Poitarina plačana,	Posamezna Stev. Din 1«
Štev. 45.	V Ljubljani, petek dne 6. novembra 1925.	Leto VIII.
Upravoiitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo .Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Izhaja vsak petek.
Vftro&nlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din IS-
celoletno Din 30'—.
Za pocenitev ljudskih potrebščin
Že zadnjič sem iz Beograda pisal, kako se mestu med vojno in neposredno po vojni. Ta
Samostojno-demokratski klub neprestano vavi g pretečo krizo kmečkega stanu, kateremu pr.pada nad 90 odstotkov njegovih volilcev. Poročal sem, kakšno stališče je zavzel naš poslanec dr. P i v -kov carinskem odseku. To stališče bi se dalo v kratkem orisati tako-le: Še ostale izvozne carine — razen onih na okrogli les — naj se odpravijo, znižajo naj se ali pa odpravijo tudi vse uvozne carine, ki morejo podražiti potrebe ljudstva, to So predvsem carine na obleko, orodje in vsa ona pomožna sredstva, ki jih rabi kmetovalec v svojem gospodarstvu (eemenje, gncjila, galica itd.).
sredstva naj ostanejo v zasluženem pokoju.
Dalje se čuje z raznih strani, da tudi drugo sredstvo za regulacijo cen, to so nabavne centrale, zadruge in preskrbovalne organizacije z državno pomočjo nič ne zaleže. Res je, da je zadružništvo precej izgubilo na svojem ugledu, in bati se je, da se bo ta rakova pot še nadaljevala. A bodi kakorkoli, nazadnje je vendarle zadružna
ideja zdrava in dobra ter je ni za vedno zavreči če je bila volja dobra, meso pa slabo. Ako bi se zadružne centrale in Kmetijska družba depolitizirale, bi bila kljub vsem razočaranjem dana možnost, da ustvarimo krepka središča za našega kmeta, središča za nabavo v svrho reguliranja cen, središča za prodajo kmetijskih pridelkov, ki se danes bore za trg, središča za rešitev kmeta pred pretečo zadolžitvijo.
Dr. Gregor Žerjav.
Klerikalno stranko bodo pokopale lastne laži
Ponovno smo že opozorili na škodljivost
klerikalne politike za slovensko ljudstvo.
...... ., . .. . . Tekom sedmih let, odkar so Slovenci postali
iunanciu minister je pravi.no pouaani, oa je i ^ nar.
je bilo vse delo klerikalne avtonomna carinska tarifa le podlaga, na kateri! stranke usmerjeno zgolj za ojačenjem stran-se vrše pogajanja s tujimi državami. Zdaj se bo J karske moči, pri tem pa je ta stranka po-sklepala pogodbi s Češkoslovaško. Vlada zdaj polnoma zanemarjala vprašanja xr lanjegs ve. kje naj popusti in kaj naj doseže. • i kruha "fšefj ljudstva, ki so bila na dnev-
i nem redu. Klerikalcem je bilo ves cas vec Kakor pa sem že na tem mestu poudarjal, niti mar za jastno stranko, kakor pa za potrebe izvozne niti uvozne carine niso glavni činitelj pri ljudstva, in da bi ojačili moč svoje stranke
razvijanju cen. Izvozne carine na živino so od-pravljane, a to ni skoro nič vplivalo na cene. Ne kmet, ampak drugi so odpravljeno izvozno carino vtaknili v žep. Ako se je izvoz lesa zadnje
ter obdržali njene pristaše v svojih rokah, so%se posluževali in se še poslužujejo zavijanj in laži proti svojim političnim nasprotnikom. Če bi hoteli izmeriti vse klerikalne laži, obrekovanja, natolcevanja in hujskanja
tedne nekaj izboljšal, ni to v zvezi niti z izvozno tekom zadnjih let, bi pomenilo to toliko, ka-
earino niti s pocenjenimi tovorninami. Cene danes Še narekuje svetovni trg, in to velja tako za les kakor za naše glavne pridelke: žito in živino. Ako bodo Američani in drugi konkurenti (tudi Rusi se že zopet pojavljajo na evropskih tržiščih) svoje cene zniževali ali zviševali, se bo to čutilo tudi v Jugoslaviji do zadnje kmečke hiše.
Iz tega sledi, da ni samo ob sebi jasno, da obenem s pocenitvijo moke in masti padejo takoj
tudi cene železnih predmetov ter orodja ali pa je SDS, ne more slediti. To za slovenski
cene sukna in platna. Tudi tu se cene ne ravnajo narod žalostno prednost klerikalcem tudi
po zakonih krščanske ljubezni, ampak poleg Prav radi prepuščamo, ker vemo, da ima
stroškov lastne produkcije proizvajalec in pro- laž. kratke no5e' kar se tudi že kaže v raz-. _ , , J ,	, ,	ai iT j ipolozenju našega ljudstva, ki postaja čnn
dajalec gledata na cene konkurence. Ako bodo : da]je bo|j sito brezpiodne demagoške kleri-
kor če bi hoteii izčrpati morje. Spomnimo le na vsakovrstne klerikalne obljube pred volitvami ter na grde napade na voditelje SDS!
Klerikalna stranka se ne meri v boju s političnimi nasprotniki z močjo svojega dela za ljudske koristi, ampak z močjo svojih laži in svojega demagoškega hujskanja. V
tem pogledu moramo res priznati, da so zlasti listi klerikalne stranke daleč pred nami, kajti na njihovo pot ji resnično demokratična stranka, to je ljudska stranka, kakor
za te predmete uvozne carine znižane, s tem še ne nastopi njihova pocenitev. S tem pa ni rečeno, da bi morali obupavati in roke križem držati. Ce je stvar težja, je še bolj dolžnost države, pomagati kmetu, obrtniku in delavcu. Potrebno pa je tudi, da se ljudstvo samo bori in pomaga v skupnem boju s skrajnim varčevanjem.
Čujemo, da se vlada bavi z mislijo, da poostri
kalne gonje.
Samostojna demokratska stranka je od ustanovitve naše države pa do danes vedno zastopala mišljenje, da so koristi države in ljudstva ene in Iste. Koristi države od koristi ljudstva se ne dado ločiti. Ako trpi škodo država, trpi škodo ljudstvo, ako pa prospe-vajo koristi države, prospevajo tudi koristi ljudstva. Država ni. nič drugega kakor sku-
uporabo zakonov, ki jih imamo še iz avstrijskih Pina ljudi, ki hočejo skupaj živeti, podpirati
se medsebojno in s skupnimi silami delati
fasov proti draginji. Upravna oblastva naj dobe naredbo, da preiskujejo upravičenost visokih cen in preganjajo pretiravanja cen z ovadbo na sodišče. S tem postopkom smo imeli že toliko bridkih izkušenj, da bi vlado odločno svarili pred obnavljanjem sredstev, ki so bila morda na
za čim večji procvit svojega gospodarskega, socijalnega in prosvetnega življenja.
Tisti, ki rujejo proti naravni skupnosti v vzajemnem sodelovanju za prospeh ljudskih koristi, cepijo skupne moči, slabijo moč države In obenem tudi ljudstva v njegovem
stremljenju po zboljšanju vsakdanjega življenja. Zato je tudi klerikalna federaiistično-avtonomistična gonja toliko škodovala zadnjih sedem let državi in ljudstvu, ker je razdvajala z velikimi krvnimi žrtvami združene jugoslovenske brate. V času, ko se je naša država komaj ustanovila, bi morala vsaka poštena stranka gledati predvsem na to, da se država tudi utrdi in okrepi, kajti le močna država more ščititi svoje državljane ln jim nuditi, kar potrebujejo. Klerikalni voditelji pa so skrbeli predvsem zase in za svojo stranko, koristi države in celokupnega njenega ljudstva pa so jim bile postranska stvar.
Ravno te dni je «Slovenec» dokazoval, da je Slovenija pasivna dežela, da imamo pri nas večinoma samo male kmetije in da se vsi ljudje pri nas ne morejo preživljati
doma. Slovenija je večji del hribovita in gorata pokrajina, ki mora velik del živil uvažati od drugod, ker jih sama ne pridela dovolj.
Ta «Slovenčeva» ugotovitev je najboljši dokaz, da je mala in siromašna Slovenija navezana na druge pokrajine naše države, na gospodarsko sodelovanje z njimi in vzajemno pomoč. Obenem je tudi dokaz, da bi avtonomna Slovenija dosti težje živela, kakor živi v skupnosti z ostalimi jugosloven-skimi pokrajinami.
V samostojni Sloveniji bi že sedaj kruti davki še bolj naraščali in posledica tega bi bila, da bi zastala sploh vsaka podjetnost, da bi ljudje popolnoma osiromašili in da bi si v še večji meri morali iskati kruha v tujin« kakor doslej.
Iz navedenega je razvidno, da jc kleri kalna avtonomija velika ničla, ki so ji mogli naši ljudje samo zato nasesti, ker se je zanjo agitiralo z zlorabo cerkve in vere same. Ako bi naši ljudje sledili svojemu zdravemu razumu in ne verjeli zavijanjem klerikalnih listov in voditeljev, bi bilo mogoče, da bi ?. delom strank, ki so zagovarjale državno in narodno edinstvo, vzajemno medsebojno pomoč vseh pokrajin naše države na podi?n.i popolne enakopravnosti, naša država dosegla tekom sedmih let znatno višjo stopnjo v svojem razvoju, kakor pa jo je v resnici. Kaj pomeni za Slovence, ako njihova najmočnejša stranka sedem let samo rtde in
ruši, a ničesar ne naredi v korist ljudstva, občutimo, žal, danes dovoli težko na sebi.
Največje obsodbe pa je vredno, da klerikalna stranka še danes zahteva za Slovenijo avtonomijo, da še sedaj ne opušča svojih državnopravnih bojev, četudi je njena avto-noraistična politika doživela popoln poraz.
Kakor prej se tudi še sedaj poslužuje laži, da bi prikrila slovenskemu ljudstvu dejansko stanje naših razmer in mu nasula peska v oči. Zato pa je dolžnost vseh poštenih zavednih ljudi, da povsod pobijalo klerikalne laži, zakaj, ko bo naše ljudstvo spoznalo resnico, bo pognalo svoje zapeijivce, kamor spadajo, in s tem bo storjen velik korak naprej k ozdravljenju političnih in gospodarskih razmer v Sloveniji.
Do odločujoče besede bodo prišle stranke in ljudje, ki čutijo in mislijo z ljudstvom. Potem se bo naša država tudi upravljala tako, kakor zahtevajo to interesi njenega ljudstva.
Ni dvoma, da bo SDS v bodočnosti glavna predstaviteljica slovenskega ljudstva, ko se bo to ljudstvo osvobodilo klerikalnih spon, ker ni nikdar gledala samo na svoje strankarske koristi, ampak na koristi celokup-nosti. države in ljudstva. Klerikalni voditelji se tega dobro zavedajo, zato pa tudi stresajo svojo jezo največ na SDS.
Njihove nestvarnosti pa bodo pokopale le njih same, ker pri obračunu z ljudstvom ne bodo nikdar mogli pokazati na resno in pošteno delo!
Politični pregled
Narodna skupščina je zopet par dni počivala, toda politično ozračje radi tega ni bilo nič manj napeto. Nasprotno, smatrati se more, da se je te dni rodilo več važnih sklepov, ki bodo zdaj uravnavali politični položaj v državi.
Vse se na videz suče okoli vprašanja,
kdaj postane Štefan Radič minister,
na kakšen način se bo to izvršilo, ker Radič ni poslanec, in kakšen delokrog bo Radiču dodeljen v vladi. Ampak zavlačevanje Radi-čevega imenovanja za ministra je znak, da med sedanjimi zavezniki v vladi ni prave sloge. Pojavljajo se pač težkoče in spori. Z Radičem je vedno križ, ker je mož nestrpen in svojeglav, na drugi strani pa Pašič tudi ne gre nikoli na led, zadnje čase tem manj, ker
Kupujte vse VaSe zimsko potrebščine s« ženske
ln molk« oblake pri »tari, domači trgovini pri I
mm t9češnihu"
Lingarjeua ulica
tam boste dobro in pošteno poalreženi.
ima težke brige z razprtijami v lastnem ra-dikalskem klubu.
V splošnem se pričakuje, da Radič te dni postane minister. S tem bi bilo rešeno samo eno pereče vprašanje. So pa gotovo še mnoga druga, o katerih je v ponedeljek razpravljal
ministrski svet pod kraljevim predsedstvom.
Takšne seje so redke, a kadar se vršijo, upravičeno vzbujajo domneve, da se je razpravljalo o samih važnih notranje-in zunanjepolitičnih zadevah. Podrobnosti doznati je seveda nemogoče, vendar pa navajajo listi, da je ministrski svet na dvoru v prvi vrsti razpravljal o bodočem delu v Narodni skupščini. Naš vladar zahteva odločno delo za narod in državo, zato si je dal od posameznih ministrov izčrpno poročati, kako delujejo vsak v svojem področju in kakšne zakonske osnutke so pripravili za zasedanje Narodne skupščine. Končno je baje bilo na tej seji ministrskega sveta sklenjeno, da se Narodni skupščini zapored predložijo v pretres nastopni zakonski osnutki:
o centralni upravi, o organizaciji sodišč, o izkoriščanju vodnih sil, o organizaciji pravoslavne cerkve % drugimi verskimi zakoni vred ter 5.) o cestah.
Vsi zakoni so potrebni in je prav za prav vseeno, katerega Narodna skupščina prej dobi v roke, toda najpotrebnejšega, to je zakona o izenačenju neposrednih davko", ni med njimi. Sicer pa naj se že enkrat začne delati. Tako pa zdaj mrcvarijo ubogi invalidski zakon že cele tedne in še je tak. da noben invalid z njim ne more biti zadovoljen. Kakor poročajo, se je kralj sam na ministrski seji z vso odločnostjo zavzel za upravičene zahteve nesrečnih pohabljenih žrtev svetovne vojne.
Pa vrnimo se k
Radiču, ki biva od ponedeljka zopet v Beogradu.
Zanimanje zanj je tam doli popolnoma pojenjalo. Marsikomu menda postaja že zelo nadležen. V torek je bil Radič pri kralju v avdijenci, v sredo pa se je sestal s Pašičem in sta skoro dve uri obravnavala težkoče, ki se pojavljajo v njuni zvezi. Da je Radič zadnje čase zelo nejevoljen in nataknjen, dokazuje posebno
Radičevo napadanje dr. Korošca
v Radičevem glasilu «Domu». Dr. Korošec se je Radiču zameril, ker je nedavno imel politične sestanke v nekaterih hrvatskih mestih, kjer je agitiral za klerikalizem in proti Radiču. To je Radiča tako razkačilo, da je svojega nedavnega zaveznika dr. Korošca okrcal v daljšem članku ter mu zapretil takole: Če boš ti, gospod Korošec, hodil na Hr-
Ljubljana ppj
n
lesnih u" Llxr
velika zaloga sukna, Stota, kamgsrna, dvojnega sukna se suknj&e.	II
M. Silvester:
To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici
Sence, ki so padale od solnca, k zatonu se nagibajočega, so postajale vedno daljše. Ko je pa jela zlata krogla zahajati za vodeniškim hribom, so pritrdili zidarji zadnji povprečni tram na skoraj dovršeno zidanje zvonika. Istočasno je pripeljalo četvero volov zvon iz cerkve sv. Neže iz Kostanjevice. Treba je bilo izvršiti še zadnje delo, namreč obesiti zvon na nosilno tramovje v zvoniku. V trenutku so se spuščale iz sveže stavbe vrvi, ki so jele dvigati težki bron vedno višje in višje, dokler se ni zazibal skozi lino v zvonik in našel svojo oporo na hrastovem tra-movju.
Hladen mrak se je že jel razprostirati preko jase, ko se je začul iz line srebrnočist glas zvona, ki je oznanjal okolici zmago mučnega dela, zmago nad zlobnimi duhovi in delom čarovnic. Od napornega dela oznojeno ljudstvo je pokleknilo na tla in sklonilo glave v molitvi. Častitljivi menih v beli kuti, s štolo in razpelom, pa je dvignil roke k blagoslovu ter začrtal v zraku znamenje križa. In ko je blagoslovil ljudstvo, je zapel z gorečim glasom zahvalno pesem, čemur se je odzvalo tudi ljudstvo iz stoterih grl. Bil je veličasten trenutek.
Ni še utihnila pesem, ko se je začulo iz sten Mačkovca in Čestitk strašno bučanje. Nastal je silen vihar, ki je lomil orjaške bukve kakor šibe; strašnemu pišu je sledilo grmenje, kakor bi se podirala gora. S strahom je zrlo ljudstvo v stene Mačkovca, kjer se je rušilo kamenje in skale. Neznano besno tulenje je napolnilo ozračje.
Ljudstvo je vzdrhtelo v grozi. Svojih spon oproščene zemeljske sile in sile pregnanih duhov
so se dvigale in padale ter butale ob stene in drevje, uničujoč vse, kar jim je hotelo zastaviti pot Črn oblak, ki se je dvignil iz besnečega vrtinca, se je jel svetlikati v gorečih bliskih; iskra za iskro se je utrinjala iz oblaka in sikala proti razburkanemu vrtincu, kjer je hrupelo in bučalo kakor v peklenskih mlinih. Zračni vrtinec in črn oblak sta se jela pomikati naprej, vedno gromeč in puščajoč za seboj največje opustošenje. Kraj, ki se zove še danes <Polom>, je trpel; trpela pa je tudi Ravna gora in bližnji Gorjanci.
Ko se je pa umaknila divja sila za rob gore, je nastala tišina, kakor da se ni nič zgodilo. Ljudje, ld so bili vajeni gledati od daleč krasni slap v Mačkovcu in prisluškovati njegovemu tajinstvenemu šumljanju, so se znova začudili, ker ga ni bilo več; vzela ga je neznana sila, ki je pravkar divjala v zakletem kotu Mačkovca...
Na naravo je legla tiha noč, toda ljudje niso mogli zatisniti svojih oči dolgo v noč, ker so se bali maščevanja čarovnic. Šele v zgodnjih jutranjih urah jih je zazibal spanec v nemiren sen. Zjutraj pa, ko so se zopet zbrali k delu, so se čudili, da niso uzrli zopet običajnega razdejanja; trud in delo pretečenega dne je ostal nedotaknjen. Sedaj so šele uvideli, da je zmagal križ nad poganstvom, in so hvalili Križanega za pomoč.
Odslej je napredovalo delo skokoma. Zarana, opoldan in zvečer je oznanjal čisti glas zvona zmago nad slabim in bodril vse ljudi k ljubezni in k dobremu. Nesreče, ki so se prej tako često dogajale, so se skoro docela omejile. Zginila je kuga in mrzlica, a vračalo se je zdravje in veselje.
In kakor pravi še nadalje pripovedka, so prišle iz svojih gorskih zatišij dobre rojenice: do-
ločale so mali deci bodočnost in jo čuvale pred nesrečami.
Sedaj so si uapli na dan tudi dobri palčki^ ker se jim ni bilo več bati zlih Besov in čarovnic. Šli so v dolino med ljudi, ki so se jeli naseljevati po nižje ležečem gričevju, ter obdelovati rodovitno zemljo. Občudovali so delo tla-čanov; a nekaj so pa le pogrešali pri njih, namreč trto. Ni šlo v glavo tem dobrim malim mo-žičkom, zakaj bi ne sadili tlačani trte in si privoščili sem ter tja kapljico njenega soka, da se jim razvedri od truda zmračeno čelo. Vrnili so se nekoč v svoje podzemeljsko kraljestvo ter prinesli na dan butare vinskih trt In ko so tlačani v noči mirno spali, so se palčki priplazili k hišam in zasadili v grede pod oknom žlahtne trtne ključe.
Trta je uspevala od leta do leta vedno bolj in bolj. Palčki so bili veseli, ko so videli, da so ljudje vedno vedrejšega lica. A ko so ljudje pridelali čez leta že cele sode žlahtne kapljice, so že jeli srečavati čez mero opojene ljudi. Sedaj so šele uvideli dobri možici, da so se zelo zmotili, ker so pač bili mnenja, da bodo uživali ljudje njih dar zmerno, kakor je to pri njih v navadi, (Vidi se, da so še premalo poznali Dolenjce.) Pozneje so sicer hoteli zatreti to zlo, a njih moč je bila premajhna, kajti ljudje so nasadili trto vsepovsod in v taki meri, da je ni bilo več mogoče zatreti. Pričeli so trositi trtne uši in druge bolezni trt A ko so jih jeli ljudje zaradi tega početja mrzeti so se palčki užaljeni vrnili v svoje podzemske domove, vhode pa so zazidali s skalami, da jih ne bo vznemirjalo hreščeče kričanje pijancev in javkanje žensk, ki so se jezile nad nasrkanimi možmi.
Gorske palčke baje ljudje še danes čujejo iH to zlasti v jesenskem času, kako presipajo \ no«
i	«DOMOVINA»
vatsko agitirat, bom pa jaz. Radič, prišel osebno rušit klerikalizem v Slovenijo!*
Klerikalna stranka je v strašno obupnem položaju. Res je sicer, da si zaradi takšnih nasprotnikov, kakor so slovenski radičevci s Pucljem na čelu, ne beli preveč las. Toda njo ugonablja lastna notranja trohnoba, nad njo se pričenjajo kruto maščevati vsi veliki grehi obliubkarske politike, avtonomističnega slepomišenja in nesposobnosti njenih poslancev. Volilcem padajo luskine z oči. Vprašujejo se: Kaj za božjo voljo pa počenjajo naši klerikalni poslanci v Beogradu?
Klerikalne vrste se redčijo. Mi smo že davno povedali, da se je približal usodni čas propasti klerikalne stranke. Združena enotna fronta slovenskih naprednjakov bi jo vsak hip mogla omajati v temeljih in podreti. Toda ne. Gospod Pucelj je menil, da bo v Sloveniji kar vse sam pohrustal, a je s svojim slabotnim cepkarstvom dal klerikalni stranki nove prilike, da se je vzdržala in da se še drži na splošno nesrečo vsega slovenskega rodu. Ali bodo g. Puclja in njegove zaveznike iz-pametovale njegove dosedanje slabe Izkušnje. Mi bi želeli, da bi se to zgodilo, ker venomer poudarjamo potrebo skupnega nastopa proti klerikalizmu. Uvidevamo in presojamo pa najtrezneje, da se slovenski rod mora otresti duševnih spon mračnega klerikalizma, ako hočemo, da bo našemu potomstvu kdaj zasijala luč vsestranskega napredka! Klerikalci že vedo zakaj
najbolj rjujejo proti dr. Žerjavu in samostojnim demokratom. Ta jim je pregledal obisti in še jim bo dal vetra!
V naši zunanji politiki je zabeležiti pomemben dogodek, da smo se končno sprijateljili tudi s Turčijo.
frMlm prj JeSlMl!" ""ST
velika lzbera eukna, velor ja, pliša, aatrakaaa, žameta sa manteljne.	III
► št. 45 ==================
Dne 28. oktobra je namreč bila od strani naše in turške vlade podpisana prijateljska pogodba, s katero se vzpostavljajo diplomatski odnošaji med obema državama.
