Ac««pU»c« for MftilUg »t •P*cUl raU of
JAM l i

•nd Holidaja.
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
(Tr«4ullkl la uprav«!
•tort: £€57 II. Uwadafe
Ofllo« af puhlic »t !c a: Sfl-7 do. U-.vnUalo aw. Tclvpkor.si I.arro4alo 4<
LETO—YEAR XV.	ft&S,i^cll^V^tRr Chicago, 111., sreda, 18. januarja (Jan. 18) 1922. 1	STEV.—NUMBER
Preostanek armadnaga materi j&la, vreden štiri miljone dolarjev, ao Uroši pomožni opravi.
RUSI 80 RADOVEDNI, KAJ POMENI TA BADODAR-V08T.
VVashington, D. C. — Nižja zbornica kongresa je v pondeljek sprejela predlogo, ki pooblašča predsednika Hardinga, da izroči pomožni upravi vos preostanek materijala ameriške armade. Preostanek, ki ae ceni na štiri miljone dolarjev in obstoji iz sukna in platna za uniforme, plaSčev, volnenih srajc in spodnje obleke, dalje iz velike količine medicinskega materijala, avtomobilov in nebrojnih drugih reči, je namenjen Sovjetski Rusiji.
Predloga gre zdaj v senat in nedvomno bo Bprejeta v par dneh. Veliko tega materijala se še nahaja v Franciji in od tam go bodo poslali v Rusijo.
Moskva, 16. jan. — Komunisti iu nekomunisti v Rusiji se zadnje čase zelo zanimajo za Ameriko. Stališči ^Amerike napram Sovjetski Rusiji postaja boljinbolj za gonetno* Prihod Ameriške pomožne uprave, kongresni dar dvajset iniljouov dolarjev za nasičevanje lačnega prebivalstva ob Volgi in najnovejša vest, da predsednik Ilarding pošlje v Rusijo ogromno zalogo obleke in zdravilakih po 1 rdečin, preostanek v skladiščili umeriške armade — to so stvari, ki vzbujajo med Rusi vprašanje:
TESARSKI DELAVCI 80 PEČ DLOŽILI 80DI6ČU ZAPRISEŽENE IZJAVE.
V teh izjavah so odkrit« grožnje delavskih neprijatelj«v.
-* 1 3
Chicago, IU. — 4'Meščanski ko-mite j", ki hoče stavbinskiin delavcem vsiliti Landisovo razaod-bo, se bo poslužil vsakega sredstva, o katerem sodi, da služi zdrobljenju delavskega gibanja.
To se je pokazalo precej odprto, ko je Hope Thompson, odvetnik tesarskih delavcev, predlagal sodniku Dennisu E. Sullivsnu, da izda sodnijsko prepoved, da preneha "meščanski komitej" golo orodje privatnih velekupčijskih interesov, da se uniči delavsko gibanje. Najprvo se zdrobi organizacija tesarskih delavcev s
pomočjo vohunov v delavskih vrstah in ugrožanjem stavbinskih podjetnikov. Seveda je v tem metoda. Banke ne posodijo stavbin-skim podjetnikom denarja, arhitekti ne izdelajo načrtov za podjetnike, ki se strogo ne drže mezdne lestvice in drugih odločb, ki jih je izdelal Landis in ki se nanašajo na delavne razmere. Dalje podjetniki ne dobe tudi stavbin-skega materijala, ki se ne ravnajo strogo po Landisevi razsodbi.
Neka taka zaprisežena izjava pokazuje, da je neki uradnik Central Trust Company banke izjavil, da banka ni hotela posoditi nekaterim strankam denarja in ga ne bo hotela posoditi tudi drugim strankam, ki ae no bodo ravnale strogo po Landisovi razsodbi.
PROGRAM fiEMKSKE KONFERENCE OBJAVLJEN.
Povabljene so vs« evropsk« drža v« s Rusijo vred, britaki domi niji, Združene držav« in Japoaaka.
NEMČIJA JE SPREJELA
VABILO.
PBL02aj SmOJNlKO« v
CHICAGU IN OKOLICI.
STAVKA PRI CONTINENTAL C AN KOMFANin tE NI KONČANA.
Trojr Lanndrj Maokinery kompu aija sa pa saradi stavke soli is
Kaj Vsš-to pomeni! - --------Ntka druga zaprisežena izjava nje' Me	utMS™
. » «___t . ..	,-nmMi u oiil.t odvetnik Wil- * polnoštevilno delegacijo
Cannos, Francija, 17. jan. —• Posebni odbor uutentnega vrhovnega sveta, kateremu je bila poverjena naloga aestaviti proviao-rično agendo ali program mednarodne ekonomske konference v Genovi, je izvršil avoje delo in agenda je bila včeraj objavljena. Agcnda ima žest točk, ki ss Ishko še spremene, sko bo zahtevala potreba ali Želja te ali one velealle.
Italija, ki ima nalogo povabiti vlade na konferenco, je že raspo-slala vabila vsem vladam v Evropi z Rusijo vred; povabljene ao tudi Združene države, vsi dominiji Velike Britsnlje in Japonska. Kitajska ni povabljena in izključene so menda tudi španske republike v Centralni iu Južni Ameriki.
Vabilo, ki jc bilo poslano Kov-jetaki Rusiji, ne vsebuje nobenih specificiranih pogojev.
Med diplomati prevladuje mnenje, da se Francija udeleži konference. Poinoarova vlada pretrga beaedo Francije, ako ignorira konferenco, in to bi ji priaoaib vaš škode kakor koristi. Nevtral ni opazovalci pa pravijo, da Francija ue bo igrala na genovski konferenci tisto uloge, katera ji j« bila aamenjena, če hi bil Briand ostal na krmilu.
Kaj store Združene države, pi jasno. Vendar pa prevladuj« upanje, da,a« Amerika udeloii konfe
Rusi brez izjeme, tudi pajradi kalnejši komunisti, so hvaležni Ameriki za njeno radodarnost. Večkrat pridejo v svet poročila, da Rusija nekako hladno sprejema ameriške darove. Ta poročila so napačna. Rusko ljudstvo jc hvaležno, o tem ni dvoma. Komunisti imajo seveda pojasnila, pni pravijo, da j« ameriški kongres mislil toliko na ameriškega kmeta, ki ima pšenico na prodaj, kolikor na ruakega kmeta ob Volgi, ki je lačen, ko je glaaoval, ds Amerika kupi od svojih kmetov /a dvajset miljonov dolarjev pfie-nice in koruze ter pošlje oboje v Rusijo. Drugi so mnenja, da pomožna akcija Amerike majhen del prostovoljne odškodnine, ka-. t< ro dolguje Rusiji zunanji kapitalistični svet, ki jc s svojo blokado in intervencijami povzročil I s koto ob Volgi. Entcntuc države, ki nosijo največji del odgovorno sti /.a rusko nesrečo, se še ne zme n i jo, da bi plačale odškodnino; Amerika je pa toliko generozna du jo plačuje.
Največ hvaležnosti izkazuje k metalca masa. Vodstvo ^Ameriške pomožne uprave v Moskvi prejema us dan sa dnevom rezolucije od krajevnih sovjetov iz vseh krajev Rusije. Otroel, ki prejemajo hrano od Američanov, tudi pišejo zahvalna piama. NTe štete zahvale ae objavljajo v časo-pisih in poleg zahval so prošnje zs nadsljno pomoč.	v
Ameriška pomožna uprava j« < u ps tam v konfliktu s sovjetskimi "Mastmi, ampak ti konflikti so malenkostni. Največ sporov pride vsled roškega osobja, ki ga oi s jo Američani, da jim J
vršiti pomožno delo —---
mseenjem ali na kak drugi nsčin Veliko teh lumtavljenoev je ne 1'oljfa.vikov, ki zlorabijajo*služlm, misleš, da jim Američani dajejo "•ščito pri šikaniranju komuni Htov. Tako je prišla pritožbe iz Petrograda, da nekatere rnake po strežnica, ki so jih najeli Ameri čani za postrežbo v kuhinji, pre 'irajo otroke komunistov In dajejo najboljše deleše jadil otro kom nekomunističnih staršev Tski prenapete«! so seveda od »lovljeni kakor kitro imajo Ame nčani doksie, ds postopaj* pri st ra nako.
govori, da je slika) odvetnik Wil Ham A. Cannon govoriti Thomas E. Donnellyja, tiskarskf^a podjetnika, razglašenega kot"'velike ga nasprotniks organiziranega de lovstva, biznismanom. Ts Don-nelly je tudi predsednik \ meščanskega komiteja*. Tem biznisma nom je rekel, da privede stavbin ske podjetnike iz drugih mest, da izvrše delo, ako sc Čiksški pod jetniki ne bodo strogo ravnali po Landisovi razsodbi.
Druge zaprisežene izjave pri po vedujejo, kako je "meščanski ko-mitej" pošiljal svoje vohune ns stavbe, ki so jih Šele grsdili. Ti vohuni so poročsli, ds tesarski lelavei prejemajo mezdo po atari unijski mezdni lestvici. "Meššan »ki komitej" je irjsvil, ds bo sto ril, ksr je v njegovi moči, ds uniči organizacijo tessrskih delsv cev.
Drugi stavbinski podjetniki »o podali zaprisežene izjave, v k«*c ris pokazujejo, na kakšen način so jim grozili.	* J
John Wegrzyn, stavbinski podjetnik, je pod s I zspriaeŽeno izja-vo, ki jasno pove, ds mu banka — Security Bank of Chicago — ,,	■ k®tero se jc pogodil zsrsdi po-
zahvalne »oji!a, ni hotela dati posoj.ls, da
Splača delavcem mezdo, ko nI *to tel odpustiti organiziranih tesar skih delsvcev. Bsnka pa ni hote la povedati, zakaj mu noče da*. posojila. Dalje pripoveduje, da sta mu dve opekarski kempaniji Illinoiski Brick kompanija in Ckl eago Fire Brick kompanija pove dali i obraz, da mu ne dostavits opeke in drugega msterijala. do kler ne bo delavcev plačeval |w mezdni lestvici, ki jo je dJločil Landi».	^
Odvetnik Dndley Taylor, ki govoril za podjetnike, je seveda
Dozdsj še ni noben veliki dnev ■ik klical državnegs pravdniks ns pomoč poroti podjetnikom "meščsnskemu komiteju". M kar tako radi store, kadar delarm sahtevajo svoje prsviee
Ckiaago in ekoliea: V četrtak oblačno ia aaeg. Heverni ia veraovskodai vetrovi. Temperatura v zadajik U. arah: najvišja 134. najnižja M Holne« ir.de ob |7:1R. /md« ob t M.
Velesile ao povabljene, da pošij« največ pet delegatov vsaka, medtem ko manjše države ame jo loslati le po dvs delegata. DaM je Sovjetska Rusija prišteta veleai am v tem osiru, ni Še znano. Konferenca ae otvori 8. maroa.
Točke provizoričuc agand« sle (le:
1.	Pretres principov, zapopade nih v ca n i leskih resolucijah za sklicanje ekonomske konference, ci so bile sprejete 6. januarja in d obsegajo ves program konfe renče.
2.	Ustanovitev evropskega miril ns trdni podlagi. (To točko jc predlagal Llyod George pred svojim odhodom iz Cannes«, ama trajoč, da trden mir mora biti absoluten pogoj za rekonatrukeljo Bvrope. George ims načrt za novo zvezo držav v Hvropi, ki ima biti porok za mir po vzgledu paeifieiM entente.)
3.	Pogoji splošnega sporazums med državami, ki pa morajo biti taki, da ne delajo predaodkov napram obstoječim pogodbam (To točko so urinili Franeosi, ki se boje, ds bo genovska konfe renra izpremenila versalsko po godbo in zrshJjala njihov pritisk na Nemčijo.)
4.	Finančna vprašanja, (a) De narn! sistemi; (b) centralne in emisijske banke; (e) javna finan ee s ozirom ns rekonstruktivno dalo| (d) denarne valute; (o) or ganiaaeija javnih in privatnih creditov.
6. Kkonomska In trgovinaka vprašanja, (a) Hredstva in garen rije za uvosno In izvozno trgovino ; (b) postavne In delokrožn« garancije za komercljalne opers eij«! (e) varstvo privatno lastni ao, literkrne in konzularne sadeve; (e) dovolje njo vstopa in bivanja laocemeem v tuje drŽava v gospoda r«k< svrhe; (t) tehniška pomoč sa in dumrijalne organizacij*.
6 Traasportaeija. |Borlin. 17. joa. - Nemška vlada je daaea sklenila, da eprejme vabilo vrhovnega svata na med oamdno konferenco v Genovi.
mesta
Okioafo, 111 — Stavka strojnikov pri Continental Can kompu-niji še vedno traja in ae je ras-vik tako daleč, da se izvojuje do konca: ali zmagajo atrojniki ali pa kompanija. Ta klružba je v maju podpisala z organisseijo strojnikov noVo pogodbo, po kateri ae mesda zniža za deaet odstotkov. DruŽbs se je ravnala do 14. novombra po tej pogodbi, na car je prelomila pogodim. Pro-gl«sila je odprto delavnioo, 9-ur-ni delavnik. To pokazuje, koliico j« pogodba sveta privatnim kupili jakim interesom. Prelomijo, ka-d«r se jim poljubi, in smatrajo jo ss kos navadnega papirja.
Strojniki ao postavili atavkovne atrsše okoli vaeh tovarn te kom-punijo s tolikim uapehom, ds do-sdaj ni družba mogla najeti stav. infcaaev. Stavkovne straža raslo-le vsskcmu strojniku x mirno bo-kodo, da je pri tej tvrdki stavka u te besede pomagajo.
Organizacija strojnikov je napravil« še nadaljne koraka Obvestila je vae odjemalo«, da jo druŠba prelomila pogodbo in ob-enem j« obvestila o prolomu pogodbe tudi delavski dspsrtmsnt.
Troy Laundry Machinery kom-psnija ae aeli Iz Chiosgs v Kast Moline, IU. Pri tej družbi traj« tavka I« osem mesecev. D«lav< ska federacija v Chicagu jo dala!' zaneati ime te tvrdke aa nepriporočljivo listo. O tem zaključku M bile obveščene vse centralna de lavske organizacije.
Zdaj, ko se kompanija seli, jo^ selijo čl«ni organiaaoij« Maehlns-ry Movers A Riggers Union. Ta organisaeija ni zdrnšena s Ameriško dOlgvsko federacijo. Orga
GHAHOI NI 21POPO-
t
Vodja pasivao-rsslstoBŠae taktik« so sadovoljuje s formo domi-aija
ANOLBŽI EAKin.1 KONORES V KALKUTI.
Bomba j, Indija, 17. jan, ~=~M*> listina Ghandl, vodja mirno rt*vol« te v Indiji, jo dojal včeraj, ko je govoril na indijaki nestrankarski konferenci, katero jo aklicai Punci it Malavja, da on se zaeukrat zadovoljuje a dominijako formo vla< de v Indiji, toda manj kot to ne vzam«. Ghandi je aahteval osvoboditev vaeh političnih jetnikov in protestiral proti nasilju, ki ^gs vrši vlada pod pretvezo zakona in reda	t
Dalj« js rokel Ghandl. da jo pri-pr«vlj«n vaak čas aeatl k zeleni misi s vieerojom Resdingom in sc pogsjati ss mir, tods vlsda mors prej "spremeniti svoje aree In ae spokoriti sa svoje velike grehe."
Kalkuts, Indija, 17. jsn. - 8e-verni vssindijski kongresni odbor je hot«l zborovati ssdnjo nsdoljo v tem mestu, tods polioija je ras« pršila sborovanj« in sretlrsls predsednika In devetnajst članov odbora Britsks vlads js prepovs daal vsa zbovovanja. Pozneje proti večeru so odborniki ponovno poskušali odproti sborovanje, toda poHeisti so sopet udril v po. ^ppj« in »rotirali U4 Indijcev.
London, 17. jaa. — Is Allshsha-<ia javljajo o velikih isgredih v Meerutu. Polioija j« 11« na atrehe tliš in streljal« na isgradnik«, V«čjc žetvilo Oseb j« kilo ubitih ia ranjoaik.	V
DRUŽINSKA

m. — M-letni B. F. Monron«y js prižel sgodsj zju-trsj v ierifovo pissrno in čakul na šerifa Aaya. Ko ja žerif vstopil, mu je Mogroney mirno povo-dal, da je sjutsaj ubil svojo ženo,
nizacija strojnikov je obvestila to j^tof ^jJ0,118«1/. k° organizacijo o avoji želji, da naj Jj ^Dojtaj« j« isvrlil s ss-odpokliče avoje ljudi od dels in klro-
SODNIM PREPOVE NI VSEC PODJETNI
KAJTI ISDANA JI BILA PB|
TI NJIH INTERESOM.
Bosod« v podjetniški iijavi lo premižljsn«.
da naj selijo tvrdko Is Chicsgs neorganizirani delavci.
Chieago Ilousewrecking kompanija (Ilarris Bros.), ki se nahaja na vogalu Pet in trideset oests in Ironov« uliee, je izprls strojnike. Proglssils je odprto delsvnioo in neka stavkokaška agencija nabira zanje stavkokase.
Tak je polpšaj v Chioagu in o-kolioi.
Veliko strojnikov je hres dels ne zaradi stavk, stnpak zaradi stagnaeije v industriji. Dosdsj šs ni nob«nih snamenj, da so v industriji obrne ns bolj«. Nekateri tipajo, da bo spomladi bolj«, drugI so p« pesimisti in ne prič«kujejo ničessr od spomlsdi, čeprev »e ob tem času navadno oživi avtomobilska industrije.
