PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 196 (7690) NA VČERAJŠNJI MEDMINISTRSKI SEJI RAZPRAVA 0 VSEDRŽAVNI ZDRAVSTVENI SLUŽBI LASTNIKI LEKARN SO PREKLICALI ZAPORO Danes se minister Mariotti sestane s predstavniki lastnikov lekarn - Danes tudi medministrski sestanek o gradbeništvu RIM, 2. — Danes je bil medministrski sestanek, na katerem so nekatera osnova vprašanja zdravstva in so se načeloma dogo-.0r'li za postopno ustanovitev tako imenovane »vsedržavne zdravstvene , u*be», o čemer se bodo prihodnji tedels pričeli pogovarjati s sindi-.Istočasno pa se »jasni« tudi glede lekarn, ki so preklicale zaporo "J10 pr'**° raz9°vora z ministrom za zdravstvo. N« medministrskem sestanku, •'•remu je predsedoval Colombo, p bili prisotni ministri Restivo, *rrari Aggradi, Giolitti, Preti, Do-('l Cattin, Mariotti in Reale, pod-*n'k za delo Rampa in generalni '“unovodja Stammati. sestanku je minister m zdrav-iajavll novinarjem, da so bili rejeni koralci naprej glede stru/k-tn načina organizacije zdirav-pomoči, ki jo bodo imenovali j/*®dmža/vna zdravstvena služba«, f^ovno se bo sestal v petek z jbilsbram za delo ta za notranje j?®ve, ko bodo skušali določiti ^tetek za to novo organizacijo, ki r6 bo razvijala v več faizah in ki j® bodo ustanovili postopoma v ali letu in pol. ^br.: Kdaj se boste sestali s “»Mikati. I^g.: Prihodnji teden v sredo, ^er bomo preučdild možnost, da odstranijo še nekatere razlike stališč. Mariotti je poleg tega povedal, Predvidevajo, da bodo sestavili jt^ni zakon, ki bo določal vrsto *ov za izvajanje posameznih “«tepov. je povedal na vprašanje ^harjev, da se bo jutri sestal s /JMstavnIki lekarnarjev in da pri-'brje, da bo lahko rešil vsa spor-* vprašanja. ^biister za zaklad Ferrari Ag-Pfbi pa je dejal, da so obravna-J*® obliko ustanovitve zdmvstve-jSlužbe in da bo ta načrt lahko J^®l ob sodelovanju zainteresirali1- saj obstajiaijo pomembna fi-^■ha sredstva. Minister za pro-jjT*11 Giolitti pa je izjavil, da so j£®UčtM prva vprašanja, ki izhaja iz reforme zdravstva in da so razne prepreke. Slo je za po-delo in menijo, da bodo lahko dvostransko sodelovanje, ko se izbere med dvema socialističnima strankama in kar bi predstavljalo pogoj za obnovitev nekaterih prvotnih značilnosti levega centra. V nadaljevanju je ugotovil, da se s tem kongresom zaključuje zgodovinsko razdobje v delu mladinskega gibanja KD, ko so »sinovi levega centra« verovali v srečanje katoličanov in socialistov in ko so izhajali iz katoliških vrst. Sedaj pa gre pretežno za laično mladino, ki ima širše ideološke poglede. Zaradi tega je tudi razumljiv nov statut, ki vključuje ženske, dopušča dvojne izkaznice (samo vodilni predstavni kr morajo biti tudi člani KD). ustanovitev osnovnih skupin in premostitev predsedniškega sistema. Glede gospodarskih in socialnih naglo napredovah. ^--državna federacija lastnikov (Federfanma) je danes na skupščini sklenila, da se preneha zapora in da se ob-normalno poslovanje lekarn, Jjl Pomeni, da bodo od jutri da-zdravila tudi na recepte zava-ustanov. Istočasno so tu-Jjtolemili, da se odzovejo vabilu za pričetek razgovorov, ^ čemer so postavili edini poji!" d« se govoji 0 celotnem sklo-;'7M'ašanj in torej ne samo o (Radarskih pogojih temveč tudi (izključevanju zasebnih lekarn v J^eči zdravstveni sistem. Sklenili jjjbdi, da bo nova izredna skup v nedeljo, 6. septembra. b^Poro so proglasili 1. septem-k ta ni bila nikoli povsem enot-j|J kor se je fronta lekarnarjev jj*61® zelo kmalu rušiti, številne aJMerne organizacije pa so takoj da bodo pričeli z zaporo J? 5- septembra, kar je v praksi da so se ji pridružila V*®0 «načelno«, dejansko pa ne. Pa Je zapora povzročila k1® težave za zavarovance in Je na zelo oster odpor in to j® "zmernejših« krogov. I^juh preklicu zapore in pričet-r®zgovorov pa je minister za t^tvo Mariotti že naročil pre-in pokrajinskim zdravnici11- da zagotove delovanje dolo-števila lekarn in to v vsa-^ Primeru. bo medministrski sestanek j^ččen gradbeništvu oziroma re-vprašanj stanovanjske kri-IjlL 2a‘Pletonim vprašanjem zem-regulacajskih načrtov, ftnan-gradnje ljudskih stanovanj ^b°dobno. V tej zvezi so vse tri Jj^kaine organizacije gradbenih poslale vladnim predstav-telegram, v katerem jih o-^rjajo na stališča sindikatov, ^ 86 premosti kriza gradbeništva, valiva na zaposlitev in ki one-vjjfMa gradnjo ljudskih stano-^*kdh hiš. Reggio Calabrli napoveduje ^'■Iski odbor« novo manifesta-i^jkl bo v ponedeljek, ker so za 15. september v Catan- s_______________ IH 86 obžaluje to sklicanje, češ da »jbiirnemo sklicanje deželnega S' St S?!8' dokler ne bo parlament od- vprašanj je govoril o reformah in da je treba premostiti koncept največjega dobička. Zavrnil je možnost, da bi se geslo »preko levega centra« izkoristilo kot možnost sodelovanja s komunisti, kot to velja sedaj za socialiste, temveč da gre za splošno spremembo političnih struktur. Na kongresu sodeluje 561 delega tov in preko dvesto gostov iz vseli evropskih držav. Na otvoritvenem zasedanju je bil prisoten tudi tajnik stranke Forlani. Bombni atentat pred veleposlaništvom ZDA v Atenah Ubita dva Šveda, več oseb ranjenih ATENE, 2. — Fred veleposlaništvom ZDA je na njih internem paaikdimem prostoru eksplodirala v nekem avtomnlbillu bomba, ki je PRIHOD PRVIH DELEGACIJ \r Živahne priprave za tretjo konferenco neuvrščenih v Lusaki ubila dve osebi, kakih deset pa je ranila. Bomba je bdita, znotraj avtomobila in Je eksplodirala, ko se je avto pričel premikati. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, naj Di bila v avtomobilu dva švedska državljana. Med ranjenimi pa je eden zelo težko in je v življenjski nevarnosti. Do eksplozije je prišlo okrog 17. ure in je bila zelo močna, tako da ja razbila stekla na veleposlaništvu in da so bdiR poškodovani tudi drugi avtomobili, eden pa se je vnel. Policija je takoj obkolila celotno področje veleposlaništva, ki Je v središču mesta v bližani hotela Hil-ton. To je že druga bomba, ki je v zadnjem mesecu eksplodirata v Atenah. Predsednik grške pollkovniške vlada Papedopulos je za nekaj časa «zaradl zdravstvenih razlogov« prekinil svoje delo in se tudi ni udeležil otvoritve velesejma v Solunu. LUSAKA, 2. — V glavno mesto Zambije so že pričeli prihajati člani posamezn;h delegacij. Med njimi so prispeli člani delegacij Indije, Indonezije, Tanzanije, Jugoslavije, ki bodo kot se kaže, sodelovali na sestanku tako imenovanega odbora šestnajstih. Ta odbor na stopnji veleposlanikov se je doslej že dvakrat sestal v Novem Delhiju in Lusaki ter preučeval delovna in tehnična vprašanja v zvezi z organizacijo konference na vrhu. Udeleženci konference na vrhu so danes z zadovoljstvom sprejeli vest o pomiritvi Nigerije z Zambijo in Tanzanijo, do katere je prišlo včeraj v Adis Abebi. Pri tem poudarjajo da ta dogodek jasno dokazuje moč in vrednost politike neuvrščenosti. V Lusako sta danes prispela tudi dva zastopnika kamboške vlade princa Sihanuka. To sta bivša poslanika Kambodže v Kairu in Senegalu. Ona bosta, kot se predvideva, zahtevala da zastopata Kambodžo na konferenci na vrhu. Medtem se je zvedelo, da je zunanji minister Lon Nolovega režima Koun Vik sporočil iz Phnom Penha, da danes odhaja v Lusako kot zastopnik Kambodže na konferenci. Vprašanje zastopstva Kambodže na bodoči konferenci na vrhu bodo ver jetno obravnavali in odločali zuna nji ministri držav udeleženk, ki st-bodo sestali pred začetkom konference. Schiller obišče Moskvo BONN, 2. — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller bo obiskal Moskvo 23. in 24. septembra ob mednarodni razstavi kemičnih izdelkov. V Bonnu so povedali, da bo ob tej priložnosti imel važne razgovore s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevim glede pogajanj za sklenitev dolgoročne trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Poleg tega bosta tudi govorila o gradili v Sovjetski zvezi nove velike tovarne kamionov »Daimler Ben« in o gospodarskih odnosih med vzhodno in zahodno Evropo. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiviminiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiin ŠE VEDNO IZREDNO NAPET POLOŽAJ V JORDANIJI Bo Izrael zapustil konferenco o miru? O tem bo danes sklepala izraelska vlada - Wa$hington klonil pod pritiskom Izraela in sporočil,, da ima «dokaze o kršitvi premirja na egiptovski strani» NEW YORK, 2. — Danes zjutraj je bilo uradno sporočeno, da imajo ZDA »gotove dokaze, da sta Egipt in Sovjetska zveza kršila premirje na Bližnjem vzhodu«. V newyorikih političnih krogih menijo, da se je vvashingionska vlada odločila za objavo tega sporočila, da bi z njim dosegla dva cilja: odpraviti vtis, ki se je razširil v Izraelu glede ameriške brezbrižnosti do tega vprašanja in opozoriti Egipt in Sovjetsko zvezo, da je Washington resno zaskrbljen za razvoj krize na Bližnjem vzhodu. Toda ZDA, poudarjajo v newyor-skih političnih krogih, so do sedaj pred resnim razpotjem : »zahtevati v Kairu in Moskvi naj umaknejo raketna izstrelišča na to stran črte premirja vzdolž Sueškega prekopa, ali pa prepričati Izrael, da je treba to vprašanje dejansko spregledati, da se prepreči polom pogajanj v New Yorku, ki so že itak več kot sedem dni prekinjena«. Kot torej vidimo, so ZDA klonile na pritisk Izraela, ki je tudi danes poslal Združenim narodom protest proti »kršitvi premirja na egiptovski strani.« Te izraelske trditve so Egipčani uradno večkrat zanikali in poudarili, da hoče Izrael s tem dejansko preprečiti pogajanja pri posredovalcu Združenih narodih Jarringu. Vest, da imajo ZDA »neposredne dokaze« o kršitvi premirja na egiptovski strani je prišla takoj potem, ko je ameriški senat pooblastil vlado, da lahko potroši ko- likor se je zdi potrebno za nadaljnjo oborožitev Izraela. Washing-tonski politični opazovalci ugotavljajo, da so ZDA dejansko klonile pred izsiljevanjem Tel Aviva, kjer je obrambni minister Moše Da-yan zagrozil, da bo izstopil iz vlade, če ne bodo ZDA prisilile Egipta «da umakne svoja raketna izstrelišča«. Kljub sporočilu, da je wa?hing-tonska vlada »uradno priznala«, da je Egipt kršil premirje, je danes predstavnik zunanjega ministrstva ZDA McCloskey skušal pomiriti zaskrbljenost, ki je nastala glede te objave. V svoji izjavi ni hotel ne potrditi ne zanikati »dosege dokaza o kršitvi premirja«, kar še bolj zapleta položaj in postavlja »dokaze« ponovno v dvom. McClo-skey je v svoji izjavi dal predvsem poudarka dejstvu, da wa-shingtonska vlada skuša pomiriti da je sedež dežele v Reggio Zanimiv kongres Mladinskega Sikanja KD 2. — Danes se je pričel ii* mladinskega gibanja KD, No Jtaterem Je imel zanimivo po- fc(kraoijo» v Italiji ter da Prostor preko levega centra. ^ V to «n»vo demokracijo* je SAJGON, 2. — Po vesteh iz ameriškega poveljstva se v Južnem Vietnamu še vedno nadaljujejo boji na raztvh področjih. Na področju delte Mekonga so se osvobodilne sile spopadle s sajgonsko vojsko. Tudi med ameriškimi in partizanskimi silami je prišlo do raznih spopadov. Medtem pa topništvo o-svobodilnih sil nadaljuje z obstreljevanjem številnih sajgonskih in a-meriških utrjenih postojank. 150 kilometrov od Sajgona so imeli A- meričani zaradi obstreljevanja svoje postojanke enega mrtvega in 23 ranjenih. Ameriško poveljstvo spo roča, da «B 52» nadaljujejo z bom bardiranjem »sovražnikovih položajev« v pokrajini Quang Tri, zraven demilitariziranega področja in da so danes napadli osvobodilne sile tudi v pokrajini Ko Tum. (Na sliki vidimo, kako si borci osvobodilnega gibanja Južnega Vietnama ogledujejo razbitine ameriškega letala, ki so ga sestrelili v pokrajini Quang Tri), naraščajočo izraelsko razdraženost. Poudaril je, da je položaj zelo resen in da zbuja povsod veliko zaskrbljenost. Rogersov glasnik je dejal, dia ZDA vlagajo vse svoje sile za spoštovanje premirja in za nadaljevanje pogajanj o miru. Iz Tel Aviva poročajo, da & bo jutri vlada ponovno sestala na izfedni seji, na kateri bo sklepala nadaljevanju ali ukinitvi pogajanj o miru pod okriljem Združenih narodov. V dobro obveščenih krogih izraelske prestolnice poudarjajo, da bo general Dayan gotovo podal ostavko na mesto o-brambnega ministra, če vlada ne bo sprejela njegovih stališč, da je treba zahtevati umik egiptovskih raketnih izstrelišč, ali pa ukiniti pogajanja v New Yorku. General Dayan pravi, da se ameriška mirovna pobuda sklicuje na recipročnost in da ima ena od dveh strank pravico odpovedati se obveznostim, če je dlruga kršila premirje. V istih krogih pravijo, da obrambni minister ne misli s tem na takojšnjo vojaško akcijo proti egiptovskim raketnim izstreliščem. Med tem ko Izrael grozi z razbitjem pogajanj o miru, so se v New Yorku danes sestali predstavniki štirih velesil pri Združenih narodih in razpravljali o vprašanju Bližnjega vzhoda. O sestanku ni bilo izdiano nobeno poročilo, razen, da se bodo ponovno sestali 15. septembra. V New Yorku je ostal trenutno samo egiptovski predstavnik Zayyat. Ta je izjavil, »da je njegova prisotnost na sedežu Združenih narodov najboljši dokaz, da Egipt hoče mir«. Po včerajšnjih ostrih spopadih med jordansko vojsko in palestinskimi gverilci v Amanu je bil danes položaj v jordanskem glavnem mestu še vedno izredno napet. Šole so ostale zaprte in prav tako je bila zaprta večina trgovin in javnih uradov. Po mestu, ki je običajno zelo živahno, je krožilo ma-lo civilistov. Po drugi strani pa je bilo videti v raznih mestnih predelih oborožene oddelke jordanske vojske in palestinskih gverilcev. Po vesteh, ki so prišle pozno ponoči, nd pnšlo danes v Amanu do resnejših incidentov, čeprav se je ves dan v raznih kondh mesta slišalo streljanje lahkega o-rozja. Fronta za osvoboditev Palestine je danes sporočila, da je bilo med včerajšnjimi spopadi najmanj 50 o-seb ubitih im ranjenih. Ta obračun se ujema s podatki o včerajšnjih incidentih, ki jih je objavila organizacija »Al Fatah«, da je bilo med včerajšnjimi spopadi 10 mrtvih in 40 ranjenih. Jordanska vojska pa je danes sporočila, da nadzoruje osrednje dele mesta. Hkrati pa vojaki gradijo barikade na najbolj kritičnih točkah. Zavarovali so tu di sedež radia in sedeže mnogih veleposlaništev. Po drugi strani pa se tudi gverilci utrjujejo na svojih položajih ter postavljajo številne barikade. Danes je bila izredna seja jordanske vlade, na kateri so razpravljali o napetem položaju in včerajšnjih spopadih z gverilci. Ob koncu seje so sporočili, da je vlada izročila iraškemu veleposlaniku noto, v kateri zavrača grožnje, da bo Irak posegel s svojo vojsko v primeru, če bodo jordanske čete z orožjem napadle položaje palestinskih gve rilcev. Kot je znano je v Jorda- 12 tisoč iraških vojakov. Danes pa je podpredsednik iraške republike izjavil v Bejrutu, kjer se je ustavil na poti v Lusako, da «iraška vojska ne bo ostala križem rok pred neposrednimi napadi proti palestinskim gverilcem. Iraška vojska ne bo nikoli zapustila svojih položajev v Jordaniji. Mi bomo ostali v Jordaniji, da podpremo gverilce. Naše sile so pripravljene zadati ‘>dlo-čilni udarec vsem tistim, ki hočejo napasti palestinsko osvobodilno gibanje«. Glede ameriške pobude o miru na Bližnjem vzhodu pa je ira ški podpredsednik izjavil, da Irak je že povedal, da ne bo sprejel nobene politične rešitve. Danes so v Kairu potrdili vest, da je Fronta za osvoboditev Palestine zahtevala sklicanje izrednega sestanka zunanjih ministrov A-rabske zveze, na katerem naj bi razpravljali o zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu. To vest je potrdil namestnik glavnega tajnika a-rabske zveze. Kairski radio pa je sporočil, da je egiptovski zunanji minister poslal Arabski zvezi pismo, v katerem Egipt podpira zahtevo po nujnem sklicanju izrednega se-tsanka sveta Arabske zveze. Voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja »Al Fatah« Arafat je danes v Amanu ob začetku druge svetovne konference o Palestini med drugim izjavil: «To kar se je včeraj pripetilo v Amanu je zelo značilno. Oblasti hočejo likvidirati revolucijo, ker ameriška pobuda ne bo uspela, dokler bo na tej zemlji ena sama puška«. Arafat je ostro kritiziral jordanske oblasti in jih obsodil, da povzročajo »odvratne zloči ne«, da bi likvidirale palestinsko revolucijo in »preprečile pohod arab ske revolucije, ki je integralni del svetovnega osvobodilnega gibanja.« Predsednik Indonezije na obisku v Holandski DŽAKARTA, 2. — Predsednik Indonezije Suharto je danes odpotoval z letalom na Holandsko, kjer bo na uradnem obisku samo en dan in ne štori, kot je bilo prvotno predvideno. Do te spremembe je prišli©, ker je skupina separatistov otoka Ambon v ponedeljek napadla In zasedla stavbo, v kateri stanuje veleposlanik in so pri tem ubili holandskega agenta. Su-hairto se bo sestal s kraljico Ju-MJano, v petek bo v Bonnu na uradnem obisku in bo nato odpo taval v Lusako, kjer se v torek prične konferenca neuvrščenih držav. TRST, četrtek, 3. septembra 1970 OB PROSLAVI 40-LETNICE BAZOVICE Bazovica: Tisti streli so veljali nam vsem Pomen proslave bazoviških žrtev ni le v obsojanju fašizma. 