®®viar Sa Corresponden-'<-ia a: l'as, Coi rvo No K. ■ »Mcnrsfti 17 - Bs. Ai»W Kedaculftn y Administracičn ^EAN DEO L. A LEM 14 T. E. 34 J :52:2 Uradne ure od 10—12 ★ N*ROČNINA: Za eno Zeto $ 8..— ■^a pol leta $ 5.— ^ inozemstvo 2 dolarja ^anuzca štev. 20 cta. siovcusKi Glas REGISTRO NACIOHAL DE LA PROPIBDAB INTELECTUAL No. 297218 WSTO (AnO) III. (LA VOZ ESLOVENA) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAI) ESLOVENA (VUOOESLAVA) PAKA TODA SUD AMERICA CORREO ARGENTINO Bncorsal IB FRANQUEO PAGADO Concoaion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Goncesion N’ 1551 BUENOS AIRES, 7 DE JULIO (JULIJA) DE 1949 JVa 31 0___ - _ _ M «r TON ZUPANČIČ y soboto 11. junija okoli 5. uro -•Hitraj nas je za vedno zapustil v poljani, v 72. letu življenja, naj-/‘c,]i slovenski začasni pesnik Oton Upančič, narodni umetnik, narodni |v°slanee, član prezidija narodne skupine narodne republike Slovenije, * an srbske prosvetne akademije, čast-1 doktor filozofske fakultete v Ljub-Jdid, kastni predsednik društva Slo-predsednik društva prijatelje V ^SR 771 predsednik Slovenske Matice. * .Oton Župančič se je rodil v kmečki ',lsi Vinici v Beli Krajini, dne 23. ja-vllai'jif 1878. leta. Gimnazijo je dokon-^11 v Ljubljani in filozofsko fakulteto ■jj® punaju. Leta 1905. je odpotoval v . aris nato v Nemčijo. Tekom študija obiskal tudi Skandinavijo in Italijo. 1 Poznal je vse evropske književnike J’ znal vse evropske jezike. Od leta >. o nadalje je do svoje smrti vedno ■>.Vc'|.v domovini. Nastanil se je v Ljub- ^ kjer ,je v začetku delal kot 1(,stni arhivar in nato kot dramaturg ‘ upravnik Narodnega gledališča. Zivljeiije in delo našega preminulega vesmka spada v najsedanjo zgodovino °vensk.,'ga naroda. On je dvignil duh . ,||,l"vinskih borcev, ki so tekom prve ‘ ,etovne vojne hrepeneli po zediuje-J'* vseh jugoslovanskih narodov v em-okratsko enoto. Opeval je v svojih l('sinih, kako je slovenska mladina ^tirala in trpela leta 1914—18 za in-. frese tujega gospodarja, a od rapal-. Pogodbe pa do leta 1941. je malo nsal. K,i pa je začela delovati Osvo-odiliia fronta, je začel na novo pi-1 in pošiljati našim hrabrim parti-®tiom izvode junaških pesmi, lci so Spodbujale naše borce na poti do /'hode. Po dokončani vojni pa je Kal o zgodnji osvobojene domovine. novi Jugoslaviji, kot reden član . okenske akademije umetnosti, je bil enovan za upravnika Zavoda za kul-, r° slovenskega jezika. Povodom pro-■« Ve 70. obletnice je dobil naslov j,prodni umetnik”, in bil odlikovan Kedom narodnega osvobojen ja. Rot pesnik je poleg svoje lirike ^ Opustil najlepše stihe za mladi-i ne samo za Slovenijo, ampak za ^ o Ostalo Jugoslavijo, tudi v zadnjih ? eo svojega življenja je ostal pove-> 1 mladino in ostalimi milijonskimi °st o voljnimi delavci,. ki danes gra--j0|5’ Socializem s človekom, ki je imel v zaslug v osvobodilni vojni, to-pa^em Titom. Zadnji stihi Otona Žu- V Pr*°hčeni pred mesecem dni to Književnih novicah”, namenjeni Ha ar^11 * itu v odgovor na umazane Pade, ki se vodi proti naši domovini: Kaj hoče lirušč in lirušč krog nas? Petletka naša teče. ■Mi Itar pustimo času čast! Petletka naša teče. Umrl je velik slovenski pesnik, ponos bratskih in ravnopravnih narodov nove države, sestavljene z reVolucijo-narno borbo, katero je on kot pesnik spremljal vse skoz do končke zmage. Oton Župančič .je bil mojster slovenske besede, najvidnejši pesnik naših dni. Prve stihe je začel pisati in objavljati že pred dobrimi petdesetimi leti, kot šcstošolec in se ob prelomu stoletja razvil v najpomembnejšega .......... ■ ?l'' S'-' stvarnejšemu doživljanju sveta, osrednjim vprašanje narodove usode v času prve svetovne vojne, perečim socialnim problemom. Zlasti odločno pa se je dvignil v obrambo resnice in osnovnih pravic slovenskega ljudstva v knjigi “Zimzelen pod snegom”, ki je izšla leta 1945, Tu je v nizu pesmi s skupnim naslovom "Iz naših dni” j poveličal naš osvobodilni hoj in izpovedal vero v novega človeka in dobo Ves naš odgovor, ves dokaz: I^tJetka naša teče. MMI 1 lirika nove dobe. Temeljne lastnosti njegove osebnosti — pristnost čustva, lahkotnost izraza, razgibanost ritma, slikovitost podob — se -javljajo že v polni meri v knjigi “Čaša opojnosti", ki je izšla leta .1899 istočasno s Cankarjevo “Erotiko” in pomenila oster prelom s preteklostjo. V naslednjih letih se je njegova pesem v knjigah “Čez plan” (1904) in “Samogovori” (1908) miselno in življensko še bolj poglobila in dosegla v zbirki “V zarje Vidove” (1920) svoj umetniški vrli. Osebne bolečine, ki so razjedale mladega Župančiča, so se sedaj umaknile zgrajeno na trdnih socialnih temeljih. Za primer pesmi priobčimo eno izmed tolikih, ki se nanašajo na novo dobo: TJA BOMO NAŠLI POT. V globoki rupl v zimskem spanju gadje se premetavajo, v gost klopčič zviti. Mirujte, misli! Skoro že pomlad je, čes bo; vendar me strali je vas buditi. To srce ustvarjeno je za ljubezen, a vdano sprejme, kar mu dan odmeri; sedaj v sovraštvo hip ga kliče jezen; le malo naj počije v lepi veri: da je človeštvo vse ena družina, da vse narode en sam up preveva; da blagoslovljena mi domovina v svobodi dela; sanja in preveva; da je na tleli nasilja in napuha objest;-laž, rop, krivica in prevara na brzdi; da pravica ni več gluha, poštenje po temnicah se ne stara; da ni poniglavost povsod na vrhu, da se ne mora klanjati ji čednost; ;da je malik trinoštva, znotraj trhel, za zunaj zgubil ves blesk, vso vrednost; da so zaman sprevodi in parade, strojnice, tanki, puške, bajoneti; fla ljudstvo hladno gleda te navade in se ne da na puhla gesla ujeti, ker ve: Moskva sred kopnega prostranstva široko razprostira čvrste roke, zavedna sebe in svojega poslanstva na krilu zbira vseh plemen otroke. Najbornejše, ki svojo so besedo napol zgrešili, komaj še jecljali narečje temno, brati abecedo uči v jeziku dednem. Srečni mali, ki se jim bliska skoz oči poševne svetloba mlada, znotraj jim prižgana, in se oglaša iz duše jim odmevne puškina pesem, prav jim zaigrana! t O mati novega rodu! V vrtežno nam dobo točiš srčno kri in mleko. 