Fojssnjsvsl js, ds js bil v fi-aanšnih stisksh in ds js imel nsj->rvo nsmen ubiti sebe. ftnl je v i le v in skušsl je pritrditi vrvico, jo kot potspljsjočl Človsk. ni našel pripravnega
v Avstriji Daaaj. 17. jan. — Vssasmiks stranka je posvala svojega edina ga ministra, do naj rezignira
NA ZAPADU NISO DELAVSKE BAI5M1E1 KAJ PBZDA.
Okojronno, Wyo, — že ob Bo-
žišn je bilo odpuščenih prvih pet sto delaveev v delavnicah. Zdaj pričakujejo, da jih š« veš odpu ste, ksjti znlšsnje mezde nspo vedujejo povsod.
Rudniki v Dietsu in Kooiu so zaprti in govorica sa sliši, d« za pro že druge rudniks. V rudnikih Superiorjn ao znižali delavno moč za dve sto delaveev.
Položaj je alab v induatriji io v poljedelatvu po vaej drža vi.'Ne kateri sodijo, da Že W odstotkov farmarjev okoli Big Horoa n« Ho moglo plačati davkov.
DBUOA OBRAVNAVA PBOtl ABBUOKLU,
Han Fraaalseo, Cal. — Iskira-oje porote je bilo koašaao v torek 17. januarja pradpoldne lo 14 porotnikov — 12 mož ia dve leni —je bilo zapriaešenlk. Po poldne je državni pravdnik poklical prt9 priče. Arbaeklovi odvetniki pričakujejo, da bo obravaa va hitre
m nt nasei pripravnega mesta, Ivojoe je ubil, ds jih reži poinenj-;snjs in trpljanja. O Monroneyju >ripovedujejo, da js bil zslo do-«v«n človek, Žgr«dil si js dom, ds ni mogel plsčevsti obrokov. Nskdo mu je bil dolžan devet sto dolarjev, ki jih ni mogel plačati. Tako a« je njegov položaj ohra-«1 na slabej« od dne do dne.
Sosedje govore, da sts njegov ošc in brst tudi končsla s ssmo-morom.
Mogoče. Ali še Monroney ne zabredel vsled dsnsšnjegs "fino-gs" gospodsrskega sistema v ta«
u dolgova, da ni bilo ssnj v.sč shoda is njih, bi nsjbrs nt- izvedel ssmomoVa.
N«w York, N. V. — Poraa
jetnikov, organiitlranih v (J and Hkirt Manufacturers' ciation, ki «o prelomili pogodi org«nls«aljo krojaških delft] International Ladies' Gai Workers Union in tako ik«\ stavko pet in petdeset tisoš lsveev, se spreminja v beg. oljska prepoved določa, da jo podjetniki plačevati stsro zdo in te<lenski delovni šss le 44 ur. Prodno pride čaa ss panje nove pogodbe, bo pa lo še žeat mesecev. To sdaj jetnike boli, kajti žost msst jim sdi eels večnost.
Ta poras podjetnikov j« varočllo javno mnenje, ki jo proti podjetnikom od stavko, Ljudstvo je v«d«lo, podjetniki prelomili pogodi čftau atavke j« p« več ko ti fil«nov zapustilo podjetniško ganissaljo in podpisnlo Okoli dvsjeet tisoč dolsvee> vrnilo na delo, ko so drugI žs
iftlipi
Edaj ao podjetniki nasnanili so oatali že v podjetniški ot saeiji, da od pro tovarne. Ta je pospsšils govori««, d« delavai tožili mm isgubljsno dn, ki snaša vač miljonov j«v in k«ter« ao isgubili atsvko.
^liliodf v l«j l%vi «o pa premišljane, Aa mnogi aklc
ki SO čitali podjetniško isja podjetniki še niso opustili a
gs upanja. P<Nw*bno nado go, mogoše prisjvno sodišča nt liri sodnljske prepovedi, ki izdsls nllja inžtanos, V pism so gs pissli Hooverju, tri mu Ujnlku, In !>«visu, delat mu tajniku, pravijo i
"Kar storimo, smo prisil izvršiti ssrsdi izdanih navt sodnijakem nalogu), pa ne sst čsssr drugags."
Is teh beaodi Je rasumeti, jim pokaže bilka, ki jim obeta rešitev, da aa aanjo
Hehleainger, predsednik orgsnl zaeije krojaških delaveev, j« t«
vesli uved
m
d i pissl delavskemu In mu tajniku. Tajnik« je ohvi da organizacija želi, da ae uv« zvezna preiskav«, ki prinese o«lo zadevo,
Dokler ao bile sodnljske vodi izdsne samo proti delava^ so si podjetniki veselja menos roke, Zdaj Je p« sod ni jaha prepoved oplazila podjetnika, in ssrsdi tega Je prišla med nje potrtost, ki pa ni izbrisala vseh ur da na sidoje smagajo na soi le podjetniki.
IMIO AMBBIKO
DBŽAVA OKIO PBOTI PBOHI BIOUI.
DO V OLJE M O V
New Vork, N. V. — Tajnik delo Daviš Je dovolil, da sa i»i mesečno dete tpiselitl v Sdl ne drŽave. Poljakinj« Dionlst« Zsleivslsks, ki je bivala enajst let v Cbiesgii, J" v zadnjem svgu-
Olovolaad, O. — Nar<»dno dru-štvo proti prohihleiji Je pričelo s
kampsnjo ss prekli« Volstesdove	J
ga prohibieljoniŠkega zakona.mlp<«tovsla s svojimi štirimi Društvo priporočs. da se uvede „tr0ei ns Poljsko. Zsdnji !*din 2.7A-odatotno pivo in lahko vino. ^ y vrnila, tod« nameato štln.i Kapitan Wil|iam H. HUyton.,jf ,mela pet otrok. Ko Je bila na podpredsednik društva pravi, dš|j^kem, je porodit« deta, tod« je j«vno mnenje pričelo spre- t** je po ameriških zakonih im>-min jat i. Ljudstvo prihsjs do pr« grant, Šeprav je ojegov« mati u-pričanja, da je prohibieija velika ,,,,-rižka državljanka — io zato I zmota Takega mnenja so tudi biz t,j|„ ustavljeno v New Yorku Za
nismani, zdravniki, advokati, in-žen i rji in drogi na/»braženai,
Društvo bo prišelo a kmženjem peticij po državi, da ae vprašanje lahkega piva ia vina predloži ljudstvu na Splošno glaaovanje.
Prokibieijeniati ao sele«l jeze saradi te akcije.
Iewalska ja morala zaradi dete a na Kllis Mand in tam js odloka i r Washingtona. Kon/ j« Da via rssaodil. da ae sme nsneliti, če prs v je kvota polj nasaljeneev pol"« M u
Dovet
Berlin, 17. 'devet oseb
aa krmila v Španiji
Madrid, 17. jan.—Kralj Alfon je pregovoril ministrskega elosdnlks Maoro, da je umak- ,«^ ail oatavko vlade, katero je podal Mla K Zadnji teden. '	l»»Jml
jNO V M,»M,to
v Berlinu isi rn/mior in med trmi je žen«k Kaatarejše aamomorilka
Sidetna iaat radona najmlajša pa 1« letna dekllea.

CEDAH H A PI f
PROSVETA
Zdravniški
j BAJTDITJB 00 BOTBLI UPLB Vm VEČJO ZALOGO tOAMJA
Iliri trt™ mooottno oo bUo poal* no t bolnišnico
Ustavite kašelj.
Ob* sta znamenja nevarnosti Uieni boli s (ia u*u»«imrni p oami M lahko mnogokrat is te dobita prava zdravila.
Severa's
AH »ta dobili Sajr«ria»aga Imanaha za lato 1922? Dobite i zaatodj pri svojem lakaiju ali. pa
ŠPANSKA INFLUENCA
Sa lahko povrne — ia to rimo —
Nejboljie je preprečiti dohod te bolezni.
Oče ali mati v vsaki družini morajo paziti, ga imajo vgi dobro kri. Paziti morajo, da čreva delujejo, da je želodec zdrav in da ao oblati močne. Ne dovolite prehladov v vala pršu in pluča.
Bolgarski krvni čaj vžit gorak zvečer: pomaga pregnati prehlad hitro in vas varuje pred influenco in pred plučnico. Je dober sa zaprtnico, slabo prebavo, jetra, obisti, želodec in druge nerednoati.
Pojdite k vašem lekarnarju in si naročite ie danes savoj — ker jutro ga bodete že rabili, ali pa vam ga mi pošljemo po poŠti velik zavoj za $1.26, ali 3 za $8.1$, ali 6 za $5.25. Naslov: H. H Von Schlick, Presi-dent, .8 Marvel Building, Pitsburgh, Pennsylvania	(Adv.)
DR. J. V. GRAHEK
ZDRAVNIK.
Uradne uro ao: 10 K)0 s jutra j do 2:80 popoldne.
848 B. Ohio Btreet. Tolofon Oodar 2388 V. B. PITTBBUROH, PA
'Denarne poiiljatve
▼ JUGOSLAVIJO
DINARI—DOLARJE
liitro, varno in po najnižji ceni.
VOZNE LISTKE ZA VSE PARNIKE.
EMIL KISS, bankir, 133 Second Ave., New Vork, N. Y.
Bankirji strmoglavili Briaada.
Pariz, 17. jan. — Iz zanealjlvib finančnih virov se poroča, da ao pur lik i bankirji največ pripo inogll k padcu Brlandove vlade, ki jc telebnlla zadnji petek. Ze več mesecev jo trajal dvoboj med finančnim ministrom Doumorjem iu ministrom »a razdejano pokra-jlne liouehourjem, kl sta oba v zvcai /. velikimi nasprotujočimi ai bančnimi interesi. Doumcr jo v vr.«'*l s veliko banko "Uuion Pa-rialene '*, dočlm j« Umehcur uu čelu banko "Bank de Parla ct Pals Baa'*. lamehour «Jo bil velik jllriandov zaupnik, ki se je nagi*
bal k ideji mednarodnih (mane in velikih Induatrijalnlh in flnane tilli kombinacij x Nemčijo. Na drugi strani jo pa Doumcr, priata« Poincarove militariatične stranke deloval /a utrjevanja francoakili finančnih intereaov. Doumcr je vedno iskal prilike sa »trmoglav-I Jen je Hrianda. Prilika jo prišla zadnji teden, ko je Hriand sklenil pakt « Anglija, ki ni po volji inili-tarihtom.
MUTUAL FLAVOR-ING EXTRACT
kateri se je izkazal zelo uspešen in zadovoljiv sa tisoče vži-valcev.
Rum-Žitna viška Borovička—Kimel
Tor koly —Slivo vica
1 steklenica zadostuje «a en galon mokrote, stane $ 1.36 6 steklenic atane ...... 6.60
10 steklenic stane .....10.60
Zavarovalnina za zavoj.. .16
Kadar poiljete naročila, pošljite denar ali Money Order v registriranem pismu.
Se prodaja edino le prit
i 7*
Mutual Flavor Corapany 2130 Forbaat St, Dapt. L. PitUburgh, Pa.
Ina volitve v Angliji so bližajo.
bndoii, 17. jan, — Mnogotera IttOtlja kale jo, da no Ik»«Io vrši-aploAi 11* volitve /.a angleški tonirnt mcaeea maja t. I M no domači in mednarodni prolilo-j allljo l.loyda Ororga. da ras p volitve. Zanesljiva veni a« ni, da Imi ldoyd Meorge kandi« al na programu lilieralne atrau tlo poni« »u. da no Imi več koali-ike skupine, temveč vse pred no stfranke pojdejo neodvisno oj, Delavsko atranke, kl ao po Im» združeno v l*liOr PartJT. ie pripravljajo na volilno bitko fini nad i. da uavojc parlament prrt jtatfi« jo vlado
zadnjih volitvah, ki mi *«• ■r lakoj |»> \ojni, je I lov«! jflftgr izrabit *r nonfltanjnan Mal"ij" in rmagal na pro fin. da j- »f lot obesiti mm kta kaj*" j" Dan« a ni v«*/ voj BIin k«j#«-r je ie živ Hi', v Angliji »n radovedni kif fi pr«*gm u »i Ini (ieorgl 3i#<» »M
•ko In BolgeHJa^ mh— Trata, R~W» tli Odkravilln.
Via Boha CARMANIA.........Fok. 11
f, Votnja vštevii železnica do Zagreba. Beigrad. Bakareat. Bu-depeet, Sofije ali do Ljubljane.
VoŠaja $100.00 la Seeeh SMO.
Seaoala.............Jaa. ti
Aqattaaiaa ...........Feh. 7
«. Hvb a, 17 jan. — Trkom 121 je 101 lurislov i/gtitiilo
i je pri pl < /mi jo |Mt gorah v
(Advert )l
PROSVETA
Sk? enskt Narodna
DOVOLJ ZAHVAL
J* nn ruipolaao, da J« anglalkfr v«naki beMutnjak potr«b«n pri ufc anglvMtn«. Poevbno dobrodošel klin, ki la anaJo nekaJ angleško, na mu J« A dolarjev. Narollte 91 aaalovt
DR. F. J. KERN,
•soa ll. CUir Ave., CI«v«U»d, 0
Znižana vožnja.
k «wm v »h MMP9 vPMMb 9RMMI |ir#§O0IMMlill i* rt* a tat g.
Ik i«rukro4«v,
- Odpluje vaak Mba
" mJOVMMP*
Kar — »»katera IlelJ« anatno anltel« avoja c«n«, aa nudi ugodna prilika onim, ki ao namenjen! v kratkem v atar! kraj, Pilite nam po c«n« in vetnl ren pamlkov.
MlMibiMt ,,«.«..,,,• »«•««,**• Vm Mim flMlfcl
U NKW VOH* V IIAMUI
NinmrI »»»««»»••»»•»,»»».
fe HIUVI V OaNMlMk
Ako telil« dUMll kakega aorod ni k* ta atarega kraja, nam pilite po teaadevna pojaaalla,
Y*white Star
aucuHnMnii
(AriMti 11 1 • M«> 1 > t< 1 • M 1 * • 11 i*M> N
ijtjUmd ,,«•>•>»•«<,>..*>#..<•<i«m e
Kadar p«4IIJate irnr v »turi kraj, na prtarlte nate bank«, ki Vam nudi Urfnoat in nfok« aene.
Zrn vaa nadaljna pojaanlla ae obrnite na alovcnake banko
M«J lakbe p«ll)«ei« d#««r v vm kraj« m
SLOVENSKO, HRVATSKO, DALMACIJO IN ISTRO.
Nadalte ■«!«>■« teur M« v lrM|*, Mitrdu te MmmmmJmf Jemllma m eee	...k. k*t	i« M«#« te tel*« tepiešee.
PRODAJEMO 4IFKARTE NA VSE LINIJE.
Uradne ure ao: 0 Jtilro «1« 5 gveAr. Pondelek In miIjoIo do
KA.SPAR STATE BANK,
1900 Blue ItUiid AvtmM -t- CHICAGO, ILL.
(Dalje prflMdajtt.)
»ROSVETA
OLAflLO SLOVEHSKZ NAMDW fOPfOMI JEDNOTE
UJf*ML UMIUkVI UakA&M MMMil JB^fT""
' Ceneoataaor po dofvoni CBfBTTSr vt^«Jq
iuu»:	hm »Tu.
•U te 11.21 sa tri m esaee; Chlc.ro M JO m Uu>, M" " pol leta, rpo tri MMIfl, to M tnMMMtVO ^a.Otf.
NmI** m *m, kar iaa »tik ■
"prosveta"
"the enl1ghtenment"
■ af I
Dal«« * okJe*e.»j. pr. (iaa. 3122) p«4ef	»
uitnlut
Pmvk«
sopet sodnijska prepoved, ki zahteva
PA2NJ0.
Sodnik Alfonzo Hinckley je izdal proti krojaški orga-iciji International Ladies' Garment Workers v New ku začasno sodnijsko prepoved, ki tej organizacij pre-sduje izplačilo stavkovne podpore, obdržavanje sho-V najemanje dvoran, "nelegalnega shajanja", s katerim toče škodovati interesom krojaških tovarnarjev. Se ni dolgo, od kar je najvišje zvezno sodišče defini-, kaj se razume pod razpostavljenjem stavkovnih ž. Po razsodbi najvišjega zveznega sodišča so pravil-postavljene stavkovne straže nič drugega kot svoboda ora; Stavkovna straža ima pravico govoriti s stvavko-&m in mu pojasniti položaj.	*w
Newyor6ki sodnik Hinckley, kateremu bi morala biti iodba najvišjega zveznega sodišča postava, ker je naj-a pravosodna inštanca v Združenih državah, se ne bri-zr razsodbo najvišje inštance, ampak izda sodnijako povod, kakor da najvišja pravosodna inštanca ni nikdar siirala tega vprašanja.