Tudi spor med Grčijo in Bolgarijo je poravnan. Zaenkrat je torej na Balkanu zopet mir; toda nas, ki smo največja država sredi balkanskega polotoka, sili opreznost k neprestani pozornosti nad početji takšnih ljubeznivih sosedov, kakor so: Italijani, Avstrijci, Madžari, Bolgari, Grki in Albanci. Pred njimi moramo biti vedno na straži!
JEŽICA. Nič mi ni žal, da sem šel v soboto v šolo k predavanju o vesoljnem potopu. Na kmetih nam zlasti v dolgih zimskih večerih prihaja vse mogoče na misel. Zlasti ono, kar smo slišali v mladih letih, radi primerjamo z novejšimi razlagami. Ena takih stvari je Noetova barka! Po svetopisemski zgodbi so živeli levi in tigri med ovcami, dva zajca sta 11 mesecev obirala samo eno glavo, oziroma je sploh nista smela jesti, ker je bila za seme pripravljena. Čebele in metulji so bih navezani samo na par cvetic. Ugibal sem, ali je vzel Noe na ladjo samo en želod ali cel hrast,. Ko sem zvedel, da pride o teh stvareh predavat iz Ljubljane g. prof. Dolžan, sem ga šel z veseljem poslušat Dobro je povedal g. profesor, da ni treba verjeti v vsako stvar kar dobesedno in da je tudi v takihle zgodbah precej izmišljenega, čeprav so zapisane v sv. pismu. Povedal je, da hranijo zlasti obmorski in ob velikih rekah naseljeni narodi skoro vsi tako zgodbo o vesoljnem potopu, ki pa ni nič drugega kakor njihov spomin na davno veliko poplavo, ki je zadela kdaj njihov rod, ne pa cele zemlje. Vesoljni potopi se po besedah g. predavatelja še vedno vrše in je velika potresna nesreča ognjenika Krakatau, ki je uničil mnogo zemlje in petdeset tisoč ljudi, že en tak potop. Pri predavanju sem naštel ravno 100 oseb, kar je gotovo v veselje predavatelju in Sokolskemu društvu. Pa tudi mene
= Stran 3 ===================
veseli, da je naš g. nadučitelj Germek napovedal še 9 predavanj za to zimo. Obiskovalec.
RIBNICA. V splošni državni bolnici v Ljubljani je po težki operaciji umrl tukajšnji lesni trgovec g. Anton Padar. Pokojnik je bil splošno priljubljen in spoštovan. Njegovo truplo se je pripeljalo v Ribnico. Blag mu spomin!
SV. JURIJ OB TABORU. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil naši občini, da sme najeti pri Južnoštajerski hranilnici in posojilnici v Celju posojilo 60.000 Din, in sicer za popravo mostov, šole in dela občinske ceste.
ČRNOMELJ. Že neštetokrat smo brali v cDo-movini» tožbe proti okrajnemu cestnemu odboru, pa smo zato opravičeno upali, da se vendar kdo zgane ter naše do skrajnosti zanemarjene ceste spravi v red. Vendar vse zaman. Gradbena direkcija je predaleč, naš cestni odbor pa še vedno ne misli na to. Mi ubogi kmetje-trpini moramo samo plačevati in molčati. Prosimo odločilne faktorje, da store svojo dolžnost — Kmetje in voznikt
ŠMARJETA PRI PESNICI. V ponedeljek je po daljši bolezni umrl veleposestnik gosp. Jože Schicker. Pokojnik je pri zadnjih skupščinskih volitvah kandidiral na listi g. Puclja. Blag mu spomin!
OPLOTNICA. Združena kulturna društva v Oplotnici so priredila v nedeljo 25. oktobra v tukajšnjem Orlovskem domu cKoroški dan>. Prireditev je lepo uspela. Skupno, složno delo je pokazalo, da smo ob tej priliki čutili v nadih srcih le narodni ponos in narodno zavest ter mislih samo na to, kar nas druži. Pozabili smo na vse, kar nas loči.
MALA NEDELJA. Za žrebanje loterije Na-rodno-kulturnega društva, ki se bo vršilo v nedeljo dne 15. t m. ob štirih popoldne v društvenem domu, vlada veliko zanimanje. Vsakdo hoče
i .lešniku" uxir
posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, porhata te rjuhe.	IV
Ljubljana
tranjosti gore svoje zaklade, obstoječe iz velikih kupov zlata, srebra in žlahtnih kamenov. Vse to so hoteli nekoč podariti ubogim ljudem, toda sedaj ne bo nič, ker so se palčki razsrdili nad vsemi zemljani in ker se ne marajo več razočarati tako, kakor so se s trtami. Pa mogoče je, da se bo našel še kdaj kak srečnik, da dospe na kak način v njih kraljestvo. Ta nam bo prinesel gotovo zlata in srebra celo mero, če ne bo imel strganih žepov...
«Kaj se je pa zgodilo z coprnicami v Čestitkah?* smo vprašali skoro enoglasno našo mamico, ki je bila že nekoliko utrujena od dolgega govorjenja.
«Da, kmalu bi vam pozabila povedati najzanimivejše* — je odgovorila naša zlata mati ter nadaljevala:
cMinilo je več mesecev, ko si je zopet upal mladi lovec v bližino Čestitk. — Le z največjo opreznostjo se je bližal skalovju. Prišedši na kraj, kjer je nekoč nehote prisluškoval posvetovanju čarovnic, je našel tamkaj največje razdejanje. Slično kakor v Mačkovcu tudi tu ni več našel ne prelestnih slapov ne bistrega potočka. Križem in v največjem neredu pomešana s skalovjem so ležala strta orjaška debla, razcepljena in razbita. Iz razrite stene pa je zijala črna odprtina, — nekdanje domovanje čarovnic. Osrčil se je lovec in splezal do jame. Moral je pač dolgo gledati, da so se privadile njegove oči temi, ki je vladala v jami. Ko se je nekoliko razgledal, je opazil koncem jame tri nepremične ženske postave. Ze jo je hotel odkuriti, a se je istočasno spomnil na dragoceni amulet ki ga je nosil vedno pri sebi. Osrčen je stopil bližje. Njegovo sokolje oko je hitro opazilo, da so čarovnice okamenene In da se mu jih ni treba več batu Glas zvona jih je doletel ravno v trenutku, ko se ie ena izmed
čarovnic česala, druga ko je mesila kruh, a tretja ko je vsajala hleb testa v peč. V vseh kotičkih so stali raznovrstni lončki in piskrčki, polni raznih žavb in mazil; iznad stropa so pa viseli svež-nji raznega zelišča.
Stikal je lovec še naprej in zadel docela v ozadju jame na hrastovo skrinjo, ki je bila okovana z obroči iz čistega zlata. S pomočjo kopja je odprl pokrov skrinje, v kateri se je nahajalo vse polno zlata in drugih raznih dragocenosti. Nehote in od samega začudenja je izustil besedo: ,Ah!<
A komaj je utihnil jek te besede, ki je votlo odmeval od skalnatih sten, se je pogreznil zaboj v globočino. Na mestu pa, kjer je stala skrinja, je zeval črn prepad...
Dolgo je še lovec prisluškoval ropotanju pogrezajoče se skrinje. — Lasje so se mu naježili in mrzel znoj mu je pokril njegova senca ob tem dogodku. Jadrno je nato lovec zapustil votlino in splezal preko robovja, vedno se ozirajoč, če mu ne sledi še kaka pošast
Stopal je tako dalje in povsod, kamor ga je nanesla stopinja, je našel samo razdejanje. Kraj, ki ga še danes nazivajo ,Polom', je tvoril nekdaj šumo s pravcatimi bukovimi orjaki. Tudi to šumo je zapisal blisk in piš poginu. Bister potoček, ki je imel svoj izvir tam nekje pod Ravno goro, je izginil s površja, z njim so pa tudi izginile pestro-bojne postrvi.
Pot je nanesla samostanskega lovca tudi v bližino ,Pekla', nekdanjega domovanja razposajenih Besov. Tam, kjer je zijala prej široka in navpična rupa, je bila sedaj zarušena jama, iz katere je pihal ledeno mrzel vzduh.
Ko je dospel lovec v dolino, je pripovedoval vse videno znancem in drugim ljudem. Ob pro-
stem času je romalo v čestitke veliko ljudi, da vidijo na lastne oči okamenele coprnice, lončke in piskrčke. Premeteni locev je pa zamolčal dogodek o skrinji z zlatom in srebrom in ga je nekoč zaupal samo svoji srčno ljubljeni dečvi v trenutku srčnega ganotja. Ta pa ga je zaupala botri, botra teti in tako dalje, dokler ga nisem izvedela še jaz.
V neki šentjanževi noči, ko je cvetel ta zaklad v Čestitkah z modrikastim plamenom, ga je pričarala na dan neka stara čarovnica iz sosednje vasi in ga zakopala v globoki jami pod studencem v Globočicah. Pri tem delu jo je opazoval oglar, ki je kuhal oglje na Opatovi gori za samostanske kovače ter pral in precejal lug iz bukovega pepela. Mož je bil starikav in mu ni bilo za posvetne zaklade, ker je bral v nekih bukvah zapisano, da na tak način dobljeno zlato nima sreče. Preden pa je umrl, je izročil to na usnje zapisano sporočilo možu, ki ga je zalagal s soljo in moko. — Ker pa ta mož ni znal čitati, je prišel pergament iz rok v roke, dokler ni dospel v posest podjetnega kmeta iz Orehovca, ki je imel tudi ,črne bukve' in je znal zagovarjati tudi hudiča in njegovo žlahto.
Pa je zbral ta kmet krog sebe še nekaj posebno korajžnih mož in napotili so se v goro, da dvignejo zaklad. Bili so oboroženi z lopatami in krampi, vodja pa je nosil v vreči črnega mačka, katerega je skrivaj vzel dobri sosedi iz zapečka.
Ura se je že nagibala na enajsto, ko so zanetili sredi kotline velik ogenj in začeti cvreti črnega mačka. Celo uro so imeli posla, da so spalili mačka tako daleč, da je ostala od njega samo še ena kost. To so namreč potrebovali pri zagovarjanju in dviganju zaklada.
Nastal je molk. In ko je privlekel možak i* svoje malhe črno knjigo, se je polastilo navzočih
biti deležen sreče, ki ga čaka, ako si nakupi srečke. Kdor se žrebanja ne more osebno udeležiti, si lahko preskrbi samo srečke ter lahko ostane doma, ker bo izid objavljen po lepakih in v časopisih. Doma za pečjo lahko zadene kak dragocen dobitek, ki se mu bo pozneje izročil Seveda, kdor si nakupi več srečk, lahko več zadene in se lahko preskrbi z obleko in vsemi potrebščinami za zimo. Po žrebanju bo ljudska veselica s plesom.
ZGORNJE BREZNO. Pred kratkim je umrl v starosti 76 let g. Alojzij O d 1 a z e k, p. d. Špan, posestnik in lovec. Svoječasno je bil šumarski paznik v litijskem okraju in zaradi svojega zdravega humorja iu šegavosti daleč naokrog znan in splošno priljubljen. Blag mu spomin!
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ZA NOVE NASADE.
Za nove nasade sadnega drevja se je treba že sedaj pobrigati. Sedaj je treba preudariti, kaj bi bilo prihodnjo pomlad novega nasaditi in kje. Prav je namreč, da se dotični prostor že sedaj odloči in pripravi, prav je pa tudi, da se potrebno drevje že sedaj zagotovi. Sadne nasade je treba tudi pri nas popolnjevati in razširjevati. Nisem za to, da bi sadno drevje rastlo povsod in da bi se naše njive in travniki izpreminjali v »sadne njive« in »sadne travnike«, ali pri nas se dobi še dosti drugega pripravnega prostora, kjer bi sadno drevje lahko posadili. Ne na vsaki kmetiji, pač pa na mnogih krajih.
Popolnjevati je pa tudi obstoječe nasade z novim sadnim drevjem, če manjka drevja po teh nasadih, ali pa če ga je odstraniti zaradi njegove ostarelosti, bolehavosti ali drugih napak.
Brez vsega dvoma bi nam sadno drevje lahko donašalo še vse več dohodka, kakor ga daje danes, ako bi se lotili te panoge s potrebno pre-mišljenostjo in ako bi ne gojili te panoge zgolj zaradi stare navade. Danes je treba razmnoževati le priznano dobre, maloštevilne sorte, ki gredo zlahka in za dober denar v kupčijo.
Za potrebno drevje za nove nasade se je pa, kakor rečeno, že sedaj pobrigati. 2e sedaj si je
drugim sposobni in požrtvovalni voditelji, manjkajo pa tudi zavedni živinorejci, katerim so prednosti takih organizacij predvsem namenjene.
Pri nas nismo še zreli, da bi umeli prav ocenjevati dalekosežnost in vrednost teh organizacij. Tudi se niso te organizacije po tistih krajih, kjer so že propadle, prav vpeljavale. Manjkalo ie globljega vpogleda in preudarka na strani organizatorjev, manjkalo pa tudi stvarnih razlogov za
Lingarjeva ulica
mm pPj ..ČEŠnihu"
Oprema (baližč) u neveste in ženine. Perje in pul.
(samo Seškl ltde"ek .	V
neko čudno občutje. A ko je začel godrnjati podjetni možak iz črne knjige svoje coprnije in sukati mačjo kost sem ter tja, so se ostali že ozirali, kod bi bila najlepša prilika za prav hiter beg. Ravno ko se je mož sklonil ▼ svojem risu (krog, ki ga potegnejo kopalci zaklada krog sebe, da jim ne more zlobec do živega) in izgovarjal prav krepke izreke, se je začulo na robu kotline šumljanje kakor bi rogovilila tam okrog cela čreda ovac. Najkorajžnejši med možmi je priložil na ogenj sveženj drv; ogenj je vsplapolal in razsvetlil jamo do roba Glej, na robu kotline, ki je bila poraščena z raznim grmovjem, so se v svitu ognja prikazale pošasti, črne kot oglje in podobne kozlom! V sredini med njimi pa je stala orjaška postava moža v zelenih hlačah in z rdečo Čepico na glavi...
Pri pogledu na te prečudne prikazni so jela klecati kolena vsem možakom in zobje so jim šklepetali od strahu. Vodniku kopalcev zaklada so padle celo črne bukve iz rok in ni imel toliko korajže, da bi jih pobral. — Na robu kotline je tedaj na mah nastalo oglušujoče meketanje in cepetanje z nogami, da se je tresla zemlja. Naenkrat pa se je začul grmeč, a osoren glas: ,Do-nesi mi vatru!'
To storiti se seveda ni upal nobeden, kajti izstopitev iz ,risa' bi pomenila toliko, kakor izročiti se na milost in nemilost vragu. Pozivi za vatru (ogenj) so se ponavljali vedno groznejše in siloviteje. Strah, ki je navdajal može, pa je dosegel že tudi vrhunec. V tem najkritičnejšem trenutku se je spomnil vodja, da nosi pri sebi za vse primere ,žegnano' vodo. Ravno je ponovil vrag svojo zahtevo z vso grozoto, ko je potegnil možak iz notranje malhe steklenico z blagoslovljeno vodo, odeepnil zamašek in jo krepko zalučal proti poglavarju Žkratov, tako da jih je
treba potrebna drevesca iz kake zanesljivo dobre uspešno delovanje takih organizacij. Kakor so drevesnice zagotoviti, da jih spomladi v pravem ; te organizacije predvsem važne, jih vendar danes času dobimo. Pri nas se še zmeraj dogaja, da ne moremo splošno vpeljavati in zato tudi ne naši gospodarji potrebno drevje šele spomladi splošno priporočati.
iščejo, ko ga je treba saditi, in da ga iščejo in j Priporočati pa moramo organizacijo živino-kupujejo po sejmih, kjer gledajo bolj na ceno rejskih odborov in odsekov, ki naj se izvede po kakor pa na pravo sorto in vrednost. Kar jim ; vseh naših krajih. Ta organizacija ima slične na-pride ceneje v roko, to potem sade. Na ta način mene kakor živinorejske zadruge. Kar je pri tej ne pridemo seveda nikdar do zaželjenega cilja in organizaciji največ vredno, je to, da se da povsod do pravih uspehov. Ne pridemo do enotnih na- \ vpeljati. To so proste organizacije, ki se dajo sadov niti do pravih vrst, kakor jih imajo po ! danes pri naših razmerah veliko laže ustanav-drugih sadnih deželah. Dokler bomo sadili in ljatL Do sedaj se je ta organizacija vpeljala v gojili vsevprek, toliko časa ni misliti, da bi se radovljiškem in kranjskem okraju, in kakor se sadjarstvo kaj bolj povzdignilo.	i glasč poročila, s prav povoljnim uspehom. Tej
Danes mora biti tudi v sadjarstvu naša glavna organizaciji na čelu stoji živinorejski odbor, ki skrb, da imamo sorte, ki jih sadna trgovina išče zbira potrebna sredstva za svoje delovanje v in dobro plačuje in ki jih je mogoče v celih okrajni blagajni. Potrebna denarna sredstva do-vagonih naprej pošiljati.	x	i ločujejo vsako leto župani pripadajočih občin. Na
Letošnja sadna trgovina po Dolenjskem in Štajerskem dajejo potrebna sredstva okrajni za-Štajerskem nas mora zdramiti, da posvečamo1 stopi. Živinorejski odbor pospešuje živinorejo v novim nasadom, pa tudi popolnitvi in izboljšanju 1 celem okraju, in sicer s tem, da skrbi za rejo po-starih nasadov, vso skrb in pozornost. Potrebne j trebnih plemenjakov, da ustanavlja bikorejske prostore za nove nasade pa dajmo že sedaj pri- postaje, rejska središča za plemensko goved,
praviti 1
prašiče itd. itd- Po posameznih občinah naj se osnujejo živinorejski odseki, ki imajo nalogo podrobnega dela v prilog živinoreje v dotični občini. Ta odsek bodi sestavljen iz priznano dobrih in interesiranih živinorejcev, ki imajo voljo delati za javni prospeh živinoreje v občini. Duša vsi ti organizaciji živinorejskh odborov in odsekov pa bodi okrajni ekonom, in če tega manjka.
SNUJMO ŽIVINOREJSKE ODBORE IN ODSEKE!
Izkušnje, ki jih imamo s temi odbori in odseki pri pospeševanju naše živinoreje do sedaj, obetajo toliko dobrega, da jih je treba povsod vpeljavati, ako hočemo pomagati naši živinoreji do
boljšega razvoja. Naša živinoreja potrebuje v pa kak drug veljaven veščak in strokovnjak, raznih zadevah skupnega dela, kar je mogoče doseči le potom pripravnih organizacij. Kot take
so veljale in veljajo še zmeraj živinorejske zadruge Nekaj jih še imamo. Mnogo takih zasnov je pa prenehalo, ker je manjkalo pogojev zanje. Tudi danes jih še nimamo. Manjkajo nam med
Lingarjeva ulica
""»n«" Pri ..Časniku"
najnovejše ogrinjalke, kocke, svilnate, volnene, iamataste, ženilaste rute in ierpe.	VI
oškrrpila blagoslovljena voda. Poglavar kozlov je divje zarjul in tolkel z okovanimi nogami ob tla, da se je kar iskrilo. Trenutek nato se je pa spustila vsa čreda s poglavarjem vred v divji dir, da se je lomila goščava pod njimi.
Ubogi kcpalci zaklada so si oddahnili — saj so bili skoro bolj mrtvi kakor živi. Vodja kopalcev, ki je bil navidezno še najsrčnejši med navzočimi, je pobral zopet svoje črne bukve in jel zagovarjati vraga in njegovo družbo. Da bi pa nadaljeval ceremonije za dviganje ,šaca', mu niti na misel ni prišlo. V tem je potekla ena ura po polnoči, to je čas, ko zgube zli duhovi in tudi sam hudobec moč nad ljudmi.
Kako so prišli kopalci zaklada domov, o tem molči zgodovina, pač pa so se baje kregale doma ženice, ker se jim je nabral naenkrat kup zlo-dišečega perila.
Naravno pa se je kmalu razvedela vsa zadeva med ljudstvom in je prišla na uho tudi vaški coprnici. Njeno prvo delo je bilo, da je prestavila ogroženi zaklad pod veliko lipo (sedaj rastejo tam tri mlade lipe) nad samostansko opekarno. Pa se je zopet zljubilo zakladu, da je tudi tu pognal cvet in so ga ,pogruntah' denarja in zlata željni ljudje.
Da ga dvigne, se je zaklel neki junaški kro-jaček iz Kostanjevice. V zadevo je posvetil še sedruga čevljarja. Kdo bi jima zameril, saj sta bila revna in navidezno junaška, toda v prsih jima je utripalo zajčje srce. Za dviganje .šaca' sta določila kresno noč. Že spotoma sta si ponovno zabičevala, da ne smeta od polnoči pa do ene ure ziniti niti besede, makar se prikaže sam vražji stric. Ko je manjkalo še pol ure do polnoči, sta že potegnila s kredo običajni ris, notranji prostor v krogu pa poškropila z ,žegnano' vodo. Ravno je tolkla ura v zvoniku farne cerkve
polnoč, ko je pridirjala po cesti, ki vodi iz Kostanjevice v grad kočija, in to s tako naglico, da se je kar iskrilo za njo. Krojaček in čevljarček sta se nemo spogledala, prijela za lepate in začela grebsti. Nista pa še vrgla na stran za deset lepat prsti, že je stal pred njima star možiček, grbast in pohabljen ter se je opiral na berg'je. Spoštljivo je voščil obema dober večer in vprašal, če sta mogoče videla kočijo, ki je vozila po cesti proti gradu. Moža sta nemo prikimala. Nato je pa starček nekako v strahu vprašal, če bi bilo mogoče, da bi še došel kočijo, preden dospe v grad. Ob takem vprašanju sta krojaček in čevljarček prasnila v smeh in pozabivši na to, da ne smeta govoriti, se začela norčevati iz pohabljenega starčka.
Sedaj je pa prišla na vrsto nemila usoda zaklada. Komaj sta spregovorila prvo besedo, je zašumelo v vejevju orjaške lipe, pod nogami prestrašenih kopalcev je pa jelo grmeti, kakor bi se nekaj težkega pogrezalo; a iz daljave se je čul krohotajoč glas grbastega Škrata, ki je izigral oba podjetna rokodelca. Dotlej sta bila še precej junaška; a ko je začelo pod njiju nogami bolj in bolj grmeti, sta vrgla lopati stran in dala prosto pot zajčjim čutom, ki so se polastili njunih src in medlih nog. u
Kdor bi ju bil opazoval, bi bil gotovo mnenja, da dirkata za stavo, kateri bo prej dospel v mesto. Nekaj dni po tem dogodku sta se znašla bratca v gostilni pri poličku žametne črnine. Vince jima je razvezalo jezike, končno še tudi pesti, ker se nista mogla zediniti, kdo je črhnil pri kopanju ,šaca< prvo besedo. In konec cele storije je bil ta, da je prisodil mestni ,rihtar* vsakemu po deset šib za javno pretepanje, 5 šib za prestopek pravil rokodelskega ,cunfta' in 5 šib zato, ker sta si hotela prilastiti zapuščino coprnic.
Kakor uče izkušnje v radovljiškem in kranjskem okraju, ne delajo te organizacije z nič manjšim uspehom, kakor naše živinorejske zadruge. Ob potrebnem zanimanju in resnem delu bodo tudi te organizacije lahko prevzele razne druge naloge, ki jih imajo opravljati živinorejske zadruge.
Poprimimo se tedaj teh važnih organlzacj in snujmo povsod živinorejske odbore in odseke!