3'a bi bilo preveč površno. Nad fašizmom se znašamo že več let, kot j'h je fašizem sam potreboval, da se je rodil, opravil svoje in bil vojaško premagan. Antifašizem ni senca spomenikov, v kateri bi lahko praznovali, ampak dosti več; je zavest nasilja in upor proti nasilju. Zato proslava bazoviške obletnice presega meje kraške gmajne in ima globok pomen tudi za tiste, ki se takrat niso še rodili, ki rčso občutili tedanjega nasilja in imajo do bazoviškega spomenika le neki čustveni odnos. Še celo tisti, ki so se rodili po propadu fašizma in po vojni lahko najdejo v dogodku pred štiridesetimi leti nekai pristno svojega, nekaj kar še živi, kajti Bazovica se ponavlja. Naši so jo okusili pred dvema rodovoma, drugod se pojavlja danes, vsak dan, ker fašizem še živi in še ustrahuje O fašističnem ustrahovanju bi znali mi, tržašk’ Slovenci, povedati marsikaj. Strah, ki nam ga ie fašizem pognal v kosti s požigom Narodnega doma, z oropanjem na ših denarnih zavodov in društev, s Posebnim tribunalom, z Bazovico, s tem, da nas je zapostavljal in nam mašil usta dvajset let; da nam je potujčil mnogo naših ljudi itd., ta strah še živi v nas. Skrit je pod brezbrižnostjo do narodnostnih zadev in pod nezanima; njem do naših pravic, kot da b« si človek od narodnosti in lastnih pravic ne mogel pričakovati »nič dobrega«. Koliko tržaških Slovencev si upa nastopiti v javnih uradih v našem jeziku, kar sicer ni nobeno iunaš tvo, kvečjemu mala začetna sitnost, ker nam te pravice nihče ne more oporekati? Mar ni to dediščina strahu, da se danes skoraj nihče ne poslužuje pravic, za katere so se naši najboljši borili, iz neke lažne obzirnosti. Če to ni strah, je le malo manj, ker kaže da manjšinsko narodnost čutimo kot manjvrednostni kompleks, za katerega se gremo tolažit kdaj pa kdaj na kakšno proslavo. Koliko priimkov je ostalo po-tujčenih, kot nam .jih je zapustil fašizem. Nekdo je lahko Slovenec tudi s poitalijančenim priimkom, tega ne zanika nihče, le da njegov priimek ni več slovenski. Gre za malenkostno razliko, ki pa 'ma svoj pomen, sicer nam fašisti imen ne bi spreminjali. Potujčevali so nas s celim sistemom takih malenkosti. To sta le dva primera izmed mnogih, ki pričajo o naši brezbrižnosti do lastne narodne osebnosti in do lastnega izvora; o našem pomanjkanju zavesti. Misel o »našem pomanjkanju za vesti« je pravzaprav prepovršna. Mi zavest o našem slovenstvu i-mamo in jo tudi izražamo na naših proslavah in prireditvah, a prevečkrat .je ta zavest preplitva, sega premalo globoko v naše današnje razmere in lahko rečemo, da je včasih tudi preozka, glede na zgodovinsko obzorje. Ti dve oznaki lahko povežemo v eno samo, če rečemo, da v naši zgodovini preveč poudarjamo kulturno plat naše zavesti in premalo socialno - politično plat. Slednje se celo izogibamo, morda, ker imamo v dobi pred NOB na tem področju malo izvirnega in pristno našega, morda ker gospodarske razmere manjšine niso ugodna tla za razvoj naše socialne zavest’; morda, ker je kultura za nas zamejce odločujoča za obstoj in zahteva od nas največ prizadevanja. Res je naša narodnostna kultura, imenujmo jo kar «slovenstvo», jedro naše zavesti, njen najgloblji in najbogatejši del. Z njim čutimo in dihamo razmere v katerih živimo, ne sme pa nas zavesti predaleč od teh razmer, tako daleč, da spregledamo tiste sile, ki so močnejše od narodne kulture in ki nam usmerjajo življenja tudi proti naši volji. Dejstvo je, da bd med navezanostjo na materin jezik in navezanostjo na kruh, družino ki življenje, če je treba izbirati med e-nim in drugim, vsak izbral prej drugo, gre za navaden biološki zakon ohranitve posameznika. Šele ko gre nasilje v svojem izkoriščanju človeka preko kulture in o-groža njegov obstoj, tedaj se človek upre tem silam, ker ne tvega več ničesar in zahteva obračun tudi za vse manjše krivice. Sile, ki izvajajo ta pritisk, so so- MLADINEC! Junaška smrt bazoviških žrtev naj nam bo v spodbudo, da danes nadaljujemo njih isti boj. To je boj proti zatiranju narodov in boj proti izkoriščanju delavskega razreda. Padlim junakom se oddolžimo z našo prisotnostjo na povorki, ki bo potekala od strelišča na Opčinah do bazoviškega strelišča. Zbirališče 6.9.70 ob 13. uri na openskem strelišču. SAK JADRAN TITO SPREJEL DELEGACIJO SPD ZAHODNE NEMČIJE Razgovori med Mitjo Ribičičem in predsednikom turške vlade (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih delegacijo socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije, ki jo vodi podpredsednik stranke Herbert Wehner in se zadržal s člani delegacije v daljšem razgovoru. Na sprejemu sta bila navzoča tudi član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc in svetn'k predsednika republike za zunanjepolitična vprašanja Miloš Melovski Delegacija SPD je prišla pred dnevi na vabilo ZKJ in SZDLJ na enotedenski ob;sk v Jugoslavijo, med katerim bo, poleg razgovorov z zastopniki Zveze komunistov in Socialistične zveze, obiskala tudi nekatere kraje v Srbiji, Makedoniji, na Hrvaškem in v Sloveniji. FTedsednik turške vlade Demi-rel in predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič sta danes skupno s svojimi sodelavci v prijateljskem ozračju in polnem razumevanju izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosov ter pri tem posvetila posebno pozornost vprašanjem gospodarskega sodelovanja. Pri preučevanju mednarodnih vprašanj je bilo ugotovljeno, da i-mata obe državi enake oziroma zelo podobne poglede tako glede ocen;tve mednarodnega položaja kot glede aktualnih mednarodnih vprašani, ter da med obema državama ni večjih spornih vprašani-Predsednika sta ugotovila, da se obe državi zavzemata za dobre medsebojne odnose, za mir, za re-niji od šestdnevne vojne leta 19671 sevanje spornih vprašanj in poga- janj ob spoštovanju neodvisnosti, su- svoje zdravice je Ribičič poudaril verenosti in ozemeljske celovitosti privrženost Jugoslavije politiki ne-Predsednik zveznega izvršnega sve- uvrsčenosti, ki se vedno močneje ta Mitja Ribičič je med drugim seznanil svojega gosta s pripravami za konferenco neuvrščenih v Lusaki ter izrazil prepričanje, da bodo rezultati tega sestanka imeli pozitiven odraz za utrditev miru. Predsednika sta v razgovorih pozdravila pobude za politično rešitev krize na Bližnjem vzhodu Enakost pogledov obeh držav na mednarodni položaj za rešitev perečih mednarodnih vprašanj je b;la izražena že v zdravicah med večerjo, ki jo .je Mitja Ribičič priredil sinoči v palači zveznega izvršnega sveta v čast svojega gosta in ostalih članov turške vladne delegacije. Ob tej priložnosti sta predsednika med drugim ugotovila, da zgodovinski stiki, geografska zemljepisna bližina in skupna privrženost obeh držav miru in enakopravnemu sodelovanju nudijo širše možnosti za razvoj medsebojnega sodelovanja. Predsednika sta pozdravila napore usmerjenje na zmanjšanje napetosti v Evropi, izrazila upanje, da se bo našla politična rešitev krize na Bližnjem vzhodu ter iskreno željo, da bi na področju Indokine zavladal mir. Ribičič je posebno poudaril, da se Jugoslavija zavzema za razvoj dobrososedskih odnosov med balkanskimi državami na načelih neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in enakopravnosti ter ne-vmešavanja v notranje zadeve. Ribičič je dejal, da mora Sredozemlje postati morje sodelovanja ne pa konfrontacije velikih sil. Na kraju uveljavlja kot pomemben moralno politični dejavnik, premagovanja obstoječih nasprotij in razdeljenosti za uresničenje enakopravnega med narodnega sodelovanja in za demo kratizatijo mednarodnih odnosov. »To je - .je dejal Ribičič - dejansko osnovni smoter tretje konference neuvrščenih na vrhu«. Demirel je s svoje strani med drugim ugotovil, da so prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Turčijo istočasno pomemben prispevek med sebojnega zaupanja in medsebojne harmonije na Balkanu in da sta Turčija in Jugoslavija dobro doume li, da je pozitiven razvoj položaja na tem področju v interesu svetovnega miru. Demirel je poudaril željo svoje vlade, da se ciprsko vprašanje čimprej reši na miren način v skladu z načeli pravice. »Neod visna ciprska republika — je dejal Detrrrel — lahko dobi zdravo in trdno strukturo edino ob spoštovanju obstoja dveh nacionalnih skupnosti in niunih vzajemno zajamčenih in uravnovešenih pravic«. Demirel .je ugotovil, da je dokaz, da je to mogoča uresrvčiti, Jugoslavija, ki je dala najboljši primer skup nega prijateljskega in uravnovešenega živl.jenja raznih narodov in narodnosti. Turškega ministrskega predsednika Demirela in druge člane delegacije je danes sprejel tudi pred sednik zvezne skupščine Milentije Popovič, ki se .je s svojimi gosti zadržal v prijateljskem razgovoru BOŽO BOŽIC cialno politične in v te sile so se ujeli naši štirje rojaki pred štirimi desetletji. Fašizem, ki je izdal obsodbe na procesu leta 1930 ni bil toliko izraz nacionalističnih sil kot predvsem socialno političnih sil, gospodarskih interesov, ki so svoje roparske namene pokrivali pod mistično in šovinistično narodnostno krinko. Narodnost je bila le sredstvo, gospodarsko izkoriščanje pokrajin na vzhodu in dobiček, tisto kar danes lahko označujemo z eno samo besedo; imperializem. 6. septembra 1930 so pri Bazovici štirje Slovenci in nekaj desetin fašističnih vojakov pokazali v manjšem merilu za kaj gre v resnici, bila je to predigra spopada, kakršen se je razvil naprimer med julijem iin novembrom 1942 na Kočevskem Rogu med 3000 partizani in 70.000 Italijani. V obeh primerih so streljali iz istega razloga, imperialističnega. Pri nas je bilo raznarodovanje prva stopnja imperialističnega izkoriščanja, zato je naravno, da se je upor z naše strani začel prav na narodnostni ravni, ko se morda ni še slutilo za kako obširen boj gre. Narodnostni interesi so neločljivo povezani s socialnimi in gospodarskimi razmerami v narodu in v svetu okoli njega; tako so spojeni med seboj, da vsak poskus, da bi jih kakor koli izrezali iz celote, potvarja izraz in pomen te celote. Kdor ne zmore vpogleda ali ne razume NAROD-nega življenja v celoti, ne zmore niti jasnega vpogleda na izrazito NARODNOSTne plati teh razmer. V tem pogledu je narod podoben enemu samemu človeku, ki čuti, dela in misli z enim in istim telesom. Knjiga »Pisma na smrt obsojenih evropskega odporništva«, pripisuje Italijanom krivdo za smrt 500.000 Jugoslovanov v drugi svetovni vojni. To je zakrivil fašizem, ki je zaslepil ali upognil italijanske množice, da so mu slepo ubogale. To so zakrivile sile, ki so se poslužile fašizma za svoje interese. Te sile obstajajo še danes, imajo iste dlje kot takrat in če bi mogle, bi se poslužile istih sredstev kot takrat. Naša dolžnost je, da napravimo vse mogoče, da se to ne ponovi. To lahko storimo le, če zavestno prisostvujemo dogodkom okoli nas in jih skušamo razumeti; da si ne pustimo prati možganov, dia ne sledimo novicam kot lačni kruhu, temveč kot lovec sledi. Res smo le kolesca v velikem stroju, kd se lahko vrti budi brez nas, a ne brez večjega števila nas. Imeti moramo dovolj zavesti, da se ne uspavamo v svojem naslanjaču, vsak pred svojim televizijskim sprejemnikom, ki kaže nasilja, ki se dogajajo za vogalom, v prepričanju, da smo na varnem. Imeti moramo dovolj odprte o-či, da spoznamo fašizem tudi pod njegovo najnovejšo krinko. Imeti moramo dovolj poguma in moči, da se upremo stroju, ko se hoče vrteti proti nam in nam enakim; kajti, ko nekje zmaga fašizem, veljajo še vedno besede italijanskega antifašista Ernesta Rossija; »Ni kriv narod, ampak vsak posameznik, ki kloni fašizmu.« SAK JADRAN TRŽAŠKI DNEVNIK POROČILI DR. ZANETTIJA IN ODV. MI ANI J A NA PRVI SEJI Pokrajinski odbor: tesno sodelovanje s sindikati pri gospodarskih pobudah Sklicana bo posebna gospodarska konleronca • Izdelava proračunov za leti 1970 in 1971 • Reševanje vprašanj pokrajinskega osebja Podpore za kulturne, športne in turistične prireditve paratifus 1, ošpice 5, norice 5, oslovski kašelj 6, vnetje priušesne slinavke 2, srbečica 3 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 3. Odbornik Devetag na obisku v Budimpešti Med svojim obiskom v Budimpešti si je odbornik za higieno in zdravstvo dr. Deverbag ogledal tamkajšnji zavod za duševno zaostalo deco. V družbi inšpektorja dr. Bantosa Vilmosa je obiskal razne paviljone in razpravljal z njdm o resnih vprašanjih zaostale dece sploh kakor tudi o njihovi vključitvi v družbo. Obisk je bil važen tudi v zvezi z deželnimi napori za rešitev tega vprašanja pri nas. Domenili so se, da bodo nadaljevali vzpostavljene stike. Delavska skupščina v tovarni IRET Včeraj, po delovnem umiku, je v tovarni IRET bila delavska skupščina, ki so jo sklicali sindikalni zaupniki vseh treh sindikatov: FIOM - CGIL, FIM - CISL in SLM - CCdL. Omembe vredno je dejstvo, da so tri organizacije izdale enotno objavo o skupščini v slovenščini, upoštevajoč narodnostno pripadnost delavcev v tovarni. Razprava je bila zgolj notrajnega značaja, saj so delavci vzeli v pretres predvsem vprašanje menze, ki sedaj ne deluje. Res so v tovarni urejeni prostori za menzo, nekoliko premajhni, pač pa še ni bilo urejeno vse ostalo — osebje, uprava menze, dobavljanje hrane itd. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllltlVHIIIIIIIlItlllllllllllllllllilllllliililillllifliililiiiiiilliiiiiiiiiiliiiiliiiiiliillllllliiirvtlllllllllllllllllllll POKRAJINSKA UPRAVA PRED VAŽNO IZBIRO Odprtje ali represivno zdravljenje v tržaški pokrajinski umobolniti? Polemično sporočilo Združenja za boj proti duševnim boleznim opo-zarja na dejstvo, da še ni bil izbran nov ravnatelj tržaške bolnišnice za duševne bolezni - Goriški primer im primerjava z Vidmom Prva delovna seja pokrajinskega odbora, o kateri smo včeraj kratko poročali, se pozno zvečer dejansko ni zaključila, saj ni posegel v razpravo nihče izmed odbornikov, pač pa so samo poslušali poročili predsednika, dr. Micheleja Zanettija in odbornika za osebje odv. Mianija. Razprava se bo začela na prihodnji seji, katere datum še ni znan. Zanetti je v začetku seje poročal o nekaterih ukrepih, ki bi jih morala pokrajinska uprava čimprej uresničiti, med temi pooblastila odboru, naj sklepe o nakupih dobrin, kakor tudi o določanju podpor za kulturne, turistične in športne prireditve. Nadalje bo pokrajinska u-prava morala sklepati o nakupu posebnih naprav za pokrajinski profi-laktični - higienski urad in laboratorij, o sestavi stalnih svetovalskih komisij, ki se mora prilagoditi novim razmerjem sil v pokrajinskem svetu, o dodatnih določilih o natečajih za bolničarje v pokrajinski umobolnici. Zanetti je v nadaljevanju svojega poročila poudaril pomen skupinskega dela v posameznih organih pokrajinske uprave in priznal, da se mu nudi pri imenovanju pokrajinskih predstavnikov v posamezne mestne organe. Posebno važen je del njegovega poročila, ki se navezuje na «promo-rionaJno* vlogo pokrajinskega sveta. Zanetti je poudaril, da mora pokrajina imeti svoj koncept gospodarskega razvoja tržaškega področja in mora dajati pobude za nove gospodarske dejavnosti. V ta namen bo vzdrževala tesne stike s sindikalnimi organizacijami, za katere sodi, da predstavljajo »gospodarski glas mestnega prebivalstva*. Izdelava tega koncepta bo dosegla svoj vrhunec v Tržaški gospodarski konferenci, na kateri bodo razpravljali strokovnjaki o pristaniškem in poljedelskem gospodarstvu, področju uslug, znanstvene raziskave in kulturni dejavnosti. V zadnjih primerih predvsem iz zornega kota gospodarstva, s katerim so povezane. Tudi o zdravstvu in socialnem skrbstvu bo sklicana podobna konferenca, na urbanističnem področju pa bo pokrajina politično posegla z zahtevo, naj se spoštujejo roki za izdelavo nujnih urbanističnih inštrumentov. Iz finančnega vidika bo skrb pokrajinskega odbora osredotočena na treh točkah: obračunu za 1969 ter proračunih za 1970- in 1971. Pokrajinski odbor bo mimo proračunov ugotovil, če obstajajo ostanki, ki bi jih takoj vložili v nekatere nujne sektorje dejavnosti pokrajinske upravo. O psihiatričnem zdravstvu se pokrajinski odbor obvezuje, da se bo povezoval na deželni ravni za globalno reševanje obstoječih vprašanj. Pokrajina bo posegla tudi za rešitev vprašanj onesnaženja vode in zraka. Zadnje vprašanje na dnevnem redu je zadevalo osebje, katerega sindikalna predstavništva že nekaj let terjajo krepko izboljšanje položaja. O tem je spregovoril odbornik za osebje odv. Miani, ki je poudaril, da bi pokrajinska uprava pristopila k reševanju teh vprašanj ob tesnem sodelovanju s sindikalnimi organizacijami. Med prvimi ukrepi je omenil povišanje koeficientov pri plačah za 7,35%,' skrčenje delovnega urnika, štipendije za zdravstveno osebje pokrajinske umobolnice in nekaj drugih ukrepov bolj sektorialnega značaja. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 24. do 30. avgusta zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: tifoidna mrzlica 1, SKUPŠČINA DELAVCEV LADJEDELNICE NAVALCIULIANO Delavci zahtevajo izpolnitev sporazuma iz februarja 1968 Odločno se bodo bojevali proti temu, da bi se družba Friulia umaknila iz ladjedelnice m odtegnila svoj delež glavnice PO DVEH DNEH PROTESTNEGA GIBANJA Lekarne bodo zopet dobavljale zdravila zavarovancem brezplačno Zapora lekarn je še posebno prizadela upokojence Ob danes dalje bodo zavarovanci INAM in drugih zavarovalnih ustanov zopet dobivali v lekarnah zdravila brezplačno na recepte, ki jim jih predpišejo zdravniki teh ustanov. S tem se je prekinilo protestno gibanje zasebnih lekarnarjev, ki je hudo prizadelo zavarovance in še posebno upokojence z nizkimi pokojninami. Na srečo je osrednje vodstvo zveze lekarnarjev po zagotovilu ministra za zdravstvo, da je pripravljen začeti o sporu pogajanja s prizadetimi, že po dveh dneh pristalo na ta pogajanja in tako so morali zavarovanci le dva dni plačevati zdravila, sedaj pa morajo zahtevati od zavoda INAM, da jim stroške povrne. Pri nas sicer ni bilo tako hudo, ker so tu tri lekarne INAM, ki so dobavljale zavarovancem zdravila tudi za časa stavke, saj so bile odprte. Sicer pa je bila v naši deželi stavka oziroma zapora lekarnarjev samo v tržaški pokrajini, kajti v goriški, pordenonski in videmski pokrajini niso lekarnarji napovedali stavke. Na vsak način pa so se sinoči zavarovanci ob vesteh, da se je protestno gibanje lekar- narjev prekinilo, močno oddahnili. Redna dobava zdravil je namreč življenjske važnosti. Spričo tega je tudi razumljivo nezadovoljstvo javnosti in protestiranje sindikatov, ki so takoj v začetku zavzeli do zapore odklonilno stališče. Združenje za boj proti duševnim boleznim v Trstu je objavilo daljše poročilo, v katerem opozarja politične sile in javnost na nevzdržen položaj na tem področju socialnega zdravstva ne samo v Trstu, temveč tudi v deželi in v državi sploh. V spremnem pismu nas združenje opozarja, da se sklicuje, med dru gim, tudi na članke o umobolnicah v naši deželi, ki jih je objavil krajevni italijanski dnevnik. Poročilo izhaja iz predpostavke, da primer tržaške umobolnice ni nekaj neobičajnega za družbeno strukturo, kot je italijanska, ki sloni na potrošništvu, izkoriščanju in dobičku, čeprav drugi primeri, med njimi najbolj znani primer »odprtja* v Gorici, ki je delo znanega psihiatra Franca Basaglie in njegovih sodelavcev, dokazujejo, da je obnovitev psihiatričnega zdravstva tudi pri nas, v teh družbenih oblikah, možna. Jasno pa je, nadaljuje sporočilo združenja, da zahteva taka obnovitev pogum spoprijeti se z interesi vodilnih razredov in političnih skupin, ki bi rade ohranile represivne ustanove pri zdravljenju duševno odtujenih, kakršne potrebuje sedanja družba. »To so interesi, ki so onemogočili imenovanje novega ravnatelja tržaške psihiatrične bolnice na mesto, ki je prazno od novembra lani, kljub dvojnemu natečaju, v februarju in konec maja 1969». Združenje meni, da nosijo odgovornost za to politične sile s KD na čelu in ugotavlja, da je slednja, pod pritiskom levičarskih strank in samega združenja, morala popustiti v volilni kampanji, sedaj pa, po končanih volitvah in izvolitvi novega pokrajinskega odbora, naletijo zahteve po ureditvi vprašanja na gluha ušesa. Združenje nadaljuje s polemiko o člankih italijanskega dnevnika, češ da skušajo ti ustvariti v