Kako naj se imenuje tako početje? W. F. Kefeoe, taj-Centralnega obrtnega in delavskega sveta v New Yor-pravi, da je to najbolj potlačevalna odredba, ki jo je daj producirala instrijalna avtokracija proti delavstvu. Je že res kar pravi Kehoe, ampak sodnijska prepo-je še nekaj več. To je uzurpiranj* moči, da je sodnik	_
ickley več kot najvišja pravosodna inštanca v	aI^
Take sodnijske prepovedi govore odločen jezik, IA zakonodajni zbori pod vzamejo potrebne korake in >dzamejp sodnikom moč izdajati sodnijske prepovedi ornih zadevah med delavcf in podjetniki. Krojaški delavci niso izvršili v teku stavke najmanj-i protizakonitega čina. Pa pride sodnik in iada sod-io prepoved, ki prepoveduje podpirati delavcem, ki lelajo, podpirati svoje brate in sestre, ki še stavkajo, sodnik gre še dalje in prepove obdržavati stavkarjem rganizaciji shode v "najetih dvoranah". Taka odredba Nacira v ustavi zajamčene pravice do zborovalne svo-e, svobode govora in združevanja, ne da bi bilo dol ino, da se dotični zbirajo in razgovarjajo, da izvrše len čin, ki je prepovedan po postavah. Kaj pa so pravzaprav delavci nastane vprašanje vpri-ake sodnijske prepovedi? Ali so svobodni državljani užcnih držav, ali so državljani druge vrste, za k^ter* stava Združenih držav veljavna? Res je, da je sodnik Hinckley odločil, da se prellmi-io zaališanje vrši šele nekaj dni kasneje na odredbo sodišča In da dotlej sodnijska prepoved nI učin-Ita. Ta odredba sicer nekoliko omiluje sodnijako pre-id, ampak ne spremeni besedila, po katerem so ame-Im državljanom odvzete v ustavi Združenih držav zadene pravice.
spoznavanje mocl.
Mala vest pripoveduje, da so uredniki železničaraklh lovnih listov obdržavali svojo konferenco, na kateri iključili, da posežejo s svojimi listi v volilno kampa-v jeseni. Od te akcije pričakujejo, da pojde marsi-ri senator ali kongtesnik v zasluženi pokoj. Kaj pomeni U zaključek? Nič drugega ni kot apo-ije moči, ki jo izvaja časopisje na javno mnenje. Ce bi se uredniki vseh delavakih strokovnih listov za-JI te moči in ob ča*u volitev solidarno nastopili proti dnjaškim zakonodajcem, kako hitro bi prišel ne le \ duh v zakonodaje, ampak v zakonodajah bi sedelo število prsvih delavskih zastopnikov. Časopisje izvaja največji vpliv na javnost Ako ae niki delavskega strokovnega časopisje ne zavedajo in molče ob času volitev, se profesijonalni poHtičarji \ starih strank smejejo v pest, ker so prepričan!, da > zopet zftmgali kandidatje, ki so jih postavili po na-lu privatnih bizniftkih interesov. In če uredniki delavskih strokovnih listov ne poznajo oči, ali naj pričakujejo, da jo poznajo delavci, na ka-mnenje večalimanj vpliva šmokavzarsko časopisje ob volitev, ki še ni nikdar priporočalo drugih kandidatov mih, ki ho bili postavljeni na željo privatnih velebis-ih interesov?
Velik bančni polom razgaljen.
Pogled za kalite prihodnje, zakaj Je "skrahlrala" F*. Dearborn narodna banka. ;
žmekevzarald Uiti se stvar take epreM. kaker H sta se
Cbicago, DL — Pred malo več ko trffeom dni ao veliki dnevniki izšli z napisi, ki ao naznanjali nekaj takega, kot da sta se dve veliki bsnki združili v eno. Pripovedovali so, ksko je Continental narodne banka 41 prevzela" poale Pt. Dearborn narodne banke in Continental in Commereial Trnst in Ssvings banka pa Pt. Dearborn Trust in Savinga banko. wAko se vss me proč vsa kamofla-ža, tedaj to pomeni, da je Continental in Commereial narodna banka, največja banka, prevaela Pt. Dearborn narodno banko vsemi njenimi podružnicami in je postala odgovorna ca njih vloge in dolgove in da je prevzela njih premoženje.
To se tako čita, kakor da so se sdružile banke, kot ae je to izvrši-lo na pr. s tremi bankami Com< mercial,, Continental in Hiber< nisn. Ako je pa Čltatelj čital da je čital, da ao vaa vloge yarne Čudil se je in mogoče vprašal sa mega sebe, zakaj taka obetanja in zagotovila.	]g
Kdor je čital dalje je priiel na aled, da je banka poaodlla preveč denarja tvrdki Edvard Til-den and Companjr. fte malo dalje je videl, da je omenjeno tudi ime tvrdke Merili, Coz and Company. Sčasoma se je prepričal, da je Ft. Dearborn banka zabredla po lastni volji v nezdrave razmere. In marsikateri čitatelj je potočil sol-se veselja in mislil: "Kako velikodušno je to delo! Veliki brat je priskočil svojemu malemu bratcu na pomoč, ko sc je nahajal v nevarnosti." Ali so pa to faktiT Ft. Dearborn banke so banke klsvnižkih baronov. So pod kontrolo tvrdke Swit and Compaby. Continental and Commereial bab
vers National in Drovers' Trnst ft Savings banki kontrolirajo Snrifti in Tildeni. Vaa denarna sredstva teh žtirih bank znaša več ko $89,000.000.
Henry Veeder, glavni odvetnik tvrdke Swift ft Company, kstere-ga varnostne ahrambe so skoti več tednov čuvali zvezni maršali, ker je svezna obrtna komisija zahtevala, da predloži tajne dokumente, hranjene v nji, je delničar Ft. Dearborn National banke.
Poročilo pokazuje na strani 354, da Tildeni kontrolirajo En-glearood State banko, South Side State banko in Woodlawn Trnst ft Savings banko.
Kaj je s Tildeni t Zvezna obrtne komisija pravi na strani 346, zvezek 1. v svojem poročilu:
Ožji stiki med 8wiftovimi interesi in pokojnim mr. Edward W. Tildenom so bili znani veliko let pred njegovo smrtjo v letu 1915. Bili niso le združeni z nekaterimi bankami v Chicagu, ampak Til-den je bil predaednik National Pafkktg kompanije, nstanovljene v letu 1903 po Swiftu, Armourju in Morrisu, da pospeši njih združenje mesarski industriji, kateri je sledila sodnijska prepoved, ki je onemogočila "Veederjev zalog". (Veeder je.glavni odločnik tvrdke Swift k Co.)
Znano je, da je Tilden v gotovih slučajih zaatopal Swiftove interese, ali združene Swiftove, Ar-mourjeve in Morrisove interese, da si zagotovi ali poizkusi si zagotoviti tajno kontrolo nad konkurenčnimi kompanijami. Tako je bil on agent, po katerem si je Swift pridobil tajne interese v tvrdki Schwarzschild k Sulzber-ger Co.
Edward Tilden si je nekega dne pred letom 1903 pridobil s pogajanjem tajno kontrolo nad tvrdko New York Butchers Dres-#ed Mest Co., ki je bila klavniška so ustanovili
prevzela Swiftovo banko, ko, je bankrotirala. Zakaj f Vzrok mora biti zelo velik, če ena banka prevzame obligacija druge baf}-t
ho
den Arraour je eden njenih r*v HH^i pateljev, JS. A. Cuday, ki sjiAe f* *«at Co ki je tudi k veliki mezaraki petoriai, ja Joippamja, katero član ravnatetjakega odbora. H *otovl n«wyorški mesarji, da se Tako je Armourjeva battka ^»nijb pred drugimi velemesar
A
ka. Odgovor^ r ©Pjro^kfc.ki so jih objavili Kliki dneVnM, katere pa lahko čita in pravilno razu Aa la tisti, ki pozAa dogodke ca kulisami mesarskega trusta.
Armurjeva banka je prevsele Siviftovo banko, da odvrne javni, škandal, ki bi rszkril fskte in razmere mesne industrije, kako je Swift-Tildenova akupins po-aojevals denar drugih ljudi sama sebi, posebno pa fakt, da je bila stavka klavniških delavcev zadnja bilka, ob katero se je spod-taknila Hwlftova finančna piramida in povzročila, da je Sivifto-va banka bankrotirala.
Veliki dnevniki ao skrivali pred ljudstvom resnico, ds je stavks klavniških delaveev reana stavka, ki je hudo zadela mesno industrijo in je spravila mesar ske podjetnike v veliko zadrego. Pri vsem tem ostsne fakt, ds je ta produkcija v klavnicah omejena In otežkočena in da se napravlja-jo vsakovrstni .poizkusi, da pre prečijo pošiljanje klavne živine na trg, ker ne morejo poklati in pohiti toliko klavne živine kot v normalnem čaau.
* In tako prikrivajo veliki dnev-niki reanieo pred ljudatvom. Povedali ao samo, da je bil naval na Drovers' National banko. Drovers' Trust in Savings banko in na Knglenood Xtate banko. To ao podruiniee Ft. Dearborn banlgi.
Tam kjer ao naatanjene Ul banke, iive mali obrtniki in trgovci in dela vel. Te banke so pobirslS drobiž od teh ljudi in ga pašilja-le doli v meato v velike banke meMrjem. da ae je lahko ionglf. raKi a kreditom.
Ztezna obrtna komiaija, ki ja pretakala manipulacije mesarakts, ga trusts v letih 1SI7—191». pra-Vi v svesku 1. atrsn .Iftt v avojem poročilu;
Pt. Dearborn Natioaal ia Ft. Dearborn Truat ft Savings banki kantroliTaja Hvriftl ia Tildeni, Mekett, Tighe. Patteraon in drugi od Hwift-Tildeaava akupine pa I nastopajo kot delničarji. Dro*
1 Poročilo na to nadaljuje, da ai jc Tilden pridobil večino del-nic Pack ing kompanije in ni mel uspeha, da dobi kontrolo nad Weatern Packing and Provi-sion kompanijo v Chicagu. Poro Čilo tudi pripoveduje o , zvezah me<| klavnicami. Edward and Tilden k Co. in Merili, Coz k Co. katerih lastnik je bil Tilden.
Ko je Tilden umrl so postali izvediteljl njegove poslednje volje Antje Tilden, Averill Tilden in Henry J. Aaron. Ti ljudje so razpolagali nadalje z njegovim premoženjem. Averill Tilden je bil eden glavnih delničarjev Ft. Dearborn banke. William Tilden je bil predsednik. Averill Tilden in glsvni ravnstelj tvrdke Edvard Tilden ft Co. in goapodsr tvrdke Merili, Coz ft Co. Tvrdka Edward Tilden ft Co. je lastovs la 21.079 delnic od 50,000 delnic Ft. Dearborn National banke.
Ko so dnevniki* povedali svoje o združitvi bank, ao izjavili, da so zadeve tvrdke Edward Tilden fc Co., itravnanc in tvrdka Merili. Coz Co., je pa likvidirala. Prve veati o bankrotu so kszale, da je Ft. Dearborn banks sabredls v krop sarsdi kredita, ki ga je dela tvrdki Kdward Tilden ft Co. To se pravi, ds so Tildeni akozi banko posojevali sami sebi denar.
Kaklno je bilo delo teh dveh kompanij s ozirorn na tvrdke Swift ft Co.t Imeli sta naloževati Muriftov dobiček na druga pose-atva. in posojevati 8wiftov denar. Pbročilo ivezne obrtne komisije pr. isjavlja, da je tvrdka Me-rili. Ona imela 30. junija 1917 ic-danih za S».fH7.000 obveznic, ki so bile posojene Hariftovim po družnicim, in *a SS20.000 not, posojenih > neodvisnim mesarskim tvrdkam, $350,000 poaojenih tvrdki Louia Plafser ft Sons. $«M.OOO poaojenih tvrdki Ho-berta A Oake, Inc.. in $35.000 po. sojenih Wilaon Proviaion kompa-aiji v peoriji. III.
Take finančne svese Hwiftov ao služile, da se pokupijo konkuren-ftle t mike )n subaidirajo drugi konkurenti a posojili; ravno tako ao pa tudi služile sa fiaaaeira-
nje podružnic in da sc je naložil dobiček Svf|ftov.
Nekaj dni po "združitvi" so prinesli dnevniki na straneh za finance, obskurno poglavje. To poglavje pravi, da je tvrdka Swift & Co., napravila v letu, ki je končalo lani s petim novem brom, več ko dvanajst miljonov dobička s svojo kupčijo, ker se je p« vrednost blaga skrčila, je bilo pa na drugi strani dvajset miljonov dolarjev izgube.
Torej so Swifti zabredli v finančne težkoče, ki so nastale za radi slabih kupčijskih razmer. In tedaj je izbruhnila stavka. Ta stavka pa stane Swifte denar, ker jo hočejo, zlomiti za vsako ceno. Poleg je pa produkcija otežkoče na. Swiftove podružnice so zabre dle tudi v kašo. Z njimi so zkri-le v blato tudi neodvisne kompanije, ki so bile podpirane s Swift Tildenovimi posojili. In vse po-težkoče v zvezi s stavko, zadnjo bilko, so povzročile, da te tvrdke nc morejo izravnati vsega na pa pirju. To je povzročilo, da 3wift-Tilcjenove tvrdke niso mogle poravnati vsega na papirju pri Swift-Tildenovih bankah in sle dil je polom. Tedaj je pa prišla na pomoč Armourjeva banka, da se kloroformira javnost in mirno je prevzela bankrotno banko, da javnost ne opazi škandala.
Veliki dnevniki bi bili lahko razkrili vse ozadje te afere do zadnje pike. Ampak tega niso storili. Lepo so slikali, kako je velika banka prihitela na pomoč mali banki in mnogi čitatelji ve likih dnevnikov so od sočutja jo kali nad tako neizmerno veliko človekoljubnostjo 1
Večina čitateljev ne ve, da ma v kapitalističnem svetu vse svoje vzroke in da noben kapita list ne prihiti drugemu na pomoč iz golega sočutja. Načelo v kapi talističnemu svetu je tako, da ve like ščuke jedo ribice. Kakor šču ka le takrat ne plane na manjšo ribo, če vidi, da ji preti velika nevarnost drugje, tako tudi kapitalist prihiti' drugemu kapitali stu na pbmoč, če opazi, da bodo tudi njegove manipulacije razgrnjene pred vsem svetom, če pusti svojega kapitalističnega tovariša utoniti.
Tak je zakon kapitalističnega gospodarskega reda in tak osta ne, dokler bo obstal sedanji goa-podarski red. Take stvari se ne dogajajo, ker so mogoče prizadeti ljudje slabi ali dobri, ampak o-digravajo se, ker živimo v takih gospodarskih razmerah, katerih učinki ne morejo biti drugačni.
Kdor hoče odpraviti take dogodke, mora delati >za odpravo sedanjih gospodarskih razmer, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku in nastopiti mora za vpo stavljenje pravičnega gospodarskega siatema, v katerem ne bo mo več produeirali zaradi profi ta, ampak proizvajali bomo zaradi ljudskih potreb, i
Književne vesti.
Preja 1 i smo 5.-6. številko Kraaa", družinske revije, ki iz-kajs v Ljubljani. Ta številka je posvečena Ivanu Cankarju in i-ma skrbno izbrano, krasno vsebino.
Obseg vsebine je sledeči: Can karjav del: Ivan Cankar; A. Pod-bevšek: Kurent; At. Hsvniksrje-va: Cankarjev pokop; Ivan Can-kar: Kako sem poatal aocialiat; A. Širok: Pri Ivann Cankarju; I. Mihevc: Poredni Cankar; Krčan: Nekaj spominov; I. M. Tri iz nje-govega življenja. — Lepoalovni dali A. Cerkvenik: Prostitutka Zoša. — Pončni del: Dante, Lao Tac. — Vestnik: Tretji občni zbor SDIZ *'Svobode". Abstinenca ali alkoholizem? Del. tel. odseki. Književnost. Ssh. Slike: Ivan Cankar. Canksrjev dom. Dsnte.
Ts Cankarjeva številka "Kresa" se dobi pri " Proletarcu 3SS9 W. 2*th Htreet, Chieago. III. Posamezna številka stane 25 een-tov. Oitateljem "Proavete" toplo

METEORITL
"Denar govori, toda ne odgovarja na vprašanja," pravi Bris-bane.
Ako bi denar, nakupifen v bankah, bondih in raznih drugih papirjih, mogel povedati, od kod je prišel in kako je prifiel na kup, bi smrdelo do neba.
Zanimiva poveat bi bila, kate. re bi na primer pove«Jalo 135 tj. soč dolarjev, ki jih je zapustil katoliški proletarec, kardinal (iil>. bons.
• • •
Veleroparji vabijo Lenina na konferenco, llpajmo, da je Lenin
toliko previden, da pusti avojo
žepno uro doma, čo re« pojde. • • *
Celo nekateri kapitalistieni listi se zavedajo sramote, ker je senat pridržal Ncwberryja v avoji sredi, In ogorčeni vprašujejo, dali ho sedeži v visoki senatni zbornici res na prodaj. ,
Dotični listi bi morali adresi-rati svoje vprašanje na direktorij jeklarske korporacijo, na železniške barono in druge truste. Ne. dvomno bi izvedeli najnovejša cene, po katerih sc prodajajo senatni sedeži.
• • • *
i Ali je prohibicija v Ameriki ali je ni!
Nekaj čez sto mrtvih in na mi-Jjone živih dokazov govori, da jc ni.
a e *
Papež je čestital angleakcnm kralju na "svobodni irski državi". Zdaj bi morali Čestitati Sc Irci in potem — bodo kajpada svobodni.
• • *
Kdor ne verjame, da je "Pro-sveta" dober in vpliven list, naj vpraša očeta Kazimirja! Brez malega vsi "munšajnarski" uvodniki njegove "Prifrknjenosti" so posvečeni našemu listu. Oood!