VARUJMO POSETVE PRED MIŠI!
Letos se čujejo zopet od raznih strani pritožbe, da delajo miši veliko škodo zimskemu žitu. Nekateri kraji da imajo še več trpeti pred mišjo nadlogo kakor lani. Da po takih krajih ne moremo in ne smemo mirno gledati škodo, ki jo prizadevajo miši zimskemu žitu in drugim sadežem, je več kot jasno, in je stvar vseh prizadetih kmetovalcev, da se z vso silo poprimejo uničevanja teh nevarnih škodljivcev.
Sredstev za pokončavanje miši imamo na izbiro, in sicer takih sredstev, ki sigurno učinkujejo. Na to stran si ni delati danes preglavic. Bolj važno je pa vprašanje skupnega in splošnega boja, ki ga je treba po prizadetih krajih izvajati, ako naj uspemo v tem boju. Za preganjanje miši je treba skupnega dela. Vsa vas mora pomagati, da bo uničevanje miši uspelo.
Za uničevanje miši se priporoča danes mod drugim tudi zakajevanje mišjih lukenj s strupenimi plini s pomočjo tako imenovanih Hora-patrcnov. Tako zakajevanje učinkuje sigurno, kakor nas uče izkušnje. Pa tudi z mišelovkami se da doseči izvrsten uspeh. Posestnik I. Novak iz Jame pri Kranju je poročal pred kratkim, da je njegov sin v teku dobrega tedna ujel s 50 takimi pastmi do 1000 miši. Ta uspeli je sijajen in nam kaže, kako nevarno so se miši zaplodile na ondotnem polju in koliko škode preti pcsetvam, če se ne bi ničesar ukrenilo proti tej zalegi. Imenovani posestnik tudi poroča, da se je napadena pšenica po tem lovu zopet nekoliko opomogla in da se je začela po mestih, kjer je bila oglodana in objedena, zopet obraščati in na novo razvijati.
Na nas je, da se poprimemo boja proti mišim in da sa rešimo te nadloge. Po prizadetih vaseh se je treba organizirati. Vsak posestnik je dolžan, da po svojih njivah, deteljiščih in travnikih preganja in uničuje te nevarne škodljivce, kajti le v skupni in splošni pomoči je iskati primernega uspeha. To veleva tudi dolžnost, ki jo mora imeti vsak posameznik napram takim sovražnikom svoje kmetije!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene neizpremenjene. Kupuje se malo tako s strani domačih kakor inozemskih kupcev. Cene na novosadski blagovni borzi so se gibale tako-le: pšenica 245 do 255 Din, sušena turščica 136 do 148 Din, ječmen 160 do 180 Din, moka «0* 400 do 415 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Na zadnjem zagrebškem sejmu so padle cene mladi živini in teletom. Za kilogram žive teže so bile v Zagrebu naslednje cene: voli, prvovrstni 10 do 11 Din 50 p, drugovrstni 8 Din 50 p do 9 Din 25 p, tretjevrstni 7 do 8 Din, krave, prvovrstne 7 Din 50 p do 8 Din 50 p, drugovrstne 6 do 7 Din, tretjevrstne 4 do 5 Din 50 p, teleta 12 do 13 D'"n, svinje, hrvatske, nepitane 12 Din 50 p do 14 Din, pitane 15 do 16 Din 75 p, srem-ske 14 Din 50 p do 17 Din.
ICratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 4. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šiling; " za 792 do 802 Din, 100 nemških zlatih mark za 1340 do 1350 Din, 100 madžarskih kron za blizu 8 par, 100 italijanskih lir za 222 Din 40 p do 224 Din 80 p, 1 dolar za 56 Din 16 p do 56 Din 76 p, 100 češkoslovaških kron za 160 Din 57 p do 168 Din 57 p.
= Oddaja vinskih trt in sadnih dreves iz dra.ivnlh trtnie in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo pomlad se bodo oddajale iz državnih trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesn§_sadike najbolj uvedenih vrst, kakor: laške graševine, muškatnega silvanca, belega burgundca, rumenega šipona, zelenega silvanca, žlahtnine in drugih, cepljenih na riparijo pcrtalis,
rupestris št 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerske mošancke, renskega bobovca, Bauma-uovke, kanadke in drugih po nastopnih znižanih cenah: cepljenke I po 1500 Din za 1000 komadov; korenjaki I. po 250 Din, II. po 75 Din za 1000 komadov; ključi I. po 100 Din, II. po 35 Din za 1000 komadov; drevesa (visokodebelnata) I. po 15 Din, II. po 10 Din komad. — To blago se razdeli med manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Eventualni preostanek se dodeli imovitejšim posestnikom, katerim se pa zaračunajo trte in drevesa za 50 odstokov dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v dotični trtnici ali drevesnici. Za omot in dovozno železnico se zaračunajo lastni stroški. Pri dodelitvi se bodo v prvi vrsti upoštevali vinogradniki in sadjarji mariborske oblasti, potem šele ostali. Naročila morajo biti kolkovana (5 Din za vlogo) in se imajo vložiti najkesneje do 25. t m. ali pri pristojnem sreskem ekonomu ali pa pri dotični državni trtnici, oziroma drevesnici, odnosno pri vinarskem in sadjarskem nadzorniku za mariborsko oblast v Mariboru. Po tem roku se razdelijo zaloge sorazmerno med vse opravičence in se jim dostavijo zadevne nakaznice.
l('kjj-yi)r. žerjav pri papeževem nunciju. Dr. Žerjav je nedavno posetil v Beogradu papeževega nuncija na njegovo povabilo in se razgovarjal z njim nad poldrugo uro. Klerikalce seveda sedaj silno jezi, ker se je papežev nuncij informiral pri dr. Žerjavu o razpoloženju našega ljudstva glede raznih cerkvenopolitičnih vprašanj. Posebno srdit je <Domoljub», ki piše v svoji zadnji številki, da je dr. Žerjav papeževemu nunciju brez dvoma razkladal svojo veliko ljubezen do ljubljanskega škofa, do duhovnikov, svojo izredno vdanost do katoliške cerkve, misijonsko delo, ki ga odpravljata sDomovina* in «Jutro* za poživitev verskega življenja med našim ljudstvom s tem, da vedno priporočata umazane in protiverske ro-
Kam je nato prestavila coprnica svoj zaklad, ni znano. Nekatere mlajše coprnice, ki so se tudi učile coprnišl.e učenosti, trdijo, da je zakopan tri metre globoko za levim vogalom farovža, ki je bil nekdaj grad kostanjeviških žlahtnikov. Toda,
kdo bi se tu upal, stikati za njimi...»
•
S tem je končala naša dobra mati svojo povest. Že je odšla za drugim poslom, a mi smo še dolgo sedeli na svojih stolčkih in premišljevali vse, kar smo slišali. Pa ne vem, kako naj bi opisal občutke, k> so se porajali takrat v naših otroških srcih; bilo je občudovanje, strah in groza, vse v enem.
In kadar je divjalo zunaj neurje, smo se tiščali krog mamice in skrivali glave v njeno krilo. V bujni domišljiji smo čuli krohotanje razjarjenega Peruna in Besov in hreščeči glas copmic, ki so klicale po rešitvi,..	(Dalje prihodnjič.)
Zvonimir Kosem:
Marica
i.
Crnologarjev Janez je vstal in segel v žep po denar. Gostilničarka, tolsta, v lice zdravo-rdeča ženska, z belim predpasnikom na sebi, se mu je dobrodušno smehljala in nastavila dlan.
^Presneto sem bil žejen!.. .* se je zahohotal Janez. Vrgel je gostilničarki prešteti drobiž, pobral bič, se obrisal z rokavom po znojnem čelu in odšel širokih korakov z gostilniškega vrta proti vozu.
Gostilničarka si je oprla levico ob bok, v desnici pa je držala izpraznjeni vrček.
«Le vedno si hodi gasit semkaj žejo, Janez! Pivo imamo tukaj najboljše,.. bolj hladnega ne
dobiš v nobeni drugi gostilni v trgu... Koliko časa boš pa še vozil hmeljevke z Jatne na železnico ?>
cDo zime najbrž, mamca. — Zdaj pa se mi mudi, še pol ure je do naše doline. Adijo! — Cuž, hi-i!»
Janez se je oprijel visoke ročice; skočil je na voz, udaril z bičem in zrahljal vajeti. Kmalu je bila prijazna gostilna z vrtom za ovinkom, voz je drdral po široki, prašni cesti.
cZa vraga so čudni ljudje na svetu!* je mrmral Janez sam pri sebi in si prižigal vir-žinko. «Kako vsak skrbi zdse, kako ima jezik namazan, kadar gre za njegovo korist! Na primer ta-le Potokarica!... Nič ne rečem — mnogokrat sem se ustavil pri njej, mnogo vrčkov piva sem izpraznil v njenem vrtu — a zato še ni rečeno, da moram obstati vsak dan tam. Pivo je poceni, res, toda če ga zvrnem vsak dan samo vrček, ne znese to na mesec nič manj kakor tri lepe forinte.. .*
Konja sta v teku leno premikala noge in otepala z repoma po muhah, medene ploče na komatih so se stresale in zdajpazdaj zazvenele.
«Di-i, mrha, stopi no!» je zamahnil Janez z bičem in švignil ž njim nad konjema, da je zažvižgalo ostro po zraku. Levi konj je privzdignil prej globoko nagnjeno glavo sunkoma kvišku, da je zdrsel težki, oguljeni komat naglo po vratu navzdol in obtičal pred obžuljenim oprsjem.
Janez je puhnil dim iz ust in iz nosnic; trdneje se je oprijel z levico majajoče se ročice.
«Ampak Marico sem pa pozabil pustiti pozdraviti!* — se je domislil naenkrat «Danes mi je postregla stara; menda jo že bode v oči, ker posediva vedno malo predolgo skupaj... He-he-he!... Čedno dekle, ta Mžrioa... ni ji zlepa v trgu para. Prav čedna bo tudi nevestica... Hej,
kaj pa, če bi se ti, Janez, malo bolj pobrinil za njo? Ne bilo bi napačno...»
Tako v mislih zatopljenega je predramil iz-nenpda kričeč glas kraj ceste:
«Za božjo voljo, Janez, kam pa tako drviš? Sam sveti Elija ni drvel tako hitro v nebesa... Postoj in vzemi na voz krščanskega siromaka!* Janez je nategnil vajeti in se ozrl. «A, stric Martin? — Kar gor! — E-e-lia!» Se prej kakor sta konja popolnoma obstala, je bil stric Martin že na vozu.
<;Kar sem k meni se stisnite, saj niste ženska!* — se je umikal Janez na hrapavi, čez slabe lestvice položeni deski, da bi napravil tako več ! prostora za novega gosta.
cAli te čaka doma še delo, !i?> je vprašal stric.
«Za kravo bom moral nakositi še detelje, pa za teličko. Ne manjka se mi dela ..
«Tako... torej si še vedno tisti pridni fant kakor si bil!* se je smejal hohotaje stric in so popravljal na sedežu. «Pa veš kaj, Janez, novico imam zate. Ženijo te!*
Janez se je obrnil z vsem zgornjim životom proti stricu in odprl usta na stežaj. «Kdo me ženi?*
cAli res nič ne veš?... Kje pa imaš oči in ušesa?... Z Lužarjevo Lizo sem govoril danes. Pravi, da si čeden fant in da bi se te prav nič ne branila. Pa tudi tvoj oče mi je že večkrat omenil, da bi Liza ne bila napačna zate.*
«Li-i-iza?> — se je čudil Janez in spustil vajeti na kolena. cSploh ne vem, če sem že kdaj ž njo govoril.. .*
«Kaj tisto! Pozna pa ona zato bolj tebe! Tudi jaz bi ti jo nasvetoval. Delovna, marljiva deklina je, da je ne dobiš zlepa tako delovne v devetih farah naokrog... Rečem ti jaz, tvoj stric; Vr-eroi
mane ter se norčujeta iz verskih obredov in verskih ustanov. Na koncu pristavlja škofov tednik: cškoda, ker poslanik g. "Žerjavu ni nič verjel, ker ga že dobro pozna.* Mi sicer ne moremo vedeti, koliko je papežev poslanik verjel dr. Žerjavu, vsekakor pa gotovo polaga precej važnosti na njegove izjave, ker bi ga drugače ne vabil k sebi. Glede ostalega pa rečemo samo, da <Domo-ljub> napada papeževega nuncija samega, ko napada dr. Žerjava, ki se je odzval njegovemu vabilu. Ali more n. pr. «Domoljub> reči, da papežev nuncij ni vedel, kaj dela, ko je povabil k sebi dr. Žerjava? Kar se pa tiče napadov na <Jutro» in <Domovino>, da priporočata cuma-zane in protiverske romano, pa moramo samo ponovno izjaviti, da smo mu hvaležni za reklamo. Odkar jih «Domoljub> priporoča, se še hitreje prodajajo — prepovedan sad je namreč zmeraj sladek — in pripravljajo se že za mnoge romane nove izdaje. Vprašanje pa je seveda, če koristi ta reklama {Domoljubu*, ker kupci teh knjig sami spoznavajo, kako {Domoljub* laže in da je najbolj protiverski list edinole {Domoljub*, ker zlorablja verstvo.
-f- Klerikalni poslanec Skulj za kočevsko Nemce. Na Koroškem nimajo Slovenci niti ene svoje šole, medtem ko uživajo pri nas Nemci vse državljanske pravice kakor Slovenci. Nemci imajo pri nas povsod svoje šole, kjer obstoji zadostno število nemških otrok. Ker pa so bili nekateri nemški učitelji iz kočevskega okraja premeščeni drugam, kajti ni nikjer rečeno, d* g baš Kočevcem pravica imeti nemške učitelje in ravno v času, ko na Koroškem Nemci s podvojeno silo razsajajo proti Slovencem, pa je klerikalni poslanec Skulj vložil v Narodni skupščini interpelacijo na prosvetnega ministra, v kateri zahteva, da se morajo vsi nemški učitelji vrniti na Kočevsko, češ, da slovenski učitelji ne znajo in ne morejo kočevskih otrok naučiti dovolj nemščine. To je storil poslanec klerikalne stranke, ki javno vpije po listih, da je edino prava zastopnica slovenskega naroda, in ki se je nedavno še upala sodelovati pri prireditvah cKoroškega dneva*. Ni dvoma, da je poslanec Skulj vložil svojo interpelacijo z vednostjo svojega poslan-
skega kluba in njegovega načelnika dr. Korošca, da bi se izkazal hvaležnega nemškim Kočevar-jem za glasove ob volitvah.
-j- Dr. Korošec v Dalmaciji. Klerikalni stranki se doma ,v Sloveniji majejo tla, njeni pristaši jo zapuščajo. Ker je spoznal dr. Korošec, da mu lahko s časom popolnoma zmanjka tal, je šel lovit pristaše izven Slovenije. Tako namerava pravočasno nadomestiti izgubo na pristaših v Sloveniji. Sedaj prireja v Dalmaciji zaupne sestanke z maloštevilnimi tamošnjimi klerikalci in shode duhovščine po župniščih. Stvar pa mu ne gre posebno srečno izpod rok, kajti v Dubrovniku je na njegov javni shod prišlo samo 160 ljudi, medtem ko jih drugod še toliko ni bilo. {Slovenec* in <Domoljub> seveda pišeta, da žanje dr. Korošec po Dalmaciji velike uspehe. Ti uspehi pa so tako veliki, da se dalmatinskim listom ne zdi niti vredno omeniti jih.
I. GLAVNA SKUPŠČINA BRATOVSKE SKLAD-NICE V LJUBLJANI.
Za prvo glavno skupščino Bratovske sklad-nice za Slovenijo je vladalo v vseh rudarskih revirjih veliko zanimanje. Ze v soboto 24. oktobra so imeli vsi interesenti — zastopniki premogar-ske in plavžarske industrije ter delavski dele-2T " — predkonference. Udeležba je bila polno-številna, in sicer 69 delegatov in 38 delodajalskih zastopnikov.
Zborovanje je otvoril rudarski glavar, dvorni svetnik inž. Strgar, ki je ugotovil sklepčnost in opozarjal na zgodovino rudarskega zavarovanja v naši kraljevini. Da se materijalna stran novega pravilnika uresniči in v polnem obsegu izvede, bo treba precejšnjih žrtev na obeh straneh, pri delavcih in delodajalcih.
Pred prehodom na dnevni red je delavski delegat Šober iz Zagorja izjavil, da bo delavstvo sodelovalo ,v glavnem odboru in v drugih odborih le tedaj, če podajo zastopniki delodajalcev zagotovilo, da se uresničijo vse one spremembe
pravilnika, ki so bile sporazumno in soglasno sprejete na anketi 7. in 17. aprila t. 1. v Ljubljani.
Po kratki formalni debati, v kateri je prišlo do zadovoljivega razčiščenja, so bili na predlog delegata Šoberja soglasno izvoljeni v glavni upravni odbor od delavcev: Vinko Grabnar (Trbovlje), Franc Šober (Zagorje), Ivan Mulej (Jesenice), Ivan Zlabornik (Mežica), Anton Mar-tinšek (Velenje) in Alojzij Blagotinšek (Hrastnik). Kot zastopniki delodajalcev so bili soglasno izvoljeni ravnatelji Trboveljske premogokopne družbe: Skubec, inž. Pauer in inž. Loskot; nadalje dr. Obersnel (Jesenice), inž. Močnik (Velenje) ter dr. Rindin (Mežica). Tudi volitve v nadzorstveni odbor in razsodišče bratovskih skladnic so se izvršile sporazumno in soglasno.
Daljša debata se je razvila pri poročilu matematične bilance pokojninske blagajne in sprememb pravilnika. Končno se je soglasno sklenilo, da se zadeva prepusti v proučavanje glavnemu upravnemu odboru, ki naj čimprej stavi izredni glavni skupščini primerne predloge. Novoizvoljenemu upravnemu odboru se tudi prepusti razdelitev upravnih stroškov bratovskih skladnic v letu 1925.
Pri slučajnostih je delavstvo po svojem delegatu Fincu iz Trbovelj ostro protestiralo proti temu, da je Zdravniška zbornica črtala zdravnika dr. Baumgartna v Trbovljah kot inozemca iz svojega imenika in mu prepovedala izvrševanje prakse. Tako postopanje se vidi delavstvu tembolj čudno, ker je prosil dr. Baumgarten za naše državljanstvo in mu je trboveljska občina za-sigurala domovinsko pravico. Zahtevi, da se ukine odlok Zdravniške zbornice, se je pridružil tudi generalni ravnatelj TPD. g. Skubec.
Po različnih manj važnih sklepih je zaključil rudarski glavar glavno skupščino s toplim apelom na obojestranske delegate, da bi tudi v bodoče skupno, sporazumno in složno delovali. Na stara leta da bi bilo njemu v največje zadoščenje, če bi videl realizirano rudarsko zavarovanje, na katerem je že toliko let strokovno deloval. Lepim zaključnim besedam je sledilo burno odobravanje.
Lizo, pa boš imel srečen zakon, tvoji starši pa mir na svoje stare dni.. .>:
Janez je odkimal:
{Stric, Lize nikdar, dokler bom živ. Tako v oblicah narejenega človeka, kakor je ta, ne najdete nikjer, pa če bi hodili dan in noč z lučjo po svetu.*
<Kako si čuden, Janez... Saj te ne silim, da bi ravno njo. Tako... priporočam ti jo. Janez, kmalu boš štiriindvajset, pamet imaš že sam, in že veš, kako je s to stvarjo...> ga je potolažil stric. {Kaj — morda misliš pa na katero drugo, in je še nisi izdal...»
*Mislim, da, stric !> je hrknil Janez.
{Pa kdo je tista ?>
Voz je ropotal v urnem diru in kolesa so treskala čez kamenje in čez prekcestne jarke, da je glušilo ušesa. Iz daljave se je bližal naproti nagel voz, oblak prahu na vsaki strani in za seboj.
<Frtajčkov Konrad,> je spoznal Janez in se vzravnal. <Ho-o-op! Bolj počasi 1... Vraga, še v voz naj mi trešči — cesta je tukaj ozka!» —
<Kdo je tista, ki misliš nanjo?» je napeljal stric pogovor zopet na prejšnji tir.
{Ali ste radovedni!... Potokarjeva je, Po-tokarjeva Mžrica...»
»Kdo?... Ho-o-o!... Ne slišim dobro, preveč ropoče voz.. .*'
Stric je nastavil dlani za ušesa in se obrnil z obrazom do Janeza.
{Potokarjeva!* — mu je zakričal Janez v uho.
{Ali slišim dobro? Potokarjeva iz trga?... Človek božji, ali si ob pamet? Moli k sveti Luciji, dokler je še čas... Tržanka pa ti, kmet, to dvoje ne gre skupaj.*
{Ravno njo in nobene druge!* se ie razgrel Janez.	~
Mimo je priropotal tedaj voz Frtajčkovega Konrada.
<Kam podiš, Konrad?*
«Po sodček vina za Knafliča. Čez tri dni je vendar žegnanje v naši fari, v naši dolini... Janez, glej, da se vidiva kaj pri Knafliču.»
Oblak prahu je švignil mimo, in voza že ni bilo nikjer več.
<Di-i, kljuse, stopi no!* je pognal tudi Janez. — «Stric, tako je: Najbolj pametno je, če me pusti vsak človek zaradi ženitve pri miru. Star sem dovolj, da storim lahko vse po svoji pameti. Prisiljena stvar, kakor veste, ni bila še nikdar kdovekaj prida.»
{Kakor si postelješ, tako boš ležal. Kar se tiče pa Potokarjeve Marice, te pa še to vprašam: Kam boš dejal tisto gosposko stvarco? Ali jo boš nosil s seboj v žepu, ali si jo boš zataknil za trak na klobuku?... Tržanke niso za kmečko delo. — In Potokarjevi? Bogati niso, pač pa revni; samo na tisto ubogo gostilnico so navezani, drugega nimajo nič. Marica bi ti prinesla k hiši kvečjemu tristo forintov dote. Drugače je z Lizo; ta ima delovne roke.*
{Tudi Lužarjevi so prej revni kakor bogati!* je oporekal Janez. <Čez tristo forintov dote tudi I.iza ne bo imela...»
<Ali z Lizo je druga ura; kmečko dekle je, ni tržanka, ni vajena lenarjenja in postavanja. In Marica — saj hodi za njo že dolgo trški pisar, tisti suhi, z očali... Sicer pa, tvoja glava, tvoj svet.*
Janezova razhičenost je prikipela do vrhunca.
«Nepotrebne so vaše pridige, stric. Predobro poznam Mšrico; pridno, pošteno dekle, da si je boljše ne morem iskati. In tudi vem, da mara za tistega suhega pisarja ravno toliko kakor za gnile hruške,*
Nato je utihnil in ni izpregovoril nobene besede več.
Cesta se je povzpela v klanec, ob cesti je za-belela krčma. Konja sta nehala teči in sta stopala korakoma.
{Ustavi za hip, Janez !> je pomežiknil stric Martin. «Treba zdravila za tvojo jezico... raz-kačil sem te. Ne boš me vozil zastonj, tudi jaz
sem še nekaj možaka.--Hoj, Lojzka, kod se
obiraš? Prinesi za naju dva slivovke!* —
II.
