernija Wjatka: Častniški tabor je bil 20. julija 1918 opuščen, kmalu nato tudi taborišče za moštvo. —■ V Tiilisti je okoli 3000 mož in bolnišnica za 200 bolnikov. —• Taborišče Kostroma, gubernija Kostroma je bilo koncem avgusta 1918 opuščeno. — Samara ima okoli 800 častnikov in 18.000 mož. — V Samarkand je položaj vojnih ujetnikov precej zadovoljiv, — Ujetniki iz taborišča Soli-kamsk, gubernija Perm so bili že avgusta' 1918 vsled prehranjevalnih težkoč prepeljani v Tjumen, kjer se jim godi precej bolje, — Častniško taborišče Sisran, gub. Simbirsk je bilo avgusta 1918, popolnoma opuščeno, — Iz taborišča Berezowka: Spomladi leta 1918 se je začela med ujetniki; obsežna agitacija za »Rdečo gardo«. Jako mnogo ujetnikov je, ali iz prepričanja^ alt. pa zaradi denarja (150 rubljev mesečnoj, pristopilo tej gardi, 20, septembra m, l, soj kraj zasedli Japonci, pozneje tudi Angleži in Francozi. Častniki iz tega taborišča so bili nov, prepeljani v Wladiwostok* kjer čakajo na vrnitev v domovino, —. Vj Turkestanu se nahaja še okoli 40.000 ujet* nikov, Prepeljava v 4<>SftOyinp bila Q$. St. 114.' — »an Angležev onemogočena. Položaj ujetnikov j« jako žalosten. Hrane ne dobivajo skoraj nobene, častniki nikakih plač; z vsemi pa, hi ne priznavajo boljševizma, ravnajo jako kruto. Podnebje je zelo neugodno in dnevno zahtevajo razširjajoče se epidemične bolezni med ujetniki žrtve. — Taškent: :Tu je še okoli 600, v celem okraju Taškent približno 2300 ujetnikov. Najslabejša orišča so opuščena. Kakor povsod je tudi tukaj pomanjkanje; ujetniki dobivajo po največ samo riž. — Astrahan. Stanje v Astrahanu nahajajočih se ujetnikov je 150 častnikov in 8000 mož. V celi guberniji je 20.000 mož. Prehrana je povoljna. Dnevno ‘dobivajo ujetniki: pol hleba kruha, tri četrtine funta mesa in krompir. Pomagajo jim komisije za vojne ujetnike. Taborišče stražijo vojaki »Rdeče garde«. — Baku: Na otoku Nargin se nahaja čez 2500 ujetnikov, med katerimi pa močno razsaja malarija in tifus, ki je nastal vsled lakote. — Kata Kurgan, V tem taborišču dobivajo ujetniki zadostno hrano in od danskega odposlanstva 60 kopejk na dan, — Sara-tow: V taborišču je okoli 15.000 ujetnikov. Ujetnikom, ki delajo na kmetih, sc godi — z malimi izjemami — razmeroma dobro — med tem ko oni v taborišču stradajo, 3. novembra 1918 je bilo 1500 mož in 32 častnikov pripravljenih za transport v domovino —- a avstro-ogrski ujetniki-boljševiki, ki so pristopili k »Rdeči gardi«, so jim vrnitev v domovino zabranili in ujetnike kakor tudi tam nahajajočo misijo za vračajoče ujetnike zaprli. Častnike so še isti dan izpustili, misijo pa še le potem, ko je izjavila, da Saratow brez vednosti boljševi-ških oblasti ne bo zapustila. — Kowno, Prehrana je *e pri majhnih oddelki*.! dobra sicer pa vlača veliko pomanjkanje Jako primanjkuje tudi obleke. — Krasnaja Rje-čka. Taborišče, ki se nahaja ob reki Ussu-ri, je pod amerikansko oblastjo. Vsa poročila iz Krasnaja Rječka so jako ugodna. Ujetniki dobivajo dovolj hrane, in sicer za zajtrk: črna kava; opoldne: juho, meso, prikuho; zvečer: meso, prikuha; poleg tega tudi zadostno kruha. Dobili so od Amerikancev tudi obleke. — Mnogo ujetnikov, ki so ušli iz ruskega Ujetništva, se nahaja vHailungfu (provinca Heilungkiang, Kitajsko). Ujetniki so v taborišču dobro oskrbovani in dobivajo mesečno tudi 2—8 dolarjev. Podpirajo jih oblasti iz Tietsina, Pekinga in Shanghai-a. Ujetniki v Rusiji Sovjetov so se že po največ vrnili v domovino, ostalo jih je še kakih 40,000 mož. Varstvo nad njimi je prevzel delavski in vojaški svet. Vrnitev ujetnikov iz Rusije Sovjetov je vsled bojev med Ukrajinci in sovjetskimi četami m vsled razmer na Poljskem nemogoča. Splošno je vrnitev vojnih ujetnikov iz Sibirije in Rusije odvisna od mirovnih dogovorov, težkoče pa delajo tudi neurav-nane razmere v Rusiji in promet. Peto Mo že prenašajo naši ujetniki trpljenje ruskega ujetništva. Kdaj bode tega trpljenja kanec? Dolgotrajna mirovna pogajanja zavlačujejo tudi vrnitev ujetnikov v domovino in zadnji bodo, o katerih se bode »sklepalo« — kaj je z njimi. To je naravnost kupčija z ljudmi. Naši ljudje mrjo v ujetništvu — a gospodi v Parizu se ne mudi, dasiravno ji jc dobro znan obupen položaj ujetnikov, osobifo onih v evropski Rusiji, da bi jih rešili neznosnega trpljenja. Obsežne so akcije po drugih državah za izboljšanje položaja vojnih ujetnikov v Rusiji in Sibiriji — a kje jc ostala Jugoslavija? Pošiljajo se misije v ujetništvo, da pomorejo svojim ujetnikom — a kaj se je storilo tozadevno v Jugoslaviji? Ali naj pustimo, da umirajo naši ljudje v ujetništvu? Navadno se dolži »Rdeči križ«, češ, da sc premalo zanima za ujetnike. Kako LDU Sibinj, 30. maja. (CTU) Pri postaji Bendcr se je pripetila velika železniška nesreča, 16 prenapolnjenih vozov je popolnoma razrušenih. Doslej se je ugo- ■v Češko—poljska pogajanja. LDU Moravska Ostrova, 30, maja, (ČTU) »Varšavski listi« poročajo; Drugi sestanek čehoslovaške in poljske komisije zaradi tešinjskega vprašanja se bo vršil v Parizu, 50°|o povišanje na zaostale davke. m Belgrad, 30. maja, Belgrajska »Pravda« javlja, da bo finančni