• -e »
Kolikor smo informirani, ni kardinal Gibbons zapustil ne centa za kloštersko šolo na 22. cesti.
: a a a:
V	vojnfcm času vzame vlada mirne in dobre ljudi, jim potisne puške v roke in jih uči, kako je treba ubijati druge ljudi. Toda vsake vojne je;t enkrat konec. Fantje pridejo ddmov, kolikor nI ubitih, oddajo puške in se vrnejo v civilno življenje. Vlada smatra, da morajo poslej biti ravno tako dobri kakor so bili prej dokler se niso učili moriti. Koliko pa je takih, ki oddajo s puškami vred tudi zverski čut, katerega to se nalezli v morilski šoli?
V	vseh državah še ni bilo nikdar toliko umorov kakor jih je ravno zdaj po vojni. Nedolgo tega je,bivši poročnik hladnokrvno ustrelil svojo nof|cčo ženo in nekega neznanca. Pred par dnevi je mlad fant, tudi bivši vojak, ki je bil z ameriško ekspedicijo v Sibiriji, ustrelil dve sestri, ki sta stanovali v, isti hisi kot on. P<> mnenju zdravnikov jc fant imel pretresene živce, ampak imeli so ga za neškodljivega..
Strašne so posledice vojne. Lahko je ljudem zbuditi zverski instinkt ubijanja, ali teško ga jc potem zatreti. Civilizacija je velika farsa.
•	e e
Senator Newberry je dejal v svojem zagovoru, da ni nikdar dal dolarja za svoj sede/, v senatu.
Radi mu verjamemo. Le bedak l>o verjel, (la se senatni sedež d<» bi za dolar. Take dragocene službe imajo visoke cene.
v •
V	Belgradu še vedno praznujejo Aleksandrovo zaroko. To je bolj važno kot vojna z Albanci.
•	e •
Od zibelji do groba gara delavec kapitalistu in za nagrado do-l)i obljnbo, da pojde po smrti v nebesa, kjer mu ne bo treba Več delati! — Kadar ae večina delavcev spametuje, porečejo kapitalistu, naj strada, ako noče delali, in naj čaka, da sc naje v nebesih.
K. T. B.
KOV« VMT* BOJKOT.
Ban Jota, Oal. Tuksjšnji stsvbinski podjetniki so nsprs>i-li poizkusila uvedejo odprto delavnico in da razbijejo delavske strokovne organizacije. Svet stav-binskih delavcev je ta poizkus od govoril, da je delaveem svetovat.
,da naj kupujejo le najbolj p»-pr i poročamo to številko "Kreaa.Mrebne potrel^čine.
PROSVETA
mmim
narocuom.	•• » t^u. <
Je glavni Ndil tdrulanlh drlav In Je tudi sadal urad« sa t »dajo patentov in nai yelikl slovenski urad aa nahaja SAMO v Waahingtonu. biiao natentnoga urada, tako da ml lahko vaa o-sebno opravimo vala patentne potrsbUlna POPOLNOMA fočNO, POŠTENO IN PO NIZKI CBNI.
Mktfi 10 U* lat« K. M. W1
patents
»!• Vtatav Bulldlag. WA»HINQTON, D. C.
TsMaa 01-S. ChUkalm. I
Prodajam rasnovrstns
avetllea, aUka la okvirja
našim odjemalcem
IN PRIJATELJEM
prava tllha sadallsnsa* Nafoialni iniia I
Naslovi PROLBTARB MSI W. MIh H., CHICAGO, ILLINOIS
Pilite pa nal eanlk knjig.
Ustanov. 1896 Tal. Lawndel 0441-4416
EMIL BACHMAN, Inc.
potrabujata II Amariika. aaredae, aastave bendere, racali Ja la dr««« dru-itveae petrahMiae,
Dajte aam prilika vam paetreil.
2107 la. Haadia Avaaaa, Ckieaga, IN.
Znamenj« (Jan. 31
PROINJA.
Proaim naj ae ml priglasi Mihael Bojane doma ia Bur, fara •marjeta na DolenJakem. Dobil sam nismo is stara domovine od njegovih hčera, kl me uliudno prosijo naj jim pomagam iskati njih olata, kl Je v Ame-rtklfte nad 80 lat. Njih mati Ja umrla le dna 26. Junija, 1616, atara mati ia umrla lanako lato maaaca aagusta In sedaj so ostala Mere aame bras vseh sredstev. Rojaka proaim lirom Amerika le kdo va sa njegov naalov naj to blagovoli naananiti, sa kar bom tadl Jas salo hvaleften ali pa naj aa sam isgiasi la ja la mad livtmi, da bom lahko poročal njegovim hčeram v domovinp. MoJ naalov Jat Fraak Merkeic, R. F. D. Na. It Baa 118,, Weieetka, OMe. (Adv.) Jan 11-16
prejmete, ja mogoč« vsi I jan, kar nI bil plačan, i j« val ll«t plačan In ga
Cjmete, je mogoče ud i, vtled napačnega na va, pilite nam dopisniei navedite 6tarl In novi nad
Nali aaotopnlki oo vsU Itveni tajniki in dm^
"Proavfta' pilo 00 blagostanja
ljudatvo. Ako oo otviojol t njonJ ml Idejami, podpiraj trgova«, Id oglalajo f Proovoti
tre bili na po
S tem nasnajamo voem bližnjim drultvam, da drul-tvo "NOVA DOMOVINA" itev. 295, S.N.P.J. v Bridge-villa. Pa., priredi veliko ve-sulico ali (piknik) na dan kinčanja grobov (Docora-tion day) dne 90. maja, 1922. Ta veliki piknik je namenjen sa v korist SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA v Bridgeville, Pa., ki oi ga namerava drultvo postavki.
Podrobnosti o veoelici m pikniku oe bo pravočasno poročalo v liotih. Zatorej s* Ijudno proohno vaa bližnja druitva, da ne prirejajo veselic na ta dan to jo na 30. maja 1922.
Dnaltveni Odbor!
VELIKA PRODAJA BAKRENIH KANV
Nllje aeaa hal aihjae dragje
Naročnino sa celo leto jI l*' $6.00 In sa pol leta pa $SLBi I * Člani S, N. P. J. in S. D. 1] Z. plačajo aa pol leta |1 J irVfi in sa eelo leto $3JO.. «jojo Za maslo Cbicago je b looaih i^i $6.60, pol lota |3 2t
Mjftrt tvropo ooane ma HM a rso ..
•valsl	,
polljito na naslovi UPRAVN1STVO
"PROSVETA
lil NAZNANILA
SIP. J.
»A OL. TAJNIKA
itn, da bo v teku deset lan pihalu! papir vaem prejšnje 8DPZ., ki ae i šila z društvi NNPJ. in (la sedsj novo številko S. I)a niatno za ta društva li pisalnega papirja po-vzrok, ker za časa naro-papirja nismo vedeli, če mo društva združila ali bo-lla še naprej »amoatojna. Iva« ki ao dobila novo *t<--be v kratkem tudi nov N. P. J.
I kom tega leta plača jed-ike zdravniške preiskn I ve člane. Tajnike o požarne odtegnejo teh stro-ssesments. Za take atro-v kratkem razposlane listine, katere izpolni li tajnik in pošlje gl. u-kar ae poravna račun iz ra aklada.
posmrtninskega razreda želim ponovno opozoriti ie tajnike, da ne amatra-ta razred z upeljavo raz-avtomatično odpadel, d oatane za stare člane v Še naprej. Novopristopli ne morejo zavarovati za ifcor $250. Kadi lažjega in lejega (Ktslovanja je prida člani, ki ao zavaro-z« $150, zvišajo po na $250, toda to ae ne iti brez zdravniške pre-Zdravniška preiskava ae pri vseh zvišanjih, atenskih koledarjev na da bodo v kratkem raz-tudi društvom, ki so ost a itojna in ao dobila novo K N. P. J. Vaa društva da nam takoj naznanijo dobila dovolj koledarjev, koledarjev je še v zalogi in t. lahko poslali tistim, k dobili dovolj ali toliko, »il vsaki član po eden ko
tvenim tajnikom želim po pojaaniti, da jim ni tre* atarosti članov. Na vse amo razposlali nove pla itvioe in staroat članov iali že pri aeatavi lestvice.
amo razposlali na vaa Imenik članov dotiČnega in sieer po kateri staro plačevati vsaki posamezni rajniki ae naj torej ravnajo po tem in ho vse pravilno je seveda, da se nam j« ivi imenika in dolomita zn iiOsainezne član« tu ali tam kaka pomota, bo lahko poravnalo pozm Rajniki naj za sedaj računa >ent glasom natega imeni je katerh prišel na sled ipomoti glede starosti, pro nam lo naznani, da nam ie atvar izravnati. Oni, mogoče plačali preveč, ho lili vse povrnjeno.
Matthew J. Turk,
gl. tajnik
nadomešča ali opravlja službo f!. urednika.	i t 1
Služba drugega pomožnega «-
rednika. Proailee aa to aluibo mora imeti dovolj izobrazbe in apo-sobnosti zs časnikarstvo in sposo ben mora biti, da v slučaju potre be nadomešča prvega pomožne ga urednika.
Služba pomožnega upravnika Pomožni upravnik mora biti zrno-žen alovenščine in angleščine v besedi in pisavi, pisati mora znati dovolj urno na piaabii stroj, imeti mora nekoliko znanjs v knjigo vodstvu in sposobnosti, da nado niešča glavnega upravnika, kadar ;ie potrebno.
Prosite! ze gorina vodene aluž m ae morajo sglasiti nsjkssneje do 25. januvarja 1922, to je do ne, ko prišne letna seja gl. od-ort. Prošnje morajo biti plamene bi navesti je treba zmožnosti.
Prosilci za vrhovnega zdravnika naj navedejo plačo, ki jo zahtevajo za svoje delo, plače drugih vslužbeneev se pa ravnajo po unijski leetvici.
Prednost za te službe imajo člani B. N. P. J. in člani delavske onije dotične stroke. Glasom pravil 8. N. P. J., smejo biti vposljeni pri jed noti samo unijski delavci, (dor torej sprejme slušbo pri ednoti, mors biti ali pa takoj postati Član unije dotične stroke.
Prošnje naj se pošljejo na glavno tajništvo jednote in gl. tajnik jih bo predložil seji (lavnega od-mra v odobritev.
Vinoent Oainkar, predsednik B. N. P. J.
Ravnihar ne pozabijo ponoviti favojth krasno doneč)h nerealnih
petim ie in atarček Avgust Brate naj pazi na avoj rožni venee, knjige in palieo.
Želim na avidenje dne 22. t. m. Društvo * * Hoča'' naj le tako nadaljuje s započetim delom. Zahvaljujem ae vaem, ki so kaj darovali s namenom, da bo veseliea imela dober uepeh, jnisebno pa hvala društvu 'Koča' za novoletno darilo v obliki $$$. — Direktor 1 lov enakega
sklicati izredno aejo, pri ka- ehjčnjno pozna osebo, ki kandi^ Sa* jO Ml navzoč tndi pilili "	*** P*
RAZPIS SLUŽB
aklepa sejo glavnega iz a odbora SNPJ., ki so Šila v meseni oktobru 1021 t 31. decembrom 1921 aluž doba vsega oaobja vpoalje pri 8. N. P.-J. Glavne od
sa alužbeno dobo 1922 jo izvolila združitvena kon Ja in ti odborniki Imajo It kdo ho valuftben pri H sa to dobo. Glaaoin tega taj naataviti ouobje na sle mesto:
vrhovnega zdravnika Dolšnost vrhovnega mika jednote je pregledat je za priatop, prošnje zu p v višje razrede, prošnje iBtodniiie in odpravnine, vae ko nakasniee in sumljive Ške nakasniee; nadalje mora naavetc gl. uradnikom, ka |a ta zahteva, in pisati zdrav-šlanke in na*vete sa gladilo
a".,
treh pomočnikov v glav
SLIKE IZ NASELBIN.
La Stile, m — Tukajšnja cementna tovarna je v preteklem letu obratovala nekako polovično dobo, od normalnega čaaa. 19. de-embra pa ao prišli "dobri" gospodje tovarnarji in milostno povedali, da lahko oatanemo doma toliko čaaa, dokler nc bodo zopet rabili ljudi, kar pa bodo že naznanili.
Kavnoiati dan ae je ponesrečil »b tretji uri popoldan še mlad in napreden delavec rodom Italijan. Delal je v kamnolomu za ce ment pri parni lopati in bil takoj po nesreči na meatu mrtev.
Tako, eenjeni sotrpini, kaj nam je ostalo od preteklega leta. laz vem, da drugega nič kakor utrujene roke In danimo za eno eto starejši. To je vse. Poleg te-ga je tudi veliko število delavcev ob koncu letu brez stanovanja, obleke in celo s praznimi želodci. V rdeči Rusiji bi ne bilo nič čud nega, če bi se godilo kaj takega ko pa se godi v bogati deželi A-meriki, ae čudimo vsi. Nad Rusi se kar zgražajmo, ker so napravili smrten greh, ko ao prevzeli vodatvo vlade njih delavei v svoje roke. Jih bo že iiba božja kaznovala za tako nezasližano krivi-eo, ki so jo storili človeštvu na tem avetu. Pravzaprav pa jih ža kaznuje, saj atotiaoči pomirajo za gladom.
Radoveden sem o božji previdnosti, zakaj je napram nhm Ame-ričanom tako trdosrčns, ssj mi vendsr nimsmo niti zastopstva pri vlsdi in smo ponižni ter do pi-čice izpolnjujemo zskone, ki so nsm jih postavili nsli naprej po stavljeni.
Nikdar ne bom pozabil novo letnega večera letos, ko je dru št v o "Hoča" priredilo igro "Ve riga". To igro tridejanko ao Izvršili igralci v sploinem dobro in reči moram, da je bila za naa vae prav zanimiva. Igralei s glavnimi vlogami ao dobro Izvršili avoje delo. da boljše aploh nismo mogl pričakovati, pa tudi oatali 1 manjšimi vlogami niao zaoatall Vaa čafct jim gre za njihov trud in dobro volj«). Precej velika dvo
rana je bila polna gledalcev in
niti eden sedež ni ostal prazen Videti je bila splošna zadovolj nost med gledalci do igralcev.
Prepričan sem, da je še precej šnje število rojakov v La Hallu ki se niso mogli na Novega leta dan udeležiti te prireditve in da jzele videti to igro. Hlišal aem da uradu jednote. Proallei za to namerava društvo "Hoša'1 to morajo biti zmožni in za- gro ponoviti dne 22. t. m. zvečer.
Pursflove, W. Va — Zopet aem se nsmenil poročati dogod-loov iz "Keotts Run Hollowa" v Monogali eouutyju. V naselb in Gustonu last nje Gilbert and Ds-vis premogovna družba štiri rudnike, Bden premogovnik ne ob-bratuje že akozi leto dni, v ostalih treh pa so delali v preteklem letu malo časa. Delavei v vseh »tirih rovih spadajo k podružni-. i št. 4775 I'. M. W. of A. 17. di-strikt. Rov št 2 je »padal pred tremi meseci k podružnici št. 4774, toda pri dotični podružnici mje ni bilo dobrih voditeljev in tako bi bila podružnica razpadla. Rova št. 1 in št. 2 imata sedaj prehode drug v drugega in premog spravlja družba iz rova št. 2 skozi rov It. 1 na površje. Za časa, ko so prebili skozi iz rova v rov, aem bil jaz pri podružnici it 1775 za predsednika ter sem takoj aklical apecijalno aejo članstva v obeh rovih glede priklopit ve omenjen« podružnice k prvi. Člani obeh rovov so bili s tem za dovoljni in tako sem pisal več pi sem ns glavni urad naše organi zaeije v Imlianapolia, Ind., kakor tudi na distriktni urad v Char-lestonu, W. Va., ter poročal o re zultatu našega delovanje. Kazpu stili smo poslovnice, a sedaj nam družba noče priznuti "eheck off" sistema.
Po Novem letu je družba skle niln zaprtje rova It. 1 in da bo odprt samo še rov št. 2, in sicer na način odprte delavnice. Prote stirali smo proti takemu ukrepu in jaz aem takoj aklical izredno sejo, da ukrenemo kaj definitiv nega. Telefoniral sem tudi na podokrožni urad v Fairmont nameruvanju družbe. Tnkaj sta se mi oglasila predsednik in nek organizator in prilla na našo se jo. Na aoji smo sklenili, da* takoj prihodnje jutro zabijemo rov It 2, kar smo seveda tudi takoj sto rili. Zbralo se nas je pred rovom št. 2 približno 300 rudarjev in kmalu nato je bil rudnik zaprt Odkorakali smo nato še do neke ga novega rudnika, oddaljenega od tu knko miljo In pol ter nago vorili tamolnje rudarje, naj ae organizirajo. Kmnlo smo jih pri dobili za svojo stran.
Pri svojem pohodu nismo de Inll nikakega šuma, vendar je bi obvelčen šerif, naj takoj pride
eputiji na lice mestu in naj nas razkropi, hterif j« rea prilel, a ko je uvidel, da smo napravili miren vthod, je odrekel družbi vsako [irotekcijo od svoje strani.