'Pako toplo mi v prsih je in nežno; lej belo brezo za krvavo reko! Prisojno razcveteno lej pobočje! Tam naša ladja si pristana išče; našla je v vedrega duha območje, v pastirja Kostje zadostno taborišče, ki pod stopinjami mu zemlja poje, ko da z nogami strune bi prebiral, poplesujoč na čelu črede svoje, in če bo treba, bo smehljaje umiral. —- •le dan? Je noč? Je mesečina mila preko višin in polnočnih prepadov tišino in utešenje razlila, da v prsih se ne gane gnezdo gadov? —■ “Tja bomo našli pot...” Pred sto jo leti je pevec, videc veliki, zagledal; o da bi hotel danes nam zapeti! Pa ni mu treba: vse nam je povedal. Da si. takrat bil Bog, — “Moj Mate, j6, moj Mate”; vzkliknil bil v grob bi njegov: “Moj Miite, vstani, Mate!” Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme nasilnik —i nosil ga bo in bo se skrivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje —! kot da se hišo rodili Iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so: morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili •— več. jih ne doseže naše oko... ko so iz domovine odhajali prvi parniki v Severno Ameriko, z izredno spretnostjo v pesmi “DUMA” opeval našo bol. Maš veliki je narodni pesnil je pesnil in nam s tem kazal življenje v pravi luči, tako, da smo bili vedno pripravljeni na žrtve in neprilike za dosego Predstavniki znanosti in umetnosti nosijo krsto s posmrtnimi ostanki 0. Župančiča tega, kar nam je on v svojih pesmih na toliko različnih načinov opeval in svaril. Naj te dneve naša misel poroma čez morje v oddaljeno domovino Belo Ljubljano, da prižge, luči in položi cvetlic na grob našega največjega mojstra slovenske besede. Dragi Oton Župančič, naj ti bo lahka domača svobodna gruda in Ti prisegamo, v Tvoj časten spomin, da bomo vedno Te imeli kot zvezdo vodnico našega prosvetnega delovanja in skušali Te posnemati v vseh Tvojih neštetih dobrih delih, ki si jih tekom težkega in dolgega življenja napravil v prid naroda slovenskega in jugoslovanskega sploh. Kličemo Ti trikratni: Slava! Slava! Slava! V. K. 9 DE J U L I O DIA DE LA 1NDEPENDENC1A El pais entero celebra con jubilo un nuevo aniversario de la pro-clamacion de su independencia nacional, hecho trascendente como pocos en la historia de la Republica. Desde la gesta historica del 25 de Mayo de 1810 y hasta la procla-macion de la Independencia el 9 de julio de 1816 por el Congreso de Tucuman, representan seis largos anos de lucha por la consolidacion del poder politico que han tenido que sostener las fuerzas revolucio-narias, para desalojar a los representantes del espiritu colonial que se aferraban al poder para no perder sus privilegios politico-econo-micos. Esos representantes fueron obligados a batirse en retirada pero no fueron vencidos, asi se explica su constante resurgimiento a traves de las paginas de la historia y el corto y agitado periodo de la pre-sidencia de Bernardino Rivadavia. Luego el largo y sombrio parentesis que la tirania de Rosas puso al progreso de la Nacion. El Congreso de Tucuman —como dice Mitre— fue la ultima espe-ranza de la Revolucion, ante la hora incierta, con el peligro extranjero en las puertas y con la disolucion latente en el interior del pais, sin haber declarado siquiera la independencia; se decidio reunir un Congreso, que agrupando representantes de todas las provincias, con sede en la Ciudad de San Miguel de Tucuman, por ser este el el centro mismo del antiguo Virreinato, dijese al mundo sin ocultamientos que “las Provincias Unidas del Rio de la Plata querian ser libres e inde-pendientes”, arrojando por fin la mascara con que hasta entonces se habian cubierto los gobiernos de la Revolucion. La independencia d el pueblo argentino, conquistada a traves de largas luchas para liberarse del yugo extranjero, ha sido obra del profundo movimiento popular, mientras que los grandes terratenientes hipotecaban el pais al extranjero, para si asi poder conservar sus privilegios. Hoy como ayer estan dispuestos a proceder lo mismo, con el unico y exclusivo fin de poder conservar sus privilegios. Pero el pueblo tiene una fuerza y una capacidad para luchar hasta el fin por el triunfo de la causa de la liberacion economica del pais, contra las pretensiones avasalladoras del imperialismo que quiere dictar los limites del desarrollo de la economia a fin de adaptarla a sus con-veniencias monopolistas y transformar el pais en reserva da materias primas y abastecedor de alimentos, y de čarne de canon, con vistas a la nueva guerra de conquistas que prepara. La colectividad eslovena, que reside en esta su nueva patria, par-ticipa fervorosamente en la conmemoracion del nuevo aniversario de la proclamacion de la independencia nacional, por cuanto sabe valorar el esfuerzo de lucha por la completa emancipacion del pueblo Argentino, porque tambien los pueblos yugoslavos han luchado a traves de siglos para obtener la independencia y la soberania nacional que hoy gozan. Hoy como ayer, los pueblos luchan para conseguir y afirmar su independencia economica con lo cual no hacen mas que asegurar su completa soberania, y ser dueiios de sus propios destinos, contribuendo asi a las afirmaciones čada dia mas necesarias para el completo afian-zamiento de la paz entre los pueblos. Brezštevilni venci v žalnem sprevodu, ki se je pomikal po ljubljanskih ulicah ITALIJA | Stavka poljedelskih delavcev je več kot po petih tednih končala in delavci so dosegli upravičene zahteve. Stavka je povzročila nekaj mrtvih in veliko ranjenih in škodo, katero so utrpeli gospodarji, ker je bilo veliko žita že zrelega za žetev, pa gre v visoke milijone. Dokler ne bo italijansko ljudstvo pometlo z veleposestniki, bo imelo vedno take neprilike in nesreče. Italijanska Zveza Pristaniških delavcev je tudi napovedala stavko zahtevajoč povišanje plač. Stavka je trajala več dni, radi česar so razne ladje odplule iz italijanskih pristanišč z veliko zamudo. Mladenič Pallante, ki je pred letom izvršil atentat na komunističnega vodjo Togliattija, je bil obsojen na 13 let in 8 mesecev zapora. 