minister predložil narodnemu predstavništvu zakonski načrt, po katerem bodo davkopla-ečvalci na vsem ozemlju kraljestva SHS, ki so zaostali z vplačilom davkov, morali plačati 50% več, kakor pa bi morali plačati po obstoječih zakonih v določenem roku. Poleg tega bo ta zakonski načrt vseboval tudi kazenska določila za one uradnike, ki se jim more dokazati, da je vsled njihove krivde vplačevanje davkov slabo. Lakota v Krakovu. LDU Moravska Ostrova, 30, maja, (ČTU) Vsled pomanjkanja živil, zlasti kruha in krompirja grozi mestu Krakovu lakota. V Kielcah in Lublinu so bile zaradi draginje velike demonstracije. Na 7, junija t. 1, je sklicano veliko belorusko zborovanje v Vilno, Italijani za Mažare. LDU, Dunaj, 30, maja. (ČTU.) »Wiener Mittagspost« poroča: Italijanska misija na Dunaju se zadnjih osem tednov dogovarja z vlado v Budimpešti o gospodarskih in političnih stvareh, Italija je baje dovažala Mažarom živila m municijo za rdečo armado v italijanskih živilskih vozovih in je prišla s tem v nasprotje z entento, ki Maža-re blokira. Italijansko misijo so pozvali, da se o tem izjavi, ,. , \ • Koliko državnega posojila so podpisali častniki, ki so preživeK bojni vihar na varnih postojankah v zaledju?, naj deluje »Rdeči križ« z uspehom, ako! mu oblasti, potom katerih bi lahko dobil zveze — ne gredo na roko? Kompetentna pri tem je tudi vlada. Ona je v prvi vrsti! poklicana, da sc zavzame za ujetnike v, Rusiji in Sibiriji, ker s tem dela edino zase, v blagor ljudstva, nad katerim je postavljena. Razpresti sc mora obsežna akcija, in sicer tam, kjer so zveze na vse strani mogoče; poizkusiti se mora vse, da bode lahek odgovor onim ujetnikom, k* se bodo vrnili iz ujetništva in vprašali: »Kaj se je storilo za našo osvoboditev«« tovilo, da znaša število žrtev 11 mrtvih in 40 ranjenih, večinoma francoskih in grških častnikov. m Zagreb, 30. julija. Glasilo jugoslovanske muslimanske organizacije »Pravda« piše o predlogu dr. Korošca, naj se izmenja sedanja strankarska vlada v Bosni z medstrankarsko, da je ta predlog dr« Korošca naletel na odpor gotovih elementov, vendar pa jc večinoma našel ugoden sprejem v naši javnosti, zlasti ga pa pozdravljajo muslimani z največjim navdušenjem. ®8bat?ija — republika. m Belgrad, 30, maja, »Pravda« javlja iz Pariza, da se je na zadnji seji mirovne konference razpravljalo vprašanje Albanije, ki bo postala republika. Meje še niso definitivno določene. Predsednik nove republike bo Esad paša, ki bo imel svoj sedež v Draču, Ureditev notranjih zadev in vodstvo zunanje politike se bo vršilo v prvem času pod nadzorstvom zaveznikov« LDU Lyon, 30, maja. (Brezžično.) Ureditev vzhodnih mej Poljske je problem, ki ne zanima samo Poljakov, ampak več ali manj vso Evropo, Predsednik Paderewski je imel z poročevalcem »Matina« pogo* vor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja poljskih vzhodnih mej. Dejal je med drugim nastopno: Na vzhodu Poljske se razprostirajo pokrajine, katerih pripadnosti ne more določiti enostavno izrelc razsodišča. Po svojem prebivalstvu so te! pokrajine dvojezične, po svoji civilizaciji so poljske, etnografično pa poljsko-litavske na severu, oziroma poljsko-ukrajinske na! jugu. Za določitev bodoče usode teh pokrajin poznam samo eno metodo: načela! predsednika Wilsona, Interesirano prebivalstvo mora imeti možnost, da odloča samo o svoji usodi. Program, ki ga predlaga Poljska danes zaveznikom, je zelo enostaven, Gre za to, da se v okoliščinah, ki nudijo vsa potrebna jamstva, omogoči prebivalstvu Litve in Vzhodne Galicije glaso- Velika železniška nesreča. fanje, Razume »e, da bo ta plebiscit mogoč šele tedaj, ko bodo omenjene pokrajine osvobojene izpod tujega jarma. Poljska ' Vlada je sklenila ekspedicijo proti Vilni samo in edinole zato, da omogoči uveljavljenje iWilsonovih načel in da prežene ruske Meče garde iz tega mesta« Sicer so nas ap boljševiške tolpe, ki strahujejo prebivalstvo Vzhodne Galicije, vpepeljujejo mesta itd,, same prisilile k temu, da prevzamemo policijsko službo v teh krajih- V vo-jaškem oziru je naša naloga že skoraj dovršena. Litva ze osvobojena in more svobodno odločati o svoji usodi. To je rezultat delovanja naše vlade in našega orožja. Na iVTŠena. Litva je osvobojena in more svo-t>rogram, s pogojem seveda, da se strinjajo z njim tudi naši zavezniki/ Priprave proti Nemčiji. LDU Lyon, 30. maja. (Brezžično.) Iz Achena poročajo: General Robertson, poveljnik angleške okupacijske armade, je J>rišel v glavni stan belgijske okupacijske armade, da se posvetuje z nje poveljnikom generalom Michelom o načinu, kako naj bi se zagotovilo skladno sodelovanje belgijskih in angleških čet v primeru, I Preklic. Naznanjeni sestanek umi-rOvljenih častnikov se ne vrši, • - ’ '* I Stanovanjsko Vprašanje v Ljubljani, ,Vsi uradniki, državni, deželni, železniški itd,, ki iščejo v Ljubljani stanovanje in jim je na tem, da se končno začne v tem ozirU' smotreno delo, SO naprošeni, da se udeleže posvetovanja; ki 6C vrši v ponedeljek, dne 2. junija 1919 ob 8. uri zvečer v dekliškem liceju (pritličje, levo) na Blervvei-, sovi cesti. Želeti je, da 56 za enkrat udeleži posvetovanja le <06 btur zastopnikov »Večerni list“ — /g Pomanjkanje denarja med občinstvom, ki se vedno bolj pojavlja, ter velika draginja listov, ki so vsi postali dražji, povzroča, da si ne more več vsakdo kupiti lista, kakor je to storil doslej. Da odpomore temu, je sklenila uprava, da bo „ Večerni list4* od ponedeljka dalje veljal le 16 vitlGirjcV izvod» Mesečno bo veljal list odslej 3 krone. List bo izhajal na 4 straneh. Prinašal bo, ko doslej, najvažnejše brzojavke, zanimive svetovne novice ter lepe povesti. Uredništvo bo storilo vse, da bo list še bolj za• n im iv, kakor je bil doslej. 