Par dni na to jc družba zahtevala, naj nas 14 premogarjev, ki smo najbolj aktivni v organizaciji zaprejo in res je prišel dne 8. t. m. Šerif s svojimi deputiji, da nas odvede v okrajno ječo. Odve-dli ao nas sedem, med katerimi smo bili trije Hlovenei, 1 Francoz. 1 Grk, 1 Hrvat, in 1 Poljak. Vai obtoženci so bili izključno tuje zetnei in niti enega domačina. V zaporu smo prestali 2H ur, pri ^odnjega dne pa so naa odvedli pred aodnijo. Hodnik nas je'kma Iu obsodil, ds smo krivic na kar pa nismo hoteli pristati. Nato nn* je državni zagovornik vprašal, če hočemo imeti advokata, ki nas bo zagovarjal pred voliko poroto. Proail nem Šerifa, naj nas pusti sosedno nobo, kjer se bomo sami INMvetovsli. Hklenili amo, ds jsz telefouično pokličem s šerifovegn nrads poddistriktnegs predani nika, kar je šerif . tudi dovolil Predsednik našega podokrožja mi je telefonično odgovoril, da bo prišel s prvim vlakom. Kakorbi-tro je prišel z vlakom v Morgan t«wn, nas je šerif iipnatil is ječe
nik podokrošja mr. Nietr Aiello. Nekateri Amerikanei ao ae nam sicer smejali sa hrbtom, s čemur so tudi pokazali ave jo nezavednost. Inosemei smo v tukajšnji naaelbini najbolj aktivni, rato nas družba tudi tolikanj "Čisla", da naa preganja po saporih, prostore nam pa daja tako dobre, da ja v njih od 2 do 4 čevlje ,ha visoko vods, ssmo zsto, ds bi ac nas čim lažje iznebila.
Veliko nas je Hloveneev, ki kmio Že sedaj piaani na "črni listi" tudi pri drugih družbsh in vse izgleda, ds bo trebs zapustiti zapadnovirginake planjav«, ter iti z Luka Matijo. Kako se bo vse »oteklo, bom poročal prihodnjič, tojaki, ne hodite si iskati dela v našo naselbino. — Josepb Luatik
zmožnosti. Člani, niei voljo do dela sa korikti Član-
V^ITd^krtLm aJk 85Sati?
stvs, se spoznajo le na eejah, ke* *ete igro, kat*vO* bo prvič ta
Ewel, Utah.—Iz naše naselbine
še lil bilo dopisa. Pred nekoliko eti so bili tu naseljene! po imenu Mormani. Prvi inozemaki naseljenec tu je bil Francoz, za njim je prišel Italijan, potem pa Slo*, venci in Hrvatje. Zdaj ima cela naaelbina skoro izključno aamo inozemee, starih domačinov je malo ostalo. Rojaki tu ae največ pečajo a poljedelstvom. Organi zirani smo v podpornem društvu 8NPJ, ki je sicer še malo po številu, s nadejamo se, da bo napre dovalo. Nekaj milj od tu so pre-mogorovi, ki slabo obratujejo, zato ne svetujem rojakom, da bi hodili iskati si dela k nam. John Škerl.
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi Članov S. N. P. J. in 5ltatelj#r Proavete.
Članstvu S. IT. P. J.l Zakaj je potrebno, da pofoeto zahajamo k društvenim sejam.
Rly, Minn. — Ne bom razprav Ijal o vzrokih, zakaj se članstvo po nekaterih naselbinah tako malo zanima za društvene seje ali dva prava vzroka ata po mojem mnenju aledeča: prvič malo mernost in drugič alebo razume vanje pomena društvenih sej Marsikak član, če ga vpraiaš ako gre na društveno aejo, skomigne z ramo in ti odgovori: saj je še dosti časa do 25, že enkrat stopim k tajniku, da plačam ases ment; glavno je, da plačam ases ment, seja pa; no, bodo ie brez mene opravili. Da brstje in se stre, v resnici je najvažnejše pla čevanje nsesmenta, kajti brez plačevanja meecčnih prispevkov hi mi ne mogli prejemati bolni? ške podporo in naša organizacija bi se tudi ne imenovala podporna organizacija.
Nič manj kakor financa je jec noti tudi potrebno dobro vodstvo ter gospodarstvo, katero je pn prcdvaem odvisno od članstva sa mega. Mogoče kateri član reče temu: Ha j imamo gl. odbor, da vodi jednotine posle. Gotovo ga imamo, ali kdo iatega volif A ■ i ne voli članatvo oziroma od članstva izvoljeni delegati t Da se jc H. N. P. J. rssvila v tako moč no podporno organizacijo, gre predvsem zsslugs člsnstvu po na selblnah, ker ac je zanimalo za njo ter tudi neumorno agitiralo Društvene seje so ps precej mo gočen fsktor, ksteri vpliva na članstvo, da poatane aktivno Tam se bolj od bližje spoznava organizacijo ter njeno potrebo pod današnjim sistemom.
Potrebno ds prihajamo na dru štvcne seje je: da nsm je znano ksko društvo posluje, kakšni ao društveni uradniki, če ae izpol-njujejo pravila, komu se nakazuje |»odpora, kakšni člani ae sprejemajo v društvo, kakšni, predlogi se sprejemajo na seji, sli so na koriat ali ikodo društvu kakor jednoti. Vedeti bi morali in poznati gospodarsko kakor finančno <tanje cele organizacije, dajati dobre in koristne nasvete bodisi društvu nli četi organizaciji, da ste pa o vsem tem poučeni, je
taki na dr. aeje pogoato prihajajo, ali član, ki ae a« ndelešaje sej, jih ne pozna in tudi ne bo volil zanje. Prezreti se pa nc sme, da je za posamezne člana društveni odbor vešje važnosti nego gl. odbor; društveni odbor ima v rokah posamezne slučaje članstva, ter ao mu bolj mani elučaji posameznikov kot gl. odboru, katere pa tudi lahko bolj pravično rešu Kakor je pri društvenem odbori* isto je z gl. odborom.
Gl. odbor volijo delegati, od delegatov je odviano, kakšen je gl. odbor. Tukaj zopet nastane vprašanje, kdo je zmožen, da se ga pošlje kot delegata. Včasih ae ,ie pošiljalo tako, ki so bolje "tri tali" in so imeli denar, to je, dh so Člani mislili, da ga imajo, (oda tisti časi so minuli odkar je bila uetanovljeas 8. N, .P. J. Člani, ki ne prihajajo k sejam, ne morejo voliti po zmožnosti delegata pač pa zato, ker ga poznajo Jot človeka.' Nesposobnosti delegacije pomenijo slab gl. odbor, slsb al nezmožni gl. odbor pomeni slabo upravo pri jednoti in slaba upre va ter gospodarstvo pa pomeu* hiranje in nazadovanje jednote ter končna in prerana smrt
Sedsj pa poglejte odkod izvi rajo VSe gorinavodene posledice katere so v vašo lastno škodo dragi bratje in sestre, ki zano* marjate društvene aeje ter podcenjujete njih važnosti Ali bi nc bilo nazadovanje naše Organiza erj« nam samim v škodoT Ali ni vsak korsk k napredku naše S. N. P. J. v skupno korist kakor v ponos članstvu v splošnem! Da, jat bratje in aaatro, ker mi amo njeni člani ter gospodarji obe-nedt. Čimbolj se bomo brigali sa našo jednoto, tem boljše bo ista napredovala.
Končno še enkrat opominjam vse one, ki so mlačni do društve nih sej, da se istih udeležujejo is gori navedenih razlogov. Prosim tudi člane društva Sokol št. 20; da bi se vssj sedaj v zimskem 5a su bolj polnoštevilno udeleževal društvenih sej» je pač žalostno, da tako veliko društvo kot je So kol št. 20 obiskuje tako malo Ste vilo članstva.
SIcer ne mislim, da naša S. N P. J. ne napreduje in tudi ne ma ram čakati do tistega trenutka ko bi še prenehala napredovati, kajti takrat bi bilo mogoče že prepo zno, ali jaz menim da bi bilje za nimanje za društvene seje napre pat Ae poapešito^^^^H^^I Člani, nikdar ne pozabite, da jednota je članstvo, in članstvo je jednota. — Pred A. Vider.
f; i n „ i	.J: A
pred pust vprizorilo na našem o-| ru. Ker je pa društvo še mlado
maifcare in druge
društvo "Mora" M urrfceja
in v predstavah fte mole izkušeno
se pridno uri, tako, da uepeb bo zagotovljen.
Tudi aafta "Čitalnica" name rava privaditi malkaradno veae heo za proepeh blagajne, ker pa je zadtaji čas njena htaffajila precej trpela radi nakopa raznih knjig in naročnin sa časopise, je upati da bo udeležba precejšna. Datum aa veseli«© še ni določen.
Nadalje moram omeniti tudi naše pavsko društvo "Stržek". tstero se ob priliki zadnjih počitnic preeaj iaarilo, tako, da ae danes lahko meri bodisi s teai aH onim društvom, za kar gre hvala neumornemu pevovodji.
Tako, vidite dragi rojaki, mi niamo najaadaji ne, pri naa dobite vae, ampak dokler smo mora-i posedati okrog peči a atrgulo v roki, nismo nič kaj rtfdi z raz novrstnimi talenti prihajali na dm sedaj pa, ka bomo malo de aM je umevno, da nam bo še mar sHtaj pametnega in tudi ftetim-negfci prišlo na misel.
Muzi k sat i smo tudi že deloma vsi, vsak ae razume, na ta ati eni inštrument. Pt ne mislite na ei-tre ali pa tiatlf prsteno okarino, ampak berton, bas in komet, in vee druge moderne inštrumente, katere pa tudi znamo popravljati Sami sase, nekateri tudi ie i-majo malo lastno "fafcriko." Harmonike seveda sami ftdelu-jemo rarvnotsko uglešmjemo raz
& "muc Joti 'h

ireba prihajati pogosto ns aeje.
in nas odvodel zopet na aodnijo. j slab je oni goapodar, ki se ne bri-
flvi v računanju iu knjigo-U, pisati morajo znati na |M stroj in rmotni morajo K elov<n»k<ga in angleškega
F
(laku
l^nao
prvega pomožnega urad Prvi pomožni urednik mors
Islnifcn v uredniških poalih Im-n, da labko vsaki ča*
Zalo priporočam igralcem, ds i* gro v reanici ponove, za kar naj ImmIo prepričani, da bo udeležba številna m to je hreadvomno naj-l«pše plačilo ■« igrsle*. Naj sa prepričajo, da rti i Slovenci ljubimo igro, ki ja nam raaumlfiva. <>-•obilo opozarjam, naj g. Terezija Helina, Anton Jenko in Frank
kjer *mo morali priznati, da amo kaxni vredni in plačati za vsake ga iimed 14 obtoleneev po $15 Itaznl. Skupaj smo plačali $2*5 Tako ae dogaja pri nas v Zapadai Virgin i ji. Vae naa tlači. Mislim da bomo imeli po 1. spriln hudi boje s podjetniki. Že sedaj, ko i mamo pravnovetjavno podpisano pogodbo d« 31. mu rea. nam hočejo uailiti <»dprto delavnico.
ga za svoje gospodarstvo, nič-t ns n j slsb ps ni oni član. ki se ne Mga zs svoje društvo in jednoto.
Vzemimo nsprimer člsns, ki ae celo let« ne ntleleii dr. aeje is v semši letne, na katero je še tako-tohoš prisiljen priti aaradi voli t<*v odbora. Kako more tak član voliti odbor, ki bo zmožen oprav Ijati poaH. ki mu ga društvo bi
Takoj ko amo prišli iz zapora, jednota naklada, ker mogoče le
Olaridffe, Pa - Neki čikaški dopianik je pripovedoval v eni zadnjih Prosvet, da on nima nn vade popisovati in tarnati čez de lavske razmere če so iste že tak Ine ali drugačne, ker kdor hoče vedeti, naj gre aam pogledat. Tu d i jaz imam navado, da pišem ekoraj brez malih izjem le o delu kem mi, ki beremo "Prosveto'" smo povečini delavci in kot take nas bolj zanimajo ob sedanjem času poročils dopisnikov kako je v tem ali drugem kraju t delom kot ps kaki Oflaai o maškarad nih prireditvah.
Mi delavci -pišemo po navadi našem obrtu, pa naj ai bo že ka koršen hoče, ako ae kaj povprek obrne, to pride v dopis. Dočim 1-majo kapitalisti navado piaati o svrfjih glasilih da <v "businees is bsd no rtiprovement in sight., Uvorkmen demaned higher vrn ges" itd., ia oestai lopovi, sko že imajo svoja glaeila, kakšen je bil tn ali tam plen na ponošnem pohodu. Tako vssk po sVoje.
Vendsr jsz nikogsr ne vsbim, ds bi prišel pogledat ksko, da pri nos delavske razmere stoje, ker gotovo bi hotel tukaj oststi in tako bi bil ssm sebi in nam v nadlego.
Hedsj malo boljše obratujemo, kar znači, da se le po nekod vr te kolesa v deželi, kjer rabijo preBMg, vendar niamo še sigurni, da tako ostane dalj časa, veaeli nas pa vse eno, da še ni vaega hodiš vsel. Mords ae vresniči novo letno prorokovsnje nekegs potepuha, ki miali, da vse ve, da ae bo leti« povrnila prosperitets deieli.
Ako ostane pri tem, bomo tndi mi lahko še na kaj drugega mislili ae le na naše lopate, ker ee-<Uj ravno predpnat in je v nava di, da se prirejajo razne veeeliee
La Stila, m. — Časi ko so nam podjetniki obetali nebesa na zfem-Iji so miniliv ker sedaj nimajo *eu tako velikih dobtffcev od naa kakor ao jih imeli nekoč, g obratovanjem ae nočejo več peSati, ker nimajo Več stoodstotnih dobitkov, kot so jih imeli na primer med vojno. Zato, da ao ai oai do-volj nagrabili, pa naj gfedatto mi delavci akozi prste in sHfto naj požiramo, medtem ko drtifci vživajo. Svet ae suše in tako ao oni sedaj gospodarji *a sem!ji, ko se bo pa delavstvo žavčdlo tvoje moči, tedaj se ftodo tudt rfb-spoderjj premenili.
Prireditev druitva "Soča" dne 1. t. m. je bHu prav dobro o-biskana in občinstvo zadovoUno s prirejeno igro "Veriga", tto-joki so tudi zadovoljni, da se bo * igra ponovila dne 22. t. m., da bodo imeli priliko videti to lopo prireditev vsi rojaki, fgra bo tudi • pričela, točno ob sedmih zvečer, zato bi bilo dobro, da vai, Iti jO nameravajo pose t iti podvišejo, da ne bodo zamudili, ker igralci ne bodo čakati kakor je bilo do sedaj po navadi.
Delničarjem Slovenskepjn narodnega doma naznanjam, da ae bo vršila dne 22, t. m. polletna domova seja, ki bo pričela ob pel dveh popoldne. Rojaki, delničarji, kakor vsi veste, smo imeli mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Vzrok, da smo te seje e-pustili, tiči v tem, ker je bila doaedaj ptemala udeležba. Človek se čudi ti mlečnosti kskoršUjc včasih ni bilo in je bilo vsaj ula-le ssnimsnje za napredek Slovanskega doma. Upam, da boste skusili popraviti to zamudo in poflv-ljam vse delničarje na sejo, da boste čuli o poslovanju v minulih Šestih mesecih in določite program delovanja v bodoče. Deluj t« vsi ss napredek hi #eo«vit Hto-venskega nsrodtMlKS ,fdoms. Prank Ravnikar, tajnik.
Pa. — Ne samo po Ameriki, temveč od vseh delov sveta prihajajo poročita o slabih d«krvakik razmerah. Med aeboj u gibljemo, kaj bi bilo pravsaprav vzrok današnji revščini, pri čemur amo različnega mnenja. Nekateri pravimo, da, Je vzrok *o, dragi naglašajo sopet, da povzro-čuje ono bedo itd.
Nekateri, peeebno taki, ki ne čitajo naprednih delavskih listov, trde, da družbe niaaajo komu podajati svojik produktov ia sato je brezposelnost, kajti druži* hi imele eelo velike izgube, ako bi ae obrstovslo. Ljudje takega m>* Ijenjs gotovo ne šitajo naprednih delevskih listov, sato bi jim pri-poročsl, nsj se
neroče na rteaer
delavski list, ki je prvs nsjp<> trebnejšs stvar sa delavca Dela vae, ki a*je naročil na etoj ti* ho po pašnem čitanju in Ijevsnjn kmaln lahko
Rojaki v Chicagu in okolici! Vsi kjpredstavama "Razvalina življenja" in "Micika"
"	'	drU,tYO v dv°r"i C S- S. V »ed.ljo 22. januar;« ob .r.h popoldn. V- pad«*«ortl v dopku pod ...lov«n	M.1 n. HJ .trta!	frm^f.
kiko napačno je bilo njegovo mi iljenje pro(l čitanjem. Že samo rtdi tega bi morali vsi delavei naročiti se lik riapfčdne liste, ker so njihovi1	tako nasprot-
ni proti vsafkenra delavskemu ča-'iopisju. Od podjetnikov nikdar ne prejmemo kritih dobrot, saj vedno le gledajo, kako bi nas najbolj izkoristili, kako naj se to-rej nadejamo; da nam bodo podjetniki rickaj Odsvetovali, kar bi bilo za nas škodljivo. Napredni delavski listi torej niso za nss delavce škodljivi. Na drugi strani pa tudi strašijo neukega delavca g peklom in vsem hudim, ako bo čital napredne liste, kot sta Pro-sveta in Proletarcc. Delavec bi moral malo misliti in ae ne pustiti speljati od takih hujskačev, lei se mu za hrbtom smejejo, ko so <ra pregovorili.