Ko so nehali pokati za cerkvijo na bregu možnarji, ko je minila deseta maša s petjem in so utihnile na koru pod prsti starega organista bučeče orgle, se je razlila množica šumeč skozi glavna vrata iz cerkve na prosto. Najprvo fantje, možje in otroci; vsi praznično oblečeni; fantje z rožmarinom in nageljem na prsih, v zgornjih žepih na suknjičih dolge viržinke. Nato so se po-razstavili gručoma na velikem, praznem prostoru pred cerkvijo, prižigali si cigare in pričenjali svoje pogovore; vsi, posebno stari možje, so pričakovali z največjo radovednostjo {razglasa*.
Ali Bajsovega Mihe ni bilo še od nikoder. Navsezadnje so prišle iz cerkve ženske, skočna, mlada dekleta in starikave, upognjene ženice z molki in molitveniki v rokah. Dekleta so imela na glavah židane rute in so bila oblečena v šumeče, široke obleke; lica rahlo zardela, oči uprte v tla, so stopala sramežljivo mimo fantov ter hitela vsaka proti svojemu domu.
Črnologarjev Janez in Frtajčkov Konrad sta stala izven gruče drugih fantov, in sta ogledovala smeje mimo šumeča dekleta.
«Poglej, Lužarjeva Liza... Kak obraz!* je sunil Konrad Janeza v komolec. {Nate se ozira, Janez ozri se še ti nanio!y
Ljubavi trajeva pot
Meglenega jesenskega dne je s p ovešen o glavo stopal proti domu Višnjekov France. Ravno je doslužil svoje vojaško leto. Silno je bil žalosten, kajti pred par tedni je dobil sporočilo, da mu je umrla mati, kar je njegovo srce strahovito presunilo. Imel je samo še mater na svetu in še ta mu je umrla, preden se je vrnil domov.
Prišedši do rojstne hiše se mu milo stori, ker vidi vse tiho in zaprto. Kmalu ga ugleda sosedova Danica in prihiti k njemu ter mu pove vse podrobnosti o smrti njegove predrage matere. Pazljivo je poslušal njo, lepo, mlado in prijazno Danico. Čeravno je bil France močno žalosten, vendar mu je v srcu nastal nemir, zahrepenelo je njegovo srce ljubezni do mlade in lepe sosedove Danice.
France se je sedaj lotil doma dela ter je popravljal svoj dom, sadil mlado drevje ter gojil razne sadne mladike; zahajal pa je vedno k sosedovim v vas, samo da je videl Danico, po kateri je vedno bolj in bolj hrepenel. In res ni dolgo trajalo, ko sta si razkrila ljubav. Ob nedeljah je vedno Danica šla kam na izprehod, kjer se je sešla s Francetom in sta se skupaj veselila naravne krasote.
Neke nedelje sedita nad vasjo v malem smrekovem gozdu in se razgovarjata o pri-hodnjosti. France reče: «Draga moja, povej mi, ali mi ostaneš zvesta, ali bom kdaj tako srečen, da bom živel poleg Tebe ter gledal Tvoj mali zarod?* Danica se ga v tem hipu oklene okrog vratu in mu priseže zvesto ljubezen do groba rekoč: «Ljubi mi France, prisegam Ti ljubezen do groba! Ako se Ti izneverim, takrat se naj nad menoj maščuje sam vsemogočni Bog in moje srce naj poči v obupu in žalosti* ... France in Danica sta se takrat močno ljubila in njena ljubezen je bila videti močna in nikdar ločljiva.
Nekega pomladnega dne se domisli Danica, da bi bilo dobro, ako bi šla za nekaj
časa v mesto, da se izobrazi in česa nauči. Prosila je svojega očeta tako dolgo, da ji je slednjič to dovolil; le France ji je do zadnjega odsvetoval. Hudo mu je bilo pri srcu, ko je končno moral pristati, da se Danica poda v mesto med zapeljivi in hudobni svet. Obdajale so ga čudne slutnje. Prišel je dan slovesa in takrat je bilo solzno Francetovo oko in srce mu je krvavelo, ko je v slovo poljubil jokajočo Danico.
V mestu je Danica imela preskrbljeno precej prijetno službo. Kmalu piše domov. Tudi ni pozabila na Franceta, katerega je ljubila nepopisno in je bil njen najdražji zaklad na svetu. Pisala mu je vsak teden, ter mu zatrjevala zvesto ljubav in mu v pismu povedala, kako hrepeni po njem, kako ga ljubi, kako želi, da bi se skoro videla, a žalibog ne more, ker ima mnogo učenja. Sporočila mu je tudi, da se jej dobro godi, samo dolgčas ji je po domu, najbolj pa po ljubljencu.
Hitro je tekel čas. France je bil zvest svoji izvoljenki. Minulo je leto, toda Danica se še ni vrnila domov. France bi se že rad poročil, a Danica ni hotela več v domači kraj. Pisala je, da ne more tega storiti, da se ji dobro godi, ter da se šele čez eno leto pojavi doma. Preteklo je tako že drugo leto, a nje ni bilo, in tudi pisala je poredkoma in vsa njena pis ma so bila bolj in bolj hladna.
«Kako vse to? Kaj je v tujini z Danico?* je dan za dnem tarnal nesrečni France.
Danica se je v mestu seznanila z izprijenim študentom, Lovrencom Krnom po imenu. Ta jo je pričel pridno zalezovati, Zraven je popival cele noči, kvartal in počenjal druge nepravilnosti, za kar pa mlada Danica ni vedela. Lovro Krn je tako dolgo govoril lepi Danici, da jo je preslepil. Danica je bila omahljiva, dala se je zapeljivcu pregovoriti ter je hodila z njim na plesišča, v gledališča in se z njim zabavala po mili volji. Danica se je počutila presrečna, pozabila je na dom, pozabila je na njega, kateremu je
obljubila zvestobo do groba. Danici je bilo ljubo mestno življenje, najdražji pa ji je bil njen zapeljivi Lovro..
A doma je France hodil k Daničnim staršem pomagat razna kmetska opravila in . je nagovarjal očeta, naj gre v mesto po hčerko, kajti bil je v mučnih skrbeh za njo. Marsikatero noč se je dolgo premetaval po postelji ter se solzil, slušajoč ubrano fantovsko petje na vasi. A on je bil nesrečen; potekla so že tri leta, odkar je zadnjič korajžno zapel in zavriskal na vasi in šel k svoji dragi pod okno. Kmalu je spoznal, da vsa Daničina hladna pisma pričajo, da ona ne živi več za njega, da ga ne ljubi mnogo, ali pa celo nič več. Vendar je še v njegovem srcu tlela iskrica upanja.
Tudi Daničin oče je postal ves potrt, težko mu je bilo, da je njegova hčerka postala tako trmoglava in kar hrul je od jeze, ko je po ovinkih doznal, kaj se godi z njo v mestu.
Lovro je Danico zapeljal in rodila je lepega sinčka, katerega so krstili za Alfonza. Lovro jo je zdaj pridno obiskoval, ji vse potrebno preskrbel in ji obetal, da se kmalu poročita, kar mu je Danica vse verjela.
Nekolikokrat pred porodom se je Danica spomnila Franceta in skoro težko ji je bilo pri srcu. Napisala mu je pismo, da ona ni več za njega, da ga sicer še vedno ljubi, a da se ne bo nikdar poročila, ker hoče biti sama v tujini ter se nikdar ne povrne na dom. Pismo je končala z besedami: »France! Jaz odklanjam Tvojo ljubezen za vedno!...»
Ko prejme France to pismo, ga željno prečita enkrat, dvakrat. Meglilo se mu je pred očmi. A končno se je razjokal, kakor dete. Noč za nočjo je France prebedel, ter se solzil. Danice ni mogel preboleti; ljubil jo je še vedno, čeravno je ona zavrgla njega in prelomila prisego. Sklenil je, da ostane tudi on sam, kakor ona...
A v mestu je Lovro hodil k Danici vedno bolj poredkoma. Danici se je zdelo čudno, kaj vendar to pomeni. Toda ni se upala ga vprašati. In Lovro je propadal... Naposled
Janez si je prižigal viržinko in si popravljal rožmarin v gumbnici.
<Beži no, Konrad! Vidiš ta rožmarin? Včeraj mi ga je dalo dekle iz trga. He-he!»
«Greš h Knafliču? Ali boš počakal še razglasa?*
«Postojva še nekoliko!* — Skozi valujočo množico moških in žensk se je priril kmalu nato širokopleč fant, Bajsov Miha; obstal je kraj ceste, na nekoliko vzvišenem mestu, izvlekel iz notranjega žepa v suknjiču kup papirja in ga razgrnil pred seboj v rokah.
«R-a-z-g-l-a-s!* — je pričel; raztegnil je usta, da je zabobnel njegov glas kakor glas orgel med ljudmi.
Oslinil si je prst važno in si razprostrl pred očmi popisane papirje.
«Razglas! C. kr. deželno glavarstvo razpisuje sto kron nagrade tistemu, kdor ujame zlikovca in pustolovca Oskarja Fetiča, kateri je, svest si svoje sreče, oropal pri belem dnevu kmetico Nežo Jerunovo, rojeno Kemajl, ter ji odnesel deset kron denarja v bankovcih, ki si jih je uboga žena prihranila tekom dolgih let zbog
svoje varčnosti in štedljivosti, ter je--->
<rZa pete ga bom obesil!* — se je posmejal hripavo Janez. <Koj zdaj-le ga grem iskat, pa bom imel sto kron v žepu. Kako se že piše? Konrad, pojdiva h Knafliču na bokal vina ... Naj se dere Miha sam tukaj, če se hoče... jaz ga ne bom več poslušal...»
Fanta sta se izvila iz gneče in stopila v krčmo, Bajsov Miha pa je kričal pred cerkvijo še dalje ter napenjal grlo, da mu je poskakovalo Adamovo jabolko pod vratom...
Pozno popoldne, po litanijah, je bila Knal-ličeva gostilna še bolj nabita; tudi ženic in deklet, pomešanih med fanti in možmi, ie bilo zdaj
veliko več. Fantje so se že parkrat sprli; a vsak razpor so vedno poravnali razumni možje.
Očeta in mater ob svoji strani je sedel Janez za mizo; mati je malo pila, toliko bolj pa je pil oče. Tedaj je vstopila naenkrat Lužarjeva Liza s svojo materjo v gostilno; ko sta zapazili Črno-logarjeve, sta se napotili proti njihovi mizi.
«Kar semkaj, saj je še dovolj prostora.. .* ju je povabil stari Cmologar. «Bo vsak dvoj© mladih ljudi skupaj... in mladi ljudje si imajo vedno toliko povedati.. .*
Janezu je bilo mučno, ko je sedela tako iz-nenada nasproti njemu Liza. Znan in zopet neznan se mu je zdel njen obraz; ni ljubil tega obraza, ali tudi sovražil ga ni. Okrogel je bil ta njen, v pisano ruto zavit obraz, izpod čela je zrlo vanj toplo dvoje velikih, sivih oči, v katerih pa ni bilo nič ognja.
Janez jo je cpazoval, in nehote mu je šlo na smeh; venomer je premikal kozarec pred seboj na mizi, da bi se ne zasmejal glasno.
cSaj ne mislim nič slabega, nočem misliti.. .> je svaril natihem samega sebe. «A čemu mi je prišla ta primera na pamet?... Kakor debela, rumena buča, ki so ji izrezali poredni otroci dvoje lukenj za oči, — tako strmi vame. Naj začne govoriti sama!*
Spomnil se je, kako mu je priporočal Lizo stric Martin in nato še starši doma, in še bolj so mu lezla usta na smeh.
«Naj prične govoriti sama! Rad bi vedel, kaj bo bleknilo iz te buče...*
«Kaj se pa zmerom režiš kakor pečen lisjak?* — ga je opozoril oče, že precej napit, in ga sunil z nogo pod mizo.
<Ali naj se razjokam?* se je namrdnil Janez. Pričela pa je Lizina mati s tenkim, nosljajočim glasom:
cJanez, ti boš ostal samec do smrti. Ali v družbi vsakega dekleta tako molčiš? — In ti, Liza, daj no, zdaj razvezi jezik, zdaj, ko sedi fant pred teboj... Pa molčita obadva kakor grobova ...»
cDrugačne smo bile nekdaj me, ko smo bile mlade,* se je vmešala v pogovor stara Cmologa-rica in gledala očitaje Lizo.
cln drugačni smo bili nekdaj mi,* je povzel tudi stari Črnologar tehtno ter očital z očmi svojemu sinu: «Bodi pametenl Zdaj govori — ali si jezile izgubil?*
Lizina mati je zavzdihnila. «Lep ženin in lepa nevesta bi lahko bila, če bi le govoriti hotela!*
«No, Janez, kaj si pa danes tako lepo rdeč v lica?* — je naposled vendarle izpregovorila Liza in se sramežljivo nasmehnila. <Če starši želijo, da bi postala mož in žena, pa naj se zgodi po njihovi volji.. .*
Janezu je bilo to odveč; napol se je dvignil na stolu.
cLizka... pa jaz ne želim tako. — Čujte me zdaj vsi skupaj, da ne bo nič več nepotrebnega prerekanja: Izbral sem si Potokarjevo Marico iz trga, in ona si je izbrala mene! Tako je ta stvar!* Komaj da je izpregovoril te besede, je priletel z neke mize nenadoma kozarec na njegovo glavo. Janez je planil pokonci; ves se je tresel, s čela mu je zacurljala kri. «Kdo je zagnal?* —
Še drug kozarec je prifrčal proti njemu, ali temu se je Janez spretno umaknil. Janez je pogledal natančno okrog sebe in je videl: nekaj tržanov, med njimi bledikasti pisar, je sedelo pri bližnji inizi. Od tam se je pričel napad.
cFantje, kdor ima korajžo, z menoj 1 Nad trža-ne. nad pisarja!*
je obupal, prišel je k Danici, ji še enkrat obljubil zakon, jo objel in poljubil; poslovil se je tudi od svojega sinčka ter odšel... Odšel je od nje za vedno. Z napol blaznimi koraki je stopal glasno plakajoč proti domu, si spravil pohištvo v red, ter napisal poslovilno pismo. Nato je odšel v bližnji gozd in v obupu premislil svoje zgrešeno življenje. Končno je segel v žep, ter iz njega privlekel samokres..
Čez tri dni je Lovreta našel v gozdu lovec, ki ga je takoj spoznal; bila sta svoj čas prijatelja. Prepeljali so nesrečnika v mrtvašnico in ga tiho pokopali.
Danico je grozna novica presunila do mozga. V tem hipu je spoznala, da se tudi ona nahaja na robu propada. Za njo ne more več biti obstanka v mestu. Hitro se Danica napravi, ter odide iz mesta domov s svojim malim sinkom.
Kako so se je prestrašili domači, saj je bila vsa izpremenjena! Padla je na kolena ter prosila očeta in matere odpuščanja. Ravno tedaj je bil tamkaj tudi France in obšla ga je groza, ko je uzrl pred seboj nekdaj tako lepo mlado Danico, a danes popolnoma upropa-ščeno, bledo, zapeljano dekle. Ko ga Danica ugleda, mu pade v naročje in solze so ji tekle po koščenem obrazu, kar je tudi Franceta ganilo v dno srca.
Danica je ostala doma. Lotila se je je jetika in noben zdravnik ji ni mogel več pomagati. Hirala je od dne do dne. France jo je še vedno ljubil, mislil je še celo, da ako Bog da, da ozdravi, jo še celo vzame za ženo, četudi ima nezakonskega otroka. Prihajal je dnevno k Danici, jo tolažil in pestoval njenega sinka, ki se je prav lepo razvijal in prikupil vsem.
Nekega zimskega dne je bilo Danici silno hudo. Pošljejo po duhovnika, ki brzo prihiti, noseč ji zadnjo tolažilo in popotnico za pot v večnost. Ko odide duhovni gospod, se stanje Danici še poslabša; prišla je ura slovesa. Vsi krog nje so glasno zajokali. France skoči k njej, jo prime v naročje in Danica se ozre po vseh okrog stoječih, ter slednjič obrne pogled
na svojega sinka Alfonza in obenem prav milo na Franceta, ki jo goreče poljubi na vele ustnice. In ravno v tem zadnjem poljubu dveh nekdaj tako zaljubljenih bitij potegne smrt svojo koščeno roko, ter odtrga Danici nit življenja ...
Na mrtvaškem odru je bila Danica lepa. Njene črne lase je obdajal venček iz zelenega rožmarina, nad glavo pa je visel lep venec, katerega je kupil njen nekdanji ljubimec France. Na ustnicah se ji je poznal poslednji nasmeh zadovoljnosti, kajti srečna je bila sedaj, ko jo je rešil Bog vseh zemeljskih težav. Močno je bril mrzel veter, ko so nesli k pogrebu prezgodaj odcveli svet in milo so peli farni zvonovi znaneč Danici večni počitek. Vse je žalovalo za njo, posebno pa je France tiho tugoval, ter se poslednji odpravil s pokopališča.
Po smrti Danice se France ni ženil, ampak je ostal sam. Mali Alfonz je hodil k njemu in ljubila sta se kakor očka in sin. Ko se je deček bolj zavedel, kaj je izgubil z mamico, je nosil vsako nedeljo sveže šopke na grob; a France ga je spremljal.
Alfonz se je počasi razvil v krepkega fanta. Ljudje so ga vsi spoštovali, bil je vobče priljubljen. Tudi se je že zaljubil v zalo Gričarjevo Manico in hodil mnogokrat k njej v vas. Končno je moral za tri leta k vojakom. Hudo mu je bilo, ko je jemal slovo od svojih domačih in od Manice.
Čas brzo mineva. Malokdo se je še spominjal nesrečne Daničitie usode, le osiveli France je ni pozabil. Zopet je odšla kruta zima in vračala se je v deželo vesela pomlad. Vse je zelenelo ter se veselilo pomladne krasote. Lepega dneva se je vračal mladi Alfonz domov. Vse je že bilo v zelenju in cvetju. Ptičice so žgolele po drevju, po zelenih hribovitih gozdovih se je iz bukovega gozda oglašala kukavica. Alfonzovo srce je prepevalo radosti, veselila ga je pomladna krasota, a najbolj to, da kmalu uzre zanj skrbečega starega Franceta in svojo izvoljenko Gričarjevo Manico. Svidenje je bilo prisrčno.
Stari France je kmalu izročil svoje posestvo Alfonzu in tudi oče Daničin, osiveli starec, se je naveličal gospodariti in je tudi izročil svoje imetje pridnemu Alfonzu. Ta je hodil vsako noč k svoji ljubi v vas, kar pa so izvedeli vaški fantje, med katerimi je imel Alfonz nevarnega tekmeca, ki si je istotako želel cvetoče Manice. Ime mu je bilo Valentin Brodnik. Sklenil je, da spravi Alfonza s pota*
Alfonz je končno sklenil, da se poroči; naprosil je dvoje starih mož ter šel z njima prosit za roko Manice. Dali so starši Alfonzu Manico in postal je srečen ženin. Že se je bližal dan poroke in Alfonz je tem pridneje za-s hajal k Manici.
Neko noč se vrača malo vinjen ob enajsti uri domov. Bila je svetla noč; od vasi do vasi pa je bilo hoda eno uro in pot se je vila tudi skozi samoten gozdič. Ko se tako vrača ves zamišljen domov, ne opazi črne sence, ki ga je zasledovala do gozda. Na vzkrižpota stopi pred Alfonza visok, močan fant, se zaleti vanj in ga vrže ob tla. Vnel se je med obema smrten boj. Nekaj časa sta se ruvala, a naposled potegne hudobni Valentin nož iz žepa ter zabode Alfonza v srce; a ta je bil še tako močan, da je v zadnjih hipih z blazno silo udaril nasprotnika po glavi, da mu je prebil lobanjo. In oba sta skupaj v par trenutkih končala svoje mlado življenje ...
Drugo jutro so našli kmetje, ki so hiteli na delo, oba ljubavna tekmeca mrtva v mlaki krvi.
Kmalu nato je od žalosti za Alfonzom preminul ostareli France. Manica se ni poročila, marveč je ostala sama in hodil je sleherni dan na pokopališče, kjer se še danes nahajajo trije grobovi treh žrtev ljubezni: Daničin. Alfonzov in Francetov.	Vekoslav Povše.
Hudič in angeli.
Profesor: < Gospod svetnik, včeraj sem videl vaše tri hčerke in reči moram, da so kakor angeli.*
Svetnik: #Ah, kaj boš govoril, ljubi prijatelj, ko se pa noben hudič ne zmeni zanje.>
Janez je prijel za prvo steklenico in jo treščil proti pisarju. Poleg Frtajčkovega Konrada mu je priskočila na pomoč še gruča domačih fantov, ki so zagrabili tudi za steklenice. Ali nasprotniki niso bili nikaki slabiči. Tržanom na čelu pisar sam je bil najbolj pogumen; kozarec za kozarcem je brenčal iz njegovih rok proti Janezu in njegovim pristašem; a tudi v besedah ni bil pisar nič izbirčen.
<Na, tu imaš svojo Marico, tu imaš svoje prevroče srce! Boš vedel, kaj se pravi, biti se s tržani!> je kričal in se silil v ospredje.
Boj je postajal vedno hujši in opasnejši; vse-križem so plesali nad glavami ljudi kozarci, steklenice, noži in vilice.
Skozi gnečo se je ril tolsti krčmar; curkoma mu je lil znoj s čela in z lic; z močnimi rokami si je delal pot in se ni zmenil mnogo, če je suval tako prodirajoč s koščenimi komolci v obraze in prsi deklet, ki so se plaho stiskala k vratom.
<Mir! Mir! — Tolpa podivjana — ven, ne boste mi razbijali več tukaj!> — je grmel njegov glaa.
A bojevniki se niso zmenili za njegov klic. Zdaj »e niso obdelavali več s kozarci, že so se približali drug k drugemu in se spoprijeli z rokami. Stoli so ležali prevrnjeni na tleh, mize so se bile premaknile med tepežem nehote Čisto v kot, k zidu. Tu in tam se je zasvetila v zraku še vedno kakšna steklenica, šinil je v velikem loku proti oknom kozarec. Šipa se je razdrobila in za-zvenčala na tla, kjer je ležalo že vse polno razbite posode.
Dekleta in ženice so gledale trepetajo na ta boj.
cJanez, ali si obnorel?» je tarnala stara Črno-logarica in vila roke. A Janez je ni slišal, preveč opravka je imel s svojimi sovražniki.
Tudi Liza se je oglasila: cJanez, ubili te bodo!s je sajokala na ves glas. «Veš, da te imam rada.. pa se tukaj pretepaš. .> Janez ni čal nikogar; držal je sredi največjega vrveža pisarja kakor otročiča na kolenih in ga klestil po suhih bokih, da so ga bolele že roke.
«Hej, pisarček, zelenika zelena — zdaj te imam. Ali ti še kaj močno bije srce za Marico? Ali te imajo skomine? Kmalu ti jo bom izbil iz glave; pa tudi sam vem, da mara Marica zate toliko, kakor za kugo.>
Zaman je posredoval krog razumnih, že sivolasih mož, zaman je bil gover tolstega, težko bo-pihajočega krčmarja.