10.000 ton žita je z italijansko ladjo “Parodi” dospelo iz Odese prve dni trn. To je prva pošiljatev sovjetskega žita, ki se nanaša na Sovjetsko-ita-lijansko pogodbo, ki je bila podpisana meseca decembra minulega leta. S tem je razvidno, da tudi Sovjetska zveza sklepa trgovinske pogodbe z državami izven “železne zavese”, medtem ko se Jugoslaviji tega ni dovolilo. ČEŠKA Vse svetovno časopisje je v zadnjem času napolnjeno z novicami o napetem stanju med vlado in katoliško cerkvijo. Vlada zahteva, da se duhovščina ne vmešava v notranje politične drž. zadeve, toda predstavniki katoliške vere, po navodilu Vatikana, nočej^ kloniti vladnim zahtevam. NEMČIJA Železničarska stavka v Berlinu, ki 'f bila povzročena s provokacijskim n®' menom in je t rajala 39 dni, se .je je, dni zaključila. Delavci so se povrni** na delo in promet je bil uspostavljej1' Koliko časa bo redno železniški 1,1 cestni promet trajal, je pa dvomijo'0’ GRČIJA V AtenaJi je umrl v visoki staros^ 90 let Tsaklaris, predsednik grške Ijeve vlade. Bil je tiste vrste politik0'' ki niso štedili ne z ljudskim denarje)'1' ne z ljudskimi življenji, samo* da: M dosegli svoje cilje: biti vedno v slu^.j imperialistov, ki imajo vedno dov°| denarja na razpolago. Tako je pognal grško ljudstvo v bratom^1’!1 J klanje in to v koristi tujega kapft8 j I Zato pa ne bo grško ljudstvo, za s', jim brezsrčnim ministrom nič žalov# ANGLIJA „ V Londonu že več časa stavkajo nedeljah železniški delavci in zahte' jo povišanja plač. Ker se pa do da11 ni upoštevalo njih zahteve, se ta k° flikt vedno slabša. A Nad 8.000 pristaniških delavcev t1].), stavka v solidarnosti do st a vkuj0 y mornarjev dveh kanadskih ladij-pristanišču je 78 parnikov, ki čak8J za izkrcanje teže. Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? 6e pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko mfirja? In ni ti meja? Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod. Boš jih kot lastavke k sebi priklicala? kakor golobe prizvala pod krov? Oton Župančič je posvetil mnogo truda in časa v prevajanje iz tujih jezikov. Prevedel je 15 Shakespearjevih dram in komedij, Dickensa, Mopasenta, Čtestertona, Floberja, Rostana, Molie-ra, Puškina in mnogo drugih evropskih del. Župančič je v svoji starosti dosegel to najlepše zadoščenje, da se je doseglo več, kot si je v mladosli mislil. Krsta Otona Župančiča bo položena v skupno grobnico Kette, Cankar, Murn Njegova beseda ne deluje kot spomin, ampak kot živ poziv. Pesnik, ki je veroval v bodočnost svojega naroda in jugoslovanskega, kadar so bili deloma zasužnjeni in docela razdraženi; dočakal je zgradnjo nove socialistične republike, za katero je dal vse, kar zmore človek, mojster: Tudi nam, izseljencem, je v dobi, sk« lej* »S' , t* njil’ je"’ i i" ifO •ost1' lil'* liov' jenif t«? y&, v0J| fflj ,n>1' tal* sv« ji o <" -evi aflfl ko”' tu' jo?!; NOTA VLADE FNRJ OB ZAKLJUČKU KONFERENCE SVETA MINISTROV V PARIZU Vlada in narodi Jugoslavije se ne bodo in ne morejo nikoli odreči upravičenim zahtevam za Slovensko Koroško SVET MINISTROV ZUNANJIH ZADEV JE POGAZIL NAJOSNOVNEJŠE DEMOKRATSKE PRINCIPE PRAVIC NARODA O SAMO ODLOČBI IN PRAVIČNOSTI :.v. Kakor je gotovo znano vsem našim dateljem, je Svet Ministrov zunanjih Sadev na konferenci v Parizu zaključil Zadevo vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. S to priključitvijo je Svet "Ministrov pogazil najosnovnejše demokratske principe pravic naroda o samoodločbi in pravičnosti. Z ozirom na sklepe je Svet Ministrov postopal Enostransko in nepravilno, kajti za-'■lUr.il je zadevo brez kakršnega koli Posvetovanja s predstavniki naše domovine, dočim pa se je vsak Minister Posamezno razgovarjal z avstrijskim ministrom Gruberjem. Zaključek Ministrov glede vprašanja Avstrije predstavlja veliko krivico kapram našemu narodu, posebno pa kapram našemu življu na Koroškem, «ateri ^je za časa osvobodilne borbe pokazal svoje demokratsko mišljenje 111 _ željo, da bi bil priključen k bratskim narodom Jugoslavije. Z ozirom na krivično odločitev mi-i°Vr>e pogodbe z Avstrijo, je vlada *i\'H Jugoslavije poslala poslanikom Sovjetske zveze, ZDA, Anglije in *rancije sledečo protestno noto: “Vlada FNRJ je delala na to, da bi bila pogodba z Avstrijo čimprej zaključena in vedno izraževala pripravljenost za kompromisno rešitev v cilju dosege sporazuma. Medtem so vlade ZDA, Anglije in Francije odločno odbijale ustreči FNRJ glede Slovenske Koroške in glede reparacij, zahteve, katere se naslanjajo na demokratske principe o samoodločbi naroda in pravičnosti. Svet ministrov zunanjih zadev ZSSR, ZDA, Anglije in Francije je na zasedanju v Parizu, ki se je vršilo od 23. maja do 20. junija 1949, izdal sklepe, v katerih so brez kakega pojasnila ovržene opravičene jugoslovanske teritorialne zahteve napram avstrijskim okrajem, naseljenim s slovenskim prebivalstvom kakor tudi jugoslovanske zahteve glede reparacij, s katerimi bi bil deloma povrnjen vsaj mali del škode, katero so narodi Jugoslavije pretrpeli tekom te vojne radi nemško-avstrijske okupacije. Ti navedeni in neopravičeni sklepi proti življenjskim interesom narodov FNRJ je Svet ministrov določil brez predhodnega po- JURIJ DIMITROV UMRL svetovanja s predstavnikom FNRJ v Parizu, ki jim je bil vedno na razpolago. Medtem, ko so se ministri ZSSR, ZDA, Anglije in Francije posamezno posvetovali