javnem mnenju občutek, da se položaj v treh deželnih umobolnicah (Trst, Gorica in Videm) bistveno ne raz- likuje in da pogojujejo razlike samo finančne zmogljivosti posameznih pokrajinskih uprav, oziroma značaj zdravnikov. Člankar italijanskega dnevnika, nadaljuje sporočilo, sodi, da je najbolj »odprta* umobolnica v Gorici, kjer naj bi vladala nekakšna »anarhija*, nosilka določenih nevarnosti. Zato pa svetuje tržaški pokrajini, naj se orientira po videmski umobolnici. V ta namen naj bi služilo imenovanje ravnatelja, neglede na njegovo osebnost, in zaposlitev novega osebja. »Resnica pa je čisto drugačna: gre za izbire, ki so si diametralno nasprotujoče. Na eni strani se duševno bolni .klasificirajo’, da bi se osamili .socialno nevarni elementi’. V tem okviru je vloga zdravnika zgolj čuvati bolnike in torej represivnega značaja. Bolniku ne preostane drugega, da represivne metode sprejme. Ne gre za to, če so v sobah mreže ali so bolniki zaprti v celicah. Kljub vsemu o-stane dejstvo nasilja, po katerem se z bolnikom ravna kot z nemi-slečim bitjem*. Tako o prvem načinu. Temu je nasprotna izbira go-riške psihiatrične ekipe, »ki odklanja klasifikacijo bolnikov, za katere sodi, da nimajo dovolj energij, da bd reagirali na družbena protislovja. Od tod odprtje, ki ni samo v tem, da se odpravijo mreže, zaklenjena vrata, vezanje na postelje in prisilni jopiči, temveč odprtje v odnosih zdravnik - bolnik, zdravnik - družina, bolnik - družina, bolničar - bolnik, zdravnik - bolničar in torej, končno, bolnišnica -družba. Umobolnica kot »geto za o-samevanje* ne obstaja več in zdravnik ni več nezainteresiran, čeprav marsikdaj le patemalistično, čuvaj bolnikov. Zdravnik, ki se zaveda, da je — prav tako kot bolniki, del socialnih protislovij, postane kulturno najbolj pripravljen član zdravstvene skupnosti, katere člani morajo biti tudi družinski člani bolnika. Cilj te skupnosti pa je vrnitev bolnika v družbo, da se spo- Pred krotkim smo pdsaM o po-ovnd krizi v ladjedelnici Naivalgiu-nno v Miljah., ki je naslednica trtjecbelnice Peilszegd. V zvezi s tem otožajem so izdelali včeraj poflcra-msflca tajništva FIM, FIOM in SLM sr stodllkalni predstavniki podjetja omočilo, M pravi: Včeraj je bila v ladjedelnici Na-algiuliaino v Miljah Skupščina vse-a oeebja ob navzočnosti voditeljev sdmdakailmfh organizacij Oruc-latrija za FIM-CISL, Gasi voda za ILM-OCdlL lin Burlo za FIOM-JGIL. Po poročilu sindikalistov o zaljubljajočem gosrpodarskn-proizvod- jem položaju ladjedelnice in o stilih, ki »o jdh imeli na raznih rav-Mh, kakor tudi o raznih vesteh in tališčih političnih strank, je skup-čana potrdila svojo odločno voljo, la sl bo prizadevala na vse načine a v vseh smereh, da se prepreči enovitev katastrofe, ki se Je do-svoj čas v bivši ladjedelni-1 Felszegi. Se posebno so vztrajali na tem, la bi jdm dali voditelji finančne kruibe Friulia Izrecno in dokonč- 10 pojasnilo tar da bi od deželne- ga odlboma zvedeM, kakšne so njegove stvarne namere glede prihodnosti ladjedelnice. Skupščina je poudarila, da Je o-čdtno, da ni vodstvo podjetja uveljavilo sporazuma, katerega so podpisan na prefekturi 1. februarja 1968 predsednik Berzanti ln voditelji družbe FrUia, Zlasti kar se tiče števna zaposlenih in lz tega izvirajoče zaposlitve delavcev bivše ladjedelnice Felszegl. Prav tako niso uveljavili sporazuma glede kritje socialnih prispevkov. Zato Je skupščina odločno poudarila, da morata deželni odbor in družba Friulia v iskanju nove finančne u-redltve ladjedelnice Navalgduliano natančno spoštovati naslednje pogoje: 1. Treba je dati absolutna jamstva, da se ohrani ne le sedanji stalež, marveč da se postopno zaposlijo vsi delavci bivše ladjedelnice Felszegi, ki so še na razpolago, kakor predvideva omenjeni spora zuh; 2. pogajanja med družbo Friulia in razndmi zasebniki se morajo čimprej končati, pri čemer Je treba na vMtk način zagotoviti, da se ohrani kapital in nadzorstvo te družbe nad novo upravo, kt jo nameravajo ustanoviti: 3. delavstvo in tri sindikalne organizacije odločno poudarjajo, da bodo storili vse, da se prepreči popoln umik družbe Friulia iz uprave ladjedelnice NavalgiuUano in odtegnitev njenega deleža pri glavnici. Že sedaj pa napovedujejo, da ne bodo, če bd prišlo do takšne obsodbe vredne odločitve, nikoli sprejeli v celoti zasebne uprave, marveč da bodo zahtevali, da prevzame ladjedelnico IRI. To zahtevajo zato, da se prepreči nova nevarnost za podjetje, za delavce in za vse gospodarstvo Milj in pokrajine. Neroden padec priletne ženske Včeraj ob 11.30 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice s pridržano prognozo 85-letno upokojenko Marijo Busichian vd. Baracoa iz Ul. Gozzi 4. Priletna ženska je malo prej nerodno padla v svojem stanovanju in si pri padcu zlomila desno stegnenico. prime s protislovji, ki so ga zmedle in potisnile v osamitev. Odprtje umobolnice je dejansko, za goriško ekipo zdravnikov, prvi korak k odpravi psihiatričnih umobolnic*. Po nujnem uvodu in razjasnitvi nasprotij, prehaja sporočilo Združenja za boj proti duševnim boleznim k bistvu vprašanja: polemikam imenovanju novega ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice. Združenje ugotavlja, da je vodilne skupine KD motilo dejstvo, da je med kandidati na mesto ravnatelja te ustanove tudi sam Basa-glia in nekaj zdravnikov iz njegove skupine. Od tod zastoj in zavlačevanje do dne, ko bi KD ne u-trdila svoje oblasti v tržaški pokrajini. V člankih italijanskega dnevnika se vsiljuje mnenje, da so bolniki nekakšni »otroci*, ne p« »ljudje* ki kot odrasli (čeprav neobičajno) reagirajo na protislovja v življenju. Po mnenju člankarja mora bolnišnica reagirati na bolnikove »krize* s celico in osamevanjem, ne ve pa, da so v Gorici sklenili, da mora biti zdravnik stalno prisoten in bolniku med »krizo* pomagati, jo sam podoživljati in spremljati', neglede na čas, ki ga tako delo terja. Seveda pa pomeni tak načelni od nos, da morajo biti zdravniki zaposleni v celoti samo v umobolnici, oz »zdravstveni' skupnosti*. Tudi delo ne sme biti razlog za izkoriščanje, kot se dogaja, da delajo boinikiii za 150 lir na dan. Negativno je tudi odklanjanje sodelovanja študentov medicine na prostovoljni podlagi, od tod napisi na vratih ravnateljstva tržaške u-mobolnice, da »študentje ne smejo v bolnišnico, niti če so v spremstvu zdravnikov*. Združenje opozarja zato že od vsega začetka vso javnost na pomen izbire pokrajinskega odlx>ra. Slednji mora namreč izbrati enega izmed treh kandidatov, ki jih bo predlagala posebna komisija. Važna je torej izbira same komisije, ven dar ima zadnjo besedo prav pokrajinska uprava in od tega sklepa je odvisno, če bodo v tržaški umobolnici prevladale odprtje in nove zdravstvene metode ali stari, ča-prav paitemalistično obarvani, i prešivni sistem. Hotel «San Giusto» od včeraj odprt Kakor smo najavili včeraj, je bila sinoči svečana otvoritev novega hotela «Sam Giusto* v Ulici Belli pri Sv. Jakobu. Med številnimi po vabljenci, ki so se odzvali vabilu, smo v prostorni veži novega gostišča opazili predstavnike raznih ustanov in oblastvenih organov, med katerimi tudi tržaškega župana inž. Marcella Spaccinija. Lastnik hotela gospod Giorgi je goste pospremil po hotelu in jim razkazal okusno in funkcionalno razporejene in opremljene prostore in sobe. nakar je gostom postregel še z bogatim prigrizkom. Zrušilo se je ogrodje hangarja: dva ranjena Včeraj popoldne je 36-letni Alberto Legovich iz Milj. Štramar št. 119. na dvorišču podjetja Panauto. v Industrijski coni, vlival v opaže za gradnjo hangarja beton. Nenadoma pa se je ogrodje slednjega iz še nepojasnjenih vzrokov zrušilo, leseni tramovi pa so oplazili Legovich a v levo roko. Pri nesreči se 1e ranil tudi podjetnik, 40-letni Daniele Bordon iz Ul. Kandler 11, ki se je potrl po levem podlaktu. Oba so zaradi omenjenih poškodb sprejeti na ortopedskem oddelku bolnišnic« kjer se bosta morala zdraviti od 10 do 20 Ml. Zbodel se je z Izvijačem Včeraj dopoldne je 24-letni Carlo Sororman iz Vidma popravljal za tvrdko IBM na sedežu «Cassa di Risparmio* v Ul. Nordio, računski stroj, ko se je nenadoma zbodel z izvijačem, pri čemer se je ranil po levi roki. V glavni bolnišnici so mu dali glavno pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Še ena počastitev spomina bazoviških žrtev Poleg osrednje počastitve spomina bazoviških žrtev ob 40-letnici njihove smrti, ki jo — kot vsa povojna leta — prirejajo v nedeljo popoldne Odbor za proslavo 25-letnice osvoboditve ANPI, ANPPIA, AVED, FIAP in Odbor za proslavo bazoviških žrtev, bo v soboto, kot nam sporoča, dr. Drago Štoka v imenu »pripravljalnega cdbora za počastitev bazoviških žrtev*, še ena ločena počastitev žrtev. Obvestilo tega »pripravljalnega odbora* se glasi: »Slovenske politične in kulturne organizacije iz Trsta in Gorice se bodo v soboto, 5. septembra, oddolžile spominu bazoviških junakov. Po položitvi venca bodo spregovorile žive priče predvojnega in medvojnega trpljenja našega naroda. Nato bodo pevci s pesmijo počastili spomin bazoviških junakov in vseh tistih, ki so žrtvovali svoje trpljenje in življenje slovanstvu in naši lepši bodočnosti. Spominska svečanost bo pri spomeniku na Bazovici. Nanjo vabljeni posebej predstavniki naših kulturnih, političnih in športnih organizacij. Začetek komemoracije: točno ob 16. uri.* Vpisovanje (lijakov v Slovenski dijaški dom v Trstu Slovenski dijaški dom v Trstu razpisuje vpis za šolsko leto 1970/71 za dijake in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol. Vpisovanje, bo od '1. do 25. septembra v pisarni imenovanega zavoda v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa št. 25 ln 26), in sicer vsak delavnik ob uradnih urah od 10. do 13. ure. Razpis ne velja samo za nove gojence, ampak tudi za tiste, ki so bili že lani v zavodu. Vsa nadaljnja potrebna pojasnila dobite pri vpisu v pisarni. Ravnateljstvo Havnateljstvo nižje srednje Sok (Ivan Cankara sporoča, da bo 15 septembra Izpit iz latinščine. K Izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučnl izpit letos ali v prejšnjih letih In želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo: b) dijaki, ki so se predstavili k iz pltu Iz latinščine v poletnem roku. pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju je treba nasloviti na ravnateljstvo in Jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričeli v ponedeljek. 7. septembra 1970 Ravnateljstvo državnega znanstve nega liceja »France Prešeren! v Trstu javlja, da se pričnejo vsi poprav ni izpiti v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1969/1979 oa zuanstve nem liceju višji gimnaziji in klasičnem liceju 7. septembra 1970 ob g .30 s pismeno nalogo iz slovenščine ttazporea ostalih pismenih in ust nib izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje šole (Fran Levstiki na Proseku z od deljenimi razredi v Sv. Križu sporo {a. da se bodo pričeli vsi popravni izbiti v Jesenskem roku šolskega leta 1969/1970 7. septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje tole ■Srečko Kosoveli na Opčinab sporo, {a. da se začnejo letošnji popravni izpiti v ponedeljek, 7. septembra 1970. ob 8.30. Razpored pismenih In ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski v šoli Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu sporoča, da je začetek popravnih In vstopnih iz. pltov v Jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8.30 s pismeno nalogo Iz slovenščine Razpored ostalih pismenih In ustnih Izpitov |e objavljen ne oglasni deski šole Ravnateljstvo državne srednje šole šole (Fran Erjaveci v Trstu - Rojan, sporoča da se začnejo popravni iz-piti v Jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8.30 Razpored pismenih In ustnih izpitov bo objav. Ijen na oglasni deski šole Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom (2iga Zoisi v Trstu, Ul. Guardiella 13/2 sporoča, da se bodo popravni Izpiti začeli dne 7 septembra ob 8.30 s pismeno nalogo lz slovenščine. Razpored pismenih izpitov j« objavljen na oglasni deski zavoda Ravnateljstvo državne srednje šole gSimon Gregorčiči v Dolini sporoča, da se začnejo popravni Izpiti v jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored vseh ostalih izpitov Je objavljen na oglasni deski šole. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slovan iz Padrlč obvešča pevke In pevce, da bo prva pevska vaja danes, 3. septembra ob 21. url. 6. SEPTEMBER 1930 6. SEPTEMBER 1970 Z obsodbo posebnega fašističnega sodišča so bili pred 40 leti ustreljeni v Bazovici štirje slovenski antifašisti BIDOVEC, MARUŠIČ, MILOŠ, VALENČIČ. Ob tej* priložnosti bo v nedeljo, 6. septembra 1970 ob 16.30 na kraju ustrelitve v Bazovici spominska svečanost Govorila bosta: senator PAOLO ŠEMA pesnik FILIBERT BENEDETIČ PROSLAVO BO ZAKLJUČIL KULTURNI SPORED Istega dne bo ob 10. uri na mestnem pokopališču polaganje vencev na grob žrtev. VABLJENI! Odbor za proslavo 25-letnice osvoboditve ANPI, ANPPIA, ANED, FIAP Odbor za proslavo bazoviških žrtev Ob 25. obletnici osvoboditve ustanavljata spodaj podpisani društvi Memorial Mire Bandi partizanske učiteljice in kurirke. SPD TABOR - Opčine PD VALENTIN VODNIK Dolina Po skupnem dogovoru prosvetnih društev z zgornjega Krasa in Brega bo memorial letos obsegal pohod šoloobveznih otrok na SPOMINSKO SVEČANOST v Bazovici ob 40. obletnici ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. SPD TABOR: ob 13.30 odhod z Opčin preko Banov, Trebč, Padrič, Gropade v Bazovico; PD VALENTIN VODNIK: ob 14. uri odhod s Prebenega preko Doline, Boljunca, Boršta, Ricmanj v Bazovico. Pri pobudi sodelujejo društva TABOR, PRIMOREC, SLOVAN, LIPA, VODNIK, PREŠEREN, SLOVENEC, SLAVEC. K zanimanju in sodelovanju vabimo predvsem mladino, učitelje, profesorje in starše. Podrobnejše informacije bomo objavili prihodnji teden. Narodne noše za krnsko ohcet ODBOK ZA PRIPRAVO KRAŠKE OHCETI poziva vse, Id imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. sept. udeležijo kraške ohceti. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repen-tabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse narodne noše. V Ljudskem domu v Trebčah bo jutri, v PETEK, 4. sept. skupna vaja mešanih pevskih zborov za nastop na bazoviški proslavi. Vsi pevci naj prinesejo s seboj note. Vadili bomo Radovana Gobca »Pesem o svobodi®, Rada Simonitija »Vstajenje Primorske® in Marjana Kozine »Naša zemlja®. Slovenska prosvetna zveza PROSVETNO DRUŠTVO «PROSEK KONT0VEL® priredi v soboto, 5. septembra ob 21 uri na prostem na Lu-kševi mamdrijil proslavo 25-letnic« osvoboditve Na programu Je nastop pevskih zborov in proseške godbe Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 3. septembra DORA Sonce vzide ob 6.28 ln zatone ob 19,41 — Dolžina dneva 13,13 — Luna vzide ob 8.57 ln zatone ob 20.20. Jutri, PETEK, 4. septembra IDA ’ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,8, najnižja 19,4, ob 19. uri 23,6 stop., zračni tlak 1015,5 rahlo pada, veter 4 km/h severni, vlaga 67 odst,, nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2, septembra 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrli pa sta dve osebi. UMRLA STA: 54-letnl Prlmo To-mat, 72-letna Amalia Marcuttl por. Sroclr. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto. Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlnl 4, Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vlelmettt, Trg Borsa 12. Centauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2. Sant’Anna, Er-ta dl S. Anna 10. Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrti našega nepozabnega Edkota daruje družina 10.000 lir za partizanski spomenik na Opčinah, V spomin 25-letnice (3, sept.) smrti svojega dragega moža daruje žena Mimi Sedmak za popravilo spomenika v Križu 2000 lir, za spomenik-šolo v Cerknem 2000 lir, za feortno društvo Vesna MOO lir, i Ob štirideseta obletnici bazovišlke eksekucije bo v Prosvetnem domu v Bazovici ZGODOVINSKA RAZSTAVA Prosvetno društvo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu in Prosvetno društvo v Skednju se priključujeta Memorialu Mire Bandi 6. septembra, ob priliki počastitve bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani, obd&te-mo tudi grob Mire Bandi. Vabimo člane in prijatelje naših društev, da pridejo s svojimi otroki v nedeljo ob 10. uri na mestno pokopališče. Društvena gostilna — Opčine Izlet v Ptuj Društvena gustilna na Opčinah priredi v nedeljo, 6. septembra tradicionalni letni izlet z vlakom v Ptuj. Potovanje z najmodernejšim motor nim vlakom jugoslovanskih železnic. V vlaku dobro založen bife s hrano in pijačo, zvoče-nje ter klimatske naprave. Odhod s postaje na Opčinah ob 7. uri, povratek ob 24. uri. Vpisovanje v Društveni gostiln] na Opčinah vsak dan do 2. septembra. Cena zelo ugodna: lir 5.500 vključno potovanje, kosilo in ogled grajskega muzeja. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest, se priporoča za čimprejšnji vpis. SOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev traja do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. B. Manna 29, tel. 29779). Vpisovanje v Nabrežini bo 7.9. od 10. do 12. ure za gojence iz Devina in Nabrežine; Vpisovanje v Trebčah bo 8.9. od 18. do 19. ure; Vpisovanje na Proseku bo 4.9. in 8.9. od 18 .do 20. ure. Pouk se prične v ponedeljek, 14. septembra 1970. Ravnateljstvo MIRAMARSKI PARK Predstave «Lučl ln zvoki«: ob «Maximilian of Mexico» v anglefl/ ni; ob 22.15 «Massimiliano e Can®1' ta» v Italijanščini. Avtobus «M» lz BarkovelJ (P05** Jališče avtobusa «6») od mlram skega parka In obratno pred vsa predstavo ln po njej. Nazionale 16.00 «Let it bet». Un 8lor’ no con i Beatles. Technicolor-Eden 16,30 «Le donne a una dl® ’ slone« Francoise Prevost, Mass Farinelll, G. Grimaldi. Technlco® • Prepovedano mladini pod 18. *et ' Penice 16.00 «Io non scappo . •. * * e. EnrlC° Montesano. Technicolor. go«. Allghlero esano. Technicolor. . Grattacielo 16.30 «11 elan degll uo® ni violenti«. Jean Gabin. Techl»c lor. Prepovedano mladini P°“ ExceIslor 16.00, 19.00 , 22.00 «Intrig° a Stoccolma«. Paul Nevvman. Techicolor. ,y Hltz 16.00 «1 glochl ollmplci«. olimpiada. Technicolor. Doku«1 Alabarda 16,30 ((Isabella, diicbess* del diavoli«. Technicolor. Prri10 dano mladini pod 14. letom. e Pilodrammatico 16.30 «Brucia, 3» brucla«. Technicolor. Prepoved2 mladini pod 18. letom. . j, Aurora 16.30, zadnja predstava j . no ob 22 «La ballata della * . senza nome«. Lee Marvin, Eastvvood, Jean Seberg. Techn Cristallo 17.00 «Exodus». Paul tj** man. Technicolor. Zadnja Pre()! va ob 21. url. „ Capitol I6j30 «Ondata dl calore«.j® Seberg, Lulgl Pistllli. Prepoved*" mladini pod 14. letom. . , Moderno 16.00 «Buio oltre 11 s°l,n Robert Taylor, Yvette Mimieu* Kenneth Moore, Prepovedano ® dini pod 18. letom. Ba. Impero 16.30 «Paranoia». Carol ker. Technicolor. Prepovedano F dlni pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.45 «Criminal ’ ry». Jean Scholbert, Maurlce Bo Technicolor. Ideale 16.30 «Invito ad una spar , rla«. Yul Brynner, George Se* Technicolor. ... Astra 16.30 «1 seicento dl Bala . va«. Trevor Hovvard, Vanessa K grave Technicolor. ,, Abbazla 16.30 «11 ladro di crl®1" Florinda Bolkan, J. L. Trintlg«1*" j Technicolor. Prepovedano h1*80 pod 14. letom. KINO NA OPČINAH Danes, 3. septembra ob 18. ur' IL DITO NELLA PIAGA Klaus Kinky, George HilteA- Jutri, 4. septembra ob 18. ^ S.O.S. STAN E OLIO KINO «|RIS» PROSI* Danes ob 19.30 BRUCIATELO VIVO! Technicolor. — Pramati#^ Igrajo: TeHly Savales, GcoriS* Mahants, Arlene Dahi. Zveza partizanov v Križu PjC* ho, ob 25-letnicl osvoboditve v ne5L,»ii 13. t.m. Izlet v kraj, kjer je P,,«t» vaški Junak Josip Verginella- j, se bosta udeležila tudi domača * ( ba in pevski zbor. Cena za P ^ ln kosilo 4500 lir. Odhod (pr* ,, v ni) ob 5 url zjutraj. Vpisoval . ........... doma do ned“' baru Ljudskega 6. trn. Razstave V umetnostni galeriji *Te^»aSKl razstavlja do 11. septembra tr slikar Angel Renar. trot' V umetnostni galeriji Hossoni. zo Italija je odprta razstava trstjV» ga slikarja Maria Chiesure. RaZ bo odprta do 10. t.m. ( V občinski umetnostni *a,erlf o9 Trgu Uniti bo v soboto, 5. tr-18 uri otvoritev osebne razs*aoerja žaškega umetnika Bruna zep m Razstavljal bo skulpture, te,rl!?3 t.tf1' risbe. Razstava bo odprta d° 1 Mali oglasi MAJHNA DRUŽINA Išče s*alB®| *» lovno moč z dobrimi referenca ^r(J. gospodinjstvo, opremljeno a e* .aia-gospodinjskimi stroji Odlična P i Pisati: Rlnaldil, Trst,'Ul. Roman tel, 733-278. KOCI g1-g BANCA Dl CREDITO Dl TR'^|r odobril Izdatek 104 milijonov I* Prispevke kmetovalcem in spo-J?vUrarjem za izboljšanje posestev. Prispevek lahko znaša 45 odstot-*°v oelokupnega izdatka. . Nadalje je odbor odobril 43 mili-tanov lir izdatka, s katerim bodo prispevali za kritje dela obresti od JJosojil, ki jih najemajo kmetoval-. za izboljšanje zemljišč. 20 mili-tehov lir so namenili za dobavo P®'5« v gorskih krajih, kjer je pri-"J^njkuje, ter za gradnjo poljskih P01!- 15 milijonov lir pa bodo po-pjblii za utrditev nasipov ob vod-tokovih. V zadružne namene so nakazali J® milijonov lir, kar se nanaša zla-fJJ na živinorejske zadruge. Nada-Jte bodo nakazali 17 milijonov za Pteiakuševalne postaje, 46 milijo-T0v lir so nakazah za vzrejo div-v loviščih, 50 milijonov lir P4 za tehnično pomoč, kmečkim Poskus tatvine v pivovarn! Forst -.Včeraj zjutraj, nekaj po 4. uri fMraj je 25-letni Giancarlo Sci-?®tta iz Ul. Paolo della Francesca * Pritekel na kvesturo in povedal rjtehtom, da je malo prej zapazil pjtelž pivovarne Forst Europa, v *• P;lzi, dva mladeniča, ki sta se sumljivo vedla. Agenti so teyeda takoj pohiteli do omenjeoe-Pa, lokala in po krajši raziskavi Pieteti v bližnjem ljudskem vrtu, Trgu Vittorio Veneto. na pet Isteničev. od katerih sta bila dva ribattj dobro znana, saj ju je prav flred nekaj minutami zapazil, kako & rovarili okrog pivovarne. Na ‘turi so vsi fantje odločno ta- jili, da b; vdrli v lokal. Povedali pa so, da sta zelo verjetno izvedla tatvino v pivovarni dva njihova priložnostna znanca. Po zaslišanju so se agenti podali do pivovarne in opaziV, da jc bilo steklo na vhodnih vratih, razbito. V notranjosti lokala pa je vladal povsod velik nered in vsi predali in predalčki so bili odprti in razmetani. Sin poslovodje lokala, 35-letni Gianclaudio Fidel, ni znal povedati za eventualni primanjkljaj baga, čeprav so agenti medtem že izvedeli za imeni vlomilcev v pivovarno. Ugotovili so, da sta tatvino skušala izvesti 16-letni S.K. ter Giovanni Granieri iz Ul. Torrebianca 6. Medtem ko so drugega v poznih dopoldanskih urah izsledili na njegovem domu, prvega še ;šče.jo. Nesreča na delu Včeraj ob 9.35 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 40-letnega težaka Guida Nanuta iz Ul. Palmanova 1, ki je malo prej v starem pristanišču, na pomolu št. 3, padel z lestvo vred na asfalt. Pri padcu si je verjetno zlomil levo peto, za kar se bo moral zdraviti približno mesec dni. ne kazni. Za ostale obtožence je predlagal prekinitev sodnega postopka zaradi neprištevnosti. Branilec odv. Civello pa je predlagal za glavna obtoženca najnižjo kazen, branilec odv. Coslovich, ki .je zagovarjal ostale tri obtožence, pa se je pridružil zahtevi javnega tožilca. Sodni zbor je v razsodbi v celoti sprejel tožilčeve zahteve. * # # Pred istim sodiščem se je včeraj moral zagovarjati 59-letni Giovanni Mersnik iz ljudskega prenočišča v Ul. G. Gozzi 5, ki je bil obtožen tatvine z obtežilnimi okoliščinami. Moški je 6. avgusta letos, okrog 20.35 vstopil pri glavnem postajališču, na Trgu Perugino, na filobus proge št. 5 in izrabil trenutno odsotnost šoferja in sprevodnika tako, da je izmaknil iz kovinskega predalčka za denar 1.960 lir drobiža. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil denar, ki mu ga je pozneje šofer filobusa Guido Trani, našel v žepu, njegova last. Tožilcu se je zdelo to opravičilo iz trte izvito in predlagal sodnemu zboru enoletno zaporno kazen ter 60 tisoč lir denarne kazni. Branilec odv. Coslovich pa je menil, da obtožba tatvine ne pride v poštev in se potegoval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v drugi, podrejeni stopnji pa za najnižjo kazen. Sodni zbor je obsodil na 8 mesecev zapora ter 40 tisoč lir denarne kazni. Sto milijonov lir za ronsko letališče V preteklih dneh Je deželni odbornik za Dimance Trtpani sprejel predsednika konzorcija za julijsko letališče v Romkah prof. Osvalda Perrarija. Predsednik Je orisal odborniku glavna vprašanja, povezana z razvojem letalskega prometa in mu predočil potrebo, da bi deželna uprava povečala svoje prispevke za razširitev in okrepitev raznih letalskih služb, in sicer na podlagi deželnega zakona štev. 5 iz lanskega teta. Odbornik Tripami Je zagotovil, da bo dežela zvišala svoj prispevek na 100 milijonov. Avtomobilske miš| Včeraj popoldne sta se dva tuja državljana zglasila na osrednjem komisariatu javne varnosti in na sedežu letečega oddelka kvesture in prijavila tatvini iz njunih avtomobilov. 27-letnemu Jugoslovanskemu državljanu Lovru Jakšdču so neznane avtomobilske miši ukradle lz avta triuph, ki ga je bdi parkiral v Ul. Anastasdo, kovček, v katerem Je hranil obleke in razne dragocenosti v vrednosti približno 870 tisoč lir. 24-letnd francoski državljan Jean Francois Janke pa Je pretrpel približno 66 tisoč lir škode. Iz avta peugeot, parkiranega na Nabrežju, so mu neznane avtomobilske miši Izmaknile radio-tranzistor. Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici obvešča vse vinogradnike, da morajo do 6. septembra, oziroma letos Izjemoma do 6. oktobra prijaviti na trošarin-skem uradu pristojne občine vse zaloge vina, ki ga bodo Imeli v kleti opolnoči 31. avgusta Za podrobnejša pojasnila ln za Izpopolnitev prijav se prizadeti lahko obrnejo na Urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2/1 Obenem Kmečka zveza sporoča, da je njen urad od 1 septembra dalje odprt po sledečem umiku: od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. VESTI IZ SOVODENJ Oddana so gradbena dela za popravilo šole na Vrhu Jutri zvečer seja občinskega sveta - Kako je z gradnjo stanovanjske hiše v Sovodnjah Sovodenjski župan Jožef češčut je njah pridobili nadaljnjih 12 ljudskih naj, da se ples vse tri dni začne ob NA SEDEŽU ERSA V GORICI poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki bo jutri, v petek 4. septembra v sejni dvorani z začetkom ob 20.30. Dnevni red predvideva prevzem izdatka za šolske podpore; razdelitev pomoči potrebnim občanom na osnovi deželnega zakona št. 27 od 12. 8 1969 ter odobritev dodatnega načrta za ureditev javne razsvetljave. Nadalje morajo prevzeti dodatne stroške za vzdrževanje dveh mladoletnikov v zavodu, imenovali bodo komisijo za nadzorstvo nad ob stanovanj, kar bo pomenilo znatno omiljenje stanovanjske krize. Hiši bodo zgradili v bližini obeh že zgrajenih ljudsčih hiš na začetku vasi. Nezadovoljiv odgovor za cesto v Jamljah Deželni odbornik Masutto je odgovoril deželnemu svetovalcu Riz-zdiju na interpelacijo v zadevi predloga za ureditev in asfaltiranje črnsko knjižnico, odobrili pravilnik , državne ceste od Jamelj na mejni •t.a niortn rlolAuonio fon* nnlrtAlll Hrmlr pifhod JM*I KlflfiČih za njeno delovanje ter določili urnik in nagrado občinskemu knjižničarju za njegovo delo. Obravnavali bodo tudi spremembo nekaterih proračunskih postovk, imenovali preglednike občinskih računov za 1970 ter odobrili nekatere sklepe občinskega odbora. Končno se bodo pogovorili še o raznih drugih občinskih zadevah, ki niso izrecno navedene na dnevnem redu. Za Vrhovce je prišla iz Sovodenj vesela vest, da so prejšnji petek na dražbi oddali popravilo poslopja o-snovne šole na Vrhu. Vabilo na dražbo so poslali šestim podjetjem in odzvali sta se dve. Delo je prevzelo podjetje Dominik Gril z Vrha s poviškom na predračunsko ceno v višini 5.5 odstotka. Tako bo popravilo šole stalo 8.167.690 lir. Občinski odbor je izid dražbe takoj odobril in poslal v potrdilo pokrajinskemu kontrolnemu odboru. Brž ko bodo urejene vse formalnosti, bo podjetje takoj začelo s popravilom sole. Problem zase je tudi gradnja še ene 6-stanovai\j»ke ljudske hiše v Sovodnjah. Za oddajo del je občinska uprava organizirala že dve dražbi in sicer dne 10. junija in 7. julija, vendar pa sta bili obe brezuspešni, ker so podjetja zahtevala previsok povišek (tudi do 40 od sto), ki ga uprava ljudskih hiš (IACP) ni mogla sprejeti. Vendar se zasebna pogajanja z gradbenimi podjetji nadaljujejo in obstaja možnost, da bodo dosegli ugodnejše gradbene pogoje, ki bodo omogočili oddajo gradnje, kar bo v korist bodočim najemnikom, ki bi sicer morali plačati višjo najemnino. V tem smislu je že večkrat posredovala občinska uprava pri predsedniku ustanove IACP ter dobila zagotovilo, da bodo omenjeno 6-stanovanjsko ljudsko hišo v Sovodnjah zgradili in to brž ko bodo uspešno zaključili pogajanja za oddajo gradbenih del. Ko bo ta stanovanjska hiša dograjena, je v načrtu gradnja še ene take hiše in z obema bodo v Sovod- V odgovoru pravi Masutto, da se je v zadevi obmii do uprave ANAS, ki pa je odgovorila, da bi bilo treba omenjeno cesto tudi razširiti in drugače urediti preden bi jo asfaltirali. To pa je zvezano s precejšnjimi stroški, ki jih ANAS ne more črpati iz svojega sklada za nor ma'no vzdrževanje Zato v bližnii bodočnosti ne bodo mogli urediti te ceste, razen če bi jo samo za Silo zakn>a!i za potrebe vaščanov iz Jamelj. Na koncu pa Masutti pravi, da je cesta le manjšega krajevnega pomena in da bi bila taka ureditev le delna, ker da ie podal'šek ceste na jugoslovanski strani v zelo slabem stanju. To ne bo odgovarjalo resnici, ker domačini vedo povedati, da so na jugoslovanski strani cesto že pred meseci uredili in asfaltirali. Tudi drži, da je na tem mejnem prehodu precej živahen maloobmejni promet za vse področje okrog Tržiča in Doberdoba in je torej ureditev te ceste vsekakor potrebna zaradi velikega prometa. V tržiški bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 19-letni Slavici Štolfa iz Devina, Tržaška cesta, ki se je pri padcu ranila na glavi, Okrevala bo v nekaj dneh. Praznik grozdja v Štcverjanu Skrajno slabo vreme z dežjem in neurjem je preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek preprečilo izvedbo praznika grozdja v Števerjanu, ki ga je pripravljalo domače prosvetno društvo »Briški grič* na svojem prireditvenem prostoru pri gostilni »Dvor*. Zato so prireditelji sklenili, da bodo imeli tok praznik v soboto, 5. t.m. in potem v nedeljo in ponedeljek z istim programom, kot je bil določen prejšnji teden. Ponovimo 20. uri in boste igrala ansambla «Galeb* iz Nove Gorice in »Briški slavček* iz Števerjana. V ponedeljek bo tudi običajna trgatev in pa izbira najlepše mladenke. Gostom bo seveda na razpolago prvovrstna briška kapljica, s katero bodo lahko zalili čevapčiče in pečene klobase. Tudi parkirni prostor je zagotovljen To bo zaključna prireditev letos-, njega programa »Briškega griča »'j ki bo precej pester in razgibam Ker je praznik grozdja v Števerjg; nu vedno prijetno doživetje za mlado in staro, prireditelji računajo tudi tokrat na številen obisk, zlasti če se bo vreme izboljšalo, za kar so tudi dobri izgledi. Prvo zborovanje deželne zveze vrtnarjev in sadjarjev Rok za vpis zapade 30. septembra Pretekli ponedel jek je bdi v Gorici na sedežu ERSA prvi posvet odbora deželne zveze vrtnarjev in sadjarjev, ki ga je vodil inž. Sen gio Oosolo, ki je njegov predsednik. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je zvezi pridružilo precejšnje število sadjarjev in vrtnarjev, kd ji bodo dali na razpolago v deželnem okviru okrog 200 tisoč stotov svojega pridelka. Na posvetovanju so se dogovorili, da je treba takoj vložiti prošnjo na kmetijsko ministrstvo za vpis v uradni seznam proizvodnih organizacij. V ta namen so tudi določili, da zapade rok za vpis v združenje do 30. septembra, vpisnina pa znaša po 1000 Ur. Da bi postopek čim bolj pospešili, so i-menovali poseben pripravljalni odbor, ki bo Skrbel za vso proceduro. Ta odbor bo proučil tudi proš- nje za vpis ln določil število glasov, ki jih bo dobil vsak član za eventualna glasovanja. Pred zaključkom posveta, kd so se ga udeležili številni krajevni kmetijski organi in strokovnjaki, je govoril predstavnik kmetijstva pri deželni upravi dr. Angeli, ki J« prinesel pozdrave deželnega odbornika odv. Garneli!ja ter poudaril pomen Zveze ln zadrug sadjarjev in vrtnarjev; obenem je zvezi zagotovil vso podporo deželne uprave. ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12. septembra 1970 od 10. do 12. uro v prostorih Glasbene šole (UL Malto 2/1, tel. 2495) Pouk se prične v ponedeljek. 14. septembra 1970. Ravnatalistvo iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMia POLJA SE UMIKAJO NOVI GORICI Pri novih gradnjah treba prizanesti za vrtnarstvo primernim površinam Samo letos predviden odkup povrlnin za 2500 milijonov din na tem področju - Načrt za namakanje iz Vipave Kljub razvoju industrije v spodnji Vipavski dolini je to območje še zmeraj najbolj znano po izredno ugodnem podnebju, ki omogoča intenzivno pridelavo vseh vrst zgodnjega sadja in povrtnin. Zaradi obilja sonca in klime z malo vetra kmetijske kulture dozore poprečno najvažnejših kultur ni občutneje zmanjšalo, toda ima svoje značilno sti. Zaradi naglega širjenja Nove Gorice se površine v spodnji Vipavski dolini, ki so bile v preteklosti na voljo za kmetovanje, naglo krčijo. Samo na področju Solkana in Šempetra so na primer doslej za štirinajst dni prej, kot pa drugod nove stanovanjske hiše in druge gradnje uporabili okoli 35 hektarov zemljišč. Pozidanih je veliko povr- v Sloveniji. Take idealne možnosti na območ ju Solkana, Šempetra, Vrtojbe, Bilj in drugod v spodnji Vipavski dolini tudi s pridom izkoriščajo. V poprečni letini, kakršna je tudi letošnja, pridelajo tukaj okoli tisoč ton paradižnikov, solate, zelja, kumar, graha, stročjega fižola, jedilnih bučk in drugih povrtnin, nad 1500 ton zgodnjega krompirja, nadalje nekaj desetin ton drugih pridelkov ter veliko zgodnjega sadja. Za ponazoritev pomena takšne proizvodnje naj poudarimo, da bodo kmetje ter občani, ki so sicer zaposleni v industriji in daugod, a v prostem času še zmerom obdelujejo polja 1 in vrtove, v letošnjem letu prejeli za odkupljen« pridelke nad 2 milijardi "500 milijonov starih dinarjev. V povojnem času se pridelovanje V NASELJU SV. ANE V GORICI Razpis natečaja za oddajo v najem in v prodajo 118 stanovanj IACP 92 stanovanj bodo dali v najem, 26 pa v odkup - Prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. oktobra • S temi stanovanji bo v Gorici vsaj delno omiljena stanovanjska kriza Urnik uradov SPZ, SKGZ in KZ v Gorici S 1. septembrom se je na uradih Slovenske prosvetne zveze, SKGZ im Kmečke ziveze v Gorica, Ulica Malta 2/1 zaključil poletni poslovni umik in uradi poslujejo po normalnem Umiku kot sledi: Vsak delovnik od 8.30 do 12.30 ter popoldne od 16. do 18.30. Ob sobotah popoldne so uradi zaprti. Vpisovanje v glasbeno šolo v Sovodnjah Vpisovanje v glasbeno šolo Glasbene matice v Sovodnjah bo v če trebk 10. septembra od 17. do 19. ure na njenem sedežu v prostorih osnovne šole v Sovodnjah. Priporočamo vsem dosedanjim gojencem, naj se ponovno vpišejo in naj pripeljejo še nove učence, ki imajo vese je do glasbe. V teh dneh so po nalogu Zavoda za ljudske hiše razobesili na oglasnih deskah v Gorici in okolici večbarvne plakate, ki razpisujejo oddajo v najem ali na odkup stano vanj, ki jih grad' IACP v mestu. Gre za 92 stanovanj, Id jih bodo dali v najem, za 16 stanovanj v odkup ter za 10 samostojnih stano vanj, ki jih bodo kot prejšnja prodali. Vsa stanovanja gradijo v na vem naselju S. Anna med Tržaško cesto in državno mejo. Tu je IACP v zadnjih letih že zgradba skoraj dvesto stanovanj, sedaj je prejšnjim dodala še drugih 118. V skupini prvih 92 stanovanj, ki jih bodo dali v najem imamo U stanovanj s spalno sobo, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico s straniščem, box za avto in klet (najemnina 17.100 lir mesečno); 15 stanovanj z dvema spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico s straniščem, box za avto in klet (18.900 lir mesečne najemnine); 48 stanovanj z dvema spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico s straniščem, box za avto in klet 19.900 lir mesečne najemnine); 18 stanovanj s tremi spalnicami, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico s straniščem, box za avto in klet (najemnina 17.000 lir mesečno); 15 stanovanj z dvema spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico s straniščem. box za avto in klet (18.900 lir mesečne najemnine); 48 stanovanj z dvema spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico straniščem, box za avto in klet (19.900 Vr mesečne najemnine); 18 stanovanj s tremi spalnicami, dnev no sobo, kuhinjo, kopalnico s straniščem, box za avto in klet (najemnina 22.800 lir mesečno). V zgoraj omenjenih stanovanjih imajo centralno kurjavo ter toplo /a skupne službe (topla vo-čiščenje dvorišč, čiščenje stop elektrika na stopniščih) bodo ali najemniki plačevati ustrezne stroške Prošnje lahko vložijo ljudje. ki imajo stolno bivališče v goriški ob čini. Prošnje .je treba vložiti, opremljene