Na vsak način nas hočejo današnji duhovni prepričati, da svet ni drugega kot dolina solz. Poglejmo, kako je ta dolina sol/, za nje in za one, ki nas izkoriščajo in sprevideli bomo, da je vse skupaj samo laž. Ne pustimo se torej več nalagati in naročimo si vsi delavski napreden list enega ali drugega in sprevideli bomo, da za nas ni druge poti kakor da se združimo in vsi priklopimo k edino naši — socijalistični stranki. Tako bomo -postali močni in lahko dosegli cilj, da ne bo ta zemlja ssmo sa nas delavee dolina solza, temveč, če bo dolina solza, da jo bomo občutili vsi. Tega pa po redu kakoršnjega hoče vpeljati socijalizein ne bo in nikdo več ne bo osamljen in nesrečen kakor smo aedaj trpini delavci s svojimi družinami.
Tajnikom SNPJ kličem, naj bodo malo bolj aktivni in nnj spodbujajo rojake, da se naročajo na našo Prpsveto, da bodo v resnici spoznali veliko krivico, ki se dela nam delavcem v sedanji dobi. — Prevzel sem zastopstvo Proletarca ter bom ob gotovih časih obiskal rojake pb sosednih naselbinah in bom kar *tni je o<V ločeno provizije dal vse li&ta v podporo, da ne bo kdo rojakov mislil, da se gre za dobiček, kajti nam vsčm mora l>iti prva misel samo dobrobit splošnosti. — Mihael Lenarčič.
gumziranc, boste lahko dpacgtt zboljšanje, ako bo Šlo pa Še po ti poti dalje, pa ni več daleč, ko bo slamnikarska obrt ena najslabših. Ker tovarnarji so dobro organizirani, ve pa brez organizacije jadrate v izkoriščanje. Apo
Chicago, lil. — Delavske razmere širom Amerike sp padle pod ničlo; to se razvidi izporočil, katere prinašajo razni listi. Tisti;
slamnikarie je poiskalo delo v drugi industriji, kjer je bilo bolj stalno, posebno v krojaških tovarnah. Nastalo je pomanjkanje slamnikarie, kar je prisililo podjetnike, da so bili primorani zvišati plače, in posebno še tisti podjetniki, v katerih tovarnah niso bile slamnikarice organizirane. To je povzročilo, da so slamnikarice pričele zapuščati unijske to-varne in organizacijo, poleg tega so pa pričele zabavljati čez unijo in unijske tovarne. Posledica je bila, da je slamnikarska organizacija v Chicagu postala podjetnikom manj nevarnejša in to se je pokazalo letos, ker komaj se je odprla sezona, so slamnikarioc spoznale razliko koliko se je pla čalo pred vojno, in med vojno irt kaj se plača danes. Tovarne, kjer se dela, so vedno polne slamnikarie, ki povprašujejo za delo: ti ste, ki pa delajo v njih pa zaslužijo komaj tretjino, kar so zaslužile prejšnja leta. Ker je pretež na večina Slovenk zaposlenih v slamnikarski industriji v Chicagu, bi lahko kontrolirale vso to industrijo, ako bi bile organizirane; ker pa nismo, se nas pa izkorišča; židovski tovarnarji se pa bahajo, da so v par letih postali miljonarji.
Kako drugi narodi verujejo v organizacijo vam naj služi za vzgled ta dogodek: Pred par tedni se je zglasila v uradu unije "H-nited Ilatters of North America" ženska, ki je bila po narodnosti Nemka, z željo, da bi rada pristopila v organizacijo. Povedala je, da je, pred kratkim časom dospela iz Nemčije, in dobila delo v slamnikarski tovarni. Ker sem precej zmožna nemškega jezika sem se spustila v pogovor z njo o delavskem položaju v Nemčiji, in mi je pojasnila, da ni taka mi-zerija, kod se jo prikazuje, da ni tako, je rekla, se mora nemSko delavstvo zahvaliti edino organizaciji. Začudila se je, ker sem ji pojasnila, kako slabo smo.organizirano . slamnikarice v Chicagu. Povedala sem ji tudi o stavkali, ki so bile zgubljene, in jc rekla, da je v Nemčiji to redka prikazen, da bi stavkokšzi zavzeli me-sta stavkarjev, ker nemški delavei so t-oliko zavedni, dn nočejo nositi imena stavkokaza. Priznati sem mogla, da me Slovenke v Chicagu kljub vsi naprednosti nismo toliko zavedne, da bi se sramovale stavkokaškega imena, tudi toliko zavedne niso naše iz-
IGRE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE.
Chicago, Ul. — Slovensko dramatično društvo v Chicagu priredi
liram na vse zavedne *laranikar.|prihodlljo ncdeljo 22. januarja
r.ce v Chicagu, da se oglasijo, ia.^poMn* v dvorani C. 8. P. S, (18. povejo svoje misli, kako bi nam j blUu R||r|ne Ave) dve pred-bilo mogoče doseči največ uspe- aUvj |n Bicer. hov. \ se tiste, ki žele pristopiti.
pridite na sejo ženske organizacije local 22, United Ilatters of N. A., ki se vrši vsak prvi in tretji torek v mesecu v Pederation Bldg. m W. Wnshington St., ali se pa zglasite v uradu unije, soba 304 166 W. VTashington Str., kjer sem pripravljena dati vsa pojasnila. — Minka A les h, general organiser United llatiors of North Amerika.
ki jik pf ur amrm omeniti, aate it« po •ubito priti vsi. — Tajnik.
Joh0Stown Pa. — Drultvn "Tri kbiv" M r! je akUullo mn utis^i seji, •la priredi v proal«vo rotit ve * dru It v um Pomočnik M. 8 NUPJl pleano ve aetiro da* t*, februarja. Natančen pro (raai be prlobten i*o»«*je. Urultva se obratu do sosednjih it ruti* v v Johna loarnu in ol>«.ll« i. '.la lic ptiu-jitjo »IU* njenega da« ulkakik tabu v ln ima po setljti v politem Itevllu ter itaui tako pripomorejo do boljtega uapeha. rraak Ouiek
"Razvalina življenja".
Draiua v treh dejanjih. Spisal F. S. FinŽgar.
Osebe:
trk Kani«, tsanjernar.........J-*"'^Me-
»a«ka. njaftova ktl...........Ma* Um lak
Iona. njaaova rajnka........Mlaka AM
Martin, k mat. aoaad.......Kr. S. Taeehar
{«rj«n. k mat. »oaad....'... .freS Zalaaalk Irk. krnit.................;. .mip rtadtaa
RAZNA NAZNANILA.
P0JA8NIL0 ČLANOM S. M. P. J. IN OlTATUgPt nO
Se enkrat prosimo člane H. N. P. J. in čitatelje Proavete, ki po-šiljajo dopise, v katerih opisujejo razmere v naselbini ali jih kritizirajo, da dopis podpišejo s polnim imenom. To ni kaprica uredništva. Tako je tiskano v pravilih. Peta točka člena XI Uradno glasilo na strani 40 pove to jasno in določno.
Kar je bilo dopisov, ki so bili doposlani pred Novim letom, smo jih priobčili še po starih pravilih. Dopisov poslanih po Novem letu, ki se nanašajo na razmere v na ■helbipi ali ki jih kritizirajo, ne moremo priobčiti, Če se dopisnik podpiše na pr. "Poročevalec" ali "Naročnik." Taki dopisi morajo imeti poln podpis. Prosimo, da dopisniki vpoštevajo to v svojo ko rist, da se dopisi pe zavlečejo, ker mora uredništvo take dopisnike obvestiti v listnici uredništva, da dopis ne gre v list, do-kler nima uredništvo dovoljenja za.podpis.v z., . ,
USTNICA UREDNIŠTVA.
so toliko srečni, da imajo Šc delo pa občutijo kapitalistični bič aelniee, ko pridejo sem iz stare
..m:i.:	----u:..... domovine, da bi poiskale organi-
zacijo in pristopile v njo.
Zato nevešče jezika in nepoznan ja razmer postanejo predmet izkoriščanja judovskih tovarnarjev, v katerih rokah jc vsu slamnikarska industrija v Chicagu,. Tudi slamnikarice, ki so Žo dolgo časa tu, ^se zelo malo zanimajo za organizacijo. Ker sem zaposleni! kot organizatoriea za U-nlted Ilatters of North America skozi dve leti, imain zelo veliko skušenj z našimi Slovenkami. Pred par leti je bil vedno izgovor, kaj mi če organizacija, ker v neunijski šapi več zaslužim. Letos, ker se ne zasluži, jc pa organizacija vsega kriva, ker nič ne stori zanje. Ako ae Jih pa
v obliki znižanja mezde, ki se vr-
ši1 sistematično tako, da bomo prišli kmalu na tisto lestvico, ki jc bila predvojno. Kaj pa vsakda-
njo potrebščine f Ali se te znižujejo v primeri z mezdo 1 V vojnem času je. bilo to merilo; kadar so šle delavske plače višje, so sc v«'dno podražile tudi vsakdanje [»'•trebščipe, tako da jc bil delale vedno tisti, ki fle nosil breme klub temu, da je dnevno časopis .i«' vedno v bombastičnih člankih kričalo, kako udobno živi ameriški delavec.
I>a ni ta propagada ostala brez uspeha, so poskrbeli razni refor-»natorji, ki so se po vojni ponudi-11 kapitalistom, s svojimi verski* sektami za razbijanje radika-'"»na med ameriškim delavstvom, jih pripravi krotke za zniža J,je plač, pod pretvezo da, ako se znižajo plače, S* bodo vm potrebščine pocenile, in da ae vrnemo v 'Iste normalne čase. Plače so se "h znižale v nekaterih industrijah eelo do 60 odstotkov posebno tam, kjer niso delavci strokovno '"ionizirani, so kakor vedno predmet' izkorišČe vanja. Kaj pa Vsakdanje , potrebščine? Ali se '"di znižujejo v primeri s filseo! !>,» danes se je cena znižala za ze-male odstotke le nekaterim predmetom, nekateri imajo pa »c
\«dno vojno ceno. Za to ae bo o	__
■I" delavcem nič drugega, kot ngsprmne. Te -^^ — - b,,;*; i^i ..	-ste tiste, ki reprezentirate inno
Mir. Slana, patov ka. Kraji na alev«ashl Ostali. Ca«t asdaajaat.
Vsebina igre je sledeča: Urh, star oderuh, prodaja Žganje kme tom in jim posojuje denar. Nje gova hči Lenčka, sala deklica, ljubi Ferjana, toda njeu oče ga nc mara, pač pa sili hčer, da vssme Martina, ki ima velik gruut. Mar-tin jc prej imel otroka a Tono, Urhovo rejcu ko .ampak stari ode ruh se za to ne zmeni in končno prisili Lenčko, da se poroči z Martinom. Lenčka pa ni srečna. Ona Še vedno ljubi Ferjana in vslcd tega je v večnem prepiru s Martinom. Urh iu Martin bi rada pognala Ferjana iz vasi, zato ga poženete na boben, toda on noče iti. Lenčka, obupana, ae uda žga nju in postane prava razvalina življenja. Nekega večera je Mar tin odpravi v mesto. Ferjali obišče benčko tn ji pove, da pride ponoči k njej. Medtem Tona pokliče Martina domov; Martin pride v hipu, ko Ferjan potrka. Martin, ki je pijan ,lzve za njen sestanek in Vi divji jezi vrže LenČko na po-steljo iu jo zadavi.
Druga predstsvs:
Sryaut. Okla 1'iuslui rujpk«, ki aamjaja laven okrolju drultva VI. torta II. 3S0 HM'J, uaj poti j* Jo
av«j uaeameut pravo^aano, tlu ml bo
mego. * <lo pravegu Anaa va« fsfttu* f
atiko aali
sarameat tu to \ pnfttevnjtr. Hrultventh
ra«l.
Iti tu tioalotl poroiMlo uit glavni u Ta is l k ul m a nlkaklh kspltaiov tla bi lahko sslagal sit f lit ne m«a«txul •aeament tu to vpoktevujt«. Hrullvt " •«j a« mlrleiujle val, ako lo uiorftt« Aatea Htokar, tajnik
sora tt
— Nate druttvo Jutranja tOS HNPJ J* m« avojl redni
Delavčeva šolavina-nosti.
ZAKAJ BI PRIPROBTI LJUDJB BOJI MRLlORV.
Praznoverstvo v nooliUki dobi je rodilo vero.
Zakaj se prlprostl, neuki ljudje boje mrtvih? Odkod pravljice o duhovih! Mrliči nam ne morejo storiti ničesar, Čemu torej liojaaeii pred njimi? Btrah pred mrtvimi
posebno ukoreninjen med pri- " mitivniini Ijudmij čim nižje gremo mod barbare tem večji je ta strah. Od kod to prihajat
Nemlsleč človek bi rekcL da ta liojareu i/vira ir. strahu pred »nitkami smrti ln smrtjo samo, toda tn -je prazna. Vsak človek ve, da mora umreti, ampak vsakdo se ne boji smrti. Učenjaki, ki,se pečajo s to stvsrjo, pravijo, da je to ln-
•eji dn« 8. t. m. aklenllo, tla bo vaaku tlasles uroata pristojbine v mea»*ih. januar, fsbrusr la msrer. Urultvo j«	V
l tem uapra^lo «lanbum uait^o, »n« jtlnkt, ki je podedovan is pred-
J pu pš molnoatt pripomorejo dru ru la na prihodnjo aelo pripeljeju vsaj vaaka po eao novo ksudldatinja
■■■■■Hi
J«ljo v moseru ia prit«ajaio ta^uo ob rugl url uupoldae v proatorlh J. N. doma. Rojsalsj«, nudi ae vam topa pri-ftka, kar jadaata pla#a ad rs v nitk o pr* likava la polog t«gn j* tV proatn pri-tt I n it. rrtat opite k KM'J, hI jo ena
Stopa asjm Ai>8«U
najnioAnejtlh podpornih organlasctj.— VlAarvol
iBsagusk. Wsah. — fManatvo d m •tva Kraaj jo bilo prtmorano rnsiionla tt aa rasaa druitva proanje «u tiouar ao pomot V prid plaMfu naeameutii. Hmo roanUno v Jako alsbt«ui polotnju knjtl nats atavka traja le 14 meaeeev. Pri a kotila ap ssot nn pomot Itiri drultvn In aleeri P«lav»ks trdnjava It, 00 RS PE je d«tu 11.00, drultvo Hov. tNi nam v Bear Creeku 810. It. 7 HHp/. 88.81, II. 10	v Mooii Ituuu p«
SA. Skupaj mi« prejeli 8S0.S1.
Otanatva eelegn drultva ae lepo an h va I ju j* a« to pomot, ki «e nsiu tako
M. 6. Olairton, Pa. — Ameriški državljan v Jugoslaviji, koli-kor je nam znano, jie dobi dovo-ljcnja za vršenje kake obrti vsHj iz prve (vladne) roke ne.
Avtomobil bi se lahko spravil v Jugoslavijo, toda za to morate imeti uvozno dovoljenje od jugoslovanske vlade. Poleg tega se pa osebni avtomobili smatrajo v Jugoslaviji za luksus, zalo boste morsl plačati zelo visoko carino, Če hočete imeti avtomobil v Jugoslaviji. — Pozdrav.
Farsa v enem dejanju. Hpiaal i Ivan Molek.	;
Osebi:
Hmto Svvtlernlk
aattsrl«« ......
Yrm4 Zalaaalk ..Mlako AM
Vtej šttloigri je tudi petje. Vsebina fsrae - je sledeča t Rafo Svcdernik. siromak, jc neuadonia obveščen, da jc podedoval Imgato zapuščino po svoji teti. Dobi pa —
--1 — (kdor poačti igro, bo Vi-
del, kaj jc revež podedoval od te-te.)
Začetek predstav točno ob tretji uri [Ni pol d iic. Zastor sc dvigne točno ob treh, in kdor pride pozneje, zamudi del igre. Vrata dvorane bodo odprta ob dveh.
Po igrama ples ln prosta sa-
urerej poaua, ker druttvo ue |teje veli koga Itovtla tluiiov.—Nujetl pruatovolj puatstl usti v Bul t«, M on t
el so piitoli od kraja aai*uatatl ušlo uaaelbluo In ao pmtuJajo v Mutt«, Monl. fo bodo vai aupuatlll naaelblao, potem bodo aaatl kompnsljakl atrelel kopali
premog. Ml bomo vstrujall do koncu nate ainnge, — Paul Koai, tajnik It 08 HHPE.
Hardburjr, Kr- — Vae Mloves** In Hrvata, ki ae nnliujiijo v Milini liurd burjrja ln ao tlanl HNPJ, poalvljem, du i« prldrulljo k nuleinii drultva Novi

zgodovlnake dobe. onega davnega časa, ki se rastesa skozi ilosettisoČ-el js pred najstarejšimi pomniki zgodovine. 8trsh pred mrliči je v zvezi 8 vero v duhove In po veri primitivnega človeka so bili duhovi večidol zlobni.
fllovek, pa naj bo še tako pri-prost, ae ne boji mrtvih, šivali. To je dokaz, da človek nI nikdar verjel v živalske duhove -r izjeme so pri nekaterih Indijanskih ln zsmorsklh rodovih — temveč le v Človeške.