«Fantje! Nikar se pobiti do smrti — imejte vendar pamet!... In kdo je začel ta grozoviti pretep?! Tržani, vi ste začeli, vi ste vzrok temu mesarskemu klanju, vi, ki se štejete za stokrat bolj olikane kakor mi drugi ljudje. Pretep — to je vaša edina zabava, fej! Pravim vam: Mir! — In tudi vsem drugim rečem: Umirite se, če ste še kristjani !>
Vse zastonj. V največjem slogu se je nadaljeval boj. Za hip so se popustili iz rok ter so prijeli za stole; kar je ostalo na mizah še kozarcev, so jih urno porabili. Zvenketaje so padala iz oken stekla, svetilka pod stropom se zamajala in se razletela po tleh.
Ženske so zbežale z otroci vred najprvo iz krčme; za njimi še možje. Ostal je samo krčmar in čakal, da se boj dovrši. Zmagovali so domači fantje; dva tržana sta že sramotno pobegnila skozi razbito okno. Tedaj so se v rokah nekaterih fantov zabliskali odprti noži-krivcL
<Samo z noži nikar, samo z noži proč, fantje!» — je zakrilil krčmar s rokama in se umikal proti vratom.
Janezu se je stemnilo pred očmi, zazibala so se tla pod njim; nič več ni slišal krčmarja okrog sebe. Zgrudil se je na tla, iz rane na životu mu je brizgnila kri... Tistikrat pa sta že tudi udrla v krčmo dva žandarja, na puškah sta se posvetila ostra bajoneta...
Ko se je Janez predramil iz nezavesti in ja cdprl oči, je bilo njegovo prvo vprašanje: <Kje Bem ?>
«Doma!» — je bil odgovor.
Pogledal je natančneje okrog sebe in je zapazil domače in povrhu še Lužarjevo Lizo in Frtajčkovega Konrada. Občutil je tudi, da je obvezan na glavi in na životu. Se vedno mu je bilo vroče v glavi.
«Nimaš hudih ran... majhne praske so!j ga je potolažil Konrad. <Teden dni — pa boš ozdravel... Ampak korajžno smo se pa le bili. Jaz k sreči nisem dobil ran..
cPravi sodnji dan je bil res!> je zavzdihnila stara Crnologarica. <Še Rusi in Japonci «e niso pred leti tako klali.. .>
Liza je stopila čisto blizu k Janezovi postelji;; čudno razvezan je bil zdaj njen jezik.
<0h, Janez, tako sem vesela, da te niso ubili I Zdaj te imam še veliko bolj rada kakor poprej zato ker si se izkazal junaka in ne zgage 1 Reci^ da me imaš tudi ti rad, pa bo še pred pustom najina svatba!>
Dvoje debelih solz b© je strkljalo po njenih okroglih licih navzdol do usten.
Janezu ni bilo prej do smeha; ko pa se je ozrl zdaj na Lizo, so ga minile mahoma vse bolečine{ in so se mu razlezla usta nehotč široko do samih ušes.
Dalje prihodnjih
Podoba sv. Krištofa
(Šaljiva pripovedka.)
V	šmiheljski fari, uro hoda od farne cerkve, stoji na precej visokem in strmem hribu podruž-niška cerkev, posvečena sv. Katarini. Na južni strani v 6redini pobočja pa se razprostira vas Plešivica, ki šteje kakih osem gospodarjev. Va-IČani so zelo premožni, saj slove Suhokrajinci daleč na okrog po svoji pridnosti in skromnosti.
Bilo je približno pred 50 leti.
Zob časa je pokazal svoje uničevalno delo tekom stoletij na cerkvici, kar je delalo vašča-nom silne skrbi. Na zunanji strani je začel odpadati omet, streha je pokazala rebra, v notranjosti so se izbrisale vse svete podobe in samo še raznobarvne lise po zidu o pričale, da so bile tu nekdaj svete podobe. Vaščani v svoji pobož-nosti niso hoteli pustiti cerkvico zanemarjeno in bo zato sklenili, da jo popravijo in preslikajo od vrha do tal.
V	istem času je živel v Žužemberku znamenit domači umetnik, ki je bil splošno znan kot olepševalec vaških znamenj in kapelic. Še danes se dobe po cerkvicah njegove slike, ki pričajo, da čast, katero je užival med ljudstvom, ni bila prazna. Bil pa ni slovit samo zaradi čopiča, bil je tudi velik hudomušnik. Pri njem so se oglasili možje iz PleSivice ter ga prosili, da bi jim preslikal cerkvico. Dogovorili so se in takoj drugega dne je pričel z delom. V kratkem času je popravil in na novo naslikal vse polno svetih podob, tako da je bil sam s seboj zadovoljen, vaščani pa so z neko samozavestjo in ponosom cgledavali podobe, češ, da bo sedaj njihova cerkvica ena najlepših v fari.
Za glavno sliko so hoteli, da jim naslika sv. Krištofa v naravni velikosti, da bo res odgovarjal svetniku. Hoteli so, naj bo slika tri metre visoka. Naš umetnik se res spravi z veseljem na delo, saj ga je čakal dober zaslužek. Ko pa je začel meriti in načrtavati, je z žalostjo opazil, da je cerkviva skoro za en meter nižja kakor bi morala biti, če bi hotel ugoditi vašfa-nom. Sklical jih je skupaj in jim razložil, toda ona so vztrajali na tem Ln mu grozili, da mu ne izplačajo zaslužka, če ne napravi vsega po njihovi volji.
Jezen in v skrbeh je zaklenil vrata, da ga ne bi motili, ter se prepustil premišljanju. Na mah pa se mu je porodila v glavi srečna rešilna misel. Takoj se je lotil dela. V nekaj dnevih je bil sveti Krištof v vsej svoji velikosti in nebeški gloriji na zidu. Po dovršenem delu je umetnik sklical vaščane ter jim pokazal sliko. Vaščani so veseli pritekli v cerkev, toda ob pogledu na sv. Krištofa so kot en mož navalili na umetnika, češ, da ni dosti velik in da sploh ni sv. Krištof. Ko pa je bilo slikarju dovolj vpitja, je stopil pred sliko ln dejal: «Kaj? Da to ni sv. Krištof? Da je premajhen? Pomislite, ljudje božji, kaj bi bilo, če bi se svetnik dvignil. Podrl bi vam strop in streho. Zato ga le pustite lepo pri miru.> — Narisal ga je namreč, ker ni cerkvica dovolj visoka, poševno iz kota v kot
Vaščani so se na njegove besede res pomirili ter mu odšteli pogodeni znesek. Slikar pa jo je urnih krač odkuril proti domu, veseleč se, da je tako poceni odnesel zdrave ude. Vaščani baje še dandanes strahoma čakajo, kdaj se bo sv. Krištof dvignil in podrl streho.
Tako se pač glasi šaljiva pripovedka, zaradi katere mi pa naj nihče ne zameri. B r e š č a n.
! «Jaz znam plavati, pa vaju bom oba prenesla preko vode.>
Botra Slama je vzela najprej Boba in ga prenesla na drugo stran. Nato je pograbila Ognja, toda z njim se je zgodila nesreča. Ni še bila na polovici pota, ko je ogenj zapalil njo, botro Slamo.
Na drugi strani je ves prizor gledal Bob ter se smejal in smejal, dokler ni od smeha počil. Moral je iti k nekemu čevljarju, da mu je prilepil na rano črno krpico, ki jo še dandanes vidite na
vsakem b^bti.
Bob, Ogenj in botra Slama
Nekoč so se podali na potovanje Bob, Ogenj ln botra Slama ter so prišli do neke vode. Začeli bo se razgovarjati, kako naj -bi jo preplavali. Pa je dejala botrica Slama:
Mati
(Pravljica.)
Bil je mladenič, ki je imel mater vdovo, katero je moral preživljati. Naenkrat je mladenič zasovražil svojo mater, pa ji ni hotel več pomagati. Ni hotela mati prekleti svojega sina, ker se je bala, da bi mu njena kletev škodovala, nego je odšla plakajoča k carju, da toži sina.
Car je poklical sina in ga okaral, zakaj je tako nehvaležen svoji materi in ali se ne boji Boga.
Mladenič je odgovoril:
«Toliko let že preživljam svi,jo mater, a ona je mene hranila samo dve leti->
Ko je car to čul, se je zelo razjezil zaradi ne-hvaležnosti mladeniča jer zapovedal prinesti veliko teknico. Ko so jo prinesli, je rekel car mladeniču, naj sede na eno stran, a materi je dejal, naj vzame nož, naj se vreže v svojo srčno stran in naj curne tri kaplje krvi na drugo stran tehtnice.
Žena je to napravila. Kapljice krvi pa so bile tako težke, da se je ona stran tehtnice, na kateri je sedel sin, dvignila visoko v zrak.
Car je nato dejal mladeniču:
<Ali vidiš, da so kapljice materine krvi težje, kakor si ti?*
Mladenič je brez besede skočil po koncu, j vzel mater pod pazduho, jo prosil za odpuščanje ter jo povedel domov.
Nezvestoba žene
Staroindijska pravljica.
V Benaresu je živel nekoč mlad braman, ki se je šel učit v Takasilo vse umetnosti. Tam si je priboril mojstrstvo v streljanju na lok, tako da so ga imenovali mali spretni samostrelec. Njegov učitelj pa je mislil: «0n je v tej umetnosti ravno tako izučen kakor jaz,* in mu je dal zato svojo hčerko za ženo. Mladenič jo je vzel in se je podal na pot v Benares. Na poti proti domu je bila pokrajina, s katere je pregnal slon vse ljudi. Nihče se ni upal več priti v ta kraj. Čeprav so ljudje skušali mladeniča zadržati, se je vendar ta podal v dotični kraj in stopil v gozd. Sredi gozda ga je srečal slon. On je izstrelil puščico, ga zadel v čelo s tako silo, da je šla puščica skozi vse telo in prišla na drugi strani ven. Slon je bil takoj mrtev.
Ko je spretni samostrelec uničil nevarno žival, je kmalu nato prispel v bližino nekega drugega gozda. Tam je bilo 50 roparjev. Ponovno se je podal v sredo gozda, čeprav so ga prebivalci svarili, in je prispel na mesto, kjer so se nahajali roparji. Ti so nalovili divjačine, spekli kraj ceste meso in se baš spravljali k jedi. Ko so roparji videli njega in ženo, vso okrašeno z dragocenostmi in v lepi obleki, jih je prijelo poželjenje, da bi ju ujeli. Roparski poglavar pa je poznal človeška znamenja in ko je zagledal samostrelca, je takoj vedel, da je to izreden mož. Zato ni dovolil, da ga napadejo. Spretni mali samostrelec je poslal svojo ženo k njim: <Idi ln jih prosi, naj tudi nama dado raženj, poln mesa, in prinesi to meso semkaj.>
Ona je šla in je rekla: cDajte mi raženj, poln
inesa!>
«0n je izvrsten človek,> je rekel roparski poglavar in zaukazal, jiaj se ji izroči zaprošeno meso. <Naj okusi, kar smo spekli,* so rekli roparji in mu dali raženj nepečenega mesa. Samostrelec, ki je bil samoljuben, se je razjezil na roparje, ker so mu dali sirovo meso. Roparjem ta odpor ni bil po volji, zato so planili po koncu in ga hoteli napasti. Samostrelec pa je ustrelil 49 mož z 49 puščicami. Le roparskega poglavarja ni mogel umoriti, ker ni imel nobene puščice več. Zato ga je zgrabil, vrgel na tla, mu sčdel na njegove prsi ter naročil ženi, naj mu prinese meč.
V	tem trenutku se je zbudila v ženi ljubezen do roparskega poglavarja. Ko je prinesla meč, ga je držala tako, da je dobil ropar v roke njegov ročaj, njen mož pa samo nožnico. Ropar je popadel meč, ga potegnil iz nožnice in odsekal samostreleu glavo.
Potem je vzel njegovo ženo s seboj. Ko je potoval z njo, jo je povprašal po njenem domu.
«Jaz sem hčerka svetovno znanega učitelja v Takasili,* je odgovorila.
«Kako te je oni mož spoznal ?> «Moj oče se je razveselil, ker se je ta v enaki meri naučil raznih umetnosti kakor on sam. Zato me je dal njemu za ženo. Sedaj pa sem se zaljubila v tebe in napravila tako, da si ti mojega moža umoril.*
Pa je mislil roparski poglavar: <Svojega soproga je umorila in če bo videla zopet kakšnega drugega, bo storila enako z menoj. Na vsak način jo moram zapustiti.*
Ko je tako z njo potoval, sta prišla do neke reke, ki je zaradi deževja narasla. «Moja draga,* je rekel, «v tej reki je strašen krokodil. Kaj naj napraviva?*
<Gospod, napravi ia moje obleke 6veženj, deni v njega vse moje dragocenosti in jib prenesi na drugo stran, nato se vrni po mene.*
«Dobro,» je rekel in vzel vso njene okraske, stopil v reko ter jo prebredel. Ko je bil na drugi strani, je odšel naprej.
V	tem trenutku je opazoval Saka, kralj bogov, svet in zapazil ženo, ki jo je zavedlo hrepenenje po spremembi. Izgubila je moža in tekmeca ter jokala. cHočem ji predočiti nieno krivico in jo napolniti s sramom,* je dejal kralj bogov. Ko je to napravil, jo je zopet zapustil plakajočo in spoznavajočo, da je napravila zlo.
Jud in cigan pred nebeškfmi vrati
Jud Izak in cigan Miško sta prišla pred nebeška vrata, kjer sta prosila nebešk»»gn ključarja, sv. Petra, za vstop med nebeščane.
<Stojta!> je zaklical sv. Peter, <kdor hoče biti deležen nebeškega veselja in razgleda po nebeških livadah, mi mora prinesti vse, kar je kdaj poneveril ali ukradel.*
<V vsem svojem življenju sem izvršil le eno sleparstvo, in sicer za ta kožuh, ki ga imam na sebi,* je dejal Izak, slekel takoj kožuh in ga položil p»-ed nebeškega ključarja.
<No, kaj si pa ti nakradel in prisleparil?* je vprašal sv. Peter Miška.
♦Odpusti mi,* je jadikoval cigan, <jaz ti vseh ukradenih in prisleparjenih predmetov ne morem prinesti. Posodi mi voziček!*
<Tam imaš voziček,* je pokazal sv. Peter ciganu, cvzemi ga in pripelji svoje grehe pred nebeška vrata!*
Cigan je vlekel voziček na svet, toda ker je bil ciganske krvi, se ni-vrnil več nazaj niti » praznim vozičkom.
*	Povratek kralja in kraljice t Beograd. V nedeljo dopoldne sta prispela kralj in kraljica, ki sta se udeležila lovov na lovišču grofa Bombel-lesa v Opeki, zopet v Beograd. Kralj in kraljica sta zadnje dni posetila med drugim Ormož, Prek-murje in Medjimurje.
*	Svečana vojaška zaprisega v Ljubljani. V sredo zjutraj ob osmih se je vršila na dvorišču vojašnice vojvode Mišica v Ljubljani slavnostna zaprisega vojnikov, rojenih v letih 1875. do 1880. Na sredi dvorišča je bila postavljena z belim prtom pogrnjena miza, na kateri so se nahajali razpelo in dve goreči sveči. Ob mizi so stali podpolkovnik Mulaček, načelnik vojaškega magistralnega urada ravnatelj Barle ter vojaška svečenika monsignor Klobovs in prota Jankovid. Za njimi je stal vod vojakov z vojaško godbo. Ob pol devetih je podpolkovnik Mulaček napovedal pričetek zaprisežne ceremonije, nakar je vojaška godba intonirala tej slavnosti primerno pesem. Nato je najprej zaprisegel prota Jankovič vojake pravoslavne veroizpovedi, za njim pa monsignor Klobovs vojake katoliške vere. Po končanem obredu je imel monsignor Klobovs patrijotski nagovor, ki je izzvenel v vzklik: «Nj. Vel. kralj Aleksander naj živi, živio!> Vsi navzoči so se odzvali temu pozivu, godba pa je zaigrala državno himno.
*	Driavna izdaja narodnih pesmi. V posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da zbere slovenske narodne pesmi ter jih obelodani v posebni državni izdaji, sta bila med drugimi po-zvana tudi vseučiliški profesor dr. Ivan Prijatelj v Ljubljani in referent v prosvetnem ministrstvu za Slovenijo Pavel Flere.
*	Krstna slava vaja« mornarice. Naša vojna mornarica je v soboto svečano proslavila svojo krstno slavo kot spomin na dan 31. oktobra 1918., ko je prevzela del avstro-ogrskega brodovja ter prvikrat na lastnih ladjah dvignila našo zastavo.
*	Not občinski gerent. Dosedanji občinski gerent v Melincih v Prekmurju Štefan Majcen je razrešen gerentske dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan tamkajšnji posestnik Ivan Ozmec.
*	Smrt koroškega narodnega borca. V bolnici v Celovcu je umrl na težki operaciji g. Peter Urbane, dolgoletni narodni župan pri Sv. Štefanu na Žili. Pokojnik je bil navdušen, neustrašen Slovenec, ki se je desetletja boril za pravice zasužnjenih slovenskih rojakov na Koroškem. Bil je vedno v prvih vrstah slovenskih narodnih borcev, neomajen in neomahljiv v svojih načelih. Povsod je užival največji ugled in spoštovanje kot poštenjak. Pokopali so ga v njegovi rodni občini. Bodi mu ohranjen trajen spomin!
*	Slavnostna otvoritev dvorane Sokolskega doma na Rakeku. Na Rakeku je sokolsko društvo Unee-Rakek dozidalo nov dom, po katerem so dolgo hrepeneli. Sezidan je na mestu, da mora pasti nanj pogled vsakega potnika, ki se pelje mimo Rakeka. Sokolski dom na Rakeku bo dokazoval nam in tujim, da sokolska ideje nele živi, ampak da se tudi širi ter da je tik ob meji nekdo, ki bo vedno in pazno čuval našo posest. Opozarjamo naše čitatelje, da se bo vršila dne 15. t. m. slavnostna otvoritev dvorane z izbranim sporedom. Kdorkoli more, naj prisostvuje tej slavnosti. Nikjer ni tako kakor na meji potrebno, da pokažemo svojo skupno moč,
*	Amnestija vojaških beguncev. Kralj je podpisal ukaz, po katerem so oproščeni kazni vsi oni vojaški begunci, ki se do 1. januarja 1926. prostovoljno javijo pristojnemu oblastvu. Ukaz o amnestiji se nanaša zlasti na mnogoštevilne vojaške begunce, ki so bili zapeljani po protivojaški propagandi. Takih beguncev je baje približno 15.000.
*	Poroka. V Skoplju se je poročil naš rojak dr. Dominik D e k 1 e v a, upravnik bolnice in šef kirurgičnega oddelka v štipu, z gospodično dr. Angelino Ačimovičevo. Bilo srečno!
*	Poroka. V Škofji Loki se je poročil veleposestnik g. Anton Komatar z gospodično Anico P ech er j e v o. Bilo srečno!
*	Zdravniška vest. V Št Vidu nad Ljubljano se je naselil kot okrožni zdravnik g. dr. Joško Arko in ordinira v Vižmarjih v hiši ge. Štrukelj.
*	Zračna zveza Beograd—Zagreb. V Beogradu se je ustanovilo podjetje, ki namerava v kratkem uvesti zračno zvezo med Beogradom in Zagrebom. Razen prevoza pošte bi se z aeroplani lahko prevažali tudi potniki.
*	Žrebanje efektne loterije Narodno-kultur-nega društva v Mali Nedelji se bo vršilo nepreklicno 15. t. m. Vse razprodajalce in imejitelje srečk prosimo, da srečke čimprej razprodajo in denar nakažejo najpozneje do 10. t m., a neprodane srečke vrnejo. Vsi, ki še srečk niso plačali, se opozarjajo, da dobitki neplačanih srečk zapadejo društvu. Neplačane srečke so neveljavne. Torej naj vsak srečke takoj poravna.
*	Poskusni polet v Ljubljani zgrajenega aero-plana. V torek dopoldne so poskušali na Ljubljanskem polju nov, v Ljubljani zgrajen eno-krovnik. Pilot g. Vodišek se je dvignil z letalom do 70 metrov v zrak in krožil kakih deset minut. Po mnenju pilota je aparat izborno zgrajen, mal nedostatek je samo še v motorju.
*	Enotna policija za vso državo. V ministrstvu notranjih del so pripravili načrt zakona o organizaciji enotne policije v vsej kraljevini. Kakor znano, velja glede policije na našem ozemlju danes šest raznih zakonodavstev in obstoja šest različnih policij: ena v Srbiji, druga v Vojvodini, ostale v Bosni, Dalmaciji, Sloveniji in na Hrvatskem.
*	Vojaška posadka v Kraljeviči. Vojaška posadka, ki je bila nedavno iz Kraljeviče premeščena na Sušak, se je zopet vrnila v Kralje-vico, ker na Sušaku ni primernega poslopja.
*	Nova bolnica na Sušaku. Novo poslopje za bolnico na Sušaku je dograjeno ter se vrše sedaj notranja dela. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo potrebne kredite za ureditev operacijske dvorane. Nova bolnica se bo otvorila koncem prihodnjega meseca.
*	Smrtna kosa. Umrla je gospa Jožefa Na-prudnikova, posestnica v Grižah pri Celju, stara 73 let Pokojnica je bila vrla napredna žena. — V Ljubljani so umrli g. Alojzij Per-dan, uslužbenec državne železnice, star 58 let, g. Fran Borštnar, 57 let star, in g. Janko Prijatelj, posestnik in trgovec v Št. Janžu na Dolenjskem. — Blag jim spomin!
*	Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrl zaradi kapi g. Josip SvetMč, upokojeni podpolkovnik. Pokojnik je bil eden redkih oficirjev, ki tudi v bivši Avstriji niso zatajili svojega rodu. — Blag mu spomin!
*	Javna seja Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Danes 6. t m. ob 18. uri se vrši v ma-gistratni sejni dvorani javna seja Udruženja vojnih invalidov, izvršnega odbora v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom: 1.) Novi invalidski zakon in vojni invalidi. 2.) Slučajnosti. Vlada je v načelu sprejela invalidski zakon, ki ga vsi invalidi cele države enodušno odklanjajo. V četrtek dne 5. t m. se je pričela specijalna debata in je še čas, da se ob dvanajsti uri dosežejo kake iz-premembe v prilog invalidom.
*	Naši oficirji v francoski vojski. Ministrstvo za vojsko in mornarico je odredilo, da odpotujeta na šestmesečno službovanje v francoski vojski generalštabni podpolkovnik Marko Mihajlovič in vršilec dolžnosti načelnika štaba moravske divi-zijske oblasti Dragoslav Štefanovič.
*	Stroj za odstranjevanje snega z železniških prog. Prožni nadzornik v Plaškem Franjo Zepič je iznašel stroj za odstranjevanje snega z železniških prog v goratih krajih. Izum baje dobro .služi svojemu namenu.
*	Divje race hite aa jug. Kakor poročajo, so se v zadnjih dneh pojavile večje skupine divjih rac, ki lete navadno v ponočnem času ob velikem kriku preko naših krajev na jug. Pravijo, da prihajajo te jate divjih rac s Karpatov, kjer je že nastopila pravcata zima.
*	Ponarejeni dolarski bankovci. Poslaništvo Zedinjenih držav v Beogradu je obvestilo, da krožijo po mnogih državah in tudi v Jugoslaviji ponarejeni bankovci po 5 in 20 dolarjev, ki so prav dobro izdelani in jih je težko razločiti od pravih bankovcev.