s potrebnimi dokumenti, na IACP (Gorica, Ul. Pitteri 4), naj sebnih formularjih, ki so na razpolago v pisarni IACP. Ob prejšnjih prilikah vložene prošnje nimajo v tem primeru veljave. Drugi natečaj se nanaša na 16 stanovanj, ki jih bodo zainteresiranim prodali. Tudi v tem primeru je treba prošnjo vložiti do 1 oktobra in tudi nimajo veljave v prejš njem razdobju vložene prošnje. Stanovanja so zgradili z deželno podporo in zainteresirani jih bodo lahko plačali v 35 letih. Prvih osem stanovanj ima po dve spalnici, dnevno sobo, kopalnico s straniščem, kuhinjo, box za avto in klet. Novi lastniki bodo morali ob podpisu po godbe plačati 1.500.000 lir, nato pa bodo stanovanje odplačevali 35 let z mesečno vsoto 25.000 lir. Ostalih osem stanovanj pa ’ma tri spalnice ter vse druge prostore kot prejšnja. Za ta stanovanja bo treba pla čati predujem 1.750.000 lir, mesečni obrok za 35 let bo 28.000 lir. Tudi v teh stanovanjih imajo centralno kurjavo. Tretji natečaj zadeva skupino desetih večjih stanovanj, kv so bila prav tako zgrajena z deželnim de narjem. V njih imajo po štiri spal niče, dnevno sobo, kuhinjo, kopal nico s straniščem, veliko vežo ln avtonomno kurjavo. To rvso pravzaprav ljudska stanovanja, ker so stanovanja za večje družine in imajo že karakteristike boljšega stanovanja. Kupci bodo morali položiti ob podpisu pogodbe 2.200.000 lir, 35 let pa bodo nato plačevali 38.500 lir mesečno. Tud v tem primeru je treba prošnjo vložiti na IACP do 1. oktahrn na posebnih obrazcih Sporočilo podjetja RIBI V zvezi s stavkovnim gibanjem uslužbencev avtobusnega podjetja Ribi je vodstvo tega podjetja poslalo tisku posebno noto, v kateri u-gotavlja, da mora podjetje braniti svojo gospodarsko celovitost in funkcionalnost proti vsakemu protizakonitemu poskusu za uveljavitev nedovoljenih ukrepov, ki onemogočajo normalno poslovanje v podjet vuonca, ui. mien ‘u. ,,aJ »iiumnuiiu pucrovaujv. v kasneje do 1. oktobra letos na po-1 ju brez izgledov za normalizacijo 24. VSEDRŽAVNI SEJEM - P9RDEN0N 30. avgusta 1070 13, septembra " V položaja. V noti ugotavljajo, da bi morali delavci vložiti pritožbo proti sklepom disciplinskega sveta na Državni svet, namesto tega pa so raje ponovno stavkali na škodo poslovanja svojega podjetja. Prijava zaloge alkoholnih pijač šin, kjer so bila še pred nekaj leti odlična polja ali vrtovi. Proces urbanizacije se še nadaljuje in tako bodo razne nove gradnje v Šempetru in Vrtojbi analu terjale novih 74 hektarov površin. Najbrž bi lahko pritrdili tistim na Goriškem, ki menijo, da bi morali pri razvijanju naselij najprej pozidati slabše površine, tako da bi polja, primerna za intenzivno kmetovanje, ostala čimdlje nedotaknjena. Škoda zaradi neracionalnega izkoriščanja površin je gotovo precejšnja, čeprav to za sedaj ni prizadelo kmetijske proizvodnje. Polj in njiv” je sicer manj, zato pa je pridelava intenzivnejša in količina pridelkov skoro enaka kot prej v razmerah pretežno ekstenzivnega obdelovanja. K stabilni proizvodnji pa močno prispeva tudi novo središče za pridelovanje povrtnin, ki so ga v zadnjih letih razvili na plodnih ravnicah v Orrtiovlju pri Mirnu. V tem, enem najbolj plodnih območij za pridelovanje zgodnjega sadja in povrtnin v Sloveniji, bi kazalo sprejeti nujne ukrepe za morebitno povečanje proizvodnje ali vsaj za ohranitev njene sedanje ravni. Predvsem naj bi tržišče samo spodbujalo še intenzivnejšo proizvodnjo, bolj kot doslej pa je potrebno skrbeti tudi za to, da bi za nove gradnje najprej izbirali zemljišča slabše rodnosti oziroma kakovosti. Za popolno ovrednotenje spodnje Vipavske doline pa je čedalje aktualnejši tudi program, ki ga je izdelala Kmetijska zadruga v Novi Gorici, za namakanje celotnega tamkajšnjega kmetijskega območja iz reke Vipave. Pokrajinska zveza trgovcev opozarja gostilničarje, trgovce z jestvinami. z dišavami, trgovce z likerji na debelo in druge, ki so pri tem prizadeti, da morajo prijaviti obstoječo zalogo alkohola, ekstraktov in žganja najkasneje do 7. septembra pri Tehničnem uradu v Vidmu. Prijava za vermut, maršalo in aromatizirana vina nd potrebna. Kdor ne bo napravil prijave v določenem roku, bo moral plačati globo. Šoferja Iz Ljubljane po prijavi izpustili V sredo smo poročali o prometni nesreči na Travniku v Gorici, pri kateri je 21-letni Pero Previstč iz Ljubljane, ki je vozil ford tau-nus LJ 930-36 tz galerije pod Gradom proti Travniku, po nesreči podrl kolesarja 13-letnega Marca Trenzta iz Gorice, Ul. Michelstaed-ter, ki je takrat prečkal cesto v smeri proti nadškofiji. Previsdč se takrat ni ustavil, ker je videl, da se je kolesar takoj pobral in je mislil, da sl ni ničesar napravil. Tudi v bolnišnica so mu nudili le prvo pomoč za manjše poškodbe ter ugotovili, da bo okreval v 3 •iiiiiiiiiiiiimiiiiiniiitmiMiiimiitiiiiiimiiiiiNiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiMiiiiiiiiHiHiiiiiiHiiiiiiiiiiii PROGLAS TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Vladni ukrepi ovirajo gospodarski razvoj in borbo proti brezposelnosti Pogajanja s predstavniki tovarne «La Giulia> dneh. Policija pa, tol Je od nekega mimoidočega dobila številko evidenčne tablice Previslčevega avta, je dala nalog obmejni polletji, naj ga ustavi, kadar se bo javil. V resnici se je to zgodilo istega dne popoldne ob 15. uri pri Rdeči hiši, kjer so mladeniča ustav® pod obtožbo, da ni nudil ponesrečencu pomoči ter ga prijavili sodišču. Sodnik pa ga je kmalu potem izpustil na začasno svobodo do sodne razprave, ker prekršdk ne predvideva preventivnega zapora. V Gorici so pokopali Loredano Bajc Včeraj dopoldne so prepeljali k videmske bolnišnice na dom v Gorico truplo komaj 19-letne Loreda-ne Bajc, ki je bila prejšnjo soboto žrtev tragične prometne nesreče na cesti III. armata v Gorici, ter je v ponedeljek podlegla dobljenim poškodbam. Pogrebne svečanosti so bUe v cerkvi na Travniku, odkoder so truplo odpeljali na glavno mestno pokopališče. Pogreba se je udeležilo precej ljudi, saj je tragična smrt komaj 19-letne žene, ki je bila poročena komaj tri mesece, pretresla vse, ki so jo poznali. Pokrajinska tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so na posebnem sestanku proučila položaj, ki je nastal po zadnjih ukrepih vlade na davčnem področju. Po proučitvi so soglasno sprejeli ustrezne zaključke in objavili poseben proglas, ki so ga raširili po svej pokrajini. V tem proglasu tri sindikalne organizacije ugotavljajo, da so omenjeni ukrepi diskriminacijskega značaja, ki ne upoštevajo nasvetov in priporočil sindikalnih borb. Vladni ukrepi povzročajo podražitev življenjskih potrebščin in s tem otež-kočajo gospodarski razvoj in borbo proti brezposelnosti. Zato sindikalne organizacije predlagajo politiko reform In ukrepov proti krizi. V tem pravcu vabijo delavce in meščane na splošno naj podprejo sindikate v njihovem prizadevanju za izvedbo strukturnih reform, s katerimi je treba doseči obnovo države v smislu, kot si jo želi delovni svet. Na sedežu zveze industrijcev v Gorici so imeli pretekli torek pogajanja med predstavniki slaščičarske tovarne »La Giulia* in sindikalnimi predstavniki delavcev tega pod jetja. Sindikati so predložili zahtevo za izplačilo posebne doklade name sto akordnega dela, za odpravo va-jeništva in izplačilo obškodnine namesto menze, ki ne obstaja. Spora zumeli so se, da bodo o teh zahtevah ponovno razpravljali na sestanku, ki ga bodo imeli v ponedeljek 7. t.m. Nadalje je bil govor tudi o ureditvi kvalifikacij, odškodnine zaradi vročine na delovnem mestu, za med-tedenske praznike, o delovnem urniku itd. Glede teh in drugih zah tev je vodstvo tovarne zahtevalo točne zahteve, da bi lahko dalo tudi točne odgovore nanje. Iz soriškega matičnega urad« Dne 1. In 2. septembra so na Goriškem matičnem uradu zabeležili 5 rojstev in 4 smrti. ROJSTVA: Alessandro Pabbro, Daniela Marega, Nicoletta Maria Boscarol, Roberto Onofri, Mlcheta Pupin. SMRTI: 81-letna Maria Bertooal, 79-letna Oristlna Machius vd. Ono-nelll, 44-letni Antonio Marega, gospodinja 55-letna Maria Richter vd. Depicoteuane. VERDI 17.00: «11 sapore della ven-dettai>, T. Triom in L. Guerieri; koprodukcija v barvah. CORSO 17.30: »Ragazao la tua pel-le scotta«, K. Johnson, S. E-wans. Ameriški kinemaskop v barvah. MODERNISSIMO 16.45—32.00: «H colpo era perfetto ma...», R. Crenna in K. Eywood; ameriški film v barvah. VITTORIA 17.30 «L’idea fissa«, M. G. Buccella in S. Koscina; italijanski film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00-21.00: «L’awem-tura dl Gerard«, C. Cardinal©; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO 18.00: «Una rivolta sen-sazionale«. V barvah. EACELSIOR 17.30: «Una ragaaza chiamata amore«, A. Incomtrera ln M. F. Boyer. Barvni film. PRINCIPE 18.00: «11 re del barbari«, J. Pallance ln J. Chandler. Barvni film. Vf»m t torira SOČA »Pustolovec iz Teksasa«, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Pancha Vlila jezdi«, amer. barvni film — ob 18. ir. 20. DESKLE «Grand Prix», ameriški barvni film — ob 20. url. RENČE «Plytime», francoski barvni film — ob 20. uri. ŠEMPAS «Ljubezem in kakšna klet-vica«, jugoslovanski barvni film — ob 20. uri KANAL Prosto. POTUJOČI KINO — BRESTOVICA: »Pesem prerije«, ameriški barvni film — ob 20. uri PRVACINA «2ena iz dna morja«, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Goric) je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna ALESANI — Ul Carducc! 38, tel 22-68 V TRŽIČU V rržlču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna ALLA SA-LUTE dr Fabbns — Drevored Co sullch 117 — tel. 72-4-80. ODKRITJE AMERIŠKEGA STROKOVNJAKA Tudi nekadilcu škoduje cigaretni dim Vdihavanje dima povzroča spremembe pri belih krvničkah Nekd ameriški znanstvenik je ugotovil, da je cigaretni ddm, ki ga povzročajo kadilci, škodljiv za nekadilce, ki živijo v zakajenem okolju. Po podrobni raziskavi, ki jo >3 izvedel, je dr. Herbert Savel ugolovil, da je osem oseb na 100 alergičnih na cigaretni dim. Svojo trditev je ameriški specialist podprl s poskusi «in vitro. V epruveto je namreč zaprl cigaretni dum in bela krvna telesca, ki jib je vzel pri 100 osebah. Bela krvna telesca osmih oseb so se spremenila na isti način, kot se kri spremeni pri alergijah od cvetnega prahu ali drugih snovi. Že takoj lahko ugotovimo, da bo ta Savelova ugotovitev dala novih moči kampanji proti kajenju v javnih lokalih, kinematografih in podobno. Sam znanstvenik pravi, da bi bilo morda treba napisati na cigaretne zavojčke, na katerih je v ZDA že napis »Dim škodi vašemu zdravju*, še besede cin zdravju vašega bližnjega*. Dr. Savel deluje na raziskovalnem oddelku univerze v Vermontu, v kraju Burlinghton. Problema vpliva cigaretnega dima na nekadilce se je zavedel, ko je proučeval vpliv cigaretnega dima na bromhitične ljudi. Za svoj poskus je zdravnik zbral osem drugih zdravnikov in 92 različnih ljudi. Od zdravnikov so vsi dejali, da občutijo motnje pri dihanju, tudi če so le za malo časa izpostavljeni cigaretnemu dimu. Simptomi motenj so se pojavili že po 30 do 60 minutah po izpostavljanju cigaretnemu dimu in so trajali do 12 ur po poskusu, ko je štiri osebe celo začela boleti glava. Shvolovo oaaritje je pomembno iz dveh razlogov. Prvič, ker je ugotovil, da dim Jahko povzroča alergijo, drugič, ker je dokazal, da alergije povzročajo spremembe pri belih krvnih telescih Verjetno je alergija na cigaretni dim nekaj povsem različnega od alergije na tobak in ni rečeno, da jo oseba, ki je podvržena alergijam, za dim občutljiva. Kajti predhodni poskusi so pokazali, da le 10 odst. osebkov, ki so alergični in nekadilci, občuti težave pri dihanju, če so izpostavljeni oi ga četnemu dimu. Že pred časom se je v zveži s cigaretami pojavila velika zaskrbljenost, ko so zdravniki ugotdvili, da morejo povzročiti raka. Tšdaj se je v ZDA začela velika kampanja proti kajenju, ki je povzročila, da je 10 odst. vsega prebivalstva prenehalo kaditi. Počasi pa je kampanja začela pojemati, tako da so celo kadilci, ki so prenehali kaditi, znova začeli. Protipropaganda torej ni bila dovolj učinkovita. Morda bo dala boljše rezultate nova kampanja, ki jo je začel dr. Saveh Ameriški vojaki in mamila O tem, da je v ZDA vedno več predvsem mlajših ljudi, ki uživajo mamila, govorijo številni ameriški časopisi, ki začenjajo govoriti tudi o nevarnosti, ki jo predstavlja uživanje mamil ameriških vojakov. V zvezd s tem nastaja zelo resen problem, kajti po nekaterih vesteh začenja v ameriški vojski »gospo- dariti* mamilo. Ne bwmo šli tako daleč, da bi posploševali podatke iz posameznih enot, toda zadeva je toliko resna, da se je začela 8 tem problemom ukvarjati posebna sei.atna komisija, ki ji predseduje senator Thomas Todd. Ker skuša biti Pentagon, to se pravi vrh ameriške vojske, čimbolj samostojen in lcčen od politikov, se upira vmešavanju senatne komisije v zadevo in trdi, da so vesti o tem pretirane, posebno ko je govor o uživanju mamil med vojaki v Vietnamu Senatorja Thomasa Todda pa ta »odločnost* ljudi iz Pentagona prav nič ne moti, kajti pred že omenjeno senatno komisijo je doslej poklical celo vrsto ljudi iz vojske in sicer preproste vojake in tudi častnike. Ker pa vemo, kako je v vojski, so nekateri nastopili pred senatno komisijo maskirani, to se pravi, da so dali svoja poročila v razmerah, da bi jih nihče ne mogel prepoznati in da bi zato ne imeli težav v svoji enoti, v svojem poveljstvu. Številne priče pred senatno komisijo so prikazale svoje izkušnje z mamili, drugi pa so povedali, kako je s to zadevo v vojski. Ena izmed prič je prikazala, kako je kadila v Vietnamu cigarete z marijuano. Te cigarete so ga tako «opijanile», da ni več vedel, kaj počne in je s stojim tankom hotel pregaziti skupino svojih tovarišev. Neki mornariški častnik pa je pred komisijo rekel, da pretežna večina mamil prihaja na a-meriško tržišče z ameriških oporišč na azijskem jugovzhodu. Mamila prinašajo s teh področij v ZDA častniki in vojaki, ki prihajajo v domovino na počitnice ali ko zapustijo vojsko. Pred nedavnim so odkrili primer Thomasa McDormagha, Id je služil v «Stra-tegic Air Command*, to se pravi v letalstvu, ki »varuje* »svobodni svet* z atomskimi bombami. Thomas McDormagh je razpečeval marijuano in LSD v nekem oporišču v Kaliforniji. Senator Todd v zvezi s tem dobesedno pravi: »Strašno je le pomisliti, da bi mogel drogirani pilot upravljati bombnik «B 52», natrpan z jedrskimi bombami na poletu okoli sveta.* Če se sam senator Todd tako boji svojih lastnih letal in pilotov na njih, kako naj bo varen pred, tako strahotnim orožjem ostali svet? Lepenski vir v Djerdapu naj večje arheološko nahajališče v Evropi Cela množica strokovnjakov dela na tem področju - Številnim ustanovam se je pri zbiranju sredstev pridružila tudi hidirooentrala Djerdap Motiv s kmetov V jugoslovanski javnosti je še vedno le malo tistih, ki vedo, da se na področju Djerdapa, od Dobre pa do Kladova, že več kot desetletje vršijo najobsežnejša, najbolj zanimiva in brez pretiravanja bi mogli reči trenutno najbolj pomembna arheološka raziskovanja v Evropi. Velik prostor v dolžini nad 100 kilometrov je bil spremenjen v enotno znanstveno raziskovalno delovišče. Kot pri nekem velikem skupnem obdelovanju zemlje, ki se začne zgodaj spomladi in traja do pozne jeseni, skoraj vsi arheologi Srbije delajo na celem nizu arheoloških terenov Djerdapa. Do pred nedavnim najmanj raziskano je danes področje Djerdapa najbolje proučeno arheološko nahajališče v vsej Jugoslaviji. Odkrili so na desetine arheološko zanimivih krajev, tako imenovanih arheoloških terenov, katerih kul- iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirviiiiHiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiii,Hlinili,iiniiniiiiiiiiiiiiiiiui Ob začetku modnih revij v Italiji in drugod Kaj vse nam napovedujejo za bližnjo jesen in zimo Tudi dežni plašč je bil podvržen modnim muham - Tipične ženske barve se uveljavljajo tudi pri moški modi ZALIV, št. 24-25. Iz vseibdne: Rajo Trošt: Niccolo Tommaseo; Nlc-oolo Tommaseo: Iskrice (odlomki): Josip Merku: »Fatti dl lu-gliovi (1868) Okollfianskd bataljon; Irena žerjal-Pučnik: Tragedija na grobljah; Lovro Brezar: Kajn, kje je tvoj brat A-bel?; Nevenka Mandič: Lišajd; Alojzij Res: Pisma Bevku; Ivana Placer: Mrtve vasd; Radoslava Premrl: Moj brat Janko-Vojko; Boris Pahor: Iz dnevnika; Beno Zadnik: Donkihotska zgodba; Franc Jeza: Dokazi so, treba jdh Je le upoštevati; Irena Žerjal-Pučnik: Ko razpadajo stebri; Južnotlrolskl «paket» in naša narodna skupnost; Intervju ha radiu Trst A o življenju slovenskih revij v Trstu. V jesenskem času se povsod vršijo razne modne prireditve, od sejmov, do modnih razstav. V Kolnu je prav v tem času Salon moške mode, na katerem sodeluje kar 720 razstavljavcev z vsega sveta. Po modi unisei, ki se je uveljavila pred časom, se sedaj moška moda poslužuje še novih elementov ženskih oblačil; med temi barve. Modni salon v Kolnu na vsakem koraku svetuje moškim, naj mislijo v barvah in ne več v črno belem. Prevladovale so rjava, modra in srebrna barva, za nianse katerih se modni kreatorji poslužujejo nazinov *Derby*, kRallp* in «Yacht*. Moški 1971 bo torej podoben pisani ptici »cacatua* z malezijskega polotoka..... Hlače . #o. favaačne barve kot suknjič in še drugačna je kravata, za katero so značilni kričeči toni, včasih «ps\hedelične* barve. Suknje so dolge, ozke v pasu in večkrat z zaokroženimi robovi, zanje so značilne ozke rame. Hlače so ravne in brez zavihov, toda dovolj kratke, da lahko razkazuje, kdor jih nosi, tudi nogavici. Površniki so mini ali midi z ovratnikom iz kožuhovine. Posebna novost je na modnem salonu v Kolnu «električni suknjič». Baterija, ki je skrita v žepu, greje suknjič, ki so si ga modni ustvarjalci omislili za voznike tovornjakov, avtomobiliste, športnike, vojake in policiste, ki preživljajo dobršen del dneva na prostem. Z deževnim vremenom postaja aktualen tudi dežni plašč. Tutti ta del oblačil ni ušel modnim muham in je iz koristnega predmeta postal okrasek. Še več — v Ita- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14 15, 20.15 Poročala; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodne; 12.10 Antonini: 0-troške sanje; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična glasba; 18.40 Južnoameriški motivi; 19.10 Godoli: Življenje na drugih svetovih; 19.25 Izbrali smo; 20.00 Šport; 20.30 Jalen: »Dom*; 21.55 Beethovnova komorna glasba; 2215 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Wagner: »Tristan in Izolda*. 