Med pogrebnlkl v ^Ameriki Ja poznsns neka bolezen, ki se ime nuje "pogrebnlšktt mrzlica". Prime se navadno pogrebniških >ajeneev, katerih Živel še nlao dovolj utrjeni. Strokovnjaki, k*t poznajo to obrt, pišejo, da aa redki pogrebniški začetniki, ki ne { bi najmanj dve leti trpeli na halucinacijah ln deliriju ln v tem
Poročevalec V. L. Raport. — jjmva. Med Igrama in pri plesu
Dopis o takih razmerah in vss kc kritike morajo biti podpisane. Glejte pravila!
Slovenec, Rzport, Pa. — Brez podpisa ne more Vaš dopis v Ust.
UGODNI POGODBI
igra orkester lv Abačiča. Vstopni ua z vojnim davjcom vred fM» centov. Vstopnice so na prodaj pri članih dram. društva iu pri Johnu Košičku ua H. Rudne ovc.
Občinstvo v Chicagu in okolici se uljudno vabi, da poseti naše predstave prihodnjo nedeljo. Zagotavljamo občinstvo, da bo vsestransko zadovoljno. Običajnih valili po pošti u« Immo več pošiljali, ker verno, da vaakdo člta "Prosveto". Ne pozabite na uro> točno ob treh popoldne. Drama
doui. Hlitl ae, da J* v okoli.-I dovol Hlpveneev in Ilrvntov tlanov MNIVT, ki pa uotejo planil po proatopne Hale k ilruttvom, kjer ao bili prej. knr pu nI pravilno. Knj Inlikn ae priprti, d-i kateri oboli nll im gn knj pobi je v ro vu la na t« nntln nliun uobenigu, ki Id snuj akrbet. Znano ml je, d'i ao dnu danea a|«b* rnviner« In j« talko plale-vatl aaeament, vendar po*lvlJ»n< vre sakl o ruu
rojake, ki le nlale iirl niuskl orguiisi "I io tud varujete pri nalein druttvu. IVIato
olji, katerih ie tudi le dovolj, il«'«o
SEJE IN SHODI.
Long Beach, Oal. -r Tipogra-fična organizacija je napršvilo novo pogodbo a tiskarskimi pol jetniki, |mi kateri dobe $45 mc-rde na teden, delavnik pa traji
ponočr ali po dnevu sedem ur in "Razvalina življenja Im zdaj vpraša za pristop v unijo, je pa ^	je bila povišana z« prvič igrana v Ameriki In zasluti
zopet sto izgovorov, ds sko bo ti- J(>{	nu teden. *	<la si jo vsakdo ogleda. Na svUa-
nijska člunica bo to zvedel gospo n^iaon, Oal. Organizirani j nje v dvorani C\ H. P. H.! dar in jo odslovil doma je pa mož brez dela in nič ne zasluži; le ti-ata tajna moč. ki jo ima unija, naj stori nekaj da bodo "prajzi" vaaj taki. če ne boljši koti zadnje leto. pa Jih bomo zopet nosile vsak teden v kovertl domov šeat deset ali sedemdeset dolarčkov,
Zelo sc motita Micka in Tonč- __
ka. ako mislita da unija brez njih s?rtacfieM. m. — Nama«j«m «a
ZZL^eetlea liato moč, da lahko druga«. «»«ljnliatl/aega kluba, da »a reprezentira tisi', m .	rH„. ^ae K. t m. ek
nare<li brez njih, da l*i f" I"	url p^Maa. fridli* a« arjo vai mm^^a tu	draltva
[dar povišal "prajr," No r«v„o S^jj. ,«dl drualm. <U »»>	d. prtredi dM ti
dZJZtm*	v MŠ» rrate.	J i,2kllr,dM vwttia v r.reeelar
nasprotno, v e ai-mniaar	ht.tr ie prt.toplU k	dr.fMi M T ia	Ve
u.mm hleba la la a«a>er«v«f prlalepl	^ ^^ ^ OM|, -f| ^^
Iz ••arega kraja Je r»vae »»r»apela ae kaj debrik «ad«ee aa plfcab, katere tM>mo eajrtl za aa*a veeeflro. Tlledaa vabtiae v«e takaj*e> ta U btfoajih
naa< (Mn rojake, d« a. ndeUlIje U m« »fcaradn* »e#rllr#> Zabav« Im |«*pala«, rele naj alhdo ae luMtaae. Sf« »vide
a>e k u..- ««mn — od ker
La getle, UL — Ka «|da*aa «aM've
•lov.-wrtl«.ga «.1« Intivm )e d«mmrniUmm 4rm*tre "Bata'' ehleaM« M»neeMI Igrn
"Vrrljpt" ia (ko r »*dd)§ da* I m. PrUftrh je el« aodial ari t>r*-S» program« |e tedl ved dragih stvari,
stereotipični delavci imi skleni!! dram. društvo, pogodbo za eno leto. po kateri bo-j
lo prejemali $7.35 dnevne mcJ Wiejl88 O. - l»rultva Neaa. It. ti«! jtvrjru.m ▼	i $64 KM'J bo v a«boto ds« fl. Jaaaar-
»dc. Sporazum ««• je doaegel 8 |K1-| L ,,rjrMllo <loa.a/n X«bat o ea 8241 W. "aianji in brez najmanjšega boji. i M re«ti v Vulkavl dvorani. Veaetlea '	i Im prlteln telaa ob pel »edmik aveler
ia je v«topalaa M melhe flOr, aa lea-ake i* §Cr. Oakrbljen« b« K vae«t#aa-sko dobro |M«trelbn Vljudno vahlaia vae ro>he la Hevelaada la oketlee, da poartljo te prireditev, gale klitea<a ait avldenje vaeni da* Ji. j«sa«rja. — Odbor draštva H
n .bilnko unijo. Približno to ae je rajte, pristopile . - ^u.nl-l^Maea^ - Oprava takega aateda
„f Vorth Amerika, ker ta organi	da >• le ed d»lavrev *
" J' »n »laainiaanrr tt«""	t------. ....	ur
zirsli. Prišla je vojna in veliko] priznajte to, da kadar boste
pite la preatoplto torej val rojaki v bliaint k naleinu drultvn Novi dolu It. 418 HNPJ. — Anton Boaftevlrh, tuj nik In blagajalk.
U talle. tU. — Mano iu tlnale« drultva Triglav llev. U. opoRarJaui. da pravotaauo platujo Mseaiueut, ker kdor se bo pl«t«) do taaa, ae bo ravnalo s nJim po pravilih. £luue opnr.it rja m tu <ll aa aklep aovemberake aeje, du lito r« vaak tlan In tl»alr« platull po '»O«-v draltveno blag«Juo In aieer Sir tn derember In JAe aa Janu«r, Kdor te ul platal. naj pora t na tu I uredil I priape valu Osi, katerim Je poteklo nurotnl uu la |'roavel«k poru t'Un |te Jo a Jim H ariklm asesmentom. — Tajnik
La Salle. IU-" — rtnuaivu drultva "Od bela do rieage" It. 887 nnaun ajam aklep »adnje mesetne aeje, da bo aiersl vaak tlas Is ttaslea iifatotl po
a rednih meeetnlh prl«)»evkov le AOr
__lade, ki bode Ml v prid Mbiv»*ak«
ga dama, v katerem poalopju alMrnie me. Ta s«kl«da «e Ima ptatatl po skle pa aej* v tem meseni,
Cieaem ta tlualeani tudi oaaa«aj«Ni, da be treba pa aevtk pravilih sekale rim llsaam nekaj vet plutevatl, k*r so ga* avezla« tlane as /«dnjl adrulltve al keevsnrlji pa«i«rall aa dve teli. O ae llaaUe, hI se »urno r« |NHimrtalno BO varovan«-, bodo platevule po IV v^« haher ao dosedaj, aalo Vf-emlte to na aaaale, da ae ho aepetrebueg« godr-sjaai« pr| dradteroem tajniku oli ta s« piatev«nj« s»eae«alh prlapevkov,
Teai polom tudi apeliram n« vve tlaaSlva aadega draltv«, da se b«» s*d aa adel*trvafa dra*«veuib aej in red a« alatrvele etesetal aaesmeot, —
rraak or«s«v|s. tajnik
je nevarno za njihovo sdravje, ako so saiui z mrličem. Neki stari po« grebnik jc zapisal dogotlblco, ki je : tipična iluatracija duševnega ata« iija teh ljudi. Peljal Je mrliča na vozu po samotni poti skozi gosti v temni noči. Mrlič jc bil v odprtem zal Kiju, poleg katere gu Je sedal mlad pomočnik. Pogrelipik Je ae-tlel spredaj. Ko se Je pogrelmlk slučajno ozrl. jc videl fanta ležati na obrazu lit revež se Js tresel groze, Ns vprašanji, kaj uiu je, Je pomočnik šele čer. neksj minut odgovoril, da se je mrlič vzdignil iu ga pogledal. Htsri pogrebnik Je takoj vedel, kaj Je, Funta se je prijela ''pogrebuiška mrzlica", Truplo v zaboju se naravno ni zganilo, ampak mladenič je to vi« dol v svojem deliriju. Za lo bolezen ni drugega sdrsvlla kakor dolgotrajno delo. Ko se pogrebnik privadi mrllčev, ga mine vsak strah do njih. Kuako Je z grobo-kopi ln drugimi, ki so v neposredni dotiki z mrtvimi.
Čudno je to, tla se priprosli ljudje nsjbolj boje svojih mrtvih sorodnikov Iti sosedov ter prijateljev, manj ps mrtvih tujcev. Krošnjar, ki Je tedna potoval, Je pravil, da je brez skrbi spal poleg mrliča, ki je ležal na parali v tujem kraju, ul pa mogel tega atoritl dom«, ko J« umrl njegov sosed. Htare rnsti alTsiara leta, k sfere ae nihče ne boj I v njenem življenju, je naenkrat največji atrah v kmetakl koči, ko Je pokopana. Zakaj lof Tudi to ima svoje vzroke.
Največji predmet strahu med prlstrostlml in Ishvertilmi ljudmi so pa pokopsllščs. Keks tajna groza stiska sree takemu človeku, kadar gre ponoči mimo pokopsllščs, In če le more, se gs ogue d s leč naokoli. Dosti slučajev je že
018 Blaai. Vsak- — ei«s«tvo drsiivn pobr»det11 M. 78 ja sahljatila aa me ■etal «rJi dae 8. I. at„ da b«d» morali vsi tlanl, hI ae j|Jat»je e*em>t«lh url
gperhev aa taftfveet aejl, prtee««f ai- ■ ■	■ ■
aeameat aa dem tajnih«, ia si». r n>«| l bilo, da je kdo Umrl valed strelni, keseejr da 81. v meaeea, «11 e« late vmuio Irrotitl lene v Naa^lbiaB^^H
ijšfe.	na grolmvlh. Va«k tak siromak Je
i,««1	i,..o»kt..
tudi tajnik Straeo drlaii ae aakljafhtb ------'--■ - t k------'
dratt vealh aej la pravilih Ea to, ako
»»», IHjniHB,	•>•■ ,	»»•••«, ■ f «•»»«. ••»... '»■•>. —» '
uiaikrf?«kaMvITia,t^!1,0 ^ y	vtilel mrtf.ee,
WaJ*k«kar tedl as «44» jfcl so se plszlll okrog spomenikov
ae |»a kom« g«dll« «-pHtlh«, ae vvr« tajle krivd* aa t«Jftlke, ker on nt «la rit drug«-ga haher t »tli s» «jo alt«>bo -
ierisa. te jalh
, fskafr-rr Pa. — Naraaabim 'lan alta "TrlgUv" M la dreatse "l'a a*e8elfc."	aurz. d« sta m- «ar
ajeal draMvl tdralill • «-ea dreaive la Imata ad I jeaaarja d«lje »haaao pe •levNNp- Eata MfM»mrJ«m oddalj"«« /!«•# M«M'-«|eaih drutle*, d« «e V vaek rsšrrsa 81 se ttčeje lijaittr« la M« esjalMva, »tKaeU aa meae. »» fraak
' I r,D r He. ae a.
katerega ni izrtival 8 Irofirazlni iz aelie, kaj« mrtveci niso še oikdar niti nc l»odn vatsjsli Iz grolmv.
Vera v duhove je starejša <mI civilizacije. Kako revna Je civilizacija, ki ae še nI otresla le verej Htarc knjige ao dokaz, de Jc bila nekoč Is vere s|>lnšns KršČaiiatve je nI odpravilo, pač pa še Imlj utrdil.«, kajti revno v teri v duhove, "neumrjočnoat duše4' in mi-sterij "onega sveta" leži njegova
8liakt»Mpeare omenja nebroj-i "polnočno uro čarovnic in ih grobov" v svojih dramah, j dramatik je povedal le to, eo ljudje v splošnem verjeli v govem čaau.
Krivico bi delali krščanstvu, če lokll. <la jt- ono začetnik vere v uhove. Ustanovitelji krščanstva enostavno vzeli vero, katero ai lamini 11 barbarski človek deset
let pred njimi. Profesor J. C. Gregory. angle psiholog, ki je posvetil temu metu preeej Študij, je prišel zaključka, da strah pred rt vi m i izvira iz predzgodovinske llltske dobe človeštvs, to ja iz _ V, ko ljudje še niso poznali vin, pač pa so kleaali orodje iz ima. Ta doba je bila v Evropi inšriozapadni Aziji pred 12,000 ti. Doba karana se deli v dve rijodi: starejšo ali paleolitako novejšo ali neolitako. Paloollt-šlovfk, ki je večidel avojega bstanka žive) duplinah, je rebil )v kamen, kakršnega je pobral odbil; neolitski Človek ee je pa toliko povzdignil, da je znal en obdelati, kimati ln brusiti ikor je dognala znanoat, ni paleolitakl človek vere v po no ii vi jen je ali v duhove val je solnee, ogenj, razne i itd., toda o kskih dih eli brili m-vidnih duhovih ni imel s, zato ni imel strahu pred jitni mrtvimi in revno tako fgn spoštovanja do njih. liča niso pokopali, temveč so gs ta v iio vrgli iz brloga na to, kjer so ga požrle zveri.
v posmrtno življenje in du-e pričenja šele z neolitskim ckotu. Njegova primitivna je bila, da vse dobrote in ne-prihajajo od duhov prcmi-ljudi, Tedaj se je Človek II v strah pred mrtveci, in da potolaži, je iznašel grozne de daritev, ki so še dsnes v i pri barbarakih rodovih, je njih simbol ohranjen v Jah takozvhnih civiliziranih ov.
fesor Oregory proučuje gro-e licolitakega človeka in iz metov, ki ao bili pokopani z m vred, izvaja svoje za-ko. Kakor hitro so neoliti II verjeti, da človek živi tudi gmrtl v formi dobrega ali sla-duha, so pokopali svoje jih častili in ae tresli pred S. Z njimi vred so pokopsli vo kamnito orodje in druge ki so bila njihova lastnina, ali so jim tddi jedila, češ da o lačni po smrti. To doka-jo primitivne lončene in nite, pozneje pa bronaste poki so bile najdene n kost-vred v jamah, kjer se nahajajo litskl grobovi. (Jrefeory piše o ju dveh žena, ki ata bili naj. I v enem grobu. Obe ženi drži-koati novorojenca v desni roki, rok" pa imata položeno preko kakor da bi hoteli braniti deda ga jima kdo ne vzame. 1'ru-aklepa, da ao neolitje poko-ali Žive otroke z mrtvimi ms i vred z namenom, da ne bo Il matere hodil nazaj dojit otro-To ni prazno ugibanje. Sc Živi ta barbarska navada pri imlh, daai nc v aplošneiu. Ka-umre žena, ki ima dojenčka, Kskimi zadavijo otroka iu pokopljejo z materjo vred.
ar W. Hurbrooke Oruff jc I še bolj barbarsko navado B Indijaneih v Paragvaju, kjer kopljejo živega dojenčka z irtvo materjo v veri, da bodo eli mir pred duhom Žene, ker IngeiV bi ohiskovals svojega Iroka
Dok n/ kako ao se neolitaki I ju jf bali mri n ih, je tudi v načinu lokopavanja njihovih mrličev. pogi kostnjati iz tc dobe »•> Pljuč« tii. tako da jo glavn med toleni; ia kosteh ne pa poriia. da bil mrlič trdo zvezan, predno bil pokopan. To mc ni moglo Roditi ik drugega vzroka kakor etrahu pred mrtvim Zvezali iu Klonili *o ga v veri. da bo tudi Uego\ duh tnko a vezan, vsled če jhr Jim ne Ih« mi»gel škoditi.
V dobi neidluk«jra <Mn\«ka jej nln že nekoliko razvito družabno Ivljenj«-. primitivno seveda, toda Mi ao radruge krvnih sormlnlkm l večjr rodbinske orgsiii/acijt Mniki teh organUarij ao bili \ iati kot dobri duhovi iu ra&čit ■M. i' katerih »u se sčasoma ru/ 1 ili polbogovi in povnejc U»ao\ i I ivn atarih llrbrejeev. ki je da krt« attftki liog jr bil netivom i »O tudi ksk lokalni pogla\ar lo Hvjakil. neolllskih prednikov. To
da dobri duhovi ene neolitske zadruge so bili hudiči druge rddbin ake jate, ki je bila e prvo v sovra-štvu in boju. Kdor ni bil v jati, je bil njen sovražnik. Tako je bil no-olitski človek v večnem boju ue samo s svojimi resničnimi sovrai-uiki: zvermi in tujimi ljudmi, temveč tudi a hudobnimi duhovi, katerih si je v svoji domišljiji ustvsril toliko, da so ksr mrgoleli okrog njegs. Vse nesreče so povzročili zli duhovi Da jih potolaži, o/J roina premaga, se je barbaraki neolit zatekel k svojim zaščitnikom in jim doprinašal daritve, največkrat grozne krvne daritve, ki ao bile najprej človeške in Čez dolgo časa živalake. Paleolitski človek je bil kanibal; užival je človeško meso. Kanibalueut sc jc pa obdržal še dolgo časa tudi med neoliti ne toliko zaradi potrebe, kajti neolitski človek je udoraašil živali in je imel dovolj mesa, pač pa vsled verskih obredov. V vojni jc bil običaj, da so zmagovalci razkosali truplo ubitega premagance in ga pojedli. H. G. Wells piše v svoji knjigi "The Outline of HI-story", da iz te barbarske navade izvira zakrament obhajila. Nebroj drugih verakih obredov, ki so še danes v navadi, se da slediti nazaj predzgodovinske barbarske Čase.