*	Ameriške noviee. V Clevelandu, glavnem mestu države Ohio v Severni Ameriki, se vrše te dni volitve mestnih odbornikov. Slovenska naselbina, ki šteje okrog 40.000 duš, se udeleži volitev in je kot svojega kandidata postavila našega rojaka Ivana Miheliča, urednika <Ameriške Domovine*. Volilno pravico imajo sicer samo oni naši rojaki, ki so postali ameriški državljani, vendar je upati, da postane član elevelandske mestne uprave tudi Slovenec Mihelič. — Naša rojakinja gospa Avgusta Danilova se po triletnem bivanju v Ameriki vrača v Ljubljano. Dne 18. oktobra je priredila v Clevelandu svoj poslovilni koncert z igro.
*	Ustreljen jelen. V Sv. Petru pod Sv. gorami je ustrelil v lovišču g. Ivana Planinca tamkajšnji gostilničar g. Franc Kraner lepega jelena, ki je tehtal nad 160 kg. V gozdu zaposleni ljudje so videli žival že pred nekaj dnevi; ker pa v tamkajšnjih krajih jelenov sploh ni, so menili, da je bil izredno velik srnjak.
*	Ustreljena bela jerebica. V okolici vasi Golubič v Dalmaciji je bila te dni ustreljena popolnoma bela jerebica. Lovec je zanimivi eksemplar izročil prirodoslovnemu muzeju v Splitu.
*	Nenavadna poštna pošiljatev. Te dni je prispel z brzovlakom iz Budimpešte v Beograd navaden potnik, ali prav za prav nenavadna poštna pošiljatev. V vlaku se je nahajal otrok, ki je iinel za vrat obešeno torbico, na njej pa nalepljen napis v nemškem jeziku «Walter Boris Hitze-mann potuje sam v Beograd k svojemu očetu Walterju Hitzemannu. Prosim, da otroku po-magate*. Na drugi strani pa je bilo ime otrokove matere: Katarina Hitzemann, Berlin. Sedemletno dete je torej iz Berlina samo potovalo k očetu v Beograd.
*	Pazite na otroke! V Čabru je našla Franja Naglič, dvanajstletna hčerka tamkajšnje posest-nice, dinamitao patrono, s katero se je neprevidno igrala. Nenadoma ji je patrona v roki eksplodirala ter jo na glavi in rokah težko poškodovala.
*	Drzen napad volkov na ovčjo stajo. Zadnje dni se je pojavila v Vrtijašu poleg Mostarja čreda krvoločnih volkov, ki so navalili na stajo kmeta Mitra Berberoviča. Mož je imel 36 ovac, ki so bile zaprte v ograjenem prostoru. Volkovi so se vrgli nanje in poklali vse živali razen štirih.
*	Požar v Zaloki. V Zaloki pri Trojanah je v noči 28. oktobra nastal pri posestniku Francetu Lebarju požar, ki je vpepelil njegovo gospodarsko poslopje ter se kmalu razširil tudi na gospodarsko poslopje njegovega soseda Filipa Lebarja. Oboje poslopij je pogorelo do taL Zgoreli so vsa krma, gospodarsko orodje, vozovi ter trije prašiči. Domneva se, da je ogenj podtaknila zlobna roka.
*	Smrtna nesreča s petrolejko. V Trnovljah je 451etna posestnica Marija Tuhter hodila po svojem stanovanju z gorečo petrolejko v roki. Naenkrat jo je vrgla božjast. Pri tem se je luč razbila in goreči petrolej je revo težko ožgal. Prepeljana je bila v celjsko bolnico, kjer je v težkih mukah izdihnila. Zapustila je moža s tremi ne-doletnimi otroki.
*	Smrt pred pokopališčem. Čuden primer se je dogodil na dan Vseh svetnikov, ko so gorele lučice na vseh grobovih. Hlapec trgovca g. Zehala, Franc Dular, se je vračal okrog 11. ure dopoldne z vozom proti domu in postal za hip pred cerkvijo pri sv. Krištofu. Nenadoma mu je po-
i stalo slabo, pričel se je tresti in obsedel ie mrtev
na vozu pred pokopališčem. Zadela ga je srčna [je nesrečnika zasula eksplozija dinamita. Na hrb-kap.	tenici težko poškodovanega so pripeljale v javno
"	"	* bolnico v Celje.
*	Hidroelektrična centrala pri Krškem. Zagrebški gospodarski krogi se zelo zanimajo za hidroelektrično centralo pri Krškem, za katero je mesto Zagreb že dobilo koncesijo od ljubljanskega velikega župana. Na razne pritožbe se ta koncesija ni mogla izvršiti, marveč ima o tem odločiti ministrstvo za kmetijstvo in vode. Mini-sier je pretekli teden izjavil neki deputaciji, da se vprašanje te koncesije ne more končno rešiti, dokler ni sprejet v Narodni skupščini nov zakon o izkoriščanju vodnih sil. Delegati so dobili načrt tega zakona v roke in so se po kratkem študiju prepričali, da bi bila gradnja hidroelektrične centrale pri Krškem po novem vodnem zakonu onemogočena, ker bi bil električni tok tako obremenjen, da bi ga ne mogel v Zagrebu nihče naročati. Strokovnjaki so izračunali, da bi morala hidroelektrična centrala plačati na raznih taksah milijonske in milijonske zneske. Tako bi centrala na Savi pri Krškem morala plačati dnevno na taksah 20.000 Din. Zagrebški gospodarski krogi nameravajo v Beogradu pričeti akcijo, da ministrstvo za kmetijstvo in vode čimprej potrdi koncesijo ljubljanskega velikega župana.
*	Smrt zaradi električnega toka. V tovarni za železo v Štorah je električni tok ubil delavca Gučka, sina župana Gučka iz Nove Cerkve. Nesreča se je zgodila na ta način, da je Guček, opravljajoč svojo nočno službo, svetil z električno svetiljko, opremljeno z dolgo žico. Izolacija na tej žici pa je bila na več mestih pokvarjena. Delavci so že parkrat sporočili to odgovornemu mojstru z zahtevo, da se pomanjkljivost odstrani, kar se pa ni zgodilo. Delavec Guček je hotel žico, kakor je to zahtevala potreba, zviti v kolač in je prišel pri tem v dotiko z neizoliranim delom žice in ga je električni tok usmrtil. Nesrečnik je zapustil ženo in otroke.
*	Izguba čeka. Trgovec Nazarij Pobega, stanujoč v Smarju-Sap, je izgubil dne 29. oktobra od Šmarja do Ljubljane ček, glaseč se na 8000 lir. Ček je bil podpisan od izgubitelja.
*	Težka nesreča. V Gornji Rečici pri Laškem je 421etni dninar Josip Klezin zvečer po končanem delu hotel zlesti na kozolec spat. Pri tem pa je mož tako nesrečno padel, da se je skoro ubil. Prepeljan je bil v celjsko bolnico.
*	Smrt pod peskom. V Orehovcu na Dolenjskem sta kopala brata Drachsler pesek, da ga odpeljeta na grobove svojcev. Pri kopanju se je zrušila plast peska in zasula starejšega brata Adolfa. Nesrečniku je bila zaradi teže zdrobljena lobanja ter zlomljena roka in rebra. Siromaka so odkopali mrtvega.
*	Tatvine v Poljanah in okolici. V noči na nedeljo so bile izvršene v poljanski okolici kar tri tatvine. Najprvo je bilo vlomljeno v žago Antona Čadeža v Srednji vasi, odkoder so tatovi odnesli dva gonilna jermena. Zjutraj je našel vlomljena vrata svoje kovačnice kovač Čadež v Žabji vasi. Njemu so tatovi odnesli več raznega orodja in lesen črno pleskan kovčeg. Dalje je zmanjkal izpred kozolca Janeza Sinka v Gaberku ročni voziček.
*	Kačaški napad na trgovce. Na potu med Pečjo in Andrijevioo so kačaki ustavili pet trgovcev, ki so potovali v Andrijevico. Odvzeli so jim ves denar in obleko in jih pustili nage na cesti, nakar so pobegnili čez albansko mejo.
*	Beg kaznjenk iz Begunj. Z dela v gozdu poleg kaznilnice v Begunjah so pobegnile štiri kaznjenke, in sicer: 291etna Marija Grilova iz Ljubljane, 361etna Matilda Manilova iz Savcev pri Ptuju, 291etna Marija Lamiževa iz Metava ter 271etna Matilda Kovačičeva iz Hoč pri Mariboru-Vse štiri so izredno nevarne tatice, vdane tajni prostituciji.
*	Ia vinogradniških krogov ljutomerskega okraja nam pišejo: Res prijatelj našega vinogradnika mora biti poslanec g. Pucelj, ki je zahteval pri seji finančnega odbora dne 29. oktobra znižanje uvozne carine na pivo. Vinogradniki si bomo to dobro zapomnili.
*	Trboveljske novice. Zaradi uvedbe šolskih maš za šoloobvezne otroke v farni cerkvi v sedanjem zimskem času vlada med tukajšnjim delavstvom veliko ogorčenje, ker so otroci večinoma brez tople obleke in še bosi. Razen tega pa so še zelo oddaljeni od cerkve. — Kmetijska podružnica opozarja vse svoje člane, ki si žele nabaviti fotografije z razstave goveje živine v Trbovljah, da se zglase pri podružničnem tajniku g. Adolfu Jesihu. — Slovesna otvoritev Ljudske visoke šole v Trbovljah, ki bo raztezala svoj delokrog tudi na Hrastnik in Zagorje, se bo vršila v nedeljo 15. t m. Seznam predavanj v tekočem letu 1925./1926. bomo še pravočasno objavili. — Prispevke delavstva za Delavsko zbornico so pričeli odtegovati od mezd s prvim novembrom t. 1. Glede obračunavanja pričakujejo še točnejših navodil ministra za socijaino politiko. — Pešpot od Meketa v Hrastniku do brniške brvi proti Dolu so pretekle dni temeljito popravili na občinske stroške. Po tej poti gre dnevno več sto delavcev na delo in od dela. — V nedeljo 8. t. m. bo pel trboveljski «Zvon* na jubilejnem koncertu k svoji 301etnici šest pesmi, med drugimi njemu za 301etnico poklonjeno cKresovale tri devojke*. Sodelovala bodo še naslednja pevska društva: cZvon* iz Smartna, «Sloga>, «Sla-vec», cLjubljanski Zvon* in cKrakovo-Trnovo*, vsa štiri iz Ljubljane. Na koncertu bodo pela društva večinoma Adamičeve skladbe. — Pretekli teden se je ponovno vršila licitacija poštne vožnje, ki jo je zopet dobil g. Miloš Rozin kot imejitelj Avto-družbe. — V ljubljanski vojaški bolnici je umrl splošno priljubljeni komandir orožniške postaje v Hrastniku g. Franc Hočevar. Naj v miru počiva! Pred več meseci mu je umrla mlada žena. Zapustila sta petletnega sinka Slavka. Dogodek je vzbudil splošno sočuvstvo-vanje. — G. Anton Markovič, mizar na Vodi, preureja svoje lokale za vinarno z dalmatinskimi vini. Pijače popijejo v trboveljski občini v zelo veliki količini. Posledice pa so zato tudi v soglasju s tem dejstvom. Preteklo nedeljo je bilo n. pr. več delavcev zabodenih z noži. Prepeljali so jih v bolnico. — Rudniški nameščenci v Hrastniku so pričeli s tečajem za knjigovodstvo. Poučevati prihaja profesor Sič iz Ljubljane.
*	Težka nesreča. Gostilničar v Trbovljah gosp. Anton Vidmajer je hotel te dni zaklati prašiča. Ko je mesar nastavil nož, se je prašič nenadoma vzpel po koncu in se iztrgal možem, ki so ga držali. Pri tem pa je tako zadel ob g. Vidmajerja, da si je ta zlomil nogo in je omedlel. Ranjenca so morali spraviti v ljubljansko bolnico.
*	«Straža> pred sodiščem. Pri mariborskem sodišču se je vršila razprava o tožbi poslanca dr. Pivka in odvetnika dr. Lipolda proti klerikalni <Straži*, ki je sv oje časno očitala dr. Li-poldu in dr. Pivku, da sta sklenila glede poslanskega mandata kupčijo, po kateri bo moral doktor Pivko odložiti svoj mandat, da napravi prostor dr. Lipoldu. Dr. Pivku je vrhu tega očitala
Straža*, da mu je bilo obljubljeno ravnateljsko mesto. Na razpravi pa je zastopnik «Straže* izjavil, da je bil list napačno poučen in je ponudil zastopniku tožiteljev dr. Kodermanu poravnavo. • Straža* je morala nato preklicati in obžalovati vse žaljivke.
*	Požar v bakarski luki. Na italijanskem par-niku <Maria>, ki je bil vsidran v bakarski luki, je izbruhnil v četrtek ponoči velik požar. Parnik je bil natovorjen z lesom in je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi in uniči ves parnik. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci s Sušaka, katerim se je po težkem delu posrečilo ogenj omejiti in ga zadušiti.
*	Težko se je ponesrečil v velenjskem pre
. mogovniku premogar.Avgust Srot iz Skal, in sicer
Efektna loterija Narodno-kulturnega društva v
Mali Nedelji. Žrebanje nepreklicno 15. t m. Neplačane srečke so neveljavne. Razprodajalci srečk, nakažite _ takoj denar in .vrnite nerazDrodane srečkel
*	Najdeno moško truplo. Te dni so našli v Širja£i % prepadu moško truplo. Poklicana komisija je dognala, da je bil mrtvec 43 let stari, v Grosupljem rojeni rudar Tone Ahiin. Na kak način se je ponesrečil, ni dognano.
*	Vlomi v stanovanje. Ko se je podal vojaški sluga redov Vinko Višnjič v sredo popoldne v stanovanje odsotnega podpolkovnika Ivana Kebra v Križevniški ulici v Ljubljani, je našei vrata v stanovanje odprta. Visnič, ki je razmere poznal, je takoj uvidel, da je tekom dneva vlomil nepoznan zlikovec v stanovanje s pomočjo ponarejenega ključa. Ko je pogledal v omaro, je ugotovil, da je storilec odnesel 1500 Din vreden dežni plašč ter 1300 Din vreden usnjat površnik. O tatvini je takoj obvestil na ulici se nahajajočega stražnika, se podal z njim k starinarjem in v resnici sta pri starinarju Skerjancu izsledila dežni plašč, ki ga je kupil dopoldne za 150 Din od nepoznanega mladega moškega, ki se je izdal za trgovskega potnika Ivana Simona. Storilca, ki ima površnik bržkone oblečen sam, zasleduje sedaj policija.
*	Zaušnica za povračilo dolgov. V gostilni pri sTišlerju* v Kolodvorski ulici v Ljubljani je kroš-njar Marko Bartulovič iz Studenca pri Splitu udaril po obrazu dunajskega trgovca Kleina in ga lahko poškodoval. Bartulovič se izgovarja, da je to storil zato, ker ga je oni osumil tatvine, Klein pa trdi, da ga je Bartulovič tepel zato, keT je terjal od njega plačilo starih dolgov.
*	Samomor Ljubljančana v Trstu. Ribič Anton Golič s Kontovela je hotel te dni odpluti iz Grgljana na običajno morsko pot. Ko pa je prišel v pristanišče, ni našel svojega čolna. Kmalu je zapazil, da plove njegov čoln v bližini vile <For-ti*. Sel je in ga potegnil na breg in našel na dnu čolna moški klobuk, nizke moške čevlje, zemljevid Trsta, zlato zapestnico in denarnico, v kateri je bilo 10 lir, več metrov dolgo vrv in velik žepni nož ter listek z napisom: <Alfonz Zechener*. Ribič je šel k orožnikom in jih obvestil o najdbi. Ti so ugotovili, da pripadajo najdeni predmeti očividno dijaku Alfonzu Zechenerju iz Ljubljane. V nemškem pismu, ki ga je pokojnik ostavil v stanovanju, sporoča Zechener svoji materi, da se je naveličal življenja in prosi odpuščanja za obupni korak.
*	Tatvina na vlaku. Trgovskemu potniku Ivanu Dergasu iz Ljubljane je bila na vlaku med Pra-gerskim in Ormožem ukradena listnica z zneskom okrog 900 Din s potnim listom.
*	Aretacije zaradi nameravanih komunističnih demonstracij v Zagrebu. Ob priliki nedeljskega poseta na zagrebškem pokopališču so nameravali komunisti na bivšem grobu atentatorja Alijagiča prirediti demonstracije. Policija je odredila zato obširne varnostne priprave in aretirala okoli 80 komunistov, ki so skušali izzvati nerede. 20 jih je bilo cbdržanih v zaporu, ostali pa so bili še istega dne izpuščeni.
*	Roparski napad pri Črnomlju. Na cesti med Črnomljem in Kanižarico je bil te dni popoldne ob gozdu napaden g. Novotny, ravnatelj premogo-kopne družbe «Belokrajina» pri Gradacu. Izza dreves sta nenadno priskočila k njemu dva ma-skirana moška in ga z orožjem v roki prisilila, da jima je izročil znesek 40.000 Din, ki ga je imel pri sebi in ki je bil namenjen za izplačilo rudniških nameščencev. Čim sta lopova dobila denar, sta brzo izginila v hosti. Ravnatelj Novotny je takoj hitel do bližnje orožniške postaje in zadevo prijavil. Odrejeno je bilo takojšnje zasledovanje lopovov, ki pa je ostalo brezuspešno. Ta napad je zelo podoben onemu, ki se je izvršil nedavno pri Rajhenburgu.
*	Sleparka iz Jugoslavije v Rimu. Uprava mesta Beograda je sprejela te dni od rimske pre-fekture dopis, v katerem se zahtevajo podrobna pojasnila d neki 241etni Viktoriji Novakovi, ki je izvršila v Italiji več sleparstev ter oškodovala razne ljudi za 180.000 lir.
*	Zločinska stražnika. V Sisku je neki tamkajšnji stražnik aretiral neko dekle brez povoda in jo pričel nadlegovati s svojimi ljubezenskimi _ponudbami. Ker se mladenka njegovim ponud-
bam ui odzvala, se je poslužil vse svoje moči in revico posilil. Ko je zadovoljil svoji strasti, je izroči! mladenko svojemu prijatelju, da jo še on posili. Tako je šla nesrečnica iz roke v reke, čeprav je bila v rokah čuvarjev reda in zakonitosti. Oba redarja sta bila seveda takoj izročena sodišču, kjer ju doleti zaslužena kazen.
*	Vlom t Zavodnjem. Pred kratkim je ponoči neznan zlikovec obiskal trgovino Martina Kočnika v Zavodnjem in jo pošteno oplenil. Naslednjo noč je najbrže isti storilec ukradel iz podstrešja Katarine Smrečnik 25 kg bele moke in iz hleva dve kokoši.
*	Zalotena tihotapska ladja. Nedavno je dobila policija na Sušaku obvestilo, da prevaža skoro vsako noč neki motorni čoln z jugoslovensko zastavo tihotapsko blago z Reke na otok Krk. Policija je takoj začela zasledovati tihotapce in je dognala, da gre za tihotapsko tolpo, ki se je posluževala majhnega motornega čolna in vtihotapi jala razno blago iz Italije v Hrvatsko Pri-morie in na otok Krk. O dogodku je bil obveščen pomorski oddelok finančne kontrole, nal ar je dobilo moštvo motornega parnika cNeznani Junak? ukaz, naj odpljuje na morje. Na tem parniku se nahaja strojnica, močan reflektor, radiopostaja in dobro oboroženo moštvo. Ko se je parnil; približal otoku Krku, so takoj začeli delovati njegovi reflektorji in v daljavi je bilo opaziti skrivnostni motorni Čoln. Še preden so se mogli tihotapci pripraviti na odpor, je že ležal «Neznaui Junak* poleg motornega Čolna. Mornarji in redarji so skočili v tihotapski čoln in takoj ugotovili, da so napravili zelo dober plen. Aretirali so pet tihotapcev, vse z Reke.
*	Napad kafakov na okrožnega načelnika. Na potu med Ohridom in Debrom so kačaki nedavno izvršili drzen napad na avto, v katerem so se ' vozili okrožni načelnik v Ohridu Milan Blažič,' višji pravoslavni duhovnik Dragutm Miloševič, i šofer in orožnik. Le po sreči se ni z njimi vozil 1 tudi ohridski vladika dr. Nikola Velimirovič, ki: je tako ušel preteči nevarnosti. Podrobnosti na- j pada niso znane. Poleg avtomobila so našli po- ! zneje samo razmesarjeno truplo orožnika, medtem ko o ostalih ni sledu. Kačaki so jih najbrž odvedli v albanske gore in bodo zahtevali visoko odkupnino za oba ujetnika. Dogodek je vzbudil v okolici Ohrida in B.tclja veliko razburjenje in so bile takoj odposlane številne vojaške in orož-niške patrulje za kačaki. O usodi ujetnikov do danes še nt nič znanega.
*	Usmrtitev morilca Esapoviča v Novem mestu. Znano je še, da je bil Milan Esapovič zaradi zverinskega umora zakonskih Vrdelov v Vrbin-ski vasi obsojen pred poroto na smrt na vešalih. Prošnja za pomiloSčenje je bila odklonjena. Ko je dobil obsojenec v ponedeljek dopoldne to obvestilo, so ga odvedli zopet v njegovo celico ter mu sneli verige. Prosil je za cigarete in izrazil obenem željo, naj mu pošljejo duhovnika, da se spravi z Bogom, kar se je zgodilo. Na željo so mu prinesli juho in pečenko, ponoči pa še belo kavo. Popoldne je še prosil, naj ga fotografirajo in pošljejo po eno sliko njegovi ženi, sinu in materi. Ob sedmih zjutraj sta privedla Esapoviča nadzornika Skobe in Krampelj v spremstvu štirih orožnikov na dvorišče sodnega poslopja, kjer so bila postavljena vešala. Predsednik deželnega sodišča Kuder je obsojenca resno nagovoril z besedami: cEsapovič! Sedaj je prišla ura, da zadostite pravici!* in pozval takoj nato rablja Maus-nerja, naj izvrši svojo službo. Esapovič je močno prebledel, ostal pa je ves čas miren. Ko je stopil pred vešala, kjer sta ga prevzela rabelj in njegov pomočnik, je rekel: cPravo je!» To so bile njegove zadnje besede. Štiri minute nato je,rabelj Mausner sporočil, da je že zadoščeno pravici. Usmrtitvi je prisostvovalo 150 do 200 ljudi.
*	Smrtna obsodba v Kragujcvcu. Pred porotnim sodiščem v Kragujevcu se je vršila zadnje dni obravnava proti razbojniški tolpi, ki je bila obtožena, da je tekom lanskega leta izvršila več timorov in 17 roparskih napadov. Vodja tolpe Mašan Kastratovič je bil obsojen na smrt, njegov .glavni pomagač Dragoljub Vučičevič na dosmrt-
no ječo, ostali na zaporne kazni, nekateri pa so bili oproščeni.
*	Vlom. V Majšperku pri Ptujski gori so neznani tatovi vlonrali ponoči v trgovino Ivana Be-raniča ter mu odnesli za nad 15.000 Din raznega blaga.