5t 114, »Vnesti Ifs*«; 3ne 31, staja T919< Stran 5 vsake uradniške panoge. Od tega posvetovanja je odvisno, kako se bo zasnovala »adaljna akcija, 1 Poskušen samoumor dijaka. Včeraj ed. Ranjenca so prepeljali v dež, bolnico, 1 Napad na ljubljanski ulici, Napaden /e bil v noči od 28. na 29, t, m, iz dela domov se vračajoči Godnik Viktor, strojnik V pokoju. Ko je z Dunajske ceste hotel zaviti v hranilnično ulico. Napadalcev je bilo pet. Eden istih je bil velike postave, nastavil z eno roko Godniku samokres, in ko ga je hotel z drugo roko zagrabiti, je Godnik hitro skočil stran, se pri tem spod-taknil ob kamen in padel v cestni jarek. Koj nato pa je cul Godnik od enega napadalca klic: »Streljaj«, nakar je počil strel. Krogla iz samokresa je oprasnila Godnika na levi roki pod komolcem in ga lahko ranila. — Godniku se je nato vendar posrečilo v temi zbežati, pustivši havelok in klobuk v jarku. 1 Vlomilci. V noči od 27, na 28. aprila I. 1, so neznani storilci udrli v aprovizacij-sko skladišče kurilnice drž. železnice ter odnesli 29 m temnosivega sukna, 35 m hlačevine, 15 površnikov ,14 moških spodnjih hlač z rdečemodrimi črtami, 20 kg masti, 3 kg olja in 4 kg amerikanske slanine, Skupna škoda znaša 3279 K, Zasledovanja po storilcih so v teku, 1 Ukradeno je bilo posestnici Debelak Mariji, stan. na Sv. Petra c. št. 60, in sicer: iz hleva dve konjski opravi vrednih 200 K, »z zaklenjene skrinje 1 svilena ruta, 1 pelerina, 2 konjski odeji ter 7 jajc; skupna vrednost 290 K, 1 Kolo je bilo ukradeno Francetu Zgonc, gostilničarju na Tržaški cesti št. 11, ki nosi znamko »Puch Graz« in ima navzgor obrnjeno balanco s črnimi držaji, plošča prestave je rdeča z napisom Puch-rad Graz, sprednji plašč je dobro ohranjen in ima rdeč rob, istotako zadnji plašč, ki je 30 do 35 cm na dolgo zakrpan z belo usnjato krpo. Sedlo je že slabo in zvezano * žico. Kolo ima prosti tek, če bi bilo komu kaj znanega o kolesu, naj blagovoli Vsebino pismeno ali ustmeno javiti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, soba 11. 1 Tihotapci s tobakom. Matiju Lenuz-ži iz Broda ob Kolpi je policija dne 28. t. m. zaplenila več sto zavitkov tobaka za pipo v vrednosti okoli 400 K ter ga oddala finančnemu ravnateljstvu. —* Lampe Miha in Menart Franc iz Logatca sta ho-*ela vtihotapiti večjo množino tobaka v Zasedeno ozemlje. Tobak so zaplenili. Opozarja se občinstvo, da bode oblast strogo postopala proti tgk®, verižnikoro, posebno pa trafikantinjam, ki prodajajo tobak v večji množini po višjih cenah, 1 S psi ne na trg. Prejeli smo naslednje opozorilo: Lastniki psov se opozarjajo, da je še vedno v veljavi naredba, ki prepoveduje pse jemati s seboj na trg. Kdor pa misli, da je na trg, kjer se prodajajo živila, nemogoče iti brez psa, ta ga mora imeti na vrvici, če bi pa pes hodil prost okoli, naj se lastnik pripravi na strogo kazen, Izgovori, da je pes ušel od doma, ne bodo nič pomagali. Tudi konjač bode moral v tem oziru storiti svojo dolžnost. Lastniki psov, kakor tudi ostalo občinstvo menda vendar sami sprevidijo, da ne gre, da bi psi imeli na trgu za živila svoje »sestanke«, kradli mesnino ter ponesnaževali košare z raznimi živili, To gotovo ni niti estetično niti higjenčno. Zatorej: psov sploh ne na trgi Prpomniti je še, da je za eventualno škodo, ki bi jo utegnil povzročiti na trgu pes, odgovoren njegov lastnik, , .u-U-.ul.f!«''-'ttV . !«S I Repertoir narodnega gledališča. .$£ v ■- ' Opera, ‘ ; • i 31. maja, sobota, »Žongler naše preljube gospe«. Abonma C 58, 1, junija, nedelja, »Slovaška princeska«, Izven abonma. 2, junija, ponedeljek, »Mamzell Ni-touche«, (Obhajanje 201etnice umetniškega delovanja gospoda Povheta,) Izven abonma, 3, junija, torek, »Žongler naše preljube gospe«, A 2-60, 4, junija, sreda, predavanje gospoda Branislava Nušiča, srbskega pisatelja o »Tragediji srpskoga naroda«. Izven abon. : s--/- Drama,- vrK > 31, maja, sobota, popoldne zaprto, 31, maja, sobota, zvečer »Pelikan«, A 59, 1, junija, nedelja, »Pelikan«, B 59. 2. junija, ponedeljek, zaprto. 7) 3. junija, torek, »Zemlja«. Izven abon, ,v.“ 4, junija, sreda, zaprto, 5, junija, četrtek, »Za hčer Annesti-ja«. A 62. sd,i C" Po svetu. ’"J' s Dadaisti. Davno že ni bilo v Curihu tako bučne predstave, kakor ona, ki so jo priredili te dni dadaisti, To je nova književna smer, ki se tako imenuje po svojem listu »Dada«, ki ima na čelu napisane besede Descartesa: »Nočem vedeti, da je bilo že kaj pred menoj.