3. dejanje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Kitarist Ingman; 10.05 Juke box; 10.15 Prisluhnimo jim; 11.00 Popevke; 11.30 Pesem sledi pesmi; 11.45 Pisana glasba; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.05 Nove plošče; 14.40 Glasbeni album; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos EL; 16.05 Turistične beležke; 17.20 Češke polke: 17.30 Od popevke do popevke; 18.10 Melodije; 18.30 Vaši pevci; 19.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 19.30 Plošče; 20.00 Trobentač Jouvin; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 14.15 Program z Gigliolo Cinquetti; 16.00 Beethovnove skladbe; 16.30 Izbrana ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 1970 glasba; 18.15 Nove pesmi; 19.05 Beethoven in Britten; 19.30 Luna park; 20.20 Glasbene komedije; 21.00 Lahka glasba; 22.00 Schubertove skladbe; 23.05 Univer-ziada. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka G. Carmassi; 9.00 Plošča za poletje; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.40 Orkestri lahke glasbe; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.35 Univer-ziada; 19.05 Počitnice v čolnu; 20.10 Glasbeni spored; 21.27 Violinist A. Grumiaux; 22.10 Ital. folk. glasba; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Šostakovič, kvartet štev. 2; 11.45 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.55 Tenorista E. Scaramberg in N. Gedda; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 I solisti di Roma; 16.25 Sodobna ital. glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 španski pisatelji in pesniki. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Albinonijev koncert; 12.00 Glasba izven programa; 12.20 Mozartov Divertimento K 138; 12.30 Portret avtorja; Hin-demith; 13.15 Bizzettijeve skladbe; 14.35 Telemarmov kvartet. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 6.45 Informativna oddaja; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Orkestra britanske garde in Ellis Mc Lintock; 10.45 Popevke slovenskih avtorjev; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 1; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 »Pesem iz mladih grl*; 15.25 Hollywood-ski simfonični orkester; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Zborovske skladbe; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Operni koncert; 19.15 »Rad imam glasbo*; 19.45 Majda Sepe; 20.15 Ansambel Wil-lija Fantla; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Slovenski pisatelj Peter Božič; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Komorna glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 19.15 Široko morje: 19.45 Šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 I. Alfaro: Un artista; 21.45 Kanarm in Yokichi; 22.35 Film »Pioggia di ddlari*; 23.00 Dnevnik, II. KANAL 17.00 Univerziada; 21.00 Dnev nik; 21.15 Nova enciklopedija mor ja; 22.05 Srečanje z Alpertom. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.45 Poročila; 10.35 ir 15.45 TV v šoli; 19.15 Obzornik. 19.30 Zapojte z nami: Mašek, Ipa v ec, Gerbič; 19.45 Risanka; 20.0(1 Mozaik; 20.05 Enkrat v tednu: 20.20 Tudi to se dogaja — humor oddaja; 20.50 Cikcak; 21.35 Žaba ve vas Benny Hill; 22.25 Kulturne diagonale; 23.05 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya • dramat. roman. liji so ga sprejeli med svoje kreacije tudi ustvarjalci visoke mode. Dežni plašč za leto 1971 sega do gležnjev, za njegovo izdelavo pa so uporabili grobo blago. Tako za moške, kot za ženske modele prevladujejo mrtve barve, le od časa do časa se pojavi pisan dežni plašč. Gumbi so postavljeni visoko, prsni del ovit po telesu. To ni več oblačilo, ki bi le varovalo pred dežjem, pač pa predstavlja tudi prvi jesenski površnik. Najnovejši model je iz grobega platna, najbolj pisan model pa je bel s črnimi pikami. Med novejše kreacije pa spada tudi črn dežni plašč iz tiskanega blaga, ki se v spodnjem delu večkrat razširi v gube. K vsaki obleki spadajo posebni čevlji. To je motto 10. sejma obutve v Firencah, ki se bo začel 3. septembra in bo trajal 5 dni. K čevljem spadajo seveda tudi posebne torbe, rokavice,, obleke iz usnja, pasovi in drugi usnjeni izdelki. Semenj naj bi tudi izboljšal trgovske stike med Indijo in Italijo. V teh dneh je salon obutve tudi v Milanu. Seveda je tudi tu v veljavi motto: k vsaki obleki posebne čevlje. Za ženske svetujejo za jesen in zimo lahke in tanke čevlje, ki imajo zaokroženo konico. Popolnoma odpravljene so tanke in visoke pete. Pete so sedaj široke, v obliki paralelepi-peda in drugih močnih geometrijskih teles. Čevlji so izdelani iz usnja z okraski kot so sponke, zebrina koža, kačja koža, koža tjulenja in drugih živali. Barve so tople, rdečerjava in temnosiva. Veliko je tudi škornjev. Za kok-taile svetujejo kreatorji čevlje, ki so spredaj zavezani, v slogu tridesetih let in iz lakiranega usnja. Za večerjo na deželi naj bi nosile ženske čevlje iz gamsa in navadnega usnja s široko peto. Za izlet priporočajo čevlje iz rjavega usnja s paskom okoli gležnja v slogu tridesetih let. Za moške bodo moderni močni čevlji, a vendar lahki, z okroglimi konicami; za izlet v avtomobilu čevlji v angleškem slogu, za elegantnejše priložnosti pa črni čevlji iz lakiranega usnja. Za otroke zelo priporočajo športne čevlje iz rdečega usnja z vezalkami. Nizki čevlji iz lakiranega usnja s sponko ob strani naj bi bili za deklice, nizki čevlji iz modrega usnja pa za dečke. Za vse: pa elegantne jši čevlji iz črnega lakiranega usnja s stransko sponko ali paskom. Kar se tiče plaščev, ni bilo v kolekciji italijanske visoke mode niti enega rdečega. Prevladovali so sivi in za večer črni. Poleg teh pa so moderni še rdečkasto iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiimiitiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiniHtiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii rjavi, tudi za večer. Kar se tiče blaga za zimo, se je moda u-smerila k mrtvim barvam, zeleni, vijoličasti, sivi, rjavi, rumeni in oranžni, predvsem pa drap. Kar se tiče modelov za večer, prevladujejo modeli v orientalskem slogu iz delane svile, bro-kata in drugih svetlih tkanin. Barve naj bi bile sinja, rdeča, rumena, ki jo včasih približajo črni. Za leto 1971 je modno blago krep, sledita mu še tweed in jer-sey. Tvoeed ima zvezdaste okraske, geometrijske like ali pa čudne madeže. Z začetkom jesenske sezone in zaradi priprav za pomlad, se seveda modne manifestacije vrstijo ena za drugo. V Firencah bodo na primer organizirali septembra in oktobra v stari palači Serristori modne prireditve za turiste, da bi seznanili tujce z italijanskimi modnimi kreacijami. Pod pokroviteljstvom turistične u-stanove bodo namreč dvakrat na teden prikazovali najnovejše modele florentinskih modnih kreator-jev. Oktobra bo v Rimu modna manifestacija rGledajmo modo*, v okviru katere bodo prikazali najnovejše modele kožuhov. V Rimu so tudi ponovno začeli delovati na modni akademiji. Organizirali so dva seminarja za japonske modne učitelje in kreatorje. V Londonu bo Sir Bonser prikazal nekaj svojih kreacij na razstavi moških oblek. Ta modna razstava bo v Londonu v no popolnejše in bolj točno P1',?’ učevanje, ne da bi pri tem pms do izraza želja po nepotrebnih se zacijah in veliki reklami, ki ‘ niti znanost niti kultura zares ne potrebujeta. Prof. dr. B. <*• (Iz «NIN») V kratkem na knjižnem trgu NAJNOVEJŠA KNJIŽICA PONATISOV IZ »PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Iz knjige «AULA IV» Vsi procesi pred fašističnim posebnim tribunalom proti Slovencem in Hrvatom in drugim ant,fašistom Julijske krajine od 1927 — 1943 (brez procesov pred vojnimi sodišči) Knjiga vsebuje: čez 500 imen obtožencev s kratkimi Izvlečki iz obtožnic; vse fotografije ustreljenih slovenskih in hrvaških obtožencev, ki jih je uredništvo Primorskega dnevnika moglo najti, več drugih dokumentarnih fotografij; uvodna beseda (Vladimir Kenda); predgovor (Srečko Vilhar). Na knjižico, ki bo v kratkem izšla v Trstu, opozarjamo v prvi vrsti: vse Slovence v Italiji, zlasti pa vse organizacije bivših političnih preganjancev ter bivših partizanov, vse občinske odbore Zveze združenj borcev v Sloveniji, vse preživele obsojence, vse sorodnike obsojencev. Vse, ki se za ponatis zanimajo, prosimo, naj pohitijo z naročili in sicer: v Trstu: pri uredništvu Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 telefon: 93808 ali 94638 pri upravi Primorskega dnevnika — Ul. sv. Frančiška 20, telefon: 37338 ali Ul. Montecchi 6/II telefon: 95823 pri Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon: 61792 v Gorici: pri podružnici Primorskega dnevnika, Ul. XXIV Maggio 1, telefon 3382 v Ljubljani: ADIT - DZS, Stari trg 3, telefon: 22207 Cena: 500 lir ali 10 Ndin Poslužlte se spodnje naročilnice: NAROČILNICA Obvezno se naročam na dokumentarno publikacijo Iz knjige »AULA IV* (Ponatis iz Primorskega dnevnika) Cena 500 lir ali 10 Ndin Publikacijo mi pošljite: po povzetju, teko da bom plačal ob prevzemu na pošti, ali kot navadno tiskovino po pošti, s priloženo poštno položnico, s katero bom nakazal denar. (Nepotrebno prečrtajtel) Kraj in datum Podpis I I I! tl < sc 2 O cz < 2 > O in < 2 I I 1 i o j? J % . f | I O UNIVERZIADA ZAČELO SE JE ATLETSKO TEKMOVANJE Šarafutdinovu in Nemethu prvi kolajni v atletiki Nizozemska prva v ženskih teniških dvojicah ■ Jugoslovan Djurovic osvojil četrto mesto v metu kopja - A res e postavil nov rekord iger v izločilnih tekih na 1500 m TURIN, 2. — V prvem dnevu atlet-1 h tekmovanj so pod '*li le dve ?ati kolajni. V teku na 10.000 m je osvojil trenutno najboljši sorski dolgoprogaš Šarafutdinov, *! Je ves čas sledil mlademu An-Lanu in ga v zadnjih 200 m TOtil za sabo s štvriistometraškim "?f'Wtom. Tretji je bil drugi An-Tasg, Italijan Ardizzone pa se * uvrstil na dobro 6. mesto s ča-^ pod 30 min. ., metu kopja je bil prvi Madžar ^erneth pred svojim rojakom Csi-F®1- ki sta bila edina atleta z čez BO m. Jugoslovan Dju-j^ch je z metom 76,84 popravil dr-tsvnj rekord in osvojil odlično če-^ mesto. U" teku na 1500 m je Arese v svo- * skupini zasedel prvo mesto s ča- 3’42”, kar predstavlja nov re-, ^ univerziade. V finale se je /'“‘stil tudi drugi Itali.jan Del Buo-medtem ko sta bila oba Jugo-J®vana Grahovac in Djordjevič izmena. Karasi je bil v svoji izločilni sku-5. s časom 10”5 in se je s tem vrstii v polfinale, Italijana Preato-j1 >n Zandano pa sta bila izloče-■ ■ Najboljši čas v izločilnih tekih f dosegel Kubanec Montes z 10”3. ,SM čas je dosegel tudi drugi Ku-anec Triana. , "»Pie: • Nemeth MVkloš (Mad.) 81,94 m , Csik Jossef (Mad.) 80,32 m . 3aloszynski S. (Polj.) 79,84 m Ujurovič Nedo (Jug.) 76,84 m , McSorley John (VB) 75,96 m i Schmidt Bill (ZDA) 75,56 m Vilenski Miltčo (Bol.) 75,54 m Taiion Fernando (špa.) 75,48 m i [H.000 m: , Šarafutdinov Rašid (SZ) 29’02 ’2 , Lane Jack (VB) 29’08"8 Tagg Michael (VB) 29’22”2 , j^alsh Donal (Irska) 29’31'6 L' Otsuri Keniči (Jap.) 29'42'’2 1 Ardizzone Giuseppe (It.) 29'52” Julio Quevedo (Gva.) 30’05”8 Nuerkle Dick (ZDA) 30’14"2 Schu Helmut (Nem.) 30’22” Italijan Cindolo je bil 12. Tenis Jj^nes so podelili tri kolajne v ‘^kih, ženskih in mešanih dvo-V moških dvojicah sta zrnati* Japonca Saka* in Kamivazumi, j v finalu odpravila sovjetsko 3eo Lejus in Volkov v petih -se-7:5, 2:6, 6:3, 5:7, 6:0. Ameri-v na Owens in McNair sta dobila ‘tnalu za tretje im četrto mesto bronasto kolajno. Zlato kolajno v ženskih dvojicah sta si priborila Nizozemki Bakker in Zvvaan. V srečanju za prvo in drugo mesto sta premagali japonski sestri Savamatsu. Za italijansko mešano dvojico Maioli - Nasuelli je upanje na bronasto kolajno šlo po vodi. Odpravila sta ju namreč Američana Schallau in Owens, ki sta se torej uvrstila na tretje mesto. Prvo mesto sta osvojila Parmas in Lejus (SZ). Izid finala za prvo in drugo mesto: Parmas - Lejus — Young - Pollard (Avstralija) 6:4, 6:3. Sabljanje V borbi z mečem je osvojil prvo mesto Sovjet Baramanov pred Italijanom Gramierijem. Tretji je bil Madžar Osztrics. Košarka Tudi Jugoslaviji je uspelo uvrstiti se v finalno kolo košarkarskega turnirja skupno z ZDA, ki je veliki favorit tega tekmovanja, s SZ in Kubo. V odločilni tekmi je jugoslovanska študentovska reprezentanca premagala Bolgarijo s tesnim izidom 90:88, potem ko je ob koncu prvega polčasa vodila z dokajšnjo prednostjo 48:39. Junak srečanja je bil Kapičič, ki je dosegel 38 točk. Drugi najboljši strelec je bil Geor-gijevski z 22 točkami. V finalnem kolu ženskega turnirja pa so danes zabeležili te izide: Bolgarija — Romunija 72:36 SZ — Bolgarija 65:42 Romunija — Poljska 62:39 Telovadba Začasna lestvica ženskega gobo ja: L Petrik Larisa (SZ) 2. Hčegolkova Tatjana (SZ) 3. Goleneva Valentina (SZ) 4. Inoue Noriko (Jap.) 5. Krasnevitč Trina (SZ) 6. Suzuki Kazujo 7. Banfai Agnes (Mad.) 8. Inadani Seiko (Jap.) 9. Hasegava Takako (Jap.) Manuela Gagetta je bila 25. 33,30 točke. mno- 38,55 38.50 38,15 37,65 37.50 37,30 37,00 36,90 36,80 Kip, izmed katerih sta dve sestavljeni izključno iz slovenskih igralcev, to sta: «A1 Cavallino* in «Ca-stello di Rubbia*. Ekipe so razdeljene v dve skupini. V prvi so: »Castello di Rubbia», «A1 Friuli» iz Gradiške, «Da Elio», «Ardita». V drugi skupini pa so: «A1 Ca vali i-no», «Maircomato», «Spritz» in «Vir-tus». V ponedeljek so odigrali dve tekmi prve skupine in rezultati so bi li sledeči: «Da Elios — «Ardita» 2:0 (15:8, 15:10»; «Castello di Rub-bia» — «A1 Friuld» 2:1 (14:16, 15:11, 15:8). P. R. Danes se začne v Zagrebu 4. etapna dirka Alpe-Adria Proga tega tekmovanja je razdeljena na sedem etap ZAGREB, 2. — Jutri bo na sporedu prva etapa 4. kolesarske dirke «Alpe - Adria*, ki bo letos potekala od Zagreba do Ljubljane, preko Maribora, Celovca, Bleda, Paulara, Trsta in Reke. Kolesarji bodo morali jutri prevoziti 140 km dolgo progo od Zagreba do Maribora. Start bo ob 13. uri (po jugoslovanskem času). Staj?-talo bo 8 jugoslovanskih, 3 italijanske, 2 avstrijski ter po ena češkoslovaška in madžarska ekipa. Dirka je razdeljena na 7 etap in se bo zaključila 8. septembra v Ljubljani. Etape: Četrtek, 3. septembra: Zagreb Maribor (140 km); petek, 4. septembra: Maribor -Celovec (128 km); petek, 4. septembra: Celovec - Bled (63 km); sobota, 5. septembra: Bled - Paula-ro (144 km); nedelja, 6. septembra: Paularo -Trst (161 km); ponedeljek, 7. septembra: Trst -Opatija (73 km); torek, 8. septembra: Reka - Ljubljana (180 km). Kot vidimo, bodo prišli kolesarji 6. septembra tudi v naše mesto, od koder bodo naslednji dan odrinili proti Opatiji. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimniiMii KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Na skupnih pripravah v Domžalah so se borovci naučili mnogo novega Pri openskem Poletu trenirajo trenutno kar štiri peterke Odbojkarski turnir goriskih kavarn V ponedeljek se je na igrišču «Stella Matutina* v Gorici začel odbojkarski turnir kavarn. Na tem turnirju nastopa osem e- Tokrat bomo obravnavali: 1. Borovci so se vrnili iz Domžal 2. Poletovci vestno trenirajo Skupni trening V nedeljo so se Borovi člani in mladinci vrnili iz Domžal, kjer so bili na skupnem treningu teden dni. Trojen je bil namen tega treninga: 1. tehnična priprava, 2. utrditev občutka za skupnost, 3. vzpostavitev prijateljskih odnosov s slovenskimi društvi. Na splošno je potekalo vse v najboljšem redu in vsi igralci so se pohvalno izrazili o tej izkušnji. Tehnična priprava Trener prof. Mari je vodil tehnično pripravo članov in mladincev po naslednjem načrtu: zjutraj dveumi trening (telesna priprava in cpilje-nje» osebne tehnike); popoldne ponovno dveurno delo (osebna tehnika in taktika). Treningi so bili dokaj koristni, kajti splavi* so že po četrtem dnevu dčlčridobro zaigrali proti Domžalam, Poleg tega so naši tudi morda prvič dojeli važnost premišljene ig^č. lW" Po treningih so imeli tudi teoretično uro, ki je služila za to, da so se igralci seznanili s splošnimi osnovnimi prvinami in igrami, ki jih bodo uvedli v bližnjem prvenstvu. Prijateljsko vzdušje in tekme Teden dni skupnega treninga pomeni tudi teden dni skupnega življenja. Borovci so imeli tako prilož- ,iiml :§|| IKiiSSifS ^•ftnne Jones lepa kanadska peterobojka, nastopa tudi na univerzladi v Turinu. Dosegla je dobra rezultata v daljini in v krogli Košarkarski odsek ŠZ BOR obvešča, da so treningi naraščajnikov vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od 8.30 do 10. ure na odprtem igrišču stadiona »Prvi maj* v Trstu. Kmalu se bodo začeli treningi mi-nibasketa. nost, da se ustvari med njimi pravo prijateljstvo, ki je za vsak skupni špo$ bistvene važnosti. In prav to prijateljsko vzdušje, ki se je rodilo med igralci, se je odražalo potem tudi' v tekmah. Ta je nedvomno ena-najuspešnejših-pridobitev na teh pripravah. Žal so morali predstavniki domačega društva Domžal, ki so bili izredno prijazni, odložiti predvidena izleta po ljubljanski okolici zaradi slabega vremena. Poleg treningov so splavi* odigrali tudi več prijateljskih tekem in so zabeležili naslednje izide: Člani Domžale — Bor 73:63 (30:29) Bor — Zagorje 54:42 (28:22) Jesenice — Bor 65:61 (32:29) Mladinci Domžale — Bor 50:49 (23:22) Bor — Jesenice 44:40 (23:20) Med člani je bil gotovo najboljši v vseh treh tekmah center Silvan Ambrožič, ki je skupno dosegel 60 točk, to se pravi 20 točk v vsaki tekmi. Moštvo je na splošno zadovoljilo s prikazano igro, zelo dobro je igralo proti Domžalam, ki nastopajo v 2. zvezni jugoslovanski ligi. Mladinci so močno napredovali tako v obrambi kot v napadu. Žal pa se je na treningu poškodoval Livij Pertot, ki se je začel vračati v nekdanjo dobro formo. Poleg treningov in tekem pa so skušali naši igralci vzpostaviti stike z mnogimi slovenskimi ekipami. Vsa društva, s katerimi je naša ekipa prišla v stik (Domžale, Zagorje, Jesenice, Tolmin, Slovan, Kamnik, itd.), radevolje sprejela vabilo za medsebojno sodelovanje. V ST. CATHARINESU V KANADI 120 posadk iz tridesetih držav na svetovnem veslaškem prvenstvu ST. CATHARINES, 2. - Na u-metnem veslaškem prekopu pri St. Catharinesu v Kanadi (Ontario), se je danes začelo 3. svetovno veslaško prvenstvo, katerega se udeležuje 120 posadk iz 30 držav. Med nastopajočimi sta tudi Jugoslavija in Italija. V nekoliko vetrovnem vremenu so bile prve na sporedu kvalifikacijske vožnje v četvercu s krmarjem, v katerih pa se niti Jugoslavija, niti Italija nista neposredno uvrstili v polfinale in bosta tako morali opraviti še repesaže. V polfinale se je namreč uvrstila le zmagovita posadka vsake skupine. Današnji rezultati so bili naslednji: ČETVEREC S KRMARJEM Prva skupina: 1. Nizozemska 6’29”22 2. Avstralija 6.29"74 3. Brazilija 6’35"61 4. ZDA 6’36”28 5. Švedska 6’49"90 Druga skupina: 1. V. Nemčija 2. Nova Zelandija 3. Norveška 3. Švica 4. Argentina 5. Kanada Tretja skupina: L V. Nemčija 2. Poljska 3. ZDA 4. Norveška 5. Mehika 7’09”01 7’20"52 7’23”48 7’03”73 7’06"12 7’08"93 7’22”61 7’44”81 Gimondi, ob navdušenem ploskanju številnega občinstva, ki je vodil v zadnjih dveh od 50 krogov, ki so jih morali kolesarji opraviti. Ker pa je prej zgubil nekaj dragocenih točk. se je uvrstil šele na tretje mesto. Tekmovanju je prisostvoval tudi Gino Bartali, ki ga je športno občinstvo toplo pozdravilo. 