PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini fs jo t• Abb. postale I gruppo “ LiCUil 4>U IlT Leto XX. St. 294 (5977) TRST, sreda 30. decembra 1964 PRISEGA IN POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE^ SARAGATA IN NJEGOVO USTOLIČENJE NA KVIRINALV «Demokratična republika je jamstvo za zmago idealov socialne pravičnosti» V svoji poslanici je Saragat poudaril, da se v našem času postavljajo tri velike dolžnosti: obrambo miru, utrditev svobodnih institucij in socialna ureditev, ki naj upošteva pravice delavcev - Predsednik vlade Moro formalno podal ostavko vlade, ki jo je predsednik republike zavrnil - Saragat obiskal bivšega predsednika republike Segnija RIM, 29. — Novi predsednik republike Saragat je danes ob 11 prisegel zvestobo italijanski republiki in njeni ustavi, nato pa je prečital svojo prvo poslanico poslancem in senatorjem, zbranim na skupnem zasedanju na Montecitoriu. Pred tem se je poslovil od svojih sodelavcev na zunanjem ministrstvu, hkrati pa se je poslovil s posebno poslanico tudi od Vseh tujih diplomatskih in konžularnih predstavništev in se jim zahvalil za njihovo sodelovanje. Po prisegi in prečitanju poslanice, ki je žela večkrat živahno odobravanje parlamentarcev, se je Saragat odpeljal v spremstvu predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Ducaija, podpredsednika senata Zelioli i ' Lanzir'1 *- - - --- ------ -anzinija in predsednika vlade Mora, na Kvirinal, kjer je bilo slovesno ustoličenje novega Predsednika republike. Na poti od Montecitoria do Kvirinala je Hmski župan Petrucci pozdravil predsednika republike v i-hienu rimskega prebivalstva. Merzagora je odlikoval Saraga-ta z naj višjim redom italijanske republike. V popoldanskih urah je Sara-Sat obiskal bivšega predsednika republike Segnija v njegovem novem stanovanju in Se zadržal 2 njim kakih dvajset minut v Prisrčnem razgovoru med katerim sta obudila spomin na preteklo sodelovanje, pa tudi na ož-lo domovino Segnija, Sardinijo, ker se je tudi Saragatov oče rojili na tem otoku in izvrševal poklic odvetnika, preden se je preselil v Turin. Na Kvirinal se je vmil ob 19.20, ob 19.30 pa ie sprejel predsednika vlade Mora, ki mu je predložil ostavko vlade, “aragat ga je prosil, naj umakne “stavko, zahvalil se mu je za to dejanje spoštovanja in ga naprosil, naj posreduje ta njegova čustva tudi svojim kolegom. Predsednik vlade Moro je umaknil “stavko vlade. V svoji poslanici se je predsed-seanik republike najprej zahvalil Poslancem in senatorjem za izka-2®no zaupanje in pripomnil, da bo skušal biti vreden tega zaupanja, Vsekakor pa da bo »zatrdno zvest' svoji prisegi«. Nato je nadaljeval: •Demokratična republika, slavna Sgodovinska stvaritev, ki je za svoje uresničenje zahtevala dolgo borbo od začetkov preporoda do odporniškega gibanja, je jamstvo za Papredek dežele, za utrditev svobode in za zmago idealov socialne pravičnosti. «V našem času se postavljajo tri Velike dolžnosti, ki jih demokra-Pija mora izpolniti: obramba miru v varnosti; utrditev svobodnih institucij ; uresničenje družabnega sistema, v katerem naj se pobuda Posameznika, zajamčena po ustavi V svojih pravicah in v svoji življenjski vlogi, spoji s pobudo skup. Novi predsednik republike Giuseppe Saragat je včera prisegel in prebral svojo prvo poslanico, Pa kar so ga ustoličili na Kviri-halu. V njegovi poslanici so najbolj značilne sledeče besede: »Demokratična republika je Jamstvo za zmago idealov socialne pravičnosti... V našem času se Postavljajo tri velike dolžnosti: obramba miru, utrditev svobodnih institucij in taka socialna u-Peditev, ki naj bi upoštevala pravice delavcev«. Včeraj je bila tudi seja vlade, Po kateri je predsednik Aldo Moto formalno skupaj z vlado od-otopil, toda njegovo ostavko je novi predsednik republike zavrnil. Ves dan je novi poglavar države prejemal iz inozemstva od državnih poglavarjev in drugih državnikov brzojavne čestitke. Značilna je predvsem brzojavka Predsednika sosedne Jugoslavije •naršala Tita ter zunanjega ministra Koče Popoviča: oba po-bdarjata zadovoljstvo s Saraga-tovo izvolitvijo. Tudi včeraj Je ves svetovni tisk Posvetil številne članke in komentarje Saragatovi izvolitvi, ki doka-, »ujejo, da — sodeč iz poročil, s katerimi razpolagamo — njegova Izvolitev ni naletela nikjer na ne-hgoden odmev, temveč ravno na-•protno: vsi komentatorji poudarjajo Saragatovo antifašistično preteklost in njegovo privrženost de-hiokracijl. Jugoslovanski tisk pa Poudarja, da »Jugoslavija s svoje Hrani lahko samo pozdravi izbiro Italijanov, ker jugoslovansko javno mnenje pozna Saragata kot realističnega državnika, borca za biir in za mednarodno sodelovanje*. Se posebej pa poudarja tisk, da je Saragat kot zunanji mini-5ter pred kratkim izjavil, da mora biti »ena glavnih nalog italijanske zunanje politike ohranitev najboljših odnosov z Jugoslavijo: *ato Ima Saragatova izvolitev lahko zelo pozitivne posledice za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo*. nosti in omogoči hkrati največji razvoj proizvajalnih sil, kakor tudi pozitiven odgovor na vprašanja delavcev. »Tehnika je omogočila izdelavo pošastnega- orožja, ki bi uničilo vsakršno sled življenja na našem planetu,- če bi ga uporabili. Obramba miru je zato prva dolžnost državnikov. Toda za mir delamo s tem, da ostvarjamo z vztrajnostjo in potčpežljivostjo pogoje, v katerih bo i neranljiv Mir, ki ga danes jamči ravnotežje sil — ravnotežje, h kateremu Italija prispeva s svojim sodelovanjem v atlantskem o-brambnem zavezništvu z velikimi demokracijami — mora postati neranljiv s postopno, istočasno in kontrolirano razorožitvijo. Pot, ki vodi k razorožitvi, je pot mednarodnega pomirjenja, razgovorov med vladami, ki predstavljajo različne politične, gospodarske ir. socialne sisteme, je pot razumevanja in strpnosti. «Tudi izgraditev demokratične, gospodarsko in politično integrirane Evrope, pri čemer sodeluje tudi Italija, je močan činitelj miru. «Ta svoboden parlament je varstvo demokrati'j lih svoboščin, je jamstvo-za neodvisnost in enotnost boke težnje; kjer se razpravlja o njegovih problemih in se gradi demokratična ureditev pravičnosti, svobode in miru. Ta ureditev je upodobljena v naši ustavi, za njeno pravilno tolmačenje in zakonodajno uveljavljenje pa jamči visoko varstvo ustavnega sodišča. «Zaščita parlamentarne funkcije jfe zaščita demokracije in. prvi po-goi za' razvoj socialne pravilnosti. Politična . svoboda in socialna pravičnost najdeta v demokratični republiki ' teren, na katerem se moreta utrditi in napredovati. Najbolj odgovorne in pogumne socialne 'ostvaritve morajo odpraviti, kakor pravi ustava, ovire gospodarskega in socialnega značaja, ki s tem, da stvarno omejujejo svobodo in enakost državljanov, preprečujejo poln razvoj človekove osebnosti in stvarno udeležbo vseh delavcev pri politični, gospodarski in 'socialni organizaciji države. «Na političnem, gospodarskem in socialnem področju preveva italijansko republiko demokratično pojmovanje življenja in vera v najvišjo vrednost svobode«. Potem ko se je dotaknil katoliške cerkve in dodal, da je Cerkev suverena in neodvisna na svojem področju, kakor je država prav tako suverena in neodvisna v svojem območju, je Saragat pripomnil, da ni nobene prednosti glede uveljavljanja načel ustave, ki da morajo biti uresničena v skladnem razvoju in v zvezi z razpoložljivimi sredstvi. «Toda če bi obstajala neka pred nost, bi jo dal stanovanjem za delavce, javnemu zdravstvu in šoli. Predvsem šoli, ki jo je treba demokratizirati, da bo zagotovila selekcijo vse. mladine in jamčila viš- domovine, je slovesen sedež, kjer I jo izobrazbo najsposobnejšim. Tako se izraža in uveljavlja volja naro- se bo ustvaril bodoči vodilni razred, da in se ostvarjajo njegove glo-1 ki bo kos ogromnim nalogam mo- Predsednik Saragat prisega ČESTITKE TITA IN POPOVIČA (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito je poslal novemu italijanskemu predsedniku republike Giuseppu Saragatu naslednjo brzojavko: «Ob izvolitvi Vaše ekscelence za predsednika republike Italije Vam z zadovoljstvom pošiljam najtoplejše čestitke in najboljše želje za uspehe v opravljanju Vaše visoke dolžnosti. Uporabljam to priložnost, da Vam pošljem tudi svoje želje za nadaljnji razvoj dobrososedskega prijateljskega sodelovanja med našima dvema državama in za blaginjo italijanskega ljudstva.« Saragatu Je brzojavil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki Izraža med drugim pre. pričanje, da se bodo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italijo še nadalje vsestransko razvijali v interesu narodov obeh držav, utrditve miru in konstruktivnega med. narodnega sodelovanja. Jugoslovanska javnost pozdravlja izvolitev Saragata, uglednega antifašističnega borca za predsednika italijanske republike. »Jugoslavija,« piše nocojšnja »Borba«, «lahko s svoje strani samo pozdravi to izvolitev, ker je bil v javnosti Saragat znan kot realistični politik in državnik, agilen pobudnik miru in konstruktivnega mednarodnega sodelovanja.« Jugoslovanska javnost Je posebno ugodno sprejela izjavo, ki jo je nedavno dal Saragat v svojstvu zunanjega ministra Italije, da smatra kot prvenstveno nalogo zunanje politike Italije vzpostavitev najboljših odnosov s sosednimi državami' in pri tem na prvem mestu omenil Jugoslavijo. Izvolitev Saragata za predsednika republike, je po mne- nju «Borbe», že od samega začetka bila logična in neizbežna. »Borba«, ugotavlja, da je izvolitev ponovno potrdila, na zelo prepričljiv način, da se v Italiji ne more več odločati o nobenem važnem vprašanju brez soglasja in sodelovanja najnaprednejših sil. »Borba« sodi, da ima izvolitev Saragata na najvišji položaj v prijateljski Italiji lahko pozitiven vpliv tudi na nadaljnji razvoj dobrih sosednih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. B. B. Kulturni sliki med Italijo in SFRJ BEOGRAD, 29. (ANSA) — Komisija za kulturne stike z inozemstvom je danes proučila razvoj kulturnega sodelovanja z 1-talijo, Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo. V komisiji so med drugim poudarili, da so Številne umetniške skupine v tesnih stikih s podobnimi skupinami v Italiji. Zagrebško narodno gledališče je priredilo več predstav v Italiji, nato pa so nekatere italijanske skupine, v prvi vrsti mOrchestrn Eiorentina di Musiča Antiča«, gostoval« v Jugoslaviji. Na Zasedanju komisije so sporočili, da so v teku pogajanja med Druitvom hrvatskih književnikov in Sindikatom italijanskih pisateljev, da bi določili skupne nagrade za poman, razpravo in pesem. Nagrade hi podelili v Zu-grebu in v nekaterih mpsti/i se-verne Italije. Nagraj-na dela pa hi objavili istočasno v Italiji in v Jugoslaviji. derne demokracije. »Svoboda in demokracija ne živita le od pravilnega ravnotežja med gospodarskimi, socialnimi in političnimi činitelji, ampak ju razsvetljuje kultura, umetnost in znanost Prav zaradi obsega, ki ga tehnološka revolucija daje naši skupnosti, je kulturna dejavnost vedno bolj potrebna gospodarskemu in socialnemu razvoju modernega sveta«. Ob burnem ploskanju parlamenta je Saragat poudaril protifašistično rojstvo italijanske republike, k: pomen, za Italijo nien drugi preporod, ki mora dobiti ustrezno me-isto v sistemu italijanskega šolstva. Potem ko je naslovil nekaj pozdravnih besed italijanskim oboroženim silam in poudaril samostojnost sodstva, je predsednik Safagat zaključil: «Moj ginjen pozdrav gre delavcem, kmetom, nameščencem, tehnikom, svobodnim poklicnim delavcem, kulturnim in znanstvenim delavcem, skratka: vsem delavcem. To so aktivne sile dežele, protagonisti narodnega življenja. V njihovem vsakodnevnem delu se gradi današnja stvarnost in se pripravlja jutrišnja stvarnost. Politično, gospodarsko in socialno življenje dobiva od njih svojo hrano, demokracija pa svojo veljavnost in svojo moč; od demokracije pa imajo delavci pravico dobiti odgovor na svoja vprašanja. «Gospodje senatorji, gospodje poslanci! «Z najvišjo funkcijo države ste mi zaupali hkrati varstvo najvišjih vrednot domovine. Ginjen, toda s trdno voljo bom opravljal mandat, ki ste mi ga poverili. Vem, da morem računati z vašim nasvetom; vem, da mi bo ljudstvo pomagalo £ svojim zaupanjem v demokratične institucije; vem, da bo prihodnost videla nenehen napredek dežele. S pomočjo božje previdnosti se bom ves žrtvoval, da bi pripomogel k socialnemu napredku, h krepitvi demokracije ln k utrditvi miru. živela Italija!«. Predsednik republike Saragat je prejel tudi danes številne pozdravne brzojavke vidnejših osebnosti raznih združenj in organizacij, pa tudi preprostih ljudi. Protest Pekinga proti podmornicam ZDA PEKING, 29. — Kitajska vlada je objavila izjavo, v kateri protestira proti pošiljanju ameriških podmornic s «Polarisi» v terito- rialne vode azijskih držav. Izjava poudarja, da gre za vojaške provokacijo ameriškega imperializma proti kitajskemu ljudstvu in ljudstvu drugih držav zahodnega Pacifika, kakor tudi za sramotno jedrsko izsiljevanje ter atomsko grožnjo. Izjava poudarja: «Jedrska izsiljevanja in grožnja take vrste ne morejo zastrašiti nobenega revolucionarnega ljudstva, ki se upira ameriški imperialistični agresiji... Narodi sveta so vedno bolj prepričani, da je atomska bomba «tiger iz papirja, ki se ga ni treba bati in so prav tako prepričani, da pripada prihodnost človeštva ljudstvu. Poskus ameriškega imperializma, obnoviti svoje tiransko kraljestvo, je znamenje njegovega bližnjega konca.