« Ideja je tako originalna, da izgledajo futurizem in kubizem proti njim kot zastarele in preživele struje. Občinstvo je sprejelo to novotarijo zelo skeptično. Ko je za časa predstave začel pesnik Tsara dirigirati svojo pesem, ki sestoji iz tega, da dvajset deklamator-jev hkratu recitira dvajset različnih pesmi, tedaj se je razpoloženje enega dela občinstva vendarle spremenilo. Eni so žvižgali.. drugi so se smejali. Pozne j® ie_ bilo še nekaj takih poizkusov. Nek dopisnik je hotel izvedeti, kaj hoče ta struja« »Toliko sem razumel,« pravi on, »po re-citatih in plesih, da je njih glavni namen; zanesti popolno anarhijo v umetnost in! zavreči vse zakone lepote in socijalne* organizacije. Nek dadaist je proklamiral edini moralni princip: Nič me ne brigal Nek pesnik, ki je naletel na odpor pri občinstvu, je pripeljal na oder veliko vlačug go in ji je podaril šopek cvetja. Občinstvo1 ga je obdarilo zato s stolicami in drugimi predmeti. s češko-ftalijanska proslava. Iz Prage javljajo: Velik« čast so tu izkazali legi-' jonarjera laške misije, ki se v kratkem povrne v Italijo. Na glavnem trgu so delili-: rale čete pred zastavami, ki so bile izročene češko-slovaškim legijonarjem v Rimu. Svečani govori so proslavljali kralja! Emanuela in predsednika Masaryka. Laški zrakoplovi, ki so prišli iz Dunaja, sQ metali proklamacije in manifeste. Zvečer so se pri svečani predstavi v gledališču vršile zopetne manifestacije za Italijo, s Življenje nemških časnikarjev v Pa-, rfzu. Nemški časnikarji delajo ves dan v, hotelu Vatel, kjer se nahaja glavni nemški, tiskovni stan. Delegati in tajniki prihajajo k časnikarjem, pa zopet časnikarji k delegatom in tajnikom; razgovori se vršijo kasno v noč. Toda vseeno jim je neznosno/ Dobro, da imajo francosko časoipsje. Vsi' časopisi prinašajo slike z nemškimi delegati. Na vseh slikah marširajo delegati le-, po po koncu in se drže »leseno«, da bi jib bil vsak narednik iz srca vesel, če bi bili, rekruti, Francozi mislijo o Nemcih, da so to ljudje, ki ne jedo, hodijo in mislijo ko dru-. gi, nego samo na povelje in vsi skupaj. Vse te stvari tolmači pariški oče svojini otrokom in ob nedeljah pride silno mnogo radovednežev pred hotel. Nemce gledajo kc> predpotopne živali in jih občudujejo; sko-, raj so pozabili, da so to vendarle ljudje.; s Če bi Nemci narekovali mirovne po-' goje? V nekem članku v »Figaro« je članek, ki dokazuje, kako neusmiljen je bil, mir, ki ga je svoj čas sklenila Nemčija z' Rumumijo in prinaša sledečo dogodbico:' dr. Kriege od vnanjega ministrstva je bil na. tem mirovnem posvetu kolt strokovnjak. Ko mu je rumunski delegat Missir izjavil,1 da bi od Nemčije diktirani mir privedel njegovo deželo v neznosno stanje, mu je dr, Kriege odgovoril, da bo Rumunija nekega dne uvidela, kako prijateljski je bil ta mir. Ko ga je Missur vprašal, kdaj bq to, mu je odgovoril dr. Kriege: »Ko bostfc, videli mir, ki ga bomo diktirali Franciji in Angliji, tedaj boste šele spoznali, kaj Sio težki pogoji,« Nemci danes to tajijo in pravijo, da dr, Kriege ni nikoli dal takih" izjav. s Nemške ladije. Iz Bilboa javljajo, da je nemški parnik »Parmas« odpotoval v Cion, kjer bo krcal železno rudo^ za Francijo, Ententa je prevzela te dni v svojo lastnino parnik »Franceval«, ki bo; kmalu odplul, s Zrakoplovi, Predsednik »Aeroplan Motor Corporation« priobčuje, da je društvo kupilo od vlade 1170 zrakoplovov* To je sajvečji nakup, ki ga je do zdaj na-r pravila Jcaka tvrdka.- s Poljubljanje bolnih in mrtvih ljudi je fako nevarno. V Velikem Bečkeretu na Ogrskem je poljubil odvetnik Nikola svojega petnajstletnega sina, ko je ozdravel od škrlatinke, Strup škrlatinke, ki je v času ozdravljenja najbolj nevaren, se je prenesel na očeta, ki je čez nekoliko dni umrl, Žena se je v žalosti spozabila in je poljubila mrtvega moža ter je tudi umrla za žkrlatinko. s Da se otroci drže ravno, ko hodijo, ,e kaj lahko doseči, Preprost način, kako je učiti otroke ravno hoditi, je prenašanje bremen na glavi. Tako na primer denemo hčerki na glavo papirnati krožnik, a na krožnik skledo. Zdaj mora deklica hoditi tako, da ji skleda ne pade z glave. In sicer mora to tolikrat ponoviti, da zna. Ko obstoji, mora ravno stati, Vsekako te vaje ne smejo dolgo trajati, ampak boljše je vaditi večkrat na dan, a vselej le malo časa. Otrok se kmalu privadi ravni hoji, Žene in dekleta v krajih, koder nosijo bremena ( vodo) na glavi, se odlikujejo z ravnim telesom kakor sveča in s krasno hojo, kar dokazuje, da je zgoraj navedena vaja jako koristna. s Nedeljski semenj v londonskem židovskem predmestju je nekaj, kar mora videti vsak tujec in vsak Anglež. Danes, ko je v Londonu mnogo vojakov iz Kanade in iz Avstralije, ima ta posebnost še več obiskovalcev in gledalcev, r Prehodili smo vse ulice, kjer se vrši Sejem, Tistega, ki pozna praške »Žide« ^Whifechapel, ta sejem sicer ne presneči, [Ali tudi londonsko židovsko sejmišče je zanimivo. Na obeh straneh ulic in uličic-;jso razpostavljene stojnice in lope po veliki večini židovskih trgovcev, blago je pro-itsto razloženo in znano je, da se v Whi-jitechapelu dobi vse. Ali nervozni ljudje bi Semkaj nikakor ne smeli. Na tem židovskem trgu v Lndonu je tak krik in vik, da nikdar tega. Židje hvalijo in hvalijo svoje 1)1 a go, vabijo mimoidoče in ponujajo za [»dva boba« (t. j. za dva šilinga) še zlate predmete, kakor ure, uhane itd. Gremo Okrog, kjer prodaja kramar ženske čeveljčke »za tri bobe« ali tamle oni vpije na [tvas: »Ne hodite tako mimo te svetovno iiznane tvrdke«. Postali smo pri prodajalni-ijci, kjer so preoblačili nekega v novo oble-fko kar na ulici. Prodajalec mu je baš po-Itmerjal suknjič. Na dveh mestih smo našli ivelike tehtnice iz medi, na kateri so se ineščani thtali. Drug za drugim je sedel jtv široko skledo in lastnik je zmiraj metal {tv drugo skledo nekako utež. Nam se je le nenavadna oblika tehtnice čudna zdela. 