4. Francija 5. Danska Tretja skupina: L V. Nemčija 2. SZ 3. V. Britanija 4. Italija 5. Japonska Četrta skupina: 1. Švica 2. Argentina 3. Jugoslavija 4. Kanada DVOJEC BREZ KRMARJA Prva skupina: 1 SZ 2. Z. Nemčija 3. Avstrija 4. V. Britanija 5. ČSSR 6. Neva Zelandija Druga skupina: 1. Nizozemska 2. Avstralija 6’22”83 6’26”25 6’27"86 6’32”51 6’42”92 6’27”24 6’30”6I 6’40”21 6’46”24 6’51”09 6’29”04 6’30”98 6’41”01 7’03”37 V TOREK ZVEČER Franco Bitossi zmagovalec kolesarske dirke v Gorici Nočna kolesarska dirka po gori-ških ulicah, pretekli torek zvečer, je bil velik športni dogodek za Gorico . To je bilo videti tudi po udeležbi občinstva, računajo da je krožno dirko gledalo nad 15 tisoč ljudi, predvsem mladih, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju najboljših italijanskih kolesarjev. V začetku je grozil dež »n je res padlo tudi nekaj kapljic, potem pa se je vreme izboljšalo in prireditve ni motilo. Prvo nagrado, katero je prispevala za zmagovalca nova trgovina čevljev (ki bo prihodnji teden začela poslovati v Gorici), si je pri boril Bitossi, ki je prišel proti vsakemu pričakovanju na cilj pred Merckxom. KOŠARKA Goriški Spliigcn začel z rednimi treningi V torek, 1. septembra, so se začeli treningi peterke Splllgen. Igralci so se sestali v telovadnici Gm-nastice. Med njimi ni bilo trenerja Mac Gregorja, ki- je moral zaradi nekega nesporazuma več časa o-stati na beneškem letališču. Med novimi igralci je bil prvič na goriškem sedežu tudi Benečan Spezzamonto. Med drugimi so bili tudi Miloni iz San Donaja, oba Benečana Pasetti in Ardessi, Vi-demčan Flebus in Goričani Co-melli, Pieric, F. in G. Devetag ter Gori. S temi so trenirali tudi Leon, Fahbricatore in Bramuzzo, ki branijo sicer barve manjših goriških društev, a bodo lahko z ostalimi igrali v B ligi. P. R. 6’54”21 7’03”86 7’05"98 7’10”35 7’15”60 7’27”70 7’04”41 7’06”75 Poletovci na delu Poletovci so začeli s treningi. Pod vodstvom trenerjev Adriana Sosiča in Sergija Tavčarja trenirajo kar štiri ekipe (naraščajniki, nara-ščajnice, dečki in minibasket). Dekleta in fantje so se z navdušenjem oprijeli dela, kar nam je zagotovil tudi Tavčar: «Da, navdušenje je precejšnje. Vsi z zaupanjem gledajo na bližnja prvenstva, pri tem pa se seveda zavedajo, da je edina pot do dobrih izidov požrtvovalen treningx>. ■»Bližnji program?* ■»Nadaljevati s treningi. Konec sep tembra bomo tudi mi — kot Bor — odpotovali v Ljubljano, kjer bomo na skupnem treningu teden dni. Poleg tega mislimo odigrati tudi kako prijateljsko tekmo. Na primer s Sežano». »Ali sta s Sosičem preobremenjena z delom?* «Da, precej dela je s štirimi ekipami. Zato moramo poskrbeti, da se bo lotil treniranja minibasketa kak naraščajnik.* b. I. ■iiiiiiiiiiiiniiiiiimMiiMimiimiumiHimMHHMiiiiiHitimMUiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiimtiiiiiitiMmnMtMMitMin, V NEDELJO, 13. SEPTEMBRA V GLINŠČICI Odkritje spominske plošče padlim slovenskim planincem Ploščo bodo odkrili na pobudo SPD Trst Pravzaprav je dospel prvi na cilj I iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiHMimiiiHmmiiMimimtiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiHiHimiMiiiiiiiiniiimiinimiiimiiiMi Z ODBOJKARSKEGA TURNIRJA ZARJE OBVESTILO Zaradi sprememb na turnirju sklicuje prirediteljski odbor 4. mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja za trofejo Sokola, sejo odbora. In sicer v petek, 4. t. m. ob 20.30 na društvenem sedežu v Nabrežini. OJ od (W,i > Sokol je bil po zmagi nad Borom eden izmed favoritov tev prvega mesta. Na sliki vidimo prizor s tekme Bor Letos, ko slavimo 25-letnico osvoboditve, 40-letnico ustrelitve bazoviških junakov in 50-letnico požiga Narodnega doma v Trstu, je sklenilo tudi Slovensko planinsko društvo iz Trsta počastiti spomin v NOB padlih slovenskih tržaških alpinistov. Na pobudo SPDT je znani tržaški slikar Jože Cesar izdelal osnutek spominske plošče, ki jo je nato vlilo v bron neko videmsko specializirano podjetje. Ploščo, z imeni padlih planincev Tezeja Šavrona ter Dolfa in Justa Blažine. bodo vzi dali v Glinščici, kjer jo bodo odkrili 13. septembra, ob dnevu planincev. Ob odkritju bo imel slavnostni govor osebni prijaieli vseh treh padlih planneev, Lojze Hrovatin. SPDT sporoča, da bo zbor vseh. ki se bodo udeležili slavnostne o tvoritve, 13. septembra ob 9. uri v Glinščici pri planinski koči. od koder bo skupni odhod pod greben Malega Krasa. Po slovesnosti, ki bo ob 9.30, bo izlet vseh prisotnih na vrh Malega Krasa. Vodstvo SPDT vabi vse slovenske organizacije v zamejstvu, zlasti športna društva, pa tudi primorske planince z obeh strani meje, da se slovesnosti udeleže v črm večjem številu. NOGOMET Nekaj včerajšnjih nogometnih izidov: ITALIJANSKI POKAL Milan — Varese 4-0 PRIJATELJSKA SREČANJA Poljska — Danska 5; o Juventus — Roma 3:0 Eioreniina — Crvena zvezda 2:2 POKAL POKALNIH PRVAKOV Purtizani (Albanija) — Tvida-berg (Šved.) g Gottualdov (ČSSR) — Bohe-mians (Irs.) 2:2 Twente (Niz.) — AEK (Grč.) 1:0 ITALIJANSKO-ANGLEŠKI POKAL Bologna — Manchester City 1 Po tekmi so se vse ekipe postavile pred objektiv našega fotoreporterja za spominsko sliko Partizan iz Pulja in Zarja sta sc po končanem turnirju podala k spomeniku bazoviškim žrtvam In počastila njih spomin s enominutnim molkom MLADEN OLJAČA:_________ C K OZARA v Prevedel: Severin Šali m “Nemčija je vojno že izgubila,« Je mračno rekel Ditter. ji ^a te vojne je bila zapečatena pred Moskvo, na ruskih “So vsi Nemd v to prepričani?« ]& “Nesreča je v tem, da večina Nemcev še verjame v Hitler-c! in zmago,« je rekel Ditter. «In prav to me spravlja v jJfP. In prav to me prepričuje, da bo ta vojna požrla še SK^one človeških teles in zavila v črnino naše matere, se-in žene.» (j. “Bova zaspala?« je vprašala Matilda, ker se Ji Je zdelo, L, Je major spet nagnil steklenico in da pije brez mere, L ^or mu grlo sprejme In drobovje prenese. In tega se bala. ftToda major Ditter je stopil s postelje in se zavit v mrak k tihotapil k divanu, na katerem je ležala Matilda. Roke so Prodirale v temo, v neznano. Dotipal Je odejo, pod katero je slutil dekliško telo, vitko im mlado. Stegnil Je roko In se dotaknil obleke. «Kaj počenjate, prosim vas, kaj hočete?« je vprašala Matilda, kot da se opravičuje, ker ga mora zavrniti in razočarati «Gospodična, jaz vas obožujem...« Zazdelo se ji Je, da Je Ditter zajokal Zagledala je črn lik pred divanom. Ditter je klečal kot vernik pred oltarjem, s sklenjenimi rokami. «Ostala bom v sobi samo pod pogojem, da se do mene vedete spoštljivo,« Je rekla Matilda. «AU ml niste rekli, da nemški oficirji...« ((Nemški oficirji so zmeraj viteško ravnali z ženskami,« Je rekel Ditter, klečeč na tleh. «In jaz se ne mislim izneveriti tej častni tradiciji. Rad bi vam povedal samo to, da vas obožujem.« «To bi ml lahko povedali tudi s postelje,« je rekla Matilda in sd potegnila rjuho do vratu. Tresla se je. čeprav Je bil Ditter videti ganjen, kot človek, strt od žganja in želje, ki ne more biti zadovoljena, se ga je vendar bala. Bila je pred njim, na dosegljaj, goloroka in brez moči. Lahko bi storil, kar bi hotel. Toda major Ditter ni napadal. Klečal je s sklenjenimi rokami kot vernik, ki moli. Potem je vstal. Nekaj trenutkov Je stal negibno, nato se je umaknil na svojo posteljo. «Tega vam nikoli ne bom pozabila,« je rekla Matilda. «Hvala vam major, resnično ste poštenjak.« «Clovek sem, ln samo človek bi rad ostal,« je vzdihnil Ditter, kot da je spustil v grob krsto z mrličem. Matilda je v strahu pogledovala izpod rjuhe, toda major se ni premaknil na postelji, ni več pil, ne govoril. Kmalu je zaslišala njegovo dihanje. Zaspal je in glasno dihal, ali se vsaj pretvarjal, da spl. Se zmeraj previdna, Je poslušala, čakala. Toda ni se zganil. Namesto nadlegovanja, davljenja in pretepa z njim Je poslušala njegovo mimo dihanje. Drugi dan sta se po isti cesti z avtomobilom odpeljala proti Dubdcl. Gledala sta se kot davna znanca in stara prija telja. če bi ne bilo mrkega šoferja Bavaroa, Id je vlekel na ušesa, bi se vedro in prijateljsko pogovarjala. Tako pa sta morala molčati kot prejšnji dan. Domenila sta se samo o srečanju v Zagrebu, kamor bo major, če mu bo sreča mila, odpotoval čez sedem dni. Matilda Je bila vesela, da se vrača proti Kozarl, obenem pa se je bala srečanja z ustaši. Morala bom zbežati, je pomislila. Rekla bom Ditterju, naj ustavi na primernem kraju, rekla bom, da mi je slabo, šla za trenutek iz avtomobila in izginila v gozd. Tedaj pa Je zagrmelo... Ditter je zavpil, avtomobil se Je ustavil. Major Je skočil s sedeža, odprl vrata in stekel za šoferjem, ki je že bežal po jarku od cesti. Skakala sta, padala, vstajala in spet tekla, nato pa planila v grmovje ob cesti. Okrog njiju je grmelo. Matilda Je zagledala prve napadalce. Bili so kmečko oblečeni, nekateri so imeli puške, nekateri sekire in kole. Slišala je tudi vpitje. Stopila je iz avtomobila in dvignila roke. «Se vdam!« je kriknila. «Ne streljajte! Jaz sem vaša.« «Mahni Jo, mater njeno ustaško!« Je nekdo zavpil. Okrog avtomobila se Je zakadilo. Iz dima, kot iz oblaka megle, je prihrumela množica s puškami, sekirami in gorjačami. Planili so na dekle, ki se ni poskušala braniti in Je imela roke nad glavo, znamenje, da se vda. «Kako je lepa, slava ji ustaška!« je kriknil eden od napadalcev in zamahnil z gorjačo. DRUGA KNJIGA Na Kozari grob do groba, traii majica sina svoga... (Narodna pesem) V dolini, med obreijem, stoji samostan iz rezanega kamna, z visokim tvonikom, na katerem se vzdiguje križ: podoben je bitju, ki je šlo v gozd, nato pa zgrešilo pot, se ustavilo in potajilo v vrtači zraven potoka. To je Moštanica. Kot pove staro poročilo, so samostan zgradili menihi Ne-manjiči, ki so pred mnogimi stoletji prišli iz Raške, odkoder so zbežali pred Turki, in prinesli s seboj mašna oblačila, ikone svetnikov, relikvije in verska znamenja. To so prav taisti menihi ki jih je bilo na stotine in s katerih imeni sta povezana samostana Gomjenica in Rmanj, in s katerimi so iz daljne Raške prišle zgodbe o izgubljenem cesarstvu na Kosovem in o roki srbskega kneza Lazarja. Po drugih virih je bil samostan zgrajen kasneje, v 15. alt 16. stoletju, morda še pozneje, po vzorcu nemanjiških cerkvenih poslopij, nate pa bil v dobah težke zgodovine nekajkrat porušen, požgan, spet zgrajen in spet opustošen in osramočen, kot ena od utrdb v stoletnem boju tega naroda... Pred samostanskimi zidovi, na vzhodni strani, je pobočje poraščeno s praprotjo, tamariso. malinov jem, glogom, osatom, trpotcem in jegliči. V skalovju pod koprivami, ob izviru bistre vode, ki vre iz hriba, stoji spomenik hajduku Peciju, čigar telo so po porazu bosensko-hercegovske vstaje leta 1875 na skrivaj prinesli iz Slavonije in ga neko noč pokopali tukaj, potem ko je deset let počival onkraj Save, v drugem cesarstvu. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. »v. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2/°' Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski ' finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 5 beseda. Oglasi za tržaSko in goriSko pokraiino se naročajo pri ®Pr Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italian Izdaja in tiska ZTT•Tt,, 3. septembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko PO TREH NOČEH IN DVEH DHEH ISKANJA PRI P0V0LETTU (VIDEM) KARABINJERJI NAŠLI ŠE ŽIVO 13-LETNO UGRABLJENO DEKLICO Deklico je ugrabil 26-letni mladenič iz Martignacca - Mlada Luisa ni utrpela hudih telesnih poškodb, pač pa močan živčni pretres - Zdravniki sumijo, da jo je ugrabitelj tudi posilil časa jo je privezal k drevesu, sam pa se je odpravil v vas po hrano, katere je deklica zavžila bolj malo, ker mladenič ni imel denarja. Tako je bila danes zjutraj deklica tudi lačna in žejna in ne samo ranjena ter prestrašena. Točneje ni znala povedati, kaj jd je mladenič še naredil. Zdravniki sklepajo, da jo je tudi posilil. Mladenič je 26-letni Giorgio di Le-nardis iz Tavagnacca pri Vidmu, kjer je živel z očetom. Mati mu je umrla pred nekaj leti. Mladenič je sicer piod vojaško obveznostjo, zapustil pa je vojašnico v Cuneu 6. avgusta. Nekaj podobnega je že naredil januarja, toda ujeli so ga in zaprli za šest mesecev. Opravka je imel s policijo še pred časom zaradi manjših zakonskih prekrškov. Tudi «500», ki jo je uporabil za ugrabitev je bila ukradena. Mladeniča so po daljšem zasliševanju na karabinjerski postaji v Fagagni priprli v isti vojašnici. Dolžijo ga: dezerterstva, ugrabitve mladoletnice, pohotnih dejanj, posilstva, poskusa umora, tatvin, ponarejevanja dokumentov, kraje vojaškega materiala in nedovoljenega posestva orožja. Ko se je vzdušje pri Tomasino-vih pomirilo, je oče odkril, da je prispelo pismo ugrabitelja, ki je zahteval milijon lir odkupnine za u-grabljeno dekletce. Pismo je napisal lastnoročno. Starši bi morali izročiti denar danes popoldne ob štirinajsti uri. Slika Luise Tomaslno, ko je bila stara 10 let VIDEM, 2. — Po štirih dneh | Nekaj trenutkov kasneje so dospe-vztrajnega iskanja so končno naš- li karabinjerji, ki so obkrožili po- li 13-letno dekle Luiso Tommasi-novo iz kraja Belvedere di Povo-letto pri Vidmu. Deklica, ki je izginila od doma v soboto zvečer je sedaj v bolnišnici, zaradi lažjih ran in živčnega pretresa. Kakor smo že v preteklih dneh javili, je pri iskanju dekleta sodelovalo približno 200 oseb, med katerimi je bilo mnogo karabinjerjev, lovcev, prostovoljcev in sorodnikov dekleta z nekaj policijskimi psi. Včeraj je iz Padove dospel tudi načelnik kriminalnega odseka za Furlanijo - Julijsko krajino dr. Chiodino, ki je prevzel vodstvo preiskave, in pet izvedencev, ki so pomagali krajevni poVciji pri pregledovanju celotnega področja okrog Povoletta. Pri iskanju je sodeloval z največjo vnemo tudi 38-letni oče Tardsio Tommasino. Po trdi nočeh in dveh dneh iskanja je danes zjutraj vse zajel že obup. Mati 34-letna Mirella Rizzotti je včeraj tudi govorila po televiziji in prosila ugrabitelje — to je bila najbolj verjetna možnost, o kateri je bila prepričana tudi policija — naj ji vrnejo • hčerko. V teh dneh je po lici ja zbrala mnogo pričevanj, ki pa niso bila vsa verodostojna. Tako je včeraj 12-letni deček Stefan Makovich, ki je pripadal skupini ciganov, povedal policiji, da je o-pazil bel avtomobil s plavo streho z videmsko registracijo, v katerem je sedel starejši moški. Deček je v avtu opazil okrvavljeno blazino, Tudi to pričevanje ni nudilo policiji posebnega sledu. Danes zjutraj pa se je celotna zadeva srečno zaključila. Zaslugo ima pri tem 52-letni lovski čuvaj Emesto Facile iz Fagagne. Pregledoval je gozdnato področje pri Fagagni, ko je opazil beli avtomobil «500», v katerem sta sedela mladenič in deklica. Zazdela sta se mu sumljiva. Približal se je avtu in velel vozniku, naj izstopi. Pregledal je avto in videl- v njem orožje. Opazil je tudi prestrašeno dekletce, ki je sedelo na zadnjem sedežu. Vprašal jo je, kako ji je ime. Povedala je z jasnim, čeprav tresočim glasom, da je Lujsa Tomasino Čuvaj je tedaj ukazal mladeniču, v katerega je še vedno meril s pištolo, naj sede v avto, sedel k njemu in mu ukazal naj vozi do karabinjerske postaje v Fagagni. Mladenič je pa zelo ostro reagiral, Vzel, je revolver in sprožil proti Facilu. Ranil ga je v obraz, na srečo dovolj lahko. Drugi strel je zadel v avtomobilska vrata. Naglo je tedaj zavrl vozilo, skočil na cesto in stekel v gozd. čuvaj je streljal za njim, toda ni ga zadel. dročje in s psi izsledili mladeniča, ki se je skrival v gozdu. Malo Luiso so odpeljali najprej domov, kjer ji je vaški zdravnik nudil prvo pomoč, nato pa v bolnišnico. Dekle je imelo lažjo rano na desnem komolcu. V pretrganih stavkih — deklica je namreč utrpela močan živčni pretres — je povedala, kaj se ji je pripetilo. Mladenič jo je srečal na poti, ko se je vračala s kolesom domov. Da bi jo ustrašil je najprej ustrelil vanjo, nato pa jo je še podrl z avtom. Prestrašena je Luisa SčjJla k tličtou y avtu in odpeljala sta se v gozd, kjer_ je preživela tri grozne dni. Od časa do Preiskava v Dubrovniku proti alžirskim ugrabiteljem DUBROVNIK, 2. - Okrožno javno tožiTstvo v Dubrovniku sodi, da so trije alžirski ugrabitelji letala s svojim ravnanjem spravili v nevar nost življenje potnikov in člane posadke in s tem storili dejanje kaz-nrvo po členu 2C6 jugosio anskega kazenskega zakonika. Zato je sodnik ki .je doslej vodil preiskavo poslal' tožilstvu predlog, da proti ugrabiteljem. sproži zadevno preiskavo. Zadevo je zaupal občinskemu sodniku Ant#, Ruskoviču. Imena ugrabiteljev se na njihovo zahtevo, češ da se boje da bodo alžirske obla- sti uvedle represalije proti članom njihovih družin, če bi zvedele za njihova imena, še vedno drže v tajnosti. V Alžiru je bilo objavljeno uradno poročilo v katerem ie rečeno, da sta vsaj dva gusarja alžirska državljana. Gre za 25-letnega El Lajachi Allua ter 23-letnega Mohameda Šalah Tuatija. Oba obtožujejo, da sta ukradla 15.000 din. Delala sta pri državnem železarskem podjetju. Neuspešen pobeg Michela Rohana TEL AVIV, 2. — Michel Rohan. avstralski državljan, ki je zažgal mošejo Al Aksa in je bil zaprt v telavivski umobolnici, je poskusil zbežati. Pobeg iz sicer dobro zastražene umobolnice mu je le delno uspel, kajti kmalu nato so ga izraelski policisti ujeli, ko je skušal doseči v nekem kibucu dekle, v katero je bil zaljubljen in ji ie bil zagotovil, da bo iz nje naredil jeruzalemsko kraljico. Končana gladovna stavka za razporoko RIM, 2. — člani radikalne organizacije za uvedbo razporoke v Italiji, LID, med katerimi je tudi dr. Marco Panella, so prenehali gladovno stavko, ki je trajala že 24 dni. Prekinili so jo, ko so jim predstavniki laičnih strank zagotovili, da ne bodo dovolili odlaganja glasovanja o Fortunovem zakonu, ki bo 8. oktobra v senatu. Prejeli "o tudi zagotovila, da bodo lahko nemoteno organizirali shod za razporoko v Rimu 20. septembra, ob obletnici padca papeškega Rima, Na generalni avdienci je iučal kamenje na papeža RIM, 2. — Davi ob 10. uri je papež Pavel sprejel v Gastedigan-cbdlfu, Soot navadno vsako sredo, sedem tisoč vernikov. Med temi je bili neki moški, ki je nenadoma potegnil izpod suknjiča vrečico s kamenjem ter zalučal dva kamna proti papežu. Moški je bdi na levi strani dvorane. Kamna ata priletela v neka vrata in nista povzročila nobene škode. Papež se sploh ni zavedel, da se je zgodilo nekaj nenavednega. O dogodku ga je malo pozneje obvestil njegov osebni tajnik. Dva duhovnika sta medtem prijela «atentatorja» ter ga izročila žandarjem, ki so ga odpeljali v zdravniško ambulanto in pozneje na neko rimsko kliniko. Domnevajo, da se je moški prikradel v dvorano v CasteJgandol-fu, ker se mu je posrečilo pomešati se s skupino vernikov. Kot je znano, so avdience ob sredah javne, a verniki prihajajo v dvorano v skupinah. Zandarjl pregledajo samo listine vodij, ki odgovarjajo vsak za svojo skupino. Pozneje se je zvedelo, da je moški, ki je zalučal kamna proti papežu 35-letni Luigl Giuseppe Don-no iz Coriigliana d’Otranto (Lec-ce). Njegova mati je povedala, da je sin nekoliko zmešan. Raje bi svojčas hotel ostati v vojni mornarici, kjer je služil kot radiotelegrafist. Ker v domačem kraju ni potem našel nobene zaposlitve je odšel za nekaj časa v Rim in potem v Švico in v Zahodno Nemčijo, kjer je delal kot strugar. Nato se je vrnil v domači kraj, kjer pa spet ni mogel najti nobene zaposlitve. Baje je že enkrat prej šel v Rim, kjer je nameraval prositi papeža, da bi mu pomagal. Pravijo, da je Domino svojevrsten čudak. Ljudje so ga srečavali ob najbolj poznih urah, ko se je peljal neznano kam s kolesom. Mati je pristavila, da sin ni imel nikjer obstanka. Sedaj si želi, da bi ga pridržali v kaki umobolnici, ker bi se mu sicer lahko zgodilo še kaj hujšega. PO NEUSPEHU XXXI. KINEMATOGRAFSKEGA FESTIVALA Organizatorji morajo spremeniti celotno strukturo festivala BERGAMO, 2. — V dolini Serlna je neki lovec streljal fazane, ustrelil pa je 40-letnega župnika Dome-ndca Avogarda, ki je z okna svojega župnišča občudoval panoramo. Zmeden je župnik ostal pri oknu, ko je odjeknil še drugi strel, ki ga Je spet zadel. Hude poplave na Filipinskih otokih MANILA, 2. — Hude poplave na Filipinskih otokih so povzročile najmanj 14 žrtev. Podatke je javil danes predsednik Filipin v posebnem poročilu, s katerim je tudi oklical izredno stanje. Posebno hude so poplave v zapadnih predelih. V kraju San Jukn - Rizal je moralo zapustili svoje poplavljene domove približno 40.000 prebivalcev. !