*	Sloparica. Zadnje dni se je klatila v okolici Kamnika neznana okrog 241etna ženska, govoreča ljubljansko narečje, ki je ponujala gostilničarjem
v nakup vinski ekstrakt za ponarejanje vina v malih steklenicah, katere je prodajala po 125 Din. Izjavljala je, da ee dA iz ene steklenice napraviti 200 litrov vina. Sleparica je na ta način osleparila več gostilničarjev. Ženska se je izdajala za hčerko veleposestnika in veletrgovca z vinom na Rakeku.
* Izdatnost, obile pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila «G a z e 1 a>.

ZANIMIVOSTI
Koliko nas je	šistov do budistov — vsak si po svoje razlaga,
.„,„ .	kdo in kaj je gospodar nad zemljo, nad vsem,
(Človeško mravljišče.)	kar nas obdaja.
Ena milijarda in osem milijonov pas je po	j a koliko nas je že pod zemljo? Ali ste
približni cenitvi na tem božjem svetu. Leta	pomislili na to na Vernih duš dan? Koliko
1910. so nas učenjaki cenili na eno milijardo	človeških otrok je že izginilo v zemljo, iz
in šeststopetdeset milijonov. Pravijo, da je	katere so izšli. To bi bile milijarde. Vsi, kar
zadnja svetovna vojna uničila 12 milijonov	nas je, vsa milijarda in 800 milijonov pojde
ljudi. A kljub temu smo narastli v desetih	tja. Vsakih 30 let se svet prenovi. Rod gre
desetih
letih še za skoro sto in petdeset milijonov. Samo v Evropi nas je okrog 450 milijonov.
za rodom... Ti, ki so danes mladi, bodo dozoreli, ti, ki so zreli, se bodo odpravljali na Povsod se množimo od leta do leta, in narodi, odhod.
ki nimajo prirastka, se boje, da izgubljajo na Dober ra5unar bi mogel izračunati, koliko svoji življenjski sili m da bodo zaostali za ini!ijard je že približno dala in zopet sprejela drugimi. Zato dajejo celo nagrade materam, vase mati zemIja. Vse je minljivo.
ki se odlikujejo po svoji plodovitosti.
Naše mravljišče torej hitro raste. Mati1 zemlja sprejema čimdalje več otrok na svoje grudi in vsi morajo živeti od nje. Pravijo, dal je še dovolj prostora. Obišrne planjave Ame- i
Ena milijarda osemsto milijonov; v številkah se zapise 1 „800,000.000. Ako bi postavil štiri ljudi na 1 m2, bi porabil prostora 450,000.000 m2 ali 450 km2. To bi bil sodni dan. Naše mravljišče pa je razdeljeno po vsej
rike, afriške puščave, neznane pokrajine no-	zemlji jn dasi je zaenkrat §e dovolj prostora,
tranje Azije — povsod še-prostora za na-	vendar priiiaja do bojev med posameznimi
raščajoči človeški rod. Seveda m povsod	skupinami> poSebno med onimi, ki so si naj-
primerna zemlja in ugodno podnebje, toda	b!ižje. kajti meje v tej gneči potegniti je težka človeška iznajdljivost skuša premagati na-,Na irjt-av]jišču se tvorijo milijonska mesta,
ravne ovire in pripraviti novih bivališč za bo-	New Jork {ma že 7 mji;jonov; to je več kakor
doča pokoljenja. Znanstvene in preiskovalne	polovico Jugoslavije, ki ima nad 12 milijonov
ekspedicije lezejo na vse strani: v Saharo, v	prebivalccv.
Azijo, na severni in južni pol, kajti mravljišče raste in treba bo poskrbeti za potomstvo. Vpregli smo stroje, da nam dvigajo zaklade iz zemlje in nam pomagajo množiti pridelek naših rok. Na perutih aeroplanov smo se
Slovencev je IV2 milijona, kar je res malo v ve.ikem mravljišču, kjer je drugih ena milijarda in osemsto milijonov. Toda mi se nahajamo na važnem kraju, zato je položaj
v velikem vedno naraščajočem človeštva.
mrav;
"-ČU
Preleteli smo že svojo zemeljsko oblo okrog in okrog in vidi se nam čim dalje manjša.
In mravijišče raste. Vseh vrst smo: od popolnoma črnih do popolnoma belih, rumeni, rjavi in vse vmesne barve, kakor mravljinci. Razne vrste jezikov govorimo, da še danes' ne poznamo vseh" in jih skoro našteti ne moremo.
Ena milijarda in osem sto milijonov je, . ,	.... ,____„ „„	„
ogromno mravljišče, ki dela in gradi ter se nesljl d[.af^ ? te/ druge Predraetc v bori za vsakdanji kruh. Prišli so preroki, ki j vrednosti 300.000 frankov, trdijo, da se zemlja hladi in da bo njena rast! J Policija, ki je bila takoj obveščena o čim dalje slabša. Kaj bo potem? A pravijo,1 drznem vlomu, je ugotovila da si je v doticm da bo to šele čez mnogo tisoč let. Recimo, daj najel v hotelu sobo neki neznanec, 0Č1-
Dva nadebudna Jugosioveaa
v Par za	-
Nedavno je neka Rusinja, stanujoča v nekem pariškem hotelu, ugotovila, da sta ponoči neznana vlomilca vdrla v njeno sobo in od-
je bil svet res ustvarjen pred 6000 leti. V 6000 letih nas je iz dveh ljudi — Adama in Eve — nastala ena milijarda in osem sto
vidno tujec in sicer v neposredni bližini sobe. kjer je stanovala Rusinja. Zaslišana je bila sobarica hotela, ki je izjavila, da je tujec po-
milijonov. Računajte, ko":iko' nas bo, ako učeval ples v hotelu in da je mnogo plesal z
raznimi gosti in tujci. Policija je zato pričela poizvedovati za skrivnostnim plesalcem in ga je kmalu našla. Bil jc to neki Aleksander Miškovič, rodom iz Cetinja, ki se je izdaja! kot «dijak glasbe*, bil pa je brez stalnega bivališča. Pri Črnogorcu so našli prstan in obesek, oboje last Rusinje. Miškovič je izjavil, da mu je to v shranitev dala neka njegova rojakinja.
Policijski inšpektor je nato vprašal, čemu se je pod napačnim imenom vpisal v hotelsko knjigo. Miškovič je nato izjavil, da je sobo najel skupaj s svojim prijateljem Tomažem Počkom, za katerega ne ve, kje se nahaja, Toda spretna policija je izsledila tudi tega možaka, ki je najbrž Slovenec, ako sodimo po imenu. Ta se je skrival v nekem baru v predmestju Montmarta. Poček je nosil biss^
pojde to tako naprej. Pa so bile vmes kuge in vojne, vesoljni potop in preseljevanje narodov, svetovna vojna in španska bolezen, a rod človeški se množi kakor mravljišče.
Vsak dan mrejo ljudje in vsak dan se rode, a rodi se jih povprečno vedno več. Zanimivo je to, da so nekulturni narodi plodovitejši od kulturnih, ki imajo vsa sredstva, da se bore proti boleznim. Slovanski narodi, ki so bili pod tujimi vladami in zelo zatirani, kakor Slovaki. Poljaki, Rusini, so imeli vsako leto velik prirastek novih ljudi, tako da jih vse potujčevanje ni moglo uničiti. Vendar danes vsi evropski narodi še rastejo, dasi v nekaterih mestih število porodov pada. Mravljišče se množi v vseh barvah, v vseh jezikih, v vseh podobah in oblikah. Neštevilne vere so med njimi; od poganstva do krščanstva, od feti-
«=,==========«======== «DOMOVlNA»
vreden več tisoč frankov, last Rusinje. Vendar kakor Miškovič tudi on ni hotel priznati tatvine. Oba vlomilca sta bila izročena pristojnemu oblastvu.
Moda meša že glavice šolaric
Čitatelji »e bodo menda še spomnili na vest, ki smo jo nedavno prinesli in katere vsebina je bila v kratkem naslednja: <Pri belem dnevu, ob času najvefjega prometa se je pojavil ob periferiji Ljubljane že prileten moški, napadel enajstletno Regino Z., jo podrl na tla in ji odrezal kito.>
Tako je namreč izjavila napadenka sama. Ljudje bo 6e od onega časa izogibali usodne ceste, matere si niso upale pošiljati svoje mladoletne dece na ulico.
Policija je bila v zadrega, zakaj bil je to že drug slučaj perverznega napada. Imela je sicer točen opis napadalca: 55 let star, bolj velik, obrit, s sivo rjavimi brkami, črno oblečen in gologlav. Začelo se je iskanje sumljivih tipov. Nekatere osumljene so privedli tudi pred deklico, ki pa je vedno izjavila, da ni pravi.
Po dolgem prizadevanju policije se je nekemu kriminalnemu uradniku začelo svitati: Napadalca ni, mogoče pa je za stvarjo kaj drugega. Povabil je malo Regino na policijo. Ostro jo je prijel in končno je dekletce ihtč priznalo, da ima ves razred deško frizuro, še celo njena teta, samo njej da mama ni pustila ostriči lase, češ. da je imela prelepo kito. Zato jo je odrezala sama, mami pa povedala, da jo je napadel oni grdi, 551etni, črne oblečeni možak. Uradnik je vedel dovolj. Deklico je pu«til domov in priporočal roditeljem, naj se v bodoče ne upirajo deškim frizuram, kajti sicer bo policija imela vedno več opravka z atentatorji na dekliške kite.
Čaščenje mrtvecev na Kitajskem
Menda v nobeni drugi državi na svetu se mrtveci tako ne častijo kakor na KitajsKem. Čaščenje mrtvecev in zadevni običaji so značilni za kitajski narod. V tej ogromni državi z velikim ozemljem privoščijo mrtvecem tudi več prostora kakor v zapadnih deželah, ki so gesto naseljene. Sredi polj in travnikov, gora in dolin se dvigajo grički pokojnikov, nasajeni z južnim drevjem.
V nekem vrtu pred vrati kmečke hiše, tako piše neki očividec v nekem dunajskem listu, smo našli krsto umrlega starega očeta in vsa ob i tel j je sedela okrog krste ter obedovala. Prvo leto ostane krsta prosta in šele potem začnejo počasi nasipati prst na mrtveca, dokler ne nastane na njem griček. Cesto zgrade na takšnih gričkih male templje, kočice ali postavijo spomenike. Vsa Kitajska je brezkončno polje grobov, toda brez mračnosti, kajti živeči so združeni z duhovi pokojnikov v prisrčni skupnosti. Molitve in žrtve se skozi vse leto ob vsaki priliki darujejo pokojnikom, a v sedmem mesecu vsakega leta se vrše za pokojniki določene večje svečanosti.
Po kitajski veri prinašajo nemirno okrog tavajoče duše ljudem nesrečo, zato se morajo dc prinašati velike žrtve, ki naj omogočijo ubogim dušam večni pokoj. V templjih molijo svečeniki ob tem času glasne molitve in opravljajo službo božjo. Na razsvetljenih in okrašenih grobovih se sežigajo žrtve. Kar bi pokojniki mogli potrebovati na svojih potovanjih na drugem svetu, vse se jim prinese. V prejšnjih časih so sežigali v čast mrtvecem dragocene predmete, toda dandanes so postali ljudje bolj praktični in darujejo samo papirnate posnetke različnih dragocenosti. Zato se vrše tamkaj posebni sejmi, na katerih se morejo v to svrho kupiti vsi predmeti iz papirja v pomanjšani obliki: obleke in čevlji, da se lahko duhovi oblečejo, jed in pijača, da lahko utešijo svoj glad, predvsem pa denar in zopet denar, s katerim podkupujejo stražnika spodnjega sveta.
Ob priliki praznika mrtvih se tujec ne more nagledatl vse pisanosti podob na sejmu. Proti večeru se prične očarujoče blesketanje bakelj in lampijonov. Množica ljudi se tako zgosti, kakor si moremo to predstavljati le na kitajskih ljudskih
Št. 45 ======================
praznikih. Kako slikovito učinkuje to ljudsko drvenje! Tam sedijo rjavo ožgani možje okrog močne lesene mize in jedo pri razsvetljavi z bakljami, tam čepi na tleh skupina oseb, kadečih iz dolgih pip, dočim skupina žen in deklic uživa vodne melone in slaščice. Tam prenašajo male otroke na svojih ramah očetje, nedaleč proč se drži skupina dečkov svojega očeta, da se ne bi izgubila. Ves sejem je kakor mravljišče. Toda kljub veliki gneči in kljub vpitju vladata povsod red in prijaznost, nikjer ne pride do kakšnega sirovega prizora.
Med grobovi se na ta praznik običajno zgradi lesen oder za predstave. Toda ne dajejo se žalostne ali mračne predstave, temveč šaljivci počenjajo na odru razne smešne stvari, zato da bi imeli tudi pokojniki svojo zabavo. Očarujoče lepo učinkuje razsvetljena notranjost teh začasnih gledališč. Okrog odra prosto zgrajenega in v sredi med okrašenimi grobovi se stiska glava na glavo. Okrog in okrog se nahaja pravcati raj duhtečih cvetlic in cvetočih grmov. Iz vsega tega cvetja štrlijo smešne podobe malikov in kipi Bude. Nič žalosti sc ne opaža v ljudeh. Vsi so veseli in vsa slika napravlja vtis čarobnega raja.
Ljubosumnost po smrt
Med svetovno vojno je padel na solunski fronti v borbi z Bolgari beograjski trgovec St< jan Pav-lovič in pokopali so ga skupno z drugimi padlimi na nekem polju v bližini Prizrena. V Beogradu je zapustil trgovec ženo Mileno in štiriletnega sina.
Da bi svojemu padlemu možu dokazala svojo trajno ljubav, je odšla gospa Milena takoj po prevratu ua bojno polje, da tam najde zemeljske ostanke pokojnega. Ker ji to ni uspelo, je vzela s skupnega groba padlih vojakov prgišče zemlje, katero je shranila v nalašč za to pripravljenem zabojčku in se vrnila v Beograd. Tu je zabojček zakopala na grobu svojega brata in je dala na nagrobni kamen poleg napisa brata vklesati tudi ime pokojnega moža. Od tega dne dalje je prihajala vsak dan na grob.
Nekega dne, ko je prišla gospa Milena zopet na grob svojega moža, je presenečena obstala. Zabojček s prstjo, s katero je bil njen pokojni mož na bojnem polju pokrit, se je nahajal nedaleč od groba, namesto njega pa je ležala na grobu ženska nogavica, istotako napolnjena s prstjo. Okoli napisa o smrti njenega moža je bil vrhu tega položen venec z napisom: <Svojeinu dragemu, nikdar in nikoli pozabljenemu — Zorica*.
Težka slutnja se je porodila gospe Milene v duši. Bila je uverjena, da je imela Zorica lju-bavne odnošaje z njenim mežem Stojanom. Divje je pograbila nogavico in jo treščila z groba ter nanj postavila zopet zabojček s prstjo. Nato je vrgla proč še venec Zorice in odšla domov, prepričana, da je s tem svojega že davno umrlega soproga rešila smrtnega greha. Naslednji dan je ležal zabojček s prstjo zopet drugje, namesto njega pa je bila na grobu znova ženska nogavica. Tako je šlo nekaj dni jx> vrsti. Kadar je popoldne prišla vdova Milena na grob svojega moža, je ležala tu zagonetna nogaviea s prstjo, njen zabojček pa vedno kje drugje. Naposled je vdovo minila potrpežljivost in sklenila je, da osebno ugotovi, kdo je ta Zorica.
Tako se je zgodilo, da se je imela vdova Milena zagovarjati na policiji zaradi telesnega ob-računanja s skrivnostno Zcrico. Ugotovilo se je, da je Zorica hčerka uglednega beograjskega trgovca Miloševiča in kmalu nato je bila vsa zadeva pojasnjena.
Zorica je bila zaročenka pravnika Radomirja Nedeljkoviča, ki je padel pri Valjevu. Takoj po vojni je odšla gospodična Zorica na grob svojega dragega. V Valjevu pa je izvedela, da je pokopan v skupnem vojaškem grobu v neki vasi v Mačvi. Ker ji ni bilo mogoče najti zemeljskih ostankov pokojnega, je sklenila, da vzame z groba malo prsti in jo prenese v Beograd. Prst je shranila kar v eni svojih nogavic, ki jo je bila slekla. To nogavico je v Beogradu položila na grob brata gospe
= St.an 13 1
Milene, misleč, da je tam pokopan eden njenih
sorodnikov.
Ko se je zadeva pojasnila, je gopa Milena gospodični Zorici takoj odpustila njen <smrtni greli* in poleg tega velikodušno dovolila, da položi na grob njenega brata nogavico s prstjo in da sme prihajati vsak dan na grob.
Skrivnostna prikazen
Pred več leti v februarju, pripoveduje neki dunajski slikar v nekem listu, sem baš hotel zapustiti kavarno. Nedoločen občutek, da bom v tej noči doživel še nekaj strašnega, me je zadržal. Šele opolnoči sem se spravil na pot Na Štefanovem trgu se mi je kakor v polsnu pojavila prikazen: neznana cesta in v okvirju okna mrtva žena, ki mi je namigavala. Kljub odporu sem moral vstopiti. Na mah pa je slika izginila. Korakal sem dalje in ko sem mislil na to neobičajno prikazen, sem prepoznal omenjeno ee-sto, ki se mi je prikazala. Zaradi tega sem sklenil, da se ji bom izogniL
Kljub temu sem prispel na dotično cesto. Tu sem imel drugo prikazen. Videl sem drevored in zapazil v precejšnji razdalji obrise slabotnega moža, ki je bil z rokami okrog sebe, kakor da bi se boril proti nevidnim silam. Ko sem stopal dalje po ulicah, sem se pomiril in skoro pozabil na obe prikazni. Postal sem zopet dobre volje.
Zona pa me je oblila, ko sem v drevoredu znova zagledal postavo moža, ki je suval s pestmi v zrak, parkrat omahnil in padel ter nenadoma zopet vstal in pritekel k meni. V zavesti, da se mu ne morem izogniti, sem hitel v svetiljki, da bi tako lahko vsaj videl, s kom imam opravka. V nekaj sekundah je bil mož pred menoj. Njegove poteze so izražale nekaj nejasnega, kar «e ne dž opisati. Oči so mu strahotno plamtele in so bile tako globoke, da sem videl skoro le očesni duplini. Mož se je obrnil, ko je stal pred menoj, vedno zopet nazaj in tolkel v zrak s pro-sečimi besedami: cPusti me vendar! Pusti me vendar!* Potem je znova padel, kakor da bi vanj udarila strela. Nenadoma se je pobral ter začel zopet boj s tajno silo. Moja prizadevanja, da bi mu pomagal, so se izjalovila. Kljub vsemu trudu nisem mogel do njega, da bi ga zaščitil. Nekaj neznanega me je oviralo, da bi mogel stopiti k njemu.
Ko se je skrivnostni mož že nekoliko pomiril, I mi je javkajoče pripovedoval, da ga neki mrtvec muči, in sicer neki tovariš s fronte od Pijavi, ki je tamkaj padeL <Ta mrtvec me sumniči,* je zatrjeval možak, <da sem ga ob Pijavi zahrbtno ustrelil, še prej pa da sem ob priliki dopusta zapeljal njegovo ženo.* Skrivnostni možak mi je pri tem vedno in vedno zagotavljal svojo nedolžnost. Siromak se mi je zasmilil in zato sem se mu ponudil za spremljevalca, da ga povedem domov. Ta pa me je pogledal z začudenimi očmi: <Kam me pa hočete spraviti? Jaz sem vendar mrtev.*
Še preden sem se prav zavedel, kaj mi je dejal, je tujec nenadoma zakričal in začel bežati, bijoč s pestmi v zrak. Kmaln nato sem ga ponovno zapazil pol neko svetiljko, kjer se je nadalje boril z nevidnimi sovražniki. Prišel fe zopet bliže in nenadoma izginil. Preiskal sem vso ulico in ves drevored, pa ga nisem mogel več najti.
Tako se glasi pripovedovanje dunajskega slikarja, ki je pač lahko srečal kakega blazneža iz krvavih vojnih časov in opisal potem ves dogodek z uporabo najbujnejše domišljije.
X Neverjetno prazno verstvo. Neki kmet v HOrbacliu na Bavarskem je imel nesrečo v hlevu. Krave so mu dajale premalo mleka. Hotel je temu odpomoči in je poklical na pomoč nekega ključav-ničarja-čudodelca. Ta ključavničar je namreč znal izganjati čarovnice. Res je prišel takoj, prižgati so morali več luči in s temi je hodil po hlevu okoli, jih dvigal sedaj visoko, sedaj nizko in je nekaj govoril vmes. Namen njegovega nastopa je
bil, da ožge noge oni čarovnici, ki je začarala hlev in krave. Rekel je, da čarovnica sicer ne sme poginiti, toda težko mora oboleti Ko je to svojo komedijo slovesno končal, se je obrnil h kmetu in mu ukazal, naj pazi, katera ženska bo v vasi prva težko obolela. Tista je čarovnica. Ta nesreča je doletela kmetico Katarino Miiller v Horbachu. Zbolela je in pokazalo se je po mnenju Čudodelca ter omenjenega kmeta, da je ona začarala hlev in krave. Slučaj je nanesel še to, da je živina v hlevu kmeta Miillerja izborno uspevala in so krave dajale več mleka kakor po drugih kmetijah. Miiller je bil namreč dober kmetovalec, ki se je posebno brigal, da je imel vedno izborne krave. Ključavničar in kmet sta raznesla okoli po vaseh vest, da je Miillerjeva žena čarovnica, ki je napravila škodo onemu kmetu. Zlasti glasen je bil s takimi vestmi kmet Vogel v H5rbachu, tako da ga je šel Miiller končno tožit. Vršila se je razprava, pri kateri je obtoženi Vogel zatrdil, da on kakor tudi številni drugi verujejo v čarovnice. Sodišče ga je obsodilo na 70 mark globe. Obsojen bo tudi cizganjalec čarovnic* ključavničar.
X Najnovejša zdravniška iznajdba. Kakor je našim čitateljem gotovo znano, je božjast ena izmed najstrašnejših bolezni. Zdravniška veda se je mnogo trudila, da bi iznašla zdravilo proti tej bolezni, toda doslej brezuspešno. Pred kratkim pa so prinesli sovjetski časopisi vest, da je znameniti ruski zdravnik profesor Pavlov iznašel lek za ozdravljenje božjasti. Posrečilo se mu je, odkriti serum proti tej bolezni. Poskusi na božjastnih pseh so se dobro obnesli. Razlika med človekom in psom je sicer precej velika, toda profesor Pavlov upa, da se mu bo posrečilo ozdraviti tudi božjastne ljudi.
X Naročena krsta. V pogrebnem zavodu v Parizu se je zglasila mlada Američanka in je naročila krsto za sebe samo. Seveda so se vsi čudih. V avtu se je peljala nato na Montmartre, je preživela noč v veseličnih prostorih in se je peljala zjutraj v Bois de Boulogne. šofer je zaslišal pet revolverskih strelov, je ustavil, pogledal v avto in je videl, da je deklica že mrtva. Štiri rane je imela v glavi, eno v prsih. Na sedežu je bila vizitka z naslovom pogrebnega zavoda, v žepu so pa našli pismo na njene starše v Chi-kago, kjer jih prosi, naj pošljejo zavodu 700 dolarjev za pogreb.
X Uničen alkohol v vrednosti 56 milijonov dinarjev. Newyorška policija je uničila vse alkoholne pijače, zaplenjene tekom dveh let. Vrednost uničenega alkohola znaša nad en milijon dolarjev (56 milijonov dinarjev).