7' • V neki stranski ulici so prodajali porcelan in steklo. Prodajalec je zavil v papir porcelanastega konja, in z napornim kričanjem vsakemu svoj blago ponujal ali ifcolje povedano, usiljeval. A kupca ni bilo. !iTo ga je nekam ozlovoljilo, pa je zagnal konja v zaboj z opazko: Torej tudi te lepe |[živalce nihče ne mara ,., V Whifechapelu jiso prodajalnice, kjer ljudje jedo ribe v ma-jlih skledah, nekoliko dalje prodajajo vro-«če klobasice, tam zopet krožnik kuhanega fižola ali pečene ribe. ‘Jedi je tam v izobilju. Prehodili smo židovsko tržišče v ded-»lji smeri; dobili smo tam vsakovrstno bla- go, suktio, biciklje, železo, zlato, gumo; staro in novo blago, ki se tu osredotočuje iz konkurzov, iz pogorelih skladišč in bog-ve še iz kakšnih virov cele Angleške, da, iz cele Evrope. In ko smo že odhajali, utrujeni od hoje, hrušča in trušča, so prihajali v Whife-chapel novi in novi obiskovalci, valile so se tja cele reke ljudi iz vseh londonskih koncev in krajev. Nekateri res, da bi kaj nakupili, drugi pa samo za zabavo in kratek čas. Zakaj ob tihih londonskih nedeljah je židovsko sejmišče res edini kraj gibanja v, tem neizmernem človeškem mravljišču. Izlet v londonske slums (brloge) je zmeraj poučljiv. Kaže nam Angleško, kakšna je narobe. Pogled v umazana dvorišča in temne brloge, ki so polni ljudi, priča, da je tudi v ti deželi blagostanja treba še mnogo izboljšati. . s Hyde-Park. V nedeljo popoldne sem Šel na izprehod v Hyde Park, Na trgu, ki sega do Oof‘ ord street, so stale gruče ljudi. To so bili improvizirani govorniški tabori. Znana je ta londonska specialiteta, ljudski govorniki v Hyde-Parku, Ko sem se mudil v Londonu, je bilo tam sočasno 6 ljudskih taborov. Postal sem nekaj časa pri vsaki tribuni, da slišim govornika in spoznam mišljenje zborovalcev. Po večini so bili nabožni govori. Pripadniki in glasniki vseh ver so dobivali tu svoje somišljenike, V neki skupini je bilo sosebno nekam živo. Tu je govorila žena. Dekle, ki jje bila prežeta od verskega čustvovanja. Govorila je o prilikah, kakor prerok, in poveličevala Najvišjega. Njuni pogledi so se zdajpazdaj izgubljali na nebeškem svodu, Dvigala je roki, zapirala oči ter govorila kakor v snu. Imela je krog sebe mnogo poslušalcev in tudi pomiloval-cev. Neka skupina pomorščakov je zmeraj zagnala smeh, kadar je dekle klicalo može k pokori. Slišali smo razne dovtipe. Nekoliko strani je ljudski tabor, na katerem je govoril neki Žid in tam zopet je zagovarjal starejši gospod Žide proti napadom in je pozival vsakega, naj mu ugovarja, da ga zavrne, Tu je bila največja debata. Žene ter stari in mladi možje so se oglašali k besedi proti in za. Baje se je ovorilo o posameznih mestih starega za-ona in o vprašanju, kaj je s Palestino, Londonski ljudski tabori so nekaj navadnega, Vsakdo lahko govori in govori kakor hoče„ Poslušalcev in gledalcev je vselej dosti,, Ali kakor je videti, vsi ti pojavi angleškega značaja ne ovirajo. Hyde-Park je vsako nedeljo poln in tu govorijo celo leto o vseh mogočih stvareh, Tu je popolnoma svobodna beseda, samo da govorniki puste v miru angleško oblast in upravo, N. L. s Prihod roijaštra. (London.) Danes je imel London nenavadno sliko, Preko ulic je korakala zmagoslavna armada, 610,000 tnož jc spelo skoz notranje mesto od kraljeve palače v West-Ead pa tja do Mau-seen-House, kjer ima svoj sedež najvišji predsednik na Vzhodu, ter zopet nazaj. Vglobite se v dušo Angležev, kakšnega I pomena je to zanje, videti armado, ki je na, Etaftcosketn premagala Nemce, Izpre- vod je bil skrbno organiziran. Vožnja j« bila prepovedana, koder je korakalo voja* štvo. Jako pomnožena policija pa je skr-bela za red. Prirediti v sedemndlijonskem mestu prebivalcev tako gledališče, to »e pravi nekaj več kot hruške pečt, zakaj prišli so ljudje iz oddaljenih krajev, Nis® bila polna gledalcev samo okna, balkoni/ strehe, lope, temveč so bili tudi v dvek vrstah po obeh straneh ulic po vsej dolgf cesti, koder je korakala proslavljena at« mada, Bila vam je to triumfalna pot voja« kov-junakov Velike Britanije. Gledal se« ta prizor najprej pri Buckinghamski pala-či, kjer je bil na kolodvoru kraljevi šoto* Veliki trgi okoli in parki so bili obrob* ljeni s črnimi venci radovednih ljudi. Spomenik Viktorije je bil poln gledalcev prsM, do vrha. Ob zvokih godbe so pričele k»« rakati prve garde skozi severna vrata ve-1 like palače ob dveh popoldan, a sprevodi se je končal šele ob 