« Modernizacija železnic v SFRJ Posojilo Mednarodne banke BEOGRAD, 29. — V jugoslovanski investicijski banki je bila danes podpisana pogodba o modernizaciji jugoslovanskih železnic. Za ‘finansiranje modernizacije je sodelovala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki je dala Jugoslovanski investicijski banki posojilo 70 milijonov dolarjev, to je 40 odst. od skupnega proračunskega zneska potrebnega za modernizacijo železnic. Predvideva se namreč, da bo za ta dela potrebno do konca leta 1958 vložiti 128 milijard dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena za elektrifikacijo 1568 kilometrov prog, in sicer Jesenice-Ljub-ljana-Beograd-Skooje, zatem Karlo vac-Zagreb, Vrhpolje-Sarajevo, zatem za instaliranje najmodernejših signalnih in telekomunikacijskih naprav na glavnih progah in za izgradnjo avtomatičnega sistema za reguliranje prometa. Poleg tega bodo zgrajeni novi železniški vozli v Zagrebu, Ljubljani in Skopju, modernizirani pa v Nišu in Doboju. Z modernizacijo železnic bodo odstraniena ozka grla na progah, povečana bo varnost in točnpst prometa ter hitrost vlakov. Računa se, da bodo po modernizaciji tovorni vlaki vozili lahko s hitrostjo 80 km, pospešeni tovorni vlaki 100 km na uro, potniški in ekspresni vlaki s hitrostjo 140 km na uro. Predsednik Saragat čita svojo prvo poslanico Čestitke iz inozemstva in komentarji «Le Monde* poudarja Saragatov osebni uspeh in dodaja: «Kdo bi mu očital, da je to zmago spretno pripravljal* - «Pravda» poudarja Saragatovo antifašistično preteklost Novi predsednik republike Saragat je prejel včeraj brzojavne čestitke skoraj vseh poglavarjev držav in predsednikov v(ad v svetu. Francoski predsednik de Gaulle poudarja v brzojavki željo, da bi Italija dosegla pod Saragatovim predsedstvom blaginjo in napredek. Podobno se izražajo tudi alžirski predsednik Ben Bela, predsednik Švice Von Moos, belgijski kralj, tunizijski predsednik Burgiba, zahodnonemški predsednik Luebke ter predsednik socialdemokratske stranke Brandt, predsednik izvršne komisije skupnega tržišča Hallstein, belgijski zunanji minister Spaak, angleški zunanji minister Walker, kancler Er-hgrd, ar&ČHIihsKr iffljaaii minister Orus in ariijfi.-—' Kot predvčerajšnjim, je tudi Včeraj svetovni tisk posvetil Saragatovi izvolitvi številne članke in komentarje. Lahko se reče, da med njimi ni neugodnih komentarjev, ravno nasprotno, ves svetovni tisk poudarja zadovoljstvo, ker je bil izvoljen za poglavarja italijanske republike preudaren in demokratičen državnik. «New York Herald Tribune« piše med drugim, da je bila Saragatova Izvolitev ((verjetno hud udarec udarec za demokristjane, vendar pa je rezultat volitev v celoti ugoden«. Francoski «Le Monde« pa je posvetil Saragatovi izvolitvi kar tri član- ke. V enem izmed njih se že. v naslovu poudarja, da je Saragat dedič Leona Bluma, kateremu Je »podoben po kulturi«. List poudarja, da gre za Saragatovo osebno zmago m «kdo bi mu mogel očitati, da jo je želel in in da jo je tako spretno pripravljal«. Londonski «Times» piše, da so italijanski parlamentarci izvolili svojega »najboljšega človeka«, »čudovitega patriota, Evropejca, ki ima dober čut in pogum«. Ko list piše o poteku volitev, poudarja, da je le vemu centru od začetka do konca volitev primanjkovalo strnjenosti in odgovornosti: njegovi laični in klerikalni pristaši so se zopersta-. Vili drug .drugemu, medtem ko sta. pokazali najboljši vzgled discipline obe skrajni krili-italijanske politične pozornices. Neodvisni zahodnonemški ’ «Koel-ner Stadt Adzeiger«, piše med drugim: »Dejstvo, da poglavar italijanske države ni več demokristjan, temveč socialdemokrat, človek 'levice, ni katastrofa. Lahko se upa. da bo bonska vlada sprpjela to vest vsaj tako vljudno kot Je sprejela novico o laburistični zmagi v Angliji«. Saragatovo izvolitev, komentira tudi tisk vzhodnih držav. Moskovska »Pravda« poudarja, da je ta izvolitev dokazala, da «v Italiji velike odločitve niso možne brez komuni" ptov in dokazale popoln poraz des- ni,.............................................iillHimilliiimiimillliMlliilmilllliiiliiiiiillli...................... Slabo vreme v Italiji in v vsej Evropi Reki Tibera in Nera sta poplavili obširna zemljišča - Deževje in snežni zameti v Franciji in Angliji - Najnižja temperatura v Kanadi: 55,5 stopinje pod ničlo RIM, 29. — Iz skoraj vse države poročajo tudi danes o slabem vremenu in poplavah, v Cortina d’Am-pezzo je padlo 70 centimetrov snega. Danes je snežilo tudi v Padovi. Poročajo, da je reka Nera narasla za dva metra. Narasla je tudi Tibera, ki je poplavila številna polja zlasti blizu Orvieta-. številni plazovi so se pojavili v južni Umbriji, tako da je na nekaterih cestah promet prekinjen. Za čiščenje cest so zaposlili mnogo delavcev. Slabo vreme je povzročilo tudi številne avtomobilske nesreče. Prekinjena je bila železniška proga med Florenco in Rimom. Slabo vreme vlada nad vso neapeljsko pokrajino. Pod snegom so vsi Apenini. Snežni plašč je ponekod dosegel 90 centimetrov. V Genovo so morali usmeriti potniška letala —zaradi megle v Mi lanu in Turinu — ki so prišla iz Nizze, Prage, Pariza in Rima. Slabo vreme je bilo tudi v pokrajini Pištola, kjer je povzročilo poplave. V večernih urah je bilo sporočeno, da je Umbrijo ponovno zajelo slabo vreme. Nastala je sicer odjuga in temperatura se je trenutno dvignila, toda prišlo je do novih poplav reke Tibere, ki je poplavila okrog 10.000 hektarov, številni kmetje so zapustili ogrožene domove; poginilo je več glav živine, škoda je velika zlasti na področju Fo-ligna in Trevisa. Veliko škodo je povzročila tudi narasla reka Nera. Na področju Macerate, Je bilo blokiranih 120 oseb zaradi snežnega neurja, ki jih je za dva dni popolnoma izoliralo Rešila jih Je šele posebna ekspedicija. Do poplav je prišlo tudi na področju Salerna. V samem mestu je bilo poplavljenih več trgovin in pritličnih stanovanj. Po nocojšnjih vesteh je deževalo neprenehoma ves dan tudi v Neaplju. V nekaterih primerih so morali posredovati gasilci zlasti v starih hišah. O slabem vremenu poročajo iz Francije, Anglije in lz nekaterih drugih držav. Slabo vreme in sneg ovirata železniški in cestni promet v vsej Franciji. • Vlak Iz Rima je prispel v Pariz s štiriurno zamudo. Na cestah je bilo zaradi poledice mnogo hudih avtomobilskih nesreč. Najnižja temperatura je bila v okraju Jura, kjer je živo srebro padlo 17 stopinj pod ničlo, sicer pa so ugotovili najnižje temperature v Normandiji in v Orleansu (17 do 21 stopinj pod ničlo), medtem ko je bilo v vzhodni Franciji nekoliko topleje (7 o 8 stopinj pod ničlo). Padec temperature so povzročili severni vetrovi, ki pa so pozneje popustili, toda predvidevanja za prihodnje dni niso optimistična. V Angliji so danes neprehodne številne ceste, potem ko je dva dni neprestano snežilo. Štiri osebe so zmrznile. Najbolj prizadeta so področja ob atlantski obali. Številne vasi so brez elektrike. Mnogo avtomobilov je ostalo na zasneženih cestah, neki vlak je iztiril toda brez smrtnih žrtev. Življenje sta izgubila dva škotska študenta, ki ju je zasul plaz, tako da so šele po enem dnevu našli njuni trupli. Tretji študent, ki ga je zasul plaz, pa je ostal živ. Tudi danes je vladalo v vsej Angliji slabo vreme. Iz Avstrije poročajo, da je temperatura padla 7 stopinj pod ničlo. Sneg in megla prevladujeta tudi na Nizozemskem. Tudi vsa Švica je pod snegom. Na severnem Švedskem znaša temperatura 21 stopinj pod ničlo. Najnižja temperatura pa je 34 stopinj pod ničlo. O slabem vremenu poročajo tudi iz ZDA zlasti iz Oregona, kjer neprestano dežuje in sneži. V Kaliforniji je slabo vreme paraliziralo skoro vso, gospodarsko aktivnost. Najnižjo temperaturo *pa so u-gotovili v Dawson Cityju v Kanadi, 650 kilometrov južno od severnega povratnika, in sicer 55.5 stopinje pod ničlo. Tako nizke temperature niso zabeležili že od leta 1917. O hudem deževju poročajo tudi iz Bolivije, o ciklonih pa iz Argentine. Slavka železničarjev v ZDA WASHINGTON, 29. — Strojniki ir. kurjači železniške družbe «Sout hern Railways», ki je lastnica železnic v štirinajstih državah, so začeli danes stavkati. Stavkajoči zahteva jo povišanje plač. Stavkajo pa tudi zato, da bi protestirali proti odstranitvi kurjačev z lokomotiv. Razgovor Johnson -Rusk NE\Y YORK, 29. — Na svolem ranchu v Texasu se je predsednik Johnson sestal z državnim tajnikom Ruskom. Razgovarjala sta se o 15 ali 20 novih veleposlanikih ZDA predvsem v Avstraliji, Indoneziji, na Irkem, Nizozemskem, v Jemenu, Bolgariji in morda tudi v Rimu. Pri tem se ugotavlja, da veleposlaniki ZDA v Parizu. Londonu in Bonnu ne bodo premeščeni. Rusk in Johnson sta govorila tudi o proračunu zunanjega ministrstva." Izdatki raznih departmajev, naj bi po proračunu za prihodnje leto znašali 108 milijard dolarjev, kar Je po Johnsonovem mnenju najmanj za osem milijard preveč. Danes volitve v Nigeriji LAGOS (Nigerija), 29. — Jutri bodo prve volitve v Nigeriji, odkar je postala neodvisna. Predsed- nik vlade in načelnika vojske ter-policije So določili »resne ukrepe za zajamčenje normalnega poteka volite-'”). Nekatere ' politične skupine namreč nasprotujejo volitvam jn poudarjajo, da še ni zanje zadostnih pogojev, ki bi jamčili, da bodo volitve demokratične zlasti spričo stanja v severni pokrajini. Toda predsednik republike in pred. sednik vlade sta nocoj sporočila, da volitve ne bodo odložene. Zato Je opozicijska stranka UPGA — »Napredna enotna zveza« — sklenila, da bo volitve bojkotirala. Jutri bi morali izvoliti nov zyez-ni parlament, ki šteje 312 poslan- CGV. , PEKING, 29. — Radio Patet Lao je sporočil, da so oborožene sile Neo Lao Kaksat sestrelile štiri reakcijska letala in dve letali «7-28», poškodovale pa še drugih osem letal ameriške proizvodnje, ki Jih uporabljajo laoške desničarske čete. nega krila KD. ki je politično' oslabljeno«. List piše nato, da se je Saragat po izvolitvi uradno obrnil na vse protifašistične stranke in zaprosil na njihovo podporo. «Izvestja» pa pišejo — poleg podobnih ugotovitev — da Je bil Saragat «vedno pristen antifašist«, da Je emigrlral leta 1926 In da se je lahko vrnil v Italijo šele leta 1943 ter da so ga leta 1944 Nemci aretirali. Poljski tisk objavlja življenjepis novega predsednika ter poudarja zlasti Saragatovo antifašistično borbo. Waiter Ulbricht, predsednik državnega sveta Vzhodne NemS^je je poslal Saragatu brzojavno čestitko s, željami, da bi italijansko ljudstvo doseglo blaginjo, ohranilo mir ln mednarodno razumevanje. Tudi češkoslovaški tisk poudarja antifašistično preteklost novega predsednika. Poznem so poslali brzojavne čestitke še; maroški kralj Hasan, predsednik Madagaskarja, predsednik danske vlade in danski zunanji minister, predsednik indijske republike Rada Krišnan, predsednik ZAR Naser in drugi. PREDLOG TOŽILCA Dosmrtno ječo za vojna zločinca FRANKFURT, 29. - Na današnji sodni razpravi proti bivšima esesov-cema in sodelavcema Adolfa Eich-roanna — Hermanu .Krumeyu in Otu Humscheju — je državni tožilec zahteval dosmrtno ječo za oba. Krumey in Humsche sta obtožena, d p sta sodelovala pri pokolu 32.000 madžarskih Židov, ki so bili deportirani v Aushwitzu. Razprava se je začela pred osmimi meseci. Poplave v Oregonu in Kaliforniji (ZDA). — Poplavljeno področje v Oregonu Streljanje na meji med Izraelom in Sirijo JERUZALEM, 29. — Predstavnik izraelske vlade je danes zjutraj sporočil, da so sirski vojaki streljali proti nekemu kibucu jugovzhodno od Galilejskega jezera z majhnimi topovi in s težkimi strojnicami.! Ižraelski vojaki! so odgovorili s streljanjem. Pozneje je predstavnik izraelske vojske povedal, da je streljanje prenehalo in’ da je opazovalcem OZN u-spelo vzpostaviti mir po dveh u-rah in pol. Isti predstavnik je poudaril, da Izraelci niso imeli izgub. Nove članke Varnostnega sveta OZN NEW YORK, 29. - Generalna skupščina OZN je danes izvolila Malezijo Nizozemsko m Urugvaj za nestalne člane varnostnega sveta namesto CSSR, Norveške m Brazilije. Malezija je izvoljena do konca leta 1965, Nizozemska ip U-rugvaj pa do konca 1066. Predsednik skupščine je izjavil, da se bo moral je posvetovati glede kandidature Malija in Jordanije za sedež, ki ga ima sedaj Maroko. Pred Kompromisom v Južnem Vietnamu SAJGON, 29. — V ameriških ki gih je vladal danes zjutraj določi optimizem glede rešitve sedan krize. Poudarjajo pa. da bo potre no počakati še nekaj dni, da bi v jaki in civilisti dosegli koraprom Mladi generali, ki so 20. t.m. iz\ šili udar, so baje pripravljeni p: stati na rešitev, ki jo predlaga predsednik vlade in predsednik i publike. Njun predlog vsebuje pi ureditev vlade in obnovitev «vis kega sveta«, kakor tudi obnoviti najvišjih oficirskih kadrov vojsk WIESBADEN (Zahodna Nemi Ja), 29. — Znani nemški pisate Bernard von Brentano je umrl d nes v Wiesbadenu v starosti 63 le Kot Je znano, je njegov brat Heti rich von Brentano, bivši zunan minister, umrl pred enim mesece: ln pol. Vreme včeraj: najvišja temperatur ra 10, najnižja 5,2, ob 19 uri 6.8; vlaga 89 odst,, zračni tlak 1010, narašča, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10.6 stopinje, padavine 3.8 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 30. decembra Evgen Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 19,29. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 4.32 in zatone ob 14.11 Jutri, ČETRTEK, 31. decembra SilYSSter 4. IN 5. JANUARJA NI POUKA Čestitke SKGZ G. Saragatu novemu predsedniku republike V večini uradov so včeraj okrasili okna z lučkami ■ Veliko zanimanje prebivalstva za predsednikovo poslanico Izjava PSI in sestanek pokrajinskega vodstva PSDI predsedstvo republike in ostra bor-1 njo trupa te ladje. Do tega je pri-ba daje še večji ugled uveljavitvi mani b-r»f čoct nnoooo«.. ~~ ~ bivšega zunanjega ministra, saj so zanj glasovali vsi antifašisti in resnični demokratje Ob tej priliki, je dejal Pierandrei, ((socialdemokrati ne pozabljajo plemenitega dejanja tovariša Nennija, ki je dal s tem še en prispevek k ustvaritvi velike socialistične stranke, za kar se je vedno zavzemal Giuseppe Saragat«. Na koncu sestanka so se zmenili o sporedu manifestacij, s katerimi bodo proslavili izvolitev Saragata. Dograditev trupa ladje «1889» dograditvijo premca ladje «1889», ki ima 23.725 ton in ki bo služila za razsuti tovor, so v ladje- Ob Izvolitvi predsednika republike Je dala SKGZ naslednjo izjavo: (Slovenska kulturno gospodarska zveza toplo pozdravlja izvolitev poslanca Giuseppa Saragata za predsednika italijanske republike, saj je bil na najvišjo dolžnost v državi izvoljen dosleden antifašist, pripadnik odporniškega gibanja. Ta izvolitev, do katere je prišlo ob koaliciji vseh naprednih sil italijanskega parlamenta, pomeni tudi nadaljnji korak k utrjevanju demokratičnega napredka v Italiji. V tem novem vzdušju pa Slovenci, ki živimo v Italiji, upravičeno pričakujemo, da se bodo pospešneje in odločneje reševala vprašanja, ki nas še vedno tarejo«. Včeraj so številni predstavniki oblasti ter raznih organizacij naše dežele čestitali novemu predsedniku republike. Tako sta poslali telegrame predsednik videmske pokrajine, videmski in tržiškl župan. Telegram je poslala tudi notranja komisija delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic. V večini uradov so včeraj prenehali z delom že opoldne v zvezi z izvolitvijo, razobesili so zastave in okrasili okna z lučkami, številni prebivalci pa so prisostvovali svečanosti prisege in čitanju predsednikove poslanice pred radijskimi in televizijskimi sprejemniki. Tržaški šolski skrbnik je v skladu z navodili ministra za javno vzgojo Guija odredil, da bosta 4. in 5. januarja šole prosta dneva v zvezi z izvolitvijo predsednika republike. • * * Tiskovni urad PSI sporoča, da je pokrajinsko vodstvo izreklo veliko zadoščenje ob izvolitvi Giuseppa Saragata za predsednika republike. Izvolitev pomeni važen uspeh sil italijanske levice in še posebno PSI, ki je že od vsega začetka predlagala to kandidaturo ter jo dosledno in odločno podpiral proti kandidaturam «zmernih» in nazadnjaških sil. Z izvolitvijo Saragata za predsednika se bo nova politična usmeritev v državi le še bolj utrdila. Prvič v zgodovini Italije je zavzel to visoko mesto politik, ki izhaja iz socialističnih vrst. To je gotovo jamstvo za uramičenje demokratičnih in naprednih vrednot, ki so potrjene v republiški ustavi, katera se je porodila iz antifašističnega odporniškega gibanja. * * * Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSDI skupno z vodstvi sekcij. Pokrajinski tajnik Pierandrei je na kratko orisal politično dogajanje, ki je privedlo Saragata na aililllliminiiiiiiiillllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllliiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiii šlo manj kot šest mesecev po položitvi prvega dela gredlja. Ta ladja je prva izmed štirih ladij iste tona-že za razsuti tovor. Drugo tako ladjo, ki nosi številko 1890. so položili na kobilico 18. oktobra. Ladja le dolga 190,46 m, široka 22,8 m in visoka 14 m. Prevažala bo lahko 22.100 žita ali razsutih rud. Seznam tržaških davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1965 Popravila ceste med Borštom in Hrvati Pred dnevi so na deželnem skrbništvu javnih del pri vladnem komisariatu oddali na zasebni dražbi ureditev in popravilo ceste na predelu Boršt-Hrvati v miljski občini, za kar bodo potrošili 9.850.000 lir Dela bo opravilo podjetje Jožef Mi- Nadaljujemo z objavo seznamov davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1965 v tržaški občini: Antonio Stauber, trg., 6.500.000; Elda Melzi vd. Segre, zasebnica, 6 mil. 300.000; Filippo Artelli, izvedenec, 6.200.000; Ernesto Audoly, uradnik, 6.200.000; Carlo Leonesi, bančni uradnik, 6.200.000; Armando Cian-fre.trg., 6.000.000; Ermanno Ierich, šped., 6.000.000: Carlo Martinoli, brodar, 6.000.000; Rostirola, gradi), podj., 6.000.000; Osiride Brovedani, zast., 6 000.000; Emili Muratti vd. Brunner, 6.000.000; Ermes Pitassi, trg., 5.850 000; Paolo Gerolimich, urad., 5.630.000; Dario Dorio, industrialec, 5.600.000: Giovanni Zam-bler, inž., 5 600.000; Giannantonio Chiesa, industr., 5.393.500; Mameii Castiglioni, trg., 5 500.000; Ferruc-cie Miotto. 5.500.000; Carlo Seriani, gradb. podj., 5.500.000: Matteo Giu-gia, urad.. 5.490.100; Salvatore Cir-rincione, urad., 5.487.600; Primo Ro-vis, trg., 5.450.000: Tulilo Leonori, trg., 5.300.000; Renato Sessi, trg., 5.250.000; Armando Cortini. urad, 5.245.400; Claudio Mitri, kemik, 5 mil. 235.000; Ettore Schvagel, gradb podj., 5.200.000; Marceilo Sessi, trg., 5.200.000; Giannino Parisi, prokurator, 5.100.000; Alfredo Nicolini, zav. urad., 5.050.000; Ettore Caval-cante Catolla, 5.022.000; Guido Cul- delnici Sv. Marka dokončali grad-1 lič iz Trsta. .................................. ..................... IZNAJDLJIVOST MOŽAKA BREZ STREHE Ukradeni avto je služil veseljaku nekaj dni za hotel Včeraj so ga na sodišču kot starega znanca obsodili na 18 mesecev zapora, ker niso verjeli njegovim trditvam Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Amodeo) se je moral zagovarjati 33-letni Giovanni Feruglio, rojen v Vidmu, a stanujoč v našem mestu. Svoj čas je živel v Ul. F. Severo 55, toda ko se je nekega dne vrnil iz zapora, ga je baje gospodinja spodila iz hiše in tako je postal brezdomec. Obtožnica je dolžila Feruglia številnih prekrškov: da je ukradel neki avto, da ga je upravljal brez vozniškega dovoljenja, da je bil pri vožnji vinjen in končno, da je prekršil predpise, ki zadevajo pijanost na javnih krajih. Feruglio je že star znanec policijo in sodnijskih dvoran ter so mu zato sodniki naložili tudi strožjo kazen. Obtoženec se je sicer skušal izgovarjati, da avta ni ukradel on, temveč neki neznanec, a sodniki mu niso verjeli. O dogodkih, ki so Feruglia pripeljali sedaj pred sodnike, obstajata dve verziji: eno je podal on, a dru- IZ KOPRSKEGA OKRAJA Široka decentralizacija v upravni dejavnosti Priprave za obdarovanje otrok Načelo, naj bo občina-komuna središče vsega dogajanja, se močno uveljavlja tudi na Primorskem. Okrajna skupščina je na predvčerajšnjem zasedanju v Kopru spet sprejela več pomembnih, priporočil o prenosu pristojnosti navzdol, hkrati pa tudi priporočila o zmanjšanju upravnega aparata okrajne skupščine. Z novim letom bodo na primer ukinili okrajni zavod za planiranje, takoj zatem še okrajni zavod za statistiko, navzdol bodo prenesli sklade za ceste, za štipendije in še nekatere sklade. Nadalje bo občinam prepuščeno finansiranje skoraj vseh šolskih in zdravstvenih ustanov in raznih drugih služb. V ta namen bodo decentralizirali tudi sredstva. Deset primorskih komun bo prejelo od okraja okrog pol milijarde dinarjev. Več sredstev pa bodo dobile komune tudi na o-snovi novega zakona o finansiranju družbeno političnih skupnosti Z novim letom bo okraju ostala pravzaprav samo še skrb za razne analitične oddelke in posamezne inšpekcijske službe. O-krajna skupščina bo torej samo še organ koordinacije med posameznimi občinami in strokovni pomočnik določenim področjem. Upravni aparat okrajne skupščine se bo na podlagi te reorganizacije zmanjšal za nad 50 odstotkov. Pri prenosu navzdol pa bo seveda potrebno precej dela, saj bo treba določiti najrealnejše kriterije za partecipacijo posameznih komun glede finansiranja posameznih ustanov in služb, nadalje pa bo treba primerno razporediti kadre itd. • * • Slabo vreme je zajelo pretekle dni tudi vso Primorsko. Ekipe cestnega podjetja Koper so bile v stalni pripravljenosti in z naglimi posegi jim je uspelo, da se je promet kljub močnim snežnim metežem normalno razvijal. Snežilo je, vendar niso prometa nikjer prekinili, niti tovornega r.iti osebnega. Glavna cesta Trst-Ljubljana je bila splužena in na vseh nevarnejših odsekih posuta s peskom. Res pa je, da se lahko v tem letnem času položaj spremeni v nekaj urah. Zato so odgovorni faktorji priporočili vsem voznikom uporabo zimskih gum, oziroma verig. V nekaterih primorskih krajih je močno padla temperatura. V Postojni so v ponedeljek zabeležili minus 4, na Kozini minus dve in v Sežani 0 stopinj. * * » Po vsej Primorski se pripravljajo na praznovanje dedka Mraza — to je tradicionalne obdaritve otrok ob Novem letu. V posa meznih krajih na Goriškem in rali sprevode dedka Mraza, notranje prireditve pa pripravljajo v številnih tovarnah in ustanovah. V okviru prireditev za otroke je pripravil koprski Oder mladih igro «Srce igrač«, goriško gledališče pa igro *Klovn in njegov cirkus«. • • * Pri koprski založbi Lipa sta izšli dve novi pesniški zbirki »Ujeti ocean« Toneta Pavčka in »Najina oaza« Cirila Zlobca. Knjigi je odlično opremil Jože Brumen lllllllltilttllMIMIIII.IIinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Aretacija znanega desničarja Fabbrija Tržaški radio je sinoči poročal, da so karabinjerji včeraj zjutraj s sodelovanjem agentov političnega oddelka kvesture prijeli 24-le* nega bombnega atentatorja Uga Fabbrija, ki je bil obsojen pred leti zaradi bombnega atentata na stanovanie profesorja Carla Schiffrerja. Kot je znano, je Ugo Fab-bri pripadal skupini atentatorjev ter bil njih vodja. Skupina desničarskih elementov je tedaj izvršila več bombnih atentatov v našem mestu. U«o Fabbri je po prestani kazni služil vojaški rok na Siciliji. Bil je v Catanii, kjer je letošnje pomladi prišlo do več bombnih a-tentatov. V Catanii so policijske oblasti preišnijo noč aretirale več članov nekega združenja padalcev ki so pripravili in izvedli atentate. Na zaslišanju so aretiranci o-menili ime Uga Fabbrija, ki jim je preskrbel razstrelivo v času, ko je služil voiaški rok. Ker je bil Fabbri vpleten v to zadevo, so ga tukaišnji karabinjerji včeraj zjutraj prijeli in ga odvedli na zaslišanje. Pri zaslišanih sodeluiejo tudi agenti političnega oddelka. Nesreča gasilca Sinoči se je med opravljanjem službe ponesrečil 44-letni gasilec Bruno Padovan iz Ul- Tor San Piero 12. Ko je stopal po stopničkah ladje »Panagiotis«, zasidrane v starem pristanišču, se je nerodno spotaknil in padel. Pri padcu si je Padovan verjetno zlomil desni gleženj. Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom gasilcev, se bo moral zdraviti 40 dni. Avto jo je povozil Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 76-letno gospodinjo Antonio Obat vd. Cecchini iz I-strske ulice 121, ki je malo prej na Koprskem bodo tudi organizi- postala žrtev prometne nesreče go lastnik, oziroma lastnica avtomobila, ki je bil ukraden. Toda opišimo najprej dogodke, ki so se odigrali ob priliki aretacije obtoženca. Bilo je že v poznih urah 7. novembra letos, ko sta po Trgu Stare mitnice šla 38-letna Laura Montonesi iz Ul. Lorenzetti 54 in njen mož Eugenio Boncompagno, star 50 let. ženska je lastnica avta fiat 1200 TS 38395, katerega so ji neznanci (vsaj tako se je zdelo takrat) ukradli med 1. in 10. uro 2. novembra v bližini domače hiše, potem ko se je pozno ponoči vrnila domov. Montonesijeva je takoj prijavila tatvino karabinjerjem v Istrski ulici, Pripomnila je še, da so ji skQj>aj ž'vožilom ukradli tudi dva potna lista in dve prepustnici (vsi ti dokumenti so se glasili na njeno ime in na ime njenega moža), prometno knjižico, potrdilo o zavarovanju avta proti nesrečam, tatvini in požaru ter dva para očal. Skupna vrednost ukradenega avtomobila in raznih predmetov je baje znašala okoli 750.000 lir. Toda povrnimo se na Trg Stare mitnice. Ko sta z možem šla mimo bencinske črpalke, je ženska opazila svoj avto. O tem je opozorila moža, ki se je takoj približal vozilu. V svoje veliko začudenje je videl, da v avtu spi neki moški. Odprl je vrata ter zgrabil neznanca za roko. Pri tem je začel vpiti na ves glas: ((Primite tatu«. Okoli vozila se je nabralo precej ljudi in eden izmed njih, Salvino Della Pie-tra, je ponudil Boncompagnu svojo pomoč. Zgrabila sta neznanca (šlo Je prav za Feruglia) ter ga spravila v Della Pietrov avto in odpeljala proti kvesturi. V Ul. del Teatro romano pa jima je zlikovec ušel iz rok. Stekel je po Starem trgu, po Ul. del Ponte in zavil potem v Ul. delle Beccherie. Tik za petami pa mu Je bil Della Pietra. Nenadoma se Je Feruglio spodtaknil ter padel na tla. Pri tem se je baje tudi pobil po nosu. Moški pa je hitro vstal ter močno brcnil Della Pietrp v spodnji del trebuha. Vse to pa mu ni pomagalo, kajti takoj so ga zgrabili in odpeljali na kvesturo. Ko se je streznil, so ga zaslišali. Feruglio je izjavil, da je 3. novembra popoldne šel po Ulici D’Alviano. Ko je prišel v bližino križišča z Industrijsko ulico, je slišal dva moška, ki sta se baje pogovarjala o nekem zapuščenem avtomobilu, ki je bil v bližini. O-pazil je tudi, da je bilo levo stransko okence pri šoferjevem sedežu vlomljeno. V tistem trenutku se ni zanimal za vozilo. Sel je k Sv. Jakobu, kjer se je zadržal po raznih gostilnah kaki dve uri. Po tem pa se je vrnil do avta, ga odprl, prižgal motor ter se odpeljal v neko bližnjo ulico. Ker je bil brez strehe, je prenočil v avtu. Naslednji dan je odšel po svojih opravkih ter se vrnil šele ponoči. Vse naslednje noči je tako prespal v avtomobilu. 7. novembra zvečer pa se je usedel v avto ter se odpeljal k Sv. Jakobu in potem dalje po raznih mestnih ulicah. Pogosto se je u-stavljal pri gostilnah ter spil precejšnje število poličev vina. Na kraju je bil popolnoma vinjen ter se je zato ustavil pri črpalki na Trgu stare mitnice, kjer ga je zasačila lastnica avtomobila. Obtoženec je odločno zanikal, da bi se polastil potnih listov (medtem so ugotovili, da ostali predmeti niso bili ukradeni). Njegova verzija ni prepričala sodnikov. Spričo tega je javni tožilec zahteval, naj ga sodniki spoznajo za krivega ter naj ga obsodijo na 4 leta in 6 mesecev zapora ter 150.000 lir globe zaradi tatvine, na 5 mesecev pripora in 20.000 lir denarne kazni zaradi upravljanja avta brez vozniškega dovoljenja, na 3 mesece pripora in 50.000 lir denarne kazni zaradi vožnje v pijanosti in končno na 9000 lir zaradi pijanosti. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora, na 60 tisoč lir globe, na 9 mesecev pripora ter na 90.000 lir denarne kazni. POPRAVEK V včerajšnji številki našega dnevnika smo poročali o smrtni nesreči, ki se je pripetila pri Skopem in pri kateri je izgubila življenje Emilija Kranjec por Muiina. Poročali smo na podlagi podatkov tiskovnega urada, da se je avtomobil prevrnil čez §kar-po v bližini nadvoza. Nesreča pa se je po natančnejših poročilih pripetila pred Skopim, kjer je Karel Mužina zavrl svoj avtomobil, da ne bi trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je oslepil z žarometi. Pri naglem zaviranju so se vrata nenadoma odprla in ne srečna Kranjčeva je padla iz avta ter z glavo udarila v kamen. Mužinov avto se pri tem ni prevrnil v škarpo, temveč je ostal na cestišču. Kap ga je zadela cembra pa bodo odprti samo do 12. ure. Uradi bodo spet normalno poslovali dne 4. januarja 1965. leta. lino, urad., 5.000.000; Giuseppe De 2. in 3. januarja 1965. leta, 31. de Dottori, upokojenec, 5.000.000; Ar-' rigo Polacco. zdravnik, 5.000.000; Maria Luisa Stock por. Melli, urad., 5.000.000; Mario Battaglieri, pom. oficir, 4.850.000: Guido Chermetz, gradb. podj., 4.800.000; Piero Mamo-lo. urad., 4.800 000; Ermanno Vez-zoni, urad,, 4.800.000; Attilio Zanet-ti, urad., 4.800.000; Livio Zaj, odv., 4.800.000; Ottone Zeller, urad., 4 mil. 750.000; Stefano Sare, trg., 4 mil. 700.000; Luciano Serri, garaža. 4.700.000; Firmino Kobec, avto-prev., 4.630.000; Ester Bastiani, profesor, 4.600.000; Ferruccio Buttiglio-ni, gradb. podj., 4.600.000; Pietro De Pivitello, urad., 4.600.000; Giovanni Scomersl, sodnik, 4.593.400; Attilio Trevisani. zdr„ 4.509.800; Francesco Alzetta, bar, 4.500.000; Giorgio Buda, urad., 4.500.000; Glau-co de Cortl, elektr., 4.532.000; Alfredo Dorni. urad., 4.500.000; Oscar Desoye, urad.. 4.400.000; Marceilo Crismani, gradb. podj., 4.300.000; Carlo Frandoli, industr., 4.300.000; Francesco Sare, 4.300.000; Antonio Vellat, urad., 4.300.000; Fabio Ara, urad., 4.200.000; Valerio Godina, trg. potnik, 4.200.000; Spartaco Lau-tieri, zastopnik, 4.200.000; Italo Padni, podjetnik, 4.200.000; Paoletti Carlo, zdr., 4.200.000; Vincenzo Paz-zano. inž., 4.200.000; Enrico Pecas-Marossi, mizar, 4.200.000; Corrado Pinotti, podj., 4.200.000; Mario Ben-ci, zdr., 4.165.800; Ezio Galante, notar, 4.136.900; Otto Filetti, urad., 4.100.000; Luigi Laboranti, meh. del., 4.100.000; Elio Belsasso, zdr., 4 mil.; Giovanni Frandoli, mizar, 4.000.000; Bruno Gallico, urad., 4.000.000, (Se nadaljuje) Od 1. do 3. januarja zaprti uradi gen. konzulata SFRJ Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo zaprti dne L, Gledališča VERDI Drevi ob 20.30 za red A za vsa mesta prva predstava komične opere Jacouesa Offenbacha «La Pericho-le», novost za Trst. Dirigiral bo Gianfranco Rivali, v glavnih vlogah pa nastopajo Edda Vincenzi (protagonistka), Carlo Franzini, Ugo Sava-rese, Otello Borgonovo, Federico Da-, via in drugi. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Zborovodja Giorgio Kjrscbner. koreografija Marta Egri. Zadnja predstava te opčVe ne bo 4., marveč S.' Januarja. Ostali ponovitvi pa bosta 2 in 3. januarja. TEATRO STABILE Danes počitek Od torka 5. januarja nove ponovitve Shakespearove komedije «Kar hočete*. Ko se je včeraj zjutraj okrog 11. ure vračal proti domu, je 66-letnega slugo v šoli v Ul. Frau sin Giorgia Predonzana v nepo sredni bližini šole zadela kap Nenadoma se je nesrečnik zgru dil na tla in bil na mestu mrtev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiimHHiiiinninnminiiniinnunuimummumm Nazionale 15.00 «La caduta dellTm-pero Romano« Technicolor. Sophia Loren, Alec Guinness, James Ma-son Arcobaleno 15.00 «Minesota Clay» — Technicolor. Cameron Mitchell. Excelsior 16.00: «Matrimonio all’ita. liana« Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «11 disco volante« Alberto Sordi, Monica Vitti, Eleono-ra Rossi Drago. Grattacielo 15.30 «11 Gran Lupo chia-ma» Technicolor. Gary Grant, Les-lie Caron, Trevor Hovvard. Alabarda 16.00 «1 due toreri« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio In-grassia. Filodrammatico 16.00 «1 due sedut-tori» Technicolor. Marlon Brando, David Niven, Shirley Jones. Aurora 16.30 «11 treno» Cristalio 16.30 «Non mahdarmi fiori» Technicolor. Rock Hudson, Doris Day. Capitol 14.00 17.50 21.50 «Cleopatra» Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Taylor. Garibaldi 16.00 «11 letto di spine« Technicolor. Richard Burton, Barbara Rush, Prepovedano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 19.00 21.45 «La signora e i suoi mariti«. Vittorio Veneto 16.15 ((Intrigo a Stoc-colma«. Moderno 16.00 «1 3 di Ashiya» Technicolor. Yull Brynner, Richard Widmark, Susy Parker. Astra 16.30 «P P P allegri masnadie- ri». Astoria 16.30 »Vento di terre lonta-ne» Robert Mitchum Sledi barvna risanka «Tom in Jerry». Abbazia 16.00 «La tigre dei 7 rnari« Technicolor. Anthony Steel, Gian-na Maria Canale. Ideale 16.00 «La leggenda delFarcie-re di fuoco« Technicolor. Burt Lan-caster. P D SLAVKO ŠKAMPERLE priredi TRADICIONALNO ■ SILVESTROVANJE NA STADIONU »Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Igfal bo prvovrstni orkester. — Bifč dobro založen. — Vstop z vabili. Rezerviranje miz danes 30. t. m. od 20. do 22. ure v društvenih prostorih. Isto-tajn dobite vabila. Telefon 96-548. ★ ☆ KJE BOMO SILVESTROVALI ☆ ★ HOTEL «TRIGLAV> - Koper pr.re- ja silvestrovanje v svojih obratih: HOTEL «TRIGLAV», HOTEL GIU-STERNA ln v RESTAVRACIJI Rl-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem ln silvestrsko večerjo 9000 din Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav. Koper, tel. 21650. Silvestrovanja z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki (hotel «Jadran» z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Podrobnejše informacije dobite v potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Clcerone 4, tel. 29243. Silvestrovanje v hotelu «LEV» Direkcija novega modernega hotela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program. Prijave sprejema potovalni urad »AURORA« v Trstu. Ul. Clcerone 4, tel. 29-243. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» — KOPER prlred) kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujem v vseh svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605 — RESTAVRACIJA vRIBA«, tel. 21181 — KAVARNA «LOZA», tel. 21198 In v gostilni «TAVERNA», tel. 21322 — Rezervacije sprejemamo v obratih. — Igrajo priznani orkestri — Priporočamo se za obisk. HOTEL TRIGLAV • SEŽANA pri- redi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela — Bogat silvestrski menu — Igra priljubljeni orkester. Restavracija «PRI R0ŽKI» DOBERDOB pripravlja bogato . silvestrsko večerjo. 2.500.— lir. Specialiteta na ražnju. Rezervacija telefon 73721. HOTEL «KRAS» REPENTABOR telefon 221.331. Velika silvestrovska večerja. Po večerji silvestrovska zabava. Potrebne so rezervacije. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METR0P0L» _ PIran- PORTOROŽ vabi na tradicionalno silvestrovanje v hotelu LUCIJA pri Portorožu in v vseh obratih v Piranu — Rezervacije v recepciji hotela SIDRO v Piranu, tel. 73314 --Trodnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni — Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu LUCIJA — Sobe in prostori za silvestrovanje ogrevani. Tel. 73235. GOSTINSKO PODJETJE « HOTEL JEZERO - BELLEVUE > - BOHINJ vas vabi na silvestrovanje, ki bo v hotelih JEZERO In BELLEVUE v Bohinju — Preskrbljeno je za bogato silvestrsko večerjo — V obeh hotelih bo igral zabavni orkester — Izvršite si pedčasne rezervacije. HOTEL KRAS • POSTOJNA prireja bogato silvestrovanje — Nujne so rezervacije, tel. 100. r. CASINO VILA ROSAL1A . OPATIJA PRIREDI veliko silvestrovanje V ceni za vstopnico (din 5000.—) je vključena konzumacija vseh narodnih pijač ln mrzlega bifeja po želji % PLES M PROGRAM (Roulette - Baccara) V GRAND HOTEL • LJUBLJANA vabi svoje cenjene goste na silvestrovanje — Rezervacije za restavracijo sprejema šef strežbe — Cena silvestrskega me-nuja din. 3 500 — Igral bo trio VI-TAL AHAČIČ. HOTEL MANTOVA - vrhnika prireja lepo- Silvestrovanje — Pridite, prijetno vam bo — Rezervacije so potrebne. Obiščite slovito restavracijo BELVEDERE nad Izolo. — Dnevno zabavna ln plesna glasba, še posebno vabimo na silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih In v hotelu ZORA v Izoli. — Rezervacija v recepcijah hotelov, tel. 71233 — 71141. Veliko silvestrovanje v hotelu SLON - LJUBLJANA v vseh prostorih kavarne, klubskih prostorih, v baru, v restavraciji in v kleti — Rezervacije sprejemajo: za resta- vracijo, klet in banketno dvorano JOŽE FAFLIK, od tl. do 13. ure ter od 19. do 21. ure — Cena silvestrskega menu ja din 5.000.—; za kavarno in klubske prostore pri blagajni v kavarni od 17. do 21. ure — Konzumacija z rezervacijo din 2.000.—; z« bar: EMIL JANKOVIČ od 22. do 24. ure — Konzumacija z rezervacijo din. 3.500,—. Za razpoloženje gostov ob koncu leta 1964 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program — Informacije po telefonu 20641 - 20645 Za trodnevni penzion s silvestrsko večerjo: soba z 1 posteljo ln tušem din 20.700 soba z 1 p. ln kopalnico din 21.700 soba z 2 posteljama dir 17.000 soba z 2 postelj, in kopal, din 19.200 JAMSKA RESTAVRACIJA - po. STOJNA priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih restavracije — Silvestrska večerja ln ples 3.500 din. Igral bo priznani orkester in peli bodo priznani pevci — Rezervacije v restavraciji, tel. 68. HOTEL ooooo ♦♦♦♦ ^♦•♦♦♦oooooooooo ******** Slovensko gledališče v Trstu j PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4 * : Na splošno željo občinstva PONOVITEV PREDSTAVE ANGELO BEOLCO • RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju V petek, 1. januarja 1965 ob 16. uri, v soboto, 2. januarja 1965 ob 20.30, v nedeljo, 3 januarja 1965 ob 16. uri. PREDSTAVA V SOBOTO BO POSVEČENA SPOMINU NAŠEGA PRILJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA IGRALCA MODESTA SANCINA, KI JE ((MOSCHETO« PREVEDEL IN KI BI MORAL NASTOPITI V PROLOGU. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU HRANI V SVOJEM ARHIVU MAGNETOFONSKI POSNETEK SANCINOVEGA PROLOGA, KATEREGA BO PREDVAJALO PRI PREDSTAVI V SOBOTO. GLOBOKO ZNIŽANE CENE ! I. prostori L 600 — II. prostori L 300 Jtimna Untti predvaja danes, 30. t. m. ob 18. uri dramatičen film: CERIMONIA INFERNALE (Peklenska ceremonija) Igrajo: LAURENCE HARVEY SAHAR MILES ROBERT WALKER KINO PR OS E K-KONTO V E C predvaja danes, 30. t. m. ob 19.30 uri UNO CONTRO TUTTI (En sam proti vsem) Komični film s CHARLOTOM • IGRAJTE * ENALOTTO z voščilom, da postanete v letu 1965 srečni milijonarji Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 29. decembra 1964 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO; 42-letnl Gino Cel, 67-ietni Ivan Cok, 63-letni Enrico De Zanet, 69-letna Andrina Africh, 59-letni Jožef Vrčon. 54-letna Vittoria Peternali por Moreš, 76-letni Um-berto Ersetti,' 78-letni Antonio Co-sma. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2«. 12. — 3. 1.) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)-Dr, RossettI, Ul. Combl 19; Dr Si' gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; Al Due Mori. Trg U-nitš 4; G. Papo, Ul, Felluga 46 (Sv Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (28 12. - 3. 1.) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)-Dr. RossettI, Ul. Combl 19; Dr Si’ gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro m Neri, Ul. Dame 7 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Fra čiške Žitko daruje sestra 5000 * za Dijaško Matico. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob gubi naše nepozabne Emilije Mužina roj. Kranjec Posebna zahvala darovalcem cvetju ter vsem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Mož Karlo, sinova Klavdij ji VValter ter ostali sorodniki Trst, 30.XII 1964. POLITIKA ZAHODNIH SIL V AFRIKI Tragična cena mučeniškega Konga opozarja na zgrešena pota O različnih tolmačenjih pojma človečnosti - Tesna povezava med neodvisnostjo Afrike in Konga - Kdo v resnici ravna nečloveško in kaj se je skrivalo za «humano» vojaško intervencijo tujih sil - Spričo hudih posledic so tudi na Zahodu mnogi začeli o tem ponovno razmišljati Neki očividec z Zahoda, ves pretresen od strahotnosti dogodkov, je nedavno prikazal Kongo kot deželo, v kateri imajo živi dovolj razlogov, da zavidajo mrtvim. Slika je v resnici bila in je še vedno pošastna, a občutki, ki so tako bili iznešeni, bržkone iskreni. Toda, kadar steče beseda o Kongu in Afriki, oziroma o novih neodvisnih deželah ter odnosih drugih do njih, pa žalostne izkušnje zahtevajo, da se še enkrat izreče neka neizpodbitna, čeprav banalna resnica, da namreč v političnih spopadih iste besede najpogosteje nimajo tudi isti, marveč popolnoma nasproten pomen. Človeškost, na primer. Na svetu praktično ga ni politika, ki bi ne trdil, da se predvsem bori za človeka, za njegovo srečo ali njegove pravice, čeprav dejstva dokazujejo, da je prav nedolžni človek tisti, ki jo vedno najbolj bridko izkupi. Človeškost je, skratka, prekrasna človeška vrlina, vendar se ta, na žalost, ne spoštuje vedno v odnosih med ljudmi, vtem ko se, nasprotno, pogostoma zavestno zlorablja v borbi za cilje, ki z njo nimajo najmanjše zveze. Po preteku nadaljnjega leta, je in ostane Kongo, kot se zdi, še zmeraj drastičen primer takšne zlorabe. Bili so dnevi, ko je tisto, kar se je tam dogajalo, bilo bolj podobno klavnici za ljudi kot pa borbi za katere si bodi človeške in politične ideale. Kongoška nesreča, po svojem obsegu in pomenu ogromna tudi brez tega, je na ta način postala neznosnejša kot kdaj koli. Težja za Kongo in Afriko, vendar tudi za vse ostale. Kongo leži v srcu Afrike in v njem so skrite velikanske materialne in človeške rezerve. Povsem očitno je, da Afrika ne more v resnici biti niti svobodna in ne neodvisna, če to ni tudi Kongo. A obenem je očitno, da tudi ostali svet ne more biti ne miren in ne varen, dokler Afrika v njem ne postane to, kar mora biti: last njenih narodov in ne tujcev, samostojna in ne izkoriščana, enakopravna in ne podrejena. Teoretično tega skoraj nihče ne zanikuje. Malone vsi zatrjujejo, da Afriki in Kongu žele vse najboljše. Zakaj pa potem Kongu — in ne samo njemu — gre vsak dan teže? Vsekakor pa nesreča ni samo v tem, da iste besede nimajo povsod istega pomena, ne glede na to ali je govora o miru, svobodi, neodvisnosti, enakopravnosti ali človeškosti. Toda od tega je treba začeti, da bi mogli razumeti, kako je nastala ;n kako bi se mogla odpraviti zloraba pojma človeškosti v kongoški nesreči, o čemer se po svetu in še posebno na Zahodu zelo mnogo govori. številne vlade in časopisi v zahodnih deželah so bili, ali so se vsaj delali, da so zelo zaskroijeni glede usode svojih sorojakov v Stanleyvillu in drugih mestih. V imenu te zaskrbljenosti Je bila proti kongoškim upornikom organizirana vojaška intervencija. Rečeno je bilo, da je padalska akcija izrecno Človeška, da so v nevarnosti življenja nedolžnih ljudi, da se drugače ni moglo ravnati. Ali se v resnici ni moglo? So se res v Stanleyvillu in drugih mestih nahajali samo mirni in nenevarni tujci? Ali ni to bolj podobno brutalnemu poizkusu, da se neka obsodba izreče, še preden je moglo priti do kakršnega si bodi sojenja? Si res prav nihče ne bo postavil vprašanja, kaj o vsem tem, o Kongu in tujcih v njem, o upornikih in talcih v Stanley-villu, misli Afrika, združena v Organizaciji agriških narodov? Mar bi oprtje nanjo in sodelovanja « njo ne predstavljalo boljšega načina za rešitev nedolžnih, katerih življenja so bila ogrožena (če je takih kaj bilo), oziroma izpustitev onih, ki so bili brez krivde krivi (če so v resnici tudi takšni bili ogroženi)? Ali bi to ne bilo bolj človeško od nasilnega vdora v neko afriško deželo na osnovi bodisi resničnih bodisi namišljenih nevarnosti za ljudi, ki niso Afričani? Toda vsa ta in podobna vprašanja so v imenu človeškosti, ki jo beli in črni drugače pojmujejo, bila že vnaprej zavrnjena. Prvi, ne glede na to, kakšni so in kje se nahajajo, imajo pravico, da so predvsem in za vsako ceno zaščiteni. Drugi so lahko povsem igno-rirani. Ce bi se ne bilo tako presojalo in bi se ta nečloveška razdelitev ljudi ne bila uveljavila, bi tudi vojaška intervencija proti kongoškim rodoljubom težko bila kdaj pripravljena ter izpeljana. Sicer pa, Ce bi ta intervencija zares bila prežeta s človeškostjo, kot se je zatrjevalo, bi tudi njeni rezultati morali biti taki. Danes pa se v zahodnih deželah nekoliko drugače misli in govori o njej. Oglejmo si, kako se ti rezultati kažejo po poročilu, ki ga je v začetku tega meseca objavil vodilni ameriški dnevnik «New York Times«: ((Belgijski padalci,« je v njem rečeno, «so prišli in spet odšli, pu-stivši za sabo v Stanleyvillu skupino tisoč Combejevib vojakov in plačancev, ki so začeli divjati po občinah, ropajoč in ubijajoč vse, ki so jim prišli pod roke. Zdelo se je, da moritvam ni konca. Sleherni Afričan, naj je bil moški ali žena, je bil smatram za upornika ter umorjen, brž ko je bil odkrit...« Spričo takšnih dogodkov in pa posledic zahodne intervencije v njem, so mnogi tudi na Zahodu začutili potrebo, da o tem ponovno razmišljajo. Nekateri so, čeprav prepozno, pripravljeni priznati, da je s padalskim nasiljem proti kongoškim rodoljubom človeškost bila prej izigrana kot pa zaščitena. Drugi pa predvsem mislijo na politične posledice kongo- ške tragedije, in to tako izven Konga samega kot Afrike v celoti. Ponekje, tudi v ZDA, se zdi, kot da se ponovno uveljavlja mnenje, da je Combejeva usoda nezanesljiva navzlic temu, kar so zahodne sile zanj storile in kar še delajo. Vojaška intervencija proti upornikom v Stanleyvillu in drugih mestih je morda sicer podaljšala neslavno kariero samozavestnega šefa leopoldvilskega režima, vendar se cena, ki je bila za to plačana, mnogim zdi previsoka. Combe je s pomočjo sile zaščiten, vendar ni bil nikoli tako osamljen kot danes. V Kongu nima nobene močnejše opore in praktično nobene politične podpo- re izven njega. V večini afriških dežel predstavlja on danes bolj kot kdajkoli prej simbol nečesa, kar samo osebnost njegovega kova lahko prenaša brez omahovanja in sramu, namreč simbol tujega agenta, plačanca in provokatorja. Zdi se, da so tudi na Zahodu spregedali, kako povezovanje s takšno osebnostjo ne more voditi prav nikamor. Ne govori se tjavdan: povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si. Vendarle trenutno še ni moč reči, ali bo to spoznanje privedlo do sprememb v politiki, ki jo velike sile vodijo do Konga m sploh do novoosvo-bojenih dežel. Tržaški motiv (Foto M. Magajna) iiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii»iiiiii NAPORI, DA BI SE V ČIM VEČJI MERI OSVOBODILI UVOZA Romuni zelo intenzivno izkoriščajo bogastva Karpatov Že Herodot govori o romunskem zlatu - Šestletni načrt so geologi opravili v petih letih Na vznožju Karpatov deluje 50 novih tovarn Detajl iz neke romunske rafinerije nafte lllllflllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIimUllllMIIIIIIIIIUIIIIllIllillllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllJ Nobene nevarnosti ni IDRIJSKIH M™™* da bi rude zmanjkalo Idrijski rudnik živega srebra, ki deluje že od leta 1497, je v zadnji dobi prišel že večkrat v težave. Ze več let so bili zaskrbljeni zaradi očitnih znakov pojemanja živosrebrne rude. Nič čudnega, saj so v skoraj 500 letih nakopali že ogromno. Pred dvema letoma so sicer odkrili nova ležišča rude kaka dva' km in pol od sedanjega rudnika in na globini 400 metrov, toda novi sloji rude bi po sedanjih ugotovitvah zadoščali le za 10 do 20 let. V zadnjih mesecih pa so geologi pri svojih raziskovanjih in s pomočjo globin skih vrtanj našli nova ležišča približno 7 km od sedanjega rudnika In na globini komaj 100 m. Novo najdišče je treba, seveda, temeljiteje preveriti in zato sedaj raziskujejo obseg ležišča in merijo, kako debeli so sloji rude, pa tudi, kakšna je njena kakovost. Po prvih ugotovitvah so obeti zelo dobri, saj je ruda iz novega ležišča bolj bogata kot ruda, ki jo kopljejo v sedanjem rudniku. Tudi če bi ta ugotovitev ne veljala za vse novo odkrito nahajališče, je gotovo, da je živosrebrne rude v 7 km oddaljenem novem nahajališču toliko, da je rudniku zagotovljeno obratovanje za najmanj 40 let. Nova ležišča potrebuje rudnik zaradi vedno večjega povpraševanja po živem srebru doma in v tujini. Zaradi vedno večjega povpraševanja so v zadnjih treh letih pri rudniku poskrbeli za razširitev zmogljivosti jame in topilnice. Postavili so dve novi rotacijski peči. Letos spomladi so dali v obratovanje predelano rotacijsko peč, ki omogoča boljše izkoriščanje siromašne jše rude. Odkar obratuje ta peč, se je proizvodnja rudnika povzpela na povprečno 55 ton živega srebra na mesec, tako da bodo v rudniku pridobivali na leto že okoli 660 ton te dragocene kovine, medtem ko so v zadnjih treh letih pridobivali okrog 550 ton, do leta 1960 pa komaj 460 ton. ' Da so se idrijski rudarji odločili za povečanje proizvodnje govori tudi dejstvo, da se na svetovnem trgu živega srebra cene vedno dvigajo in so se v enem samem letu malo manj kot podvojile. Lani septembra je n.pr. stala steklenica živega srebra 185 dolarjev, v istem mesecu letos pa že 355 dolarjev. Zaradi vedno večjega povpraševanja pa nameravajo idrijski rudarji še bolj povečati svoj obrat. Sklenili so zgraditi še tretjo rotacijsko peč, ki naj bi začela obratovati v letu 1967, ali najkasneje leto pozneje. Že prihodnje leto pa bodo začeli iz sedanjega rudnika kopati nov rov proti 2,5 km oddaljenemu nahajališču rude. Ta rov bodo skopali zato, da bi na novem nahajališču rude ne bilo treba odpirati novega jaška in bodo iz novega rudnika rudo prevažali do peči kar po dosedanjih rudniških napravah. Ta dela bodo terjala precej naporov, pa tudi časa. Zato v idrijskem rudniku računajo, da bo ruda iz novih ležišč začela prihajati v peči šele okoli leta 1970. Podobno bo prišla do peči šele čez nekaj let tudi ruda iz novega nahajališča, ki so ga odkrili 7 km od sedanjega rudnika. Za rudo iz tega rudnika računajo, da jo bodo začeli izkoriščati šele čez deset let. Ko bo ves ta načrt izpeljan, se bo letna proizvodnja idrijskega rudnika povečala na okrog 800 ton živega srebra na leto, kar bo skoraj dvakrat toliko, kot je živega srebra dajal rudnik pred letom 196C. To bo BUKAREŠTA, decembra . — Ru :e predstavljajo prvo postavko rta romunskih uvoznih seznamih v nedavno sklenjenih sporazumih z Indijo, Kitajskq tn nekaterimi drugimi deželami A-frike in Latinske Amerike. Šestletni načrt investicij za geološke raziskave je bil uresničen leto dni pred rokom. V iskanju nafte in drugih surovin so romunski geologi nedavno prodrli z lastnimi sredstvi do skoraj šest tisoč metrov globoko. Bitka za surovine prihaja vedno bolj v prvi plan romunskega gospodarstva. O tem priča tudi letošnje, 1964. leto, ko so geologi vrisali v svoje zemljevide itnena novih rudnikov bakra, svinca, cinka, premoga, pa tudi nekaterih nekovin. Hkrati so na svoje mape vnesli lokacije novih separacij železne in drug h rud. O tem govori tudi intervju predsednika romunskega geološkega odbora akademika Codar-cea, ki ga je dal tik pred svojim odhodom na mednarodni kongres geologov v Novem Delhiju. Človek dobi vtis, da Romuni iščejo v svojem podzemlju prav vse, začenši z novimi viri navadne in mineralne vode, pa vse d0 rudnin in plemenitih kovin. Voda jim je prav tako hudo potrebna, ker ima dobršen del dežele suho kontinentalno klimo. Kar se tiče srebra in zlata, je znano že iz dobe «očeta zgodovine« Herodota, da so antični o-svajalci Dakije imel tod svoje velike in bogate rudnike »žlahtne kovine«. Smatra se, da imajo Romuni najbolj obsežna in tudi bogata nahajališča zlata v Evropi. Zla-tonosna polja v nekaterih predelih Romunije so znana iz davnine. Koliko zlata in srebra pa proizvajajo danes Romuni, je in bo ostalo tajnost. To velja celo za statistične urade samih Združenih narodov, katerim Romuni sicer sproti javljajo veliko podatkov o nekaterih svojih gospodarskih panogah. Romuni pa ne govorijo veliko tudi o rezervah to se pravi nahajališčih nekaterih rud, razen mangana, glede katerega je Romunija prva v Evropi. Za gotovo pa se ve, da so romunske rezerve železne rude danes za dvanajstkrat, rezerve premoga za štirinajstkrat, bakra pa kar za 90-krat večje kot pred vojno. Pravzaprav so te rezerve obstajale že prej, kar je povsem logično, vendar se predvojna Romunija ni za to veliko zanimala in so šele v povojnih letih, toč- neje v zadnjem obdobju romunski geologi opravili velikansko raziskovalno delo in prišli do gornjih podatkov. Samo ob sebi se razume, da so se romunski raziskovalci vrgli na delo z vso svojo silo in svojo dejavnost usmeril; predvsem na vulkanske masive Kar- patov, :katerih planinski venec se v 'polkrogu širi od djerdapske ožine do planinske klisure na reki Prut na severni meji dežele. V vznožju na eni in na drugi strani Karpatov so samo v zadnjih štirih letih Romuni zgradili nad 50 tovarn. Nekatere tovarne izkoriščajo kot surovino les, druge plin, tretje sol, druge spet nafto itd. Karpatski gozdovi so med najbogatejšimi v Evropi, po svojih rezervah podzemeljskega plina je Romunija med prvimi deželami na svetu, po velikanskih zalogah nafte pa druga v Evropi, takoj za Sovjetsko zvezo, v kolikor ne upoštevamo nekaterih ugotovitev, deloma šele domnev glede velikanskih, še neizmerjenih ležišč nafte in podzemeljskega plina v severozahodni Evropi in pod Baltiškim morjem. Kar se tiče kamene soli so Romuni napravili velik skok naprej, kajti pred vojno so ga pridobili ne leto 300.000 ton, sedaj pa pridobivajo kamene soli že 1.700.000 ton na leto. Pri mestu Slanik se dviga cela gora čiste soli, gora, ki je 600 m visoka in s katere je pred obilnimi sto leti »zdrsela« plast zemlje, ki je prekrivala sol. Na vrhu, ((bleščeče gore« je žrelo z jezerom zelenkaste vode. S kemičnim predelovanjem soli se je vrednost te surovine povečala za 400-krat, kavstično sodo pa Romuni izvažajo v 30 držav. V Karpatih nedaleč od Djer-dapa sc nedavno izročili namenu nov rudnik bakrene rude, ki bo v prvih letih dajal 600.000 ton rude na leto. Geologi pa so «mimo grede« odkrili tudi bogata nahajališča bentonita, krede, in surovin za izdelovanje ša-motne opeke. Odkrili so tudi nahajališča perlita, ki ima vse lastnosti, da postane najbolj kakovosten gradbeni material in ki mu pravijo tudi ((mineral za sto poklicev«. Romunsko gospodarstvo čedalje bolj čuti potrebo po železni rudi. In to kljub temu, da je današnja romunska proizvodnja za šestkrat večja kot predvojna in čeprav je dosegla že okoli dva milijona ton proizvodnje na leto. Toda za to so Romuni pre- možno šele po letu 1970. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potrebni sta vam potrpežljivost in dobra intuicija. Neki načrt bo predmet zelo ostrih diskusij. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanimive perspektive, vendar se ogibajte nepotrebnih naporov. Skušajte vedno ohraniti mirno kri. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) O-tresite se lažnih predstav, bodite bolj realistični. S svojim treznim nastopom boste zagotovili družinski mir. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne podcenjujte nasvetov drugih. Skušajte zadostiti svoji težnji po branju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izvajanje nekega načrta se bo nekoliko upočasnilo. Dan ni najprimernejši za HOROSKOP reševanje nekega srčnega vprašanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte že v teku jutra odpraviti to, kar1 vas zaskrblja. Zagotovljena vam bo podpora, ki ste jo že dalj časa želeli. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ce si želite trajnega uspeha, se ne ozirajte na kritike in zavist. Ne dovolite, da bi pesimizem drugih prevzel tudi vas. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pretirano nezaupanje vam bo one- mogočilo, da bi uspešno izkoristili ugodno ponudbo. Analizirajte bolj nepristransko svoja čustva. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne izgubite zaupanja v obljube, ki so vam bile dane. Nekoliko poslabšano vzdušje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Za gotovljen je uspeh za vsa tista de la, ki bodo opravljena na osnovi sodelovanja. Preživeli boste prijeten večer. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojim omahovanjem utegnete vso stvar še bolj zaplesti. Prejeli boste pismo, ki vas bo močno razveselilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse svoje načrte pripravite z največjo skrbnostjo. Docela boste uresničili svoje čustvene namene. teklo leto morali uvoziti skoraj 2.250.000 ton železne rude in u-voz te rude kaže še vedno tendenco k naraščanju. Ker se sedaj gradi v Galcu metalurški kombinat z zmogljivostjo nad 4 milijone ton jekla na leto, bodo potrebe po železni rudi vedno večje in bodo še bolj naraščale. S tem je' povezano tudi pomanjkanje bolj kakovostnih vrst premoga, ki mu tu pravijo «kruh industrije«. Tam, kjer so predvojni spolovinarji z motikami kopali ((črni kamen, ki gori«, so danes moderni rudniki premoga. Ti rudniki so omogočili, da se je proizvodnja povečala od treh na deset milijonov ton na leto, če prištejemo sem tudi lignit. To pa še ne more zadostiti dinamičnemu razvoju romunskega gospodarstva, v kolikor bi se v vedno večji meri ne izkoriščal tudi prirodni plin kot pogonsko gorivo industrijskih obratov. Podzemeljski plin uporabljajo tudi kot gorivo za taljenje železa, od sesedlin v rafinerijah nafte pa izdelujejo metalurški koks Kljub temu pa se uvoz koksa stalno povečuje in že minulo leto so ga uvozili okoli milijon ton, hkrati pa tudi okoli 700.000 ton premoga za koksiranje.' Čeprav so romunski geologi že v petih letih izvedli svoj šestletni načrt, in pri tem porabili kar dvanajst milijard lejev, to se pravi okoli milijardo dolarjev, bodo v šestem letu sedanjega šestletnega načrta dobili dodatna sredstva za pospešeno nadaljevanje dela, kajti nova romunska industrija zahteva vedno več surovin. ALEKSA BRAJOVIC I ZAKONCA MOČANOV IŠČETA DOKAZE Predkolumbijska ljudstva Amerike so prišla iz Azije Nekaj posrednih dokazov je, manjka pa «odločilnis> j Tako v Severni kot v Centralni in Južni. Ameriki niso še nikoli odkrili okamenin ali kakršnih koli drugih znakov, ki bi dokazovali, da je živela antropomorfna t. j. človekolika opica. Tudi najbolj intenzivna raziskovanja, ki so jih doslej delali mnogi strokovnjaki, niso privedla do nobenega rezultata. Zaradi tega je začela prevladovati domneva, da so prvi prebivalci tako imenovanega novega sveta, torej Amerike, prišli z drugih celin. Toda od kot? Iz Evrope, iz Azije, morda iz Afrike ali celo Oceanije? Spomnimo se npr. uspelega podviga s splavom Kon-Tiki, ki naj bi dokazal, da je možno iz Oceanije priti v Ameriko tudi s primitivnim sredstvom, kakršnega so. imeli ljudje pred tisoč leti. Toda to je v zgodovini človeštva mnogo preblizu, da bi moglo priti glede te naselitve na novi celini v poštev. Skratka, mnenja o prvotni naselitvi nove celine so bila in so še zelo različna. Kljub temu pa velja kot najbolj ((Utemeljena hipoteza, da je ameriška celina dobila svoje prvotno, tako imenovano predkolumbijsko prebivalstvo iz Azije. gim vojskam v pokolumbijski dobi in katerih ruševine še danes kljubujejo času. To hipotezo bi mogli na kratko prikazati takole: pred davnim davnim časom, nekako pred 30 ali 40 tisoči let sta bili azijska in ameriška celina povezani s širokim pasom kopnega, baje s pasom, ki se naj bi bil raztezal skozi sedanjo Behringovo ožino. Nekdanji predniki poznejših a-meriških Indijancev naj bi bili prej živeli vzdolž reke Amur ter ob severnozahodni obali Pacifika. Ker so močnejša plemena začela pritiskati od juga proti severu, je na področjih, ki zavzemajo sedanjo Jakutijo ter področje Magadan, postajala pretesna za prejšnje prebivalce ter za one, ki so prihajali iz južnih predelov. V stoletjih so, novi naseljenci dospeli do področja Ohot-skega morja, ki ga tedaj še ni bilo, in s tem prejšnje prebivalce teh predelov prisilili, da so se iz Kamčatke ir, Cukotka skozi že omenjeni Behringov pas preselili na sosedno Celino, rta anrieriško celino, konkietrio "najprej na A-ljasko. To naj bi se, po mnenju nekaterih strokovnjakov za paleolit-sko_ zgodovino, zgodilo pred kakimi 25 ali 30 tisoči leti. Nekaj tisoč let pozneje pa se je ozki pas, ki je preko sedanje Behrin-gove ožine povezoval ameriško celino z azijsko znižal in na njegovem mestu se je formiralo sedanje Behringovo morje. Tako se je Amerika ločila od Azije in s tem so tudi oni prebivalci skrajnega severovzhodnega dela Azije, ki so se preselili na drugo celino, ostali ločeni od Azije. PrVa doba teh prvih prebivalcev ameriške celine se je razvijala v najboljših pogojih. Ni bilo treba, da bi ljudje izpopolnjevali svoja primitivna orodja,, kajti priroda je bila z njimi zelo velikosrčna. Zato se je, v primerjavi s ((starim svetom« (Ev- ropo, Severno Afriko in Azijo, civilizacija v novem svetu bolj počasi razvijala in utrpela ((zamudo« kakih deset tisoč let. Mnoga «odkritja»v ki so se uveljavila med ljudstvi «starega sveta«, npr. odkritje kolesa in spoznanje, da se da divja žival tudi udomačiti, so ostala predkolum- bijskim prebivalcem Amerike dolgo neznana. Z druge strani pa so ti ljudje že poznali krompir, koruzo in tudi tobak. ((Arheološka preteklost« prvih prebivalcev Amerike je bila precej podrobno proučena. Da bi dokazal; utemeljenost hipoteze o prihodu prvih prebivalcev »novega sveta« iz vzhodne Sibirije, je treba odkriti arheološke dokaze, ki naj bi podprli trditev, da so ti nekoč živeli v predelih severovzhodnega dela današnje Sovjetske zveze. To nalogo so poverili sovjetskima arheologoma zakoncema Močanov, ki delata pri jakutski podružnici sovjetske akademije znanosti. Pod vodstvom A.P. Okladnikova že nekaj let vršita odkopavanja v Jakutiji, predvsem na področju Viljuje in Aldana. Jurij in Svetlana Močanov iščeta dokaze, ki naj potrdijo domnevo. Doslej sta odkrila več arheoloških ostankov, kot npr. konice puščic, predmete za strganje kož in razna druga orodja iz kamna in ti predmeti, kot kaže, potrjujejo utemeljenost domneve o »veliki selitvi« iz A-zije v Ameriko. Ta domneva je utemeljena zaradi dejstva, ker je podobnost med predmeti, ki sta jih odkrila zakonca Močanov, in predmeti, ki so jih odkopali drugi raziskovalci v raznih predelih Amerike, zelo veljka. Prva še maloštevilna plemena lovcev so na novi celini — v Ameriki — našla odlične življenjske pogoje. Odlične, seveda, v tedanjem pomenu. Niso namreč tu naletela na druga plemena, ki bi jih mogla ovirati v lovu. Poleg tega so tu naletela tudi na idealne, vsekakor boljše klimatske razmere. In v dobi nekaj tisočletij so se ((naseljenci« razpršili in razmnožili po vsej ameriški celini vse od skrajnega severa, od Aljaske, do skrajnega juga, do Ognjene zemlje. Vendar pa je največ teh nekdanjih naseljencev ostalo in se razmnožilo v centralni Ameriki, kjer so bile vremenske razmere najprimernejše. To moremo sklepati iz tega, da so se tu razvile prve ameriške civilizacije Astekov, Inkas in Maya, kjer so nastala slovita mesta, ki so pozneje dolgo kljubovala španskim in dru- (Novosti) Odkod žrela na Luni * O čl gflgmgai Z SREDA, 30. DECEMBRA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Tržaški motivi; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Glanni Sa-fred igra na marimbo; 17.20 Pesem in ples; 18.00 F. Orožen: »Pred Silvestrovim«; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah; 19.00 Hammond orgle; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Lahka glasba; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; v odmoru Schubertova sonatina za violino in klavir; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za ska rubrika; 16.00 Program ™ najmlajše; 16.30 Pianistka Wally Peroni; 1815 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.30 Verdijeva «Traviata». II. program Knjižne novosti; nato Južnoameriški ritmi; 22.45 Melodije. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Gian Carlo Menotti: «Amahl e gli ospiti nottumi«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Slovenski pevci; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Sim. koncert; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Bossa nova; 19.30 Prenos RL; 22.15 Hansenov orkester; 22.40 Dve simf. skladbi. 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Sangiusto; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 20.00 Lahka glasba in pesmi brez besed; 21.00 Leto 1965; 21.50 Pesniki na ploščah. 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 V novem letu mnogo sreče; 12.30 Dvospevi ljubezni; 13.30 Vedre melodije; 14.05 Radijska šola; 14.35 Mladi pevci; 15.30 Okrogle in domače; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Slovenska pihalna šola; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor Robert Shav; 20.20 Plesni orkester RTV Ljubljana; 20.41' Cornelius: Bagdadski brivec; 22.10 Godala in zbori; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Ital. televiiija lil. program 18.45 Bachove skladbe; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revi- Nationalni program ja revij; 20.40 Beethovnov kvartet za godala; 21.30 Glasbeni festivali; 22.15 Shakespeare v Italiji; 22.45 Glasba v večeru. 17.30 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kako se igrajo naši otroci; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Neapelj proti vsem; 22.15 TV razprave: Svet v letu 1964; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Luigi Piran-dello: »Non e una cosa seria«; 22.40 Izbrani odlomki iz Puccinijevih del; 23.05 Športne vesti. Jug. televiiija 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mozartove skladbe; 9.45 Ital. pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.00 Roman; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Komorni zbor RTV; 9.25 Domači pele mčle; 9.45 Dva solista; 10.15 Melodije; 17.10 Angleščina; 17.40 Tiktak; 17.55 Pionirski studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Ohis — studio Skoplje; 19.00 Kaleidoskop; 19.15 Glasba; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Beseda in čas; 20.40 Jazz; 21.05 Srečanje z Mino; 21.30 Kulturna tribuna: 22.00 Obzornik. Kljub temu pa je ta trditev še vedno .le • več ali manj utemeljena domneva, ker še ni odločilnega dokaza, ki bi za vedno potrdil. da so prvi prebivalci ameriške celine prešli preko že omenjenega pasu na področju sedanjega Behringovega morja iz A-zije v Ameriko. V. SIROTKIN LONDON, 29. — Mladi angleški znanstvenik Brian J. Ford je v januarski številki revije »Spa-ceflight« objavil novo teorijo o nastanku žrel na Luni. Po mnenju britanskega znanstvenika naj bi do teh žrel na Luni prišlo zaradi velikanskih električnih praž-njej med Zemljo in Luno, ko sta bili ti dve nebesni telesi še na manjši razdalji in ko so se med njima ustvarjali veliki »električni mostovi«, ki so bili posledica tedanje izredno visoke temperature Lune in Zemlje. Mogočni e-lektrični «viharji» naj bi se bili spuščali na površino Lune in pri tem kopali žrela, ki imajo enako obliko in iste značilnosti kot majhna «žrela», ki nastanejo na kovinski plošči pri podobnih laboratorijskih električnih poskusih. — 4 — 30. decembra 1964 Goriško-beneški dnevnik ZADOVOLJSTVO NA GORIŠKEM OB IZVOLITVI PREDSEDNIKA Voščila predstavnikov ustanov in organizacij ob izvolitvi predsednika republike Saragata Telegrami PSDI, KD in KPI, občine, pokrajine in prefekta - Na javnih palačah so izobesili zastave Goriško prebivalstvo je z zadovoljstvom sprejelo vest o izvolitvi Giuseppa Saragata za predsednika republike. Včeraj so ob tej priliki izobesili državne zastave na vseli javnih palačah, uradi pa so imeli popoldne zaprto. Iz Gorice so številne stranke in ustanove poslale ! gled seznami raznih občinskih dav-novemu predsedniku brzojavne če- j kov, ki si jih prizadeti lahko ogle-*tltlce' i dajo na protokolnem uradu do Občinski davki v Gorici na vpogled V okviru obstoječih predpisov so na županstvu v Gorici na vpo- Predsednik pokrajinske uprave dr. Bruno Chientarolli je predsedniku Saragatu brzojavil: «Pokraji-na Gorica pozdravlja novega predsednika republike Italije, dobrega poznavalca specifičnih vzhodnih obmejnih vprašanj naše domovine ter izraža najboljše želje k izvolitvi na najvišji državni položaj«. Federacija PSI je poslala Saragatu telegram, ki se glasi: *V imenu pokrajinske federacije PSI čestitamo k Vaši izvolitvi na najodgovornejše mesto v državi; Prepričan sem, da boste popolnoma uresničili republiško ustavo, sad rezistence. Tajnik federacije Osvaldo Carraro«. Pokrajinski tajnik PSI je poslal federaciji PSDI naslednje pismo: «Dragi tovariši, v imenu go-riške federacije PSI iskreno čestitam k izvolitvi vašega tovariša Giuseppa Saragata za predsednika republike, kar predstavlja važen u-speh italijanskih levičarskih sil. Prepričani smo, da bodo tej demokratični zmagi sledile še druge, da se uveljavi socializem v naši državi«. Pokrajinska federacija PSDI za goriško pokrajino pa je poslala predsedniku Saragatu naslednji telegram: ((čestitamo k izvolitvi na najvišji položaj predsednika republike ter želimo, da bi uspešno deloval v korist italijanskega prebivalstva«. Stranka je vsebino tega telegrama objavila tudi na lepakih, ki jih je nalepila na občinskih o-glasnth deskah. Goriška federacija KPI je poslala predsedniku Saragatu telegram naslednje vsebine: ((Komunisti go-riške pokrajine izražajo vroče čestitke k Vaši Izvolitvi za predsednika republike ter želijo uspešno delovanje, uresničitev določil ustave ter mirno in demokratično prihodnost našega prebivalstva«. Goriški federaciji ESDI pa je .federacija KPI poslala telegram v katerem ji čestitajo k izvolitvi njihovega visokega predstavnika za predsednika republike. Obenem izraža io želje, da bi ta dogodek okrepil vezi enotnosti vseh demokratičnih in protifašističnih sil v interesu našega prebivalstva. Goriški župan dr. Gallarotti je poslal v Rim tale brzojav: «Giusep-pu Saragatu. Rim, Kvirinal. V tre nutku vaše izvolitve na najbolj od govorno mesto v državi sprejmite v imenu Gorice živo zadovoljstvo ter želje, da ustvari vaše razsvetljeno delo nacionalno soglasje v spoštovanju domovinskih vrednot ter idealov svobode«. Prefekt dr. Princivalle je telegra-firal v R,m generalnemu tajniku predsedstva republike naslednji te legram: «Prosim Vas. da izrazite novemu predsedniku republike najboljše želje in pozdrave«. Pokrajinski tajnik KI) .Martina je poslal v Imenu gorlške federacije v Rim telegram, ki se glasi: «v trenutku, ko ste bili izvoljeni na najvtšjl položit), Vam Izraža goriška KD svoja voščila v prepričanju, da boste kot v preteklosti jamčili spoštovanje vzvišenih vrednot svobode in demokracije italijanskega prebi-balstva«. Ob izvolitvi predsednika Je go-rlški šolski skrbnik, v skladu z na vodili ministrstva za javno vzgojo, odredil, da se božične počitnice podaljšajo še za dva dneva; pouk se bo tako začel šele v četrtek 7. januarja. Vojsko 58 cm pršiča in 3 pod ničlo; Lokve 20 cm južnega snega in ena stopinja nad ničlo; Kobarid 5 cm pršiča in 2 pod ničlo; Livek 5 cm pršiča in ena pod ničlo; Idrija 20 cm pršiča in ena pod ničlo. vključno 3. januarja 1965. V teh seznamih navedene davke bodo iz- i terjali v šestih dvomesečnih obro-1 kih, od katerih zapade prvi že prihodnjega februarja. Seznam se tiče davkov za leto 1965 in ficer: družinskega davka, na vrednost, davka na pse, na obrt. niče in patente, na napisne table, davka za kanalizacijo, dohodninskega davka kat. B in C/l itd. Dalje so na seznamu tudi davki za prejšnja leta v kolikor niso bili iz raznih vzrokov že prej na plačilnem seznamu. Podaljšane počitnice v šolah do 6. januarja V zvezi z izvolitvijo novega predsednika republike je ministrstvo za šolstvo odredilo počitnice na vseh šolah tudi v ponedeljek 4. in v torek 5. t. m. S tem so torej novoletne počitnice podaljšane do vključno 6. januarja ter se bo recW ni šolski pouk začel šele v četrtek 7. januarja. Nesreči na delu V goriško civilno bolnišnico so včeraj ob 15.30 pripeljali 22-letnega Jordana Zavadlava iz Ul. Matajur št. 2 v štandrežu. Zavadlav je kot mehanik zaposlen v tovarni Brunschvvaiier. Včeraj je obračal ventilatoi in se ranil v kazalec in sredinec leve roke. Po prejeti zdravniški pomoči je odšel domov, kjer se bo zdravil 15 dni. Ker mu je padla malta v oko, so včeraj popoldne pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh zidarja 30-letnega Luciana Pianettija iz Ločnika. Ponesrečil se je med ometanjem zida v poslopju Rdeča hiša. Danes v Pevmi pogreb Pavle Dornik Danes ob 15. uri bodo na pokopališču v Pevmi pokopali 54-letno Pavlo Jakin, poročeno Dornik, ki se je rodila v Steverjanu in se pozneje preselila na Oslavje. Pokoj-ca je bila zaposlena v podgorski tekstilni tovarni, do upokojitve zaradi bolezni. Včeraj zjutraj je umrla v goriški civilni bolnišnici. Truplo pokojnice so prepeljali v mrtvašnico na pevmskem pokopališču. Pavla Dornik je bila zavedna žena ter je sodelovala v ilegalnem osvobodilnem pokretu. Zapustila je moža in tri hčere; Adrijana je vzgojiteljica v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Prizadeti družini izrekamo naše sožalje. Vzgojitelji Slovenskega dijaškega doma izrekajo svoji kolegici Adri-jani iskreno sožalje ob smrti njene mame. PO MNENJU TEDNIKA «FRANCE FOOTBAIL* Madžarska v Evropi Španija in najboljši Italija na 5., Jugoslavija na 13. mestu PARIZ, 29. — Kot drugi specializirani časopisi v drugih državah je francoski tednik «France Football« sestavil lestvico najboljših evropskih reprezentanc v 1964. letu. Prvo mesto je pripadlo Španiji in Madžarski, tretje si delita Sovjetska zveza in Češkoslovaška, metem ko sla Italija in Portugalska na petem mestu. Jugoslavija Goriški župan se je včeraj zahvalil družini Mulitsch v Gorici, ki je na izrecno željo pokojnega profesorja Emilia darovala goriški civilni bolnišnici izredno bogato knjižno zbirko. Policija aretirala sumljiv par Agenti letečega oddelka goriške kvesture so 27. decembra ponoči našli v avtomobilu fiat 1100 s tržaško registracijo dve sumljivi osebi. Odpeljali so ju na kvesturo, kjer so ugotovili, da sta s policijskimi organi že stara znanca. On se Imenuje Giovanni Petirosso Iz Ul. Borgo San Antonio v Trstu; zapustil je družino ter ženi ni dajal alimentov, zaradi česar ga je prijavila policiji. Z njim v avtomobilu je bila avstrijska državljanka 25-letna Klara Korošič iz Gradca, ki so jo prav tako iskali, ker je brez potnega lista prišla v Italijo. Petirossa so prijavln sodišču, in bo obravnavo pričaka! na začasni svobodi, njegovo družico pa so pod nadzorstvom peljali v Trbiž, kjer so jo izročili avstrijskim obmejnim oblastem. je trinajsta, Francija pa je s celo vrsto drugih na 18. mestu. Lestvica je naslednja: 1. Španija in Madžarska 3. SZ in Češkoslovaška 5. Italija in Portugalska 7. Avstrija, Škotska in Švedska 10. Anglija, Belgija, Poljska 13. Jugoslavija 14. Vzhodna Nemčija 15. Romunija 16. Severna Irska 17. Holandska 18. Zahodna Nemčija, Danska, Ei-re, Francija in Norveška 23. Švica 24. Finska in VVales 26. Luksemburg Zaradi pomanjkanja podatkov se. stavljalci niso uvrstili v les'tvico Albanije, Bolgarije, Grčije, Islandije, Malte in Turčije. Lestvica ni sestavljena na podlagi točnih matematičnih podatkov. Je sad osebnih pogledov in zato nima absolutne vrednosti. Španija, ki v prejšnjih letih ni bila med najboljšimi, je letos osvojila evropski pokal. Madžarska je posebno na olimpiadi nastopila z mladimi silami in je gladko prevladovala. Brez dvoma spada madžarski nogomet med najboljše in tudi najbolj resne. SZ in CSSR sta bili polfinalisti v tekmovanju za evropski pokal. Italija je uspešno zaključila štiri mednarodne nastope, od katerih so bili trije proti šibkim nasprotnikom. O Jugoslaviji trdijo sestavljalci lestvice, da je v zatonu, kar velja tudi za Francijo, ki je dosegla le dva pičla uspeha nad Luksemburgom in Norveško. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA 1966. leta v Kopru evropsko prvenstvo jadrnic razreda SNIPE V Kopru je bil pomemben sestanek jadralnih funkcionarjev, ki so se ga udeležili tudi predstavniki republiške in zvezne Brodarske zveze. Sklenili so, da bo evropsko člansko prvenstvo v jadranju za razred Snipe leta 1966 v Kopru. Jadralna organizacija SCIRA za Evropo je namreč predlagala organiziranje evropskega prvenstva Jugoslavije, ker se je tu v zadnjih letih izredno razvil jadralni šport, hkrati pa bi tako kvalitetna prireditev imela uvodne nosledice na MEDNARODNI NOGOMET niiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiii,1,in,,minil(„l,,iill|||miil|||||mtlllmillu|im|||||||||m||||||t|U|na,liiimmmliiiiiii1liiili,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na Goriškem ni slinavke Prevčerajšnjim so v mejnem pasu od Dolenj do Doberdoba zaključili obvezno cepljenje približno 4000 glav živine proti slinavki. Na tem pasu niso doslej zabeležili nobenega primera slinavke, to pa zaradi takojšnjega cepljenja ter varnostnih ukrepov, ki so jih takoj sprejeli živinorejci. Zaradi tega je goriška pokrajina povsem imunizirana pred slinavko. ZARADI UKREPOV, KI ZMANJŠUJEJO NJENO UČINKOVITOST Goriška prosta cona vedno bolj izgublja v pomenu Z novim letom se bo skodelica kave podražila na 60 lir ■ Ves kontingent kave in sladkorja bodo izročili potrošnikom - Začasna ukinitev olajšav pri uvozu masla RIM, 29. — Danes so v Rimu odigrali tretjo, to je odločilno tekmo osmine finala turnirja za pokal pokalnih prvakov med švicarsko enajstorico Lausanne in bolgarsko Slavijo. Zmaga je pripadla s 3:2 (2:1) Lausannu, ki se je tako uvrstil v četrtfinale. NAMESTO SANDRA PUPPA A. Frossi tehnični komisar Triestine Danes popoldne so se igralci Triestine srečali In se spoznali z Anni-balejem Frossijem, ki je postal tehnični- komisar tržaške enajstorico. Frossi je že prisostvoval nekaterim tekmam Triestine ln je mnenja, da je kondicija igralcev še nezadostna. Novi tehnični komisar, ki je znan kot pobudnik ((verižne o-brambe«, je izjavil, da bo treba najti primemo taktiko, ki bo najbolj ustrezala Triestini. Kot je znano je Frossi nadomestil Sandra Puppa, ki je postal tehnični komisar turške nogometne reprezentance. Unlfrvanje borovega prelca v Sovodnjah Županstvo v Sovodnjah opozarja vse lastnike borovih in drugih drevesnih nasadov, da so dolžni najkasneje do 15. februarja 1965 uničiti gnezda in zarod borovega prelca na drevju. Kdor do tega datuma ne bo opravil takega dela, bodo to opravili uslužbenci ■ gozdne uprave na njegove stroške. Gnezda borovega prelca in zalego je treba pobrati z drevja v jutranjih urah, znesti vse na kup in tam sežgati. Za igralce državne loterije Ker je v petek praznik Novega leta, bodo sprejemali stave za ta teden pri poslovalnicah državne loterije in za Enalotto samo do četrtka 31. t. m. in ne do petka, kakor je običajno druge tedne. Snežne razmere na goriških smučiščih Po poročilu, ki nam ga je poslala Goriška turistična zveza iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje: Cmi vrh nad Idrijo 60 cm pršiča in —3 stopinje; Bovec 40 cm južnega snega in ena nad ničlo; Goriška prosta cona izgublja iz dneva v dan svoj pomen. Pred 16 leti, ko so jo ustanovili, je prinašala potrošniku precej neposrednih koristi, . sčasoma, posebno v zadnjem letu, pa so se te koristi občutno zmanjšale. Pri tem nimamo v mislih samo bencina, katerega kontingent smo predčasno porabili, ampak na druge restriktivne ukrepe, ki zadevajo potrošnika. Z novim letom se bo spremenil režim v lazdeljevanju kave, sladkorja in masla Trgovinska zbornica je že sporočila lastnikom javnih lokalov in operaterjem, da bodo s 1. januarjem spremembe, kar zadeva te tri vrste kontingentov proste cone. Kavarnarjem bodo na podlagi predčasnega sklepa odbora trgovinske zbornice odvzeli kavo in sladkor. Sklep utemeljujejo s kršenjem nepodpisanega sporazuma, po katerem morajo lastniki javnih lokalov blago, ki jim po določilih pravilnika proste cone ne pripada, prodajati deset lir ceneje kot v sosednjih mestih. Lastniki javnih lokalov pa svoje kave ne le, da niso prodajali ceneje Kot na primer v Trstu ali Vidmu, ampak so šli z njimi vštric, če jih niso celo prekašali. Za primer naj navedemo tudi to, da se na primer v Rimu pije izvrstna kava za 40 lir, pri nas pa se plačuje 50. Kategorija kavarnarjev se Je prejšnji dan sestala ter sklenila zvišati ceno skodelice kave na 60 lir, če trgovinska zbornica odvzame kavo in sladkor. Podražitev ne bo nastopila ravno na Novo leto, Na trgovinski zbornici so nam povedali, da niso sprejeli dokonč nega sklepa, ker so še v teku pogajanja; če ga bodo osvojili, te- daj bodo kontingent kave in slad korja proste cone sredno med potrošnike. Z novim letom bodo nastale tudi težave za uvoznike in predelovalce masla, ki ga uvažajo v okviru proste cone. Trgovinska zbornica jim je razposlala okrožnico, s katero jih seznanja, da bodo začasno ukinili uvoz, dokler se ne odpravijo omejitve, ki so jih uvedli v okviru Skupnega evropskega tržišča. Ker uvozniki najbrž nimajo namena tvegati uvoza, za katerega nimajo jamstev, da- bodo dobili regres, se bo to poznalo tako v podjetjih za predelavo, kjer bodo zmanjšali število delavcev, za kakšnih 200 lir pa se bo dvignila tudi cena masla v trgovinah. Upoštevajoč vse zgornje navedbe, se goriški potrošnik upravičeno sprašuje, kaj nam bo še ostalo od proste cone, če se vsak dan uvajajo nove omejitve. Neprisiljeno se nam vsiljuje tudi vprašanje, če nimajo morda odgovorni organi v načrtu, da nam postopoma odvzamejo vse ugodnosti proste cone, dokler se nekega lepega dne, menda že čez dve leti, ne bomo znašli celo brez samega zakona o prosti coni, ki ga ne bodo hoteli obnoviti zaradi znanih nasprotovanj naših dobrih sosedov tako na Videmskem kakor tudi na Tržaškem. ; kave in slad-, dostop k stavbi s 27 stan razdelili nepo- Ul. Cipriani. Ureditev te oike. * je zadeva, ki jo mora op: Ureditev javnih storitev pri naselju IACP V zvezi s članki, ki so pred dnevi izšli v krajevnem časopisju, javlja Ustanova za ljudske hiše (IACP) v Gorici, da je že prod več kot 3 tedni začela urejevati dostop k stavbi s 27 stanovanji iz ulice pa opraviti občinska uprava. Meseca maja letos je IACP, potem ko je potrošila 4 milijone lir za povezavo kanalizacije 27-stano-vanjske hiše na kanalizacijo v Ul. Trieste, poslala občinski upravi stroškovnik za preostali del kanalizacije novega naselja. VERDI. 