X Zaradi lepe Mehikanke. Kot najlepša Mehikanka se smatra Glorija For, po poklicu igralka. Kakor so se v starem veku bojevali zaradi lepe Helene Grki in Trojanci, tako se bodo zaradi lepe Glorije najbrž spoprijeli tudi Američani in Mehikanci. Vzrok je namreč naslednji: Z mehikanskim finančnim ministrom Albertom Panijem je prišla v Ameriko lepa Glorija. Toda ker smeta v Ameriko priti samo poročena mož in žena, so ameriška oblastva ne glede na njeno lepoto Glorijo izgnala iz Amerike. Mehikanski minister je takoj vložil protest, trdeč, da za ministre ne velja ta zabrana. Ker ameriška oblastva še nadalje ostajajo pri svojih zakonih, bo zaradi tega nastal skoro gotovo majhen konflikt med Ameriko in Mehiko.
X Razsodba v trebiškem procesu. V Iglavi je bila 30. oktobra v trebiškem procesu, o katerega poteku smo že poročali, razglašena razsodba. Obtoženec Josip Vojta je bil spoznan za krivega roparskega umora bratov Policky, poneverjenja in tatvine, in sicer z vsemi 12 glasovi porotnikov. Prav tako Karel Dvoraček in Ana Dvoraček. Vsi trije so bili obsojeni v dosmrtno ječo, poostreno s temnico na dan dejanja. Ivan Vojta ml. pa je dobil le 10 mesecev težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
X Ena najstarejših zvezd odkrita. Dr. Adams v Zedinjenih državah je odkril s pomočjo naj-,večjega daljnogleda na svetu, da se nahaja v bližini zvezde <Sirius* neka snov, trdeiša od jekla,
53.000 gostejša od vode in 10.000 gostejša od železa. Ta snov naj bi bila ena izmed najstarejših zvezd v vsemiru, ki se je tekom milijonov in milijonov let vedno bolj stisnila. Neki londonski vseučiliški profesor, ki je analiziral odkritje ameriškega profesorja, je ugotovil, da bi bil povprečni novec, skovan iz te snovi, tako težak, da ga otroci ne bi mogli z mesta niti premakniti.
Ljubezen zakonskega moža
Pri nas se običajno reče, da gre ljubezen skozi želodec. Da je mnogo resnice na tem, ve vsak izkušeni zakonec. Seveda ni to vse. Zanimivo je, kako sodi v nekem listu neki angleški proučevalec zakonskega življenja o zakonskih možeh. Po njegovem mišljenju obstojata dve skupini ljubečih zakonskih mož: prva skupina si d£ streči od svojih žen, druga pa nasprotno hoče ženi vse ustreči.
Poročen mož, ki stavlja v zakonu samo zahteve in ki si da samo streči, napravlja sicer v prvem hipu neprijeten vtis. Toda ti sebični možje so često izredno ljubeznivi in vse storijo za ženo, ki jim pripravlja te udobnosti. Ako takšen zakonski mož pride domov, je ves vzradoščen, da ga žena čaka s suhimi nogavicami in toplimi copatami. «Kako divna stvar je vendar zakon!* veselo godrnja mož v svoji notranjosti, ko se udobno vrže v naslanjač in vzame v usta pipo, ki mu jo je nabasala zvesta gospodinja. Takšni možje so mogoče najstrastnejši branilci zakonske sreče.
Vzemimo pa, da je njegova žena odsotna in da mu vodi njena sestra gospodinjstvo. V tem primeru bi se mož obnašal popolnoma drugače. Prav zgražal bi se, če bi mu ta prinesla copate in nogavice. Ne vrgel bi se z zadovoljnim vzklikom v naslanjač, temveč bi ga ponudil svakinji. In če bi mu ta hotela natlačiti pipo, bi ves ogorčen vzkliknil: «Toda to vendar ni delo za tel* Ta mož pač vidi v svoji ženi idealno združitev matere ter služkinje in nikjer na svetu ne more najti tako srečne zveze vseh lastnosti, ki mu pri-jajo.
Druga skupina ljubečih mož je prav tako srečna zaradi žrtev, ki jih doprinaša svoji ženi, kakor so prej opisani možje veseli žrtev, katere jim nudi žena. Takšen mož niti ne pride do tega, da bi mislil na sebe, temveč živi samo za svojo ženo. Žena ima lahko od takšnega moža vse, ako ji le prijajo te vedne uslužnosti.
Toda baš glede teh uslužnosti moderna ženska ni več takšnega mišljenja kakor žena prejšnjih časov. V prejšnjih Časih je bila za ženo največja sreča viteška pozornost moža, danes pa se občuti ženska zaradi takih pozornosti omejena v svoji samostojnosti. Ona se ne dž voditi na vrvici, ne mara vsega sprejemati od moža ter ne polaga mnogo vrednosti na takšne žrtve.
Zdravje gospodinje
Kar je tu napisano, velja največ za gospodinje, ki nimajo opravka na polju ali na vrtu in so zato pri delu v zaprtih prostorih v veliki meri izpostavljene zdravju škodljivim vplivom.
Mnoge gospodinje in često baš najboljše med njimi zanemarjajo pri izvrševanju dolžnosti svoje največje bogastvo, ki so ga nekoč prinesle v avoj zakon, namreč svoje zdravje.
Kako naj marljiva gospodinja ohrani svoje zdravje? Na to odgovarja neki zdravnik vsem požrtvovalnim ženam in materam: Ne dajte si skrbi glede dnevnih opravil zrasti preko glave v taki meri, da vas često ovira skrbeti za lastno zdravje. Na primer: Po dolgotrajnem slabem vremenu nastopi končno lep dan. Otroci beračijo: «Mamica, danes greš z nami na sprehod!* Oh, kako rada bi šla mati, toda baš danes mora likati ali dokončati začeto šivanje. «Ne utegnem, otroci, danes ne, drugič pa gotovo!* Ta cdrugič*
malčki že dobro poznajo; iz tega ne bo nikoli nič. Kako bi bilo, draga mati, če bi se kratko odločila, odložila delo ter se za nekaj veselih ur razvedrila s svojimi otroci pod božjo streho? Gotovo se boš potem vrnila vsa sveža domov ter si obljubila, da boš to še ponovila.
Mnoge gospodinje si delajo silne skrbi zlasti pred domačimi svečanostmi Perejo in čistijo do zadnjega trenutka. Čim je svečanost tu, je gospodinja vsa zdelana in trudna. Mogoče ima še celo zabrekel obraz, ker se je ure in ure nahajala na prepihu pri odprtih vratih in oknih. Seveda je potem v takem primeru tudi za goste malo veselega razpoloženja. Zato, predraga gospodinja, ne napravi vsega naenkrat! Ako ne moreš izvršiti vsega z lahkoto tako, kakor bi moralo biti, kar mirno odloži. Ni to prav nikakžna malomarnost ali zanikrnost nego le pametno uporabljanje telesnih moči
Vzemimo še en primer: Iz tega ali onega vzroka se mora kak težek komad pohištva prestaviti ali odstraniti. Moška pomoč ni takoj pri roki, zato napravi gospodinja sama. Koliko težkih poškodb notranjih organov se zgodi na ta način pri ženskah. Isto velja za dviganje in prenašanje težkih posod.
Seveda ni vedno mogoče obvarovati se bolezni Baš zaradi tega naj bi se vsaka gospodinja čuvala onih zdravju škodljivih momentov, katerim se lahko izogne.
Juha ia torščiee. To je ameriški kuhinjski recept, ki ga tamošnji zdravniki baje zelo priporočajo. Pripravite si dve čaši mleka v prahu, dve čaši vode, dve žličici masla, dve žličici moke, dva koščka čebule, eno žličico soli in pol žličice popra. Sesekajte turščico na drobno, kuhajte jo s čebulo v vodi 15 minut, dodenite nato mleka v prahu in masla, katero ste že zmešali z moko, osolite ter kuhajte še pet minut Zabelite in dajte na mizo.
Mastni madeži na klobnkih se osnažijo na nastopni način: Napraviti je treba mešanico iz pet žlic amonijaka, pet žlic špirita in poldruge žlice kuhinjske soli V to mešanico pomočimo potem cunjico, ki naj bo volnena ali suknena, ter brišemo madeže toliko časa, da izginejo.
Spravljanje obleke. Preden spravite obleko, jo pustite en dan na solncu, potem jo dobro skrtačite. Solnčna toplota bo uničila v obleki vse bacile, ki so se nabrali v njej tekom nošnje.
čiščenje pozlačenih okvirjev. Kadar hočete odpraviti prah s pozlačenih okvirjev, se poslužujte peres, kajti drgnjenje s cunjo lahko okrasi zlato peno.
Črvi v lesenih deh. Lesni črvi pridejo iz tal tudi prav radi v pohištvo in napravijo veliko škodo. Najboljše sredstvo zoper lesne črve je, če kanemo nekaj kapljic formalina, ki se dobi v lekarni ali drogeriji v črvove luknjice. Če je pa že preveč lukenj, pa zdrgnemo z v petroleju namočeno cunjo kar vsa tla. To se mora storiti večkrat.
Otroci naj se gibljejo v prosti naravi «Moji
otroci pridejo v hišo le takrat, kadar so lačni,* pripoveduje neka gospodinja. cMoji otroci so zdrave barve, veselih obrazov in krepki. Na prvi pogled se jim pozna, da so dobro zavarovani proti boleznim. Otroci morajo dolgo časa spati, se igrati na prostem ter uživati preprosto in tečno hrano ob pravem času. To so glavni pogoji za pravilen razvoj otrok.*
Gojenje kože. Ako pogledate skozi dober drobnogled vašo kožo, opazite v njej na tisoče malih luknjic. V teh luknjicah se nabira umaza-nost, ki luknjice zamaši AJio hočete imeti zdravo kožo in lepo polt, se mora ta umazanost zopet odpraviti in morajo biti luknjice čiste ter proste. Preden greste spat, se vsakokrat umijte z dobrini milom in ne preveč hladno vodo.
Mama — mama,
glej to |e pravo .GAZELA".milo. ki se lako krasno peni, da snažno In belo perilo ter prihrani trud in dela
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
SOKOLSTVO
s Sokolski gledališki oder na Viču bo uprizoril v nedeljo 8. t m. točno ob pol 8. uri zvečer burko v treh dejanjih {Velika repatica*, v režiji brata Borštnika. Vabimo vse, ki se hočejo enkrat iz srca nasmejati, da posetijo to burko.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Dolenjske novice
Vinski pridelek in škoda po toči. — Vaja šent-jernejske gasilske župe.
Sv. Križ pri Kostanjevici v oktobru.
Dasi je toča napravila po uradni ugotovitvi poldmgi milijon dinarjev škode na vinskih nasadih, je vendarle letošnji vinski pridelek še precej dober v kvalitativnem in kvantitativnem oziru — tamkaj pač, kjer toča ni opravila vsega. Ljubljanski znani gostilničarji že pridno prihajajo med nas po našo priljubljeno dolenjsko kapljico. Cene so od 7 50 do 9 Din za liter. Vsa naša politika se vrti sedaj okrog tega, koliko je ta ali oni pridelal vina in kdo ima boljši pridelek. Medtem ko so postala polja osamljena, je po vinskih goricah vsak dan bolj živahno. Čim bolj se izpreminja sladkor v alkohol, tem bolj postajajo naši ljudje {duhoviti*. Sleherni večer se čuje prepevanje domov se vračajočih vinogradnikov. To je življenje za vinske bratce, katerih se tudi pri nas ne manjka.
Medtem ko je preteklo leto uničila toča v naši občini vsa polja, je letos na nekaterih mestih dobesedno zdrobilo ves vinski nasad, tako da trsje par let ne bo na svojem mestu. V kolikor smo posneli iz časopisov, je vlada za ljubljansko oblast določila znesek 150.000 Din kot podporo za elementarne poškodbe. Apeliramo na gospoda velikega župana in sreskega poglavarja, da pri razdelitvi te podpore vpoštevata med prvimi tudi nesrečnike naše občine.
Predzadnjo nedeljo je imela pri nas šentjer-nejska gasilska župa gasilno vajo, katere so se udeležila gasilska društva Kostanjevica, Sv. Križ in Cerklje^ yaio. ki ie uspela povoljno, ie .vodil
| gasilski župni načelnik Radkovič. Po vaji se je vršil prijateljski gasilski sestanek v gostilni gosp. Josipa Kodriča. Ker bo slavilo gasilno društvo Sv. Križ peihodnje leto svojo 251etnico, se bo ob tej priliki vršila velika gasilska slavnost, katere se bo udeležila vsa gasilska župa.
Fet otrok zgorelo
Preloka v Beli Krajini, 28. oktobra.
V torek 27. oktobra je v naši fari v vasi Zilje št. 25 nastal požar. Zgorelo je poslopje do tal, obenem pa je požar še zahteval pet nedolžnih žrtev.
Ogenj je. nastal na doslej nepojasnjen način v sobi. Domneva se, da so zažgali otroci sami zaradi skrajne neprevidnosti staršev, ki so pustili v sobi brez nadzorstva zaklenjenih pet otrok v starosti od treh mesecev do petih let. Odrasli so namreč odšli na polje. Nerazumljivo je dejstvo, da nekateri kmetje še v sedanjem času posvečajo večjo pozornost poljskemu delu in živini kakor svoji lastni deci.
Ker so bili otroci zaklenjeni in je nastal ogenj v sobi, zaradi tega ni mogla pravočasno dospeti pomoč. Najstarejši deček je v groznem strahu znesel vse štiri manjše otroke — dva celo iz zibelke — pod mizo, meneč, da jih bo s tem rešil grozne smrti v ognju. Sam pa je še taval po sobi v plamenu ter obupno klical na pomoč, dokler se ni zgrudil pred vratmi na tla. Ko so ga po mučnem prizadevanju izvlekli iz plamena, je sicer še parkrat zadihal, potem pa odhitel med nebeške krilatce. Manjši štirje so popolnoma zgoreli; našli so le ožgane kosti.
Ta skrajno žalosten in pretresljiv dogodek naj bo vsem staršem v resen opomin, da v prav nobenem primeru ne puščajo dece same, ker nesreča nikdar ne počiva.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Z veseljem sprejmemo Vaš predlog. Stroške za znamke in pisma povrnemo. Pošljite koncem vsakega meseca račun! Sliko pošljite!
Krašnja. Po novem tiskovnem zakonu nemogoče priobčiti.
Talčji vrh. Pošljite! Stavek se bo hranil Glede ponatisa se zgovorite s tiskarn<v
Mali modrijan.
Katehet je v šoli pojasnjeval gospodu dekanu, kako razlaga učencem zgodbe sv. pisma. Med drugim je omenil tudi zgodbo o Jakobovih sanjah. Končno je z očetovsko ljubznivostjo rekel učencem: <In sedaj, ljubi otroci, se lahko javi vsakdo, ki ima kako vprašanje.*
Po dolgem molku se je oglasil razposajeni Jurček in vprašal: {Gospod katehet, zakaj pa so angeli hodili po lestvi, ko imajo vendar perot-nice?>
Zakonska idila.
Možek: «Ali si čula, ljuba ženka, kaj je rekel gospod župnik pri poroki? Kamor grem jaz, mi moraš tudi ti slediti.*
Zenica: cPrav, prav! Reci takoj gostilničarju pri ,Zeleni žabi', da tudi za mene rezervira prostor pri stalni mizi.>
Brivci in deška frizura.
Brivski pomočnik: {Odkar je zavladala nied ' ženskami deška frizura, je za nas slabo.*
Gost: «Kako to? Zdaj imate vendar več zaslužka.*
Brivski pomočnik: <0, da, mnogo dela in sitnosti, a za napitnino nam puste ženske samo parfimirano ozračje v delavnici...».
Potrpežljivost.
Boltežar Hlačon je čital oglas, da išče neki hotelir potrpežljivega in mirnega vratarja. «To bo za mene!* si je mislil Boltežar in se šel ponudit.
Hotelir: {Ali ste zelo potrpežljivi in mirni ter boste zdržali ves dan na tem mestu?*
Boltežar: <Le nič se ne bojte. Potrpežljivosti sem navajen, saj sem tri leta sedel potrpežljivo v ječi.. .*
Med zlikovci.
Miha: «Mene se drži smola.* Boltežar: {Kako to?*
Miha: <V gostilni sem bil, pa ti naenkrat odpove električna razsvetljava.* Boltežar- «No, in kaj potem?*" Miha: {Jaz, tepec, sem baš nekaj minut pred nastopom teme plačal račun.. .*
Boj proti praznovernosti.
Župnik neke fare na Tirolskem se je zelo boril proti praznovernosti. Nekoč je raz prižnice zaključil svojo pridigo tako-le:
{Praviš: ,Leva roka me srbi, dobil bom denar; levo oko me. srbi, videl bom svojo ljubico; levo uho me srbi, Čul bom nekaj prijetnega.' A jaz vam pravim: »Umivajte se, svinje, pa vas ne bo ničesar več srbelo.'*
Licitacija.
Jurček in Jožek, desetletna dečka, se prepirata, katerega oče je strožji.
Jurček: «Moj oče je tako strog, da mi jih nadeva vsak dan s palico po zadnjici*
Jožek: {To ni nič. Moj oče pa nabije vsak dan mene in zraven še mamo.. .*
Majhen nesporazum.
Gospa (novi kuharici): {Zapomnite si dobro, da pri meni ne bo nič z ljubimci.*
Kuharica: {To je lepo. Moja prejšnja milost-ljiva pa jih je imela kar pet.. .*
Franc Jožef in njegov sluga.
Ko se je leta 1867. srečno izvršilo v Budimpešti kronanje Franca Jožefa za ogrskega kralja, je rekel cesar svojem uslugi: {Prinesite mi steklenico šampanjca in dva kozarca, da bova skupaj trčila na zdravje novokronanega ogrskega , kralja.*:
Poceni užitek
za Vas je: umivajte se z «Elsa> mili! Poznavalci pravijo: Fellerjeva Elsa-mila so od vsega dobrega najbolja! Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila prijetno dišeča in močno se peDeča
toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode m mrzlega zraka Dobi se 5 vrst Elsa-mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksovo
milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon-milo. Za poizkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti v naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila naj se pošljejo lekarnarju Eugen V. Felleru u Stubici Donjoj, Elsatrg 360, Hrvatska.
Tako je.
I je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in
... . ,	. I jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje pri-
Več možakov sedi v goshtoi in se P^var a J . ^	<Elsafiujd>. Tudi Vi boste
o jedači in pijači, kar reče eden, da uživa vse [ gtorili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih
rad, samo fižola ne. Takoj mu drugi
pa U veš. Zastop'š ti mene, tale žužemberški je 8peciJalne steUIenice za 99 Din pri lekarnarju
.	. -v D .« t. 1 •' ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da
drugi ugovarja, češ: <Prjatu, kaj yam pride ^^^ 12 dvojnatih ali 4 velike
res za nič, toda dol od sv. Pavla, mišiduš, ta ti d6 'ico.>
Za denar gre v prvi vrsti.
Evzebij: <Kdaj se boš oženil s svojo Urško?* Evstablj: «Re* ne vem. Njena mati mi vedno pravi: ,0na mi je vse na svetu.' Zato se bojim, da mi ne bo tudi po poroki rekla: ,Dala sem vam vse na svetu.'*
Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
MALI OGLASI
NA. PRODAJ.
Ivan Kostanjevec, posestnik in trgovec v Mirni peči, proda zaradi izselitve: klavir, dobro ohranjen, skoro nov, dalje fotografični aparat (velikost 9X12 cm) in gramofonske, malo rabljene plošče. — Tudi 96 odda v najem, eventualno proda, trgovina z mešanim blagom. Nahaja se tik farne cerkve na jako lepem kraju in na prometnem prostoru. Kupci se vabijo.
immmtm
modra čaj za dama
mSta. cof-tKa, ne m zbvfafot*.
lakotimnovttna
Ruska čaina mešanica
posebno prtmema su pripravo o
samox>a*flA. ker aii prt dtlfitmu vMm/u nt postan*
krone zius op
si zavarujete s pat. obvezo. Cena 150 Din.	81
Naročila:
I BURIL Ljubljana, Stritarjeva ulica 2.
Kranjska špraha.
Dijak pride zelo pozno h kosilu. Gospodinja ga vsa v skrbeh sprašuje, kje je bil tako dolgo.
Dijak: «V Zvezdi pri koncertu.*
Gospodinja: «Ej, Francek, povej no, kje si bfl!>
Dijak: <Saj pravim, dn v Zvezdi pri koncertu.*
Gospodinja ga začudeno gleda ter meni: cFrancek, povej mi no po pravici, kje si bil!*
Dijak: «V šternalet' pr' plehmus'ki.*
Gospodinja: <No vidiš, Francek. Zakaj mi pa nisi tega takoj po pravici povedal?*
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vam! Elsa flujd, da, samo <Elsaflujd>! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečini Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubit a ni, Mariiin trg Št. 8
spreiema hranilne vloge in vloga na tekoči račun ter ilh obrestuje
najugodneje.
Ve zane vloge obrestuje po dogovoru. Podelim e proti dobremu poroštvu oseone, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Najcenejše strešno britje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej VID1C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni tnnožiui. takoj dobavno najbotiše prei-Z kušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) m
zidno opeko.
Steklsni strešnih stalno na zalogi. Na željo so pošljeta takoi popis in ponudba!
vsakovrstna, po naiugudnejii cen, kakor vsako letu vedno v zalogi. Kupim tudi surovi In Stop* Ifeni Io] in ga plačam po najriftji dnev ii e ni.
JOS. BERGMAN, Utiblfana. Poljanska cesta 85.
J. STJEPUŠI
S I S A K
priporoča	9
boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasila Odlikovan na parišk, ,z!o?bi
Kdor rad cita lepe po<reit3.
aai naroči priljubljene
u
Izdaja za konzorcij »Domovine. Adolf Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
f o m a as 9 „<
Do sedaj ac izali 3tede6i: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih
Patei? Kajetan
Cena broš. Din 30—. vez l>in 40'—, po pošti 2 Din več.
Tigrov! zobje
Cenn licoS. Din 30—, vez. Din 40" —, po poŠti Din 2'— več.
JEAN DE J,A HIRE:
L u c if e n
fantastičen roman v VI. delili. Cena broširano Din 45—, vez. Din 65 —, po pošti Din 2 — več.
FEREAI, CUENDA8
Veliki inkvizitor
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije Cena broš. Din 30-—. vez. Din 40 —. po poŠti Din 2 — več.
HARRY SIIEFF:
Hči papeža
Zgodovinski romau, ki popisuje krvoločnost in nenravno življeuje papeža Aleksandra VI., ujo-govega siua Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije Broftirano Din 30—. vezano Din 40'-, po pošti Din 2 — več.
CLAUDE FARRERE:
Gusarji
Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletja Cena broš. Din 20—, vez. Din 30—, po posti Din 3— več.
PR. HELfiER .
Blagajna velikega vojvode
Romau Broš. Din 15—, vez. Din 25—, po pošti Din 2— več.
FR. HELLER :
Prigod® gospoda Coillna
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10—, po pošti Din 2— več.
Knjige se naročajo pri apravalštvu „ Jutra" v LJubljani, Prešernova ulica 54.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,