4, popoldne. Pogled na vojaštvo, posebno na bogato okrašeni The Mali, je bil v resnici lep. V The MaU< ki je vsekako najsijajnejša londonska dvorana, so vihrale zastave vseh angleških! posestev na belih stebrih. Divizija za di-vizijo je korakala ob navdušenih vsklikiti in vriskih in ob stotisoč mahajočih rob-' cev in klicih: Hip, hip, hurrahl Pred vsakim vojaškim odddelkom je šla godba, nenavadna angleška godba! Svirači ali tro-bentači z bobnom, še posebno so bili pozdravljam in proslavljam Skoti v suknjah, Irci in potem divizija topničarjev! Za pešoi so se pomikali težki motorji z ranjenci. Vi sprevodu so nesli polkovega psa in dve kravi. Do ovacij je prišlo posebno na po-samnih znamenitih mestih, kakor: Trafol-gar Squaru, kjer so bili pod Narodno galerijo sedeži za visoke dostojanstvenike^ na Hudgali Cirku, kjer so usipali na vojake cvetlice in vence z oken in balkonov. Videlo se je, da je to vojaštvo ponos Am gleške. Koder so se pomikali vojaški prapori, so se moški odkrivali. Ko je šel mimo princ Waleski, je doseglo proslavljanje' svoj višek, — Kakor Čeh sem umeval ve-; selje Angležev in sem bil ž njimi vred ve* vesel. Videl sem povratek nemških armadi z bojnih poljan v Berlin, videl sem doma v stostolpi Pragi sprejem legijonarjev ia prihod Masarikov, ali lahko rečem, da je bilo češko navdušenje med vsemi največje, kar sem videl. Začetki igravnite Nonte Carla. (Konec.)’ Na stavbišču so stale tri koče, V os-mih dneh so jih podrli, potem pa začeli zidati z mrzlično naglico. Stavbni prostor je bil tako poceni, da je odstopil tedanji mo-nakovski župan ves svet, kjer stoji danes hotel Beau Rivage, prijatelju za pojedino za dvanajst oseb. Danes je pa en sam kvadratni meter tam vreden 800 frankov in še več. Temelji kazina so se začeli ravno dvigati nad površje, ko sta se Lefebore-Gri-vois umaknila s pozorišča, da napravita prostor pravemu ustanovitelju Monte Carla, gospodu Blancu, Bilo je pa to v aprilu 1861 Gospod Blanc je prižel iz Homborga, Mer si je bil pridobil kot najemnik igravni* «e premoženje dvajsetih milijonov. Maj-fc«n, slaboten, škrofulozen je dobil šele tedaj zaupanje, če je govoril o kupčiji. Takrat je bil pa naravnost idealen. Imel je v »ajvišji meri dar za vodstvo takega podrtja. Inteligenten, nadarjen, hitro videč ni prepustil nobene malenkosti usodi, zaspal jc le v svojo voljo in svoje energično »odstvo. Najprvo je izplačal Blanc knezu čistih >,700.000 frankov. Potem je pa odgovorno P*evzel stavbna dela za sedem milijonov fcankov, vrhtega tudi obnovitev gradu. Plačal je davke za vse tedanje in bodoče knezove podanike. Knez mu je pa dovolil *a to dolgoletno koncesijo, ki mu je v slučaju sprtije zagotovila lastninsko pravico do vsega premičnega in nepremičnega premoženja igravnega podjetja. Naenkrat so se vsipale sedaj svote v ino sodišče in obsodili so ga na smrt. Natančnosti pa nikdat niso.zvedeli. Cesar ga je pomilostil, s pogojem, da zapusti Francijo. Tako je prišel v Monaco, Ker je bil zelo inteligenten in kupčijsko prebrisan, je Blancu dosti koristil, Vrhtega je imel velik vpliv na laške delavce, Doineau je vse vodil, bil je duša stavbarstva in je hotel napraviti iz Momte Carla začaran grad. Pa je imel smolo in se je nekega dne zameril knezu. Knez ni bil sedaj več vladar revnih 600 kmetov, bil je velik kapitalist in je vladal v slavnem glavnem mestu. Čut samostojnosti in trdovratnost Doi-neaua sta ga žalila. Odpustil ga je in mu je ponudil 60.000 frankov odškodnine, a Doineau je ni maral in jo je ponosno zavrnil, Nekoliko potem se je pokazal Doineau še enkrat v javnosti, on je največ pomagal maršalu Bazainu, da je ušel z otoka Svete Margarite pri mestu Cannes. Če jc pa mislil, da bo njegov odhod procvit Monte Carla zadržal, se je pa motil. Kneževina se je že tako razvila, da napredovanja nihče več ni mogel zavreti. Hiše so rastle kar naprej na francosko ozemlje. Na terasah so se sprehajale slavne osebe vsega sveta, v gledišču so nastopali prvi umetniki in prve umetnice. Vsak dan je prinesla banka 230.000 frankov v igravnice, nikdar več je niso »hopali«. Če ni bilo nobenega franka več, je glavar kar pozvonil in privalil se je nov tok zlata. Tako je tudi ostalo. Dobiček je naraščal nad petdeset milijonov frankov. Ta velikanska svota mora pokriti vse stroške kneževine: knezove dohodke, uradniške plače, dividende itd. Akcije, ki so bile v začetku vredne po sto frankov, so vredne danes 3500 do 4000 frankov. V V Sli* a Aprovizacija južne železnice prodaja svojim odjemalcem namizno olje po 23 K liter. LDU Zagreb, dne 30, maja. Zaključni kurzi na današnji borzi: Dono.r: Blago Banka za trg., obrt in industrijo 440 450 Banka in hranilnica za Primorje na sušaku, nove deln. . . — 484 Ilrvatska eskomptna banka . . 1365 1375 Eskomptna in menj. banka, Brod 380 39'J Hipotekarna banka, Zagreb — 380 Hrvatska kreditna banka, 850 — Narodna banka Zagreb 445 455 Obrtna banka — 226 Poljedelska banka, 04 97 Prva hrvatska hranilnica 8115 8225 Plečka p\i£ka banka, nove deln. 203 — Srbska banka ......... 