s predstavnikom G. Gruberjem. Tako postopanje in nepravilni sklepi Sveta ministrov zunanjih zadev, so velika krivica za zavezniško državo, ki je dala v borbi velike žrtve na strani antihitleristične koalicije. To nasprotuje principu o samoodločbi naroda, odgovornosti za izvršene vojne zločine in opustošenja ter dcprinašajo hud udarec za mednarodno varnost v tem delu Evrope. Zaradi tega vlada FNRJ, izrazajoč voljo naroda, pošilja vladam ZSSR, ZDA,, Anglije in Francije energični protest proti tem sklepom Sveta mi-nistrov zunanjih zadev, ki so naper- jeni proti interesom FNRJ. Vlada FNRJ izjavlja, da smatra omenjeni krivični sklep sveta Ministrov zunanjih zadev, s katerim so ovržene njene opravičene teritorijalne in reparacijske zahteve napram Avstriji za‘ nesprejemljive in vztraja .na tem, da se v Svetu ministrov zunanjih zadev pretrese omenjene upravičene zahteve FNRJ napram Avstriji in izreče pravičen sklep v prisotnosti predstavnika vlade FNRJ. Vlada FNRJ izjavlja, da se FNRJ noče in ne more odreči opravičenim in teritorialnim zahtevam na teritoriju Slovenske Koroške, naseljenim s slovenskim prebivalstvom in zahteva odškodnino od strani Avstrije, za nado-knado povzročene škode za časa prejšnje vojne, kakor tudi drugih opravičenih zahtev napram Avstriji.” IZ JUGOSLAVIJE O INCIDENTU NA JUGOSLOVANSKO - MADŽARSKI MEJI V sanatoriju v bližini Moskve je dne ^•julija t. 1. umrl v starosti 67 let prvi minister Bolgarske vlade iti komunistični voditelj Jurij Dimitrov. Bolehal J® na jetrih in se od meseca aprila zdravil na tej bolezni v Sovjetski zve-31. Truplo Dimitrova je bilo postavljeno na mrtvaškem odru v sindikalnem °r)ni v Moskvi, kjer je bila postavljena Častna straža, katero je vršil tudi Seneralisim Stalin in drugi sovjetski godite!ji. Milijonska množica . mnjala spominu pokojnega n°dorn. dosmrtni ostanki Dimitrova so bili Prepeljani y Sofijo in bili pokopani z Velikanskimi svečanostmi. Pokojni Dimitrov je bil sin prepro-£a bolgarskega delavca in se je že mladostnih letih pričel udejstvovati ^ delavskih organizacijah. Postal je maln član CK levičarske social-demo-ratske stranke Bolgarije in je bi] že '‘L letu starosti izvoljen v Narodno sk»pščino. se je mimo- vojne se je j. 2a časa prve svetovne olgarija pridružila Nemčiji, toda te-. 11 koraku se je Dimitrov zoperstavil »d* k vs^ tega aretiran in zaprt. Po okončani vojni je organiziral KP . olgarije in leta 1920 je odšel v Rusi-,0> kjer je sodeloval v Kominterni in I se ob tej priliki seznanil z Leninom in Stalinom. Povrnil se je ponovno v Bolgarijo, a je bil leta 3923 radi revolucionarne vstaje izgnan in po izgonu ga je Bolgarska vlada, v odsotnosti, dvakrat obsodila na smrt. Leta 1933 je bil z bolgarskimi komunisti tudi Dimitrov aretiran v Nemčiji in obdolžen požiga Reichstaga, Tedaj je njegovo ime zaslovelo, kajti med procesom v Leipzigu se je tako spretno in odločno branil, da je 'iz obtoženca postal pravi tožilec. Razkrinkal je zločine in grožnje, s katerimi je nacifaši-zem svetli pretil ter dokazal, da je na-cifašistična vlada povzročila požig Reichstaga. Dosegel je s procesom veliko politično in moralno zmago nad nemškim fašizmom. Pod pritiskom naprednih delavskih množic celega sveta, ki so se odzvale na Dimitrov poziv, je bil tedaj oproščen in takoj izpuščen na svobodo. Odpotoval je takrat v Sovjetsko zvezo. Leta 1935 se mu je poverilo mesto glavnega tajnika izvršnega sveta Kominterne, katero mesto je vršil do razpusta iste. Po dokončani zadnji svetovni vojni je bilo Dimitrovu na željo bolgarskega naroda poverjeno mesto prvega ministra, ki je tako po njegovih velikanskih zaslugah postal prvi voditelj bolgarskih narodov. d' \ ka? Zagrebški velesejm Poslanstvu FNRJ v Buenos Airesu, Av. de Mayo 1370-HI, tel. 37-4551 in 37-8726 >o predstavljal pregled Industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavije ter po-Kazal visoko kvaliteto proizvodnje in proizvodov jugoslovanskih narodov, ki v naporni borbi za izvršitev Petletke ustvarjajo pogoje za nagel ekonomski razvoj svoje zemlje. Velesejem se bo vršil od 17. septembra do 2. oktobra 1949. vse potrebne informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri Trgovinskem ..Kakor poroča agencija Tanjug, je na področju Bajmok madžarska vojaška izvidnica prestopila mejo in prešla na jugoslovansko ozemlje. Na .jugoslovanskem ozemlju se je madžarska izvidnica postavila na prežo med žitom 95 m v notranjosti jugoslovanskega ozemlja. Ko se je približala jugoslovanska izvidnica, so madžarski vojaki začeli nanjo streljati in zadeli jugoslovanskega vojaka Boliča Petra, ki je bil težko ranjen na obeh nogah. Jugoslovanska izvidnica je odgovorila na streljanje in en madžarski vojak je bil ranjen. Drugi madžarski vojak je nato začel vleči svojega ranjenega tovariša proti meji in ga pustil na jugoslovanskem ozemlju. Naslednjega dne so jugoslovanski GRŠKO LETALO OBSTRELJEVALO JUGOSLOVANSKO VAS Dne 30. maja je grško letalo tipa “Spitfire” preletelo nekajkrat jugoslovansko vas Skočivir, odvrglo nekaj bomb in .jo obstreljevalo s strojnico. Pri tem so bili ubiti trije člani jugoslovanske vojske, drugi štirje pa ranjeni. Po tem napadu je grško letalo še nadalje letelo nad jugoslovanskim ozemljem, in sicer nad vasmi -Dobrovem, Bač in Djermijan ter šele čez kake pol ure odletelo v smeri proti grški meji. Po nalogu vlade FLRJ je jugoslovansko zunanje ministrstvo najodločneje protestiralo zaradi tega napada pri grškem poslaništvu v Beogradu, zahtevalo od grške kraljeve vlade, naj takoj ugotovi krivce ter jih najstrožje kaznuje in naj izplača odškodnine družinam ubitih in ranjenih. Ob zaključku protestne note opozarja vlada FNRJ grško kraljevo vlado, da bodo na vsako nadaljno podobno kršitev jugoslovanskega ozemlja odgovorile oborožene sile FNRJ. PODPIRAJTE “SLOVENSKI GLAS” obmejni