Vera v duhove traja že več kot 10,000 let. Da ni še danes izruvana iz preprostega človeka, jc kriva slsba izobrazba. Ako otroka v nežnih letih, ko so njihovi možgani
IftCEM BRATA
Ivan Cazina, rodom iz Oštarlja pri Ogulinu. Pred desetimi leti bival jc z menoj v državi Peena, a sedaj ;>a ne vem ,kje sc nahaja. Prosim cenjene rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve za njegov naalov, da mi to prijavijo, oko bo pa sam čital ta poziv, naj se priglaai na moj naslov: Frank Cazin, P. O. Ik>x 252, Bcech Bottom, W. Va.
(Jan. 18-25.) Adv.
dobil bbm veliko poftl ljatev 8UHEOA grozdja iv brinja.
Muškatel, Jako sladko debelo jagode, boksa SO funtov. .$ 8.00
Cipar grozdje, največje In najaladkejše jagode, boksa
60 funtov.............$ 7.00
Malo črno grško grozdje, selo sladko, boksa 60 funtov $ 7.00
Brinjeve Jagodo, selo lopo vreča 132 funtov......$10.20
Pri večjem naročilu vprašaju
za posebno ceno.
K naročilu priložite Monoj Or-der.
MATU PBZDIB,
Boz 772, 04ty HaU Biatlon,
NKW VORK. N. T.
DVA EKSTREMA.
Pravilna prebava je ena glavnih in zelo važnih problemov za uurtc telo. Sicer pa večina sc ne zanima dovolj snto dokler niso prlailjoni do tega vsled hudoga trpljenja. Dva ekatrema sta navadno vsrok za njih pokvarjenost pri prebavi: del jedil, ki jih uživajo jo tako bogatih, da le zdrav krokodil bi jih zamogol prebaviti in drugi del pa jo tnko rov*) in slab« vrste, da prašič bi M enostavno shujšal na njih. V takih slučajih je vedno potrebno, da se pomaga želodcu e zdravilom za prebavo. Samo dijo-tu ne moro povrniti želodcu pravo normalno prebavo. Najbolj zanesljivo zdravilo sa tak slučaj je Trinerjevo grenko vino. "Moj želodec jo sodnj v najboljšem stanju, zakar ae i-mam zahvaliti Trinerjovem grenkem vinu, aedaj bi lahko pojedel hrastove /agojzde. V n m zvesti, Paul Knkita, Wads-urorth, Ohio". Vaeh lekarnah. Imejte doma tudi Trinerjev II-niment za prihajajočo sezono proti revmatismu in lumbagu, ker ni boljšega za hitro pomoč.
(Adv.)
Začimba, aeUššn la najraznovrst-nejša
domaČa zdravila.
katora priporoča imam vedno v
Ptžtte po braaplešnl o MATH PBZDIB, O. Boz 772. OKy Hali NBW TOBK UIT V
najbolj občutljivi, plašimo s prav ljicami o strahovih in duhovih, namesto da bi jim krepko zabili v glavo, da je vaak strah do mrtvih absolutno prazen, tedaj se ni čuditi, da se star instinkt v njih še bolj ukorenini in vztraja tudi po tem, ko so že odrasli Civilizacija ni popolna, dokler ne iztrga iz človek a vaeh barbarakih instinktov
bad bi izvsdbl
za mojega brata Franka Pavlo-vec, doma ic Bače pri 8t. Petru na Notranjekem. V Ameriki-na nahaja že 12 let; pred 7 leti je bil v Delagua, Colo., aedaj ac pa menda nahaja nekje navzhodu v Ohio ali Penna. Jaz, brat Fr. Pavlovca, aem prišel pred enim mesecem iz starega kraja in želim, da mi rojaki naznanijo naslov mojega brata, ako bo sam čital ta oglas, naj mi piše na moj naslov: Anton Pavlovec, 1238 Bobmcn Ave., Pueblo, Colo. (Adv.) Jan. 11-18/25.
— in praznoverstvo jc največja
dedščina, ki jo je zapustil neolitaki barbar dvajeetemu stoletju.
Ponovilo •velo." <
naročnino na "Pro
PNaznanllo.
1 Izšli sta dve krasni skladbi za piano "BLEŠKI VALOVCKI" in "MIRAMARSKA". Zložil rojak Victor Lisjak. Skladbi ata jako priljubljeni tudi drugim narodom, to priča, ker aem prvo izdajo takoj razprodal. V zalogi inu^n tudi mnogo drugih elovanskih za plea pripravnih komadov, kakor: "Na Marjanea", polka; "Siro-tek'\ valček; "Sokol", koračnica; "Mladi vojaki"; "V zvonu", polka; "Hej SlovaniM itd. Za piano 30c ena, za orkeater 70c ena. Pišite po cenik. Pri naročilu pošljite denar vnaprej. Se priporoča Viotor Lisjak, učitelj godbe, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.

Vabilo na veselico,
katero priredi
DRUŠTVO "LAJBRERSKI SLOVENCI" ST. 172, S. S. P. Z. V L1BRARY, PA.
Veaelica aa vrši t DOMU na Library, Pa., dna 28. januarja, 1922.
Pričetek tm«Um toftao ob S uri zvečer. VSTOPNINAi aa neilu je $1,00, fteaske ae proste vofpates. Igrala bede inritM godba la Bahave bo dovolj aa vse.
Novo ustanovljeno društvo is sklenilo, da se priredi ta veselica v korist društvene blagajne. Vslsd tega se uljudno vabi vse rojaka
lača društva, da sa polnofitovil-boljiegs ODBOB
no
ha.
agajne. Vi
i bližnja in domaČa društva, da se naša prireditve, ter nam pomagajo do ' Na vaaelo »videnj« pri veaalici vabi
in rojakinja, ter vaa vdeleže to
uspe-
KNJIGARNA JOS. KOSHAK
2118 S. 50th Court, Cicero, 111.
KNJIG:
sksr)......... 1.20
Miieiuiki......30
.............. ,08
no MAKI, POVESTI XN OBTIOB:
Trt povesti .................................S> J10
Ob seri. I vaa Oaakar........ ...1.00
Podoba ia saaj. Ivaa Oaakar...... l.}p
Zgodba ia dedne lantflorjaaake. f ao
Ivaa Oaakar .................. 1.00
Mimo ftlvljooja. Ivaa Oaakar.....80
Moj« Uvljeaje. Ivaa Oaakar.:.....«0
Opomini Iv. Cankarja. 1876—1018. Obiski. (Izidor Oaakar Ptički bras gaaedi Dva sliki. Povest. 0 poti. Črtic«. ..................
Vala leta. Povesti..............1.00
laatoct meaec. Poveri,.,.«....... M
NJtno ftlvljonjo. Porast...........50
Plkova dama. Povest ............40
Slik«. Povest....................iS
Oadje gnssdo. Povest............90
Zapiski Tina Oraasoktova ........eo
Zadnja pravda. Povest ....,......00
Oruda umira. Povest..............00
▼aort in boji. Crtlee. ............
Uenkoeti Rorosn .............
Deseti bral. Jarftifl. Povaat......
Boj sa pravieo. Povaat..........
Na krivih p«tlk. Povest..........
Marko lanjantn, slov, Itribrinlranl Habsburtani Plngvlnskl otok. Povest.
Fran Brjavaa Bbrani'spisi
Vsemi ob Lan
Jurčiča shrani spisi. 1, svsaok....
.......i
1.00 1.00 .TO ..40 .40 .00 .00 1.30 .40 1.00 1.20 1.10
n.
IV. iveaak....
V.	svaaek....
VI.	BV«Mk....
svesek.... 1.U0
.se
.00
Zakonci. Povest ................
oa. Novele....................
Bojr. Romaa....................
Po vestlOS . ......................
Kresalo duhov. Boman.........
Ovotobov. Poeost. ................
Ootrtok. Roman.................
Salaal smrti. Povori.............
DvonoSoo la druga agodbe.......
Heptameroa. Povaat. ............
Humoreske, grotoaka ta satire....
Bob m Tedl, dva a«agaaaea......
Ljadaka povaett ................
Valentina Vodnika Zbrani *tsl.. ▼llnjava repaMoa. Romaa. I. av.
II. av.
Pojedina pri TrUaalkljoMk Povoet
.90 M .50 .90 .40 1.00 .00 .40 .50 .00 .50 .00 •SO .00 .so 1.10 1.10 .40

Vladar. Povest............
Blato e Seeto. Poveat.......
Filozofska agodba. Povest. . Bataos m eaaee........
Sesa.1 Poveri. !!!!"!!!.........'.46
Potrta. Povori U irskih jua. časov .40
Blataje. Povest ..................30
Keroika vlgrad. Povesti.........40
roba. Črtic« a slikami......1.75
Ob OOletalet dr. jranaaa Iv. Kreka .20 Jugoslovanska maOealka Zrlnskl
in Praakopaa ..................10
Boaadja ia dzvge novele...........00
Bele no«. MaU Junak. Povesti... .50
Ba staro pravdo. Povest..........00
Orni paatsr. Povest..............90
la revolacije. Povesti........00
Zs knjig« šivljeaja. Črtic«........86
Taeaa Buljba. Poveri.............70
Ljadska pripovedk«. L. Tolstoj... .80 Sepho. Slik« ia pariftkaga iivljonja .00
Poljub. Poveri.................
Bon Ooirea .....................
Mlada Breda. Pov««t. ..........
Blatarjevo aUto. Poveri.......
Marjetica. Povaat..........
Materina Srtov. Povori........
Stric Tomova koča. Povaat.....
Biaaldo Blnaldtat Povori......
Ovettaa borograjaka. Povest .... Pravljico aa mlade m star« ....
Mrtvi gocteC. l'ovest..........
BUaabeta Povest.............
Parilkl alatar. Povest.........
Bellgrajskl biaer. Pov«ri.......
Zvonar j« ra h« Poveet...........
Prelepa Vaalijlca. Povest.........
Dolga roka. Povori...............
d«viea. Povest.............
.80 JO
.40
1.00 .71 .70 .40 .40 .40 .40 .40 .40 .40 .40 .00 .40 .70 .30 .30 .30 .30 .30 .00
...................40
MiMinakit Pravljica. Vaa.........1.20
.40 .00 .00 .40 .00 .40 .40 .30 .35
Francka m drago. Povoet. .......
Skrivnost najdenke. Poved......
Za srečo. Poveat. ...............
Pisana mati Povest.............
Uporniki Povest................
Deteljica. Povest.
w«w. "ZT1 o.................
Miklova Bala. Povari............
Dr H. Dolenc: Iabranl spiai.....
Ogtenlca ali hudobija m nedolftnoot
Zdejskova h«. Povesi ..........
»v«*. Pov«st.......
Pov««t............
Cvetka Pravljice sa mladino
Potigalec. Povari.......
Denar za naročene knjige fe poslati po poštnem ali ektpret-nem money ordru ali pa u priporočenem pitmu.
JOSEPH KOSHAK, 2118 So. SOtk Court
Cicero, lllinoU.
Bogatijo la tvoao potvobUlaa.
ZASTAVE
lil iiii ii i i i i i i i i ii ii i
VICTOB NAVINgEK, IVnSSS^i
Garaatiraaso d«la	la
blago. IMmh	p«
sssoralb coaah vai	ro-jah
F. KERZE
6033 St Clair Am, CLEVELAND, O.
P. J.
r naročat« saatav«, llje ia drago, paalto aa moj« t»,
^.ZI^lV * hoUi*	naj
bolje« blag« aa najntžj« c«n«.
la ooovoi ZASTONJ.
Frank Sakser State Bank,
82 Cortlandt Street	NEW YORK, N. Y.
Coaoralao Zaatopetvo
JADRANSKE BANKE
ia vsob a jenih podružnic. JUGOSLAVIJA,
ITALIJAt Trst, Opatija, Zadar.
Boograd, Celio, Cavtat, Dubrovnik, Ercogaovi Jolsa, Koržvla, Koior, Kranj, Ljubljana Maribor, Motkovic, Sarajovo, Split. Žlboaik. Z.
lzvr«ujemo hitro in poceni denarna izplačila v Jugoalaviji, ita
iiji, in Nemški Avstriji tor izdajamo čeke v kronah, diaarih, lirah .,, dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vaeh »jenih po idružnicah. Prodaja
in za vse črto
v N«w Yorku, o« ...»----— „ — ..—----yM W
iih denarnih zadev pri ravnateljstvu nafte banke v prvem nadatropju
l>rt4/	_____"L« U«mUa MovAkeAilni llatolr md naa ali afu im . .
da k .
ugodni	■■■ I
bodo posluževali nafte banke.
mo parobrodne in železniške vozn« listke na vse kraje -to. Kadar ate na potu v staro domovino in ae nahajate u, se Vam bo izplačalo, ako se zglaetto glede vreditve Va wuw,„d zadev pri ravnateljstvu nafta banke v prvem nadstropju cz ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri naa ali ste ga mor-kupili drugod. Zajamčeni ao nam pri Jadranski banki izvanredm odni pogoji, ki bodo od velike koriati sa vse one, ki ac že ali sc
FRANK SAKSER STATE BANK
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA«
Frank Cerne,
6033 ST. CLAIR AVE^ CLEVELAND, O.
Zvez, broške, zapestnice, diamantne	r
prstane in lavalirje, verižice i. L d*
POPRAVLJAMO: ure In drago zlatnino po nlskl coni PODRUŽNICA
COLUMBIA GRAMOFONOV
Iu gramofonskih plošč. Slovenskih in drt&lh. Prodajamo aa lahka meeežaa odplačila. Piftito po cenik, katar! ae Vam pottje brezplačno, ali pa oeebao vpražajte.aa cene predno drugod kupite,
Najboljlo blago
Največja slovanska tiskarna ? Ameriki je
NARODNA TISKARNA=
2146-48-50 Bine laland Avo^ Chlcago, IlUmoia.
fi 1	♦ • '	"
Ml tiskamo V slovenskem, hrvaikem, alovaikem, Belkam poljskem,
kakor tudi v sngleiksm te aamlksm Jeziku. Neža posebnost ee tieko-
vine aa družtvo ia trgovc«^-"PEO£lV»TA" ae tiaka v nafti tlakami
š
B
—-
■
leoooeeeoeeeeeeeeeeee 0000 »o ee eeee.ej.eae oetoioo liiou
VAŽNI DOKUMENTI.
Ako
jrrodaJato ali kujrajeto v vtlno izpolnjeno pogodbo; ako želite »trebujeto
r Ameriko, potr«buj«te pra te dokumente, aodnijake 1 iki Jesik in obratno isdslu
aemljisce au posoistvo, po ! koga pooblastiti v starem ' } tičnih uradih zastopa, potrsb ► rodbino v Ameriko, j Vae " i oa angleftki
F. A. BOGADEK,
Odvetalk ka Jas«!
kraju poeoetvo, potr«-1 avojcem darovan kako darovalno kraiu, da vaa pri ves sbu jeto pooblaatllo: ako želite dol vflno izpolnen« proftnj«.
slovenskega
poli-svojo
spise In prevode la ujem točne la hitro.
► 100 BAKEWELL BLDG.,	PITTSBURGH, PA.
^oeeoeooo.oooe.eeooeeeeeeeeeoe.ooeeeooooooooooeooeoooee
DENAR V STARO DOMOVINO.
Za Jagoelavijoi
600 kroa...........$ 2.25
1000 kroa........... 4.40
^ 10000 kroa........... 43.00
50000 kroa...........210.00
Za Italljas
100 lir...........$ 5.00
500 lir........... 24.50
1000 Ur........... 45.00
10000 Ur........... 475.00

Za Noasiko Avetrljot
1000 avst. kroa.................$ .05
5000 avst. kroa................. 2.50
10000 avst. kroa................. «.00
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dsla sa tukaj ia stari kraj. Za pojasnila m obrnit« na
MLADIC & VERDERBAR,
1234 Woet ISth Street	CHICAGO, ILL.
mm
plačamo od dneva vloga do dneva dviga na vae vloge.
Zunanjim vloftnikom povrnemo poleg toga te stroftk« za poMlJstev Hi isplačujemo vlog« takoj bros vsakih stroikov aa vložnik«.
_IJf1 •broetajooso vUj« bo« dragi luknjftaji aH etarokrajeU
aaoodl . Popolaa varaoet. Drftavao sifciiitsi. PiMe po lafe
Mednarodno SUvbineko St Posojilno Druilvo 6313 St. Clair Ave.,	/ Cleveland, Obio
■ IfcoT tm ^rjIftlhTisrift"	' ^ 1 k ^ 4 ^ 1