825 Zematjska banka, 685 690 4’/j% zadolžnice hipotekarne banke — 190 4V2°/o komunalne 103 Vsakovrstne Sl&milike priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate leviJe (Solne), pretipra-Snike, slamnate podplate za levlje Franjo Cerar, tovarna slamnikov, Stob p. Domžale. Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvora. Ing. dr. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni inžener. Specielno stavbno podjetje za betonske , železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, HilSerjeva ul. št. 7* Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, želozobetonska tovarniSka poslopja, skladišča, betonske rezervarje železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. — Prevzema v strokovno Iz« vršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke. — TehniSka mnenja. — Zastopstvo strank v teliniSkih zadevah. Koliko državnega posojila je podpisala ona gospoda, bi si je gotov čas napolnila svofe blagajne v ime »rodoljub ja« ?j lic in rok prinese mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družabnem oziru. Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza“ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarid, solnčnim pegam, bori, raz-kavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Namesto kočljivega mila vzemimo za lica Fellerje-vo l>l>i>no mlečno milo Elza , katero je danes še zelo drago ali ima Se iste dobro te in neškodljivosti kakor pred vojno. BoljSe in finejše za negovanje kože v danaSnjem času si niti misliti ne moremo. — Rnfnp jacp s® more doseči samo s Fellerjevo LLji.t iUjB „Efsa -Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot in poštnina se računa posebej najceneje M vsakdanje negovanje tnlpea so Feiierjeve .Elsa' ICIGJH toaletne pastllje za /umivanje telesa, otroSke kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu l K 50 v. — S seboj wze£i in povsod v žepu nositi sc more bol ubla-žujoč, hladeč, osvežujoč Fellerjev „E!za“ mentolni migrenski črtnlk. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodijaju in ranitvi. Wo«S® za o«f5 (collurium) 2 K 50 v. — Kapljice proti zobobolu 2K50v.-Pravi zagorski prsni sou prot| kašBju steki. 4 K. Francovo žganje v steki,C— in 1G--K. ZaSelorfec, prava švedska tinktura, vel. steki. 10 K—v, balzam (melen) mala steki. 2 K - v. Kurja očesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K in J K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Fellerjev .Elza* prašek z vsipoin 1 K 50 v. Krmilni prašek za »vino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGEMU V. FELLEEt, Stubica, Elsa trg St. 245 (Hrv. Zagorje). Fcuer /Elsa ^ Jaroslav. Zgodovinski roman. Ruski spisal J. Šmtdl-Mclin; preložil Al. Benkovič. (Dalje.) Staršem pri nogah je ležala njih hčer-Jča s krvjo oškropljena. Vsi ruski vojaki in služabniki so bili pomorjeni. Edini Jaroslav je ostal živ. Sprva je mislil navaliti na sovražnike, a naglo se je, prešinjen od božje misli, zvalil po tleh, dobivši rano z piečem, ki pa ga ni zadel nevarno. Ko so Pcrzijani to videli, so zavriskali in zakričal „ »Padel je zadnji sovražnik!« Klic k večerni molitvi je povzročil, 3a so sovražniki zapustili z mrtveci pokrito mesto in odšli. Jaroslav je edini ži-?el med gručo pobitih ljudi. Ko ni več slišal nikakih ljudskih korakov, je vstal, da preišče telesa svojih dragih, so li živa ali mrtva. Toda niti poslanik niti žena njegova nista več kazala jaikakih znamenj življenja. Samo Natalijo se mu je posrečilo prebuditi. A komaj je izpregledala in videla svoje starše v mlaki lervi, je zopet omedlela, Tu je bilo odla-išanje nevarno. Hitro je obvezal svoje in Natalijine rane, dete vzel v naročje ^ ter 'bežal iz sobe mrtvecev, še enkrat ozrši se na njene starše. Kljub svoji oslabelosti je bežal s kra-,fa, ki je imel zanj toliko slasti in toliko bridkosti, dokler ni nedaleč od mesta ugledal gosto grmovje, v katerem si je hotel za hip odpočiti. Medtem se je bila tudi Natalija popolnoma zavedela, in da bi ne žalila svojega edinega rešitelja, je zaprla svojo bolest v notranjost, zadušila stokanje in solze, ki so ji zopet in zopet silile iz oči. A vendar je, polna zaupanja v božjo pravičnost in usmiljenje, znova vila roke in klicala: »O, je-li pravičen Bog, ki je dovolil, da so se zgodile take stvari!« » Onjegovi pravičnosti,« je odgovoril 'Jaroslav, »še noben ljudski razum m našel prave razlage, srce naše, katerega glas ne vara, kliče, da lahko zaupamo vanj, kakršnakoli usoda nas zadene.« »Ali me ne zapustiš? Ali ostaneš pri meni v tem samotnem svetu, v katerem imam zdaj tebe edinega?« je vprašala Natalija. »Moja sveta dolžnost je, da te ne zapustim, dokler te ne bom mogel izročiti zanesljivim rokam,« je odgovoril Jaroslav. »Obljubil sem tvojemu očetu, da te bom jSuval, ako mi bo ohranjeno življenje in enkrat bom moral tvojim staršem dajati odgovor za vsak las tvoje glave.