organi zahtevali od madžarskih, naj bi so sestala mešana .jugoslo-vansko-madžarska komisija, ki naj bi na mestu ugotovila dejstva v zvezi s skega ozemlja. Čeprav je bilo sklenje-to novo težko kršitvijo jugoslovan-no, da se bo mešana jugoslovansko-madžarska komisija sestala ob 12. uri istega dne, madžarski predstavniki v tej komisiji niso prišli ob določeni uri na določen kraj, Ta nova kršitev jugoslovanskega ozemlja, zaradi katere je bil en jugoslovanski obmejni stražnik težko ranjen, jasno kaže, da madžarska vlada še nadalje krši jugoslovansko ozemlje, da bi povzročila nove incidente, ki jih propaganda Informbiroja tendenciozno I izkorišča proti Jugoslaviji. MARŠAL TITO O VLOGI PARTIJE V VOJSKI Na partijski konferenci gardne divizije je govoril maršal Tito o vodilni vlogi partije v socialistični družbi, posebej o nalogah partijskih organizacij v armadi socialistične države, ki ima velikansko nalogo, da varuje pridobitve ljudske demokracije. Pojasnil je kako mora armada spolnjevati svoje naloge, da vzgoji vojsko, ki se bo lahko borila proti razrednemu sovražniku, kateremu so partizani v narodno-osvobodilni vojski odvzeli oblast. Na konferenci je tudi maršal Tito govoril o odnosih med Jugoslavijo in sosednimi državami. Kljub veliki pomoči, ki jo je Jugoslavija nudila Albaniji, kljub odpustom dolgov, ki jih je bila dolžna Bolgarija, kljub spravi, ki jo je Jugoslavija nudila Madžarom, čeprav so ti zakrivili neštete zločine nad jugoslovanskim narodom, so se te države danes najpodleje j dimile proti -Jugoslaviji. Kar je FLRJ zgradila v odnosih med narodi, je bilo naenkrat porušeno. Zato imajo veliko odgovornost vodilni ljudje Sovjetske zveze. Toda izprevideti bodo morali, da so zgrešili, in da samo oni lahko (Nadaljevanje na str: 5) SiomsKt Glas LEANDRRO L. ALEM 14 — T. E. 34 - 1322 HORARIO de 10—12 lioias Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: Ea Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avanida La go k y Hor ob tej p l-iliki imel svoj govor. Vlada je odobrila sklep Poslanski zbornice in senata, s katerim se p°' daljša do 30. septembra t. 1. najemnih' daljša do 30. septembra t. 1. stanovanj' ski zakon. ., Minister za vzgojo je te dni .ja.viG da bodo v letošnjem šolskem letu uk1' l 60 let in $ 200,— za osebo, ki ima) njene zimske počitnice na vseh šola ARGENTINSKE VESTI Obrežna policija je v zadnjem času prišla na sled 'veliki kontrabandistični družbi, katera .j;* uvažala iz I ruguaja v Argentino zraven večje količine opojnih pijač: opij in marijuano, tudi ljudi izraelskega naroda, kateri imajo začasno prepovedan vhod v Argentino, ki pa so s plačanjem velikih vsot, vseeno dosegli svoj cilj. To družbo, ki je bila popolnoma na trgovski način organizirana in je imela svoj sedež v Montevideu, so tvorili Argentinci,, Urnguajci in Židje. Posluževali so se obrežnih ladij in tudi zrakoplovi so včasih prišli v poštev, suj so jim veliki zaslužki dovolili vsakovrstni šport. Sedaj so v rokah pravice it) bodo imeli čas premišljevati, kako je treba pošteno živeti. V-si straci nesposobni za delo in ki nimajo nikakih sredstev'za življenje, bodo glasom zakona 13478, člen 9, dobili pokojnino, katera jim bo izplačana potom Fundacion Ayuda Social M.E.D. de Per/>n. Prosilci morajo dokazati, da ne posedujejo nobenihdobrin, ter da so nastanjeni najmanj pet let v Argentini. Zakon velja zn Argentince, kakor tudi za tujce in predvideva podporo: mesečnih $• 150.— na samsko osebo, staro nac tZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s strani :!) zdaj popravijo položaj, kajti to stanje koristi lahko samo imperializmu, samo sovražnikom socializma. Toda Jugoslavija gradi .dalje socializem in vlaga v izgradnjo velikanske napore, kljub propagandi, ki grmi proti njej čudovite reči. Jugoslavija nirtia tako močnih propagandnih sredstev, nima tako velikih radijskih postaj. Vendar pa je resnica tista največja radijska postaja, ki prodira 'r vse količine sveta in Ivo prodrla povsod. Kljub vsemu pa položaj Jugoslavije 11 i slab; pred sgboj ima jasno perspektivo: zgraditev socializma. Ilrup o vo,jiii so zagnali imperialisti zato, da bi vnesli nemir, saj ni nilič' pripravljen vojskovati se. Zaman je Atlantski Pakt, zaman vse hujskanje nii vojno, ker jo ljudstva nikakor ne žele. Ob priliki obletnice znanega spora Bled Jugoslavijo in Kominformom. Dne 28. junija 1. 1. .je Borba", glasilo KPJ prinesla članek, v katerem pravi, da so s:* ponesrečili vsi napadi na Jugoslavijo ter da jugoslovanski narodi grejo svojo pol k izboljšanju. Pravi Nadalje, da so njeni “prijatelji" hoteli Napraviti iz Jugoslavije deželo, ki naj bi jih zalagala s sirovinami in poljedelskimi pridelki ter preprečiti njeno industrializacijo na ta način, da bi s silo odstranili sedanje vodstvo, kar pa se jim ni posrečilo. Za 17 tisoč otrok pripravljajo letovanje v Sloveniji. Tega letovanja bodo deležni tudi otroci iz Trsta, Gorice, Kopra, Koroške, Idi Ilrvatske in Kosne. 50 letnico smrti pesnika Dragotina Ketteja so' s svečanostjo počastili v -Novem mestu. Vršila se je razstava njegovih rokopisov in ‘‘Kettejev veter” s pestrim sporedom. Odkrili so tudi spominsko ploščo na hiši. kjer je Pesnik stanoval. Špijoni od Sv. Jošta nad Vrhniko Zupnik Ramšak Franc, Tome Alojzij in Jeglič Stanko ter njihovi sodelovalci s° bili obsojeni na večletne kazni, ker s° med vojno sodelovali s četniki in ^dajali partizane, po vojni pa nadaljevali svoje izdajalsko početje v škodo socialistične Jugoslavije. Uradno so obiskali Slovenijo hrvat- ^ANC BEVK: ski književniki v prvih dneh junija. Njihovo bivanje v slovenskih krajih . je nov doprinos za krepitev bratstva j in enotnosti jugoslovanskih narodov. Ime padlega narod, heroja Franca Rozmana-Staneta nosi novo ustanovljena kmetijska obdelovalna zadruga v Pirničah pri Medvodah. Ljudska skupština LR Srbije je izglasovala zakon o razdelitvi republike in oblasti. Komite za zaščito ljudskega zdravja pri zvezni vladi FLRJ organizira obsežno zdravstveno službo proti širjenju epidemij. Na dan jugoslovanskega letalstva je priredil maršal Tito sprejem. Letalci so ob tej priliki podarili maršalu model avijona. Macedonci so poslali maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu pozdrav, v katerem poudarjajo Titove zasluge za popolno svobodo in enakopravnost, ki jo Macedonci uživajo danes v FLRJ. Oblak se ie utrgal 18. maja nad Beogradom, kar je povzročilo veliko poplavo: 4 osebe so pri tem izgubile življenje. Višjo šolo za zunanjo trgovino so ustanovili v Beogradu. Šolanje bo trajalo dve leti, študentje pa bodo dobivali štipendije ministrstva za zunanjo trgovino ter drugih ustanov, ki se bavijo z zunanjo trgovino. Iz oljnih škriljavcev so začeli pridobivati nafto v Aleksincu v Srbiji. To je prvi rudnik te vrste v Srednji Evropi in na Balkanu. V ljubljanskem filmskem podjetju “Triglav” so že v februarju montirali prve projektorja izdelane v Kranju v tovarni Iskra. Jadran film v Zagrebu je izdelal nov umetniško dokumentaren film v barvah: “Jugoslovanski plesi”. V NR Sloveniji se je v letih 1947 in 1948 število osnovnih šol zvišalo od 880 na 1,189. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 55 sedemletk, 43 nižjih in 24 višjih gimnazij. Osnovnih, srednjih in višjih šol je bilo v šolskem letu 1947-48 v vsej Jugoslaviji skupno 14 tisoč 403 s skupnim številom učencev 2,109.892. Založniško podjetje za umetniško književnost v Sovjetski zvezi je izdalo poleg ostalih del pisateljev slovanskih držav tudi zbirko zbranih pesmi največjega slovenskega pesnika Franceta Nova kampanja za "Slovenski glas h nekoliko obdarimo in sicer vsakemu naročniku, kateri pošlje na upravo vsaj pet lepo novo slovensko knjigo, pa nabral precej stare na- IJprava SLOVENSKE* J A GLASA, sporazumno z uredništvom, je sklenila napraviti NOVO KAMPANJO za pridobitev naročnikov, oglaševalcev, kakor tudi za nabiranje za tiskovni sklad, Ako hočemo zagotoviti redni izid lista, nam v prvi vrsti manjkajo denarna sredstva, katera so v zadnjem času zelo pičla. Razpust naših organizacij, zaprti prostori, kjer se je nahajala prej uprava, kakor tudi uredništvo, vse to je vplivalo, da smo v zadnjem času izgubili osebne in pismene stike z našimi naročniki........................ Da izboljšamo finančno stanje naše uprave, se obračamo na naše stare in zveste naročnike in prijatelje, da pridobe za naš list novih naročnikov. V ta namen smo sklenili, da jih za njihov trud z eno lepo slovensko knjigo najnovejše izdaje nam pridobi vsaj dva nova naročnika. Kdor pa naročnin starih naročnikov, bo tudi dobil v dar Ako bi kdo pridobil več novih naročnikov ali ročnine, se mu bo nagrada računala po istem ključu. V zadnjem času smo tudi poslali nekaterim našim naročnikom pisma, kjer jih naprošamo sodelovanja in pomoči. Naprošamo torej vse tiste, kateri ste prejeli naše pismo, da nam blagovolite odgovoriti ter obenem priložiti svoje opombe, katere smatrate za potrebne, da bo naša kampanja čim bolje uspela. Kdor se pa počuti potrebnega pri tej akciji in ni prejel našega pisma, naj nam to javi in mu bomo takoj poslali potrebna navodila, kakor tudi tozadevno pooblastilo, Ker ne moremo, radi znanih razmer, v dotiko z.vsemi našimi prejšnjimi sotrudniki, naprošamo vse, katerim je količkaj naš lisi pri srcu, da nam pismeno javijo, da so pripravljeni sodelovali pri SLOVENSKEM GLASU tudi v bodoče. SLOVENSKI GLAS je in mora ostati last skupnosti in zato pozivamo na sodelovanje vse naše stare naseljence. Potruditi in žrtvovati se moramo, da ohranimo naše edino glasilo, katero je v teh teških časih edina vez med nami, ki nas bodri, uči in spominja ter prinaša novice iz naše ljube domovine. Na delo, da bo NOVA MAM PANJ A čim bolje uspela! Uprava Prešerna. V zbirki Prešernovih pesmi je na prvem mestu znana “Zdravica", nato “Sonetni venec”, zgodovinska poema "Krst pri Savici”, balade in romance. Knjiga je-izšla v nakladi 10 tisoč izvodov. :■ ^ 500.000 dinarjev posojila je Jugoslavija odločila za cono “D" Svobodnega tržaškega ozemlja. Obenem' je ; vlada FLRJ ponovno obtožila Italijo j in ameriško poveljništvo o kršitvi točk j mirovne pogodbe. Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA OIRCJANO ConBUltas de 15 a 2 0 hs. Coronel R. I^ista 5080 T. A. 50 - 5782 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sela especial para tratamientos del reumatinmo y sala de Ciruffia Atiened: Lunea - Miereoles y Viernes Pedir hora por telžfono Defensa 1153 U. T. 34-5319 SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bilek UMA 1217. U. T. 23-S389. Bneno« Aires Z o 3h» z d r a v a i k a Etru. Samoilovi$ Sir. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181 ‘irJCaplan (5Ttacfiri Geclecinac” (Nadaljevanje) . Ni ga našel. Da je odšel malo prej **\se vrne šele zvečer. Saj tega je sko-raj pričakoval, ni ga jezilo. Razdražila je psovka, ki .je priletela za njim, v.° je zamišljen stopal med hišami ob široki cesti. Zlecnil se je in se v hipu J^nil, pogrelo ga je bilo v dno duše. •'‘"•inski tajnik Pentasuglia, človeček ernnega obraza, je izpreči svojega ura-3 z mržnjo v očeh gledal za njim. ^*>al se je kaplanovega ostrega pogle-se okrenil in stopil skozi vrata. _ bojazljivec!” ,je Čedermac razsrjen ^klical za njim. “Vrže kamen iz zase-■ Potem pa se potuhne ko paglavec.” Galica mu je vso pot trdo pela ob glasno je godrnjal skozi zobe. vdajal a ga je .jeza, a obenem brid-()!d in začudenje. Ali sega sovraštvo ^ že tako daleč, da ga sme vsak pes ”Majati na cesti! Vsa leta se mu kaj rvy, .a ni primerilo. Bilo ga je groza , 3 1,1 isli na bodoče dni, ki bodo od ju- Si1 do večera zastrupljeni z mržnjo. fJ'’da pa ima (o še kak drug, zlo-e«č pomen. . . Trobljenje za hrbtom ga je zdramilo iz misli. Stopil je na rob ceste, tedaj je zavora zaškrtala, avto se je ustavil lik njega, da se je preplašen ozrl. Bil je zdravnik, Sicilijanec, ki se je trikrat na teden vozil po dolini in po vaseh. Mlad človek kodrastih las in olivne polti; male črne oči so mu živahno vrtale v človeka. Srečala sta se bila že v Lipah in se bežno pozdravila... Zdaj je odprl vratca in mu v. nasmehu pokazal bele zobe. ‘1 Prisedite, prečastit i! ” “Ne, hvala," se je pobrani] čedr-mac. “Saj lahko hodim.” V resnici ga je bila pot utrudila; bil je še ves s laboten. Ilkrati pa bi bil rad sam in si v tem trenutku ni prikrival tihe m ržnje do teh ljudi. “Čemu bi hodili v tem vetru? Do klanca vas potegnem.” , Kaplana je vljudnost premagala. Prisedel je. Zdravnik je bil priljubljen med ljudmi, rad se ,je od srca zasmejal ; trudil se -.je, da bi z bolniki spregovoril kako slovensko besedo... Sicilijanec je vozil počasi; nekaj časa sta molčala. “Prečastiti,” se je zdravnik za trenutek ozrl na Čednnaca, “opozarjam vas, pa ne zamerite, da bodite previdni! Pazite se!” Kaplan se je zavzel, ni ga razumel; obšla ga je hvaležnost, obenem plahost. “Pred čim naj se pazim? Zakaj?” “Ne Vem.” Sicilijanec je skomizgnil z rameni. “Samo to vem, da se nekaj pripravlja proti vam. Kaj, ne veni. Le mimogrede sem ujel. Ne zaupajo mi.” Pokazal je bele zobe in se zopet zresnil, napeto strme] na cesto, ki je delala oster ovinek. Čedrmaca je spreletel m raz po hrbtu, vendar je skrival prepadenost. “Tu nič ne pomaga,” je rekel s senco potrtosti v glasu. “Saj poznate bajko o volku in jagnjetu. Pij vodo kjerkoli, volku jo boš kalil in te ima pravico požreti.” “Maledetto !”* je Sicilijanec zaškrtal z zobmi. “Namesto da bi pošiljali v te kraje najboljše ljudi, so se zbrale tu po, večini propaliee in nevedneži. Sramujem se, ko vidim, kaj počenjajo z vami. Boli me, ko vem. da nas sodit1 po teh izvržkih in nas sovražite/ “Ne,” je rekel čedrmae. “Nihče vas ne sovraži.” “Pač, sovražite nas," je zdravnik stresni] z glavo. “Saj se temu ne ču- * Prelileto! dim. Tudi jaz bi sovražil vsakogar, ki bi tako počenjal z menoj.” Čedrmae je molčal nekaj trenutkov. Besede so mu bile v uteho; zasramoval se je mržnje, ki mu je še malo prej zastrupljala kri. “Hudo nam je, to je res,“ je spregovoril. “Toda naroda zaradi tega ne sovražimo. Saj vemo, da niste vsi istih misli. Narod ni kriv.” Avto je bil zavil na stransko cesto in vozil med dvema vrstama dreves. V vrhovih je šumelo. Po zraku je plaval oblak listja kakor jata rjavih ptic. “Narod ?ii kriv,” se je oglasil zdravnik po daljšem premolku. “Ali pa tudi je. V tem si še nisem na jasnem. Narod menda le ni popolnoma neodgovoren. Ali soglaša, ali pa je pre-bojazljiv, da bi sc uprl zlu. Oboje .je slabo Olio je ga obtežuje z enako krivdo.” Preden je čedrmae utegnil še kaj reči, se je avto že ustavil ob klancu, ki vodi proti Vrsniku. čedrmae je izstopil in si klobuk potegnil globoko na uho; da mu ga ni odnesel veter. Psovka ga ni več pekla, čutil se je poživljenega. Zdravniku je toplo segel v roko, imenoval ga .je: “('aro ami-co!”** Z lahnim srcem je stopil po klancu. Dragi prijatelj! Poziv na registracijo državljanov FLR Jugoslavije Poslaništvo FLRJ nam je poslalo tfi poziv s prošnjo, da ga objavimo. Pri . tem opozarjamo naše čitatelje, da ga dobro preudarijo, ker je velike važnosti in da napravijo v tem smislu svojo dolžnost. Poziv se glasi: Glasom člena 11 Pravilnika za izvr-šenje Zakona o državljanstvu FLRJ z dne 25. novembra 1946, je treba izvesti evidenco vseh državljanov, ki žive v inozemstvu, torej tudi v Rep. Argentini. V to svrho poživlja Poslaništvo FLRJ v Buenos Airesu vse .jugoslovanske državljane, da se prijavijo Poslaništvu, calle Charcas 1705, z zahtevo, da bodo vpisani v državljansko knjigo FLRJ, ki jo Poslaništvo vodi. Prijave se morajo predstaviti v tripli-katu s tremi slikami, in sicer na posebnih formularjih, ki se dobijo na Poslaništvu. Te prijave morajo biti izpolnjene na pisalnem stroju ali pa z jako čitljivim rokopisom v enem izmed jezikov, katere govore narodi FLRJ. K prijavi je treba priložiti dokaze, kot so: star potni list, staro spričevalo o državljanstvu, domovnica, osebna izkaznica, izvlečki iz matičnih knjig itd. Glasom čl. 12 Pravilnika so te prijave proste vseh taks (pristojbin)............ Kjer pride v poštev zakonski par jugoslovanskih državljanov, morata oba zakonca napraviti vsak posebno prijavo, dočim se mladoletni otroci vpišejo na prijave zakoncev-staršev. Otroci, ki se prijavijo potom svojih staršev, morajo dati sledeče podatke svojega očeta: zadnje stanovanje v Jugoslaviji, bivšo pristojno občino, kraj in datum rojstva, kakor tudi sedanje njegovo stanovanje (bivališče). Poslaništvo pripominja, da glasom zakona o državljanstvu FLRJ od 1. julija 1946 se smatra jugoslovanski državljan otrok obeh roditeljev jugoslovanskih državljanov. žena, ki se prijavi potom svojega moža, mora dati sledeče podatke o njem: kje in kdaj je rojen, kdaj in kje je bil sklenjen zakon, kakšno državljanstvo je imela pred zakonom, bivšo pristojno občino od moža in njegovo sedanje bivališče, kakor tudi zadnje bivališče v Jugoslaviji. Ta večer se je Čedrmac še dolgo zasedel pri petrolejki; v drevju pred hišo je šumel veter in zdaj pa zdaj zamolklo udaril v šipe. Pisal je neko prošnjo v italijanščini. Tehtal je besedo za besedo, stavek za stavkom, kakor da za visi uspeh od sloga. Bilo je že pozno, ko se je odpravil spat. Stopil je v spalnico, tedaj ga je nenadoma obšel nerazumljiv nemir in mu vzburkal dušo. Kaj to pomeni? Ali je bila prejšnja uravnovešenost le samoprevara? Bilo mu je, kakor da mu je ohlapnilo telo. Precenjeval je svoje moči, predolgo je bedel. Ali pa mu je kozarec vina, ki ga je bil popil, težko legel v kri. Postavil je svetilko na mizo in stopil do okna. Šum vetra, ki je nosil listje, veje dreves so se bičale med seboj. Hlad ga je spreletaval po telesu. Pogled mu je s plaval na vas. Le v dveh, treh hišah so še svetili. Noe j<‘ bila temna, a se mu je začela svet lit i pred očmi. Izza gore n a vzhodu je vzšel mesec in ves rdeč obvisel nad obzorjem. Pokril ga je oblak, a še je znova splaval izza njega. Pokrajino je pokrivala medla svetloba; bila je kot pajčevina, v kateri se svetijo drobne, rosne kapljice. Zvezde so bile pobledele, oblaki so se podili kot strahotne. bele pošasti. (Hoboko v dolini, kjer je oko le slutilo cesto, je Čedrmac zagledal luči avtomobila. Sledil jim Poslaništvo pripominja, da so tuje državljanke, ki so se poročile z jugoslovanskimi državljani pred 6. aprilom 1941, a niso o priliki poroke zadržale prejšnjega državljanstva, postale jugoslovanske državljanke na osnovi čl. 10 zakona o državljanstvu iz leta 1928 v zvezi 35 st. I zakona o državljanstvu FLRJ. Tuje državljanke, ki so se poročile z jugoslovanskimi državljani po 6. aprilu 1941. leta, niso s poroko pridobile državljanstva FLRJ. Izpolnjene prijave bo Poslaništvo dostavilo pristojnemu organu v domovini, ki bo določil potrebno rešenje o državljanstvu posameznika, na kar bo posameznik vpisan v knjigo državljanov FLRJ v inozemstvu. Ko bo vse to natančno vpisano, bo Poslaništvo izdalo posameznikom naše potno dovoljenje izseljenski potni list). Ta registracija je potrebna zaradi tega, ker mnogi naši izseljenci niso prijavljeni Konzularnim zastopstvom, kar posebno pri iskanju pomoči in zaščite jim' lahko prinese težkoče, ker se ne more takoj ugotoviti, ako je dotičnik smatran kot jugoslovanski državljan, a zraven tega obstoja nevarnost, da se lahko zgubi državljanstvo FLRJ. NIHČE NE BO V BODOČE MOGEL DOBITI NAŠ ZAASNI POTNI LIST ALI REDNI POTNI LIST, AKO SE FREDHODNO NI PRIJAVIL ZA REGISTRACIJO NA POSLANIŠTVU. Pripominjamo, da so te prijave obvezne za vse jugoslovanske državljane v Republiki Argentini, vključujoč tudi tiste, ki so se prijavili Poslaništvu pred sedanjo registracijo, kakor tudi vsi rojeni na novo priključenem ozemlju v FLRJ (Istra in Slovensko Primorje), kateri so že svoječasno predstavili Poslaništvu izjavo, da žele postati državljani FLRJ (optiranje). Iz pisarne Poslaništva FLRJ v Buenos Airesu SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. T. E. 757 - Santos Lugares - 271 je s pogledom, ki so se v dveh dolgih, svetlih pramenih obračale po pokrajini, dokler niso utonile za obronkom. Tega se je zavedel le napol, misli so mu bile drugje. Še nikoli si ni tako strastno zaželel počitka kot ta trenutek. Ne samo za nocojšnjo noč, ampak za dolgo... Kaj se godi z njim? Zavedel se je in se bojeval proti grdemu občutku onemoglosti. Da bi se zamotil, je stopil k omari, v kateri so stale njegove najljubše knjige. Kolikokrat so mu bile v uteho! Koliko samotnih noči edine družice! Njihova skrivnostna lepota ga je odvračala od vsega zemskega in ga presajala v duhovni svet. Čutil .je, da to noč ne bo mogel zaspati. Ali pa bo spal le po vrhu, mučno, v težkih sanjah. Z branjem se bo zamotil. Gledal je, izbiral je, kaj bi vzel v roko. Marsikateri napis ga je spominjal na mater, ki mu še ni šla iz srca. Pri tem mu je roka z ljubeznijo šla preko knjig, kakor da bi jih pobožal. In vendar ni našel knjige, ki bi se v tem trenutku prilegala njegovim občutkom. Na slepo srečo je segel po prvi, a jo je takoj zopet postavil na prejšnje mesto. Vzdihnil je in zaprl omaro. Pa se je nenadoma razhudil sam nad seboj. Kakšni neumni občutki pa so to, ki se jim vdaja? Počitka je PRIMORSKE VESTI FAŠISTI IN VIDALIJEVCI SO DO KRVI PRETEPLI EUGENIJA LAURENTIJA Skupina fašistov in Vidalijevih frak-cionašev je poskušala s silo preprečiti veliko zborovanje, ki ga je v predvolilni kampanji organizirala Slovansko-italijanska ljudska fronta v Narodnem parku v Trstu. Navzlic kričanju, žvižganju in grožnjam fašistov in Vida-li.jevi frakcionašev je govornikom na zborovanju uspelo govoriti zborovalcem. l’o končanem zborovanju so skva-dre fašistov napadle in do krvi preteple nosilce liste slovensko-italijanske ljudske fronte Evgenija Laurentija. Policija, ki bi morala zaščititi zborovalce, je bila pasivna in ni intervenirala niti takrat, ko so pričeli fašisti metati kamenje na navzoče zborovalce. LJUDSTVO JE Z LASTNIMI NAPO lil ZGRADILO GLEDALIŠČE V KOPUU žlivo razgibano je kulturno življenje v coni I? Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je pod upravo Jugoslovanske armade. V Kopru, središču tega področja, so odprli popolnoma prenovljeno gledališče. Nekoč so obiskovale to gledališče plemenitaške družine, ki pa so v novem času odmrle. Za delovno ljudstvo ni bilo tedaj prostora v tem gledališču. Sedaj pa si je ljudstvo cone B z lastnimi napori prenovilo gledališče, ki bo postalo osrednji kulturni dom Slovencev, Italijanov in Hrvatov. Tukaj se bo kovalo bratstvo Slovanov ter Italijanov. Istrsko ljudstvo je občutilo otvoritev gledališča kot svoj praznik in je prihitelo k tej svečanosti iz vseh vasi koprskega področja. Zastopniki Hrvatov, Italijanov in Slovencev so izrazili svoje toplo priznanje jugoslovanski vojaški upravi ter BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH A vda. San Martin 2902 U. T. 59-083« Prevozno Podjetje G O R 7 C A " Franc Villarroel 147S U. T. 54-5172 ljudski oblasti in njunim vnetim kultur* nim prizadevanjem. Gledališče v Kopru bo ob gostovanju gledaliških ansamblov iz Trsta, Ljubljane, Reke in Zagreba po-sredovalo istrskemu delovnemu ljudstvu blagodejne pridobitve prave kulture i*1 umetnosti. Ljudstvo cone B se raduje ob tem važnem kulturnem dogodku, ki ga vodi naprej k nadaljnjemu razvoju >n napredku. NE BOSTE IGNORIRALI SLOVENŠČINE Nekaterim gospodom v Trstu n<> gre v glavo, da j<* fašizem propadel in