§gp§!';: ’"7 .......... John Moulder Brown v vlogi 15- letnega Mika v fimu «Deep End» zaključil XXXI. beneški kinematografski (Od našega dopisnika) BENETKE, 2. — Popolnoma jasno je, da so kritike, ki jih lahko izrečemo ob zaključku « nesrečnega » XXXI. mednarodnega festivala u-metniške kinematografije v Benetkah, mnoge in tudi precej ostre, saj je bil letošnji festival odločno negativen. Od sedemnajstih filmov, ki so jih predvajali na tem mednarodnem festivalu, na katerem bi morali nastopati «umetniški filmi*, je res vrednih tega naziva zelo malo filmov, lahko bi jih šteli na prste ene roke in še bi verjetno kak prst ostal. Ob takem zaključku so torej spremembe ne samo nujne, temveč tudi neobhodne kajti še en tak festival bi res pomenil neuspeh, ki bi se ga ne dalo zabrisati niti v več letih. Direktor Emesto Guido Laura je sam priznal, da je tak položaj nemogoč, po izjavah, ki jih je dal po radiu, pa se zdi, da bi bil glavni problem pomanjkljivost finančnih sredstev. Sredstev ie res premalo, da bi lahko primemo plačali sposobne sodelavce in da bi povrnili stroške izvedencem iz drugih držav ki si morajo Ogledati filme in izreči prvo kritiko o njih. PO IZJflVftH PREDSTAVNIKOV MINISTRSTVA Zfl ZDRAVSTVO V Sovjetski zvezi minila nevarnost širjenja kolere Manjše število mrtvih v Astrahanu • Epidemija je rahlo prizadela tudi Odeso in Kerč ZAKLJUČNA RESOLUCIJA MEDNARODNE KONFERENCE 0 KULTURI V sodobnem svetu ni mesta za «kulturni imperializem» Nujnost samoraslega razvoja kulture, boja za mir in sodelovanja MOSKVA, 2. — Glasilo sovjetske vlade «Izves6lja» Je sporočilo danes zvečer, da je v Astrahanu umrlo zaradi kolere nekaj oseh. nOb začetku širjenja epidemije v Astrahanu — piše list — Je zaradi bolezni umrlo manjše številk) ljudi, kd se niso zatekli za pomoč k zdravnikom, ali pa so se zdravili sami.» List ne navaja števila mrtvih ter govori le o «manjšem številu«. Te so prve konkretnejše in Izčpmejše vesti, M jih je posredoval sovjetski tisk v zvezi s širjenjem epidemije sovjetskem jugu. list «Izvestija» je objavil tudi intervju z dr. Pavlovem, ki je odgovorni funkcionar generalnega ravnateljstva za epidemiologijo pri ministrstvu za zdravstvo SZ. Pavlov je v intervjuju omenil, da so zabeležili v Odesi ta v Kerču nekaj ((posameznih primerov kolere«, medtem, ko je bila okužba v Astrahanu «od začetka zelo močna«. Tudi današnje «Izvestlja» potrjujejo, kar je že pisala Jutranja ((Pravda«, da z izjemo teh treh mest niso zabeležili v Sovjetski zvezi drugih primerov kolere. Davi Je «Pravdav) objavila Intervju s pomočnikom mlmiirtra za zdravstvo SZ Avetitoom Burmasma- demdja kolere v Sovjetski zvezi kužbe. Ministrstvo Je na vsak na- pnaJktdičmo likvidirana«. Tudi Bur mazlan je izjavil, da se Je bolezen razširite predvsem na astrahanskem področju ta deloma na področju dveh že omenjenih mest. Zdravstvene razmere so v tem trenutku zadovoljive ta niso zabeležili novih primerov. Minister je nadalje Izdavil, da epidemija ni povzročila motenj v vsakodnevnem življenju prebivalstva. Sprejeti so bili Le določeni ukrepi glede potovanja posameznih turistov, ne pa glede organiziranih skupin. Razumljivo Je, da so ostali v veljavi določeni zaščitni ukrepi profilaktičnega značaja. Pomočnik ministra je pripomnil v tej zvezi, da se morajo cepiti vse osebe, ki potujejo v tujino. Iz njegovih izjav je tudi razvidno, da v Odesi ta Kerču ni bilo človeških žrtev. V Intervjuju je še rečeno, da so vse izkušnje, kd so jih dobili v Astrahanu, Odesi ta Kerču dokazale, da vsi bolniki, ki so pravilno negovani, lahko popolnoma ozdravijo. RIM, 2. — Ministrstvo za zdravstvo je sporočilo v zvezi z glasovi o pomanjkanju cepiva proti kole-sedanje zaloge popolnoma rl, da __________________ zadoščajo za cepljenje oseb, ki so nom.^Minister je izjavil, da je epi-1 najbolj izpostavljene nevarnosti o- »iiniimmHUiiiiiimiiiii.nl.......m,mn...................................................................................... Hudi spopadi med plemeni v Biaku BIAK, 2. — Medtem ko javnost < govori o živčnih plinih, atomskih bombah in vsemogočem modernem orožju, je v nekem zakotnem predelu Indonezije, točneje v vzhodnem Irianu izbruhnila vojna med plemeni, ki se bojujejo še vedno z loki in puščicami, s kamenimi sekirami in s pihalniki, iz katerih streljajo kamene puščice. Na ta prazgodovinski način je izgubilo življenje najmanj 30 ljudi, 18 med enim samim spopadom, vendar so indonezijske oblasti prepričane, da je žrtev mnogo več. Nemogoče pa je določiti točno število žrtev, saj plemena po spopadih zakrijejo trupla bojevnikov med najvišje veje bujnega rastlinstva. Pod takimi pogoji sta nemogoča vsak pregled in popis. Trenutno vlada na pobočjih vrha Daya relativni mir, vendar se indonezijske oblasti bojijo, da bi v kratkem prišlo do ponovnih spopadov. Vojna traja že en mesec, zavzela je celotno gozdnato področje vzhodnega Iriana, bivše nizozemske Nove Gvineje, kjer je dostop težak ali skoraj nemogoč. Do prvih spopadov je prišlo zaradi večjega števila prašičev, ki jih je zaklalo eno od plemen, ki bivajo na tem področju. Posamezni spopadi med manjšimi skupinami ljudi so v kratkem zajeli kar 29 plemen in skupno 10.000 bojevnikov. Nadzornik Ali Hanafi, ki je prvi odpotoval v Biak, da bi skušal vzpostaviti mir, je izjavil, da se bodo neredi verjetno nadaljevali-Začasno jim je uspelo pomiriti plemena s tem, da so odpeljali pet plemenskih glavarjev in da so uničili veliko orožja. Vendar za bojevnike to ne bo predstavljalo posebnega problema: izdelava novega orožja in tudi nadomestitev glavarjev sta razmeroma enostavni. Ali Hanafi je tudi izrazil precejšnjo zaskrbljenost za policijske odrede, ki so jih pustili na tem področju. Nadzorniku so ob odhodu zagrozili, da bodo v primeru neredov tako poškodovali majhno letališče, ki predstavlja edino možnost dostopa na področje, da letala ne bodo mogla pristajati. Dovolj je, da izkopljejo nekaj manjših lukenj. To letališče so zgradili misijonarji, ki do sedaj niso utrpeli nobene škode. Tudi jim ne grozi nobena nevarnost, po drugi strani pa jim ni uspelo, da bi pomirili plemena. Plemena, ki živijo na tem področju so na zelo nizki razvojni stopnji. Kljub trudu misijonarjev, hodijo nagi tudi v največjem mrazu. Ko so glavarji plemen, ki jih je Ali Hanafi odpeljal k morju zagledali veliko modro-zeleno «je zero», so takoj stekli k vodi z namenom, da bi se odžejali. čin pozvalo specializirane laboratorije, naj pripravijo večje količine cepiva. Že sedaj so poslali pristojnim zdravniškim organom potrebni serum za cepljenje 300.000 ljudi. V kratkem bo na razpolago že 1 milijon enot. Ministrstvo pa ne smatra za potrebno Izvajanje množičnega cepljenja. V poštev pridejo le osebe, ki potujejo na okužena področja, ali pa pridejo v stik z ljudmi, ki prihajajo od tam. JERUZALEM, 2. — Danes so zabeležili v Jeruzalemu pet novih primerov kolere. Trije bolndiki so Izraelci, dva pa Arabca. Vseh bolnikov v Izraelu je bilo do sedaj 41, en sam primer pa je bil smrten. CIPER, 2. — Ciprski minister za zdravstvo Je danes prosil Mednarodno organizacijo za zdravstvo (OMS), naj pošlje na otok zdravniške strokovnjake, ki bi pomagali krajevnim zdravstvenim ustanovam pri izvajanju zdravstvenih u-krepov, ki so bili sprejeti do sedaj. Na Cipru še ni bilo nobenega primera kolere. MADRID, 2. — Španska vlada Je sprejela vrsto profilaktdčndh ukrepov za pobijanje nevarnosti širjenja epidemije kolere. Do sedaj so cepili že 600.000 ljudi, strogo pa nadzorujejo vse osebe, ki prihajajo Iz okuženih področij. AKRA, 2. — Gansko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da je včeraj umrl zaradi kolere neki poslovni človek la Toga, ki pa Je malo prej prispel z letalom Iz Gvineje. Glasnik ministrstva Je pristavil da so zdravstvene oblasti cepile njegovo ženo ta sina. Oba sta sedaj v karanteni. Ganske oblasti so obvestile o dogodku Mednarodno zdravstveno organizacijo v Ženevi ter zaprosile za izdatnejšo pošiljko cepiva. Glasnik ministrstva pa je pristavil, da so oblasti sprejele potrebne ukrepe, cepile vse osebe, ki so prišle v stik s pokojnim poslovnim človekom iz Toga ln da ni nobenega razloga za zaskrbljenost. POINTE A PITRE (Guadalupa), 2. — Po uradnem poročilu o poškodbah in žrtvah, ki jih je povzročil ciklon «Dorothy» na otoku Guadalupa je izgubilo’ življenje 43 oseb, od katerih 23 otrok, 73 je ranjenih, 14 pa pogrešanih. Nihče ne upa, da bi lahko pogrešani bili še pri življenju. BENETKE, 2. — Danes se je zaključila mednarodna konferenca o politiki kulture. Predstavniki 87 držav vsega sveta so sprejeli) resolucijo v kateri so razčlenjene najnujnejše naloge mednarodne ustanove UNESCO v prihodnjih desetletjih. V resoluciji se priporoča agenciji UNESCO in državam članicam, naj skrbijo predvsem za reševanje teh vprašanj: krepitev mednarodne izmenjave kulturnih dobrin, postaviti mednarodno kulturno sodelovanje na temelje osnovnih načel mednarodnega prava, krepiti s kulturo in občili dejavnost vseh držav v korist miru in mednarodnega razumevanja, sprejeti potrebne ukrepe za pobijanje proizvodnje, objavljanja in obtoka del, ki ščuvajo na sovraštvo med narodi, na nasilje in na vojno, v primeru vojnih spopadov naj se države izogibajo vsakega dejanja, ki bi utegnilo spraviti v nevarnost kulturne dobrine drugih narodov. Ta so le nekatera priporočila konference v vrsti številnih drugih, ki gredo od nujnosti pomoči nerazvitim državam, za zaščito samoraslo-sti domače kulture posameznih narodov pred tujim vplivom, do večje angažiranosti umetnikov ustvarjalcev pri izvajanju raznih politik kulture. Člani delegacij so v končnem dokumentu soglasno priznali tudi potrebo po enakopravnosti in plemenitosti vsake posamezne kulture, ker so prepričani, da v sodobnem svetu ni več mesta za «kult,umi imperializem*. V tej zvezi pa se je pojavila določena zaskrbljenost zaradi kulturnega vpliva razvitih dežel, kjer se je kultura komerciali-zirala. Ta nevarnost obstaja glede številnih držav Azije, Afrike in Latinske Amerike. Pomembno dognanje konference je tudi v priznanju nujnosti, da se vsaka država zavzame za načrtno politiko kulture. Za vedno so minili časi, ko so se prepuščala ta vprašanja stihijskim družbenim silam. Na drugi strani pa se postavlja vprašanje izdatne pomoči visoko razvitih držav manj razvitim. morajo na vsak način izvesti. Začetek festivala so namreč odložili zaradi požara, ki je uničil del stadiona v Maracanazinhu. Poleg tega je Marzagao izjavil, da so si organizatorji že zagotovili televizijske oddaje o tej manifestaciji za Argentino, Čile, Mehiko, Nemčijo, Luksemburg, Jugoslavijo, Avstrijo, ZDA, Italijo ta Japonsko. Ljudsko štetje v ZDA Priznamo, da je finančni problem res precej važen, vendar po našem mnenju ni bistven. Večjo važnost ima struktura tega festivala in še posebej njen statut, kor bi predstavljalo politične in ne finančne spremembe. Če iščemo J tem razloge neuspeha tega XXXI. beneškega festivala pridemo do zaključka, da so krivi za neuspeh predvsem tisti, ki so s precejšnjo dozo neodgovornosti dovolili, da je položaj leta in leta ogrožal festival in ga letos privedel do dna. ne da bi kaj naredili. Kakor je znano sloni beneški kinematografski festival še vedno na fašističnem statutu, ki je bil sestavljen ob trojstvu» pred 31. leti. Marsikdo je že priznal, da ga je treba spremeniti, to pred daljšim časom. Pripombo smo slišali tudi kasneje in problem je postajal vedno bolj pereč. Celo sedanji direktor je pred enim letom, ko je sprejel odgovornost za XXX. festival, ki se je odvijal tkakor je sam hotel*, zagrozil, da bo odstopil. ,v primeru nespremenitve statuta pred XXXI. festivalom. Dejansko je celotna zadeva potekla nekoliko drugače in statut je ostal kakršen je bil (ne da bi direktor odstopil). Ta statut je tako «demokratičen da vsi, ki so odgovorni za festival, «odgovarjajo* in se morajo izago-varjati* edino pred Bienalo, kar v praksi pomeni pred vlado. S kulturnimi operaterji, s kritiki in s publiko nimajo nobene zveze. Četudi se vsi ti ljudje ne strinjajo z načinom, kako se ta festival odvija, če ga kritizirajo — tudi ostro — nima nobenega pomena: dovolj je da festival ugaja vladi (ki jo lahko zastopajo tudi funkcionarji ministrstva za turizem in prireditve, ki še niso uredili svojega položaja ali svojega odnosa do pravice). Problem torej ni finančnih sredstev. temveč, kdo je ravnatelj festivala. Jasno je, da takega problema ni lahko rešiti, vendar po 25 letih, od padca fašizma, težko priznamo, da ne morejo aktivno sodelovati pri festivalu kulturni operaterji ali pravi Ulmski delavci. Zato se bodo morale angažirati še posebej napredne kulturne in politične sile. Če se povrnemo k filmom, ki so jih vrteli letos na beneškem Jesti valu, in skušamo sestaviti približno lestvico, ki bo vsekakor neutemeljena ali samovoljna (saj ne moremo primerjati umetnin: lepši je Caravaggio ali Raffaello!), bomo -----... jnm g razilca Glauberja »4 ’ režiserja Skolimowskega, ki P festival ko vojno*, tUomini coniro* cesca Rosija, «La strategia de y gno* Bernarda Bertoluccija 'j1 ,t «Deep end* Skolimotvskega, K zaključil festival. . ^ Med filmi, ki so še vredni ^ jih omenimo ne zaradi njih° Jj fektivne vrednosti, temveč * (f)0. obetajoče nadarjenosti in s£*ajc sti mladih režiserjev, so «* : mortal* Miguela Par ie jr. V}.1 p-slovanski *Bube u glavi* Mtse divojeviča. s0 Zelo radi bi se prepričali, iF nekateri drugi filmi prišli n i. stival, m da bi jih videla P®,,. na komisija, ki odloča o J1®* „ii jočih filmih (pri tem mis‘l1,‘ i0u> prvi predvajani film «Le coe^„Jntin 0 WASHINGTON, 2. - Po zadnjem ljudskem štetju, ki so ga v ZDA izvedli preteklega 1. aprila, živi v Ameriki 204—205 milijonov prebi- , . valcev. Leta 1960 je bilo prebival-. omenili cev 179.323.000, kar pomeni porastek Roche «Der leone have sept caba-11 odstotkov. 1 cas*, film, ki je demitiziral tveli- Francoza Albicoca in na arff ^ skega «EI sehor presidente* cosa Madanesa). Taka možnos ne sme presenečati, saj )e varljiva žena režiserja Kazana ^ bara hoden nekoliko naivno> cl), priznala med tiskovno fcon/^ j^ji da so njen film *Vanda» sPLrek na festival, ker je pisala Jm, torju, naj bi njen film P°\.mI0 Če ne bi bila komisija prege $■ vseh filmov, bi res to ki moralni alibi intelektuai prestižu izvedencev. Seveda 0 ^ ja tudi druga plat medalje: mo pri tem na ogromno P®‘ j20-in moralno odgovornost o- torjev, ki so s tako lahkote lili, da se kaj takega priprt'- g, RIO DE JANEIRO, 2. — Ravnatelj festivala «Popevke iz Ria de Janeira* Augusto Marzagao je izjavil, da je ta festival za Juž-o Ameriko zelo pomemben in da ga Los Angeles — Sodnik Older je moral ponovno odložiti proces proti «Satanu» zaradi slabosti Susane Atkinsove .Na sliki ostali dve obtoženki: Patricia Kremvinkel (na levi) ln Leslie Van Heuten Jezik Ilirov W (Nadaljevanje s 4. stra®^^ -- - ---—je#' Prvi prebivalci Gradine, z®,,(, (ere poznamo etnično pnPac.0d so bili Delmati, to je eno .jj ilirskih plemen, ki so se ®®“wj0 tod nekje sredi prvega hs° pred Kristusom. p^- V času, ko se pojavljajo ,^t Ijani, je bilo naselje na 0T0 ki se je imenovalo Rider, P® vej-širše področje okoli njega, s no naseljeno s pripadniki V ^ na Delmatov. Kraj Rider P® n pravico občinskega sedeža ^ prvem stoletju naše dobe, je bil tudi osnovni pogoj za navijanje novega naselja * s(, ščem okoli današnje cerkve ^ Daniela. Tu so sedaj odkr* fr nekaj objektov javnega in f nega značaja, najbolj ian'Z. # je tako imenovani komp\e. na Starem Šematoriju, k* ‘ go J' zgrajena na prehodu iz & drugo stoletje po našem sl *re' ki je bila že tedaj večkra ^ je delana. Življenje v tej prenehalo v 4. stoletju p° ** ,g Posebno pomembni so ročje številni nagrobni sP\L.j]d f iz 1. do 3. stoletja, jfi* ilirskimi imeni, ki so P® jjj i” pleme Ilirov, vztrajno ie deloma «posodobili» 1 evigt®‘, onomastično formulo. Ta ski material je neprecenlltV ^r nosti za proučevanje 0 mastike in hkrati dragoc^".^^' za proučevanje izumrlega ga jezika. . Iz pozne antike izhajata dve nekropoli, ena na 0 Veruše, druga pa v kralja' Šematorij. Nekropola v s.,nVi ju je med porušenimi omenjene vile, kjer je v ^0 stoletjih antike zraslo staro sko svetišče. ,:U W Na tem kraju so se tu0