« i Namesto odgovora mu je podala roke Her ga pogledala s pogledom, ki bi bil motal ganiti tudi leamenito srce, Jaroslav je bil silno ginjen. Nato se je jnapravil, da vse uredi za udobnost svoje Varovanke. Obvezal je Natalijine rane, poiskal listja in mahu, da bi ji pripravil ležišče. Usta mlade deklice niso izprego-[vorile nobene zahvalne besede, a iz ble-Hega obraza ji je bilo jasno spoznati, kako /je bila ginjena od dokazov sočutja in požrtvovalnosti. Ko se je bila položila na vo- njavo ležišče, je hitro zaspala, premagana od duševne bolesti, utrujenosti in izgube krvi. Megla, ki je bila nastala med tem, je bila kakor poslana od dobrotljive roke, da bi ubežnika skrila pred zasledovalci. Tiho se je Jaroslav sklonil k Nataliji ter ji rekel z mirnim, pridušenim glasom: »Zbudi se, drago dete, zbudi se! Morava odtod!« Odprla je velike oči in zbegano pogledala okrog sebe. »Ah,« je zaihtela, »imela sem grozne sanje.« Prijela se je za čelo in pred oči ji je stopila cela, grozna resničnost. Stresla se je in zakrivajoč si obraz obsedela, dokler naposled ni slušala mirne izpodbuje Jaroslavove, vstala in na njegovo prošnjo nekaj pila in jedla. Nato pa sta zapustila svoje skrivališče ter se podala na nadaljnji beg. III. Isto solnce, ki je s poživljajočimi žarki razsvetljevalo krvave dogodke teheranske, se je zaman trudilo, da bi raztopilo ledene plošče na Nevi. Po širokih petro-grajskih cestah je še za čevelj visoko ležal sneg, po katerem so urno drčale sani. Opoldne je čedno oblečen mož korakal po ulici, v kateri je kar mrgolelo ljudi, mož, katerega smo bolnega videli v začetku povesti. Tisti bledi, sloki mladec je bil popolnoma dorastel. Njegov obraz z očmi, ki so kar prebosti hotele gledani predmet, so imela v primeri s prejšnjimi časi strog, veliteljski izraz, k čemur je še prispevala temna polna brada in ogorela polt. Premenila se je tudi njegova nagla in nepremišljena govorica, ki je bila s svojo smelostjo povzročila nesrečno dogodbo. Bila je mirna in oprezna, kakor je bilo soditi iz tistih besed, ki jih je spregovoril z voznikom na oglu ulice. Ukazal mu je, naj se pripravi na dolgo vožnjo, da bi mogel poiskati Jaroslava. Po dolgem povpraševanju se je bilo Kurtu res posrečilo zvedeti o Jaroslavovem zadnjem bivanju v Teheranu. Dva dni potem so lahke sani z iskrimi konji bežale iz Petrograda proti Moskvi. V njih je sedel v misli vtopljeni Kurt... Vse njegovo prizadevanje, da bi carja preprosil, naj olajša kazen Jaroslavu, vse prigovarjanje visoko stoječih oseb ni moglo izpremeniti gospodarjevega sklepa. Jaroslav je ostal do smrti obsojen v vojaško službovanje. Samo za slučaj nenavadnih zaslug si je car pridržal nadaljnje ukrepe. S silnim hrepenenjem po ljubljenem prijatelju je popotnik hitel dalje. Ne da bi se bil zmenil zanje, so hitele mimo njega vasi in mesta in celo največje naravne krasote. Ni se bal nobene nevarnosti, nobenih naporov in z občudovanja vredno spretnostjo se je izogibal vsake neprijet- nosti potovanja, ki se še dandanes popotnikom zde nepremagljive. Skoro ni mogel dočakati trenotka, ko se bo mogel prepeljati preko Araksa, mejo med Rusijo in Perzijo, in ko je stopil na perzijska tla, je skoro zavriskal od veselja. Krasen spomladen dan! Čisti, mirni zrak je napolnjevala sveža vonjava dreves, pokritih od prvega zelenja. Povsod so se razprostirali majhni gozdiči, ki so se ljubko ločili od enakomernih visokih skalin, še vedno s snegom pokritih. Družba se je pomikala po gričasti dolini. Kurt je bil vtopljen v svoje misli/ ko ga je nekdo ogovoril v ruskem jeziku. Osupel od tega pozdrava je dvignil oči ter zagledal Evropejca, ki je stopil iz krdela, »Čudite se, gospod, da vidite krajane med popotniki,« je rekel tujec. »Ker pa m svetovati, da bi se po morilnem boju V Teheranu Rus brez spremstva pokazal Perzijanom, zato sem ...« Kurt je obstrmel. »Ali ne veste,« je sam sebi segel V. besedo govoreči, »ali res ne veste, kaj se je prigodilo tam zadnje čase?« »Ne vem,« je odgovoril Kurt ter skri-val razburjenje. »Poslušajte torej,« je popotnik zopet povzel besedo. »Tamošnja druhal je od duhovništvu in Rusom neprijazne stranke' nahujskana napadla poslanikovo palačo ter pomorila njega, njegovo ženo in vse moštvo.« »Moštvo?« je ostrmel Kurt. A takoj nato je zopet mirno vprašal: »Ali veste za gotovo, da se je prigodilo vse tako, kakor pripovedujete? Ali je res, da se nihče, prav nihče ni rešil?« J »Nihče,« je odgovoril vprašani odločno. »Že je Gribojedov s soprogo, otrokom in družino ležal na tleh, ko je ostal samo še ruski vojak, ki se je bil odlikoval e pogumom in zaničevanjem smrti. Končno je podlegel tudi ta besnosti navaljujoče druhali. Ko sem zvedel o tem zločinu, sem zapustil Teheran ter se bom čutil srečnega, ko bom popolnoma ločen od dežele divje razbrzdanosti.« »Ali vam je znano ime junaka, katerega ste omenili? Ali veste kaj natančnejšega o njegovih razmerah?« je čez nekaj časa s pridušenim glasom vprašal Kurt. »Bil je livonski (liflandski) rojak, a je bil samo po nesrečnem naključju vojak. Postal je žrtva plemenitega, velikodušnega prijateljstva. Ime mu je bilo, ako se ne molim, Jaroslav. Toda ...« »Dosti, dosti,« mu je Kurt segel v besedo. »Vse vem, Z Bogom,« Medtem, ko je bil tujec zelo užaljeO od kratkega in malo vljudnega odslovlje-nja, je Kurt stal tukaj ves zmešan od p0' ročila ter neprestano v eno mesto upira* pogled. (Dalje.) izdajatelj konsorcii »Večernega Usta«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani