Št. 248 (15.692) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1 tZnfl I ID POSTOMA PLAČANA V GOTOVM IDUU UK sph). IN ABB.POST.GR. 1/50% Pot v Evropo je sedaj težja __Bojan Brezigar Dejstvo, da volilni izi-1 niso dokončni, ker lnQr^j° prešteti še kakih iiti ^S0C glasovnic, ki so j. volivci iz tujine posla-i1 P° pošti, otežkoča 0^co° oceno o izidih ^Pujskih državnozbor-JPP volitvah v Sloveniji. av lahko bi se namreč godilo, da bi glasovi iz 'J)Uie bistveno vplivali i.a ^de in jih spremeni-’ seveda v korist strank ‘slovenske pomladi«, če Pac pomislimo, katera °niponenta je v tujini a)oolj množično zastopana. je -“«uu pn sedan Pa lahko reCemi . “uj.ucm zn ^a eni strani |i Pa so utrdi ^novskove 1 z®1, de stranke ,a oi sestavili Tudi če bi P^Slo, bo tore r2ena prav ®ocini špekul v edsebojnim ZJ1UU o drugi I Sevorimo z StZa Pren katerega i "‘u. Med < S;Drn0V eyi]i »evi 861® voliln Za-drugo. ''^podt volilnih h mo Parlamen Poštev. Iz te , ^etja. ste izidov ka ^ržavni : BilaZc na Sola: adi dok, sti. kil klenih Usnier strank, ke 1% 01o\ odd. Pred stala Pske SLOVENIJA / NA NEDELJSKIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH Premik v desno Stranke »slovenske« pomladi so osvojile 44 poslanskih mest LDS po ostaja najmočnejšo stranko slovenskega parlamenta - Prvo ugibanja o mandatarju Izidi volitev v Sloveniji Volitve 1996 Volitve 1992 ZLSD DeSUS SNS DS Zeleni Primerjava med nedeljskimi izidi in izidi volitev _________leta 1992, v odstotkih glasov________ Novi državni zbor Tako bo, po sedanjih rezultatih, sestavljen novi državni zbor Republike Slovenije LJUBLJANA - Na nedeljskih državnozborskih volitvah v Sloveniji je največ glasov osvojila Liberlana demokracije Slovenije, stranka premiera Drnovška, ki je po neuradnih in ne-dokonenih izidih (prešteti morajo še približno 10.000 glasovnic volivcev iz tujine, ki so glasovali po pošti) prejela 27, 05 odstotka glasov oziroma 25 poslanskih mest. Velik uspeh pa so zabneležile tri stranke »slovenske pomladi«, SLS, SDS in SKD, ki so skupno osvojile 44 poslanskih mest, to je eno manj od polovice državnega zbora. Podobnikova Ljudska stranka ima 19, 48 odstotka glasov in 18 poslancev, Janševa socialdemokratska stranka 14, 73 odstotka in 16 poslancev, Peterletovi krščanski demokrati pa so zbrali 9.53 odstotka glasov in 10 poslancev. Prav toliko poslancev si je na levici z 9, 02 odstotka zagotovila Kocjančičeva Združena lista, v parlament pa sta se prerinili še Demokratična stranka upokojencev Slovenije s 5 poslanci in Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka s štirimi poslanci. V parlament sta bila na osnovi ustavnega določila izvoljena tudi poslanca italijanske oziroma madžarske manjšine. Voditelji strank so pri ocenjevanju volitev zaenkrat še previdni in Čakajo na dokončne izide,, ki bodo objavljeni v petek. Premier Drnovšek je vsekakor že izjavil, da pričakuje, da bo prejel kot voditelj najveeje stranke mandat za sestavo vlade, Janez janša pa je dejal, da bodo morale vlado sestavljati stranke »slovenske pomladi.« Na 2. in 3. strani Tudi Cecotti (SL) uradno odstopil TRST - Furlanija-Julijska krajina je z včerajšnjim odstopom predsednika Sergia Cecottija (Severna liga) tudi formalno brez vlade. S predsednikom so odstopili tudi trije odborniki Severne lige in sicer Alessandra Guerra, Beppino Zoppolato in Giampiero Fasola. Odstop predsednika in ligaških odbornikov sledi sobotnemu odstopu sedmih odbornikov levosredinskih strank. Nadaljujejo se pogajanja za novo deželno koalicijo, ki bo najbrž temeljila na zavezništvu med Oljko in SKP. Na 4.strani Šola: prve volitve v pokrajinska sveta TRST, GORICA - Šolske volitve so se na slovenskih šolah iztekle po pričakovanjih. Solniki in starši so se udeležili volitev v pokrajinska šolska sveta, šolniki tudi v Vsedržavni šolski svet, oboji pa so bojkotirali volitve v okrajne šolske svete, kot je predlagal Enotni šolski odbor. Udeležba šolnikov na volitvah je bila množična: sukala se je od 75 do 85 odstotkov, medtem ko je znašala udeležba staršev po neuradnih podatkih dobrih 35 odstotkov. Na 5. in 9. strani Odločilen teden za usodo TKB TRST - O nadaljnji usodi Tržaške kreditne banke so včeraj razpravljali v Rimu, kjer je bil napovedan sestanek med Banko Italijo in nekaterimi italijanskimi bankami, ki naj bi bile zainteresirane za vstop v TKB. S sestanka pa ni ni izvedelo nobene zanesljive podrobnosti. Medtem so med funkcionarji TKB, ki so jih za to zadolžili komisarji, ter funkcionarji pokrajinske direkcije zakladništva dosegli sporazum za izplačevanje pokojnin in plaC javnim uslužbencem, ki so svoj tekoči raCun imeli na TKB. Na 5. strani FINANČNI ZAKON / KOT PROTEST PROTI OBNAŠANJU VLADE Opozicija zapustila zbornico Vlada mrzlično išče rešitev D 'Alema poziva k strpnosti, a ne razume Kartelove politike RIM - Kartel svoboščin je včeraj prekinil svoje sodelovanje pri glasovanju o finančnem zakonu in v družbi s Severno ligo zapustil poslanske klopi, kjer so ostali le vodje poslanskih skupin, ki so z odločitvijo opozicije seznanili predsednika poslanske zbornice Violanteja. Za prihodnjo nedeljo napoveduje Pol svoboščin nove protestne pohode po vsej državi. Glasovanje v zbornici se je medtem nadaljevalo, Četudi z nekaj težavami, za katere je tokrat poskrbela Bertinottijeva stranka, ko se je odločila, da ne zagotovi sklepčnosti. Vlada medtem mrzlično išče izhod iz nastalega položaja, kar je sinoči potrdil tajnik DSL D’Alema, ki je izjavil, da vlada preučuje pobude za navezavo dialoga z opozicijo. Prvak največje večinske stranke je priznal, da se je najtežji problem odprl potem, ko je Pol svoboščin zapustil dvorano poslanske zbornice: »To je zelo hudo dejanje, ki ga večina zagotovo ne sme podcenjevati,« je izjavil in ponovil, da ne razume vzokov za obnašanje opozicije, ki pa se mu v vsakem primeru zdi pretirano. Na 12. strani Napoved spojitve Šteta in Telecoma BRUSELJ - Zakladni minister Ciampi je včeraj po sestanku z evropskim komisarjem vam Mier-tom v Bruslju nepričakovano napovedal spojitev telekomunikacijskega holdinga Štet in telefonske družbe Telecom Italia, ki jo nadzira sam holding. Do spojitve naj bi prišlo pred sredino prihodnjega leta, privatizacija Šteta pa bo tako odložena vsaj do prihodnje jeseni. S to operacijo naj bi last Steta-Telecoma prešla od Irija na zak-ladništvo, tri pa se bo moral v kratkem - na pritisk Bruslja - odpovedati še nekaterim drugim donosnim dejavnostim, saj se je vlada odločila tudi za prodajo holdingov Finmare in Autostrade ter delniških kvot bančne družbe Banco di Roma. Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Venier tajnik tržaške SKP Jacopo Venier je novi pokrajinski tajnik tržaške Stranke komunistične prenove. Prevzel je mesto Giorgia Cancianija. StranS Martinovanja na Proseku in drugje Martin je privabil na Prosek kramarje, rejce prašičev in mnogo radovednih ljudi, martinovanja pa so bila tudi v drugih krajih. Strane Uršičeva Filumena Marturano De Filippo »po naše« je prepričal občinstvo, ki si je v Križu ogledalo UršiCevo priredbo in postavitev znanega dela. v glavnih vlogah sta nastopila Miranda Caharija in Livio Bogateč. Stran 10 Kovinarji množično v Rim Na vsedržavni manifestaciji v petek, 22. t.m. v Rimu se bo po predvidevanjih sindikatov zbralo vsaj 150 tisoč kovinarjev. Stran 12 Zaslišali Pacinija Battaglio V La Spezii so včeraj znova zashšali bančnika Pacinija Battaglio, glavni pravdnik pa je zanikal domnevne spore s kolegi iz Milana. Stran 12 SLOVENIJA / VOLILNI IZIDI KA2EJO NA VELIKO POLITIČNO NESTABILNOST Drnovškova LDS najmočnejša stranka, polovica poslancev »strankam pomladi« O koaliciji zaenkrat le ugibanja - Po neuradnih podatkih med neizvoljenimi tudi nekaj ministrov LJUBLJANA - Po zadnjih neuradnih podatkih so tako imenovane stranke slovenske pomladi (Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati) v parlamentu dobile 44 poslanskih sedežev. Triinpetdeset poslancev je bilo v parlament izvoljenih neposredno, največ (20} iz Liberalne demokracije Slovenije, 14 iz SLS, po štiri iz Združene liste socialnih demokratov in SKD in ena kandidatka Demokratične stranke upokojencev. Pri teh izdidih niso upoštevani glasovi volilcev, ki so glasovali po pošti; teh naj bi bilo okoli 12 tisoč. Njihove glasove naj bi v okrajnih volilnih komisijah prešteli že včeraj do 19. ure, končni neuradni rezultati pa bodo tako znani šele danes dopoldne. Glede na odstotke dobljenih glasov naj bi stranke dobile naslednje število sedežev v parlamentu: LDS -25, SLS -18, SDS - 16, SKD -10, ZLSD -10, DeSUS - 5, Slovenska nacionalna stranka (SNS) - 4, dva sedeža pa sta ustavno določena za poslanca madžarske in italijanske narodnostne skupnosti. Potem ko bodo znani rezultati glasovanja po pošti, se lahko število sedežev, ki bodo pripadali posameznim strankam, še precej spremeni. Tako se utegne zgoditi, da bo imela združena lista le devet sedežev, SNS pa lahko ostane pred vrati parlamenta, pri čemer bi se njeni poslanski sedeži razdelili med ostalimi šestimi strankami. Se vedno obstaja tudi možnost, da bi pomladne stranke v parlamentu dobile matematično večino (več kot 45 poslanskih sedežev), kar pomeni, da bi lahko same sestavile vlado. Pred štirim leti je v parlament prišlo štirideset neposredno izvoljenih poslancev, kot pa kažejo delni neuradni rezultati letošnjih volitev, jih bo v naslednjem parlamentu več. Neposredno je bilo izvoljenih dvajset kandidatov LDS, dvanajst SLS (za tri še obstaja možnost, da bodo neposredno izvoljeni), štirje SKD. Kdo iz vrst SKD bo v parlament prišel prek nacionalnih list, morajo še izračunati. Združena lista ima prav tako štiri neposredno izvoljene kandidate, SNS pa enega. Izpostavimo nekaj bolj znanih kandidatov, ki jim je že uspelo priti v parlament. Med kandidati iz vrst SDS bodo zagotovo v državnem zboru sedeli Janez Janša, Ivo Hvalica, dr. Jože Zagožen in Bogomb SpiletiC, med liberalnimi demokrati pa je to uspelo dr. Janezu Drnovšku, ki je prepričljivo zmagal v zasavskih revirjih, dosedanjemu obrambnemu ministru Jelku Kacinu, ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji, ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru, dosedanjemu predsedniku državnega zbora Jožefu Školču ter poslancem Tonetu Anderliču, Igorju Bavčarju, Tonetu Partljiču, Miranu Jeriču in Gezi Džubanu. Neposredno je prišel v parlament tudi predsednik SKD Lojze Peterle in nekdanji poslanec Ciril Pucko. Uspešen je bil tudi kandidat združene liste Miran Potrč, na podlagi končnih rezultatov pa bo jasno, ali je to uspelo tudi Janezu Kocijančiču in dr.Cirilu Ribičiču. (N.R.) Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša (Foto Barbara Reya) _______PRVE OCENE PO OBJAVI NEURADNIH ZAČASNIH IZIDOV_ V izjavah prvakov političnih strank zaenkrat prevladuje velika previdnost Drnovšek čaka mandat Janša pa napoveduje vlado strank pomladi Janez Drnovšek, predsednik vlade in LDS: Z rezultatom sem zadovoljen, saj je v obstoječem volilnem sistemu, kjer se glasovi razpršijo na veliko število strank, zelo težko dobiti višji odstotek. Kot predsednik stranke, ki je dobila največje število glasov, pričakujem, da bomo dobili tudi mandat za sestavo nove vlade. Četudi bi stranke slovenske pomladi zbrale več kot petinštirideset glasov v parlamentu, mislim, da bi težko sestavile stabilno vlado. Nobene stranke ne izključujemo kot morebitne partnerke, vse pa je odvisno od končnih izidov, usklajevanja programov ter od razgovorov z vsako stranko. Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke: Volilni izidi kažejo, da si slovenski voblci želijo nekaj novega in svežega, upam pa, da bo na njihovi podlagi mogoče narediti za Slovenijo nekaj pozitivnega. Strankine naslednje poteze pa bodo znane šele potem, ko bodo znani dokončni izidi in ko bodo o tem razpravljati pristojni organi stranke. Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke: Zadovoljni smo tako s številom glasov, ki jih je dobila naša stoanka, kot tudi s seštevkom odstotkov, ki so jih dobile stranke slovenske pomladi. Po naših izračunih ima skupina teh strank za sestavo vlade že dovolj mandatov v parlamentu. Glasov bi bilo gotovo še več, če bi prišlo do predvolilnega podpisa o sodelovanju, saj naši izračuni kažejo, da bi se za odhod na volišča odločilo vsaj pet ati šest odstotkov več vo-tilcev. Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov: Za nas je najbolj pomembno, da so zmagale stranke slovenske pomladi. Obe vladni stranki sta plačali ceno za delo v vladi. Krščanski de- mokrati smo računali na več, a važno jeto, da je pomlad dobila več. Po teh rezultatih je sedaj pomlad, več je težko napovedati. Jožef Školč, predsednik državnega zbora: Izidi volitev so, kar se tiče LDS, pričakovani. Zdaj je ključno vprašanje, kako se bodo rezultati z volišč pretiti v poslanske mandate, saj bo ravno to ob pripravljenosti strank na sklepanje kompromisov igralo glavno vlogo pri sestavljanju vladne koalicije. Janez Kocijančič, predsednik Združene tiste socialnih demokratov (ZLSD): Janez Kocijančič je dejal, da so pričakovati več, vendar pa imajo v demokraciji votilke in votilci vedno prav. Očitno so se odločiti, da bodo neko obdobje živeli brez socialne države, iz tega pa se bomo vsi veliko naučiti, tako votilci kot tudi mi, je še dejal Kocijančič. Volilni rezultat je po njegovih besedah tudi pokazal, da se eno volilno obdobje splača biti v odločni in načelni opoziciji. Menimo, je poudaril predsednik ZL, da je sodobna evropska država lahko samo socialna, pravna in gospodarsko uspešna država, zato ne vidijo nobenih razlogov, da bi spreminjali svoje nazore in politično usmeritev v prihodnje. O številnih taktičnih variantah pa bodo razmišljati v prihodnjih dneh. Tone Peršak, predsednik Demokratske stranke: Kljub neuspehu na volitvah lahko rečem, da pravzaprav nima nihče pravice biti razočaran, ker se vsakdo v tekmo poda z enakimi možnostmi kot vsi drugi. Sicer pa rezultati kažejo, da se je slovensko volilno telo odločilo za polarizacijo slovenskega političnega prostora. Za nas kot stranko je prihodnost stvar premisleka, zase osebno pa lahko rečem, da moram prevzeti odgovornost tudi nase in bom kot predsednik stranke odstopil. (A. K. - STA) Izidi volitev v državni zbor (v odstotkih) stranka 1992 1996_ LDS 23,46 27,05 SLS 8,69 19,48 SDS 3,34 16,42 SKD 14,51 9,53 ZLSD 13,58 9,02 DeSUS - 4,31 SNS 10,02 3,22 DS 5,01 2,67 Zeleni 3,70 1,76^ Poslanci so se še zadnjič sestali LJUBLJANA - Dan po parlamentarnih volitvah so se na sprejemu ob zaključku mandata na povabilo predsed nika državnega zbora Jožefa Školča še zadnjič zbrali po slanci parlamentarnega sklica zadnjih štirih let. Prem stavniki zakonodajne veje oblasti, ki so se jim pri družbi nekateri predstavniki vlade na čelu s predsednikom Ja nezom Drnovškom ter predsednik parlamenta v pA1 dveh letih sklica Herman Rigelnik, so se od mandat3 posloviti s kozarcem šampanjca in klepetom, ki se je vi' tel predvsem okoli izidov včerajšnjih volitev. Pritožba SDS, SKD in SLS LJUBLJANA - Predsedniki Slovenske ljudske strank® (SLS), Socialdemokratske stranke (SDS) in Slovenski« krščanskih demokratov (SKD), Marjan Podobnik, J^1® Janša in Lojze Peterle, so danes na Republiško voli In komisijo nasloviti pritožbo in zahtevo za podaljšan) roka za štetje in ugotavljanje izida na podlagi volitev p® pošti do četrtka, 14. novembra, do 12. ure ter za ponovi tev volitev na vseh voliščih v občini Divača. Podpisajf predsedniki omenjenih strank pojasnjujejo, da po Stevi ^ nih pritožbah slovenskih državljanov iz Avstralije, Ka nade in Amerike ugotavljajo, da so številni državljan^ prejeti glasovnice za volitve v DZ prepozno, mnogi se v četrtek in petek minuti teden. V zvezi z drugo zahtevo trije predsedniki opozarjajo n ugotovitev, da so biti v omenjeni občini k uradnim va« lom na volišča pribjeni tudi letaki Združene liste s cialnih demokratov (ZLSD). Zaradi tega podpisani za^ tevajo, da se volitve na vseh voliščih v občini Diva ponovijo. Volitve na Primorskem LJUBLJANA - Na Primorskem se volilni izidi niso v c® loti ujemali z vsedržavnimi izidi. Tako je v Postojns okraju, ki združuje vse primorske občine, od Pirana Bovca. LDS prejela 25,06 odstotka glasov, SLS 16, ' SDS 13,73, SKD 8,91, ZL 12,94 (kar je največji odštete te stranke med vsemi volilnimi okrožji, DeSUS 3, ’ SNS pa 2 odstotka. Slovenski forum, ki je nastopaj Zvezo za Primorsko in je na vsedržavni ravni pt®^ 1,06 odstotka glasov, je na Primorskem zbral 4,73 0 stotka glasov. Volitve poslancev madžarske in italijanske manjšine . LJUBLJANA- Svoja poslanca v državni zbor sta v°^a tudi madžarska in italijanska manjšina. Madžars manjšina je v državni zbor izvolila dosedanjo PoS Marijo Poszonec, italijanska manjšina pa je prav t pobdila dosedanjega poslanca Roberta Batiellija. gg Maria Poszonec je po neuradnih rezultatih zbrala 4 ’ odstotka. Drugi je bil Albert Halasz, betji Gy°e ®a. Tomka in čebti Geza Puhan. Od 6189 volilnih uP^e vičencev se je volitev udeležilo 4079 volilcev, kar zn 65, 91 odstotka. na- Roberto Batielli pa je, prav tako po neuradnih re^* to tih, zbral 32 odsdotkov glasov. Drugi je bil A m Scheriani, betji Mario Štetih, četrti pa Gianfranco Si) V državni zbor sta bila izvoljena še dva predstav«, italijanske manjšine in sicer koprski župan Aureho J ■ ki je kandi(tiral na tisti ZLSD in izolski župan Gasp® na tisti LDS. A PREVIDNI KOMENTARJI IZIDOV VOLILNEGA POSVETOVANJA Reakcije na slovenske volitve v Beogradu, Rimu in pri nas Zasuk v desno, Evropa je daleč RIM - Italijanski tisk je vCeraj posvetil le malo pozornosti volitvam v Sloveniji, in še to v zelo različnih tonih. Medtem ko je glasilo Demokratične stranke levice 1’Unita naslavljalo. da je v Sloveniji »zmagala Evropa«, ker je bila po prvih projekcijah levosredinska koalicija v vodstvo, pa je Berlusconijev Giornale že pisal o 8epitafu italijanski imovini«, pri čemer je komentator seveda imel v mislih na nepremičnine, ki so jih na slovenskih tleh po drugi svetovni vojni pustili italijanski optanti. »Nihče jih ne bo več vrnil« piše v drugi vrsti naslova. Daljši prispevek pa je volitvam v Sloveniji posvetila tiskovna agencija ANSA. Njena dopisnica Angela Virdo piše o zasuku v desno in o Evropi, ki se je oddaljila od Ljubljane. Drnovškova stranka je sicer osvojila relativno večino, glavno novost pa predstavlja velik prodor desničarskih strank, Podobnikove SLS in Janševe SDS. »Tako Podobnik, Politik mladeniškega obraza, kot populist Janša, sta za Evropo, a le pod Pogojem, da bi vstop v Evropo ne prizadel slovenskih nacionalnih interesov, in to predvsem kar se tiče odpiranja notranjega tržišča, predvsem nepremičninskega, tujcem,« Ugotavlja dopisnica agencije ANSA. Predsednik slovenske vlade je že jeseni 1993. leta najavil skorajšnjo spremembo ustave, ki prepoveduje tujcem nakup nepremičnin. Predlog Pa ni nikoli prestopil praga sloven-skegaparlamenta, ker Drnovšku ni Uspelo, da bi si zagotovil dvotretjinsko večino, ki je potrebna za ustav-ne spremembe. Slovenska vlada je podpisala začasni sporazum o trgovskem delu pridruževanja Evropski uniji, slovenska sredstva javnega obveščanja pa podčrtujejo, da je njegova ratifikacija v novem parlamentu sploh vprašljiva. Po dosedanjih podatkih je sedanji predsednik vlade zmagovalec, lahko pa se dogodi, da se z glasovi Slovencev v tujini, v bolnišnicah, v zaporih in na domovih za ostarele, volilni izidi prevesijo Se bolj na desno. Lahko bi se torej dogodilo, da bi obe desničarski stranki SLS in SDS ob podpori Peterletovih krščanskih demokratov dosegle večino 46 sedežev. Tiskovna agencija ANSA prinaša tudi izjavo Marjana Podobnika, ki je gotov, da bo desnosredinska koalicija »strank pomladi« prejela absolutno večino sedežev, kar naj bi ji zadostovalo za sestavo nove vlade. »Po naših ocenah računamo na 44 do 46 sedežev,« je izjavil Podobnik in dodal: »Prepričan sem, da bom novi premier.« Voditelj SLS se je pozitivno izrekel o zvezo Nato in Evropski uniji, takoj pa je dodal, da mora Slovenija zaščititi svoje vitalne interese predno se odloči za spremembo ustave. Agencija ANSA objavlja tudi Drnovškovo izjavo, čes da desničarske stranke ne bodo uspele sestaviti trdno vlado. Pomežiknil naj bi Podobnikovi SLS, težje pa je, da bi se Liberalna demokracija Slovenije povezala z Janševimi socialdemokrati. Iz poročila dopisnice italijanske tiskovne agencije vsekakor izhaja, da se je slovenska politična os premaknila v desno. Ob takem zapletu sta možna le dva scenarija: povezava dveh desničarskih strank s podporo demokristjanov, ali pa nova Drnovškova vlada v koaliciji z eno od desničarskih strank. O nekdanjih komunistih Združele liste socialnih demokratov ni v prispevku o slovenskih volitvah niti besedice... Odmevi v Beogradu BEOGRAD - Ponedeljkova Politika je sporočila, da je vladajoča Liberalna demokracija Slovenije premiera Drnovška osvojila največ glasov oziroma 25 sedežev v slovenskem parlamentu. Politika je v okviru komentarja z naslovom Odločili bodo neopredeljeni napovedala, da se bo nedeljskih volitev udeležilo približno 70 odstotkov volivcev. Ta časnik je sicer med sedmimi beograjskimi dnevniki najbolj pozorno spremljal predvolilno kampanjo v Sloveniji. Njen dopisnik iz Ljubljane Milan Jakšič je v sobotnem komentarju z naslovom Zmagovalec je tisti, ki sestavi vlado zapisal: "Ge bo uspela levica, bo uspel tudi premier Janez Drnovšek, ne glede na to, da je na čelu sredinske stranke in da se s sloven- sko levico v preteklem Štiriletnem obdobju ni najbolje ujel". Drugi trije državni Časniki Se niso objavili neuradnega izida nedeljskih volitev. Ponedeljkove Večernje novosti poudarjajo, da vse predvolilne analize napovedujejo zmago Liberalne demokracije. Dopisnik Slobodan Pasic zatrjuje, da katoliška cerkev "tokrat ni bila kritično razpoložena do oblasti Drnovškove LDS." Nasa borba posebej komentira tehnično stran nedeljskih volitev in poudarja, da bodo neuradni izidi volitev nemudoma posredovani prek Interneta, v hitrosti posredovanja izidov pa tekmujejo tudi stranke, državna in komercialna televizija. Beograjski Blic v poročilu Tesna zmaga Drnovska piše, da je LDS tesno zmagala, čeprav prvi podatki kažejo, da je dobil Drnovšek skoraj štiri odstotke več kot na prvih volitvah po odcepitvi od Jugoslavije leta 1992. Državna televizija Srbije je dopoldne sporočila, da je na nedeljskih volitvah osvojila največ glasov LDS in da prvi podatki kažejo, da so opozicijske stranke dobile celo za četrtino več sedežev v parlamentu kot na volitvah leta 1992. Analitiki tako ocenjujejo, da so Slovenci podprli obrat od leve sredine k izrazito desni usmeritvi. O rezultatih vohtev je poročala tudi Televizija BK Telecom in poudarila, da se je volitev udeležilo 72 odstotkov volilnih upravičencev, medtem ko je Tanjug poročal, da je največje presenečenje nizka udeležba, samo 66 odstotkov. OCENE MILOŠA BUDINA, MARTINA BRECLJA, STOJANA SPETIČA IN RUDIJA PAVŠIČA Kako politični predstavniki Slovencev v Italiji ocenjujejo rezultate političnih volitev v Sloveniji Miloš Budin (DSL) Ce prav razumem, niso prinesle v° itve v Sloveniji velikih bistvenih sPrememb, saj se pretakajo glasovi v lshh taborih. Zdi se mi, da v pri-v'Slavi. s prejšnjim parlamentom ta olrlni izid ne jamči večje vladne stalnosti oziroma stabilnosti večinske adne koalicije. O Vsekakor je želeti, da bi bilo tako. d tega parlamenta si pričakujem, da 0 z zakonom zagotovil javno podpo-k° nas’ manjšini in da ta podpora ne ^ na noben način politično pogoje-, ’ ozlroma da bo namenjena subjek-m in dejavnostim v manjšini, ki so Vredne, ker so za manjšino korist-Pachf na niihovo politično pri- Martin Brecelj M (SSk) edeljske volitve v Sloveniji po-nijo predvsem utrditev demokra-mf V jnledi slovenski državi. Volilni Pro t'aCen.ci 80 tokrat že tretjič lahko in S ? izbirali svoje državne poslance sPloh izražali svoje pohtično pre- pričanje. Mislim, da so se pri tem. izkazali dokaj zrelo, kot bi lahko sklepali tudi iz dejstva, da so se precej približali sedanjim standardom in trendom zrelih zahodnoevropskih volilnih zborov. Volilni izidi - ki so sicer še neuradni - izražajo uravnovešenost, hkrati pa tudi nedvoumno govorijo o potrebi po pospešenem premagovanju negativne dediščine preteklosti in sploh po prenovi. Vse kaže, da je uravnovešenost sil taksna, da ne bo preprosto sestaviti nove vladne koalicije. Utrditev demokracije v Sloveniji, ki jo te volitve vsekakor pomenijo, pa bi morala pomembno prispevati k okrepitvi njenega mesta v mednarodnem prostora in Se zlasti v Evropi. Pozitivno bi morala tudi vplivati na življenje Slovencev v zamejstvu in po svetu, saj bo tudi v tem primera pomagala premagovati pregrade in blokade, ki so dediščina nedemokratične preteklosti. Upam, da bosta novi državni zbor in nova slovenska vlada pozorna tudi do Slovencev po svetu in Se zlasti do nase narodnostne skupnosti v Italiji, ki preživlja posebno delikaten trenutek v svoji zgodovini. Stojan Spetič (SKP) Slovenija je sla na desno. O tem ne more biti najmanjšega dvoma. Dobra tretjina pa sploh ni sla na volišča, kar spet daje misliti, da zeva med politiko in družbeno odrinjenimi sloji (mladino, brezposelnimi) globok prepad. Lahko pričakujemo, da bo desnica pogojevala oblast, četudi bi jo obdržali Drnovškovi liberalni demokrati. Zapletalo se bo na poti v Evropo, za nas, manjšino, pa ne kaže nič dobrega. Predstavljam si, da se bodo pritiski povečah in da se bo tudi naša domača desnica se bolj razpetelinila. Kot levičar ugotavljam to, kar je bilo vsem pred očmi. Slovenska levica ni bila ne borbena, ne radikalna. Socialno nezadovoljstvo je prepuščala demagogom in populistom. Ko je lani zapustila vlado in prešla v opozicijo je vse to bilo tako »soft«, da njene opozicijske vloge ljudje niso čutili. Sedaj je, tudi v Sloveniji, na dnevnem redu vprašanje preoblikovanja nove, bolj udarne levice, ki naj iz opozicije Ščiti koristi delovnih ljudi. V taki udarnejši levici mora biti mesto tudi za komuniste. Prepričan sem, da je to pot k vladni alternativi za čas, ko bo desnica dokazala, da ne zna reševati problemov, ki jih je izkoriščala v volilni kampanji. NaSa izkušnja z Berlusconijem je dovolj zgovorna. In Se kratka misel za nase domače loge. Ali ni tudi pri nas napočil čas, ko naj gredo svoji k svojim? Rudi Pavšič (DFS) Demokratski forum Slovencev je s posebno pozornostjo spremljal potek parlamentarnih volitev v Sloveniji. Čeravno zbrani podatki niso že dokončni, in ni Se znano, kdo vse bo sestavljal 90-člansko parlamentarno ekipo, je že danes jasno, da so se uveljavile predvsem tiste stranke, ki so težile proti sredini. Ob tem je prišla tudi do izraza večja polarizacija glasov okoli naj-večjih strank s posledico, da so manjše pohtične formacije žele nizek konsenz med volilci in se niso prebile v parlament. DFS bo pozorno sledil naslednjim političnim fazam, ki bodo peljale do sestave nove vladne koalicije. Možnih kombinacij je vsekakor več. Ne glede na koalicijske izbire, je za DSF važno, da bo nova parlamentarna sestava in sama vlada med svoje poglavitne naloge vključila tudi skrb za Slovence, ki živijo zunaj matičnih meja. Se posebno za Slovence v Italiji, ki preživljajo izredno težke trenutke, je važno, da bi se v Sloveniji čimprej udejanile tiste vsebine, ki so vsebovane v resoluciji o .avtohtonih narodnostnih skupnosti, ki jo je dosedanji parlament soglasno potrdil. To bi verjetno blagodejno vplivalo na našo manjšinsko stvarnost, ki bo morala napeti vse sile, da bo znala tudi v lastni sredi poiskati to, kar jo draži in se usmerila na pot določenega skupnega dogovarjanja ob upoštevanju in spoštovanju različnosti, ki ne smejo delovati zaviralno. V tej prehodni fazi je torej pomembno, da bomo znali iskati, kar se da trezno, skupne rešitve za vsemanjšinska vprašanja in vzpostaviti konstruktiven dialog z matično domovino, kakor tudi z pristojnimi dejavniki v Italiji. POGLEDI Slovenščina da, slovenščina ne Vili Prinčič ■ V prispevkih iz rubrike Pogledi, pa tudi v drugačnih oblikah pisnega izražanja, se čestokrat dotaknemo vprašanja, ki zadeva rabo oz. prisotnost slovenščine v javnosti. Vsi ti članki, zapisi in posegi nam dajejo iztočnico in povod za razmišljanje, saj v njih zasledimo iskanje novih oprijemov in novih priložnosti za uvajanje našega jezika v javnost s preverjanjem možnosti, kako še trdneje zasidrati že utečene oblike uveljavitve. Dotaknili smo se številnih aspektov, načeli nič koliko razprav, se lotili vprašanja iz različnih smeri, vzeli v poštev razne vidike in oblike pristopa, od cmerave zapre-paščenosti, pa do občasnih skrajnih oblik kljubavosti. In rezultat vsega tega? Nič boljši in nič slabši kot pred desetimi in več leti. Ponekod s trdovratnostjo in na račun nemajhnih naporov uspemo pridobiti slovenščini domovinsko pravico, spet drugod nerodno klecnemo in zapravimo še tisto, kar je bilo že veliko let v povsem ustaljeni praksi. Občutek imam, da nam v tem pogledu manjka vztrajnosti, tj. tiste vztrajnosti, ki je ne pogrešamo v drugih oblikah človekovega udejstovanja. Vztrajni smo v kulturnih zvrsteh, nadpovprečno vztrajni v športu, vztrajni in učinkoviti smo tudi v nekaterih gopodarskih panogah, itd. Pri izpričevanju naše narodnosti, kjer je prav jezik tisti, ki nas razlikuje od ostalih sodržavljanov, pa se nas polasti nekakšna sramežljivost, ki se po navadi suka med pretirano obzirnostjo in brezbrižnostjo, skupni imenovalec katerih pa se včasih imenuje komodnost. Otipljiva brezbrižnost in malomarnost, ki nemalokrat preide že v omalovaževanje, se ponekod pokaže na dvojezičnih plakatih, vabilih in raznih zgibankah, kjer je kot za stavo prav slovenščina tista, ki potegne krajši konec. Zelo po-gostoma so besedila brez strešic, strešice so tam, kjer jih ne bi smelo biti, pa tudi slovničnih in pravopisnih napak ne manjka. Skratka, velika malomarnost. Neopravičena obzirnost se kaže tudi v medčloveških odnosih. Zelo ostri in bojeviti znamo biti v lastni hiši in ko smo sami. Cim pa se na proslavi, občnem zboru ali predstaviti ekipe pojavi gost, celo naš star in iskren prijatelj, pa vsa ta bojevitost dobesedno splahni. Zopet postanemo »majčkeni« in upogljivi. Kje poiskati nove vzvode, nove oprijeme, katere poteze potegniti, da bi se ta bojevitost pokazala tudi navzven. Priložnosti je bržčas veliko, le pravočasno jih je potrebno zgrabiti. Za malomarnost bržkone ni zdravila, lažje oblike površnosti pa so ozdravljive. Zdravilo ima lahko dve imeni: dobra volja in nekoliko večja pozornost do teh občutljivih zadev. Včasih je dovolj dvigniti telefon in prositi nekoga za nasvet, včasih je potreben širši posvet, včasih pa skrbno zasnovan in usklajen nastop. Čeprav zgleda nekoliko neverjetno, nam glede slovenščine v javnosti gredo na roko nekateri krožki in društva, člani katerih niso naše gore list. V mislih imam postavitve nekaterih zelo dobro obiskanih razstav na Goriškem, na katerih je bila slovenščina zelo prisotna, tako v govorni kot v pisni obliki. Marca letos je neko društvo, ki se ubada z raziskavami lokalne zgodovine, priredilo v goriški stolnici zanimiv zgodovinski prikaz sakralnih objektov na ožjem goriškem območju. Vsi predstavitveni teksti in vsi podnapisi bogatega razstavljenega gradiva so bili dvojezični. Ta primer vsekakor manj izstopa, kajti dvojezičnost v cerkvah ni redkost, pa čeprav v povsem drugačnih oblikah. Veliko bolj padeta v oči podobna dogodka, s katerima se je širša javnost soočila to jesen. Pri- sotnost slovenščine bi si lahko predstavljali kjerkoli, niti na misel pa bi nam ne padlo, da bi naš jezik našel mesto tudi na krajih, ki so še vedno pežeti s trdovratnimi patriotskimi čustvi. Se pred kakim letom bi ta pojav veljal za škandal velikih razsežnosti in bi najbrž dvignil veliko prahu. Danes pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se časi vendarle nekoliko spremenili in sta strpnost in spoštovanje omilili, če že ne povsem nadkrilili nenakonjen in s prezirom prepojen odnos do vsega, kar spominja na našo prisotnost. Drugače bi si zares ne znal razložiti prijetnega vzdrušja, ki je prevladalo na otvoritvah, kasneje pa tudi med ogledi dveh zanimivih razstav o prvi svetovni vojni, ki sta razstavni prostor našli v vojaški kostnici na Oslavju in v vojaškem muzeju v Sre-dipolju. Vsa besedila, vsi teksti, vsi podnapisi so bili do pičice dvojezični z dodatkom, da je bila otvoritvena slovesnost na Oslavju v dobršni meri dvojezična. Na tej slovesnosti sem bil tudi sam soudeležen in priznati moram, da so se mi noge nekoliko tresle, ko sem se pripravljal, da predstavnikom oblasti, generalom, predsednikom številnih borčevskih organizacij in množici obiskovalcev izrečem dobrodošlico tudi v slovenščini. Isto je verjetno med svojim posegom občutil tudi predsednik krajevne rajonske konzulte. Sicer si nisem pričakoval psovk, računal pa sem na godrnjanje. Zgodilo se ni nič takega in tudi v naslednjih dneh nismo v časopisju zasledili nikakih znakov ogorčenja. Časopisje je sicer razstavo postavilo v čisto napačen kontekst, nad prisotnostjo slovenščine pa se ni nihče obregnil. Kot podatek naj navedem, da si je mesec dni trajajočo oslavsko razstavo ogledalo več kot 4.000 ljudi. Polovica je bila iz širšega gofiškega območja, druga polovica pa iz raznih krajev Italije, Slovenije in številnih evropskih držav. V knjigi prisotnosti smo naleteli celo na podpisa zakoncev iz Brazilije. Razstava v Sredi-polju še traja, zato nimam še dokončnih podatkov o prisotnosti. Pri tem kdo poreče, da konec koncev gre za malenkosti, ki še zdaleč ne predstavljajo javne uveljavitve slovenščine. Verjetno je res tako, a kljub temu sem prepričan, da gre za malenkosti, ki vendarle nekaj pomenijo. Uspeli smo tam, kjer smo si najmanj pričakovali ob dejstvu, da so bili pobudniki teh razstav ljudje, ki niso pripadniki naše skupnosti. Ti ljudje bi lahko mirne duše pripravili enojezično razstavo, a so toliko razgledani, da so "se za pomoč obrnili do someščanov drugačnega jezika. Pred nekaj dnevi sva s prijateljem govorila o tem in onem. Beseda ja padla tudi na uporabo slovenščine v javnosti, predvsem pa še v odnosu do oblasti. »Kaj če bi tudi ICI in druge davščine plečavali v slovenščini,« mi je namignil. »Sploh bi ne bilo neumno,« sem mu odvrnil. DEŽELNA KRIZA / PRIČAKOVANA POTEZA SEVERNE LIGE Tudi Cecotti odstopil FJK sedaj brez vlade Bossijevo stranka je zelo kritična do leve sredine TRST - Z včerajšnjim odstopom predsednika Sergia Cecottija (na sliki) in odbornikov Severne lige Alessandre Guerre, Beppina Zoppolata in Giampiera Fasole je Fur-lanija-Julijska krajina tudi formalno brez deželnega odbora. Odstop Cecottija in somišljenikov sledi sobotnemu odstopu odbornikov levosredinske Oljke, kar je povzročilo nesklepčnost deželne vlade, ki je sedaj, kot rečeno, tudi formalno ni več. Zaradi predsednikovega odstopa je odpadla za včeraj napovedana seja deželnega sveta, ki je imela na dnevnem redu zahtevo po odstavitvi Cecottija in ligaških odbornikov. Nezaupnico so že pred dnevi predložili zastopniki Stranke komunistične prenove, podprli pa so jo tudi ■predstavniki nekaterih drugih strank. Ce bi predsednik še naprej ostal na svojem mestu bi nezaupnico podprle levosredinske stranke in morda tudi desnica Kartela svoboščin. Cecotti je bil na včerajšnji novinarski konferenci precej oster do nekdanjih levosredinskih zaveznikov, še ostrejši pa je bil tajnik furlanske Severne lige Roberto Visentin. Koalicijo Oljke je obtožil, da ji gre v bistvu le za oblast in za delitev stolčkov in oblasti v deželnih ter drugih vplivnih javnih ustanovah in odborih. Srečanja z novinarji se je udeležil tudi sekretar tržaške Lige, deželni svetovalec Paolo Polidori. Nadaljuje se medtem soočenje med Oljko in Komunistično prenovo za oblikovanje novega večinskega zavezništva. Gre za precej težavno soočenje, ki pa je že odobrilo nekatere sadove, saj so se morebitni zavezniki že sporazumeli o nekaterih programskih točkah, o drugih pa še nadaljujejo razpravo. Do precejšnjih težav zna priti pri obravnavi zdravstvenih vprašanj, o katerih je bila SKP, kot znano, zelo kritična do izbir Oljke, še posebno do DSL in Ljudske stranke. Programskemu razčiščenju bodo sledila pogajanja za sestavo nove vlade. Glavni kandidat za njenega predsednika je sedanji predsednik deželnega sveta Giancarlo Cmder. r CELOVEC / SPORAZUM ZERNATTO-AUSSERVVINKLER Koalicija SPOOVP ostaja Deželni glavar preklical zahtevo po odpoklicu Wurschla CELOVEC - Koalicija socialdemokratov (SPČ) in Ljudske stranke (ČVP) na Koroškem vsaj zaenkrat ostaja. Sefa obeh strank, namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler (na sliki) in deželni glavar Christof Zernat-to sta se sporazumela za' nadaljevanje po deželnozbtirskih volitvah leta 1994 sklenjene koalicije. Do kompromisa je prišlo, ker je Zernatto preklical svojo ultimativno zahtevo po odpoklicu socialdemokratskega namestnika predsednika deželnega šolskega sveta Herberta VViirschla, Ausservvinkler pa istočasno zagoto- vil izvolitev kandidata Ljudske stranke Wer-nerja Glasa za novega predsednika deželnega šolskega sveta s podporo socialdemokratov. Kot smo poročali, je sredi tedna spodletela izvolitev novega predsednika deželnega šolskega sveta, ker je večina socialdemokratov - kljub dogovoru med obema prvakoma koalicijskih strank - glasovala proti kandidatu Ljudske stranke. Glavni pobudnik za »ne« socialdemokratov pa je baje bil prav podpredsednik šolskega sveta VViirschl. Ponoven poizkus izvolitve kandidata Ljudske stranke naj bi sledil še pred božičem. (I.L.) KOROŠKA / V CELOVCU Stane Starta predstavil svojo knjigo Slovvenien Knjiga je izšla pri celovški Mohorjevi založbi CELOVEC - Prvi minister za informiranje v samostojni državi Sloveniji, Stane Stanič, je te dni na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu predstavil svojo knjigo o Sloveniji »Slovvenien«. Knjiga je v nemškem prevodu izšla v 2500 izvodih pri celovški Mohorjevi založbi. Generalni konzul Jože Jeraj je ob predstavitvi knjige poudaril pomen pretoka informacij o Sloveniji v tujini in še posebej v sosednjih državah ne samo v smislu promocije Slovenije, temveč tudi kot izziv za dobrososedsko sodelovanje. Menil je, da Staničeva knjiga posreduje vse potrebne informacije iz najrazličnejših pirodročij, ki so za povprečnega Korošca potrebne. Želel si je še, da knjiga prispevala tudi k višji stopnji seznanjenosti s problemi Slovenije, saj je le-ta najboljša osnova za tesnejše in uspešnejše sodelovanje med sodenjima državama oz. sosednjimi deželami. Vodja celovške Mohorjeve Franc Kattnig je poudaril, da je založba z izdajo nemške verzije Staničeve knjige o Sloveniji znova dokazala, da uspešno opravlja funkcijo mostu in povezovanja med sodenjima državama. Opozoril je še, da Stanič v knjigi »Slovvenien« svoje domovine »ne predstavi le z ljubke strani, ampak se ne ustraši podrezati tudi v temne kotičke Slovenije«. Kot znano, je slovenska verzija knjige v Slovenija dvignila veliko prahu, še posebej tam, kjer je govor o množičnem poboju domobrancev. Zveza združenj borcev je avtorja tožila in zahtevala prepoved knjige, zadnjo besedo v tem pravnem sporu pa bo izreklo vrhovno sodišče. Stanič se je glede dokončne razsodbe na tiskovni konferenci v Celovcu izkazal za dokaj optimističnega: opozoril na primerljiv slučaj v Nemčiji, kjer se je sodišče postavilo na stran avtorja. (I.L.) Minister Sler za gospodaisko ofenzivo Slovenije na Koroškem CELOVEC - Slovenski notranji minister Andrej Ster je v okviru srečanja s predstavniki Enotne liste in slovenskimi gospodarstveniki v Pliberku poudaril potrebo po gospodarski ofenzivi Republike Slovenije za obmejno območje' kjer živi slovenska manjši' na na Koroškem. S tem se naj ne samo ustavi zaskrbljujoča asimilacija, ampak zagotovi tudi PreZJ vetje slovenske narodnos ne skupnosti. V izjavi E je še poudarjeno, da je 5ter podprl tudi zahtevo dela koroških Slovencev po 53 mostojnem manjšinskem zastopstvu v koroškem deželnem zbom, demokm tično izvoljenemu zasto pstvu manjšine in tudi p° učinkovitejši medijslc* oskrbi koroških Slovence s strani R. Slovenije. (LW VSE POTEKA ZA ZaPRTIMI VRATI PO BLOKADI TKB / ZA JAVNE USLUŽBENCE Cela vrsta odločilnih sestankov o usodi TKB Razne hipoteze pred četrtkovim sestankom v Rimu Ta teden bo verje °dloeilen za nadalj sodo Tržaške kredi _anke, toda vesti n ^Posredno uk' Banka itdije, ki jev na programu ,anje z italijans ankami, zainteresi Tvn3 morebitni vsi KB. Na podlagi zs °v s tega sestani orala Banka Italiji , ati tako osrednj nncnemu zavodu v ^eniji kot na Hrvai Poročilo z natanC Podatki o morebitni 'lanskih partnerji Tasti Pa o stanju v ržaški kreditni bi doslej je številke, torej izgube, še zlasti tukajšnji italijanski dnevnik, milo rečeno, podajal in razlagal nekako po počutju tistega dne za pisanje zadolženega novinarja. Tako smo lahko videli, da je dolg rastel po približno 50 milijard lir na dan. Druge ocene govorijo, da je primanjkljaj v Tržaški kreditni banki okrog 120 milijard lir. Ker so si podatki dokaj vsaksebi, bo najbolje počakati na uradne številke. Na podlagi poročila Banke Italije naj bi tako v Ljubljani kot v Zagrebu sestavili odgovor, ki naj bi ga morebiti že jutri poslali v Rim. V četrtek bo namreč v Rimu nov sestanek, ki se ga bodo kot prejšnji teden udeležili zastopniki slovenskega in hrvaškega konzorcija bank-upnikov Tržaške kreditne banke. Na tem sestanku naj bi se odločili za eno od opcij, ki gredo od sanacije do likvidacije. Ze jutri pa naj bi prišlo do ločenega sestanka med Novo Ljubljansko banko in kmečko banko iz Mantove. Slednja naj bi bila na Čelu naveze italijanskih bank, zainteresiranih za vstop v TKB. Kaže namreč, da Ljubljanska banka ni med tistimi, ki so imeli depozite v TKB in torej ne sodi v omenjeni kon- rCT TRŽAŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA Debata o banki Tržaški občinski svet se bo na da-našnji dopoldanski izredni seji sko-fa) gotovo ukvarjal tudi s težavami 'n 2 usodo Tržaške kreditne banke. Svetovalec Demokratične stranke le-vice Igor Dolenc je že pred časom o tem vprašanju vložil predlog politic-ne resolucije, v kateri predlaga, da Se Uprava aktivno angažira pri vseh Pristojnih telesih za Cim manj bo-tece rešitve v zvezi z banko. Sejo so sklicali ob devetih zjutraj zaradi Protestne stavke občinskih tajnikov, , ue opravljajo nadur, odsotnost taj-trika bi namreč onemogočila sejo občinskega sveta. Zupan Riccardo Illy je takoj po komisarski upravi in po zamrznitvi izplačil pri TKB posegel pri voditeljih Banke Italije, kjer pa je dobil zelo meglene in nejasne odgovore o usodi banke. Zupan se je tudi udeležil protestne manifestacije, ki so jo po mestnih ulicah priredili uslužbenci TKB. Dolenc pričakuje, da bo Illyjeva uprava sprejela predloženo resolucijo; verjetno pa bo tudi razprava, v kateri se bodo gotovo oglasili predstavniki raznih političnih skupin. zorcij: zaradi tega torej ločeni sestanek. Na vsak način so že letos poleti potekali stiki med novim upravnim svetom TKB in Novo Ljubljansko banko, ki pa so se prekinili, ko so prišli na dan zaključki revizije Peat Marvvick in se je Brescia umaknila. Zaenkrat pa ni uradnih podatkov o italijanskih partnerjih. S svoje strani je predsednik Tržaške hranilnice CRT (Cassa di Risparmio di Trieste) Roberto Vergi-nella zanikal vesti o domnevnem zanimanju za TKB. Verginella je dejal, da se Banka Italije do njih ni nikoli obrnila in jih ni nič vprašala. Morebitni vstop v Tržaško kreditno banko, je še pristavil, pa bi bil povsem v nasprotju s strategijo CRT, ki privilegira neposredno prisotnost, torej brez posrednikov, v državah, kjer deluje. Se bolj odločna je bila Banca po-polare iz Brescie: njen glasnik je potrdil, da ne bodo navezali vec nobenega stika s Tržaško kreditno banko, tudi če bi se pojavili novi partnerji. Banka iz Brescie je imela v Tržaški kreditni banki 44,1% delež, zanj je leta 1994 plačala 74 milijard lir, nedavno pa ga je povsem razveljavila. Pokojnine in plače s krožnimi čeki Krožne čeke Banke Italije bo interesentom poslala TKB -Sl. decembrom spet novosti Upokojenci in državni uslužbenci, ki so imeli tekoči račun na Tržaški kreditni banki, bodo (ali pa so že) prejeli krožni Cek Banke Italije, s katerim bodo lahko pokojnino ali plačo dvignili pri drugih bankah ali pri pokrajinski upravi zak-ladništva. Gre za okrog 150 uslužbencev (večinoma gre za uCno osebje) ter 230 upokojencev. Dogovor v tem smislu so dosegli prejšnji teden na pogovorih med funkcionarji TKB, ki so jih za to zadolžili komisarji, ter funkcionarji pokrajinskega ravnateljstva zak-ladništva. Krožne čeke Banke Italije bo koristnikom naslovila TKB, in sicer za obdobje od 23. oktobra do 30. novembra. Gre za plačila, ki so že bila v »informatskem obtoku«, kar pomeni, da so jih že izpolnili in jih niso mogli vec preklicati ali ustaviti. Drugače bo po 1. decembru. Vse tistim, ki niso vložili ustrezne prošnje z zahtevo, da jim pokojnino ali plačo nakazujejo na drugi bančni zavod ali pa na katerega od poštnih uradov, bodo plače ali pokojnine nakazali na zakladništvo Banke Italije oz. na osrednji poštni urad. Isto velja tudi za vse tiste, ki prošnje niso naslovili pravočasno. Večina je prošnjo že izpolnila in jo predstavila, ostalo je še okrog 20 oseb, ki morajo za to poskrbeti. Kot vidimo, so se po zmedi, ki je nastala po blokadi TKB, tudi najbolj enostavna, a včasih življenjsko važna vprašanja sicer začela reševati, vendar z veliko zamudo in izredno počasi. Ni pa šlo samo za zmedo, manjkale so ustrezne direktive: nekaterim nevšečnostim se je bilo sicer težko izogniti, druge pa bi z enostavnimi ukrepi lahko preprečili. Ob takem početju se je tudi težko znebiti vtisa, kot da nekdo načrtno dela v smeri, da bi prav nihče več ne ostal na TKB. Kar se tiče same sodne preiskave, včeraj nismo zabeležili nobene bistvene novosti. ■H NA POBUDO PSL h V četrtek javna razprava o dogajanju v zvezi s TKB Slovenska komisija Demokratične stranke levice prireja v četrtek 14. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javno razpravo o dogajanju v zvezi s Tržaško kreditno banko. Razpravo bosta uvedla senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki bosta poročala tudi o pobudah za reševanje banke. Demokratična stranka levice, je rečeno v tiskovnem sporočilu stranke, želi z javno razpravo poglobiti politične, socialne in seveda narodne probleme, ki jih je sprožila kriza v Tržaški kreditni banki. Demokratična stranka levice želi odpreti širšo diskusijo o vseh teh aspektih, ker se zaveda, da dogajanje omogoča tudi najrazličnejše manipulacije in pritiske, ki nimajo namena reševati problemov, ampak jih hočejo izkoristiti v namene, ki niso v korist manjšine, predvsem pa ne vseh ljudi, podjetij in organizacij, ki jih je kriza prizadela. Zato so potrebne čim manj obremenjene analize in Cim bolj stvarni pogledi na sednajost in prihodnost. NA VABILO SSK / V ZVEZI S KRIZO TR2AŠKE KREDITNE BANKE Opredelitev nekaterih strank v Sloveniji *eden v zvezi z s r T g°spi Ni. ki se je zf N TKB, je de Sa°so se SDSS Ijaino, Spoštovani! in u u«n ™ zastavili Vi 'anein 23. ^nska naci Pododboru JodarS N matice 5-p a* tudi Ker se zavedamo pomembnosti obstoja močne slovenske skupnosti v Italiji, ji bomo tudi v naprej nudili v slovenskem parlamentu vso podporo, kakor smo jo že dosedaj. 1. Ker se zavedamo nujnosti obstoja slovenskih finančnih organizacij v Italiji, bomo storili vse kar je v naši moči, da se vprašanje TKB reši do te mere, da bo ohranjeno gospodarsko, kulturno in družbeno življenje Slovencev v Italiji. Kakšna bo ta rešitev je trenutno težko reci, saj zaradi nepopolnih podatkov, po drugi strani pa tudi zaradi predvolilnega Časa, ki ga slovenska vlada v veliki meri bolj izrablja za politične promocije lastnih strank, kakor pa za sprotno delo, tudi v naši stranki ne moremo ukrepati. Navkljub temu je naše načelo jasno in ga bomo izvrševah. 2. Sodimo, da je potrebno izvoliti demokratično zastopstvo vseh Slovencev v Italiji, ki bodo delovali v dobrobit vse avtohtone slovenske manjšine. 3. O ustanovitvi posebne preiskovalne komisije kot jo predlagate, se bomo lahko odločali šele po objavi volilnih rezultatov, kajti podpis zahteve je vezan na število poslancev v državnem zboru, ki zahtevo podpišejo v dovoljšnem številu, da je obvezujoča za Državni zbor. Zahvaljujemo se Vam za Vaše pismo in Vas lepo poz- dravljamo. S spoštovanjem Zmago Jelinčič, Ir. predsednik Slovenski krščanski demokrati ter strankin predsednik Lojze Peterle osebno so v zvezi s problematiko Tržaške kreditne banke ter drugih bančnih in hranilnih zavodov ter podjetij v Benečiji že večkrat posredovali tako pri itahjanskih oblasteh kot tudi pri vzpostavljanju stikov različnih skupin slovenske manjšine iz Italije s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance, Minstrstva za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstva za zunanje zadeve ter Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Ob tem, ko ne stojimo ob strani sedanjim stiskam TKB, nekaterih slovenskih podjetij - zlasti v Benečiji - in drugih ustanov v zamejstvu (npr. Primorski dnevnik), se Slovenski krščanski demokrati pridružujemo v pismu vodstvom slovenskih političnih strank zapisanim mislim Slovenske skupnosti, da za nastalo stanje »nedvomno nosijo odgovornost tisti, ki so imeli popolno oblast nad tem sektorjem manjšinskega življenja tudi po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, saj so zavmifi zamisli o pluralizaciji na področjih gospodarstva in medijev.« Korenine takšnega stanja segajo v početje nekdanjih jugoslovan- skih oblasti, ki so favorizirale le eno izmed komponent Slovencev v Italiji in za katere so bili nekateri gospodarski projekti v zamejstvu predvsem politični. Takšnim političnim manipulacijam je potrebno narediti konec. Lojze Peterle že kot predsednik vlade s strani TKB ni nikoli dobil pričakovanih verodostojnih podatkov o poslovanju (podobno je bilo po naših informacijah tudi s sedanjo vlado) v Čemer gre tudi razloge za zadržanost državnih organov Republike Slovenije, centralne banke in komercialnih bank, da bi se vključile v projekte dokapitalizacije TKB, kakor so bili predstavljeni že v preteklosti. SKD zagovarja maksimalno angažiranost Republike Slovenije, da se zagotovi obstoj bančnega zavoda v zamejstvu, ki naj bo hrbtenica tamkajšnjega slovenskega gospodarstva in obstoja manjšine, toda ob predpogojih, da se zagotovi popolna transparentnost poslovanja, pluralna sestava upravnih organov (glede na pohtično in nazorsko raznolikost med slovensko manjšino), upoštevaje ekonomske zakonitosti in s popolnim distanciranjem do nepravilnosti ter razkritjem akterjev in ozadij tistega dela poslovanja TKB, o katerem obstaja sum nezakonitosti. Pri slednjem je treba paziti, da senca nepravilnosti ne bo padla na vso manjšino in jo diskreditirala v italijanski večinski javnosti. Narodnega ni moC mešati z morebitnimi nezakonitimi posli, pomoC Republike Slovenije pa ne sme biti diskri-minatorna do različnih komponent znotraj slovenske manjšine v Italiji. Republika Slovenija lahko nudi finančno pomoč bančnim zavodom in podjetjem (pa tudi Primorskemu dnevniku) le ob pogojih, da se zagotovi možnost njenega vpliva v upravah teh podjetij oz. ustanov sorazmerno glede na vložena sredstva in pa -v skladu z v Državnem zboru nedavno sprejeto deklaracijo o manjšinah - pluralno zastopstvo predstavnikov vseh komponent slovenske manjšine v upravnih organih omenjenih zavodih in podjetjih. Očitno se kaže potreba, da v tej situaciji podpremo tudi idejo Slovenske skupnosti, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija v tej zadevi. TKB ni samo bančna ustanova, ampak v moralnem smislu last vseh zamejskih Slovencev ter zagotovilo obstoja manjšine. V SKD podpiramo predlog SSk, da paritetna komisija, sestavljena iz uglednih predstavnikov obeh glavnih komponent slovenske manjšine v Italiji ter matične Slovenije celovito ovrednoti stanje gospodarskih ustanov Slovencev v Italiji in predlaga celovite rešitve. Takšna načelna stališča je SKD dosedaj zastopala in v okvi- ru svoje moči uveljavljala tako v parlamentu in v vladi in jim bo ostala zvesta tudi v prihodnje. Valentin Hajdinjak tiskovni predstavnik Slovenski krščanski demokrati Spoštovani gospod Brecelj! V Socialdemokratski stranki Slovenije (SDS) z veliko zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v zvezi s Tržaško kreditno banko in v celoti podpiramo predlog, ki ga je pripravila Slovenska skupnost iz Trsta v zvezi z omenjeno problematiko. Tako se v SDS strinjamo: 1. da mora matična država pomagati pri zajezitvi posledic dogodkov v zvezi s Tržaško kreditno banko; 2. da je nujna ureditev »družbenega gospodarstva« Slovencev v Italiji na novih temeljih ob spoštovanju naCel transparentnosti in nadzora tudi matičnih oblasti in še zlasti odprava vseh diskriminacij znotraj manjšine; 3. da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija s širokimi pooblastili za podrobno preučitev vprašanja, koliko in na katere načine je matična država v vsem povojnem Času posredno ali neposredno gmotno pomagala slovenski manjšini v Italiji, kako se je ta pomoč uporabila in kakšen je današnji položaj. Lepo vas pozdravljamo. Erik Modic Glavni tajnik SDS Torek, 12. novembra 1996 TRST ŠOLSTVO / POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET Dobra udeležba na šolskih volitvah spomin svojih padlih PROSLAVA / OB 50-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA Ricmanje počastile Med starši Maja Lapornik pred Zdenkom Floridanom Šolske volitve so se na slovenskih Šolah iztekle po pričakovanju. Solniki in starši so oddali svoje glasovnice za izvolitev predstavnikov v pokrajinski šolski svet, bojkotirali pa so volitve v okrajne svete, učno osebje pa je tudi izbiralo svojega predstavnika v Vsedržavnem šolskem svetu. Volilna udeležba je bila med šolniki res velika (vsaj na šolah, ki so nam posredovale podatke o udeležbi, je presegala 78 odstotkov), precejšen pa je bil tudi odziv staršev (od 32 do 47 odstotkov). Uradnih podatkov ni, ker so na šolskem skrbništvu včeraj popoldne zbirali le podatke o vohlni udeležbi na volitvah v okrajne svete, ki pa se jih naši vobvci, kot rečeno, niso udeležili. Dokončni podatki o udeležbi na volitvah v te svete bodo objavljeni šele danes dopoldne, iz česar je mogoče sklepati, da bodo podatki o udeležbi na volitvah v pokrajinski šolski svet in v Vsedržavni šolski svet znani še kasneje. Prav tako bo treba počakati tudi na uradno razglasitev izvoljenih. Iz doslej razpoložljivih podatkov (nanašajo se na volitve v treh didaktičnih ravnateljstvih, eni nižji srednji šoli in dveh višjih) izhaja, da so šolniki na volitvah v Vsedržavni šolski svet močno podprli glavno kandidatko, goriško profesorico Silvano Hvaličevo (114 zbranih glasov). Na volitvah učnega osebja v pokrajinski šolski svet vodi med učitelji Mirjam Mikolj (55 glasov), med profesorji nižjih srednjih šol glavna kandidatka Fiorella Benčič Se- rio, med profesorji višjih srednjih šol pa Samo Pahor (a podatki upoštevajo volitve na eni sami nižji in višji srednji šoli, zato niso reprezentativni). Na volitvah staršev v pokrajinski šolski svet vodi Maja Lapornik s 196 glasovi, sledi pa ji Zdenko Flori dan s 171. Včeraj nam je uspelo zbrati sledeče podatke o šolskih volitvah. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina Vsedržavni šolski svet: Silvana Hvalič 23 glasov, Enzo Pavletič 5. Volilo je 78 odstotkov šolnikov. Pokrajinski šolski svet V vrtcih je volilo 40 odstotkov vzgojiteljic. Učitelji: Mirjam Mikolj 10 glasov, Olga Tavčar 7, Tatjana Cibic 4. Volilo je 84 odstotkov učiteljev. Starši: Maja Lapornik 62, Zdenko Floridan 36, Sonja Pernarčič 18, Ingrid Kalan 19. Volilo je 32 odstotkov staršev. Didaktično ravnateljstvo Dolina Vsedržavni šolski svet: Silvana Hvalič 38, Enzo Pavletič 1. Volilo je 97 odstotkov učiteljev. Pokrajinski šolski svet Učitelji: Mirjam Mikolj 30, Mihačič Majda 6, Ed-da Pregare 5. Volilo je 97 odstotkov učiteljev. Starši: Maja Lapornik 43, Ennio Kuret 38, Gi-gliola Vescovi 36, Zdenko Floridan 20. Volilo je 47 odstotkov staršev. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan Vsedržavni šolski svet: Silvana Hvalič 26, Enzo Pavletič 2. Volilo je 85 odstotkov učiteljev. NOVICE Klapavice lahko nabirajo Z odlokom predsednika deželnega sveta Sergia Ce-cottija je bila preklicana prepoved nabiranja in prodaje klapavic v obalnih vodah dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Začasna prepoved pa še vedno velja za področje miljske Občine. Za podpis odloka se je Dežela odločila, potem ko so prejeti izvide zdravstvene enote, iz katerih je izhajalo, da so vode neoporečne, kar še ne velja za miljsko Občino, kjer imajo nasade klapavic. Aretirali so ga na meji Obmejna policija je aretirala 41-letnega Ercoleja Buccija iz kraja Tollo. Moški je bil na potovanju, medtem ko bi moral sedeti za rešetkami: ugotoviti so namreč, da je bil svoj čas obsojen na šest mesecev zapora, ker je kršil zakonski člen o pečatih. Prijavili slovenska državljana Karabinjerji s proseške postaje so včeraj ustaviti slovenska državljana, 31-letnega Aleša Simončiča in 36-letnega Dragoljuba Jokica, ko sta se v bližini Kontovela vozila na malo pred tem v Trstu ukradenem avtomobilu. Karabinjerji so ju prijaviti zaradi kraje in prekupčevanja z ukradenim blagom. Jokica, ki je bil brez potnega tista, so pospremiti na kvesturo, ki ga je nato izgnala iz države. Ustavili pet pribežnikov Finančni stražniki so včeraj ustaviti in prijaviti sodnim oblastem pet pribežnikov; dva Ukrajinca so zasačiti v gozdu pri Mačkoljah, tri Albance pa pri Orehu. Vse so prijaviti sodnim oblastem. Pokrajinski šolski svet Učitelji: Mirjam Mikolj 15, Olga Tavčar 7, Tatjana Cibic 6. Volilo je 85 odstotkov glasov. Starši: Zdenko Floridan 82, Maja Lapornik 51, Ingrid Kalan 40. Volilo je 44 odstotkov staršev. Nižja srednja šola L Cankarja in oddelek v Rojanu Vsedržavni šolski svet: Silvana Hvalič 15, Enzo Pavletič 1. Pokrajinski šolski svet Profesorji: Fiorella Benčič Serio 10, Maria Peterlin 9, Lia Legiša 6. Volilo je 84 odstotkov profesorjev. Starši: Zdenko Floridan 24, Maja Lapornik 17, Ingrid Kalan 14. Volilo je 36 odstotkov staršev. Pedagoški licej A. M. Slomška Vsedržavni šolski svet: Silvana Hvalič 12. Volilo je 72 odstotkov profesorjev. Pokrajinski šolski svet Profesorji: Samo Pahor 10, Loredana Guštin 7, Davor Pečenko 4. Volilo je 72 odstotkov profesorjev. Starši: Maja Lapornik 23, Marco Paulin 13, Vesna Cotar in Ennio Kuret 11, Zdenko Floridan 9. Volilo je 35 odstotkov staršev. Licej F. Prešerna Vsedržavni šolski svet: volilo je 76 odstotkov profesorjev. Pokrajinski šolski svet: Volilo je 76 odstotkov profesorjev in 35 odstotkov staršev. SEJA UPRAVNEGA ODBORA Učna moč Glasbene matice se mora ohraniti Včeraj sta se v prostorih Glasbene matice v UL Ruggero Manna 29 sestala Upravni do-bor in profesorski zbor GM. Poslovodeči predsednik dr. Stoka je profesorjem predstavil celotno problematiko ustanove v zvezi s sedanjim stanjem GM kot osrednje slovenske kulturne ustanove. Po izčrpni diskusiji je tako s strani profesorjev kot upravnega odbora prišlo do skupnih zaključnih stališč, v katerih je bila v ospredju rešitev iz sedanjega stanja te ustanove. Potrjeno je bilo s tem v zvezi načelno stališče, da se v okviru globalne zaščite Slovencev v Italiji Glasbena matica prvenstveno poteguje za podržavljenje s strani italijanske vlade. Poudarjeno je bilo tudi, da se neskrčeno ohrani dosedanja učna moč profesorskega zbora, in da Glasbena matica ohrani v centru mesta svoj sedež in s tem izpriča svojo prisotnost, v vidiku 90-letnice svojega obstoja in na pragu tretjega tisočletja. Velika udeležba kljub slabemu vremenu ACT / DANES Po 17. uri Slavka avtobusov Kerni dogovora s Podjetjem za boljše delovne pogoje osebja Predstavništva avtonomnih sindikatov Kon-zorcialnega podjetja za prevoze so potrdila današnjo stavko osebja, ki se bo začela ob 17. uri in se končala z zaključkom delovnih urnikov. Avtobusi bodo z vseh glavnih postaj zadnjič odpotovati pred 17. uro, po tej uri pa bo osebje stavkalo; stavke je oproščeno osebje, ki skrbi za naprave, turnusno osebje na Proseku, dva uslužbenca na openski postaji, 3 uslužbenci v Broletu, 2 uslužbenca pri Sv. Soboti in nadzorno osebje. Predstavništvo avtonomnih sindikatov namreč ugotavlja, da ni bilo doslej možno skleniti nobenega sporazuma z vodstvom ACT za izboljšanje delovnih pogojev za osebje; ustrezne zahteve so koordinatorji predstavništva avtonomnih sindikatov že predložili, več sto delavcev pa jih je podprlo na ok- tobrskih manifestacijah. Delavci so se ob teh priložnostih jasno izrekli proti nedavnim sporazumom, ki so jih glede preureditve podjetja podpisali zvezni sindikati in vodstvo ACT. Vodstvo prevoznega podjetje pa kljub temu ni pripravilo načrta za konkretno izboljšanje Z nedeljske svečanosti pred nagrobnim spomenikom padlim v Ricmanjih (f. KROMA) Enominutni molk ip začetni govor je imela v imenu organizatorjev Maj' da Hrvatič, ki je poudarila pomen tokratne svečano-sti pred spominskim obeležjem, pred katerim se danes, je dejala govornic3’ ponovno klanjamo s spoštovanjem za vse, kar so napravili v boju prot' fašizmu, za naš obstoj. Ob spomeniku, pr® katerim so imeli častn0 stražo mladi tabornik1’ navzoč pa je bil tudi do mačin Milan Komar- eden od govornikov na svečanosti ob odkritju spominskega obelež) pred 50. leti, se je nat° odvijal lepo pripravljeD progam, ki so ga ude leženci spremljali zavz® to, z veliko zbranostjo. , Sodelovali so učencl 4. in 5. razreda GOS Iva® Trinko, ki so jih učitelj1 ce lepo pripravile na cital za to priložnost iz branih pesmi. Sodelov3 li so še Združeni Mel Slavec - Slovenec, ki 8 vodi Danjel Grbec te mladi člani Godbe 11 pihala, ki jih vodi M311 no Marsich. Sledil je kratek p°z drav dr. Franca Škerlj3 imenu pokrajinskih 0 borov VZPI-ANPL P0!1, tičnih preganjencev Pred 50. leti ob tem času so v Ricmanjih postavili nagrobni spomenik na domačem pokopališču v spomin na svoje padle. Najprej je bilo na spomeniku le nekaj imen, potem so jim dodali tiste, ki so na bojiščih kot borci osvobodilnega gibanja, aktivisti, pa tudi žrtve v taboriščih, internaciji in tržaški Rižarni, izgubili svoja življenja. Vsa ta leta so domačini skrbeli za grobnico in njen izgled in jo s prispevki nabiralne akcije v letih 1992 in še prej, popravili in urediti. Spomenik stoji sedaj tu, s pete-rokako zvezdo, z imeni 24 padlih v boju, taboriščih in internaciji, v spomin in priznanje 46 domačih borcev, ki so tako ali drugače sodelovali v boju proti fažizmu in nacizmu. Tu je domače društvo Slavec - Ricmanje Log, delovnih pogojev osebja, zaradi česar so predstavništva avtonomnih sindikatov potrdila današnjo že napovedano stavko; ob tem tudi dodajajo, da je treba odgovornost za vse nevšečnosti, ki jih bo stavka povz-.ročila, pripisati vodstvu Konzorcialnega podjetja za prevoze. Usodna odločitev mladega študenta V nedeljo zjutraj se je šele 21-letni Luca Fusco odločil za usodni korak: vstopil je v poslopje na Rebri za Greto 1/1, po stopnicah prišel do strehe in se s 13. nadstropja pognal v praznino. Bil je na mestu mrtev, reševalci mu niso mogli več pomagati. Fanta ni nihče poznal, saj ni bival v tisti hiši, ki si jo je verjetno izbral zaradi višine. Fusco je bil sin nekega poročnika, ki živi v Casar-si, dve leti je obiskoval pravno fakulteto, čeprav kaže, da bi raje študiral na filozofski. V Trstu je najprej prebival v UL Ruggero Manna, lani se je preselil v Ul. Galilei. skupno z bivšimi borci in aktivisti ter Godbo na pihala iz Ricmanj, priredilo v nedeljo popoldne lepo, zelo občuteno spominsko svečanost. Vreme organizatorjem ni bilo ravno naklonjeno. Kljub vsemu pa se je zbralo na svečanosti ob nagrobnem spomeniku toliko ljudi iz vasi in okoliških krajev, da so bili celo organizatorji prijetno presenečeni. Majhen prostor pred spomenikom je bil že predhodno lepo počiščen in urejen, potem pa so pred njega zastopniki borčevskih organizacij iz Ricmanj, Domja, Boljun-ca, Doline, Prebenega, Mačkolj in Boršta, SKD Slavec iz Ricmanj, Godbe na pihala iz Ricmanj, SKP iz Doline in KD F. Venturini od Domja in zbor Primorsko iz Mačkolj položili vence. Nudili so mu prvo pomoč in ga takoj zatem aretirali Vse je našel kar na mestu samem: bolniško oskrbo ter policaja, ki ga je aretiral. Alessan-dro Franceschinel (32 let) iz Istrske ulice 64 je bil v nedeljo popoldne v glavni bolnišnici, na okulističnem oddelku. Morda je pomislil, da imajo pacienti težave z vidom, da ne bodo opazili njegovega početja: z neke omarice je namreč ukradel manjši znesek denarja. Bolniku pa ni ušlo, kar se dogaja. Franceschinel se je tedaj hotel izogniti hujšim nevšečnostim in je zbežal. Bil pa je precej neroden, padel je na stopnicah in se poškodoval. Odpeljali so ga na oddelek za prvo pomoč, kjer so ugotovili, da bo okreval v desetih dneh. Seveda s tem njegovih težavi ne bo konec: osebje policijske ostaje v glavni bolnišnici ga je namreč aretiralo. deportuancev v nacist1 nih taboriščih in še g vor Neve Lukeš, ki je ^ prej omenila Poinj počastitve spomina p3 lih. Tem borcem 1 njihovim idealom m01 mo ostati zvesti tudi ^ nes, ko spet preživlj3^ težke čase, je dejala g vornica. Voditi pa ni0 mora zavest, da im3 uspešna društva, g°d na pihala, zbore, borC6^ ske organizacije j11 druge dejavnosti, ki vzpodbujajo, da bmj10^ bojem za naš obstoji^. obstoj' naše pravice, nadalje^ Uspeh svečanost pokazal, da si naši lju želijo v tem času to takšnih proslav in 3..0 čanj, na katerih sli J tudi vzpodbudne bes® za naš nadaljnji obstoj ^ za premostitev težaV’ nas danes begajo in111 no skrbijo. TRST Torek, 12. novembra 1996 POKRAJINSKE VOLITVE n POLITIKA / KONGRES KOMUNISTIČNE PRENOVE Leva sredina trdno računa na balotažo Volilna kampanja za pokrajinske in miljske volitve se poCasi izteka. Desnica ne skriva upanj, da bo kandidat Kartela svoboSCin za predsed-*dka Pokrajine Renzo Codarin izvoljen že na nedeljskem prvem krogu, leva sredina pa raCuna ^a balotažo 1. decembra, v kateri naj bi se kandidatka Adele Pino pomerila s Codarinom. Oljka v tem primem računa na glasove Stranke komuni-stiCne prenove, ki bo 17. novembra podprla svojega predsedniškega kandidata Dennisa Vi-siolija. Desnica hoCe očitno CimveC iztržiti od vsedržavne politične kampanje proti Prodijevi vladi, v kateri uporablja demagoSka gesla (npr. proti davčnemu pritisku), ki očitno pridejo prav tudi 118 upravnih volitvah. Žolčni napadi na Prodija so skoraj popolnoma zasenčili gesla o finančni in Upravni avtonomiji Trsta, ki ležijo pri srcu predvsem melonarjem. Desničarski Trst misli, da ima veter v jadrih, na koncu pa bodo, kot vedno, odločale številke. Volitve bodo nedvomno pomemben politični signal za tisti del Trsta, ki je z izvolitvijo župana Piccarda Illyja in naprednih okoliških uprav, a tudi z izvolitvijo senatorja Fulvia Camerinija, že dokazal, da sta mu pri srcu sožitje in odprtost. Venier na čelu pokrajinske SKR Odobrili stališče o slovenski manjšini OBČINA / PREDLOG Dolenc: Posegi za slovenske šole Občinski načrt zo leta 1997/99 Tržaška občina je v Zadnjih letih posvetila VpUovi slovenskih šol-slah poslopij majhno po-z°rnost. Lani je poskrbela Za ureditev električne na-Psljave na dveh šolah in . slovenski sekciji otroš-j jasli v Ul. Matteotti, etos je imela v načrtu graditev naprave za pre-jJQs vozičkov za prizadete a stopnišču v poslopju v i • Caravaggio 4, v pred-°2enem triletnem načrtu "7-i9gg pa je izrecno govor le o prilagoditvi olskega poslopja v Ul. rausin pri Sv. Jakobu ^dpožamirn normam. .Občinskega svetovalca pUiokraticne stranke levice j§0lja Dolenca je tako skopo P°seganje občinske uprave Podbudilo, da je pripravil znam del, ki bi jih morali jrjno vključiti v triletni f an’ da bi zadostili potre-pm prebivalstva in terito-)a> na katerem sole delujejo. : . °d točko A sta omen-ru dva neodložljiva pose-gL se nanaša na Solan Poslopje osnovne Sole ‘ooerta Sirka v Križu. Gre vzdrževalna dela (zu-'"la in notranja) ter za ' . nagoditev protipožar-normam in delno ure-t--.i0v) električne napeljave. r.ri, dela naj bi izvedli kjr^dnje leto, stala pa naj .d0 nuhjonov lir, ki naj l , Postrgali iz ostankov n,*e upravne dobe. skii^ Poseg zadeva Sol-pp>-Poslopje Sole Avgusta 0„ ni80ia in italijanske Pi-r,0VTe s°te Venezian na DrmSe^v' s°li naj bi-D]. ^dili okna in vrata ter store6?3!,1 nJotranie Pr°-znao' "redvideni strošek ^507 milijonov lir. izvediidela’ ? nai bi iih Inaa/i1 v Šolskem letu prenS' predlaga Dolenc P Uredltev oken in vrat na Soh Franceta Bevka na Opčinah ter ureditev protipožarnega Stopnišča in varnostnih izhodov, kar naj bi stalo milijardo 800 milijonov lir. Poleg tega je Dolenc vključil v načrt javnih del tudi pločnik v Trebčah ob cesti do pokopahsca (za 200 milijonov lir) in postavitev semaforjev na križišču Narodne in Bazoviške ulice na Opčinah, za kar naj bi občina odštela 300 milijonov lir. Jacopo Venier je novi pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove. Prevzel je mesto dosedanjega tajnika Giorgia Cancianija, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika strankinega pokrajinskega sveta. Venier, ki je bil pokrajinski podtajnik, je tržaški občinski svetovalec, sodi v mlajšo generacijo SKP, svojo politično pot pa je zaCel v KPI in predvsem v tedanji Zvezi. komunistične mladine Italije. Za predsednika pokrajinske jamstvene komisije je bil izvoljen Riccardo Luc-cio, blagajniške posle bo Se naprej opravljal Ser-gio Perini. Komunistična prenova se je torej z izvolitvijo novega tajnika odločila za pomladitev svojih vodilnih teles, želja po prenovi pa je prišla do izraza tudi na tridnevnem pokrajinskem kongresu. Tržaško SKP bodo na decembrskem vsedržavnem kongresu stranke kot delegati zastopali Deborah Berton, Giorgio Canciani, Miriam Cher-maz, Antonino Cuffaro, Fausto Monfalcon, Stojan Spetič in novoizvoljeni sekretar Jacopo Venier. Na kongresu, ki ga je zaključil elan strankinega vsedržavnega vodstva Claudio Grassi, je seveda tekla beseda tudi o nedeljskih pokrajinskih in miljskih volitvah. S tem v zvezi so odobrili dokument s pozivom vsem elanom in somišljenikom SKP, da se še dodatno angažirajo za te volitve, ki imajo po mnenju komunistov tudi vsedržavni politični po- PRAZNIK / TRADICIJA Vaški patron Martin včeraj »zavladal« na Proseku Novi pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier (f. KROMA) men. Komunistična prenova je mnenja, da bo treba tudi v tukajšnji stvarnosti oblikovati koalicijo med levosredinsko Oljko in SKP po vzoru vsedržavne politične izkušnje. Delegati so tudi pretresli strankino usmeritev v primeru balotaže med kandidatko leve sredine Adele Pino in kandidatom desnice za predsednika Pokrajine Renzom Codarinom. SKP bo v tem primeru predlagala Prodijevi Oljki volilno in politično zavezništvo, kar pomeni, da bo podprla Pinovo, a pod pogojem, da bo leva sredina vključila v svoj program tudi nekatera temeljna stališča Bertinottijeve stranke. Isto velja tudi za miljsko občino, kjer naj bi pod temi pogoji Komunistična prenova podprla tamkajšnjega župan- skega kandidata Oljke Giorgia Rossettija. Na kongresu so tudi odobrili resolucijo o slovenski manjšini. Zavzeli so se za odobritev zakonske zaščite in pozvali poslance ter senatorje SKP, da se v parlamentu angažirajo za dosego tega cilja. Izrazih so vehko zaskrbljenost nad situacijo v Tržaški kreditni banki in odločno nasprotovanje prisilni likvidaciji, ki bi imela katastrofalne posledice ne samo za Slovence, ampak za celotno tržaško skupnost. Komunisti so solidarni z uslužbenci banke in ostro obsojajo vse oblike političnega in ekonomskega šakalstva na raCun banke in že itak zelo prizadetega tržaškega gospodarstva. S tem v zvezi pozivajo vse napredne tržaške in deželne komponente na enotne nastope. Na Proseku se je včeraj obnovila stoletna tradicija. Vaški patron sv. Martin je privabil v vas kramarje in pujsorejce, ki so s svojimi vsakovrstnimi predmeti na pultih in s prašički v velikih lesenih zabojih pritegnili pozornost domačinov in Številnih gostov. Ljudje so zasedli glavne ulice, zato so morah promet preusmeriti. Mnogo dela so imeli, seveda, v gostilnah in v osmicah, kjer so pogostih goste z novim vinom, klobasami in zeljem. Martinovanja so potekala tudi drugod: na dolinskem koncu, v Gropadi, v društvu Rovte-Kolonkovec in v KD Ivana Grbca v Skednju. SKD TABOR Začetniški likovni tečaj za odrasle na Opčinah Likovno ustvarjanje ugodno vpliva na psihofizično počutje vsakega človeka, a večina odraslih se s to govorico ne izraža vec. Prava škoda, saj nam pav ta govorica lahko pomaga sprostiti Čustvene napetosti, bolje spoznavati svet okrog sebe in priti v stik z našim globljim bistvom. Na podlagi treh pristopov, risanja, slikanja in oblikovanja, gradimo celostno podobo človeka, ki se bo z odkrivanjem enostavnih kreativnih principov spet lahko približal lepoti izražanja lastnega potenciala. Tečaj se bo pričel v petek, 15. novembra, potekal bo enkrat tedensko ob večernih uah od novembra do maja v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vodila ga bo akademska slikarka Ani Tretjak. Kdor bi se želel še vpisati na se Cimprej prijavi na tel št. 220680. VOLILNA KRONIKA V Miljah srečanje z Rossettijem Kandidat Oljke za miljskega župana Giorgio Rossetti se bo danes ob 18. uri na sedežu republikanske stranke v Miljah (Rivarota) v Ul. Manzoni 6 srečal s stanovskimi združenji kmetov in z njimi razpravljal o specifičnih vprašanjih miljske stvamosh. Stanovska združenja bodo predstavljali Edi Bukavec (Kmečka zveza), Giorgio Tombesi (Združenje neposrednih obdelovalcev) in predstavnik Coldireth. Kandidati DSL se predstavljajo Srečanje s kandidati DSL za pokrajinske volitve v okrožjih dolinske občine bo danes, 12. t.m., ob 20. uri v prostorih Torkle v Dolini. Sodelovali bodo Sandi Klun, Vili Mikac in Emanuele Zaia. Prisoten bo MiloS Budin. Kandidati DSL za pokrajinske volitve se bodo danes srečali s prebivalstvom in mu orisali program. Srečanja bodo od 10. do 13. ure v Ul. delle Torri, od 16. do 19. na trgu Capo di Piazza, od 15.30 do 16. pri Banih, od 16.30 do 17. v Gropadi, od 17. do 17.30 na PadriCah, od 17.30. do 19. ure v Bazovici. V restavraciji »Al Carso«« v Mavhinjah bo ob 18. uri predstavitev kandidatov DSL v devinsko-nabrežin-skih okrožjih; predstavili se bodo Eugenio Brissi, Annamaria Finocchiaro Depangher, Igor Gabrovec in Nadja Debenjak. ueleja Zaie. Sekcija Just Pegan iz zgoniske občine prireja v okviru priprav na pokrajinske volitve srečanje s kandidatoma v volilnih okrožjih občine Zgonik. Jutri ob 20.30 se bosta v prostorih društva RdeCa zvezda v sa-ležu predstavila Igor Gabrovec in Dino Fonda. SSk na Opčinah, v Boljuncu in Trstu SSk prireja drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s predsedniško kandidatko na pokrajinskih volitvah Adele Pino Kreus. Srečanje bo uvedel tržaški pokrajisnki tajnik SSk Peter Močnik, na njem pa bodo govorih tudi kandidati SSk na listi TS 2000. Mestne sekcije SSk prirejajo jutri, 13. t.m., z začetkom ob 20.30 v Vilfanovi dvorani pri sedežu SSk v Ul. Gallina 5, javno razpravo na temo: Kaj lahko naredi Pokrajina Trst za slovensko manjšino in za okrepitev sodelovanja s Slovenijo. VeCem bo predsedoval predsednik pokrajinskega sveta SS1 Jože Skerk, uvedel ga bo tržaški pokrajinski podtajnik Andrej Berdon, na njem pa bosta govorila tudi kandidata na listi TS 2000 Marko Stoka in Vladimir Vremec. SSk prireja v četrtek, 14. t.m., ob 20.30, v prostorih občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu javno razpravo na temo: Kako naprej? Na večeru bo SSk predstavila svoje poglede na sedanji nelahek in obenem prelomen trenutek Slovencev na Tržaškem in sploh v Italiji, kakor tudi svoje predloge za postavitev temeljev novemu obdobju v življenju naše narodnostne skupnosh. Uvodno besedo bodo med drugimi imeli pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, deželni tajnik Martin Brecelj ter kandidata SSk na listi TS 2000 Sergij Mahnič in Danijel Novak. Dobrodošli bodo predlogi in sploh prispevki občinstva. Ethel Serravalle in Adele Pino o problemih šolstva Adele Pino, kandidatka za predsednico Pokrajine bo jutri ob 16. uri sodelovala na srečanju, na katerem bo podtajnica za šolstvo v Dinijevi vladi Ethel Serravalle govorila o avtonomiji in Šolskih gradnjah, predvsem pa o vlogi, ki jo pri tem ima Pokrajina. Srečanje bo v dvorani Disco Verde na železniški postaji. SKP: predstavitev Vincenza Lorussa Na sedežu SKP v U. Tarabocchia 3 bo danes ob 11. uri predstavitev Vincenza Lorussa, finančnega stražnika, ki se kot neodvisni kandidat predstavlja na listi SKP; uvodno poročilo bo imel kandidat SKP za predsednika Pokrajine Dennis Visidli. Dennis Visioli v Miljah Na sedežu SKP v Miljah v Ul. Roma 2 bo strankin kandidat za predsednika Pokrajine Dennis Visioli, danes, ob 15.30 predstavil program in miljske kandidate za obnovo pokrajinskega sveta. Zeleni o načrtu »Tergesteo a mare« Združenje zelenih prireja danes ob 15.30 tiskovno konferenco pred bazenom Bianchi, na kateri bosta Paolo Evangelisti in Alberto Russignan obeisnka svetovalca zelenih in kandidata za pokrajinski svet govorila o načrtu »Tergesteo a mare« oziroma o vprašanju, ah ga sploh Trst želi uresnicih. Zeleni bodo tudi prikazali, kako bi uresničitev načrta vplivala na okolje in urbanistično ureditev tega mestnega predela. Kandidata LS danes v Boljuncu V Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu se bosta danes ob 18.30 predstavila občinstvu kandidata Ljudske stranke na nedeljskih pokrajinskih voht-vah iz dolinske občine Crishan Cociancich in Roberto Raffaele. CERKEV / V NEDELJO Hvaležnica v spomin na škofa Kmetovalci poklonili svoje pridelke Slovenski verniki so se v nedeljo v Vončina, na njem so zapeli združeni cerk-stolnici sv. Justa v Trstu udeležili že veni pevski zbor, ki ga je vodil Edi Race, tradicionalne hvaležnice. To je bila pr- otroški pevski zbor Kresnice in skupina va hvaležnica, ki so jo po skoraj dveh Shalom, ki jo vodi sestra Karmen. Tudi desetletjih darovali brez škofa Bello- ob tej hvaležnici so kmetovalci poklonih mija. Njemu so se verniki in duhovniki pred oltarjem svoje poljske pridelke v poklonili na grobu, ob koncu pa so iz- zahvalo ob koncu letine. Ob njih se je v molili tudi molitev za novega škofa. cerkvi zbralo res mnogo slovenskih ljudi. Obred je'vodil škofov delegat msgr M tako ohranjajo to cerkveno tradicijo. Slastne dobrote iz Mačkolj Včeraj, na martinovo, smo nazdravili in se okrepčali tudi v uredništvu, za kar se moramo zahvaliti župniji sv. Jerneja iz Mačkolj, ki nam je preko duhovnika Dušana Jakomina poslala košaro dobrot. Domače potice, med, orehi in jabolka so v trenutku delovnega premora slastno teknili, prav tako kot domača mackoljanska Črnina, ki jih je zalila. Res lepa gesta v Času, ko je lepote in posvetnih dobrot tako malo... VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 12. novembra 1996 JOGO Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 17.59. Jutri, SREDA, 13. novembra 1996 STANISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,7 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, veter 11,5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 69-odstot-na, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Seba-stiano Orsi, Angelo Varda-basso, Giovanni Gliona, Davide Vascotto. UMRLI SO: 86-letna Li-bera Volpin, 83-Ietni Vin-cenzo Indrigo, 88-letna Angela Belletich, 88-letna Regina Tonsa, 82-letna Emma Milazzi, 90-letna Maria Antoni, 34-letni Rani Donolo, 68-letni Mi-chele Chervatin, 76-letni Giovanni Perossa, 66-letni Vinicio Pozzecco, 86-letni Mario Danieli, 94-letna Maria Gioseffi, 74-letni Giuliano Nemaz. [ ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 11. do SOBOTE, 16. novembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOI.JUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.30, 19.45, 22.00 »Mi sdoppio in 4«, i. Michael Keaton. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Twi-ster«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - 16.20, 19.10, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »11 professore matto« i. Ed-die Murphy. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La prova«, i. Jean Claude van Damine, Roger Moore. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Jack«, i. Robin VVilliams. MIGNON - 16.00, 22.00 »Discesa alVinferno delVanal«, prepovedan mladini pod 14.letom. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Ritratto di signora«, i. Nicole Kidman. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »La lupa«, r. Gabriele Lavia, i Monica Guerritore, Raoul Bova, Michele Placido, Giancarlo Giannini. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I racconti del cuscino«, r. P. Greenaway. a PRIREDITVE JUTRI, 14. t. m., ob 20.30 bo v Domu J. Ukmarja predvajal svoje filme ALJOŠA ŽERJAL. SKD GRAD vabi na predavanje z diapozitivi Katje Kjuder PO KITAJSKI, ki bo v Četrtek, 14. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Banih. Vabljeni! SKD PRIMOREC -Trebče prireja VEČER NAREČNE PESMI v petek, 15. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nastopajo Atilij Kralj, elani domačega društva in Godba V. Parma. Vabljeni! GLASBENA srečanja mladih v Rojanu. Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena šola vabita na koncert pianistke TATJANE OGNJATOVIC, ki bo v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Na sporedu bodo skladbe Schope-na, Skrjabina in Rahmaninova. Vstop prost. PD MACKOLJE vabi na predstavitev knjige “MACKOLJANSKA LJUDSKA NOSA” in na razstavo na novo izdelanih noš v okviru niza prireditev “Oživljamo staro in lepo za sedanjost in bodočnost" v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Publikacijo bo predstavil g. Dušan Jakomin. Razstava pa bo odprta še v ponedeljek, 18., torek, 19. in sredo, 20. t.m., od 16. do 20. ure, za šole po dogovoru na tel. št. 232250. Vabljeni! □ OBVESTILA SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 16. t. m., ob 18.30 vse elane in prijatelje na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Na sporedu bodo poročila, delovanje minule sezone, načrtovanje nove ter volitve novega odbora. Sledila bo zakuska. TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s solo English Language Centre iz Trsta. Informacije po tel. št. 040/212289 in 040/363878. NOVOLETNO taizejsko romanje za mlade iz cele Evrope bo letos od 28.12.1996 do 1.1.1997 v Stuttgartu v Nemčiji. Udeležila se ga bo tudi skupina iz zamejstva. Informacije in prijave na tel. št. 228307 (Aleš) najkasneje do 15. novembra. FOTO KLUB Anton Až-be iz Škofje Loke prireja 1. slovensko študentovsko razstavo (dia). Tema A -prosta, tema B - potovanja. Sprejem dia do 15. novembra. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJ DPZIO JOŽEF STEFAN prosi dijake, ki so opravili maturo in kvalifikacijski izpit na zavodu od leta 1981- 1995, da dvignejo diplomo do vključno sobote, 30. t.m. Po tem datumu bo zavod vrnil diplome šolskemu skrbništvu. S ČESTITKE Ha, ha, ha, danes SASA štiri leta ima. Zadovoljen je in se smeja. Vse naj, naj mu teta Luči želi. Včeraj je praznovala svoj 50. rojstni dan NADJA BERDON iz Ric-manj. Se mnogo srečih let ji želi SKD Slavec. V Boljuncu ELIDE svoj 60. rojstni dan slavi. Da bi zdrava, vesela, zmeraj srečo imela ji želita Ada in Ani. Dragi STOJAN, za današnji rojstni dan, usoda naj ti bo mila, Se mnogo let zdravja in veselja podelila, sreča naj se ti smehlja, izpolnijo naj se ti vse želje tvojega srca; to ti želimo vsi, ki te imamo radi. MALI OGLASI tel. 040-361888 OTROŠKI roza naočniki, ki jih je nekdo izgubil na pokopališču v Trebčah so na COS P. Tomažič v Trebčah. FIAT TIPO 1400 digit, letnik 1989, sive barve, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 364212 - urad ali 327035 (13. in 14. ura). FIAT UNO SX 1300 sivo metalizirane barve v dobrem stanju prodam, komaj opravljen tehnični pregled in cena po dogovoru. Tel. št. 229164 v večernih urah. PRODAM Jamaha TT 600 S, letnik '95, zadnji model, 6.000 km, še dve leti garancije v odličnem stanju. Tel. št. 040/228333. PRODAM zaradi selitve v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju s krasnim pogledom na celoten zaliv in mesto sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, dve kopalnici, pet sob, ena s kaminom, teraso in balkonom, garažo za dva avta in skupnim vrtom. Cena po dogovoru, prosto avgusta 97. Tel. št. 040/417689 v popoldanskih urah. DNEVNA soba (Neuewilhelm stil) 1870 Wien, consol (Settecento veneziano) 1890 prodam. Tel. St. 040/766649 od 8.30 do 12.30. PO CENI PRODAM ka- taliticno peC za 15 kg jeklenko. Tel. št. 0481/533960 Tusulin. PRODAM domač krompir in repo za kisanje. Tel. št. 200882. DVA MESECA staro samico irskega setterja prodamo po ugodni ceni. Tel. št. 040/302720 ob uri obedov. PRODAM dve teleti si-vorjave pasme in tele rdeče lisaste pasme. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/226213 - Bazovica. PRODAM kanarčke Ma-linua (dobre pevce).Tel. št. 040/220189 ob uri obedov. ČISTOKRVNE mladiče kraškega ovčarja prodam po ugodni ceni. Tel. št. 228382 - Mojca ob uri kosila. LESTVE za nabiranje oljk dobite pri pohištvu Koršič. PODJETJE isce uradni-co/ka, tudi brez izkušenj. Pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “ Uradnik". PODJETJE išče osebe z večletno prakso za sodelovanje na področju zunanje trgovine. Pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 pod šifro “Podjetje". PODJETJE išCe urad v okolici Opčin, najmanj 100 kv. m. Interesenti naj tel. na št. 040/201332 od 9. do 17. ure. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Vatiinvo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 IŠČEMO malo stanovanje ali hišo v najem, na Proseku ali v okolici, največ 500.000 lir mesečno. Tel. št. 040/225912 ali 0337/549598. ZA KRAJŠE obdobje dajem v najem hišo na Krasu nebivajočim ali štude-nom. Tel. v večernih urah na št. 327214. TORKLA PAROVEL je pričela z mletjem oljk na neprekinjeno izmeno. Oljkarji! Lepo vas prosimo, da si pravočasno rezervirate servis na tel. št. 040/231908 ali 227050. ŽELEZNINA TERČON Nabrežina obvešča cenjene stranke, da v zimskem Času posluje s sledečim urnikom: od 8. do 12130 ter od 14.30 do 18. ure. Tedenski počitek ostane ob sobotah. V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, IS.t.m., ob 20.30 nastopala skupina Kraški ovčarji. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Jadran Žerjal v Ricmanjih. OSMICO v Borštu ima Igor Barut. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Ušaj. Toči belo in Cmo vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu -tel. 229383. Zaprto ob torkih. PRISPEVKI Ob priliki praznovanja rojstnega dne daruje Selma Kralj 100.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. Namesto cvetjsa na grob Vladimirja Colja daruje Zofka Radovič 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Popravek: V spomin na Doro Cijak vd. Starc daruje družina 150.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na dolgoletno uslužbenko g. Marijo Marži por. Žerjal darujejo ravnatelj, učno in neuCno osebje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah in neuCno osebje na Proseku 680.000 lir za nakup knjig dodeljenih šolski knjižnici. V počastitev spomina dragega Marjana Dolgana daruje Minka Pahor 50.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na Marijo Gruden vd. Knes daruje Janko Rebula z družino 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Marjana Dolgana darujeta družini Cossutta in Ukmar 50.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu. Miro Pranem in Tončka darujeta 100.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. ZAHVALA Ob izgubi najinega predragega moža in očeta Jožefa Križmančiča se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali Silvestra in Andrej Bazovica, 12.11.1996 Nona Tončka vedno v naših srcih vnuki Daniela, Franc, Sara, Patrizia, Betty, Stefy,Andrea, Martin, Roby, Antonio in zet Renato Zapustil nas je naš dragi Vilo Zobec Žalostno vest sporočajo žena Darinka, sinova Marino in Rado, snaha Magdalena, vnukinja Marina, brat Miljo in sestra Cveta z družinama ter drugi sorodniki. Pogreb bo v Četrtek, 14' t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev. BoljuneC, 12. 11. 1996 t Zapustila nas je naša draga Natalia Ferluga vd. Černe Pogreb bo danes, 12-t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Sergio in Vojko z družinama ter ostalo sorodstvo Trst, 12. 11. 1996 Ob izgubi drage mame izreka dolgoletnemu odborniku Vojku in družini iskreno sožalje SD Primorec ZAHVALA Ganjena ob tolikih občutenih izrazih žalovanja ob nenadni izgubi ljubljenega Marjana Dolgana (NOVINARJA) se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali in drageg3 Marjana spremili na zadnji poti. Posebna zahval3 zdravnikom in osebju kirurškega oddelka goriske civilne bolnišnice za nego in oskrbo, bolniškim sestram Reda božje pr®' vidnosti v Gorici, d3' režljivim sostanovalceim g. Jakominu za pogrebni obred in vsem zvestim sorodnikom, prijateljem, kolegom in znancem, k so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani h1 dragega Marjana pospr®' mili na zadnji poti. Žalujoča žena Neva Trst, 12. 11. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. v® PUBLIEST-Trs!Ul. Valdirivo36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-779660U gorica/ govor rektorja strassolda VOLITVE /POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET NOVICE Začetek novega akademskega leta Videmska univerza namerava v kratkem odpreti nov visokošolski tečaj vKrminu S slovesnim nagovo-T® rektorja dr. Marzia rassolda in s preda-anjem prof. Maria lantonija se je včeraj Pričelo novo akadem-leto na visokošol-® tečajih Videmske univerze v Gorici. Slo-esHost je potekala v vorani Luigi Fogar, ob Prisotnosti predstav-ikov oblasti in študen-ki obiskujejo dva caja s po dvema ^ srtieritvama, ki že AJe, oziroma četreto ®to delujeta v našem čstu, medtem ko so se Pepele priprave na od-Prtje novega visokoSol-Aega tečaja, s področja Uietijstva, oziroma vinogradništva, v Krmi- HU. Rektor Videmske lil verze je v uvodnem elu nagovora podčrtal sPehe dosedanjih pri-adevanj Videmske niverze v smeri terito-. ne decentralizacije , lsokošolskega izo-razevanja. To je pot, ki 6 skorajda obvezna ob Poštevanju krčenja fi-ancnih sredstev, saj je stanavljanje novih sa-Aftojnih visokošol-klh institucij v da-asnjih razmerah sko-a)da nemogoče. . visokošolska tečaja )er se izobražujejo bo-°či kustosi in arhivarji er prevajalci iz nemšči-6 m angleščine v celo-nstrezata taki usme-J Ti- Sedanji sistem , obraževanja in prido-fVunja ustrezne kvali-, kacije^ bodo že v atkem dopolnili, ozi-v°®a obogatili, je napo-edal rektor Strassoldo. ako naj bi v tečaju za Prevajalce in tolmače poleg nemščine in angleščine omogočili tudi študij slovanskih jezikov, novosti pa se napovedujejo tudi glede izpopolnitve, oziroma dopolnitve tečajev za kustose in arhivarje. Pomembna pridobitev pa bo, po besedah prof. Marzia Strassolda, vselitev v prenovljene prostore nekdanje bolnišnice v ulici Diaz, kar se bo predvidoma zgodilo še v tem akademskem letu, ko naj bi se naredili tudi prvi konkretni koraki glede realizacije visokošolskega tečaja za vinogradništvo v Krmi-nu. Visokošolski tečaj za vinogradništvo in kletarstvo, bo eden od petih v državnem merilu. Po umiritvi razmer v okviru Univerzitetnega konzorcija, z imenovanjem profesoraja Cressatija na predsedniško mesto, bo tudi iskanje rešitev za vrsto logističnih in predvsem gospodarskih vprašanj, lažje. Rektor Videmske univerze je v obširnem poročilu posebej omenil pobude, ki jih je ta ustanova uresničila v Gorici in ki so pomembne za širši prostor. Po napovedi, da se je 19. akademsko leto Videmske univerze pričelo, in da se je pričelo 4. akademsko leto visokošolskih tečajev te univerze v Gorici, je bila na vrsti prva lekcija. Predaval je prof. Mario Piantoni o razčlenjeni problematiki pomena arhivskega dela in skrbi za ustrezen pristop. Na sliki - foto Bum-baca - prof. Marzio Strassoldo. Martinova nedelja / v znamenju tradicije Dež je nekoliko nagajal a ljudje so se kljub vsemu le zbrali na številnih družabnostih ledi9*®0" Praznik je v kotla n U , 08 zabeležen šele kj Snfdel)ek| a so svetnika, Ploh noče v pozabo, pri- to^P^novaliževsobo-Pa se l® , i°’ praznovanja dal£e,0A0 P[edvidoma na-V štpin Ai® * koncu tedna, kuh cerkvah so v ne- deljo pripravili hvaležnico -blagoslov kmetijskih pridelkov (na sliki je prizor z nedeljske hvaležnice v Stan-drežu - foto Bumbaca), drugod pa bodo Martina počastili v nedeljo. Tako bo recimo v Sovodnjah. Goriški upokojenci so se v nedeljo zbrali na družabnosti v predmestju Čedada, prijetno in veselo je bilo na martinovanju goriških planincev. Martinovanje so priredili tudi v Standrežu, v soboto pa bo vesela družabnost tudi na Bukovju, na pobudo KD Briški grič. Skromna udeležba staršev na višjih srednjih šolah Drugačen odziv na OŠ Tako kakor na vseh šolah v državi, so bile v nedeljo in včeraj tudi na šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem volitve v šolske organe. Iz do zdaj razpoložljivih podatkov je razvidno, da je bila udeležba staršev (na volitvah za pokrajinski šolski svet) zelo različna po posameznih šolah; zelo visoka pa je bila udeležba šolnikov, medtem ko se predstavniki neuč-nega osebja niso odzvali kdove kako številčno. Končne podatke bomo objavili v prihodnjih dneh. Na nekaterih šolah namreč še niso zaključili štetja. Tako recimo na nižji srednji šoli ”Ivan Trinko”, kjer bodo po včerajšnjem zaprtju volišč, pregledali glasovnice danes. Po do zdaj razpoložljivih in nujno začasnih podatkih je bila najvišja udeležba staršev osnovnošolskih otrok in otrok v vrtcih v goriškem šolskem okrožju. Od 552 upravičencev jih je za pokrajinski šolski svet glasovalo 268, ali skoraj polovica, enajst staršev je glasovalo tudi za šolski okraj. Na liceju "Primož Trubar” je glasovalo za pokrajinski šolski svet 18 od 51 upravičencev, na učiteljišču 12 od 62 upravičencev, na zavodu "Ivan Cankar” in zavodu ”2iga Zois” pa 32 od 206 upravičencev. Podatki se seveda nanašajo na volilno udeležbo staršev. Odziv na bojkot volitev za okrajni šolski svet je bil skoraj povsod upoštevan stoodstotno. Tekmovanje za najboljši stari dobri gulaš in vampe Ce pogrešate stare dobre jedi, ki so jih nekako spodrinile "pizze”, hamburgerji in podobne v naglici pripravljene jedi, si boste do konca meseca lahko privezali dušo in se, vsaj s tega vidika, vrnili v stare dobre čase. Začelo se je namreč tekmovanje za najboljši ”gulaš” in najboljše vampe s polento. Tekmovanje je (letos že tretjič) priredil Akadenski enogastronomski klub. Na pobudo se je odzvalo enaindvajset gostiln, v glavnem v neposredni goriški okolici, na obeh straneh meje, kjer za zmerno ceno, od najmanj 9 do največ 14 tisoč lir lahko naročite vampe ali gulaš s polento in četrtinko odličnega vina. Na pobudo organizatorja je bila tiskana tudi zgibanka s seznamom gostinskih obratov, ki sodelujejo pri pobudi in navedbo cen ter drugih podatkov. Mokro cestišče vzrok za nesrečo pri Doberdobu Mokro in spolzko cestišče je po vsej verjetnosti, poleg neprimerne hitrosti, vzrok za prometno nesrečo, ki se je pripetila nekaj pred 10. uri na pokrajinski cesti med Doberdobom in Selcami. Volk-swagen golf je zaneslo s ceste v zid ob cesti. Voznica, 62-letna Maria Pia Verzegnassi je utrpela le nekaj prask in zvrhano mero strahu. Policija poizveduje Policija se ukvarja z dokaj zagonetnim primerom. V prvih popoldanskih urah so v bolnišnico prepeljali žensko srednjih let, ki so jo našli na postelji s poškodbami na glavi. Zraven so našli tudi kladivo. Najbolj verjetna se zdi domneva, da je ženska skušala narediti samomor. Preiskovalci pa ne izključujejo drugih možnosti. Dogodek se je pripetil v ulici Tomani. BIL JE ZNAN MED ŠPORTNIKI V Sovodnjah bo danes pogreb Egona Peteana Egon Petean Ropar v tobakami v Krminu Roparski podvig so v soboto proti večeru zabeležili v Krminu, kjer je mlajši moški z nožem v roki stopil v prodajalno časopisov in tobakamo Diane Me-rone v v ulici Dolfo Zorzut 6 . Ropar prav gotovo ni računal, da so v trgovini še druge osebe. Na vpitje Mero-nijeve sta se namreč odzvali hčerki, ki sta bili tačas v proštom za trgovino. Stekli sta za roparjem, ki si je tačas že prisvojil torbico, ki jo je lastnica imela spravljeno za pultom in ki se je skušal oddaljiti s kolesom. Nista ga uspeli zadržati, vendar pa sta mu torbico le uspeli strgati iz rok . Med prerivanjem je uspelo eni od sester napadalcu potegniti z obraza majico. Menda so karabinjerji zaslišali moškega, ki bi utegnil biti vpleten v zadevo. V sovodenjski občinski telovadnici ne bomo več srečali Egona; ne bo ga niti na nogometnih tekmah domačega društva, kjer je pred leti sam aktivno nastopal, zdaj pa je bil med tistimi, ki so ekipo spremljali po tehnični plati. Kruta usoda je nenadoma in nepričakovano prekinila njegovo življenjsko pot. Se pred kakšnim tednom je sestavljal seznam 40-letnikov iz sovo-denjske občine, da bi skupaj obeležili okroglo obletnico. Namesto skupnega praznovanja, se bodo solet-niki zbrali na žalni slovesnosti, danes, ob 14. uri v cerkvi v Sovodnjah. Egon Petejan je umrl v goriški bolnišnici, kamor se je po nenadni slabosti zatekel ob koncu tedna. Rodil se je 16. februarja 1956 v Gorici, po poklicu je bil inštalater in elektrikar, že nekaj let pa je skrbel za vzdrževanje občinske telovadnice v Sovodnjah. V mlajših letih je bil nogometaš pri domači ekipi, kjer je še vedno pomagal kot član tehnične ekipe. Prav zaradi te "dvojne” prisotnosti na športnem področju je Egon poznan zlasti med mladimi in mlajšimi, ki so se in se še zmeraj aktivno ukvarjajo s športom. Tudi med športniki iz drugih krajev. Pri športnem društvu Sovo dnj e bodo pogrešali dobrega in skrbnega sodelavca. Soprogi Mirjam, sestrama in drugim sorodnikom izrekamo ob boleči izgubi naše iskreno sožalje. KINO GORICA C0RS018.00-20.00-22.00 »II professore malto«. TR2IC Zaprto. jj PRIREDITVE V KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku bo v petek, 15. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige dr. Draga Stoke Andrej Zink dekan in župnik na Opčinah. Delo bo predstavil Tomaž Simčič. Vabljeni! KD BRIŠKI GRIČ prireja veselo martinovanje na Bukovju 16. novembra ob 20.30. Poskrbeli bodo za smeh in dobro voljo. Prijave pri Maji (tel. 884187) in Emanueli (tel. 81163). 3 OBVESTILA ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je rekreacijska telovadba v telovadnici v Sovodnjah ob torkih in petkih, od 21. do 22.30. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ organizira tečaj rekreacijske telovadbe. Informacije pri Maji (tel. 884187). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja tečaj informatike za mlade med 7. in 13. letom. Vpisovanje in informacije (do 20.t.m.) v Dijaškem domu, tel. 533495. POGREBI Danes: 8.30, Orazia Gre-co vd. DelTAnna iz kapele glavnega pokopališča; 9.30, Leban Giorgina por. Liani iz kapele glavnega pokopališča v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče; 11.00, Luigia Grusovin vd. Bit iz ul. Caprin, 14 v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče; 12.45, Maria Merluzzi vd. Sardon iz bolnišnice sv. Justa v Ronke; 13.15, Evelina Simonetti vd. Tofful iz splošne bolnišnice v Faro; 13.15, Egon Peteani iz splošne bolnišnice v So-vodnje. I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. t Neprimakovano nas je v 40. letu starosti zapustil naš dragi Egon Peteani Pogreb bo danes, v torek, 12. t.m., ob 13.40 iz goriške civilne bolnišnice ter ob 14. uri v sovodenjski cerkvi. Žalostno vest sporočajo žena Miriam, sestri s svojci ter ostalo sorodstvo. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo udeležili pogreba. Gorica, Sovodnje ob Soči, 12. 11. 1996 (Pogrebno podjetje Prescheren) Ob težki in prezgodnji izgubi našega nepozabnega odbornika Egona Petejana izrekamo ženi Mirjam, sestrama Mirici in Nevenki ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje SD Sovodnje Združenje športnih ribičev Vipava izreka ob izgubi Egona Petejana iskreno sožalje svojcem Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi prijatelja Egona izrekamo iskreno sožalje ženi Mirjam in sodelavcem. OKVAL Rekreacijska skupina izreka iskreno sožalje Mirjam in družini ob nenadni izgubi dragega Egona. GLEDALIŠČE / URSIČEVA PRIREDBA DE F1LIPPOVEGA DELA MULTIMEDIALNA OPERA Prepričljiva postavitev Filumene Markirano V glavnih vlogah nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč Dramaturška priredba in režija: Mario UrSiC, Glasba: Giampaolo Gorak Igrajo: Filumena: Miranda Caharija, Domenico: Livio Bogateč, Alfredo: Alojz Milic, Diana: Tanja PeCar (Deva Pincin), Lucia: Suzi Bandi, Odvetniški pipravnik: Miha Ravbar-Vidmar, Erik: Tomaž Kalc, Marko: Andrej Rupel, Mitja: Mitja Kalc. Tehnično vodstvo: Mattia Armani. Realizacijo predstave sta omogočili: Zadružna kraška banka in Zveza slovenskih kulturnih društev. Križ, Dom Alberta Sirka, petek. 8. novembra 1996 (predpremiera). Človek pogostoma teži k tistim podobam sveta, ki s svojo preprostostjo (v naž-lahtnejšem pomenu te besede) plemenitijo njegovo bivanje z novimi spoznanji, z odigravanjem in iskrenostjo Čustev, s pogledom na življenje, skozi katero se prebija, da bi se morebiti povzpel do skritega tkiva svoje biti, da bi se dokopal do ene izmed osnovnih vrednot in pravic: do svojega dostojanstva. Ta pot je pot globokih življenjskih spoznanj, zaradi katerih lahko človek deli svojo izkušnjo z drugimi. Taka je pot Filumene Martura-no, taka je pot Eduarda De Filippa. Zgodba Filumene Marturano živi v zavesti vseh nas že petdeset let in se je na neki način že ukorenininila v spominu gledalcev širom sveta, kajti v njeni zgodbi prepoznamo tudi svoje grenkobe, ponižanost, pa tudi hrepenenja in radosti. Naj nam bo torej dovoljeno, da na tem mestu ne obnavljamo tako velikega življenja, kakršno je bilo Filomenino. Naj ga gledalci, ki predstave še niso videli, prejmejo v dar za svojo dušo in srce. Eduardo De Filippo, igralec, režiser in avtor številnih narečnih komedij, je tenkočuten interpret neapeljskega življenja v njegovih različnih odtenkih. Njegova avtorska pot se začenja pod vplivom Pirandellove poetike, kasneje pa se izostri v osebno tematiko, v kateri ima t.i. mali človek najvažnejše mesto, notranje polno poezije, trpke vitalnosti, notranje moči in avtoironije. Dramaturška priredba Maria Uršiča natančno posega v De Filippov tekst z izostritvijo fabulativne strukture, a tako, da se pomenska teža posameznih likov v ničemer ne razvrednoti. Nasprotno. Zgodba Filumene Marturano zadobi še močnejšo intenzivnost. Vanjo se zarezujejo tišine in besede, polne preproste resničnosti, ki jo še poudarja nabrežinsko-kriško narečje, ki naravno presega vse meje lokalnosti in zaživi v univerzalnosti človekovih čustev in strasti. Mario Uršič se je projekta lotil z natančno vizijo. Po eni strani morda študijsko konceptualno, po drugi pa s hotenjem, da bi v predstavi zaživela zgodba z igralci. Miza, štiri stolice pa še nekaj umetnih vrtnic dajejo predstavi tiso barvo trpkosti in bede, ki se v resnici zrcalita v Filumeninem življenju. Režijska poetika Maria Uršiča iz zadnjega obdobja (od uprizoritve Cankarjevega Kralja na Betajnovi pa vse do Ajshilove Sedmerice proti Tebam) je vselej prežeta z rafiniranim odnosom do sveta in časa, v katerem predstava nastaja, kar potrjuje, da je Mario Uršič tenkočuten interpret naše resničnosti. To bi utegnila biti (edina) njegova »napaka«, zaradi katere je včasih postavljen na rob. Ce pa pomislimo, da je še do pred kratkim pri nas veljala ena sama resnica, ki je pogojevala razmišljanje v naši družbi, se temu ne moremo čuditi. Vse se zdi, da ne bo več tako. Režiserjeva odločitev, da oblikuje predstavo Filumene Marturano s sodelovanjem mladih gledaliških ljubiteljev, v ničemer ne zmanjša njene vrednosti. Njihova prisotnost ter preprosta in naravna spontanost učinkuje prepričljivo. Interpretacija Mirande Caharija v naslovni vlogi je visoka igralska stvaritev, prežeta z vso trpkostjo spoznanj, ranljivostjo, trdnostjo, hrepenenjem, dostojanstvom in radostjo, ki seže do solza. Prav njene solze, ki ji stečejo čez obraz v najlepšem trenutku njene zgodbe, so izraz začetka nove poti Mirande Caharija, ene izmed redkih igralk, ki s svojo vero, odnosom do življenja in poklica vedno osvoji veliko gledalcev. Livio Bogateč kot Domenico - njen partner, kasneje mož in oče njenih otrok - oblikuje vlogo z globoko zavestjo o človeku, ki ga dogodki popeljejo do jasne podobe o sebi in svoji ranljivosti. Intenzivna, pomensko globoka je bila vloga Alojza Miliča. In kot rečeno, so bili ljubitelji gledališča, mladi igralci res sooblikovalci predstave Filumene Marturano, saj so bili vsi za povrstjo prepričljvi. Se posebej pa je treba omeniti Tanjo Pečar v vlogi Diane (kasneje bo to vlogo v alternaciji igrala Deva Pincin) in njeno vrnitev na odrske deske. Predpremierno občinstvo je predstavo nagradilo z dolgim aplavzom. Stanislav T. Uk Tine Modotti v Centazzovi glasbi in besedi »Nenehno sem se borila, da bi izoblikovala svoje življenje; preveč umetnosti sem vlila v svoje življenje: tako mi ni ostalo mnogo tega, česar bi lahko dala umetnosti. Mogoče pa ... je bilo moje življenje, moja umetnost!« Andrea Centazzo, avtor teksta in glasbe »multi-medialne opere v 16 prizorih« Tina, je z zaključnimi besedami glavne junakinje opredelil predstavo, predvsem pa lik Tine Modotti. Opero, ki je koprodukcija videmske občinske uprave in tržaškega gledališča Verdi, so najprej predstavili v Vidmu, v soboto pa še v Trstu. Gre za izredno zanimiv pristop do prikazovanja življenja in vloge, ki jo je v prvi tretjini tega stoletja v umetniških in revolucionarnih krogih imela Tina Modotti. Zaradi prepletanja njenega umetniškega in političnega dela je verjetno najboljša opredelitev tista, ki jo v Tini posreduje Ottavia Piccolo, »pripovedujuči glas« Tine Modotti. Kot je podčrtal tudi avtor, furlanski glasbenik, ki zadnja leta živi in dela v Los Angelesu, opera noče biti hvalnica Tine ob stoletnici njenega rojstva, temveč prikaz izredno zanimivega ženskega lika. Tekst je napisal na osnovi Tininih pisem, resničnih in namišljenih, njenemu fotograf' skemu mentorju in dolgoletnemu življenskemu tovarišu Edvvardu VVestonu. Tinina pisma in razmišljanja podajata igralka Ottavia Piccolo in sopranistka Francesca Ziveri, VVestona pa poje baritonist Fulvio Massa. Poleg njih nastopa na odru še plesna skupina Dance Studio, sestavni del predstave pa je tudi predvajanje filmskih odlomkov in fotografij. Centazzovo glasbo izvaja pod skladateljevim vodstvom skupina Musiča attuale. Predstava, ki hote učinkuje zelo zadržano, se začenja z Al' lendovo poezijo, ki jo bere Giorgio Albertazzi. Mačkolje skozi ljudsko nošo »Z izdajo te publikacije želim spodbuditi mačkoljanske žene in dekleta, da bi nošo vzljubile in se odločile, da si jo tudi same sešijejo. Nošo moraš ljubiti: le tedaj jo s ponosom oblečeš.« Tako Romilda Smotlak Tul, avtorica knjige Mačkoljanska ljudska noša, sama utemeljuje pomen in namen publikacije, ki jo bodo v nedeljo popoldne predstavili v Srenjski hiši v Mačkoljah. Nazorno urejeno publikacijo, ki je opremljena z vrsto črnobelih fotografij, je izdalo Prosvetno društvo Mačkolje, založil pa je Svet slovenskih organizacij. V Srenj ski hiši bodo uredili tudi razstavo na novo izdelanih noš, ki jo bodo odprli v nedeljo. Gledališče La Contrada za najmlajše gledalce Priredba Grimmovega Žabjega kralja je v nedelj0 v tržaškem Cristallu uved la letošnji niz nedeljski^ matinej, ki jih gledališč® La Contrada namen]3 svojim najmlajšim obiskovalcem. Za uvodno pr®0' stavo, ki si jo je ogledal0 veliko malih razposajenih obiskovalcev z obvezninU spremljevalci, so izbrali la stno postavitev (foro MA), nato pa bodo pri5, na vrsto razna gostovanj3’ V letošnji sezoni »PoveU1 ti pravljico« je predvid® nih 11 predstav, zadnja 6° na vrsti drugega februar) V nedeljo 17. pa bo nast°^ pilo slovensko gledali50 ^ Papilu iz Ankarana, ven dar pa bodo njegovi papn. nati junaki tokrat govori ^ v italijanščini. Skoraj poredno s »pravljicn1111 nizom, pa je v Cristalln teku tudi otroško-mladi ^ ska sezona, trenutno je n sporedu Žabji kralj. SVET Torek, 12. novembra 1996 JjjjMANITARNA POMOČ DOSEGLA VZHODNI ZAIR Prva kaplja v morju lakote Možnost vojaške operacije je že pozabljena GOMA (Reuter, M.S.) - Pripadniki človekoljubnih organizacij so vCeraj uspeli pripeljati nekaj pomoči v vzhodni Zair, vendar pa vec kot milijon ooguncev, ki zaradi lakote umirajo v notranjosti dr-žave, ostaja izven njihovega dosega. Tovornjaki in delavci sklada ZN za otroke in agencij Skrbi, Resi-1110 otroke, Zdravniki brez meja in Merlin so v Go-1110 prispeli iz Ruande, potem ko so jim tutsijski uporniki le dovolili prehod meje. Nihče ne ve, kako ločiti nedolžne Hutujce od množičnih morilcev NETANJAHU BO V ZDA ODPOTOVAL BREZ SPORAZUMA O HEBRONU Arafatu je dovolj ustnih obljub JERUZALEM (Reuter, B.Ž.) - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je vCeraj v telefonskem pogovoru skuSal palestinskega predsednika Jaserja Arafata prepričati v sprejem sporazuma o dolgo oblju-bljanem izraelskem umiku iz Hebrona. Kot so povedali palestinski pogajalci, Netanjahu Arafata ni uspel pregovoriti. Palestinci namreč, kot je dejal eden od njihovih pogajalcev, ne nameravajo privoliti v ustne obljube, ampak bodo od izraelske strani Se naprej zahtevali trdna pisna zagotovila. »Uporniki so natančno Preiskali naSa vozila, tako da smo uspeli pripeljati le najnujnejše zaloge hrane in zdravil za paciente v bolnišnicah,« je sporočila tiskovna predstavnica Zdravnikov brez meja Samantha Bolton. »S celotno operacijo bomo zaceli šele jutri ali pojutrišnjem, potem ko bomo dobili potrebna varnostna zagotovila,« je še dodala. Ker vse kaže, da bo humani trana operacija le stekla, je možnost vojaške ope-racije, v kateri bi sodelovale sile Združenih narodov, skoraj odpisana. Združene države in Britanija so se z izjavami o nenatančnih ciljih taksne operacije še bolj ogradile od vojaške opcije, ki jo podpira Francija, me-detm ko se Južna Afrika, najmočnejša vojaška sila na območju, ne pusti prisiliti v sodelovanje. Tudi Etiopija, ena od dveh afriških držav kandidatk za sodelovanje v operaciji, se je včeraj začela pritioževati nad zahtevo o plačilu za lastni kontingent v mirovnih silah. »Vojakov ne moreš poslati kar na slepo, ne da bi Vedel, kaj je misija, obseg odgovornosti in kdo bo ope-mrijo plačal,« je včeraj izjavil tiskovni predstavnik nmeriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns. Vojaška opcija je dejansko prepletena s številnimi tvega-uji, njeni pokrovitelji pa niso uspeli odgovoriti na osnovna vprašanja. »Nihče Ue pozna dejanskega stanja na tleh, nihče ne ve, kaj bi intervencijske sile sploh počele, oziroma med kom in kom bi intervenirale,« je pojasnil eden izmed diplomatov na območju. Ruanda in uporniške sile, ki nadzorujejo večji del vzhodnega Zaira, ostro nasprotujejo vojaški vlogi Francije, vodilne prostovoljke za operacijo. Afriški voditelji so to stališče podprli prejšnji teden s pozivom k »nevtralnim silam«. Ruandski in uporniški Tutsiji vlogi Francije nasprotujejo iz dveh razlogov. Prvič, ker je podpirala hutujski režim, ki je leta 1994 zagrešil genocid nad manjšinskimi Tutsiji, in drugič, ker je podpirala in še naprej podpira zairskega predsednika Mobuta Sese Seka. Brez blagoslova Ruande in upornikov pa bi se mednarodne sile najbrž kmalu zapletle v spopade, namesto da bi skrbele za pomoč. Brez Francije pa ni nobenega očitnega voditelja mirovnih sil. To delno pojasnjuje, za-klaj se je pozornost svetovnih sil preusmerila na morebitno obsežno civilno humanitarno operacijo -transport hrane in zdravil prek Ruande v vzhodni Zair -, vendar pa je ta načrt lahko uspešen le, dokler uporniki, ki to območje nadzorujejo, uspeh dovoh-jo, hkrati pa nima skoraj nikakršne možnosti za dostavo pomoči tistim beguncem, ki so se umakniU globlje v Zair. Analitiki trdijo, da uporniki nimajo nič proti, da svet nahrani tri, štiri milijone ljudi v vzhodnem Zairu, ki ga nameravajo »osvoboditi«. Ce želijo zrušiti Mobutuja, skoraj nujno potrebujejo SirSo podporo. Humanitarna operacija ustreza tudi tut-sijskima vojskama v Ruandi in Burundiju. Potrebujejo namreč podporo za nadzor vzhodnega Zaira, ki bi tako de facto postal država-blažilec ob zahodni meji. Vendar pa je vprašanje, ali je Ruandi, Burundiju in upornikom v resnici kaj mar za usodo 1, 2 milijona hutujskuh beguncev iz Ruande in Burundija v vzhodnem Zairu? Največji del teh beguncev je namreč sodeloval v genocidu nad Tutsiji in zmernimi Hutujci. Tisoče oboroženih beguncev je zadnje dve leti napadalo svojo domovino in se zdaj z ramo ob rami borijo z demoralizirano zairsko vladno vojsko. Ce je Ruanda odprla koridor za oskrbovanje beguncev s humanitarno pomočjo, je to zagotovo le enosmerna ulica. V zadnjih dveh letih se je v domovino vrnila le peščica beguncev, saj se jih večina boji, da bodo kaznovani za svoja dejanja. Pri tem se skbcujejo na dejstvo, da se je v ruandskih zaporih brez sojenja znašlo 80 tisoč hutujskih osumljencev za sodelovanje v genocidu. Tudi če se bodo nekateri pod pritiskom lakote odločili za vrnitev, pa bodo hutujski borci to preprečili, saj si ne želijo lastne izolacije na negostoljubnem ozemlju. Se nobeden od intervencijskih načrtov - niti vojaški niti civilni - še ni pojasnil, kako bo potekala ločitev navadnih Hutujcev od oboroženih elementov. Netanjahujev urad je novico o telefonskem pogovoru z Arafatom potrdil in sporočil, da je izraelski premier palestinskemu predsedniku dejal, da so varnostna zagotovila, ki jih zahteva Izrael, življenjskega pomena za dokončen podpis sporazuma o umiku izraelske vojske iz Hebrona. Dejal je tudi, da se bosta morali obe strani po sklenitvi sporazuma o Hebronu posvetiti ostalim pomembnim vprašanjem, kot je denimo ublažitev izraelske zapore palestinskih območij. Izraelski radio je sporo- čil, da je Netanjahu upal, da bo do podpisa sporazuma prišlo še pred njegovim jutrišnjim odhodom na enotedenski obisk v Združene države Amerike. Palestinci pa na drugi strani upajo, da bodo sporazum dosegli na tridnevni Bli-žnjevzhodni gospodarski konferenci, ki se danes začenja v Kairu. Arafat je v egiptovsko prestolnico, kjer se je srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom in ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christo-pherjem, prispel že včeraj, Netanjahu pa je sporočil, da se konference ne bo udeležil. Namesto njega naj bi po nekaterih podatkih v Kairo prišel zunanji minister David Levi. Vse dosedanje Bližnjevz-hodne gospodarske konference so bile namenjene iskanju rešitev, ki bodo na to območje prinesle mir in gospodarsko rast. Vse države se namreč zavedajo, da brez miru ne bo ne tujih naložb ne gospodarskega napredka, zaradi česar je bil velik del razprav namenjen prav vključevanju Izraela v gospodarske odnose na Bližnjem vzhodu. Na letošnji konferenci pa bodo bolj kot vizije gospodarske rasti na površje vnovič stoipila arabsko-židovska razhajanja. To je posledica zamenjave oblasti v Izraelu, saj je Netanjahujev politični program povsem ohromil mirovna pogajanja s Sirijo in Palestinci. Egipt je zaradi tega pred časom celo napovedoval, da bo konferenco odpovedal, a se je Mubarak, verjetno tudi pod vplivom ameriških pritiskov, končno le odločil, da konferenco izvede. Pri tem je poudaril, da je to stroril zaradi narodnogospodarskih interesov in ne zaradi kakršnekoli želje po zmedenem iskanju mirne rešitve za Bližnji vzhod. »Te konference ne bomo oiganizirali za Izrael. Nanjo smo, da bi videla napredek v Egiptu, povabili vsa velika svetovna podjetja,« je dejal Mubarak, ki se očitno zaveda, da Bližnji vzhod in Severna Afrika potrebujeta sveže investicije. Tega se zavedajo tudi v Izraelu, kjer zaradi zastanka mirovnih pogovorov vlada vse večje nezadovoljstvo. Gospodarstveniki so tako že sporočili, da se iz protesta proti Netanjahujevi politiki konference v Egiptu ne bodo udeležili, prav tako pa tega ne bosta storila niti minister za infrastrukturo Ariel Saron in kmetijski minister Rafael Eitan. NOVICE Buto: Predsednik se je ustrašil protikorupcijskega zakona ISLAMABAD (STA/AFP) - Nekdanja pakistanska premi-®ka Benazir Buto je predsednika Faruka Ahmeda Legari-ja obtožila, da jo je s položaja odstavil iz strahu, da ne bi ou proti njemu uveden postopek po protikorupcijskem zakonu, ki ga je predložila parlamentu. Pakistanski pred-se(Inik je Butovo s položaja odstavil minuli torek; poleg je razpustil parlament in imenoval vršilca dolžnosti Predsednika vlade, ki je zadolžen za pripravo predčasnih Paialamentamih volitev. padati meni, da Evropa terorizira Arabce LONDON - »Oblikovanje mednarodnih evropskih sil Eu-refor je napoved vojne proti arabskim državam,« je za libijsko televizijo, katere poročanje je prestregel britanski ®C, izjavil libijski voditelj Moamer Gadafi. Televizija je sporočila, da se je Gadafi o tem po telefonu že pogovarjal s kolegi iz Egipta, Alžirije in Tunizije in pri tem izrazil reskibljenost nad oblikovanjem omenjenih enot. Po njegovem gre za »provokacijo, ki predstavlja politiko terorja bsd arabskim ljudstvom«. Lebed napoveduje nove Pretrese v Kremlju MOSKVA (STA/dpa) - Odstavljeni sekretar ruskega sveta za varnost Aleksander Lebed pričakuje, da bo e ta mesec prišlo do ponovnega boja za oblast v . relju in do odstavitve premiera Viktorja Cerno-‘birdina. Lebed je v intervjuju za časnik Komsomol-Kaja Pravda vodjo predsednikove administracije Anatolija Cubajsa obtožil, da se hoče polastiti pologi3 ministrskega predsednika, državi pa medtem grozi »gospodarska katastrofa«. PO NASILNI PREKINITVI KONFERENCE O VZHODNEM TIMORJU V DŽAKARTI Malezija zapravlja ugled v svetu KUALA LUMPUR - Nasilna prekinitev konference o usodi Vzhodnega Timorja kaže na to, da Malezija ne bo prenašala kritik o občutljivih zadevah, ki zadevajo njene sosede, niti Ce s tem tvega, da se osramoti. Jomo Sun-daram, politični analitik na malezijski univerzi in eden od skupine udeležencev konference, ki so jih po sestanku aretirali, je povedal, da je bila aretacija sramota za vso državo. Sundaram je dejal, da mora malezijska vlada priznati, spoštovati in zaščititi pravice Malezijcev in drugih, da svobodno izražajo svoja stališča. Krdelo elanov različnih mladinskih organizacij, povezanih z vlado, je v soboto vdrlo na konferenco malezijskih in tujih nevladnih organizacij, odrivalo ljudi, prevračalo pohištvo, trgalo zastave ter kričalo na udeležence. Za državo, katere kultura poudarja vljudnost in mirno razreševanje sporov, je bil ta dogodek naravnost šokanten. Blizu prizorišča spopadov v glavnem kualalum-purskem hotelu so državni uradniki Bill Tarrant / Reuter povedali, da so akcijo odobrili, vendar niso vedeli, da bodo mladinci »razbili« konferenco. Podpredsednik vlade An-var Ibrahim pa je prejšnji teden zahteval odpoved Azijsko-pacifiške konference o Vzhodnem Timorju (APCET II), ker bi z njo škodili odnosom z Indonezijo. Ahmed Zahid H amidi, novoizvoljeni predsednik mladinskega krila Združene Malezijske nacionalne organizacije (UMNO) premierja Mahatirja Mohameda, je dejal, da je sam ukazal napad na konferenco. Anvar Ibrahim pa je dejal, da so dobri odnosi z Indonezijo in javni red pomembnejši kot mnenje tujine o Maleziji. APCET II naj bi obsodil indonezijsko okupacijo nekdanje portugalske kolonije, ki jo je režim v Džakarti anektiral leta 1976. Organizacija združenih narodov pa še vedno priznava Lizbono kot upravitelja Vzhodnega Timorja. Organizator konference S anusi Osman je izrazil mnenje, da bi konferenca predlagala, naj Združenje jugovzhodnih azijskih držav (ASEAN) posreduje v tem sporu. Jomo Sundaram je dejal, da je dejanje mladincev spodkopalo premierjevo željo, da Malezija do leta 2020 postane normalna in razvita država, kot tudi ves smisel za azijske vrednote. Tuji diplomati menijo, da se je malezijska vlada naveličala nevladnih skupin in bila odločena pokazati, da ve C ne bo tolerirala kritik na račun notranjih zadev sosednjih držav. Malezijski nevladni aktivisti so bili zadnje Čase nenehno na nogah, najprej zaradi bakunskega jezu v pragozdu na Borneu in tudi zaradi slabega ravnanja s tujimi delavci v imigracijskih taboriščih ter drugih kršitvah človekovih pravic. Malezija in druge Članice ASEAN so pod pritiskom zahodnih držav, ki zahtevajo, naj se postavijo nasproti kršitvam Človekovih pravic v Burmi. Države ASEAN (Malezija, Indonezija, Brunej, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam) pa tem pritiskom kljubujejo in trdijo, da je eno osnovnih naCel skupine prav nevmešavanje v notranje zadeve držav članic. ITALIJA 12 Torek, 12. novembra 1996 NOVICE FINANČNI ZAKON / OPOGUMLJENA PO USPELI SOBOTNI PROTESTNI MANIFESTACIJI Giuliano Ferrara, novi direktor revije Panorama MILAN - Založba Mondadori, ki med drugimi izdaja tudi razširjen tednik Panorama, je sporočila, da vodstvo revije prevzema Giuliano Ferrara. Novinarstva se je lotil šele pred dobrim desetletjem, vendar precej glasno in odmevno. Dolgo let in vse do prvih let ’80 je Ferrara deloval v okviru KPI v Turinu, leta ’85 pa se je kot novinar zaposlil pri dnevniku Reporter, nato pa prešel k vplivnejšemu Corriere della sera. Sloves in veliko kritik so mu prinesle televizijske oddaje pri raznih mrežah Rai, potem pa je prešel k Fininvestu. V letih ’89-’94 je bil član evropskega parlamenta (izvolilil so ga kot neodvisnega na listi PSI. Bil je tudi elan Berlusconije vlade, na začetku tega leta pa je ustanovil dnevnik II Foglio, v katerega je prelil vso svojo polemično ost. Predstavitev volitev za parlament Padanije MILAN - Volilo se bo po vseh občinskih trgih Padanije, in sicer med 9. in 23. marcem, volilno pravico bodo imeli vsi, ki so stari 16 let, po pošti pa bodo svoj glas oddali v Toskani, Umbriji in Markah. To so bistveni podatki o volitvah elanov padanskega parlamenta - štel bo 260 elanov -, ki jih je novinarjem posredoval poslanec Roberto Maroni (na sliki, foto AP) po zaključku seje »začasne vlade Padanije«. O marčnih volitvah je pred dnevi obširno govoril Ze lider Severne lige Umberto Bossi. Volilo se bo na različne dneve, je pojasnil včeraj Maroni, najprej, se pravi 9. marca, naj bi volili v Liguriji, Piemontu in dolini Aoste, teden kasneje pa tudi pa tudi v Furlaniji, Julijski krajini, Romagni in Emiliji. Zadnji bodo prišli na vrsto prebivalci Tridentinskega, Zgornjega Poadižja in Lombardije. Tiziana Maiolo brani »pravice državljana Craxija« RIM - Po oceni poslanke gibanja Forza Italia Tiziane Maiolo je zahteva 90 poslancev, ki so se zavzeli za odpoved televizijske oddaje Rai »Porta a porta« z intervjujem Bettinu Craxijem, protiustavna. Pobudo poslancev, ki so poslali pisno zahtevo predsedniku parlamntarne komisije za nadzor nad Raiem Francescu Storaceju in predsedniku Raia Enzu Sicilianu, je poslanka Maiolo zelo ostro komentirala rekoč, da ima državljan Craxi manj pravic od Buscette. Opozicija zapustila klopi v poslanski zbornici D'Alema: Ne rozumem razlogov - Vlado mrzlično išče rešitev RIM - Po dopoldanski odločitvi Pola svoboščin, da ne bo več sodeloval pri glasovanju o finančnem zakonu, je bilo zasedanje poslanske zbornice prekinjeno do poznega popoldneva, klopi opozicije pa so bile takrat praktično prazne. Zasedanje so skupaj s kolegi Pola svoboščin namreč zapustili tudi poslanci Severne lige, v zbornici pa so ostali sami vodje svojih poslanskih skupin. Da bi pojasnili svoje zadržanje, so liderji Berlusconijevega zavezništva sklenili, da za prihodnjo nedeljo spet pripravijo protestne manifestacije po vsej Italiji. Sobotni uspeh velikega protestnega pohoda jim je očitno spodbudil apetit. Glasovanje v zbornici se je medtem sveeno nadaljevalo, z majhnimi, počasnimi koraki, pa še te je zmotila Bertinottije-va stranka, ko se je odločila, da ne zagotovi sklepčnosti. To se je zgodilo potem, ko je poročevalce Cherchi predlagal umik diskusije o 47. členu, ki vsebuje pooblastila vladi na področju socialnega skrbstva. Komunistična prenova se s tem pooblastilom ne strinja, zato pri glasovanju o naslednjem členu ni zagotovila sklepčnosti. Kaj pa vlada? V položaju, v katerem se je kljub Prodijevemu optimizmu znašla, seveda mrzlično išče izhod in edini, ki po vsem sodeč lahko zagotovi nadzor nad dogajanjem, je še enkrat tajnik DSL Dilema. Ko je sinoči zapuščal palačo Montecitoria, je izjavil, da vlada preučuje pobude za navezavo dialoga z opozicijo, kar pa zadeva Bertinottija, je dejal, da je bil incident z nesklepčnostjo sad nesporazuma. D’Alema je priznal, da se je najtežji problem odprl potem, ko je Pol svoboščin zapustil dvorano poslanske zbornice. »To je zelo hudo dejanje, ki ga večina za-gotov ne sme podcenjevati,« je izjavil prvak DSL, ki je tudi ponovil, da ne razume obnašanja Pola svoboščin oziroma vzokov za njegovo obnašanje, ki se mu vsekakor zdi pretirano. Vlada torej v teh urah razmišlja, kako naj se izvleče iz zagate, kako.naj poseže, da bi zagotovila čim širše demokratično soočanje. »Eno je konso-ciativizem, ki ga ne maramo, ker smo pripravljeni prevzeti polno odgovornost za finančni zakon,« je dejal D’Alema, »drugo pa je ustvariti pogoje za široko in poglobljeno demokratično soočanje, ki je nujno in si ga želimo.« Jasen signal o zadržanju vlade je včeraj dal podtajnik v predsedstvu vlade Micheli, ki je zagotovil, da se bo glasovanje o finančnem zakonu nadaljevalo tudi brez sporazuma z opozicijo, in to po parlamentarnem pravilniku. Predsednik vlade Prodi se je v prizadevanjih za rešitev zastoja včeraj sestal s prvakom Nacionalnega zavezništva Finijem, finančni minister Visco pa je po dneh popolnega zaprtja včeraj napovedal, da se je vlada pripravljena pogajati tudi o davčni reformi. Glede davka za Evropo je Visco izjavil, da bo vlada objavila njegovo natančno višino šele konec leta, dodal pa je, da bo davek za posameznega davkoplačevalca veliko nižji od vseh vsot, ki so kot nepreverjene govorice krožile v zadnjih dneh. Med ukrepe, za katere je vlada napovedala, da bo nanje postavila zaupnico, sodi tudi zakonski odlok o sanaciji zavoda Banco di Napoli, ki predvideva pokritje njegovega več tisočmilijard-nega primanjkljaja, re-strukturacijo banke in potem še privatizacijo. Odlok je bil včeraj predstavljen v senatu, kjer je bilo na njegov račun vloženo več kot tisoč amandmajev. Silvio Berlusconi je povedal, da se kartel svoboščin ne bo udeležil glasovanja o finančnem zakonu RIM / NA 20. DECEMBRA Proces o podkupninah Fininvesla odložen MILAN - Proces zaradi podkupnin duje Carlo Crivelli, je namreč 15. februarja družbe Fininvest finančnim stražnikom, je že kaznoval z dogovorjeno višino kazni bil odložen na 20. december. Obtoženca uslužbenca Fininvesta Gianmarca Rizzija, Alfredo Zuccotti in Salvatore Sciascia sta ki je bil vpleten v isto afero. Zato pa ne mo-ponovno zahtevala drugačno sestavo celot- re - na osnovi razsodbe ustavnega sodišča -nega- sodnega zbora. Le-ta, ki mu predse- nadaljevati svojega dela na procesu. F LA SPEZIA / PREISKAVA h Zaslišali Pacinija Zanikali govorice o sporih z Milanom LA SPEZIA - Bančnik Pacini Battaglia se je včeraj spet znašel pred javnima tožilcema iz La Spezie, Franzem in Cardinom. Zadnjič so ga zaslišali 6. novembra, tedaj sta bila prisotna tudi javna tožilca iz Milana, Uda Boccassini in Francesco Greco, srečanje pa je trajalo samo nekaj minut. Na vsak način je bilo včeraj na sodišču v La Spezii precej živahno. V mesto je dopotoval tudi načelnik Gica iz Firenc, Ignazio Gibilaro. Verjetno gra za prvi kontakt po odstavitvi polkovnika Giuseppa Autuorija. Za slednjega se je včeraj zavzelo 29 poslancev Pola (Forza Itaha, AN, Ccd-Cdu), ki so ministrskemu predsedniku ter finančnemu in pravosodnemu ministru naslovili zahtevo, naj ga spet postavijo na čelo firenškega Gica. Do pravosodnega ministra Flicka se je obrnil tudi odv. Pecorella, ki bi želel vedeti za prave vzroke Autuorijeve odstavitve. Pecorella pravi, da dogodek spominja na čase, ko so preiskovalce ustavili, čim so se usmerili na področja, kjer so vladale močne politične sile. Danes naj bi sodniki zasedali mesta, ki so jih nekoč politiki. Iz La Spezie je prišla še vest, da je glavni pravdnik Antonio Con-te odločno potrdil, da ni nikakršnega konflikta med njegovim pravd-ništvom ter tistim iz Milana. Obenem je zanikal vest, da javni tožilec Cardino namerava odstopiti: »Nekaj takega pa bi Ze moral vedeti,« je dejal Conte. RIM / V PETEK 22. Kovinarji čakajo na manifestacijo Istega dne bo tudi splošna stavko RIM - Manifestacije v Rimu, ki bo v petek 22. t.m., se bo udeležilo vsaj 150 tisoč kovinarjev; manifestacija bo na dan 8-urne splošne stavke, ki so jo oklicali stanovski sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil v podporo pogajanjem za obnovo delovne pogodbe, ki so trenutno obtičala na mrtvi točki; tako so včeraj na tiskovni konferenci najavili generalni tajniki treh federacij Claudio Sabattini (Fiom), Gianni Italia (Fim) in Luigi Angeletti (Uilm). Sindikalni predstavniki so tudi napovedali, da bodo od Raia zahtevali neposredni prenos manifestacije. Zvezni sindikati namreč poudarjajo, da je manifestacija velikega socialnega pomena, vsaj tolikšnega, kot je bila sobotna v priredbi Rola svoboščin; rimsko manL festacijo bodo sindikati sami finansirali, stala pa bo okrog 10 milijard Ih-Sindikati menijo, da bo v Rim pripotovalo 25 posebnih vlakov (s 27000 delavci), 1746 avtobusov (s 87300 delavci), ladja s Sardinije (prevažala bo 300 kovinarjev), manifestacije pa se bo udeležilo tudi 30 tisoč kovinarjev iz Lacija in več deset tisoč študentov. Zaključna manifestacija z govori sindikalnih predstavnikov bo na Trgu San Giovanni, na katerem se bodo zbrali udeleženci treh velikih mestnih sprevodov; pred in p° posegih sindikalistov bodo nastopile glasbene skupine, na rimsko manifestacijo pa bo prispela tudi skupina kovinarjev - maratoncev, ki bo na predvečer startala iz Fi' renc. TELEKOMUNIKACIJE / PRESENETLJIVA NAPOVED MINISTRA CIAMPIJA V BRUSLJU TOR SRE ČET PET PON Do sredine prihodnjega leta spojitev Šteta in Telecoma Privatitacija telekomunikacijskega holdinga se s tem močno zamika 1004,3 10)3,3 1006,1 ‘10)6,6 10073 Bruselj - javni J-elekomunikacijski Holding Štet in teflonska družba Te-lecpm se bosta do hiaja ali junija prihodnje leto spoji-a- Odločitev vlade je vCeraj v Bruslju, po f eCanju z evropskim komisarjem Karlom van Miertom, nazna-hil zakladni minister harlo Azeglio Ciam-Pi- Prodijeva vlada Se je za ta nepricako-Vani korak odločila Pred komaj nekaj hrrevi, s Čemer se bo Predvidena privati-Zacija Šteta zavlekla hajmanj do jeseni S spojitvijo Bteta in Telecoma nai bi nadzor nad no-družbo prešel od Jfžavnega koncerna IRl na zakladništvo, kar je zahteval tudi komisar van Miert, ki pa je izrazil tudi Obžalovanje zaradi °dložitve privatizacije telekomunikacij-skega holdinga. Poleg spojitve Ste-^a in Telecoma je Zakladni minister ^Ceraj napovedal še Jfuge novosti, ki naj “j pomagale k sana-Clji bilance državne-§a koncerna IRI. Gre Za prodajo družbe za avtoceste Autostra-he, za prodajo holdinga Fimnare, v ok-y,lr katerega sodi tudi Iržaski Lloyd (Lloyd iriestino), in kapital-skih deležev denar-hpga zavoda Banca dr Roma. IRI se torej v svoji Častitljivi starosti 63 let pripravlja na morda odločilni 2asuk v svoji zgodo-vmi, potem ko se je Poleti leta 1992 spre-dienil iz javnega za-v°da v delniško m zb o. Pritiski Bru-sija so bili očitno Osodni, da se je Prodijeva vlada odloči- la, da v najkrajšem Času revidira Irijevo vlogo v italijanski ekonomski in podjetniški strukturi. Včeraj napovedani posegi, ki so presenetili celo same elane Irije-vega upravnega sveta, pomenijo v bistvu pospešitev procesa za globoko preobrazbo nekdanjega državnega zavoda za industrijsko obnovo, katerega astronomska teža dolgov je v zadnjih letih že večkrat postavila pod vprašaj celo samo njegovo preživetje. Združitev Šteta s Telecomom in njun prehod pod okrilje zakladništva je torej nadaljnji moCan udarec za preživetje Irija v njegovi sedanji obliki. Štet je namreč Irijeva hrbtenica, potem ko je s privatizacijo že izgubil donosni naftni koncern ENI. Z odhodom Šteta in Telecoma in s prodajo holdinga Fi- namare bi Iriju ostale le še grupe Finmec-canica, Alitalia in Fintecna (ki pa bo ostala brez družbe Autostrade) ter delniški nadzor nad javno RTV hišo RAL Štet in Telecom pa sta visoko produktivni realnosti z zavidanja vrednimi bilancami in dobički. V prvem polletju letos je npr. grupa Štet dosegla veC kot 4 ti-soC milijard lir konsolidiranega dobička (za 25 odstotkov veC kot v enakem obdobju lani), medtem ko je njegova kontrolirana družba Telecom Italia lansko poslovno leto sklenila s Čistim dobičkom v vrednosti 1.745 milijard lir (+20, 3 odstotka). Sama družba Štet brez grupe, ki jo vodi, pa je lani dosegla 1.104 milijarde lir Čistega dobička, kar je za 23,5 odstotka veC kot leta 1994. Kisik za bazo le od Telecoma in Šteta MILAN - Z ošibitvijo dolarja je se marka spet okrepila, kar se je seveda poznalo pri včerašnjem tečaju lire. ki se je okrepila v primerjavi z zelenim in ošibila v primerjavi z nemških bankovcem. Spopad okrog finančnega zakona pa je imel veliko težje posledice za milanski borzni trg, kjer je hujši padec indeksov preprečila le okrepitev telekomunikacijskih delnic, do katere je prišlo po nepričakovani napovedi ministra Ciampija o združitvi Šteta in Telecoma. Mibtel je izgubil 0,83, Mib-30 pa 1,12 odstotka. SEJMI / V PORDENONU Dva konca tedna za ogled sejma Fieramotori PORDENON - Potem ko so v Gorici odpove-dali organizacijo uveljavljenega večletnega avtomobilskega sejma, ljubiteljem vozil in športov, ki so z njimi povezani, preostaja le še sejem v Pordenonu. Naslov mu je Fieramotori. Letos ga bodo tam priredili že dvanajstič, in sicer v dveh vikendih, od 15. do 17. novembra in od 22. do 24. novembra. Vseh šest dni bo pordenonsko sejmišče odprto od 9. do 20. ure. Kot navadno bodo razstavljalcem in športnikom na voljo vsi prostori v dvoranah in na prostem. Na ogled bodo najnovejši avtomobili italijanskih in tujih znamk. Poleg tega bo tam tudi cela vrsta specializiranih razstav. Omenimo le nekatere med njimi: na ogled bodo stari in sodobni motorji znamke Aprilia in Guzzi, potem vojaška vozila, ki vedno pritegnejo zanimanje publike, zanimiva bodo vozila Ferrari, še zlasti po zadnjih ponovnih uspehih v svetovnem tekmovanju, na ogled bodo najbolj znana italijanska vozila kategorije Gran Turismo, poseben prostor pa so namenili starim avtomobilom. In še bi lahko naštevali. Na sporedu imajo tudi vrsto tekmovanj za motocikliste in avtomobiliste, kar bo nadvomno privabilo veliko radovednežev. Kot že dolgo vrsto let, se na sejmu motorjev spodobi, da ti pokažejo tudi letala. Vehko let so na sejmišču v Pordenonu razstavljali ameriška vojaška letala, ki so jih tja pripeljali po cesti iz baze v Avianu. Letos bo razstavo priredil domač letalski muzej, v katerem hranijo več vrst letal, izdelanih v raznih državah. S sejmarji bo sodelovala tudi znana italijanska akrobatska letalska patrulja Frecce tricolori, ki bo svoj polet nad Pordenonom izvedla v petek, 17. novembra ob 11. uri. Marko VValtritsch TRGOVINA / POBUDA CLANICE SDGZ ILDE KOŽUTA Po slovensko tudi v 0R0 - Gold Market Nova zlatarna je pred kratkim odprla svoje elegantne prostore v Ulici Mazzini 9E TRST - Pred kratkim je bila otvoritev nove zlatarne v Terezijanski četrti, ki jo upravlja znana trgovka Ude Košuta (na posnetku - foto KROMA) , članica sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ v Trstu. To je nova tržaška izpostava znane verige trgovin z zlatom in nakitom Gold Market, ki se je v zadnjih letih razširila po vsem polotoku in ponuja kakovostno tradicionalno zlatnino, izdelano v slovitih delavnicah Arezza, Valenze Po in Vi-cenze. Vsi kupci imajo prosti dostop (brez nadležnega zvonca) do elegantnih pultov trgovine ORO - Gold Market v Mazzinijevi ulici 9/E, kjer so razstavljeni 18-karatni zlati predmeti in nakit, kot zapestnice, prstani, uhani, ogrlice, broške td. Predmeti v prodaji so opremljeni s ceno, ki je glede na bogato in kvalitetno ponudbo dokaj zmerna. Na ogled so še dragi kamni in okrasni predmeti iz zlata in srebra, okviri, rubrike, jedilni pribori. Ilde Košuta, ki je diplo- mirana knjigovodkinja, je zelo znana in priljubljena zaradi svoje dolgoletne dejavnosti pri Tržaški knjigarni, kjer je bila 14 let zaposlena in 4 leta samostojna upraviteljica. Po tej izkušnji se je odločila za novo pobudo, saj verjame v perspektivnost tega sektorja v našem mestu. Trst ostaja še naprej edinstvena »izložba« za številne kupce iz Srednje in Vzhodne Evrope. Sama se je za to ustrezno pripravila, obiskala je več tehničnih tečajev in pri vsem ji pomaga izkušeni zlatar in družabnik Nico Francia. Ilde namerava obiskovati tudi tečaj, ki ga trgovcem na drobno namenja letos Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje: gre za tečaj »vetrinistike« ali umetnosti opremljanja in okraševanja trgovskih izložb in obratov. Nova trgovina bo promovirala svojo dejavnost z reklamno kampanjo v krajevnih občilih, v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer Bodo opozorili na posebne popuste, ki bodo do konca leta v veljavi za vse nakupe (10% takoj ali 20% pri naslednjem nakupu). Vsi, ki se pripravljajo na praznične nakupe in darila, so obveščeni. Davorin Devetak 11. NOVEMBER 1996 v LIRAH E2 S3 valuto nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1497,00 1534,00 % nemška marka 997,00 1021,00 1 francoski frank 293,00 302,00 #f holandski gulden 886,00 912,00 S a 'E S, belgijski frank 47,90 49,90 §1 funt šterling 2467,00 2542,00 OT O) irski šterling 2469,00 2544,00 ti danska krona 258,00 266,00 <5 grška drahma 6,20 6,60 št kanadski dolar 1120,00 1154,00 1? japonski jen 13,30 13,90 |5 švicarski frank 1179,00 1215,00 avstrjski šiling 141,10 145,40 3> S norveška krona 236,00 244,00 |j |r švedska krona 225,00 233,00 < portugalski escudo 9,80 10,40 španska pezeta 11,70 12,20 avstralski dolar 1177,00 1212,00 $ madžarski florint 9,00 11,50 s slovenski tolar 10,80 11,30 s hrvaška kuna 270,00 280,0'0 11. NOVEMBER 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1501,00 1531,00 nemška marka 998,00 1018,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 883,00 908,00 belgijski frank 48,04 49,84 funt šterling 2467,00 2547,00 irski šterling 2466,00 2561,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1118,00 1153,00 ■ švicarski frank 1183,00 1208,00 avstrijski šiling 140,82 145,32 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI DEVIZNI TRG 11. NOVEMBER 1996 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1516,080 ECU 1931,180 nemška marka 1007,900 francoski frank 297,970 funt šterling 2496,680 holandski gulden 898,790 belgijski frank 48,906 španska pezeta 11,969 danska krona 262,090 irski funt 2504,110 grška drahma 6,382 portugalski escudo 9,949 kanadski dolar 1137,770 japonski jen 13,644 švicarski frank 1198,200 avstrijski šiling 143,240 norveška krona 239,770 švedska krona 229,410 finska marka 333,860 MILANSKI BORZNI TRG 11. NOVEMBER 1996 INDE KS MIB-30: -1,12% 'T: v; delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca 8.54/ ~T),02 Alleanza Ass. 10.878 -2,06 Mediolanum 15.443 -1,74 Bca di Roma 1.274 -2,59 Montedison 1.055 -2,76 Bca Fideuram 3.274 -3,79 Olivetti 478 +3,48 Benetton 18.410 -1,11 Parmalat 2.344 -0,46 Comit 2.722 -0,91 Pirelli Spa 2.691 -0,88 Credit 1.614 -0,67 Ras 14.513 -0,91 Edison 9.383 -0,24 Rolo 14.141 -1,60 Fiat 4.451 -1,11 Saipem 7.426 -1,19 Gemina 719 -1,51 San Paolo To 9.193 -0,72 Generali 30.111 -1,36 Sirti 9.200 -1,53 Imi 12.807 +0,12 Štet 5.530 +2,44 Ina 2.170 -0,32 TIM 3.266 +0,15 Italgas 5.620 -1,26 Telecom Ita 3.428 -5,33 La Fondiaria 5.361 -1,50 Mediaset 7.261 -1,08 OLEDALIŠOi FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 V petek, 15. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri (red B) - koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi VVoldemar Nelsson, bas Anatoli Kotscherga. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 12. t. m., ob 20.30 premierska predstava »UnTndimenticabile serata« (Nepozabni večer) v izvedbi »Stalnega gledališča FJK po tekstu Achilleja Campanile. Režija Antonio Calenda. Nastopa Piera Degli Esposti. Predstava v abonmaju: odrezek 2. Ponovitvi jutri, 13. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldne) in ob 20.30 (red druga sobota). Ob 19. do 24. t. m.: G. Feydeau »Ualbergo del libero scambio«. Režija Mario Missiroli. Nastopa Geppy Glejeses. Predstava v abonmaju: odrezel 6 rumen. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada V petek, 15. t. m., ob 20.30 premierska predstava: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pranzo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471). Predstave za mladino - »Povem ti pravljico« V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri »Skrivališče« v izvedbi gledališča Papilu. MILJE Gledališče Verdi - Gledališče za mladino V sredo, 20. t. m., ob 11. uri: Stalno gledališče FJK »Quando Iride correva sulVarcoba-leno«. KOROŠKA KOTMAPA VAS V gostilni Pichler: danes, 12. t. m., ob 19.30 diskusijski večer »Prepir loCuje - pogovor povezuje«, narodna skupnost v politiki, gospodarstvu in religiji. CELOVEC V Modestovem domu: jutri, 13. t. m., ob 19. uri nastop mladinske skupine SPD DobraC z igro »Kužek laja mijav mijav«. BRNCA Kulturni dom: v petek, 15. t. m., ob 19.30 »Burkaški misterij« premiera. Režija Sergij VerC. VELINJA VAS Gostilna Seher - BilCovska kulturna jesen: v petek, 15. t. m., ob 20. uri koncert z glasbeniki jazza »A Band ffom Home«. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v petek, 15. t. m., ob 19. uri literarni veCer z domačimi avtorji. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kinodvorana Madonna del Mare (Trg Rosmi-ni - Ul. Sturzo 4): ciklus filmov »Da bi razu- meli odvisnost«, ki ga prireja združenje Hype-rion v sodelovanju s Cappello Underground: v Četrtek, 14. t. m., ob 20. uri »Barfly - moscone da bar«, po filmu bo sledila debata. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnea kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert violinista Pinchasa Zukermana in pianista Mark Neikrug. Na sporedu Mozartove skladbe. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. t. m., ob 20.30 nastop akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ob zlatem jubileju. Dirigent Stojan Kuret. RAZSTAVE TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miram ar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Ca-valiere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkrovitelj-stvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordo-va, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava v poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t, m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Ju-lijske krajine. Galerija Minerva (Ul. S. Michcle 5): razstavlja Graziella de Comelli Tretjak. Galerija Isis (Ul. Corti 3/A): danes, 12. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »La Madonna della salute nel cuore di Trieste«. OPČINE Zadružna Kraška banka: do 14. t. m. je na ogled razstava akademskega slikarja in ilustratorja Vladimira Lakoviča. GORICA Kulturni dom: do 20. t. m. je odprta fotografska razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet Vipavske doline«. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigama (Travnik 25): na ogled je razstava Arriga Tonuttija. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: do 16. t. m. je na ogled razstava del Cliristine Zurfluh. Nova mestna galerija: na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga DruškoviCa »Grafike«; Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). GLEDALIŠČA ■ ■ SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilhorjeva 11. Liubliana $ IHTI*S 16 MftAKMNSm l i mi i tm SILENCE SILENCE SILENCE Režija: Vito Taufer Danes, 12. novembra ob 19.30 Četrtek, 14. novembra, ob 19.30 Petek, 15. novembra, ob 19.30. Odprto mladinsko E. FilipčiC:VESELJA DOM Režija: Nick Upper Sobota, 16. novembra, ob 19.30: IZVEN SNG DRAMA Erjavčevo 1. Ljubljana W. Shakespeare: HAMLET Danes, 12. novembra, ob 11. uri: zaključen - Gimnazija iz Kranja G. Feydeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA ČEZ ROB Jutri, 13. novembra, ob 19.30: abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN (KONTO). Četrtek, 14. novembra, ob 18. uri: abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Petek, 15. novembra, ob 19.30: abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO). I. Cankar: HLAPCI Sobota, 16. novembra, ob 19.30: IZVEN (KONTO). Mala drama D. Mamet: OLEANNA Jutri, 13. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Petek, 15. novembra, ob 18. uri: za IZVEN in KONTO. E. lonesko: PLEŠASTA PEVKA Sobota, 16. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. Levi oder (vhod s Slovenske) I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 12. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. Petek, 15. novembra, ob 22. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBUA-NA Krekov trg 2. Liubliana S. Makarovič: SAPRAMISKA, Sobota, 16. novembra, ob 16. uri. Veliki oder N. Simončič: VELIKI KIKIRIKI Sobota, 16. novembra, ob 17. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 E. Albee: TRI VISOKE ŽENSKE Danes, 12. novembra, ob 15.30: abonma TOREK POPOLDANSKI in IZVEN Sreda, 13. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma SREDA T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Danes, 12. novembra, ob 19. 30: za IZVEN in KONTO Singer - Sokolovič: NORCI IZ HELMA Danes, 12. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO Mala scena MGL T. D mrham: LJUBEZEN&SEKS&TERAPIJA Jutri, 13. novembra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO (razprodano) E. Car: POREDUSOV JANOS Petek, 15. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana R. K. Sčedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Petek, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO L. van Beethoven: FIDELIO PREMIERA: 14. novembra, ob 20. uri. šentjakobsko gledališče Krekov trg 2. Ljubljana F. Sehovič: KURBE, komedija Petek, 15. novembra, ob 19.30. Sobota, 16. novembra, ob 19.30. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova J4. Ljubljana Gledališče lutk KONJ: DON JUAN Sobota, 16. novembra, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2. Maribor Jožica Roš: UGANKE, ZANKE, ZAVOZLANKE Nedelja, 17. novembra, ob 11. uri: za otroke od tri leta dalje. CANKARJEV DOM RAZSTAVE GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjevo 79. Liubliana Na ogled je razstava slik (olje na platnu) slikarja Vojkota Gašteruta - Gašpera (do 25.11.) FILM Do nedelje 17. novembra: FILM ART LEST: PREDPREMIERE: TEMNO SRCE, Michael VVinter-bottom, 12.11.; ODTRGANA TRAGEDIJA, Goran Makovič, 13.11.; GEORGIA, Ulu Grosbard, 14.11; PREŽIVETI PICASSA, James Ivory, 15.11.; OTROCI, Larry Člard, 16.11. ; LOM VALOV, Lars Von Trier, 17.11; PERSPEKTIVE: 12.11. : GALOP, Krzysztof Zanussi, ob 18. in 21. uri; 13.11. : VAJENCA, Pierre Salvadori, ob 17.30; UJETNIK KAVKAZA, Sergej Bodrov, ob 18. uri; MOJ MOŠKI, Bertrand Blier, ob 21. uri; 14.11.: GAJ ZRE GILBERT GRAPEA, Lasse Halstroem, ob 17.30; DREVORED, Steve Buscemy, ob 18. uri; UJETNIK KAVKAZA, Sergej Bodrov, ob 21. uri; 16.11.: HOLLOVV REED, Angela Pope, ob 17.30; URADNIKI, Kevin Smith, ob 18. uri; TATOVI, Andre Techine, ob 21. uri; 17.11.: KROGLE NAD BROADWAYEM , Woody Allen, ob 17.30; SUSAN-NA, Antonio Chavarrias, ob 18. uri; URADNIKI, Kevin Smith, ob 21. uri; FOKUS, ob 17.30: DALEČ POTUJEJO OBLAKI, Aki Kaurismaeki, K4, Kersnikova 4. Ljubljana Danes, 12. novembra, ob 22. uri: BATTALION OF SAINTS A.D. (B.O.S.) iz San Diega. Ena najrazv-pitejših skupin hc pimk scene iz začetka 80-ih . NARODNI DOM Celie Danes, 12. novembra, ob 19.30: KVARTET EN-ZO FABIANI. Solisti: Lidija Grkman, violina, Marko Kodelja, violina, Sonja Vukovič, viola, Pavle Rakar, violončelo MAGISTRAT -RDEČA DVORANA Danes, 12. novembra, ob 19.30: iz cikla MLADI VIRTUOZI: 12.11; DOKUMENTARCI, ob 15.30 (CD) in 20 uri (Ki- -Tl Otp K I * 12.11. ; IZ DENEVNIKOV JEAN SEBERG, Mark Rapnaport, 13.11.; BITKA ZiA DRŽAVLJANA KANEA, Thomas Lennon, Michael Epstein, 14.11. ; ATLANTIK, Jan Roed, Kristian Petri, 15.11. ; V ISKANJU RICHARDA, Al Pacino, 16.11. ; ŽIVALSKA LJUBEZEN, Ulrich Seidl, 17.11.. GLASBA Danes, 12. novembra, ob 9.30 in 11.30: GLASBENA MATINEJA: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Simon Robinson; solist: Tomaž Petrač, klavir. Program: S. Prokoijev, A. Hačaturjan, P. L Čajkovski. RAZSTAVE Razstave fotografij Chiare Samugheo (1. predverje, prost vstop) DRUGE PRIREDITVE Danes, 12. novembra, ob 19. uri: DRUŠTVO ZA PRIMERJALNO RELIGIOLOGIJO: DR. EDVARD KOVAČ: RESNICA MITOLOŠKE PRIPOVEDI. O mitih in njihovi živi jenski modrosti. Boštjan Lipovšek, rog, Klemen Golner, klavir. Prigram: Beethoven, Schubert, F. Strauss, R. Strauss, Gliere, Debussy, Bozza. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA Danes, 12. novembra, ob 19. uri: Klavirska Sola prof. SijavuSa Gadžijeva: Mateja Gruntar, Miha Sto-kelj, Valentina Pavio. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 15. novembra: gang-greenovski BATTALION OF SAINTS (Boston) in ANONIMUS (Ljubljana). MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.) GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3, Ljubljana V galeriji je na ogled razstava Sandija Červe-ka in Bojana Goreneca. (25.11.) JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 9. Ljubljana Razstava fotoreporterja Primorskega dnevnika, od 1944 do 1955, Mario Magajna. (do 30.11.) KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Razstava plakatov iz Sarajeva (do 19.11.) GALERIJA KOMPAS Slovenska 36. Ljubljana Na ogled je razstava umetnika Alija Hafizovič Haf: BRAZGOTINE Likovni projekti Saraje- vo 1992/1996 GALERIJA ŠKUC Stari trg 21. Liublianfl Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. (15.11.) GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli. Liubliana Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarja, (do 17.11.) DLUM. Židovski tra Maribor Na ogled je razstava Ivana Goisnikerja in Vojka Pogačarja. (do 25.11.) FARA- prodajna galerija Skofia Loka Na ogled je razstava slikarja Lojzeta Tarfila (do 5.12.) GALERIJA KOS Stefanova 5 Ljubljana Na ogled je razstava slik Marije Rus. (do 27.11) ARS - Prodajna galerija Čevljarska 2. Liubiigi na Na ogled je razstava gra' Učnih listov Milena Gregorčiča, (do 5.12) KOŠARKA / PRI JADRANU VELIKO PROBLEMOV ROKOMET / V MOŠKI C IN ZENSKI B LIGI Odbor išče rešitve za vrsto perečih težav Po uvedbi komisarske uprave v TKB je položaj še težji - Kaj bo s centrom pri Briščikih? - Težave tudi za druga društva Po uvedbi komisarske uprave v Tržaški kreditni banki se je marsikdo spraševal, kaj bo z Jadra-uom, ki ima prav ta banCni zavod za glavnega sponzorja. Slišati je bilo marsikaj. Govorilo se je, da eki-Pa ne bo končala prvenstva v B ligi, da nima kje trenirati in da je finančni položaj društva iz dneva v dan slabši. Predsednik Jadrana Pavel Vidoni nam je potrdil, da je položaj sicer te2ak, da pa za zdaj niti ne razmišljajo, da ne bi končati prvenstva in da vodstvo društva poskuša vse, da bi kopico problemov rešili na najboljši način. »Smo v velikih finančnih težavah in zato se obračamo na vse naslove, kjer upamo, da bomo naleteli na odprta vrata. Tako srno se med drugim obrnili tudi na Urad za Slovence Po svetu pri slovenskem zunanjem ministrstvu. Vemo, da nismo edini, ki imamo težave in da naši problemi niso prišli v najboljšem času, saj je v Sloveniji čas volitev, vendar pa kljub temu upamo, da bomo naleteli na razumevanje,« nam je povedal Vidoni. Finančne težave so neposredno povezane tudi z iskanjem morebitnih okrepitev v novembrskem Prestopnem roku, ki se bo začel v četrtek in trajal do 28. novembra. Vse kaže, da )e dokončno odpadla možnost, da bi dobili. Laura Bona, ki odhaja v neki klub v Bi ligi, pa tudi glede iskanja drugih okrepitev bodo pri Jadranu najprej Počakali, kako se bodo rešiti ostali problemi. Vsekakor Pa ne izključujejo možnosti, da bi v tem času našli kak primeren dogovor s kakim klubom, na podlagi katerega bi lahko dobili ustrezne okrepitve. Poglavje zase predstavlja vadbeni prostor v Briščikih. Pred tednom dni je že vse kazalo, da Jadran ne bo mo- Za Jadran v Oderzu usodna slaba igra v prvem polčasu Legnoflex - Jadran 82:69 (45:31) LEGNOFLEX ODERZO: Pizzolato 16 (2:2), Fioret-ti 24 (6:7), Zecchin 11 (7:10), Sartor 6 (2:4), Cappel-lazzo 15 (3:5), Silvestrin 2 (2:2), Orlandi 7 (3:4), Cia, Gagno Mego 2 (2:2), Roman n.v., trener Tesio. SON: 23. PM 26:36. TRI TOČKE: Fioretti 2. JADRAN: Arena 10 (6:6 prosti meti, 2:3 met za dve, 0:2 met za tri), Oberdan 9 (-, 3:5,1:2), Požar 3 ( -, 0:2, 1:3), Pregare 19 (5:6, 4:7, 2:4), Franco (-, 0:1, -), Rebula 7 (1:2, 3:8, -), Rustja 2 (0:2, 1:4, -), Samec 15 (2:8, 5:9, 1:3), Rauber 2 ( -, 1:5, 0:3), Hmeljak 2 (-, 1:4, -), trener Čehovin. SON: 30. PON: Oberdan (29), Pregare (35), Hmeljak (39). SODNIKA: Cosi (Firence) in Ciano (Piša). Jadranovci so se tudi z gostovanja v Oderzu vrnili praznih rok, in to predvsem zaradi zelo slabe igre v prvem polčasu. Res je, da sta sodnika spravljala ob živce naše košarkarje, saj sta jim dosodila v uvodnih minutah kar 13 osebnih napak, domačinom pa le dve. Znesla sta se predvsem nad Pregarcem in Ober-danom, ki sta tudi dobila tehnični napaki. Opravičila za slabo igro in poraz pa gotovo ne gre iskati v slabem sojenju. Po izenačenem začetku (10:9 za gostitelje) je v 10. min. Legnoflex dosegel rahlo vodstvo 5 točk (20:15) in jo je nato v 15. min. povečal na 33:22.V drugem polčasu so si naši košarkarji delno opomogli in z vse boljšim Stefanom Samcem držali korak z Oder-zom, čeprav je moral Oberdan zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče že v 29. minuti. Dve minuti pred koncem so jadranovci zaostajali »le« za 8 točk. Nekaj napak pa jim je preprečilo, da bi pripravili preobrat. Naša združena ekipa bo v 9. kolu igrala že jutri, ko se bo doma, v tržaški športni palači ob 21. uri pomerila z Monzo. (Kaf) gel več trenirati pri »prista-niščnikih«. Toda problem so začasno in le delno rešili. Do konca leta bo imel Jadran na razpolago 20 ur tedensko in termin za tekme. Seveda je fond ur preskromen, zato del mladinske dejavnosti zdaj poteka na Proseku in v Trstu, prva ekipa pa bo enkrat tedensko trenirala v Dolini. Kaj bo z začetkom novega leta, pa nihče ne ve. Takrat namreč poteče pogodba tudi Portualeju in ves športni center pri Briščkih bo prišel v roke jusarjev s Proseka. Toda center bo še naprej odprt, če bodo jusarji našli kako ustanovo, ki bo pripravljena prevzeti upravljanje objekta in s tem povezane stroške (približno 200 milijonov lir letno). »Jadran za kaj takega v tem trenutku ni sposoben,« pravi Vidoni, ki tudi opozarja, da bodo jusarji celoten objekt zaprli, če ne bodo našh upravljalca. Kaj bi to pomenilo, pa ni treba posebej poudarjati. Tu ne gre več samo za prvo ekipo Jadrana, ki bo najbrž prostor za vadbo že kako dobila kje drugje. Pri Briščkih trenira tudi ves Ja-dranov mladinski sektor, Poletov naraščaj, odbojkarice Sokola in košarkarji Kontovela. Vsem tem grozi, da z novim letom, ne bodo imeli več kje trenirati in igrati...(rg) Moška B2 liga IZIDI 8. KOLA: Cassano - Scame 47:59, Le-gnoflex Oderzo - Jadran TKB 82:69, Gesteco - Pavia 92:84, Collegno - Borgomanero 76:72, Affrico Firence - Riva 60:63, Monza -Šesto San Giovanni 95:66. VRSTNI RED: Cimberio Borgomanero, Scame Bergamo, Caffex Pavia in Gesteco Čedad 12, Riva 10. Legnoflex Oderzo 8, Forti e Liberi Monza, Cassano in Šesto San Giovanni 6, Affrico Firence in Jadran TKB 4, Collegno 2. PRIHODNJE KOLO: Jadran TKB - Forti e Liberi Monza, Cassano - Oderzo, Pavia -Credito, Borgomanero - Gesteco, Riva - Scame, Šesto San Giovanni - Afirico. Moška D liga IZIDI 4. KOLA: Dom Agorest - Arte 85:69, L. nazionale - tnfoter 68:70, Ronchi - L. Isonzo 68:58, Cicibona -Pref. Marsich - Mo-mo Gio 66:54, Bor Radenska - hiter 1904 64:65, Santos - Acli TS 78:82, Grado -Chiarbola 77:85, Libertas - Kontovel 67:74. VRSTNI RED: Dom Agorest, Ronchi, Kontovel, Arte in Acli TS 6, Santos, Grado, Chiarbola, Cicibona Pref. Marsich, Bor Radenska, Infoter in L. Isonzo 4, Lega nazionale, Mer 1904 in Libertas 2, Momo Gib 0. PRIHODNJE KOLO: Libertas - Bor Radenska, Mer 1904 - Chiarbola, Cicibona Pref. Marsich - Santos, Arte - Grado, Momo Gid -Ronchi, Kontovel - Largo Isonzo, Acli Ts -Lega nazionale, Infoter - Dom Agorest Rokometaši Krasa zelo dobro začeli Tudi dekleta pokazala velik napredek in v gosteh skoraj presenetile močni Musile MOŠKA C LIGA Kras - Team 29:19 (16:10) KRAS: Glavina, Klinc, Nait 5, A. Milič 6, Cebulec 6, Vremec 5, Costanzo 1, Bogateč 4, Nemiz, G. Milič, Renčelj, Raseni 2. Po pričakovanju sta prvi dve točki ostali v Zgoniku. Krasovi rokometaši so v soboto prepričljivo odpravili tržaško ekipo Team in takoj zasedli vrh lestvice. Bojazen, ki je vladala v Krasovem taboru pred začetkom tekme, ker so se Tržačani okrepili s tremi igralci tržaškega Principe, se je že po prvem polčasu izkazala kot neutemeljena. Angresiven napad ter točni streh Cebulca s položaja desnega ter Naita levega beka, sta že v prvih dvajsetih minutah »pokopali« nasprotnika. Krasova napadalca sta nameč že v prvih dvajsetih minutah sama dosegla kar 10 zadetkov. Poleg napada, pa sta se tokrat izkazala tudi dobro razpoložena vratarja Glavina in Klinc, ki sta s svojimi obrambami ter hitrimi meti v protinapad povsem uničila upe nasprotnikov. Po premoru so gostje z zamenjavo v obrambi poskusili zmanjšati razliko, vendar jim je to uspelo le za nekaj minut, ko so se približali na 19:16. V zadnjih petnajstih minutah pa je Krasova sedmerica reorganizirala igro ter povečala razliko do končnih desetih zadetkov. Naj še omenimo, da je pri Krasu prvič stopil na igrišče ter dobro zaigral mladi Gorazd Milič, kar potrjuje željo in voljo trenerja Mahniča, da vključi mladince v člansko ekipo. ZENSKA B LIGA Musile - Kras 12:10 (4:4) KRAS: A. Bizjak, N. Bizjak 1, Calzi, D. Ferluga 2, Jagodic 3, Kermec, Milkovič 4, Sedmak, Vitez, V. Ferluga. Krasove rokometašice so v soboto v San Dona del Piave izgubile enkratno priložnost, da bi z zmago začele letošnjo sezono. Po dvomesečnih treningih in prijateljskih tekmah je bil napredek viden, toda da se bodo krasovke enakovredno kosale z Musilejem, s katerim so lani dvakrat visoko izgubile, v Krasovem krogu niso pričakovali. Zgoničanke so takoj začele izredno borbeno. Prevzele so vajeti igre v roke in prepričljivo povedle s tremi zadetki. Dobro so igrale predvsem v obrambi, katero je popestrila nova igralka Irina Vitez, ki je s svojo višino in blokadami skupaj z ostalimi igralkami nasprotnicam onemogočila uspešno zaključevanje akcij. Proti koncu prvega polčasa sta sodnika jasno pokazala svojo naklonjenost domačinkam, saj sta zaporedoma izključila za dve minuti kar pet naših igralk, kar je Musile izkoristil in izenačil. V drugem polčasu je Musile zaigral boljše in hitreje, imel vrsto 7-me-trovk in krasovke so z naivnimi napakami zapravile zmago, ki so jo imele že v rokah. Trener Bortuzzo je bil z igro svojih varovank zadovoljen, saj so pokazale, da se lahko enakovredno borijo z ekipo, ki se je lani uvrstila v vrh. Novi trener pa ima predvsaem za cilj, da bi ekipa igrala veliko bolj zbrano, kot so bila vajena doslej, kar naj bi bil ključ za boljše rezultate. Krasove rokometašice čaka naslednja preizkušnja v nedeljo, 17. trn. ob 11.00 z Mestrino. (Vesna) NOVICE Poraz Slovenije LJUBLJANA - V kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem SP letaš 1998 v Franciji je v nedeljo v Ljubljani BiH premagala Slovenijo z 2:1 (2:1) IZIDI NEDELJSKIH TEKEM Skupina 1: Slovenijna - BiH 1:2, Hrvaška - Grčija 1:1; vrstni red (v oklepaju število odigranih tekem) Grčija (4) 7, Danska (2) 6, Hrvaška (2) 4, BiH (3) 3, Slovenija (3) 0. ■Skupina 2: Poljska - Moldavija 2:1: vrstni red: Anglija (3) 9, Italija (2) 6, Poljska (2) 3, Moldavija (2) in Gruzija (3) 0. Skupina 3: Švica - Norveška 0:1, Azerbajdžan -Madžarska 0:3; vrstni red: Norveška (3) 9, Madžarska (3) 6, Švica (3) 3, Azerbajdžan (3) 3, Finska (2) 0. Skupina 4: Škotska - Švedska 1:0; vrstni red: Škotska (3) in Avstrija (3) 7, Švedska (4) 6, Belorusija (4) 4, Estonija (2) 3, Latvija (4) 1. Skupina 5: Luksemburg - Rusija 0:4, Ciper - Izrael 2:0; vrstni red: Rusija (3) 7, Izrael (3) 4, Bolgarija in Ciper (2) 3, Luksemburg (2) 0. Skupina 6: Jugoslavija - Češka 1:0; vrstni red: Jugosla vija (4) 12, Slovaška (3) 9, Češka (3) 4, Španija (2) 4, Ferski otoki (5) 0, Malta (3) 0. Skupina 7: Turčija - San Marmo 7:0; vrstni red: Nizozemska (2), Belgija (2), VVales (3) 6, Turčija (2) 3, S. Marino (4) 0. Skupina 8: Irska - Island 0:0; vrstni red: Makedonija (3) , Irska (3) 7, Romrmija (2) 6, Litva (3) 6, Islandija (4) 2, Liechtenstein (3) 0. Četrtfinale italijanskega pokala: danes Milan - Vicenza po TV Danes (TV prenos z začetkom ob 20.40 po RAIUNO) bo na sporedu prva četrtfinalna tekma italijanskega nogometnega pokala med Milanom in Vicenzo. Jutri bosta na sporedu srečanji Cremonese - Bologna in Juventus - Mer, v četrtek pa še Napoli - Lazio (RAIDUE, 20.45). nedeljski izidi...nedeljski izidi...nedeljski izidi...nedeljski izidi...nedeljski izidi...nedeljski izidi... V nogometni B ligi Lecce ne popušča IZIDI 10. KOLA: Bari - Cesena 0:0, Castelsangro -Brescia 0:3, Chievo - Salemitana 2:1, Palermo - Lecce 2:3, Cosenza - Empoli 2:2, Genoa - Pescara 1:1, Lucche-se - Venezia 1:1, Padova - Reggina 1:1, Ravenna - Foggia 2:2, Torino - Cremonese 0:1. VRSTNI RED: Lecce 25, Pescara 22, Brescia 17, Luc-chese 16, Bari, Genoa, Chievo, Padova in Torino 15, Ra-venna 13, Foggia, Salemitana in Empoli 12, Cesena 11, Palermo in Castelsangro 10, Cosenza 8, Venezia in Cremonese 7, Reggina 6. Bled remi Triestine Triestina - Ponsacco 2:2 (2:1) Strelci: v 7. min. Pavanel, v 21. Bongiomi (Hm), v 29. Di Costanzo, v 72. Cafferata. TRIESTINA: Vinti, Pivetta (v 74. min. Marsich), Bir-tig, Brevi, Ubaldi, ScattM, Camporese (v 36. min. Pol-toonari), Pavanel, Mosca (v 66. min. Taribello), Di Costanzo, Gubellini. IZIDI 10. KOLA C2 LIGE: Baracca - Giorgione 0:1, Boril - Pontedera 0:0, Iperzola - Massese 3:1, Maceratese " Sandona 1:0, Piša - Temana 1:1, Rimini - Fano 1:0, Tolentino - Livorno 0:0, Triestina - Ponsacco 2:2, Vis Pesaro - Arezzo 2:2. VRSTNI RED: Livorno 19, Maceratese 18, Temana 17, Triestina in Piša 16, Rimini 14, Arezzo in Sandona 13, Tolentino, Giorgione, Iperzola in Fano 12, Ponsac-oo, Forli in Massese 11, Baracca in Vis Pesaro 10, Pontedera 8. PRIHODNJE KOLO: Pontedera - Triestina Zmaga Genertela v košarkarski Al ligi Genertel - Viola R Calabria 88:86 (55:43). Genertel: Biganzoli 6, Laezza 10, Tonut 11, Guerra 8, Herriman 4, Vianini 3, Pol Bodetto, Robinson 10, Burit 36, Gianolla. Viola: Rajola 2, Santoro 10, Di Mauro 2, Tolotti 4, Li Vecchi 3, Oliver 31, Giuliani 7, Rizzo 2, Avenia 15, Brovvn 10. PM Genertel 13:17, Viola 14:17; 3T Genertel 7:13 (Biganzoli 1:1, Laezza 1:1, Tonut 1:2, Guerra 2:4, Burit 2:5), Viola 4:9 (Rajola 0:1, Santoro 1:1, Di Mauro 0:1, Li Vecchi 0:1, Avenia 3:5); 3.500 gledalcev IZIDI 9. KOLA: TeamSystem Bologna - Telemarke! Roma 75:80, Benetton Treviso - Montana Forli 113:71, Cagiva Varese - Stefanel Milano 80:81, Scavolini Pesaro - Olimpia Pistoia 79:86, Mash Verona - Kinder Bologna 88:90 (po podaljšku), Fontanafredda Siena - Polti Cantu 60:72, Genertel Trst - Viola Reggio Calabria 88:86 VRSTNI RED: Benetton in Stefanel 16, Kinder 14, TeamSystem 12, Mash in Telemarke! 10, Fontanafred-da, Polti in Viola 8, Cagiva, Olimpia in Genertel 6, Scavolini 4, Montana 2. PRIHODNJE KOLO: Genertel - TeamSystem V A2 ligi poraz Goričanov Jcoplasdc - Pall. Go 81:79 (43:41) Jcoplastic: Cagnin 5, Johnson 28, Di Lorenzo 26, Bonsignori 12, Masper 6, La Torre 1, Verderosa 3, Amo-ruso, Petrosino in Gallaro. Pall. Gorica: Fumagalli 15, Cambridge 13, Riva 20, Mian, Gilardi 1, Fazzi 2, Beanson 3, Neal 23, Foscini 2, Fait. PM Jcoplastic 15:28, Pall. Go 26:37; 3T: Jcoplastic 7:18, Pall. Go 5:18; Izključena Cambridge v 18. in Riva v 39. minuti; 1.000 gledalcev IZIDI 9. KOLA: Koncret Rimini - Faber Fabriano 98:91 po podaljšku, Jcoplastic Neapelj - Pallacanestro Gorica 81:79, Montecatini - Cim Reggio Emilia 68:62, Casetti Imola - Don Bosco Livorno 101:87, Banco Sar-degna Sassari - Floor Padova 89:72, Serapide Pozzuoli -Juve Caserta 83:82 VRSTNI RED: Koncret 14, Montecatini 12, Pall. Go, Casetti, Serapide, Cfm in Don Bosco 10, Faber, Juve, B.Sardegna in Jcoplastic 8, Floor 0. PRIHODNJE KOLO: Pall. Go - Montecatini V moški odbojkarski Al ligi Las Dajtona se brez poraza IZIDI 7. KOLA: Jeans Hatu Bologna - Sisley Treviso 1:3 (14:16,15:11,9:15,11:15), Lube Macerata - Colmark Brescia 3:1 (15:13,8:15,15:10,15:4), Playa Catania - Las Daytona Modena 0:3 (10:15, 6:15, 13:15), Gabeca Fad Montichiari - Auselda Rim 3:0 (15:7,16:14, 15:9), Mta Padova - Alpitour Traco Cuneo 1:3 (12:15,15:4,13:15, 6:15), Porto Ravenna - Com Cavi Neapelj 3:1 (15:11, 12:15,15:8,15:3) VRSTNI RED: Las 14, Sisley 12, Lube in Alpitour 10, Gabeca in Porto Ravenna 8, Colmark, Mta in Jeans 6, Com Cavi in Auselda 2, Playa 0. Totocalcio: več kot milijarda lir za trinajstico PRAVILNA NAPOVED: X21 XXX X2X XlXl; DOBITKI: 13 (7 dobitnikov): 1.122.254.000 lir; 12 (247 dobitnikov) 31.804.000 lir Totogol tudi milijarden PRAVILNA NAPOVED: 3-5-7-19-20-22-29-30: DOBITKI: 8 (4 dobitniki) 1.141.958.000 lir; 7 (946 dobitnikov) 3.618.000 lir; 6 (30304 dobitniki) 112.200 lir. Totip brez štirinajstice PRAVILNA NAPOVED: IX 2X 21 IX 12 2X; DO- DATNA DIRKA: 5 - 4; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 495.377.254 lir); 12 (21 dobitnikov) 23.589.000 lir; 11 (428 dobitnikov) 1.157.000 lir; 10 (4.331 dobitnikov) 114.000 lir. V slovenski košarkarski ligi Smelt Olimpija ne pozna ovir IZIDI 6. KOLA: Helios Domžale - Rogaška Donat 95:70, Smelt Olimpija - Pivovarna Laško 74:50, Republika Postojna - Satex Maribor 94:74, BW Maribor - Kovinotehna S. Polzela 65:82, Kraški zidar Sežana - Litostroj Ljubljana 73:67, Interier Krško - Idrija 87:65. VRSTNI RED: Smelt Olimpija 12, Kovinotehna, Sa-tex in Interier 8, Litostroj, Helios, Republika, Kraški zidar 6, Pivovarna Laško in Idrija 4, BWM in Rogaška 2. Pri odbojkarjih Salonit še ni izgubil niti seta IZIDI 8. KOLA V A LIGI: Maribor - Minolta Bled 3:0, Hoteli Simonov zaliv Izola - A banka Olimpija 0:3, Pomgrad - Salonit 0:3 , Krka N. mesto - Fužinar 3:2 VRSTNI RED: Salonit 16, A banka Olimpija 12, Maribor 10, PomgradS, Fužinar in Krka 6, Minolta 4, Hoteli Simonov zaliv 2. Pri ženskah na vrhu odbojkarice Branika IZIDI 7. KOLA V A LIGI: Špecerija Bled - Krim Ljubljana 1:3, Ljutomer - Infond Branik 1:3, Koper - Novo mesto 3:0. VRSTNI RED: Infond Branik 12, Kempiplas in N. mesto 10, Bled in Ljutomer 6, Krim 4, Zgornja Savinjska 0. l ELITNA LIGA / V NEDELJO V 8. KOLU V TREBČAH PROMOCIJSKA LIGA / V NEDELJO V 8. KOLU Juventina brez moči proti odličnemu S. Sergiu Štandreško moštvo v okrnjeni postavi - Marega opravil krstni nastop z Juventino - Novosti na »novembrski borzi« Sovodnje doma in Zarja v gosteh osvojile točko Primorje izgubilo v Aiellu V 2. amaterski ligi so Brežani doživeli prvi poraz Primorcu dragocena točka - Kras spet izgubil izidi in lestvice Elitna liga IZIDI 8. KOLA: Farma - Pro Fagagna 1:0, Gradese - Itala S. Marco 4:2, Rivignano - Centro Mobile 2:1, Ronchi - Man-zanese 1:1, S. Sergio - Juventina 4:0, Sacilese - Pozzuolo 4:0, Sangiorgina - Sevegliano 1:1, Tarnal - Aquileia 6:1. VRSTNI RED: Sacilese 17, Tamai in Gradese 16, Sangiorgina, Rivignano in San Sergio 14, Manzanese in Juventina 11, Pro Fagagna in Aquileia 10, Ronchi in Itala San Marco 9, Pozzuolo 7, Sevegliano 6, Centro Mobile 5, Farma 4. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Tamai Promocijska liga IZIDI 8. KOLA: Aiello - Primorje 2:0, Capriva - Maranese 3:0, Cussignacco - Trivignano 0:3, Manzano - Staranzano 1:1, Mossa - Zarja 1:1, Ponziana - Flumignano 1:1, San Canzian - Lucinico 0:1, Sovodnje - San Luigi 1:1. VRSTNI RED: Capriva 19, Zarja in Lucinico 16, Ponziana 15. Trivignano, Mossa in Maranese 12, San Luigi 11, Manzano 10; Staranzano 9, Aiello 8, Primorje in Sovodnje 7, Flumignano in Cussignacco 6, San Canzian 5. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Cussignacco, Trivignano -Sovodnje, Zarja - San Canzian. Prva amaterska liga IZIDI 8. KOLA: Cividalese - Opicina 3:2, Forgaria - Tarcen-tina 0:2, Costalunga - Como 1:1, Pagnacco - Reanese 0:1, Union 91 - Medeuzza 3:1, Valnatisone - Tavagnacco 2:0, Vesna - Riviera 1:2, Zaule Rabuiese - Torreanese 0:2. VRSTNI RED: Cividalese 20, Torreanese 18, Tarcentina 16, Union 91 in Valnatisone 15, Pagnacco 14, Como 13, Vesna 11, Costalunga in Riviera 10, Reanese 9, Tavagnacco in Opicina 7, Medeuzza 6, Forgaria 4, Z. Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Tavagnacco - Vesna Druga amaterska liga Skupina D IZIDI 6. KOLA: Mariano - Moraro 2:0, Medea - Villanova 0:1, Kras - Torre 1:2, Portuale - Primorec 0:0; Cervignano -P. Romans 1:2, P. Farra - Latte Carso 2:0, CGS - Villesse 0:3 VRSTNI RED: Pro Romans 16, Latte Carso 15, Primorec, Medea in Torre 13, Villanova 10, Pro Farra, Mariano in Portuale 8, Moraro 7, Villesse 4, Pro Cervignano 3, Kras 1, CGS0. PRIHODNJE KOLO: Primorec - Kras Skupina E IZIDI 6. KOLA: Ancona - Premaniacco 2:1, Audax - Chiar-bola 2:1, Aurora - Sagrado 1:2, Isonzo - Breg 2:0, Olimpia -Natisone 1:0, Poggio - Domio 0:0, Serenissima - Piedimon-te 0:0. VRSTNI RED: Breg 13, Isonzo 12, Domio in Ancona 11, Sagrado 10, Poggio 8, Chiarbola, Premaniacco in Aurora 7, Audax, Piedimonte, Natisone in Olimpia 6, Serenissima 3. PRIHODNJE KOLO: Breg - Audax Tretja amaterska liga SkupinaF IZIDI 6. KOLA: Terzo - Begliano 0:1, Pieris - Viba 1:2, Ver-megbano - Strassoldo 1:1, Romana - S.Vito 0:0, Mladost -Buttrio 4:0, Fogliano - Grado 2:0, Paviese - Azzurra 1:0. VRSTNI RED: Beghano 16, Fogliano 13, Mladost in Ver-megliano 11, Paviese 10, Strassoldo, Romana in Villa 9, San Vito 8, Azzurra 7, Terzo 6, Pieris 5, Grado in Buttrio 1. PRIHODNJE KOLO: San Vito - Mladost Skupina G IZIDI 6. KOLA: Cus TS - Union 2:0, SanfAndrea - Campa-nelle 1:0, Venus - Breg 2:1, Gaja - Montebello D. Bosco 3:2, Latte Carso - Roianese 1:6, Servola - San Vito 4:0. VRSTNI RED: SanfAndrea 16, Roianese 15, Gaja in Cam-panelle 11, Servola in M. D. Bosco 9, Cus 8, Union in Venus 6, Breg in Latte Carso 3, San Vito 2. PRIHODNJE KOLO: Breg - Gaja 1.AL Vesna ni zaslutila poraza Vesna - Riviera 1:2 (0:1) VESNIN STRELEC: Soavi v 60. min. VENSA: Sartoro, Bandelj, Giovroi (Mo-rassut), Cutrara (Fonda), Soavi, Malusa, Lakoseliac, Cerchi, P. Sedmak, Sannini, Grassi (Germani). Križani so nezasluženo izgubiti proti solidni ekipi Riviere. Pri tem je krepko pomoč ponudil gostom tudi sodnik, ki jim je dopuščal izredno grobo igro. Tako je že v 15. minuti domači nogometaš Cerchi reagiral na grob prekršek gostov in sodnik ga je izključil. To je izkoristila Riveria, ki je povedla. Križani so se vrgli vnapad. Imeli so tudi vec priložnosti, toda Lakoseljac, Sedmak in Giovini niso bili uspeSni. V 30. min. so tudi gostje ostali z desetimi igralci, ker je sodnik izključil enega od gostujočih branilcev zaradi hudega prekrška nad Sedmakom. V drugem polčasu je Vesna imela očitno terensko premoč in v 60. min. zasluženo izenačila z golom kapetana Soavija. Križani so nadaljevali z napadi, a povedli so spet gostje iz protinapada, in to po hudi napaki kriške obrambe. Vesna je nato stiovito reagirala, navalila na nasprotna vrata, sodnik pa je stalno zaustavljal domače napade z izmišljenimi prekinitvami. Prav v zadnji minuti pa je sodnik spregledal očitno enajstmetrovko v korist Vesne, ko je gostujoči branilec z roko zaustavil žogo neposredno pred vrati. San Sergio - Juventina 4:0 (2:0) JUVENTINA: Zanier, Bastiani, Trampuš, Trevi-san, Villani, Prodorutti, Gambino, Romano (Za-mar), Tabaj, Fontana, Montina, Zagato (Marega). Štandreško moštvo je zasluženo izgubilo proti izredno močni ekipi San Sergia, ki predvaja moderen in učinkovit nogomet. Res je, da je Juventina igrala v okrnjeni postavi (brez veznih igralcev Braide in Cecottija), kar se je zelo poznalo pri organiaciji igre, poleg tega sta Mašimo Tabaj in Daniele Trampuš po dolgem obdobju zaradi poškodbe prvič zaigrala, treba pa je priznati, da so gostitelji zares navdušili. Igrali so napadalno od prve do zadnje minute. Ze po 12 minutah so vodili z dvema goloma razlike. Resnici na ljubo, tudi Standrežci so imeli nekaj priložnosti za gol, toda San Sergio je s »pressingom« in hitrimi napadi že kali strl vsako pobudo naših predstavnikov. Enaka slika kot v prvem se je ponovila tudi v drugem polčasu, gostitelji so dosegli še dva zadetka in San Sergio je tako vknjižil nove tri točke. Juventinini nogometaši na tej tekmi niso razočarali, gostitelji pa so bili v nedeljo odločno boljši. Naj omenimo, da je pri Juventini opravil krstni nastop Marega, ki ga je štandreško društvo najelo od Palmanove. V Palmanovo pa je odšel Ko- Mossa - Zarja 1:1 (1:1) ZARJIN STRELC: Pa-doan ZARJA: Kočevar, Lorenzi, Ferluga (Tognetti), Donaggio, Valzano, Leonardi, Pettarosso (Buo-so), Fajt, Padoan, Kalc (Dussoni), Deste. Po izenačeni in še kar zanimivi tekmi sta se solidna Mossa in Zarja na težkem terenu razšli pri neodločenem izidu. V prvem polčasu je bilo naše moštvo boljši tekmec od domačinov in tudi zasluženo povedlo z Marcom Padoanom, ki je spet dosegel zelo lep gol. Gostitelji pa se niso dali in izenačili z zares krasnim zadetkom minuto pred koncem polčasa. V drugem delu tekme se je igra v glavnem odvijala na sredini terena. Domača ekipa je verjetno imela več od igre, bazov-ska obramba pa je bila vedno na mestu in Zarja je tako osvojila dragoceno točko. Sovodnje - San Luigi 1:1 (0:0) STRELEC SOVODENJ: Businelli v 85. min. SOVODNJE: Tomma-si, Černič (Florenin), Tomšič, Sambo, Hmeljak, devetak, Zotti, Interbartolo, Cescutti (Visintin), Vitturelli, Businelli. Sovodenjci, ki so nastopili v okrnjeni postavi (še posebno se je poznala odsotnost strelca Goriu- pa), so se morali, kljub terenski premoči, zadovoljiti s točko. Do zadnjih pet minut jim je pretil celo poraz. Gostje so namreč povedli v 3. minuti drugega polčasa in zaman je bila reaka-cija domačega moštva. Pet minut pred koncem pa je gostujoči vratar zrušil Businellija v kazenskem prostoru in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Businelli je izvedel enajstmetrovko, vratar je njegov strel odbil, do žoge je spet prišel Businelli, ki jo je dokončno spravil v mrežo. Aiello - Primorje 2:0 (1:0) PRIMORJE: Babich, Crocetti (Emili v 70. min.), Guštin (Matkovich v 75. min.), M. Stoka (Massai v 65. min.), Le-ghissa, P. Stoka, Blanos, Škabar, Bragagnolo, Mi-slej, Minatelli. Primorje je v Aiellu zaigralo slabo in doživelo zaslužen poraz. Domačini so povedli že v uvodnih minutah in nato brez težav zaustavljali vse napade gostov. Pro-sečani so skozi celo tekmo skušali izenačiti rezultat, a so bili napadi vse preveč počasni in predvidljivi, tako da je špica napada ostala brez resnično uporabnih žog. Tako je Aiello tudi v drugem polčasu začel na najboljši način in v 50. minuti dosegel še drugi zadetek. Tedaj je bilo tekme praktično konec, saj so se vsi ostali poskusi Prosečanov končali brez sreče. (S.M.) 2. AMATERSKA LIGA Isonzo Turriaco - Breg 2:0 (0:0) BREG: Cecchini, Pao-letti, Maiorano, Laurica, Botteri, Granieri, Olenik (v 46. min. Sircelli), Can-nelli, Švab, Vuk (v 48. min. S. D’Agnolo), Ma-russi. Brežani so po šestih kolih prvič izgubili, vseeno pa ostajajo sami na vrhu lestvice. Igralci iz Turriaca so tehnično dobra ekipa, Brežani pa niso igrali slabo in oba zadetka so domačini dosegli s precejšnjo mero sreče. V prvem polčasu je bila igra izenačena in obe ekipi sta imeli po dve priložnosti. Za plave sta bila netočna Marussi in Švab. V drugem polčasu se je nadaljevalo ravnovesje do 60. minute, ko je sodnik dosodil dvomljivo 11-metrovko v korist domačinov, ki so priložnost izkoristili. Paoletti in ostali so skušali izenačiti, Granieri je zadel prečko, a vsi napori so bili zaman. Ko se je regularni čas že iztekel, so domačini dosegli še drugi zadetek s klasično akcijo po protinapadu. Naj omenimo še, da je sodnik sodil precej slabo. Rumeni karton je pokazal kar sedmim igralcem. Od teh so kar štiri dobili Brežani. (E.B.) Portuale - Prhnorec0:0 PRIMOREC: Balzano, Frasson, Procentese, Savino, Policardi, naperot-ti, Peros, Santi, Birsa (Ferluga), Simonetti (Gi-raldi), Corona. Trebenci so že po 15 minutah ostali le z desetimi igralci na igrišču (izključen je bil Policardi), tako da so z osvojeno točko zadovoljni. Primorec je imel tudi nekaj priložnosti za zadetek, toda gotovo več jih je imelo domače moštvo. Primorčeva obramba pa je se je tokrat zares izkazal. Kras - Torre 1:2 (1:1) KRASOV STRELEC: Indiano. KRAS: Viva, Vlach, Angelini, Barbiani, Vat-ta, Ridolfo, Vodopivec, Macor, De Pase, Chies, Indiano (Micheli). Vse je kazalo, da bo Krasova ekipa končno osvojila svojo prvo zmago. Domači napadalec Indiano je namreč že v 7. minuti izkoristil nesporazum gostujoče obrambe in popeljal Kras v vodstvo. Gostje pa niso popustili in v 29. min-stanje izenačili ter dosegli zmagoviti zadetek v 5. minuti drugega polčasa. Zaman so bili vsi napadi krasovcev in Vatta je bil celo pet minut pred koncem srečanja izključen. vic. Na tej novembrski borzi pa je prišlo še do enega prestopa: Juventina je namreč dala Aqui-leii na posodo Marka Devetaka, ki je v nedeljo dosegel častni gol proti Tarnam (6:1). In prav proti drugouvrščenemu Ta-maiu bodo Standrežci igrali v prihodnjem kolu. Zarja je osvojila važno točko v Moši (Foto Kroma) 3. AMATERSKA LIGA / NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Gajevci in Doberdobci uspešni Gaja nadoknadila dva gola - Praznih rok pa je ostal Breg B SKUPINA E Gaja - M. Don Bosco 3:2 (1:2) GAJINI STRELO: Vescovo, Gombač, Puglie-se. GAJA: martellani, Leban, Parovel (M. Kalc), Gombač, Košir, Pugbese, A. Kalc (Dizdarevič), Musolino, Giursi, Vescovo, Smilovich. Gajevci so povedli že po prvih sekundah srečanja z Vescovom in to jih je verjetno uspavalo. Niso namreč nadaljevali z napadi, da bi dosegli se drugi gol proti zmedenim gostom. Popustiti so, kar so izkoristiti gostje, dosegli dva zadetka in končati polčas z zasluženim vodstvom V drugem polčasu so gajevci vendar igrati tako, kot znajo. Najprej je Gombač izenačil, nato pa je Pugbese dosegel Se zmagoviti zadetek. Gostitelji bi lahko Se povečati prednost, če bi bili spretnejši pri strelih na nasprotnikova vrata. Venus - Breg B 2:1 (0:0) BREGOV STRELEC: Camassa v 50. min. BREG B: Corrente, Camassa (Martini), Babu-dri, Luisa, Lovriha (Pečar), Scibilia, Gurman (Magania), Udovicich (I. Ota), Curzolo, Marion, Švara. Tudi v tabom drage Bregove ekipe se ne ve- selijo. Po besedah trenerja Trona so Brežani igrali proti Venusu letošnje najboljše srečanje, a žal na koncu izgubiti. Izkazali so se tokrat predvsem Babudri, Gurman (ki je moral z igrišča zaradi poškodbe), Curzolo ter Camassa, ki je dosegel zadetek neposredno iz prostega strela. Brežani so igrati dobro vse do kočnih minut srečanja, ko je morda prišlo na dan nekaj utrujenosti. Napraviti so dve grobi napaki v obrambi, kar so domačini izkoristiti in nepričakovano zmagati. (E.B.) SKUPINAF Mladost - Buttrio 4:0 (2:0) STRELCI: Mania, M. Argentin, Blason, Fontana. MLADOST: Harland, Kobal, M. Argentin, Sita, Mania, Sartotir (Fontana), D. Gergolet, De-vetta, P. Gergolet (Blason), Pelticani. Doberdobci so upravičili vlogo favorita in zanesljivo premagati zadnjeuvrščeni Buttrio. Po enakovrednem začetku so Doberdobci povedli v 23. min. z golom Maniaja, takoj zatem pa je Massimiliano Argentino dosegel Se dragi gol. Svojo premoč so potrditi Se z dvema zadetkoma v dragem polčasu in ohraniti stik z vrhom lestvice. ŠPORT, ODBOJKA Torek, 12. novembra 1996 MOŠKA B2 LIGA ŽENSKAK B2 LIGA / SODEC PO DOSEDANJIH REZULTATIH Obvestila Goričani tri šele za razred boljši Ob izteku 35-letnice | °Cen datum je bil 17. sep-smbra) naše organizirane odbojke smo bili v soboto v orici v telovadnici UGG PdCa tudi prvemu moške-11111 dnigoligaškemu derbiju, Pa Čeprav v ligi B-2. Pri foških prej nismo nikoli lavili tako pomembnega dogodka, v ženski B ligi, pa poprav za kratek Cas, pa smo 1Irieli štiri šesterke - Bor, reg. Zarjo in Sokol. Goričani so v dosedanjih nastopih povsem opra-VlCili vlogo velikega favorita Za napredovanje. Prva dva dasprotnika Mogliana in ordenons sta pobrala z Za-daojevimi varovanci samo nekaj »drobtinic«, ker osvojene točke v treh nizih dj80, denimo, zadostovale d1*! za skromen niz. Zasto-Pjnki Koimpexa so bili proti d)un nekoliko bolj uspešni, er se lahko ponašajo z 0svojenim nizom, kar je bilo v danih okoliščinah tudi dajvec, kar so lahko dosegli. fve gre pozabiti, da ima ^oimpez glede uigranosti Precej vec težav, kot sicer ddsa Kmečka banka, ki letos drdi nastopa v spremenjeni Postavi. To pa bržkone ne j^danjšuje uspeha gostitelja, k1 je bil v treh od štirih odi-Sdnih nizih, najmanj za razred boljši. V naj večji meri pa ^di izredno učinkovitega ?ervisa v skoku - vseh šest gralcev začetne in udarne Postave Imse Kmečke banke servira v skoku - ki je delal Sostom največ preglavic, ^ecej točk je bilo doseženih depoSredno iz začetnega darca, po sprejemu so žoge etele preko mreže, pa tudi lcto so imeli trije organiza-0li| igre pri Koimpexu - najprej Rovere, potem Stranj in dazadnje Butelli, sila zah-evno nalogo pri podaji upo-rdbrtih žog, da je bila igra v napadu dokaj predvidljiva. Nasprotnikov blok je imel olajšano delo, dobro postavljena obramba pa je omogočila organizacijo učinkovitega protinapada. Pod silo razmer je moral pri gostih najveCje breme v napadu prevzeti izredni De Cecco, saj ima daleč najboljši učinek v igri v napadu iz prve in druge linije. Glede tega najboljše pove naslednji podatek: De Cecco je dosegel 6 točk več kot vseh ostalih devet igralcev Koim-pexa, ki so stopili na igrišče in samo 6 menjav veC, kar je sila skromen izkupiček. Gostje niso mogli razviti hitre in kombinatorne igre, kar je bila stalnica v lanskem prvenstvu. Igra vseh treh centov, ki so stopili na igrišče,-je bila zato sila neopazna tako v napadu kot v bloku. Po vodstvu gostiteljev z 2:0 je bil tretji niz, kot se večkrat dogaja, poglavje zase. Pri Goričanih je padla koncentracija in vrstile so se napake. Varovanci trenerja Zamoja so podarili nasprotniku z napakami 9 točk, obenem pa zgrešili 8 servisov (od 20), kar so varovanci trenerja De VValdersteina skrbno izkoristili in tako preprecih katastrofo. Pri Imsi Kmečki banki zaslužijo za osvojitev tretjega zaporednega para točk prav vsi, posebej pa bi omenili najstnika Simona Černiča kot organizatorja igre ter njegovega bratranca Mateja Cemica, ki je letos po nastopu z mladinsko reprezentanco na EP v Izraelu neverjetno napredoval v vseh elementih. Pri Slogi Koimpexu pa poleg že omenjenega Mattea De Cecca še Lorenza Butel-lija, ki je tokrat nastopil celo v dveh vlogah. G.Furlanič Za Koimpex se vsak teden obeta hud boj za točki Za Sočo Sobemo ni še nič zamujeno - V ženski C1 ligi premoč padovskih šesterk - Olympia CDR še na vrhu Združena Zenska ekipa je dosegla svojo prvo zmago, ki pa objektivno naj ne bi imela prevelike teže, saj je Alloys zelo šibek nasprotnik in bo točke prepustil večini šesterk v ligi. Sodeč po dosedanjih rezultatih je verjetno že mogoče sklepati, da čaka Sainove igralke vsak teden zelo hud boj za točke. Trenutno niti ni mogoče indivi-duirati pet šesterk, ki bi bile objektivno šibkejše od združene ekipe, zato je povsem umestno govoriti predvsem o boju za obstanek. To je sicer za novinca, kakršen je Koimpex, povsem naravno, vendar pa ne bo odveč, če to glasno ponovimo, kajti okrog ekipe je vse do začetka prvenstva prevladovalo veliko pričakovanje, ki pa po našem mnenju ni bilo utemeljeno, saj navsezadnje gre za skupino igralk, ki še nikoli niso igrale v B ligi. Navijači seveda upravičeno pričakujejo, da bo ekipa v prihodnjih tednih in mesecih pokazala več, kot doslej, toda trenerju in igralkam je treba dati čas. Gotovo je treba marsikatero pomanjkljivost pripisati neuigranosti, res pa je tudi, da šesterka še nima prave podobe. Trener se je doslej praviloma odločal za visoko »napadalno« šesterko, v Tržiču pa se je boljše obnesla nižja »defenzivna« postava, ki pa je v polju bolj stabilna. Ker pa nasprotnik tokrat ni bil merodajen, bo potrebno vse opcije še preveriti ob upoštevanju dej- Katja Fabrizi (Koimpex) stva, da res ni lahko homogenizirati »snov« dveh društev, predvsem, ker gre za igralke, ki so bile lani vse po vrsti navajene stalno igrati. Po dveh zaskrbljujočih nastopih je Soča Sobema v Cervinjanu pokazala, da je»še živa«, a je pred močnim Vivilom klonila v petem setu. Ponavlja se lanska sezona, ko Sočanom na začetku nikakor ni šlo od rok. Nič pa ni še zamujeno, saj je prvenstvo letos zelo izenačeno in očitno je tudi, da se je Soča doslej že pomerila z nekaterimi ekipami, ki bodo letos med boljšimi. Kmečka banka K2 šport se s Codogneja vrača praznih Tok, a tudi z zavestjo, da ji ne manjka dosti, da bi se lahko enakovredno kosala z ekipami, ki se bodo predvidoma borile za play off (četrto in peto mesto). DrugaCe je glede vrha, saj kaže, da ga bosta monopolizirali pa-dovski šesterki Sartori in San Carlo. Moč San Carla je na lastni koži v soboto preizkusila Jerončičeva La Goriziana Zadružna kreditna banka, kdor si je ogledal sobotni izreden nastop Sartorija v Trstu proti tržaškemu Volleyju pa pravi, da tako močne žesterke v Cl ligi se ni videl. Od deželnih tretjeli-gašev je v dobrem položaju samo 01ympia CDR, medtem ko Bor in še zlasti Sokol že precej zaostajata. Ugodno prese-nečeta mlada četrtoli-gaša. Espego je dosegel že drugo zmago, slogaši-ce pa so v Fontanafreddi pokazale zvrhano mero zrelosti. Dobri nastopi, ki so pravzaprav logičen razvoj mlade ekipe, ki je že lani nekajkrat presenetila, že obetajo lepo končno uvrstitev. V novem deželnem odbom FIPAV Boris Žeijal podpredsednik ” S Občni zbor deželne odbojkarske zveze se je končal brez presenečenj. Za novega predsednika je bil izvoljen 61-letni Renzo Cecot iz Cervinjana, ki je prejel 349 glasov, to je kar 249 več od protikandidata Daniela D’Affarre. Za odbornike so bili izvoljeni Goričan Fabrizio Bresigar (349), Furlana Franco Re-velant (330) in Roberto Tulisso (313) ter Tržačan Boris Žerjal (292), ki so se predstavili v navezi s Ce-cotom. Na osnovi predvolilnih dogovorov je bi bil Boris Žerjal na prvi seji novoizvoljenega odbora imenovan za podpredsed- nika, skrbel pa bo tudi za mladinski sektor, medtem ko bo Bresigar odgovoren za strokovni sektor, Reve-lant za stike z mediji, Tulisso pa za- finančna vprašanja. Ob 50. obletnici italijanske odbojkarske zveze so na skupščini podelili nekaj priznanj najzaslužnejšim, slavnostni govornik pa je bil prof. Silvano Pipan. Dosedanji predsednik Paolo Ruggie-ri je v svojem poslovilnem govoru med drugimi izrecno pohvalil tudi SZ Sloga za nastop kar v dveh drugoligaških prvenstvih istočasno. ŠD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimo-vanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ah na tel. St. (040) 213518. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul . Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in ob četrtkih od 19. do 20. ure.(tel. 0481/33029). SKBRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SK DEVIN priredi sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15.; 16. in 17. t. m. v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Opremo sprejemamo 14. in 15. t. m., od 18. do 20. ure. V četrtek, 14. t. m. bo Zvonko Vidau predvajal diapozitive 10-letnice pohoda »Memorial Mirko Škabar«. Začetek ob 20. uri. SK DEVIN obvešča zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Ce-rovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. St. 2916004. TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 16. t. m., v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija. Za informacije vsak dan (razen srede) na društvenem sedežu, tel. št. 422696. IZIDI IN LESTVICE - IZIDI IN LESTVICE - IZIDI IN LESTVICE - IZIDI IN LESTVICE - IZIDI IN LESTVICE Moška B2 liga IZIDI 3. KOLA: Imsa Kmečka banka -Koimpex 3:1 (15:4, 15:4, 8:15, 15:2), Cop-paro - Riviera 0:3 (10:15,6:15, 2:15), Santa Giustina - Red Level Isola 0:3 (13:15, 9:15, 6;15), Argentario - Mogliano 3:2 (14:16, ip;15,15:12,15:8, 15:11), Bonacic Chiog-gia - Cordenons 3:1 (15:10, 16:17, 15:2, ^;3), Laguna Light - San Miguel 2:3 G5:13, 16:17, 14:16, 15:10, 8:15), Mec & Gregory - Fosso 3:2 (7:15, 9:15, 15:6, 15:13,15:8). VRSTNI RED: Imsa Kmečka banka, Red Level Isola VR in Birra San Migule 6, Riviera del Brenta, Argentario TN to Mec & Gregory 4, Fosso, Laguna Light, Mogliano, Koimpex, Bonacic Chioggia in Meal Santa Giustina 2, Futura Cordenons m Copparo Ferrara 0. PRIHODNJE KOLO: Fosso - Koimpex, ujisa Kmečka banka - Santa Viustina, Ri-viera - Bonacici Chiggia, Moglinao - Cop-Paro, Cordenons - Laguna Light, San Miguel - Mac & Gregory, Isola Verona - Argentario. Ženska B2 liga KlDI 3. KOLA: Alloys Tržič - Koim-PeX 1:3 (i5;llj 4:15j 4:15) 3:45), Marzola -^avazzale 1:3 (7:15, 15:12, 9:15, 3:15), ^angiorgina - Albatros TV 3:1 (15:13,5:15, •12, I5:ii)] Conegliano - Godigese 1:3 -15, 9:15,15:9, 9:15), Wuber Schio - Ro-ereto 3:0 (17:16, 15:6, 15:6), Mogliano -orna 3:1 (15:13, i5:io, 7:15,15:12), No-venta PD - Camst UD 3:2 (15:4, 15:17, 8;15.15:9,15:13). VRSTNI RED: Wuber Schio, Noventa PD in Sangiorgina 6, Calst UD, Godigese TV in Oroleader Cavazzale VI 4, Koim-pex, Albatros TV, Fait Trasproti Rovereto, Marzola TN, Špes Veltro Conegliano in Mogliano 2, Domovpi Porcia in Alloys Tržič 0. PRMODNJKE KOLO: Camst - Koim-pex, Alloys - Sangiorgina, Cavazzale -Schio, Godigese - Marzola, Rovereto - Moglinao, Porcia - Noventa PD, Albatros -Conegliano. Moška Cl liga IZIDI 3. KOLA: Soave - Fincantieri 1:3 (15:10, 7:15, 13:15, 10:15), Oderzo -Chioggia 3:0 (15:12,15:9,15:13), Ideal se-dia Buia - Ponte nelle Alpi 3:0 (15:11, 15:6,15:10), Pallavolo Trieste - Flebus Po-voletto 3:1 (15:7, 15:8, 13:15, 15:5), Nova Gens - Livenza 3:0 (15:3,15:10,15:11), Vi-vil - Soča Sobema 3:2 (15:4,12:15,13:15, 15:7, 15:13), Mussolente - Eltor San Gio-vanni 2:3 (15:9,15:17,10:15,15:9,13:15). VRSTNI RED: Nova Gens Noventa PD, Electron Oderzo TV, Pallavolo Trietse in Latterie Friulane Vivil 6, Idealsedia Buia UD in Sovae VR 4, Mussolente VI, Motta di Livenza TV, Fincantieri Tržič, Pasqua-to Chioggia in Eltor San Giovanni UD 2, Soča Sobema, Ponte nelle Alpi in Flebus Povoletto 0. . PRIHODNJE KOLO: Eltor - Fincantieri, Soave - Buia, Pasquato - Nova Gens, Povoletto - Oderzo, Livenza - Vivičl, Soča Sobema - Mussolente, Ponte nelle Alpi -Pallavolo TS. Ženska Cl liga IZIDI 3. KOLA: Martignacco - VB Ge-mona 3:0 (15:6, 15:3, 15:12), San Carlo -La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:0 (15:3,15:6,15:7), Colombo VR - Tomana 3:1 (6:15, 15:8, 15:9, 17:15), Bmeters -Fontane 3:0 (15:1,15:8,15:13), Mobih SG Volley 93 TS - Sartori 0:3 (0:15, 8:15, 13:15), Codogne - Kmečka banka K2 šport 3:0 (15:11, 15:12, 15:10), Cordenons - Do-lo 3:1 (15:12,15:13,14:16,15:7). VRSTNI RED: San Carlo, Sartori in Bmeters Bagnaria Arsa 6, Codogne, Martignacco, Ottica Cordenons in Volley 93 TS 4, Colombo VR, Trend Dolo, Kmečka banka K2 šport in Fontane Tv 2, Carigo Tomana, La Goriziana Zadružna kreditna banka in VB Gemona 0. PRIHODNJE KOLO: Dolo - Gemona, Martignacco - Colombo, La Goriziana Zadružna kreditna banka - Volley 93, Fontane - San Carlo, Sartori - Codogne, Kmečka banka K2 šport - Cordenons, Torriana -Bmeters. Moška C2 liga IZIDI 3. KOLA: Prata - Rojalese 3:1 (16:14,9:15,15:8,15:13), Mossa - Bor For-tade 3:0 (17:15, 15:2, 15:4), VBU - Grado 3:2 (12:15,12:15,16:14,15:4,15:7), Itely -San Vito 0:3 (11:15, 6:15,11:15), 01ympia CDR - Como 3:2 (11:15,15:11,11:15,15:1, 15:5), Torriana - Prevenire 1:3 (14:16, 8:15,15:8, 7:15). VRSTNI RED: Prevenire in 01ympia CDR 6, Volley Como, Leyland Torriana in San Vito 4, Mossa, Rojalese, Prata, VBU Videm, ltely Fojda in Bor Fortrade 2, Supermarket Gradež 0. PRIHODNJE KOLO: Roialese - VBU, Grado - Mossa, Como - Torriana, Prata -Bor Fortrade, San Vito - 01ympia CDR, Prevenire - Itely. Ženska C2 liga IZIDI 3. KOLA: Sokol - Tarcento 0:3 (5:15, 6:15, 7:15), Sattec Pn - Mercato di Selz 3:1 (16:14, 15:11, 6:15, 15:5), San Giovanni al N. - Gonars 3:0 (15:0, 15:3, 15:1), Farra - Vivil 2:3 (15:9, 11:15; 8:15, 15:6,11:15), Fiume Veneto - CUS Videm 3:0 (15:4, 15:11, 15:4), Codroipese - Asfjr 0:3 (8:15,1:15,6:15). VRSTNI RED: Castenetto Sedie San Giovanni al Natisone, Tarcento, Carfriula-na Vivil in Sattec Gomme PN 4, Asfjr Pu-bliuno Čedad 4, Farra, Ristorante del Doge Codroipese, Savitrans Fioume Veneto in CUS Videm 2, II mercato di selz Tržič, Sokol in Coloprea Gonars 0. PRIHONDJE KOLO: Sokol - San Giovanni al Natisone, Gonars - Sattec, Fiume Veneto - Del Doge, II Mercato di Selz -Tarcento, Cus Udine - Farra, Vivil - Asfjr. Moška D liga IZIDI 3. KOLA: Travesio - NPT 3:2 (16:14, 3:15, 17:16, 9:15, 15:8), Rozzol -Corridoni 3:1 (16:14, 10:15, 15:10, 15:7), Espego - San Sergio 3:1 (5:15,15:10,15:5, 15:11), Club Altura - Roveredo 2:3 (9:15, 10:15, 15:7, 15:13, 8:15), Cordenons - La Grotta 3:2 (14:16, 15:10, 13:15, 15:8, 15:10), Maniago - Acli Ronchi 3:0 (15:10, 15:9,15:10), Pradamano - SanVAndrea 3:0 (15:4,15:7,15:10). VRSTNI RED: Ina Assitalia Pradamano in VB Maniago 6, Buffet Toni San Sergio, Vis et Virtus Roveredo, Espego, Azimut Rozzol in Cordenons 4, Shangri Club Altura, Travesio, NPT Spofford, La Grotta Artegna in Acli Ronchi 2, Mercato Selz Corridoni in SantAndrea 0. PRIHODNJE KOLO: Corridoni - Travesio, NPT - Rozzol, San Sergio r Club Altura, S. Andrea - Espego, Roveredo- Cordenons, Artegna - Maniago, Ronchi - Pradamano. Ženska D liga IZIDI 3. KOLA: Staranzano - Altura 3:0 (15:5, 15:2, 15:10), Cecchinese - Azzurra 94 2:3 (15:10,17:15,1:15,13:15, 7:15), Ri-vignano - Cassacco 1:3 (12:15, 15:13, 14:16, 9:15), Virtus - San Lorenzo 0:3 (10:15,13:15, 8:15), Fontanafredda - Sloga 2:3 (15:11, 15:17, 10:15, 15:11, 15:17), SGT -Aquileiese 1:3, (7:15, 11:15, 15:8, 6:15), Paluzza - Fiumicello 3:0 (15:12, 15:2,15:3). VRSTNI RED: Tecnoinox San Lorenzo, Cassacco in Aquileiese 6, Staranzano, Fontanafredda in Sloga 4, Azzurra Maniago, Di Emine Sedia PALuzza, Cecchinese, Altura, Favento Virtus in Appiani Viaggi Sgt 2, Danone Rivignano in Fiumicello 0. PRIHODNJE KOLO: Azzurra - Staranzano, Altura - Cecchinese, Cassacco - Vi-tus, Fiumicello - Rivignan, San Lorenzo -Fontanafredda, Sloga - Sgt, Paluzza -Aqmleiese. Torek, 12. novembra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO f : 7 ^ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: Priložnost, ki vam zadnje Čase ne da miru, je preveč nerealna, da bi se mogla uresničiti. Držite se torej raje starih in zanesljivih poti, pa ne boste razočarani. BIK 21.4. - 20. 5.: Začutili boste potrebo po zaupnem pogovoru z nekom, s katerim ste zgolj v poslovnih odnosih. Ne omahujte, kajti tudi v njem bije srce, Čeprav ga na zunaj ni videti. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Postali boste živčni, zato se vam lahko zgodi, da vam bo spodletelo. Zavrite in se zberite, pa boste že kmalu znova ulovili pravi ritem in nalogo speljali do konca. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo vam bo prišepnil tako zelo prijetno novico, da ji sprva sploh ne boste mogli verjeti, a ko se bo pokazalo, da je resnična, ji boste brž pohiteli naproti. LEV 23. 7. • 23.8.: Napeti ste, zato se boste skušali pomiriti s polnim krožnikom. A ker boste napeti ves dan pomalem, obroke raje zmanjšajte in si jih pametno razporedite. Jabolko na rut). DEVICA 24.8.-22.9.: Kadar je treba koga prepričati o nečem, v kar še sami ne verjamete, ste ponavadi zelo iznajdljivi, tokrat pa vam bo spodletelo že spočetka Toliko bolje; naj zmaga resnica. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Ne omahujte preveč, ko boste pri zahtevnem opravilu potrebovali pomoč, vendar bodite vsaj za kanček bolj natančni kot ponaredi, sicer bo pomočnika brž minilo. ŠKORPIJON 23.10.-22. IT.: Težave. Id so vam se pred kratkim povzročale glavobol, boste rešili z levo roko, namreč zato, ker vam nekdo pomaga; ne z rokami, pac pa z ljubeznijo. STRELEC 23.11.-21.12.: Krivično se vam zdelo, da morate delati vec od tistih, ki da so se bogati že rodili. Krivda je vaša: Cernu se želite približati tistim, ki so tako zelo oddaljeni od sebe? KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ideja, ki se vam bo porodila danes, bo pravšnja. Zadrževal vas bo le še pomislek, da je bližnji ne bodo odobravali. Le pogumno na plan z njo. kajti prav to Čakajo. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zavohali boste priložnost za dodaten zaslužek. Ne nasedajte nasvetom prijateljev in znancev, saj obstaja nevarnost, da vam jo bodo zaradi zavisti odsvetovali. RIBI 20.2,-20.3.: Ge se stvari ne obračajo tako, kot ste si zamislili, še ne pomeni, da so krive stvari. Lahko je kriva tudi vaša zamisel. Prilagodite se resničnosti, pa bo šlo. Bodo prihodnje tisočletje insekti rešili naraščajoči problem lakote na svetu? PEKING (STA/Tanjug) - Za svečani banket kitajskih entomologov (»Zuželkologov«) v Vuhanu, glavnem mestu pokrajine Hubei, je bila celotna večerja od predjedi do deserta sestavljena iz insektov. To je bila prva taka večerja na Kitajskem, Sestavljena izključno iz insektov, glavne sestavine pa so bile kobilice, mravlje, Črvi in ličinke. Zamenjavo običajnega jedilnika, ki ga sestavljajo medvedje šape, jerebice in druge specialitete kitajske kuhinje, so predlagali znanstveniki s kmetijske univerze, kuhali pa so prvorazredni kuharji. Vseh 80 znanstvenikov, ki so sodelovali na konferenci, je zagotovilo, da so bili z večerjo zelo zadovoljni. Povedali so, da so insekti bogati s proteini, maščobami, vitamini in drugimi hranilnimi snovmi. Delež proteinov v nekaterih vrstah insektov je celo višji od 70 odstotkov. Ce bodo ličinke, Črvi in kobilice zamenjali najbolj znano kitajsko specialiteto, pekinško raco, bo pokazal Cas. Vsekakor pa pražene mravlje in ličinke ostajajo možna alternativa zdravi prehrani za naslednje tisočletje - vsaj po mnenju kitajskih znanstvenikov. Obsedenki sta se spametovali PARIZ (STA/Tanjug)-Gortine Jouannot in Patricio Pere je povsem obsedla ljubezen do dveh učiteljev telovadbe. Kar 13 let sta jimf neprenehoma telefonirali, jima prisegali svojo ljubezen in jima sledili na vsakem koraku. S svojim početjem sta nadaljevali tudi’ ko sta se učitelja poročila, dobila otroke in se iz Pariza odselila v Toulouse. Co^ rinne in Patricia sta najeli detektive, ki so ju našli, nato pa sta jima začeli pošiljati darila za otroke z željairu, da tudi oni želita imeti z njima otroke. Vdrli sta celo v stanovanje enega od učiteljev. Noro početje je zaustavilo šele sodišče, ki ju je pogojno obsodilo na dve leti zapora in jima prepovedalo tudi obiskati Toulouse. »Zasledovali sta naju od jutra do večera, večkrat tudi ponoči. Bila je norost, pekel,« je novinarjem p° zaslišanju na sodišču dejal eden od učiteljev Patrick Sanas. Sedaj 27-letni dekleti sta zagotovili, da ju je sodni proces spametoval. Policija aretirala tatu dragocene ure FRANKFURT(-STA/AP) - Nemška policija je še pravočasno odkrila ukradeno ročno uro, ki jo je naredil leta 1928 rojeni avstrijski sodobni umetnik Friedensre-ich Hundertvvasser. Nepridiprava, ki je trideset tisoč nemških mark vredno uro ukradel v torek pretekli teden na veliki razstavi Hundertvvasserjevihde 1, so ulovili, ko jo je poskušal prodati za vsega Štiri tisoč mark. Prodajno razstavo so organizirali v dobrodelne namene, denar pa nameravajo nameniti Zidovskemu nacionalnemu skladu v Izraelu. Ustvaijalci filma Dan neodvisnosti s/ manejo roke Dan neodvisnosti (na fotografiji so glavni igralec Will Smith, producent in scenarist Dean Devlin, scenarist in režiser Roland Emmerich ter Utte Emmerich, koproducentka in režiserjeva sestra), film o neuspeli invaziji Nezemljanov na Zemljo, se je pridružil »klubu izbrancev«. V blagajne ameriških kinematografov je prinesel več kot 300 milijonov dolarjev, je poročal ameriški časnik Daily Varietv. Magični prag 300 milijonov dolarjev je doslej v zgodovini filma doseglo samo pet filmov: E.T., Jurski park, Forrest Gump, Vojna zvezd in risanka Levji kralj. (STA/Brs) SKANDINAVSKA KRIŽANKA I / BEL METULJ Z ZLATIM ZADKOM SLOV. PISATELJ (.GROGA IN DRUGI«) OBRI HRVAŠKI 30DVBUILDER MR. EVROPE INEVEN) NIKOLAJ CERKASOV PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA SODSTVO PAMETEN ČLOVEK LISAST VOL (NAR.) OSEBA, KI OBLIKUJE PLOČEVINO ANTON JANŠA AVTOR: MARKO OREŠČEK TV ZASLON LIČINKA DVOŽIVK AGAVI PODOBNA RASTLINA RAF VALLONE ZVEZA NEMŠKIH TRGOVSKIH MEST KAHJt, OBSTAJA KOT IDEJA, PREDSTAVA AMER. ROCKER BONJOVI JUDOVSKI KRAU VRSTA ŠPORTNE RUSKE PRAVO- SLAVNA SKOFUA SLOV. FIZIK IN PUBLICIST JABOLČNO ŽGANJE ARISTOTEL (KRAJŠE) SESTI ZIDOVSKI MESEC PREBIV. SKANDINAVSKE DRŽAVE LADJA ARGONAVTOV NEMŠKA POP PEVKA BAJESLOV. PRVI LETALEC VITTORIO ALFIERI FR. REŽISER (ANDRE) PRAH ZA BARV. LAS STARO IME ZA. PETERO MOJZESOVIH KNJIG RIMSKI POZDRAV ZBIRKA ZEMUEVIDOV RAZLIKA MED ODCIT. IN DEJAN. VREDN. GENE KELLV KULTURA OŽGANO MESTO NA POVRŠINI RUEKA MOČNO DEŽEVJE IVAN TAVČAR RUTENU LEVI PRITOK RENA V ŠVICI RASTLINSKO STEBLO PODZEMNI ŽUŽKOJED GIBANJE V RITMU GLASBE POKLAT.) MEDENO PECIVO, MEDENJAK KRAJ PRI OPATUI PODOBA GOLEGA TELESA KEMIČNI EL.ICU ČLOVEKOVA CUD NEMŠKI AVTO MESTO NA OTOKU KRETA - SMUČAR. CENTER NA ŠVEDSKEM OGRAJA IZ ŠIBJA CESKI EKONOM. SIK BUKOVIN PLOD MESTO V LIBUI PANJ ZA SEKANJE OSEBA. KI VODI DRAŽBO POSLOPJE OPERNEGA GLEDALIŠČA SVINEC PERZIJSKI KRALJ RASTLINA, KI OBDOZORE-NJU RAZŠIRI STEBLA PREKOP, KANAL ' ANGLEŠKA PLOSČINSKA MERA < VEČJA TEKOČA VODA NAJVISJA GORANA SVETU NEKORIST, SNOVI. NAVLAKA - XSVTVS ‘1S333A3 ‘tOlSM ■so0 ‘vaatio ‘VlVR1 ‘VA0 •jjldO 'NorcP^' ‘V)fl ‘VIA utci ‘Stil ‘(iti ‘ATIVN ‘VNlNVf®0 ‘VSMVTVtiVl ‘3AV ‘VtiOl 'VMS'1 ‘OOtiV • gvjMVfl ‘avav ■SOaVA1^ ‘VAHtiA^ ‘v^sndvNOVti2 :oua«°PoA iAlDSti2* RAI 3 slovenski program L RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 © Koper S RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Sinbad mornar (pust., ZDA '46, i. Douglas Fairbanks jr.) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Spiderman, Gargoyles, itd. Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualne teme v oddaji: II fatto (vodi E. Biagi) Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Nogomet: Pokal Italije - Četrtfinale Dnevnik Nan.: In viaggio nel tempo - Kamikaze Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Dok.: Prometej Aktualno: Potihoma Film: Treno popolare (kom., It. ’33) Variete za najmlajše TV film: Spenser (dram., Otroški variete, vmes Videostrani Euronevvs Film: La notte incantata ZDA ’95, i. R. Urich) Ciao Ciao mattina in ri- Otroški program: NBA Action di San Giovanni (’56) Nad.: Kassandra sanke Zlati prah Čudni dnevi, Nanizanka Aktualno: Peste e corna Nan.: Highlander, 10.20 Mama in oče me ne sliši- kulturna oddaja Perche? - Zakaj? Nad.: Zingara, 10.30 Aro- Baywatch, 11.30 Street ta, mladinski film TV šola Rubrika o zdravstvu Tg ma de cafe, 11.45 Cuore Justice Perje frči, ponovitev dan- Studio 2 pogovor 33,11.15 dnevnik selvaggio, vmes (11.30) Aktualno: Planet skega filma Primorski lonec Variete: I fatti vostri - dnevnik Odprti studio, 12.45 Fatti Poročila Primorska kronika Vaše zadeve Variete: La ruota della e misfatti, 12.50 Šport Lingo, pon. tv igrice Vsedanes - TV dnevnik Dnevnik, 13.30 Zdravje fortuna - Kolo sreče studio Videostrani Nočni sodnik. Nan.: La clinica della Dnevnik Otroški variete, risanke Vsi smo ena družina, 8. tv nanizanka Foesta nera Rubrika o lepoti in Ciao Ciao Parade del jap.-kan. serije Slovenski magazin Nad.: Quando si ama, Nad.: Sentieri Nan.: Maske d Rider Obzorja duha Tiri skozi čas 15.20 Santa Barbara Film: Magnifica ossessio- Varieteja: Niente panico, Kot iz velike daljave, ni- Pogovorimo se o ... 17.15 Dnevnik ne (dram., ZDA ’54) 14.30 Colpo di fulmine zozemska drama BBh Folkest '96 jnrol Variete: E I’ Italia raccon- Kviz: OK, il prezzo e giu- Nan.: Willy, pritic iz Bel Sanjski cilji - od Miamija Vsedanes - TV dnevnik ta - Italija pripoveduje sto (vodi I. Zanicchi) Aira (i. Will Smith), do Key VVesta, končna Potovanje z internetom, |TTy Šport in kratke vesti Dnevnik in vreme 15.30 Svveet Valley High postaja Sonce, nemška avtor Sergio Premru Rubrika o izletih in po- Variete: Game Boat Aktualno: Planet dokumentarna oddaja Vsedanes - TV dnevnik, tovanjih Sereno variabile Variete: Cirkuški zvezd- Nan.: Cinque in famiglia, Mostovi ponovitev Nan.: Un caso per due - H niki (vodi P. Perego) 17.30 Renegade (i. Loren- TV Dnevnik 1 Primer za dva RFjj Ciak- Filmske novosti zo Lamas) Otroški program: Variete: Go-Cart Film: La bocca - Usta Odprti studio, vreme, Sredi galaksije zavij levo, . Dnevnik (dram., It. ’90, i. Tahnee 18.55 Šport studio 26. del avstralske naniz. Film: Pacco, doppio pac- VVelch, R. Harvey) Nan.: VValker, Texas Ran- Jakec in čarobna lučka, co e Contropaccotto Jight Line ger, 20.00 Willy, princ iz angleška risana serija (kom., It. ’93, r. N. Loy) Aktualno: Sciuscia Dnevnik, Neon-Kino, vreme, 0.10 Danes v parlamentu, 0.20 Šport Film: Patrizia e il dittato-re (kom., VB ’37) RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Amore rosso -Rdeča ljubezen (’53) Videosapere: Vstop prost, Doamaca telovadnica, Kinematografija, Filozofija, islam, itd. Dnevnik Nan.: ENG - V živo Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo, 15.00 Bellitalia Nan.: Blue Jeans Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Professione reporter (vodi M. Gabanelli) Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film v originalu: New York New York (’77) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang], Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvoosie Kurtz) Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. C. P. Brambilla) Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Nan.: Dio vede e provve-de (i. A. Finocchiaro, A. Cenci, Remo Girone) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Bel Aira Nan.: X-Files - UFO iz globin (i. D. Duchovny, G. Anderson, M. PileggiJ) Film: Darkman (fant., ZDA ’90, Liani Neeson) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 Šport Aktualno: Planet # TELE 4 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Košarka lige Al Zoom Risanke Nan.: Beverly Hillibillies, 21.00 Cats & Dogs Košarka lige A2 MONTECARLO ^ 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-I nik, 13.00. 19.50 Šport M Nad.: Gospodov glas. 111.30 Acapulco Bay IeISI Nan.: Charlie’s Angels Variete: Tappeto volante Varieteja: Ko bi bil Sherlock Holmes, 17.50 Zap zap, risanke Variete: Sei forte! Film: Mezzo professore tra i marines (kom., ’94) Film O. J.: Prispevki za Pegaza Po Sloveniji Umetniki za svet Risanka Kolo sreče, tv igrica TV Dnevnik 2 Šport V žarišču Dosje: Piranski zaliv Beli vitez, Švedske nadalj. TV dnevnik 3, Šport Poslovna borza Sova: Splošne poizvedbe Slovenija 2 Tedensld izbor: Alpe Jadran Baletni gala iz Varšave, Medea, simfoniki RTV Slovenija Zoom Pustolovščine in odkritja, 15. del italalijanske dokumentarne oddaje Tedenski izbor: Sporočilo iz Vietnama Sova:Kvantni skok Castlovi, 16. del angl. nad. Prisluhnimo tišini Svet dinozavrov, Davov svet, 16. del ameriške nanizanke Včeraj, danes, jutri V najboljših družinah, VVildbach, 11. del nemške nanizanke Studio City (Nejznani oder Ljubezen dobrega moža. DtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Otroški program Poročila Ljubezenske vezi, 58. del nadaljevanke Santa Barbara, 1382. del ameriške nadaljevanke Poročila Izobraževalni program Otroški program Poročila Dober dan Pozor, steklo Turistični magazin Kolo sreče Danes v saboru Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Hrvati v Sloveniji, dokumentarna oddaja Press klub, pregled domačega in tujega tiska Opazovalnice Umetnine iz svetovnih muzejev, hrvaška dokumentarna oddaja Poročila r Slovenija 1 5.00. 6.0,, 6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Potočila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, °froci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvesti-1° in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Jesenske serenade; 21.05 l9to; 21.37 Medigra; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Zenska (I. Andrič). Slovenija 2 5- 30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 14.00 Drobtini-ce; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos -Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrti- 6- uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 4.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; \0D5 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solistčnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina;14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 15.15 Ottantamusica; 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od levosredinske pomladi do osinske pozebe; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec, 7. odd,); 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Igo Gruden; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Igra: Platnena srajca (D. Lokar); 18.45 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI Torek, 12. novembra 1996 središče TOPLA HLADNA SREDIŠČE -----.. FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA MOČAN MOČAN JASNO OBLAČNO OBLAČNO VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo je nastalo območje nizkega zračnega prtiska s srediSCem v Biskajskem zalivu. Frontalni val je zajel Alpe in se le počasi pomika proti vzhodu. Pred njim doteka nad nase kraje z jugozahodnimi vetrovi v višinah še razmeroma topel in vlažen zrak 1030 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.58 in zašlo ob 16.33. Dan bo dolg 9 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 08.02 in zašla ob 17.53. Danes: ob 3.25 najnižje -24, ob 9.24 najvišje 55 cm, ob 16.11 najnižje -64 cm, ob 22.39 najvišje 34 cm. Jutri: ob 4.02 najnižje -21, ob 9.56 najvišje 51 cm, ob 16.46 najnižje -62 cm, ob 23.21 najvišje 33 cm._____ Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno. Moteno bo tudi njihovo spanje. J TEMPERATURE REK POSTAJA stC POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 7,0 Iška Iška 5,5 Sava Radovljica 7,6 Savinja Veliko Sirje - Sava Hrastnik - Paka Šoštanj - Sora Suha - SoCa Solkan 9,9 Ljubljanica Moste 9,7 Idrijca Podreteja 8,8 Gradaščica Dvor - Vipava Dolenje 10,1 TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............................11 1000 m..............................8 1500 m..............................6 2000 m..............................3 2500 m .............................1 2864 m......................... -1 Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS DANES GRADEC 10/13 MARIBOR O n/i6 O PTUJ CEUE O 10/16 ^ s Slovenija: Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, ki bodo močnejše v zahodnih in osrednjih krajih. Najni-2je jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 11 do 16 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo. Ob severnem Jadranu in v krajih zahodno od nas bodo občasno manjše padavine. OVIDEM 12/17 —^N. GORICA GORICA^ q n/17 UMAG J Slovenija: V sredo in četrtek bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, ki bodo močnejše v zahodnih in osrednjih krajih. Ob morju bo pihal jugo, v notranjosti pa ju-gozahoni veter. J SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Zastrupitev na letalu Oantas MELBOURNE - Avstralska letalska družba Qantas, ki slovi po' svoji resnosti in varnosti, je te dni v veliki zadregi, potem ko se je kakih sto japonskih turistov, ki so se vozili na progi Caims-Tokio, zastrupilo s salmonelo. Enaindvajset od teh se je moralo zateči v bolnišnico. Vest je sporočil z neprikrito zadrego minister za zdravstvo zvezne države Queensland Mike Horan, ki je tudi uvedel preiskavo o dogodku. Po prvih ugotovitvah kaže, da je Japoncem bila usodna krema, ki so jo servirali na letalu kot desert. Kremo je baje pripravil slaščičar v Caimsu (mesto leži v tropskem predelu Avstralije), od katerega je družba Qantas odkupila sladkarijo. Osumljeno kremo so baje že pojedli, kar pa je je ostalo so uničili, tako da ni več nobene nevarnosti za potnike. Proces K0BNHAVN -Oborožena policaja na straži pred poslopjem sodiSča, kjer danes poteka proces zoper pripadnike tolp Likerjev, ki so se sprli pred časom, kar je povzročilo tudi nekaj mrtvih. Najdaljša znamka Najdaljša tajska znamka, na kateri je slika poročnega plovila tajskih kraljev: znamka je dolga več kot 11 in visoka 3 cm (Telefoto AP) Več kot 2000 žrtev ciklona NOVI DELHI - Obračun smrtnih žrtev ciklona, ki je zajel obalna predele indijske države Andra PradeS, je trenutno presegel 2000. Ostaja Se vedno neogotova usoda 1000 ribičev, ki so bili s svojimi plovili na moiju, ko se je ciklon razbesnel. Kaže, da so se ribiči podali na morje kljub opozorilu meteorološke službe, ki je opozarjala na nevarnost. Število žrtev bi lahko bilo manjše, če bi ribiči ostali doma Ciklon, ki je prizadel Indijo v noči na četrtek, so spremljali od 2 do 4 metre visoki valovi ter veter, ki je pihal s hitrostjo do 200 km na uro. Skoda dosega baje poldrugo milijardo dolarjev. Nesreča v Gruziji MOSKVA - Vsaj deset ljudi je umrlo v prometni nesreči v Gruziji, kjer je linijski avtobus zgrmel z mostu v reko. Tiskovna agencija Meriax poroča, da je avtobus padel v globino 60 metrov. Potopilo se je 1600 goved SYDNEY - Tovorna ladja, ki je pluk s svojim tovorom živih govedi na progi med Brisbanom in Osako, se je potopila pri otoku Guam. Ladja je prevažala 1600 glav živine, presenetil pa jo je orkan z vetrom s hitrostjo 300 km na uro in 13 m visokimi valovL Posadka se je rešila, živina pa je potonila z ladjo. Pred časom se je potopih ladja, M je prevarah 70 tisoč glav ovac. V Pekingu zidajo Silhoueta gradbišča v Pekingu v sončnem zatonu: mehanizacije za sedaj ni (AP)