17.00: «11 magnifico cornu-to», Ugo Tognazzi in Claudia Cardinale, čmobeli italijanski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. Ob 17.00 in 20.45: ((Kleopatra«, Liz Taylor in Richard Burton. Ameriški kinemaskop v barvah. MODERNISSIMO. 16.00: «A 007 dalla Francia senza amore«, S. Connery, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.00: «Follie d’Euro pa«, barvni dokumentarni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: ((Giuramento di sangue«, Wallace Beery in A. Baxter, ameriški čmobeli film. iHiiiiimifuiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii DOKONČNE LESTVICE SVETOVNEGA PRVENSTVA Najboljši motociklisti sveta v letošnjem leta V lestvicah znamk prevladujejo japonski stroji ŽENEVA, 29. — Tajništvo mednarodne motociklistične zveze je objavilo končne lestvice svetovnega prvenstva 1964. Te so: 50 cc: 1. HUGH ANDERSON (N.Zel.) 38 t. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, telefon 25-76. TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 5,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 2,8 stopinje ob 7. url, povprečne dnevne vlage je bilo 93 odstotkov, dežja je padlo 1,4 mm. 2. Ralph Bryans (Irska) 30 3. H. G. Anscheidt (Nem.) 29 Lestvica strojev 1. SUZUKI 38 točk 125 cc: 1. LUIGI TAVERI (Švica) 46 2. Jim Redman (Rodezija) 36 3. Hugh Anderson (N. Zel.) 34 Lestvica za tovarne 1. HONDA 48 točk 250 cc: 1. PHIL READ (VB) 46 2. Jim Redman (Rod.) 42 3. Alan Shepherd (VB) 23 Lestvica za tovarne 1. YAMAHA 48 350 cc: 1. JIM REDMAN (Rod.) 40 2 Bruce Beale (Rod.) 24 3. Mike Duff (Kan.) 20 Lestvica strojev 1 HONDA 40 500 cc: 1. MIKE HAILVVOOD (VB) 40 2. Jack Ahearn (VB) 52 3. Phil Read (VB) 25 Lestvica strojev 1. M V Agusta 40 Sidecar: 1. DEUBEL-HOERNER (Nem.) 34 2. Sheidegger . Robinson (Švica) 26 3. Seeley (VB) 17 Lestvica strojev 1. BMW 32 KOLESARSTVO MILAN, 29. — Giovanni Pettenel-la je nocoj na dirkališču športne palače izenačil v vožnji na 200 m z letečim startom svetovni rekord. Pettenella je progo prevozil v 11 "4. Se prej pa je Pettenella poskusil rekord tudi na 500 m z letečim startom, kar pa mu ni uspelo, kot ni uspelo amaterju Giordanu Tur riniju. BOKS PARIZ, 29. — Posebna komisija novinarjev je izbrala najboljše boksarje Evrope, ki jih je nagradila z ((Victoire 1964». Tl so BURRUNI (Italija), BEN ALI (Španija), WIN-STONE (Vel. Britanija), CHARN-LEY (Vel. Britanija), MAEKI (Finska), MANCA (Italija), MAZZIN-GHI (Italija), PAPP (Madžarska), RINALDI (Italija) in COOPER (Velika Britanija). imela ugodne posledice nadaljnji razvoj jadranja tudi v vzhodnih državah. Prav na letošnjem zasedanju SCIRA so namreč ustanovili vzhodnoevropski distrikt, katerega sekretar je znani koprski jadralni delavec Aleksander Lukež. Evropsko prvenstvo v jadranju nameravajo v Kopru povezati s turizmom. V zvezi s tem bodo sprožili idejo o izgradnji Brodarskega doma, oziroma še nekaterih manjših objektov, ki bi služili ne samo jadranju, ampak tudi drugim vodnim športom, hkrati pa tudi za pristajanja manjših jaht za križarjenje in turističnih jadrnic, ki bi bile na razpolago domačim in tu-jim turistom. Vsekakor bo evropsko prvenstvo lepa priložnost za novo mednarodno afirmacijo jugoslovanskih jadralcev, hkrati pa tudi za športno in turistično afirmacijo koprske obale. V Kopru so zaključili zimsko prvenstvo v malem rokometu. Kakor je bilo pričakovati, je prvo mesto zasedla ekipa Luke Koper z desetimi točkami. Zmagovalcem se je močno postavilo po robu samo tovarniško moštvo Iplasa, saj se je njuno medsebojno srečanje končalo le s tesno zmago Luke s 16:15. Dokajšnje presenečenje pa je pripravila ekipa ekonomskega centra, ki je osvojila prvo mesto skupaj z Luko Koper. Uspeh je tem večji, ker je ekipa Luke Koper letos v izredni formi in se je uvrstila med najboljše ekipe v republiški ligi. Vsekakor dokaz več, da je rokomet v Kopru zelo razvit. Nogometaši Kopra se resno pripravljajo za spomladanski del prvenstva. že sredi decembra so začeli s kondicijskimi treningi v telovadnici pod strokovnim vodstvom prof. Djurdjeviča. S tem treningom bodo nadaljevali v januarju, medtem ko bodo v februarju začeli s treningi na prostem in s prvimi trening tekmami. Nogometaši Kopra razpolagajo z nad 20 igralci in imajo letos tako imenovano življenjsko priložnost«, da se uvrstijo v republiško ligo. Lestvica je dokaj ugodna zanje, saj imajo dve točki prednosti, hkrati pa igrajo vsa pomembnejša srečanja (razen s Tržičem) na domačem igrišču. Kljub vsemu bo spomladi zelo trda za točke, saj se tudi glavni konkurenti Kopra, t. j./ Primorje, Tržič, Sava in Slavija intenzivno pripravljajo. ŠZ BOR PRIREDI VELIKO SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU V TRSTU, l’L, PETRONIO 4 OD 21. URE DALJE IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER POD VODSTVOM I. BOGATCA Vabila bodo na razpolago na sedežu združenja, Vrdelska cesta 7, danes od 20. do 21. ure ter od 17. do 19. ure v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20. VSTOP SAMO Z VABILOM ZAŽELENE VEČERNE OBLEKE FRANCE BEVK 7. MLINI ŽIVLJENJA 1 Gmajnar je ležal pod košato smreko, roke je imel podvite pod glavo, pogled in misel sta mu bila odsotna. Z nejevoljo je premeril fanta, ki je obstal pred njim. «Kaj pa je?» je vprašal. «Vas iščem,« je fant grenko izpljunil. «Sestra mi je pisala.« Gmajnarju ni ušel fantov zbegani, hkrati srditi pogled. «Ali Je kaj hudega?« «Pri nas ni nič hudega,« je fant zategnil. «Pri vas je hudo.« To je moža tako bridko zdramilo, da je bil v hipu na nogah. Obšlo ga je sto misli hkrati — kaj se je moglo zgoditi? Doma je pustil bajto, dve kozi, starejšo hčer Anko, ki jre bila grbasta in zagrenjena, in — Franco. Ce bi mu pogorela bajta ali poginili kozi, bi mu pisali... Obšla ga je temna slutnja, ki jo Je potrjevalo fantovo vedenje. Pomrznilo ga je po telesu. «Ali je kaj s Franco?« je težko izdavil. Lipe Je samo prikimal, pogledal v strah fn zacepetal z nogo. «Pa — s kom?« Fant je segel v žep in mu ponudil zmečkano pismo. sBerite!« Gmajnar ni znal brati. Bral mu je Lipe, počasi, besedo za besedo. Mož je sinjel v obraz, ustnice so se mu krčevito pačile. Izvedel je, o čemer Je govorila vsa vas. Da, saj je opazil, da se je Ferjan zadnji čas smulil okoli dekleta, a ni verjel, da bi bilo to mogoče. Že zaradi mržnje med hišama. Da bi se hči tako spozabila! Prekleto — vendar je bilo mogoče! To je bil tretji udarec, ki ga je dobil od Plečarjevih, a ta je bil najhujši, zadel ga je najbolj v živo. Lambert, prekleta duša, se mu smeje v pest... Obrnil se je naglo in kot pijan odšel proti bajti. Na stezi je srečal Pavleta. «S poti, hudič!« je zarenčal in srdito pogledal. Pavle je začuden, brez sape gledal za njim. Ce bi bil Gmajnar tisti hip doma, bi tekla kri, tako ga je razganjal srd. Kletev mu je silila čez ustnice, krčevito so se mu stiskale pesti. Udrihal bi bil okoli sebe in razbijal, a ga je plašila misel pred sramoto in posmehom. Morda drugi še ne vedo. Grizlo ga je, da je škrtal z zobmi. Legel je. Ko se je nekoliko pomiril, je poklical Lipeta. «Fridi, napiši mi pismo!« Odšla sta na poseko, proč od ljudi, da bi ne ujeli niti besede. Lipe je položil papir na smolnat parobek in oslinil svinčnik. Besede, ki mu jih je narekoval Gmajnar, so bile ostre kot sekira. Lipe jim iz svojih občutkov ni krhal ostrine, nekaterim je še dodal strupa. «Molči o tem!« je rekel Gmajnar, ko sta končala. «še prezgodaj bodo izvedeli in se nama posmehovali.« Lipe je obljubil, da bo molčal. Molčal bi že zaradi sebe. Jesen je nastopila z dolgotrajnim deževjem. Nebo se vse dni ni zjasnilo, deževalo je drobno, brez prestanka. Iz zemlje je vsepovsod curela voda, hudourniki so šumeli v potok, ki je močno narasel In trgal bregove. Nekega dne pod večer je Franca tiho odšla iz bajte. V mraku nihče ni mogel videti njenega bledega, objokanega obraza, vendar se je bala, da koga sreča. Preplezala je plot sadovnjaka in se spustila po mokri senožeti. Zdaj pa zdaj ji Je zdrsnilo, da je padla na roko. Včasih se je oprijela kakega drevesa, da se je obdržala na nogah. Dosegla je z grmovjem porasel travnik pod bregom. Ondi Je počenila pod leskov grm, v zavetje gostih, mokrih veja. S pogledom uprtim na stezo, ki je vodila u Potoka do Pltčarja, je čakala. Ruta na glavi ji je bila mokra, mokra tudi ramena in rokavi. Od hladu se je tresla, se stiskala v dve gubi ln dlani tiščala pod pazduho... Misli ji še nikoli niso bile tako razbeljene. Oči so ji objemale breg, ki je bil tisto poletje nema priča njene ljubezni. Verjela je, da je Ferjan, čigar objemi so bili zgovornejši od besed, najboljši fant pod soncem. Ljubila je s čisto dušo, brez vsake stranske misli. Srce ji je kot rajska ptička prepevalo še v spanju in v sanjah do jutra. Ni mogla verjeti, da ta sreča ni večna in da Ferjan le za las čuti drugače kot ona. Ob koncu poletja je rajska ptička v njenih prsih nenadoma utihnila. Oglasil se je krokar, ki je napovedoval nesrečo. Ferjana Je mnogo večerov zaman očakovala. Izogibal se ji ja Ko Je to spoznala, je bila grenko začudena. Iz sramovanja ln strahu pred ljudmi ga ni iskala na domu. Se je varovala skrivnost njune ljubezni, ker je' Ferjan tako želel, četudi je bila že vsem očitna. Tudi v tem skrivanju je bila neka slast. Tedaj je začutila neko spremembo v svojih nedrjih. Roke so Ji pogosto nehote uhajale pod pas Zavedala se je, da njena ljubezen ne bo več za dolgo ostala skrita. Saj tudi tako ni bila. Bila je vsa prepadena, ko je izvedela od Anke, da jo vaščani že dolgo vlačijo po zobeh. Sestra, nesrečna In zagrenjena zaradi svoje nebogljenosti, ji ni prizanašala z očitki. Potem je prišlo očetovo pismo, ki je prililo olja v ogenj. A ko je najbolj potrebovala Ferjanove tolažbe, je grozilo, da se hoče lant poniglavo izmuzniti iz njenega življenja, a je bil še zmeraj vsepričujoč v njenih mislih Ali je medtem objel drugo dekle, a njo zavrgel In pozabil? Tega ni mogla verjeti. Vendar je njeno čisto misel vedno bolj blodila neka mračna grenkoba. Posebno od tistega dne, ko se mu Je vsa izpovedala v dolgem pismu, a nanj ni prejela odgovora. NI mogla več prenašati negotovosti, ki jo je dušila... Sključena Je čepela pod leskovim grmom ln čakala. Po naključju je izvedela, da Ferjan sedi v gostilni. Ne bo ga mogla zgrešiti, ko se bo vračal domov. Bila je vznemirjena, kakor da se ta večer odloča njena usoda za vse življenje. Iz razburkane notranjosti ji je prihajal v telo drget, ki ga je zaman zadrževala. Motila se je s spomini, a se ji je misel vsak hip vračala v notranjost. Ali bo Ferjana obsula z očitki ali ga bo objela? Ni vedela, kaj bo storila. A pripravljena ga Je bila čakati, dokler ne pride, četudi vso noč do jutra... Pod njo so mežikala okna potoških hiš, izmed katerih se .le zdaj pa zda) utrgal kak glas in se zopet izgubil v tišino. Dvignila se je in stala pod grmom kot prikazen. Upirala je oči na stezo, ki jo je komaj slutila na robu vasi. Prišel je nekdo, ki je na pol skrit pod dežnikom hitel v breg. NI je opazil. Bil je Ferjan. Četudi ji je bilo srce polno grenkih očitkov, jo je objel vrpč val, ko ga je spoznala. Videti Je bil vesel in brezskrben, rahlo je požvižgaval predse. Stopila mu Je naproti. Začuden je obstal pred njo. Po kretnjah in drži Je bil ves možat, kakor da je ves svet njegov. Takega je imela rada. Za hip je čutila dvoje src v prsih: eno ga Je veselo pozdravljalo, a drugo ga je obsipalo z očitki. «Ti?» se je zavzel. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHi b II TELEFON U3-80H in 94-«:« - Poštni predal 55« - PODRUŽNICA: GORICA! Ulica Silvio Pelltoo 1 II Teleron 3382 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA st 20 - releton 37-338 - naročnina mesečna Hoo n, - vnanrel Četrtletna 2 250 Ur, polletna 4,400 Ur, celoletne 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1930 din. polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni tekoči raCon. Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ- »on D/S Ltubliana Stari trg M, telefon 22-207, tekori račun prt Nar.klnl bank) v Ljubljani «00-14 603 88 - OUI-ADIi Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ln goriška ookrallne se naročajo pri upravi. - la vseli drugih pokrajin Italije pri «3ocietk Pubblldtii Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst *