PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O

r-i
h:
z.
H
5
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XUII. št. 39 (12.671)
Trst, nedelja, 15. februarja 198',
Odgovornost prevzela organizacija »rdeče brigade - bojujoči se komam
559
lije)
Ul
$•
>
'23
O
o
o
o
o
Teroristi v Rimu izropali poštni furgon: ubili dva in hudo ranili tretjega agenta
Napad ni bil nepričakovan
Craxi: Krivce izslediti z vsemi možnimi sredstvi
RIM - Zajetna skupina oboroženih mož je včeraj izropala poštno vozilo, v katerem je bilo za milijardo in 150 milijonov lir gotovine, in ubila dva, a hudo ranila enega policaja. Odgovornost za to si je naprtila teroristična organizacija »rdeče brigade - bojujoča se komunistična stranka« s telefonskim sporočilom bolonjskemu uredništvu Repubblice: »Z vsemi revolucionarnimi močmi treba utrditi protiim-perialistična zavezništva. Vso čast padlim tovarišem. Komunistična enota v boju za ustanovitev komunistične bojujoče se stranke.« Pozneje je neznanec telefoniral še firenškemu uredništvu Unita, češ da si lasti zločinski napad, vendar je bila zveza prekinjena, preden bi pojasnil, v čigavem imenu govori.
Ustreljena agenta sta 27-letni Rolande Lanari (Perugia) in 24-letni Giuseppe Scravaglieri (Enna), ranjenemu pa je ime Pasguale Parente in je star 29 let. Vsi trije so službovali v kasarni letečega oddelka Guido Reni. O Pa-renteju so po triurnem kirurškem posegu (odstranili so mu kroglo iz prsnega koša) zdravniki rekli, da je njegovo stanje zadovoljivo, a ga bodo še enkrat operirali.
Tragedija se je odvila ob 8.50 kakšnih 200 metrov daleč od poštnega urada blizu križišča med ulicama Prati dei Papa in Borghesano Lucchese, napada pa se je udeležilo devet oseb, med katerimi je bila ženska. Član tolpe je z renaultom 14 s ponarejeno evidenčno tablico ustavil poštni furgon, brž nato pa je iz treh drugih avtomobilov stopila skupina moških s pištolami in brzostrelko, ki je začela divje streljati v spremno policijsko vozilo, nato pa prisilila šoferja poštnega fur-gona in njegovega kolego, da sta izstopila in izročila denar. Teroristi so nato zbežali, varnostniki pa so pripravili cestne zapore: morilskih roparjev niso ujeli, so pa zasledili dva od treh njihovih avtov, ki sta bila opremljena, tako kot policijski, z radijskimi antenami. V enem so dobili ročno bombo tipa ananas in štiri modre halje, sicer pa so na prizorišču napada našli pištolo beretta kalibra 7,65 in 52 tulcev kal. 9 iz mašinpištole. Med streljanjem je bila lažje ranjena tudi 56-letna Clara Mortillaro. Očividci trdijo, da so slišali najmanj sto strelov.
Notranji minister ScalfarO je nekaj ur zatem sklical nujnostno posvetovanje z najvišjimi predstavniki policije,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI


?
Predčasne volitve ali trajna napetost?
SANDOR TENCE
Predčasne politične volitve ali dolga volilna kampanja (15 mesecev), ki bi dejansko paralizirala vlado in parlament ter še dodatno zaostrila odnose med vladnimi strankami, posebno med demokristjani in socialisti. Težko je ugotoviti, kateri od dveh (nespodbudnih) scenarijev predstavlja v tem trenutku »manjše zlo«, medtem ko ni težko soglašati z mnenjem, da ta stalna negotovost, ta vsakodnevni »ping pong« odgovornosti, obtožb in (dušljivih) objemov, ki samo begajo državljane, postavljata v dvom ne samo verodostojnost vodilnega političnega razreda, ampak istočasno tudi politiko kot »umetnost vladanja«. Ugotovitev, da se razkol med politiko in civilno družbo iz dneva v dan poglablja, ni sad kvalunkvističnega mišljenja, ampak trezna ocena stvarnega položaja in stvarnih razmer, ki so politiko ponižale na raven boja za oblast, jo obubožale ter jo prikrajšale prepotrebne intelektualne napetosti. Samo tako si lahko razlagamo dejstvo, da je državno gospodarstvo premostilo stagnacijo in da je Italija na tem področju prehitela celo Veliko Britanijo, medtem ko politično življenje še dalje plava v morju negotovosti in stalnih sporov.
Predčasne volitve so vsekakor stalnica v italijanskem političnem življenju, saj so se od leta 1972 vse zakonodajne dobe končale s predčasnim razpustom zbornic, kar seveda ni vedno pozitivno, sodi pa že v normalno parlamentarno in demokratično dialektiko. Tudi tokrat obstaja konkretna možnost, da bo po volitvah (predčasnih ali ne) ostalo vse pri starem, morda le z minimalnimi premiki glasov, ki so važni, ne pa bistveni za korenite spremembe pri vodenju države kot se npr. dogaja v Franciji, Nemčiji ali Veliki Britaniji, kjer pa so volilni sistemi zelo različni od našega. V teh razmerah so torej predčasne volitve nepotrebne in skoraj nesmiselne, razen seveda če se za njimi ne skrivajo druge
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sp eter Slovenov - čedalje pomembnejše kulturno središče Beneške Slovenije
ŠPETER SLOVENOV — Dan slovenske kulture postaja tudi za Benečijo tradicionalni praznik, obenem pa sili kulturne delavce k preseganju tradicionalnih delovnih okvirov. To je prišlo jasno do izraza ob petkovi slovesnosti v Špetru Slovenov, ki se uveljavlja kot dinamično kujturno središče Nadiških dolin. Beneška galerija in Študijski center Nediža sta s pokroviteljstvom špetrske občine priredila, za dan slovenske kulture, razstavo skulptur Negovana Nemca, vrhunskega slovenskega kiparja, ki združuje v svojem ustvarjanju severnjaške in mediteranske prvine, in koncert pianista Andrea Rudija, domačina iz Šentlenarta, ki se je že lepo uveljavil v deželnem, vsedržavnem in mednarodnem okviru.
Čeprav je bil program proslave zelo različen od tistih, ki smo jih bili vajeni na beneških prireditvah
Slovesnost v Podgori
GORICA V Podgori bo danes popoldne osrednja spominska slovesnost ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža. Ob 14.30 bo v cerkvi maša med katero bodo izvajali Bratuževe skladbe. Osrednja spominska slovesnost bo ob 15.30 na trgu pred cerkvijo, kjer bosta govorila Albin Sirk in Silvino Poletto in kjer bo tudi krajši kulturni spored z nastopom recitatorjev in pevskih zborov.
in s katerimi so se na primer Slovenci videmske pokrajine predstavili v Gorici in Trstu, je vseeno privabil v Beneško galerijo in v občinsko dvorano v Speter nepričakovano veliko število ljudi. Dokaz, da se je kulturno delo v Benečiji zlasti po zaslugi kulturnih društev tako razvilo in učvrstilo, da ljudje sprejemajo oblike kulture in umetnosti, ki nimajo zgolj ljudskoprosvetnih (absit iniuria verbis) prvin. Burno ploskanje, s katerim je občinstvo nagradilo pianista Andrea Rudija (izvajal je skladbe Mozarta, Ravela in Prokofjeva) in ga po koncertu priklicalo spet h klavirju, je bilo tudi odraz velike zrelosti in želje tudi po zahtevnejšem umetniškem izražanju. Večer skupnega slovenskega prostora je obogatila še Alda Sosič, ki je podala v slovenščini in italijanščini tri Prešernove poezije.
Stavka agencij
Kot so bralci prav gotovo opazili, že nekaj dni izhajamo z močno okrnjenim poročanjem o zunanjepolitičnih dogodkih. Gre za neljube posledice stavke najprej tiskarjev, potem pa tudi novinarjev, tiskovne agencije ANSA, ki je naš domala edini vir vesti s tega področja. Upali smo, da se bo stanje s koncem tega tedna normaliziralo, vendar je sindikalni odbor novinarjev Anse proglasil nadaljnjih 48 ur stavke, ki se bo zaključila v sredo zjutraj. Bralce prosimo za razumevanje.
Špeter Slovenov je s petkovo proslavo na visoki umetniški ravni potrdil svojo vlogo živahnega kulturnega središča Nadiških dolin, ki si prizadeva za kulturno rast prebivalstva ob spoštovanju narodne istovetnosti in ob ljubezni za obe kulturi, ki se srečujeta in prepletata v vseh naših krajih. To delo zahteva velik napor in vzbuja, ob vseh težavah in zaprekah, kot je poudarila občinska odbornica Bruna Dorbolo, tudi občutek zagrenjenosti, še zlasti ker država ni dala krajevnim ustanovam vseh inštrumentov, da bi to svoje poslanstvo in program lahko izpolnjevale. Vendar pa je bil petkov večer, kot sad doslej prehojene poti in naporov slovenskega življa, dokaz, da je bil narejen korak naprej. Tudi ker se v besedišču prebivalstva postopno uveljavljata, tako v slovenščini kot v italijanščini, besedi »zahtevam« in »imam pravico«, medtem ko je še pred nekaj leti prevladoval predvsem »prosim«. Prisotnost pokrajinskega odbornika za kulturo v Špetru, njegovo sklicevanje na kulturo in umetnost kot vrednoti povezovanja in prijateljstva, pa je bil prav tako odraz, da je Benečija stvarnost, ki je ni več mogoče prezirati.
Večer je začel z odprtjem razstave Negovana Nemca v Beneški galeriji v Špetru. Umetnika sta predstavila profesor Nace Šumi in kritik Licio Dami-ani, prisotne pa je v imenu prirediteljev pozdravil Pavel Petričič, medtem ko je zbor Pod lipo s svojo pesmijo vnesel noto ljudske pristnosti. Proslava se je nato nadaljevala s koncertom Andrea Rudija v občinski dvorani in s pozdravnima nagovoroma Brune Dorbolo ter Jole Namor.
Smučanje: v slalomih za svetovni pokal
Stenmark ter Schneiderjeva
□ □ □ □
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Danes tudi skakalci posamezno
□ □ □ □
Nogomet: kvalifikacije za evropsko prvenstvo
Italija tesno proti Portugalski
□ □ □ □
Košarka: danes v italijanski B-2 ligi
Jadran na izredno težkem gostovanju
Sinoči v ženski odbojkarski B ligi
Meblo ni naletel na odpor
Združena ekipa Meblo je sinoči v telovadnici pristaniških delavcev Er-vatti zlahka dosegla svojo tretjo zaporedno zmago. S 3:0 je odpravila skromni Eurometano iz Červinjana, ki je zapustil še slabši vtis od zadnjeuvr-ščene Torriane, s katero se je Meblo na istem igrišču pomeril v prvem povratnem kolu.
Tokrat maloštevilni gledalci s sinočnjo igro res niso mogli biti kdove kako zadovoljni, vendar je treba krivdo naprtiti izključno gostujoči ekipi, ki je, kar se tiče samozavesti, dobesedno na tleh. Nasprotno, se igralke združene ekipe niso pustile presenetiti in so s solidnim nastopom držale vajeti igre skoraj vedno trdno v svojih rokah. Eurometano je s telesnega vidika dobro strukturirana ekipa, a igralke v obrambi reagirajo vse preveč počasi na let žoge, v napadu pa veliko greši-
jo. Komaj povprečen je tudi podajač. Meblo je več kot polovico svojih točk dosegel prav na napakah nasprotnic, ostale pa so si Meblove igralke »demokratično« razdelile, tudi zato, ker je znala podajačica Grgičeva enako uspešno zaposliti vse svoje napadalke, povrhu pa je tokrat tudi sama prispevala svoj delež točk z nekaterimi spretnimi plasiranimi žogami. Skratka, vse naše igralke so se »obdale s slavo«, boljšo priložnost kot ponavadi je tokrat dobila tudi Garbinijeva, ki je od sredine drugega niza dobro nadomestila Žerjalovo. Siva nota sicer uspešnega večera je bil vsekakor zopet sprejem, saj je Eurometano, predvsem po zaslugi visoke, nekdaj mladinske državne reprezentantke Tonassove, dosegel s servisom kar enajst od skupnih
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Gorbačov o reformi: »Perestrojka nima alternative«
V Moskvi zasedanje Foruma Kako do sveta brez orožja
MOSKVA — Ko so pred enim letom kremlinologi razčlenjevali 250 strani obsegajoče poročilo Gorbačova na kongresu sovjetske KP, so samo enkrat zasledili toliko pričakovano besedo »reforma«, čeprav so mislili, da se bo okoli nje vrtel ves govor novega človeka v Kremlju. Kasneje se beseda ni pojavila nikoli več, v zadnjem času pa nastopa kot »perestrojka«, ki ima isti pomen. Danes je ta beseda velelnik, in Gorbačov je pred nekaj dnevi izjavil, da za »perestrojko ni alternative«. Novo sovjetsko državno in partijsko vodstvo hoče »odpraviti 15- do 17-letno zamudo«, kot je izjavil sam Gorbačov.
V takšnem ozračju, ki gotovo ne uživa podpore celotne državne in partijske strukture, ampak doživlja močne notranje odpore pri tistih, ki vidijo v »perestrojki« nevarnost za izgubo svojih privilegijev, zaseda v Moskvi Forum, številna skupina bančnikov, industrijcev, znanstvenikov, književnikov, glasbenikov, politologov in duhovnikov iz 80 držav na svetu. Gorbačov jih je povabil v Moskvo (ob prihodu so se sešli v hotelu Kozmos), da bi razpravljali o ponujeni temi »Človek brez jedrskega orožja za preživetje človeštva«.
Ugledni povabljeni »VIP« bodo ob sedmih okroglih mizah razmišljali o odsevih razorožitve na razna področja člo-
veške dejavnosti. Politologi in znanstveniki se bodo še zlasti spoprijeli s povezavo med jedrsko oborožitvijo, evropsko varnostjo in ameriškim vesoljskim ščitom; gospodarstveniki, industrijci in finančniki bodo to vprašanje prenesli v svojo sfero. Seveda tu ne bo manjkalo priložnosti za iskanje vplivov teh vprašanj na odnose Vzhod - Zahod, na gospodarsko sodelovanje, vlogo bank v razvoju mednarodnega gospodarskega sodelovanja, kakor tudi na odnos med varnostjo držav in razorožitvijo. Sovjetska oblast je nadalje svojim uglednim gostom ponudila priložnost, da se o praktičnih izpeljavah obravnavanih tem pogovorijo s funkcionarji ministrstev in uradov za zunanjo trgovino.
Pisatelji in glasbeniki naj bi izdelali novo,' odrešujočo vizijo sveta, ali pa naj ugotovijo, kakšno vlogo ima lahko kultura pri zavarovanju omike in vseobčih človeških vrednot. Tudi pripadniki kristjanskih, muslimanskih in budističnih veroizpovedi (Židov niso povabili) bodo poskušali piois-kati svoje mesto v svetu, nakopičenem z jedrskim orožjem.
»Perestrojka« je up ruskega človeka, toda njena pot ni premočrtna. Bolj je podobna kraški reki, ki privre na dan, ponikne in se potem spet pokaže kot močnejši tok. Bolj ko se bo slabil dogmatizem v SZ, bolj bo reka tekla po površju.
• Teroristični napad v Rimu
NADALJEVANJE S 1. STRANI karabinjerjev, finančnih stražnikov in drugih varnostnih sil, da bi se domenili glede načina, kako stopiti na prste roparjem-teroristom oziroma preprečiti ponovitev česa takega. Minister je spomnil podrejene pa tudi časnikarje na to, da je v zadnjih časih že dvakrat opozoril na nevarnost oživitve notranjega terorizma, ni pa povedal, da so teroristi še te dni zagrozili sodnikom, ki imajo na dnevnem redu uboj firenškega župana Landa Contija (10. februarja lani), naj s tem nehajo, sicer jih bodo usmrtili. In v resnici pravijo zdaj preiskovalci, da je v ta umor zelo verjetno vpletena prav skupina BR-PCC, ki je včeraj ubila oba agenta. Scalfaro je sicer po obisku pri ranjenem Paren-teju izjavil, »da je država pripravljena
zoperstaviti se izzivu teroristov«, a pripomnil, da rimski občani včeraj niso izpolnili državljanske dolžnosti, češ da bi bili morali vpričo oboroženega napada nemudoma zavrteti telefonsko številko 112 ali 113!
Dogodek je izzval seveda na vseh ravneh hudo ogorčenje in obžalovanje. Craxi je rekel, da je treba uporabiti prav vsa sredstva za izsleditev krivcev, rimski župan Signorello je pozval, naj se »preventivni in represij-ski« sistem prilagodita »zverinskim metodam kriminalcev«, policijska sindikata SIULP in SAP sta se zavzela za utrditev poklicnih sposobnosti agentov, sicer pa so vse politične sile in najvišji predstavniki države izrazili solidarnost s svojci žrtev, (dg)
Craxi v Assisiju govoril o miru
ASSISI — Predsednik ministrskega sveta Bettino Craxi je včeraj postal častni meščan Assisija. Svoj obisk v umbrijskem mestu je Craxi odprl z ugotovitvijo, da je Assisi mesto miru. To ugotovitev je nato povezal na tragični teroristični rop, ki je v Rimu terjal življenje dveh policistov. Ko je govoril o terorizmu, ki skuša ponovno dvigniti glavo je predsednik Craxi rekel, da se mu bo država postavila v bran z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Craxi je tudi zagotovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bodo prišli na sled krivcem in tako zatrli ponovno širjenje terorizma v Italiji.
• Predčasne volitve ali trajna napetost?
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rafcunice, kot se je zgodilo leta 1972, ko je tedanji predsednik republike Leone samovoljno razpustil parlament zaradi vladnih nesoglasij o razporek! ter o ljudskem referendumu na to vprašanje. Tudi sedaj se na obzorju pojavljajo referendumi, Cos-siga pa ni Leone in politične razmere so precej različne od takratnih, kljub temu pa vseeno marsikdo tudi tokrat ribari v kalnem in se na tihem ogreva za predčasne volitve, torej za odložitev ljudskega glasovanja o spornih in aktualnih problemih sodstva in jedrske energije.
V pričakovanju tako imenovanega političnega razčiščenja, ki ga ponavadi vedno odlagajo, za kar nosimo določeno odgovornost tudi mi časnikarji, ki pogostoma zlorabljamo to besedo oziroma ji dajemo prevelik poudarek, so trenutno v središču pozornosti priprave na bližnji socialistični kongres. Na zborovanje, po ka-
terem bi moral Craxi predati krmilo predsedstva vlade krščanski demokraciji in se nato posvetiti izključno stranki. Pogojnik je obvezen, saj v tem trenutku ne more nihče napovedati (verjetno niti sam Craxi) ali se bo to res zgodilo ali pa bo sredi aprila prišlo do vladne krize in torej do predčasnih volitev.
Polemike okrog načrtovane »štafete« so precej zasenčile kongresno platformo PSI, ki je vredna pozornosti in zanimanja ne glede ali človek soglaša ali pa ne z njeno vsebino. Platforma je neke vrste »manifest reformističnega gibanja«, napisana v optimističnem, skoraj zmagoslavnem stilu, kar je po svoje precej nenavadno, zlasti če pomislimo na suhoparno vsebino mnogih podobnih dokumentov. Zanimiva in aktualna je predvsem v tistih poglavjih, ki se nanašajo na potrebno modernizacijo družbe ter na velike
socialne teme (zdravstvo, mladina, emancipacija žensk itd.), o katerih se v Italiji mnogo govori in razpravlja, malo ali pa nic ne ukrepa. Zanimiva (verjetno pa manj aktualna) pa so tudi tista poglavja, ki govorijo o reformi državnih institucij. Socialisti predlagajo nov volilni sistem in direktno izvolitev predsednika republike. Po njihovem mnenju bi imele pravico do parlamentarnega zastopstva lahko le stranke, ki na volitvah presegajo pet odstotkov glasov, kot se dogaja npr. v Zvezni republiki Nemčiji. Predsednika republike pa bi neposredno izvolili državljani, podobno kot v ZDA in v Franciji, ne pa več poslanci in senatorji. Očitno je ta načrt do potankosti prikrojen za Craxija in za njegove odkrite ambicije po Kvirinaiu, predsedniška republika po ameriškem modelu pa (na srečo) ni še za vogalom.
SANDOR TENCE
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
čm/iotio
TRST - Ul. S. Maunzio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669


PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
ie sveža
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Nova, edina, moderna samopostrežna trgovina
3R

Ul. Coroneo 17 — Ul. Zanetil 1
BARVE - LADIJSKI POD - POLICE TALNE BARVNE OBLOGE - KLJUKE ORODJA - STENSKE TAPETE - MOOUETTE
	LA
	k MVOirrfA
	TRST - UL. UDINE 1
OTROŠKA KONFEKCIJA OD ROJSTVA DO 15. LETA	
/o popusta	na vseh artiklih Obv. občini 22.1.87
ZELENI VLAK VSAK DAN IZ LJUBLJANE V ZAGREB

ODHODI
VLAKA:
LJU-ZAG
ZAG-LJU
07.15-09.35
10.28-12.50
LJU-ZAG
ZAG-LJU
13.20-15.47
19.12-21.30
Washington naj bi ponudil za izpustitev profesorjev 20 milijonov dolarjev
UMI bo prijavila
Palestincem začeli dobavljati živež pogajanja za talce pa na slepem tiru
užaljenega princa
RIM — Italijanski monarhisti so odkopali bojno sekiro in monarhična zveza UMI je prijavila princa Viktorja Emanuela zaradi njegovih pikrih izjav na njihovo imenovanje savojskega prestolonaslednika.
BEJRUT — »Na današnji sveti dan, v petek, 13. februarja, vam poklanjamo štirinajst nog, ki so jih našim otrokom, starcem in ženskam odsekale zavratne bombe Nabiha Berija. Včeraj so šiiti streljali v tovorno pošiljko, s katero je hotela OZN poslati prvo pomoč obleganim v taborišču, in pri tem ubili iranskega šoferja. Zahvaljujemo se za vaše napore.«
To je vsebina brzojavke, ki so jo naslovili Palestinci iz Burž el Baražnija »predsednikom in voditeljem, ki skušajo prisiliti šiitski Amal k prekinitvi ognja in obleganja«. Brzojavko je posredovalo zahodnim tiskovnim agencijam rimsko predstavništvo Arafatove PLO. Gre za nazoren dokaz o nečloveških razmerah v »lagerju«, kjer je 35.000 palestinskih beguncev podvrženih sovražnemu ognju, lakoti in kužnim boleznim: ko so se nahranili s psi in mačkami, so se lotili podgan.
Grenka zahvala mednarodni skupnosti je izzvenela v obsodbo posredno in neposredno zainteresiranih držav ter naddržavnih organizmov, ki niso mimo izrazov solidarnosti in gmotne pomoči sposobni česa bolj konkretnega: na primer tvornega mednarodnega posveta ob udeležbi vseh prizadetih strani, ki lahko potrdi, da bo vztrajanje pri zasledovanju enostranskih ciljev te cilje samo še oddaljilo in prispevalo h globalizaciji bližnjevzhod-nega konflikta.
To velja kljub včerajšnji »razjasnitvi«: šiiti Amala, ki ga vodi libanonski pravosodni minister Beri, so naposled dovolili dohod v Burž el Baražni šti-
rim kamionom z 20 tonami moke, riža, kvasa, mleka v prahu, svežega sadja in zelenjave ter zdravil in najavili izselitev 18.000 beguncev. Ne samo: tovornjaki, ki so pripeljali v taborišče blago, so nazaj grede peljali na zdravljenje 30 najhuje ranjenih in obolelih pod nadzorstvom Amala in sirskih ter iranskih vladnih funkcionarjev. In še: šiiti v Tiru so odprli vrata palestinskega taborišča Rahidže (17.000 ljudi). Toda do vsega tega je prišlo šele potem ko je bilo kljub oklicu začasnega premirja ubitih najmanj 7 in ranjenih 20 oseb, in zato, ker so Palestinci klonili ultimatu, da bo Amal nehal z ob-lego, ko se bodo vsi borci brez domovine umaknili s strateških položajev pri Sajdi: to so v resnici storili in njihove postojanke so zavzeli šiiti. V »taboriščnih bitkah« je bilo ubitih doslej vsaj 1.000, ranjenih pa okrog 3.000 Libanoncev in Palestincev.
Če gre slednjim na bolje, pa to ne velja za štiri ameriške talce, ki so v rokah Svete'vojne za osvoboditev Palestine: ta versko-teroristična organizacija se je umaknila s pogajanj, ki predvidevajo izpustitev četverice in izraelskega pilota v zameno za 400 libanonskih in palestinskih jetnikov iz telavivskih zaporov. Temu naj bi botrovala trma ZDA in Izraela, ki da nočejo kloniti izsiljevanju. Razširila pa se je vest, da je Washington ponudil za talce 20 milijonov dolarjev in da ugrabitelji ponudbe niso sprejeli. Ameriške vojne ladje so seveda še zmerom pred Libanonom, (dg)
UMI naj bi namreč, po mnenju užaljenega Viktorja, zakrivila pravcato »oslarijo« in »bedarijo«, ko je za prestolonaslednika izbrala bratranca Amedea d'Aosta. To je bilo predsedniku UMI Marinu Bonu Valvassinu vse preveč in je nepridipravega princa prijavil.
Prav malo kraljevsko prerekanje med princem, ki ni princ, izbranim prestolonaslednikom, ki nima prestola in monarhično zvezo, ki si nadeja, da je Italija pod povrhnjico še vedno zvesta Savojcem, je res vredno le nasmeha.
Priznati pa moramo, da spominjajo savojski družinski prepiri na najpris-tnejše basni in imajo tudi svojo globoko moralo. Monarhisti naj se zato pazijo, da se jim ne bo zgodilo kot tistim žabam, ki so si za kralja izbrale čapljo, ta pa jih je s slastjo pohrustala.
V trčenju štirje mrtvi
NEAPELJ — Včeraj zjutraj so v trčenju osebnega avtomobila znamke BMW in tovornjaka v kraju Casalnuo-vo v bližini Neaplja izgubile življenje štiri osebe od petih, kolikor se jih je peljalo s tem avtom, od teh dva brata, ena pa je hudo ranjena. Ranjen je tudi šofer tovornjaka, 23-letni Gennaro Riaccardo.
Žrtve so sami mladi ljudje, 23-letni Gavino Napolita-no, 22-letni Francesco Napolitano (ta dva nista brata), 17-letni Giuseppe Trinchese in njegov brat 23-letni Sal-vatore. Zdravstveno stanje 22-letnega Feiiceja Pelusa je zelo slabo. Prometna policija raziskuje vzroke nesreče. Med obema voziloma je prišlo do čelnega trčenja.
Avtomobilska nesreča: 5 mrtvih
SLAVONSKI BROD — V prometni nesreči, ki se je včeraj zjutraj ob 8. uri pripetila v bližini kraja Mala Kopaonica, na cesti Zagreb-Beograd, je pet mladih oseb izgubilo življenje. Trčila sta osebni avtomobil in tovornjak, ki ga je vozil grški državljan Hristos Kiriakopolus. Vse žrtve so bile v osebnem avtomobilu mariborske registracije.
Nesreča je nastala takrat, ko je zastava 101 iz Maribora, ki je prihajala iz beograjske strani, iz doslej nepojasnjenih vzrokov zapeljala na levo stran in direktno trčila v grški tovornjak.
Obe vozili sta po trčenju zapeljali s ceste, osebni avtomobil pa je povsem uničen.
Donat Cattin ironičen in polemičen
RIM — Izzivalno in ironično je minister za zdravstvo Donat Cattin včeraj govoril na posvetu zdravstvenih delavcev, ki ga je Krščanska demokracija priredila v veliki dvorani bolnišnice v Bologni.
»Govorim sede, ker so mi tako svetovali zdravniki: rad se ravnam po njihovih nasvetih. Rad pritegnem tudi njihovi zahtevi po zasebni pogodbi, ki bi odpravila teorijo, da mora javno zdravstvo zagotoviti polno zaposlenost. Zavračam pa zamisel, da bi ob polni zaposlitvi imeli še možnost opravljanja zdravniškega poklica izven bolnišnice.«
Ker so ga izzivali politiki, upravitelji, zdravniki in zdravstveni delavci, je Donat Cattin odgovarjal vsem in govoril o vsem. Glede zdravstvene reforme je rekel, da nima ne repa ne glave, o aidsu pa, da je nevaren, vendar z njim ne bi smeli pretiravati. V Italiji je 600 okuženih z aidsom in 250.000 oseb z bolnim srcem in ožiljem. »Okoli aidsa je vse preveč folklore,« je izjavil.
Skupini, ki je razvila transparent z geslom »Takoj hočemo delovno pogodbo«, je minister, ne da bi bil polemičen s svojimi kolegi, rekel, da »bi bila pogodba že zdavnaj podpisana, če bi bilo odvisno samo od njega.«
Ponovno in z ironičnim nasmehom se je lotil aidsa, ko je komentiral pripadnike ARCI GAY, ki so na glavnem trgu v Bologni razdeljevali kondome. »Pust je, in je prav, da se ljudje zabavajo. Toda v mojih časih sem damam raje poslal rože.«
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000 - din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZJUTRAJ ČAS TEČE HITREJE
VENDAR PA SE DA TUDI USTAVITI
Spoznanje, kako ura zjutraj hiti, je pravzaprav eden številnih dokazov, da je vse relativno. Še posebej je to jasno slehernemu moškemu, ki se zjutraj pogleda v ogledalo in ugotovi, da je njegova zunanjost potrebna nege. Za trenutek pa je vendarle mogoče pozabiti na čas — to je seveda trenutek osvežitve z Ronhill moško kozmetiko. Nemalokrat se izkaže, da ta trenutek lahko traja ves dan, ob delu in prostem času. In za to vendar gre: podaljšati
trenutek ugodja, kolikor je le mogoče.
^ronhiir
PODALJŠAJTE TRENUTEK UGODJA
Pokrovitelj YU SKI POOL-a NORDIC
Kozmetika
KRKA
PUST ODPIRA USTA
Pust je sledil postu. Že ti dve besedi nam zelo nazorno povedo s čim so se ljudje nekoč ukvarjali. Trdo~ so delali. Revščine je bilo na pretek. Še zlasti jo je bilo občutiti v zimskih časih, ko so se v svojih hišah ljudje stiskali okrog edine zakurjene peči, ki je istočasno služila tudi za potrebe kuhanja. Zaradi tega je bilo čisto razumljivo, da so se tam proti koncu zime otresli vseh tegob in se pošteno pozabavali. Istočasno so se tudi pošteno najedli. Zaradi tega pustni krofi in druge sladkarije, ki kažejo, ker gre za močnate in tudi precej mastne jedi, da gre za zimske jedi. Pust pa je bil tudi nekaka sprostitev v verskem oziru, saj so, takrat zelo verni ljudje, oziroma, točneje povedano, zelo podvrženi vplivu duhovnov raznih veroizpovedi, v predpustnih dneh sproščeno pozabili tudi na verska načela. Prav tako so se ljudje lahko svobodno, vsaj v nekaterih krajih, na ta ljudski praznik znesli nad vladarji. A ne v vseh krajih. Diktatorjem pust ni ugajal in najbrž še danes ne ugaja. Pri nas, v času fašizma, pustnih prireditev skoro ni bilo. Fašizem je uvajal nekak pretirani moralizem. Ne bi mogli si namreč predstavljati pustnega sprevoda v Viareg-giu ali v Miljah, kjer bi na razne načine zabavljali nad takratne hierarhe, kot se dandanes dogaja z vsakim političnim veljakom.
Kdaj so ljudje pričeli s pustnimi običaji je pravzaprav doslej, in najbrž za vedno, nerazrešena tajna. Pustno dogajanje je bilo lastno ljudem v starih, predkrščanskih časih. Te navade so se marsikje ohranile in seveda pridobivale novo obliko. Dandanes je tega pristnega, ljudskega, vedno manj. Ohranja se ponekod v najbolj odročnih krajih. To velja seveda za Evropo, kajti v drugih deželah sveta, kjer imajo podobne običaje, pa čeprav izvirajoče iz najbrž drugačnih razlogov, kamor ni še prodrla sodobna teh-
nološka civilizacija, so te navade ukoreninjene v širokih plasteh prebivalstva.
V marsikaterem kraju v zadnjem času domačini obnavljajo stare običaje. Ponekod to uspe, drugje pa to so in ostanejo le poskusi. Prevladuje tudi v tem folklora. Skuša se obnoviti stari običaj. Zanj se ne ogrevajo le domačini, marveč tudi ljudje iz drugih krajev, običajno iz tistih, kjer takih običajev ni več. Pa smo že pri turizmu.
V nekaterih primerih so to velike turistične prireditve, ki so prerasle ne le ozko krajevni, marveč celo deželni ali celo državni okvir. Dovolj je, da pomislimo na pustne prireditve v Via-reggiu, v Benetkah, v Nici, v Riu de Janeiru, v Baslu, v Kolnu, pa ugotovimo, da gre za velike turistične manifestacije, da gre za prireditve z velikimi gospodarskimi, milijardnimi interesi.
Hoteli v Riu de Janeiru so že mesece prej razprodani. Iz Severne Ameri-
ke, Evrope, ter še od marsikje, se tja za to priložnost zgrnejo tisoči turistov. Prav tako je v Viareggiu. Če nismo še nikdar bili tam smo pa gotovo na televizijskem ekranu gledali neposredni televizijski prenos. Kar štirikrat v predpustu je tam na sporedu pustni sprevod. Vse to pa privabi stotisoče ljudi. Tamkajšnji gostinci si seveda manejo roke. Pa še loterija z več milijardami dobitkov je poleg, da je tako na stvari zainteresirana vsa Italija.
Benetke v tem niso izjema. Pred nekaj leti oživljena velika pustna manifestacija je kar hitro prerasla ozke meje domačega zanimanja. V Benetke ne velja iti le zato, da bomo na Markovem trgu videli v maske oblečene ljudi ali skupine, marveč zato ker imajo v tem času programsko zaokrožene kulturne prireditve z nastopom svetovno znanih umetnikov. Seveda so hoteli ter gostilne v teh dneh polni ljudi.
Enako je v Nici/ v Švici, v nemških deželah, kjer so pustne prireditve nekaj občutenega in velikega, pa čeprav Mediteranci zanje ne kažemo velikega zanimanja. Bolj nas zanima mun-chenski Oktoberfest, pa čeprav so pustni prazniki v Nemčiji veliko zanimivejši in veselejši od pivske manifestacije v glavnem mestu Bavarske.
Skratka, vse to je turizem. Ker imajo ljudje na razpolago vedno več denarja, vedno več razpoložljivega časa, ker je z letali moč priti z enega konca sveta na drugega v nekaj urah, turiste zanimajo tudi pustne prireditve. To so lepo dopolnilo poletnih počitnic na plaži ali zimskih na smučiščih.
V malem je tako tudi v naših krajih. Dovolj je, da pomislimo na Miljski pust. Koliko ta dan zaslužijo miljski gostinci? Pa na Kraški pust na Opčinah. Pa na kantado in pustni sprevod v Tržiču. Pa na pogreb Strica Lovreta v Doberdobu. Seveda bi lahko še naštevali. V vseh imenovanih in drugih primerih prihaja v kraje, kjer so prireditve, veliko radovednih in veselih ljudi. Skoro ga ni gosta, ki ne bi zašel v vaško gostilno, kaj popil in tudi kaj dal pod zob. Vse to pa sodi že v turistično dejavnost.
Najbolj prizadetim, to je gostinskim delavcem, pa je najbrž žal, da so te prireditve istočasne, da ne pride v njihov lokal še več ljudi.
Marko Waltritsch
Kam, nekoliko drugače, v pustnih dneh? V Benetke, Viareggio, Oristano
Pustna razposajenost pri Nemcih in Švicarjih
Na severu iz vsakdanje sivine
Hudiči na Fasnachtu v Baslu
Kam za pust? Kdor se noče zadovoljiti z gledanjem pustnih sprevodov v domačih krajih, se je najbrž že odločil, kam potovati, da si bo ogledal kaj drugačnega, pa čeprav enako veselega. Marsikdo ima že v žepu letalsko vozovnico za kako prekomorsko deželo ali rezerviran hotel v kakem evropskem mestu, kjer imajo velike pustne prireditve. Brez dvoma pa je še vedno moč dobiti kako prosto mesto v letalu, kako prosto mesto v hotelu, kako prosto mesto v organiziranem izletu te ali druge turistične agencije, ki ti bo seveda rada šla na roko.
Če pustimo ob strani pustne prireditve v naši deželi, so Benetke najbližji in zaradi tega tudi najlaže dosegljivi »pustni kraj«. Pust imajo Benečani v krvi. Dovolj je, da pogledamo, kolikšen pomen so dajali nekdanji ilustratorji tega mesta pustnim maskam, pa
bomo ugotovili, da je bil pust v tem mestu prava institucija.
V začetku osemdesetih let, torej pred kratkim, se je skupina prizadevnih in podjetnih domačinov odločila obnoviti pustne navade kar na veliko. Temu je botrovala želja popestriti turistično ponudbo v zimskem času, ko v Benetke prihaja bolj malo turistov. Od začetka pomladi pa do pozne jeseni s tem nimajo problemov. Reke turistov se valijo v Benetke. Pozimi pa je tu lepa tišina, veliko hotelov sameva. Kongresni turizem ne zadostuje. Zaradi tega pobuda za veliko pustno manifestacijo, ki bi v mesto sredi lagune privabila par tisoč petičnih gostov, ki bi tu ostali tudi kak dan več, in seveda desettisoče turistov s Terrafer-me.
Spretno izpeljana pobuda, pri kateri je sodelavalo vse mesto z nalašč ustanovljenimi skupinami, z bogatim fi-
nančnim prispevkom občinske uprave in turistične ustanove, je presegla vsa pričakovanja. Res je bilo in še je veliko kritik. A to je čisto razumljivo. Pred dvema letoma smo imeli niz prireditev iz francoskega sveta. Lani velik poudarek deželam Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda. Letos so na vrsti dežele, s katerimi je Serenissima imela diplomatske stike. Teh pa je bilo kar veliko.
Ne gre le za ljudske manifestacije na uličicah in trgih, na callih in cam-piellih. V tem času prirejajo v beneških muzejih priložnostne razstave, v gledališčih pa vrhunske kulturne prireditve. Poudarek teh je letos na ciklusu z naslovom NEW YORK V ITALIJI. Nastopi znanih ameriških umetnikov bodo v tem času ne le v Benetkah, marveč tudi v Palermu. Za program je poskrbel znani kolumbijski dirigent in muzikolog Italo Gomez,
umetniški direktor beneškega gledališča La Penice. Koncerti, baletni nastopi in podobno bodo v več dvoranah: v gledališču La Penice, v gledališču Goldoni, v cerkvi San Stae, v gledališču Toniolo v Mestrah. Pričetek je 25. februarja v gledališču La Penice z gala nastopom New York City Balleta, ki bo prikazal Fancy Free, musical iz leta 1944, ki je bil nekak uvod v kasnejši West Side Story, ki je nekaka himna New Yorku. V Benetke pride za to priložnost Leonard Bernstein. Dva dni kasneje bo nastopil legendarni saksofonist Gerry Mulligan.
V	teh dneh bo pela tudi znana ameriška pevka musicalov Martina Arroyo.
V	Benetke prideta Virgil Thomson in Bernardette Peter. Vsem, ki jim je všeč sodobna ameriška lahka glasba, ti dve imeni veliko pomenita. V tem bogatem programu ne bo manjkal veliki finale. 3. marca, pustni torek: na-
stopili bodo Liza Minelli, Alfrede Kra-us, Luciana Savignano, Ballet Espanol, Lola Greco. Morda pride tudi Woody Allen. Na srečo bo ta koncert neposredno prenašala tretja mreža RAL
Kdor bo v pustnih dneh v Benetkah, pa bo najbrž našel tudi čas, da si ogleda kakšno razstavo. Ogleda bo brez dvoma vredna razstava Arcimboldo v Palači Grassi. Gre za- komaj odprto razstavo italijanskega slikarja Umber-ta Arcimbolda, iz šestnajstega stoletja, ki mu je ugajalo slikati sadje in zelenjavo v vseh mogočih oblikah. Pobudniki razstave menijo, da bodo z njo ponovili uspeh lanske razstave o futurizmu, prve v prenovljeni Palači Grassi, ki je pritegnila pozornost več kot 300.000 obiskovalcev.
Kdor si želi kam drugam v Italijo, ima lahko izbiro. Najbolj znana in najbolj množična prireditev je v Viareggiu. Na velikih vozovih, ki se počasi premikajo po široki aleji ob morju v tem letoviškem kraju na tirenski obali, pridejo do izraza italijanske in svetovne homatije zadnjega leta. Stotisoči ljudi pridejo v pustnih dneh v Viareggio. Vendar pa se moraš precej porivati, da dobiš lep in razgleden prostor. Izlet v Viareggio se izplača, da lahko tam preživiš kak počitniški dan. Lažje pa je videti ta karneval na televizijskem ekranu kar v domačem naslanjaču.
Brez dvoma velja omeniti še kako pustno posebnost, ki pa bo zanimiva predvsem za ljubitelje folklore. Na Sardiniji, kjer so ljudski običaji še vedno zelo živi, se v pustnih dneh po vaseh klatijo »mamutones«. Videli smo jih tudi na nastopih sardinskih skupin na folklornih festivalih v naših krajih. Na hrbtu nosijo maskirani ljudje verige in cel kup kravjih oziroma ovčjih zvoncev. S temi zvonci delajo tak ropot, da se zdi, da gre po cesti kaka tankovska edinica.
Zadnjo predpustno nedeljo in na sam dan pusta imajo na sporedu v Oristanu prireditev, ki ji pravijo Sar-tiglia. Gre za več sto let staro tradicijo, ki ji botrujeta bratovščini kmetov in mizarjev, katerih zastopnika se bosta borila za nagrado. Tekmovalca, njun naslov je »su componidori«, bosta tekmovala v konjski dirki. S sabljo bosta morala zadeti visečo lesketajočo se papirnato zvezdo. Gre za nekaj podobnega ziljskemu štehvanju in dalmatinski sinjski alki. Izvor je treba brez dvoma iskati v starih viteških tekmah. Seveda je v Oristanu ves dan posvečen pripravam za ta popoldanski nastop.
Kdor želi v toplejši kraj Italije, bo odpotoval na Sicilijo, kjer bo v Acire-alu, na vzhodni obali, lahko prisostvoval mimohodu dolge vrste karakterističnih okinčanih sicilskih voz.
Največ starih pustnih običajev pa prirejajo v vsem alpskem loku, v goratih krajih. Blizu nas je pustni sprevod v Sappadni—Pladnu, turističnem kraju, kjer stari prebivalci govore srednjeveški bavarski jezik.
Evropska mesta so dandanes hitro dosegljiva s številnimi vsakodnevnimi zračnimi progami in tudi s hitrimi vlaki. Z avtom najbrž ni najbolje iti na dolgo pot, kajti megla bo ovirala promet, tu pa tam bodo najbrž ceste ledene, torej nevarne. V komaj nekaj urah si lahko z vlakom na Dunaju. To velja seveda za tiste, ki nameravajo na enega številnih predpustnih plesov v avstrijski prestolnici. Ti so zares vrhunec dunajskega predpusta. Straussovi valčki še vedno vlečejo.
Blizu je tudi Nica. Ne le v tem kraju, marveč v vseh mestih Ažurne obale, kjer so se udomačili številni ljudje iz mrzlejših severnoevropskih dežel, prirejajo veliko pustnih prireditev. Te so seveda prilagojene potrebam priseljenih prebivalcev in turistov. Zaradi tega prirejajo karnevalske sprevode. Karakteristika teh so vozovi okinčani. z veliko cvetja. Taki sprevodi pa se ne zaključijo na pustni torek. Na čast in v zabavo turistom jih v Nici prirejajo tudi na pomlad in poleti. Turisti se pač morajo pošteno pozabavati, da bodo zadovoljni in da se bodo tja vrnili.
V vsa nemška mesta z lahkoto pridemo z letalom ali vlakom. Nemški karneval je zares nekaj edinstvenega, kot da bi tudi sodobni Nemci hoteli ta dan rešiti se vseh tegob. Ker nimajo gospodarskih težav, današnji Nemci v pustnem času pozabijo na njihovo mentalno uniformiranost in na strogo samodisciplino. Pustne maske, pivo, plesi, glasba, točne in toge Nemce za kak dan spremenijo v razposajene Mediterance.
Središče Miinchna za več dni spremeni običajno podobo. Na vseh trgih in ulicah pustne šeme, plesi, škeči. V pivnicah razposajeni gostje popijejo več piva kot za Oktoberfest. Kjerkoli se le da, ljudje plešejo.
V Kolnu je vzdušje prav tako razposajeno. Še bolj kot v prestolnici Bavarske. Prav tako se zabavjo v jugozahodnih krajih, v Črnem lesu, v Schwar-zwaldu, kjer imajo veliko opravka s srednjeveškimi ali še starejšimi običa-
ji-
Pa smo že v Švici. Tudi tradicionalno mirni, resni, točni in togi Švicarji najdejo v predpustu čas, da pokažejo svojo razposajenost. To velja še zlasti v krajih, kjer bivajo nemško govoreči Švicarji, a tudi v drugih krajih konfederacije ni nič drugače. Strokovnjaki pravijo, da je karneval v Baslu najlepši, najbolj razposajen, najdivji v vsej Evropi. To pa najbrž zaradi nekega pomembnega, tudi časovnega razloga. Na sporedu je teden dni potem, ko so pusti v vsej Evropi že nehali razgrajati. Naslov mu je Fasnacht. Prične se v nedeljo po pepelnični noči, že v večernih urah, traja vso noč in ves naslednji dan. Na tem prazniku sodeluje vse mesto, ki se na Fasnacht v raznih skupinah pripravlja vse leto.
Še marsikje drugje imajo pustno prireditev po torkovem pustu. Tudi v naših krajih, v Doberdobu, kjer Stric Lovre pokopa pusta na pepelnično sredo. In tudi v velikem Milanu, kjer se karnevalsko zabavajo prvo soboto po našem pustu. Zabave željni ljudje so si pač podaljšali zabavo.
V teku priprave na »Primorsko poje«
Tudi letos so že stekle priprave na veliko pevsko prireditev PRIMORSKA POJE, ki jo že tradicionalno prirejata ZSKD in ZPZP. Na letošnji reviji, ki bo obsegala 22 koncertnih večerov, bo sodelovalo skupno 131 zborov z obeh strani meje.
Letošnja PRIMORSKA POJE se bo v celoti odvijala od 20. marca do vključno 24. aprila 1987.
Prva revija bo v Ilirski Bistrici (20. marca); nato se bo nadaljevala v Gorici - v Kulturnem domu - in na Ško-iijah (21. marca); na Prestranku in na Humu (22. marca); v Izoli (27. marca); v Trstu - na Pomorski postaji - in v Šempasu (28. marca); v Dolenji Trebuši in v Dekanih (29. marca); v Ajdovščini in v Sežani (3. aprila); v Braniku in v Tržiču (4. aprila); pri Korošcih (Milje) - v Cerknem in v Podragi (5. aprila); v Portorožu (10. aprila); v Špetru in v Šmarjah pri Kopru (11. aprila); na Selu in v Podbrdu (12. aprila). 24. aprila bo pa na vrsti še zadnja revija, ki bo v Postojni in bo posvečena prazniku OF oz. prazniku osvoboditve Italije.
Izjava predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov
Slovenski odborniki enotno za skupno dvojezično šolo na Koroškem
CELOVEC — »Slovenski občinski odborniki odločno zavračamo trditev predsednikov koroških strank, da Slovenci podpirajo model koroške pedagoške komisije. Da v tej zadevi stojimo — skupno z ZSO, NSKS in s Komitejem za obrambo dvojezične šole — na istem stališču kot prizadeti južnokoroški občani, to ne nazadnje dokazuje tudi porazni referendum Hei-matdiensta leta 1985.«
Tako je na neresnične trditve poglavarjev koroških strank na njihovi neslavni dunajski tiskovni konferenci v posebni izjavi odgovoril predsednik Kluba sloven-
skih občinskih odbornikov FRIC KUMER. Dodal je:
»V južnokoroških občinah imamo toliko gospodarskih, socialnih in ekoloških problemov, da si v nobenem oziru ne moremo privoščiti narodnostnih sporov. Očitno pa večinske stranke teh velikih problemov južne Koroške nočejo videti. Kaj tudi SPO, OVP vidita, so nemškona-cionalni glasovi, ki pa jih pobere le Haider. Po zadnji tiskovni konferenci sem toliko bolj prepričan, da bosta obe veliki stranki tudi v bodoče zgubili pri glasovih, še bolj pa na ugledu.«
Po »Slovenskem vestniku«
40 let Radia Ajdovščina
Sežanski ustvarjalci so se predstavili
SEŽANA — Slovenski kulturni praznik so v Hrpeljah in Sežani počastili z literarnim večerom, na katerem so se predstavili člani literarnega kluba iz Sežane. Obiskovalci so si v zadružnem domu v Hrpeljah ogledali lahko še razstavo grafik Stojana Zafreda iz Divače in prisluhnili kitaristu Igorju Starcu s Proseka, ki se je predstavil z izborom skladb znanih skladateljev (Brouwer: 10 studios, A. Srebotnjak: Due movimenti in Villa-Lobus: Preludij št. 1 in Preludij št. 2).
Prav tako so lahko prijatelji lepe slovenske besede občutili in občudovali pristnost domače besede v Kosovelovi sobi v Sežani. Tu so poleg Maje Razboršek, Magde Svetine, Alda Žerjala in Davida Terčona, ki so se predstavili hrpeljski publiki, brali svojo literaturo tudi Darko Komac, Miran Kovačič in Aleksander Peršolja.
V uvodni besedi je Pavel Škrinjar med drugim dejal: »Ob tem našem prazniku kulture nam marsikdo zavida in nam mogoče poreče, da smo tako silno majhni, da nam pač ni potrebno, da se kitimo z ustarjalno močjo, saj je tako malo prodorna v svetu. Vendar ni tako. Že na enem samem majhnem, drobnem delčku naše zemlje, ki mu pravimo Kras, je zrasel mogočen spomenik nekemu narodu, ki je sicer majhen, zato pa neverjetno zdrav in raz-mišljujoč. Čeprav zvenijo njegove misli temačno, saj skoraj vsak slovensko govoreči poet govori o smrti kot o večeru, ki sicer pride - bodisi temačen in mrk ali pa svetal in lep - vendar za njim pride dan, nov dan in vsak je bolj bogat in plodnejši. Tako se znova in znova zavedamo svoje majhnosti in v tej majhnosti želimo prispevati vsak svoj košček, vsak svoj delček, da zgradimo veliko stavbo, v kateri bo kraljevala naša skupna misel in bogatila slovenski in človeški rod.«
In nedvomno ustvarjanje kraških pesnikov in pisateljev bogati slovensko literaturo.
Darko Komac, rojen 1948. leta v Bavščici pri Bovcu, je diplomiral iz slovenščine in srbohrvaščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani, sedaj pa je zaposlen v Goriški knjižnici. Objavlja v različnih revijah, izdal pa je pesniško zbirko »Vozlišča« (1973), pesniški list »30. leta« (1976) in pripoved »Mel« (1978).
Miran Kovačič, rojen 1961, doma iz Komna, zaposlen pri Feršpedu v Sežani se je predstavil s proznim delom. Svoja dela objavlja v Mladini, Mentorju, Problemih, lani pa je bil izbran za zaključno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Ljubljani. Sode-
loval je v zborniku avtorjev zaključnega srečanja pesnikov in pisateljev, v prostem času pa sodeluje pri Radiu Opčine.
Aleksander Peršolja, rojen 1944 v Neblu v Goriških brdih, je že več let tajnik Zveze kulturnih organizacij v Sežani, ki si prizadeva razširiti amatersko kulturo v sežanski občini. Poznamo ga tudi kot pesnika, ki veliko objavlja v različnih revijah, sodeluje na literarnih večerih in drugih pesniških srečanjih, do sedaj pa je sodeloval v zborniku »14« (1967), izdal pesniško zbirko »Čez noč« (1971) in »Nad poljem je mrak« (1974) ter pesniški list »35 leta« (1978).
Maja Razboršek, rojena 1959 v Ljubljani, je zaposlena v »Sežani« - tovarni pletenin in konfekcije v Sežani. Svoje pesmi, ki jih v knjižni obliki še ni izdala, objavlja v Sodobnosti, Mladini, Mentorju, Primorskem dnevniku in beograjski Književni reči. Dvakrat je bila izbrana med finaliste »Jugoslovanskega festivala poezije mladih« v Titovem Vrbasu, kjer je leta 1984 dobila tretjo nagrado. Dvakrat se je predstavila s samostojno oddajo v »Literarnem nokturnu« radia Ljubljane.
Magda Svetina, rojena 1968 v Postojni, je dijakinja Srednje družboslovne in ekonomske šole v Sežani, doma iz Štorij. Do sedaj je objavljala v šolskih glasilih. Ker je šele na začetku ustvarjalne poti, si od nje še veliko obetamo.
David Terčon, rojen 1960, je zaposlen pri Iritertransu v Sežani. Pesmi, črtice in aforizme je objavljal v raznih revijah in časopisih, leta 1979 je dobil prvo nagrado na literarnem natečaju 7. DOSP v Idriji, naslednje leto pa je bil izbran na zaključno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih Goricah. S svojo poezijo je sodeloval v »Pokušini« - zborniku slovenske srednješolske lirike (1978), v okviru »Pokušine« izdal pesniško zbirko »Ptica« (1979) in v samozaložbi pesniško zbirko »Na zdrizastem robujeklene noči« (1986).
Aldo Žerjal, rojen 1957, doma iz Pliskovice, delavec Krasopreme Dutovlje, objavlja pesmi v slovenskem tisku in sodeluje na mnogih literarnih večerih. Slovenski javnosti se je predstavil v »Pesniškem almanahu mladih« leta 1982, 1985 pa je izšla njegova zbirka »Obrobljena noč«.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Danes objavljamo drugi del govora, ki ga je imel Miro Kocjan konec minulega meseca ob 40-letnici začetka delovanja »Radia Slovensko Primorje« v Ajdovščini.
II.
To so seveda samo drobci, nekateri sicer z markantno zgodovinsko težo. Postaja jih je ne le spremljala, pač pa doživljala z vso globino primorske duše, z vso doslednostjo primorskega človeka, ki si je po 25 letih okupacije, s pomočjo nove Jugoslavije odprl vrata v novo narodno in socialno življenje ter je bil prepričan v njegove stvaritve. Postaja je v prvem letu in pol življenje posredovala nad 1500 domačih poročil, več kot 110 komentarjev in ocen tako o notranjih, kot o zunanjih dogodkih, oddala pa je prav tako nad 40 mičnih reportaž. Te številke so zgovorna potrditev in nazorno priznanje njenega napora, njene zagnanosti, ki je tedaj kajpak veljala za vse Primorce.
Pa ni ostalo pri tem. V njenih prostorih smo imeli tudi takorekoč skupinske kulturno-umetniške nastope. Prvi se je, v drugi polovici decembra 1946 predstavil ženski pevski zbor iz Sovodenj pri Gorici, pri naslednjih pa velja spomniti, da kako je uspešno nastopil, z dvojezičnim programom, pevski zbor iz Gradišča ob Soči.
Razmere pa so bile naravnost pionirske. Magnetofonov tedaj še ni bilo, »websterji« na žico so se pojavili šele pozneje; zveze so bile zgolj telefonske. Pionirske razmere pa so imele svoj poseben čar, ki je nenehoma navdajal in spodbujal. Na dlani je, da gledano z današnjimi merili, delo ni bilo visoko kakovostno, priznati pa moramo, da je takratni amaterizem mestoma vseboval izjemne prvine, ki so mnogokrat prekašale rutinsko poklicnost. Šlo je potemtakem za spontano, sočno in srčno kvaliteto.
To je bil čas, ko je bilo področje Julijske krajine deljeno na coni A in B, kar je trajalo do Mirovne pogodbe, s katero je nastalo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, ki so ga spet razdelili seveda na manjši coni A in B. Postaja je bila v tej naši gostoljubni Ajdovščini, kjer so prve dni maja 1945 ustanovili prvo slovensko narodno vlado.
Življenje pa se je v tej naši coni B, katere Ajdovščina je bila središče za slovenski del, roko na srce, odvijalo dokaj črno-belo. Družbeni sistem, ki je vljal, je bil še zmeraj sovjetski, pogosto s togimi in grobimi stalinskimi oblikami in odsevi, kar pa ni omajalo naših prebivalcev in njihove življen-ske izbire. Primorci smo čvrsto verjeli v neobhodnost boljšega dne. Pri številnih tedanjih javnih dejavnikih pa je bilo kar prozorno hotenje, da bi morala naša specifika, primorska, slovenska in jugoslovanska, do bolj pristnega, plastičnega, resnično naprednega izraza v bolj sodobni in bolj humani socialistični družbeni ureditvi.
Danes temu pravimo samoupravljanje, čeprav smo v praksi še daleč od njegove izvirne in stvarne uveljavitve. Postaja se je pristno bojevala za Avnojska načela. Tudi pestrost in iskrenost nekaterih oddaj »Radia Slovensko Primorje« sta odsevali to politično življensko širino.
Ne bi bilo pretirano trditi, da so bili mestoma kar zaznavni tudi simptomi pluralistične misli, kot si jo predstavljamo danes. Postaja je sicer dialektično delovala v »tistih« razmerah in pogojih, pretiravanja žal niso izostajala. Poudariti pa velja tudi, da smo od prvega trenutka menili, da mora biti, skupaj z nami, v oddajah enakopravno prisotno tudi italijansko prebivalstvo, zato, ker je skupaj z nami v velikem številu sodelovalo v osvobodilnem boju in zato, ker e zgodovinsko in geografsko dano, da bomo neprestano sosedje. Že tedanje predustavne in sploh zakonske listine so podčrtovale enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Bile so s tega stališča prenešene navzven, anticipacija tudi današnjih temeljnih značilnosti naše zunanje politike, izraženih skozi neuvrščenost. Med sosedi je politika dobrih odnosov glavni vzgib. V oddajah smo kajpak neusmiljeno grajali fašizem in fašiste, hkrati pa naglašali dobrososedstvo, temelječo na stikih z naprednimi in miroljubnimi silami. Do Osima je tedaj bilo še 30 let, do njega je bila še dolga, vijugasta in zgrbančena, včasih kar resnično težavna pot. No, v delu te postaje je le bilo nekaj te njegove em-brionske podobe.
Povezave in sklepanja niso vselej preprosta, posebno če gre za desetletne razdalje, vendar lahko rečemo, da je pionirsko delo ajdovske postaje vsebovalo določene segmente dragocene kontinuitete, ki je pripeljala do zdajšnje stvarnosti. Njihov prvi odraz je bila med drugim ustanovitev koprske radijske postaje maja 1949. leta. Seveda smo do takrat že zaorali mnogo novih brazd, tako v notranji kot v zunanji politiki, pojavil pa se je ko-minform, s katerim se je morala koprska postaja spopadati neposredno. Toda to je že drugo poglavje; v vsakem primeru pa lahko trdimo, da so nekateri tovariši iz ajdovske radijske postaje zasadili prve lopate tudi pri koprskem radiu in da so določene izkušnje tega miniaturnega sredstva obveščanja navsezadnje morale ponavljati tudi pri postaji v Kopru.
Seveda vse to miselno in smiselno lahko utemeljeno raztegnemo tudi na današnje odnose ob meji, ki so zasnovani na prijateljstvu in sodelovanju v duhu podobnih odnosov med dvema državama. Napredne in konstruktivne prvine teh naših nekdanjih sredstev obveščanja naj bodo danes in v bodoče gojišče novih in vse sodobnejših motivov za nadaljnjo krepitev sodelovanja v skupno korist enih in drugih.
MIRO KOCJAN
TRIESTE AUTOMOBILI

nova podružnica
annn
v rojanu
w
k J&kp


liiliilF
UL FLAVIA 53 TRST
V Novinarskem krožku predstavili zbornik Slovensko šolstvo
»Spomenik delu, ki se je stkalo od enega spričevala do drugega«
Prof. Laura Abrami je uvedla včerajšnjo predstavitev zbornika Slovensko
šolstvo
Komemoracija v prazni dvorani
Občinski svet sprejel bilanco Acega Sklep o podrobnih načrtih preložili
»Knjiga o slovenskem šolstvu je pomemben dokument, je spomenik o velikem delu, ki se je stkalo od enega spričevala do drugega v teh zadnjih štiridesetih letih.« Tako je prof. Jože Pirjevec sklenil svojo oceno o zborniku Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945-85, ki ga je Odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji predstavil včeraj v Novinarskem krožku v Trstu. Izdaja publikacije je tretji in sklepni akt proslave te pomembne obletnice: pred njim sta se v jubilejnem šolskem letu zvrstila Dijaško obmejno srečanje Primorske z več kot 900 sodelujočimi (20. aprila 1985) in osrednja prireditev (31. maja 1985).
Zbornik Slovensko šolstvo je pripravil uredniški odbor, ki ga je vodil ravnatelj prof. Josip Pečenko. »Želja uredništva je, da bi bil zbornik veren prikaz poti, ki so jo prehodile naše šole in z njimi naša skupnost v zadnjih štiridesetih letih svojega življenja, in spodbuda vsem tistim, ki jim je naša šola pri srcu, da še naprej raziskujejo na področju šolske zgodovine,« je zapisano v uvodni besedi. »Delo je vredno vsega priznanja, je obračun vsega tistega, kar je naša šola dala v teh štirih desetletjih,« je ocenil prof. Pirjevec, ki je nato dokaj podrobno analiziral prispevke posameznih avtorjev.
Samo Pahor je prispeval pregled zgodovine slovenskega šolstva na današnjem ozemlju italijanske republike do leta 1945. V njem je podrobno zaobjeta zgodovina naše šole v 19. in v 20. stoletju. V sklepnem delu je obeleženo delovanje partizanskih šol, tega »edinstvenega pojava« (kot ga je imenoval Pirjevec), ki je odločilno pripomogel, da je slovensko šolstvo v naših krajih po koncu vojne zajadralo s polnimi jadri.
Pregled zgodovine obnovljenega in na novo ustanovljenega slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem od leta 1945 do 1985 je delo Maksa Šaha. Pirjevec je pohvalil dokumentiranost prispevka, zaustavil pa se je tudi ob nekaterih »delikatnih vprašanjih« (šolstvo leta 1945 in leta 1948), o katerih bi morali sedaj, po tolikih letih, spregovoriti strpno in konstruktivno.
Ocenjevalec je v kritični opombi omenil avtocenzuro, ki nekako veje iz prispevkov in ki je avtorjem narekovala dokajšnjo previdnost predvsem v odnosu do italijanskih oblasti. Slednje so mnogokrat krivično in mačehovsko ravnale s slovenskimi šolniki, kot to na primer izhaja iz drugega prispevka Maksa Šaha o pregledu natečajev za slovensko učno osebje.
V zborniku, ki šteje kar 380 strani, so zbrani še prispevek Dušana Jakomina o vlogi slovenskega duhovnika v šoli na Primorskem, Martin Jevnikar je pripravil prispevka o pisanju in tiskanju šolskih knjig in o dijaškem listu Literarne vaje, Robert Petaros je prispeval seznam učnih knjig za osnovne in srednje šole na Tržaškem in Goriškem (1946-85), abecedni seznam avtorjev, prevajalcev in urednikov, pregled razprav v Izvestju srednjih šol in prispevek o brošurah ob poimenovanju šol. Josip Pečenko je avtor prispevkov o šolskih zbornih organih in o delovanju Deželne šolske komisije za šole s slovenskim učnim jezikom, pripravil pa je tudi pregled zakonskih predpisov, ki posredno ali neposredno zadevajo obnovitev in ureditev slovenske-
ga šolstva v Italiji. Egidij Košuta je pisal o šolskem in poklicnem usmerjanju, Danilo Sedmak o slovenski socio-psiho-pedagoški in rehabilitacijski službi, Ivan Artač, Marija Peterlin-Sussi in Milko Rener o šolski mladini na odrskih deskah, Gojmir Demšar in Sveto Grgič pa sta prispevala zgodovino Glasbene matice.
V	knjigi je še zbrana kratka kronika slovenskih šol v Italiji, v uvodnem delu pa govori, nagovori in pozdravi na proslavah 40-letnice obnovitve šol v Gorici in v Trstu.
V	uvodnem posegu na včerajšnji predstavitvi se je predsednica pripravljalnega odbora prof. Laura Abrami zahvalila uredniškemu odboru, ki se je lotil nelahkega dela z vnemo in strokovno resnostjo, kot tudi šolskim oblastem, Deželi F-JK, vladnemu komisariatu in slovenskim denarnim zavodom na Tržaškem, ki so omogočili izdajo knjige. Predsednik uredniškega odbora prof. Pečenko je omenil, da je bila publikacija prvotno zamišljena kot dvojezična brošura. Zaradi obsežnega gradiva je odbor opustil to zamisel in se odločil za krajšo obnovo v italijanščini ob koncu prispevkov.
Med pomembnimi točkami upravnega dela petkove seje občinskega sveta je bila tudi odobritev protiugo-vorov o podrobnem regulacijskem načrtu za Prosek, Kontovel in Križ. Na zahtevo komunistov pa je odbornik Vattovani prenesel razpravo na prihodnjo sejo, kajti pristojni uradi niso vnesli nekaterih sprememb, za katere se je bila domenila urbanistična komisija. Svetovalec KPI De Rosa je pri tem opozoril, da prebivalstvo iz teh vasi čaka na sklep že vrsto let in da je vsaka nadaljnja zamuda neopravičljiva.
Osrednji del dveurne razprave (po kateri se je dvorana - kot smo že poročali v včerajšnji številki - izpraznila, da bi se odbor izognil komemoraciji 40. obletnice podpisa pariške mirovne pogodbe) je občinski svet nato namenil odobritvi proračuna Acega. Iz poročila odbornika Orlanda izhaja, da je delovanje podjetja zadovoljivo, saj posluje brez pasi ve. Za leto 1987 predvideva 26 tisoč milijonov lir investicij iz Sklada za obnovo, nadaljnjih 28 tisoč milijonov pa bodo investirali s pomočjo posojil. Obračun je izenačen le po zaslugi dohodkov pri dobavi elektrike, ki skoraj povsem krijejo izgubo pri dobavi metana, kjer ima podjetje velike stroške zaradi širjenja plinske mreže. Svetovalec Aprigliano (Mestna lista) je napovedal, da se bo podobno kot misovci vzdržal, češ da izenačena bilanca še ne pomeni, da podjetje dobro posluje, še posebno če upoštevamo, da Acega nima konkurentov. Monfalcon (KPI) je bil izredno kritičen do organizacije dela pri Acega in njegovega odnosa do porabnikov, ki morajo urejevati spore na lastne stroške ter pri tem dajati mastne zaslužke številnim odvetniškim uradom, namesto da bi Acega sam imel svoj pravni urad. Parovel (Gibanje za Trst) je v svojem posegu predvsem poudaril nujnost, da podjetje uvede znižane tarife za manj premožne porabnike. Socialist D'Amore je imel pomisleke glede izenačenja v bilanci, češ da podjetje ni upoštevalo izgube, ki jo bo imelo po sklepu pre-torja, da mora Acega plačati nameščencem odškodnino, ker je samovoljno ukinilo menzo. Odbornik Orlando je nato pojasnil, da je odprtje pravnega urada samo stvar časa (o sklepu se namreč morajo namreč še izreči finančni stražniki), Paro velo vo zahtevo pa je izpodbil, češ da Acega ni socialna ustanova. Po sprejetju treh resolucij KPI, ki je predlagala, naj se spor o menzi
reši znotraj podjetja, nadalje naj Acega pripravi načrt za razširitev metanske mreže v okoliških občinah in slednjič naj pride do pravičnega dogovora med podjetjem in miljsko občino za dobavo vode, je svet odobril proračun. Komunisti so glasovali proti, misovci in Aprigliano so se vzdržali, Parovel pa se je iz protesta umaknil iz dvorane.
Po tem delu je bila napovedana komemoracija pariške pogodbe, a po tihem dogovoru koalicije se je dvorana izpraznila: prvi so množično zapustili klopi melonarji, ki so na četrtkovem sestanku načelnikov skupin napovedali nastop svetovalca Gabriellija. Kljub temu je Parovel vzel besedo. Naglasil je, da je pariška mirovna pogodba odvzela Italiji kolonije, ki si jih je kraljevsko-fašistična država osvojila z vojnimi agresijami, da pa so ji ostale še tri »evropske kolonije«: Dolina Aoste, Južna Tiroska in Kanalska dolina. Spomnil je na žrtve nacifašizma, na genocide, na fašistično nasilje in pri tem ugotovil, da pariška pogodba ni »krivična kazen«, ampak nujen in stvaren okvir, s katerim naj bi se končalo temno obdobje kraljevsko-fašis-tične Italije. Tudi nova ureditev naših meja ni krivična, je dejal, kajti izseljevanje istrskih in dalmatinskih beguncev ima enega samega krivca v vedno isti kraljevsko-fašistični Italiji, ki je več kot dvajset let, od leta 1918, v imenu svojega norega zavojevalskega nacionalizma s krvjo in sejanjem sovraštva uničila mirno italijansko-slo-vensko-hrvaško sožitje, ki se je ustvarilo na nekoč avstrijski, sedaj jugoslovanski obali. Svoj poseg je Parovel zaključil z ugotovitvijo, da se ob tej obletnici mora Italija samo zamisliti, kajti v vseh teh letih še ni uresničila demokratičnih načel ustave, na kateri je v znamenju demokracije nastala.
Na Parovelove besede je vzrojil bivši župan Agnelli in jih ocenil za »sejanje sovraštva«. Citiral je De Gasperije-ve in Nennijeve izjave ter pogodbo ocenil kot nasilje »velikih«, ki niso dovolili, da bi o mejah odločali Italija in Jugoslavija. »V nemške lagerje je bilo deportiranih 700 tisoč italijanskih vojakov: katera druga država je toliko prispevala za svobodo?«, se je nato vprašal in zaključil z motom o sožitju in miru, o katerem pa vemo, kako se v praksi uresničuje. Po Agnellijevem posegu se je dvorana dokončno izpraznila.
for Icidu
OrPvnrpH YY cpntpmhra 11
Drevored XX. septembra 12 Telefon 040/763-318
POPUSTI DO KONCA MESECA
od 1 O % do 80 %
obv. občini
TEORETIČNI - PRAKTIČNI TEČAJI
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA — KNJIŽENJE PLAČ IN DRUGIH DAJATEV IN DAVČNIH PRISTOJBIN
ZAČETEK TEČAJEV V MARCU
ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
Ul. Battisti 22 — TRST — Tel.: 761989
A. C. A. T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
13. - 20. april - PALMA Dl MALLORCA. Cena od 440.000 lir dalje.
13.	- 20. april - RODOS. Cene od 479.000 lir dalje.
14.	- 21. april - KLASIČNA GRČIJA. Cena 790.000 lir.
16.	- 20. april - BLED. Cena 219.000 lir.
17.	- 24. april - TUNIZIJA. Cena 485.000 lir.
17.	- 20. april - MALI LOŠINJ. Cena 168.000 lir.
18.	- 20. april - KRANJSKA GORA. Cena 119.000 lir.
18.	- 20. april - ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 182.000 lir.
19.	- 28. april - MALEZIJA in SINGAPUR. Cena 1.590.000 lir.
Od 25. aprila do 1. maja - pomladansko križarjenje z m/l ISTRA: TRST -DALMACIJA - MALTA - CATANIA - TRST. Cene od 580.000 do 980.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano
20.	tel. 60261.
Koordinacijsko združenje se je obrnilo na Pokrajinski nadzorni odbor
Vložen priziv za razveljavitev sklepov občinskega sveta o lokaciji sinhrotrona
Koordinacijsko združenja kraških vasi je naslovilo na Pokrajinski nadzorni odbor priziv z zahtevo po razveljavitvi sklepov glede lokacije sinhrotrona, ki ju je tržaški občinski svet sprejel na seji dne 23. januarja letos. Gre za sklepa o variantah 45 in 46 splošnega regulacijskega načrta, od katerih prva zadeva spremembo obsega Območja za znanstvene in tehnološke raziskave in cestne zveze na odseku Padriče - Opčine, druga pa samo lokacijo sinhrotrona na območju T8 v neposredni bližini Bazovice.
Priziv Koordinacijskega združenja kraških vasi sloni tako na tehnično-procedurnih kot na vsebinskih napakah, od katerih je glavno zakrivil občinski odbornik Vattovani na seji tržaškega občinskega sveta 23. januarja. Odbornik ni namreč v celoti prebral ugovorov, ampak samo v, izvlečkih, na ta način pa niso imeli občinski svetovalci popolne slike o problematiki, o kateri so morali sklepati. Prav zaradi tega je nastala določena zmešnjava, kot na primer okrog ugovora štev. 13, ki je zadeval področje mednarodnega begunskega taborišča (onega na področju Raziskovalnega centra), medtem ko so bili iz Vattovanijevega
poročila občinski svetovalci prepričani, da gre za taborišče istrskih beguncev na pokrajinski cesti med Padričami in Bazovico.
Koordinacijski odbor v svojem prizivu ugovarja tudi tolmačenju člena 2 statuta Raziskovalnega centra: po mnenju tržaške občinske uprave naj bi ta člen nalagal Občini nekakšno obvezo, da prilagodi lastne urbanistične instrumente raziskovalnim potrebam centra, v resnici pa ne gre za nikakršno obvezo, ker je Občina v tem popolnoma suverena.
To pa niso edine nepravilnosti ali - milo rečeno -netočnosti, ki jih je zaznati v sklepih občinskega sveta. Samo primer: območje T8 pri Bazovici naj bi merilo po občinskih računih 46 hektarov, v resnici pa jih meri več kot 50. In končno so tu še procedurne nepravilnosti, na katere je Koordinacijsko združenje že opozorilo, na primer v zvezi z zamudo v objavi sklepov občinskega odbora.
V svojem prizivu je Koordinacijsko združenje izrazilo tudi pripravljenost na pogovor s člani Pokrajinskega nadzornega odbora, da bi poglobili teme, ki so . osnova prizivu.
Na torkovi seji v kriškem rekreatoriju
Zahodnokraški rajonski svet bo analiziral probleme Križa
Zahodnokraški rajonski svet bo svojo torkovo sejo posvetil izključno obravnavi najbolj perečih upravnih in drugih vprašanj, s katerimi se sooča kriška vaška skupnost. Pobudo za sestanek so dale nekatere vaške organizacije, ki so s tem v zvezi navezale potrebne stike s predsednikom rajonskega sveta Slavoljubom Štoko, ki je osvojil predlog za sklicanje tega izrednega zasedanja krajevnega sosveta.
Rajonski svet bo zasedal v sredo, 18. februarja, ob 19. uri, v občinskem rekreatoriju v Križu. Zasedanja se bosta, poleg predsednika in članov skupščine, udeležila tudi tržaški podžupan Seghene in odbornik za javna dela Jagodic. Na dnevnem redu bodo ocena stanja cestnega omrežja, pereča vprašanja javne razsvetljave, gradnja kanalizacije ter namestitev kovinskih zbi-
ralnikov za smeti, kar je tesno povezano s perečim problemom javne čistoče v vasi. Na skupščini pa bo gotovo tekla beseda tudi o drugih aktualnih vaških problemih, začenši s podrobnimi urbanističnimi načrti za Križ, Prosek in Kontovel. Kriške organizacije in društva pozivajo vaščane, da se množično udeležijo torkove skupščine.
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da bo zaradi kanalizacijskih del od jutri dalje spremenjen promet na križišču v Sesljanu. Istočasno bo promet pokrajinske ceste Nabrežina -Sesljan preusmerjen preko Naselja San Mauro na državno cesto 14.
Važni obvestili Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča, da v smislu deželnega zakona št. 34/86 zapade rok za predstavitev prošenj na Kraško gorsko skupnost za prejem dopolnilne odškodnine za letošnji, drugi obrok, 28. februarja 1987.
Kmečka zveza bo izpolnjevala prošnje:
v ponedeljek, 16. t. m., ob 13. uri v Srenjski hiši v Gročani, ob 17.30 v Zadružnih prostorih v Gropadi, ob 18. uri v Bazoviškem domu v Bazovici;
v torek, 17. t. m., ob 13. uri na sedežu občine v Repnu, ob 19. uri na sedežu občine v Nabrežini;
v sredo, 18. t. m., ob 18. uri na sedežu občine v Zgoniku.
Na omenjenih sestankih bo prisoten občinski funkcionar, ki bo podpise overovil.
Kmečka zveza prireja v torek, 17. t. m., ob 19.30 v centru ERSA na Proseku informativno srečanje o sečnji drv v skladu z zakonskimi predpisi. Prisoten bo funkcionar gozdne uprave.
Kljub pomislekom, ki so jih izrazili predvsem mlajši delegati
Kongres miljske KPI pogojno prižgal zeleno luč »štafeti« Bordon - Rossini
»...v političnem okvira, ki naj zajeda tudi odgovorno odločitev PSDI za sodelovanje, more steči razprava o Drugačni porazdelitvi mest v občinskem odboru, brez vnaprejšnjega izključevanja nekomunista na čelu uprave; kdor bo prevzel to mesto, pa bo vsekakor moral biti porok za ravnovesje med različnimi sestavnimi deli večine in bo moral to ravnovesje učinkovito predstavljati...« Tako se glasi eden izmed najpomembnejših, pa tudi najbolj diskutiranih odlomkov resolucije, ki so jo z veliko večino glasov sinoči odobrili miljski komunisti ob koncu svojega dvodnevnega izrednega sekcijskega kongresa. S tem so pridali zeleno luč poskusu, da bi v miljski občini utrdili levičarsko upravno večino, pa čeprav za ceno zamenjave komunista Bordona s socialistom Rossinijem na mestu župana.
To politično potezo sta na začetku kongresa v svojih poročilih predlagala in utemeljila sekcijski tajnik Paolo Ni-colini in župan Willer Bordon, ob sklepu razprave pa se je zanjo zavzel se pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli. Vsi trije, kot sicer tudi skorajda vsi razpravljale!, pa so podčrtali tesno povezanost tega predloga s širšo politično Pobudo, ki naj pomeni začetek preporoda Milj. Le-te so danes na razpotju. Ladjedelnic, ki so nekoč bile srčika krajevnega gospodarstva, danes ni več. Bordon je na kongresu ponovil, kako si zamišlja svojo občino v postindustrijski dobi; živela naj bi predvsem °d turizma, visokotehnoloških »čistih«
industrij in od visokih terciarnih dejavnosti.
Miljska občinska uprava je v zadnjih letih iznesla že več predlogov v tem smislu. Župan je v tej zvezi v svojem poročilu omenil predvsem načrte za marino »Muja«, za ovrednotenje miljskega istrsko-beneškega zgodovinskega jedra, pa tudi borbo proti namestitvi elektrocentrale na premog, ki bi zasedla redka razpoložljiva zemljišča za industrijske dejavnosti. Večina teh načrtov in pobud pa je ostala na papirju. Zakaj? Kongres je dal nedvoumen odgovor: predvsem zaradi nerazumevanja vladnih tržaških političnih sil in zaradi neposluha deželne uprave. Seveda pa se postavlja vprašanje, kako naprej. In prav na to vprašanje odgovarjajo miljski komunisti z že nakazanim političnim predlogom za razširitev upravnega zavezništva.
V resnici misel, da bi socialist Rossini sedel na mestu, ki ga že desetletja zaseda komunist, ni bila vsem lahko prebavljiva. Pomisleke so na kongresu izrazili zlasti nekateri mladi. Toda za zaključno resolucijo se je na tajnih glasovanjih izrekla velika večina delegatov. Od 138 udeležencev jih je bilo proti le 14 in dva sta bila vzdržana.
Toda 16. kongres miljske KPI je bil izreden tudi zato, ker je iz njega izšlo močno prenovljeno in pomlajeno sek-cijsko vodstvo. Glavni odbor, ki je bil izvoljen soglasno, sestavlja več kot polovica novih članov, njihova povprečna starost pa je 39 let. Gre za novo generacijo, ki bi morala z novimi ide-
jami omogočiti modernejše reševanje političnih problemov. Kot je poudaril pokrajinski tajnik Poli, današnja glavna naloga komunistov je v iskanju dialoga in sodelovanja med silami evropske levice, v premeščanju sporov in razkolov, ki so te sile v preteklosti ločile.
V zaključni resoluciji so miljski komunisti zavzeli stališče tudi do vprašanj sožitja. V tem okviru so v njej poudarili potrebo po utrditvi narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti, kar je »bistveni pogoj za omikan in kulturen razvoj naših ljudi«. Novoizvoljeni glavni odbor se je sestal takoj po kongresu. Za tajnika sekcije je imenoval Willerja Bordona. Dosedanji tajnik Paolo Nicolini je postal član nadzornega odbora, ki ga je kongres soglasno izvolil.
Poseg župana za Iret in bivšo Calza Bloch
Tržaški župan Staffieri je spet posegel pri pristojnih ministrstvih v Rimu v zvezi s položajem bivše Calza Bloch in Ireta. Glede prve je namreč medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPI še enkrat odložil sklep o podaljšanju dopolnilne blagajne, glede Ireta paje položaj še vedno na mrtvem tiru. Zupan je tudi sklical za torek pokrajinska vodstva sindikalnih zvez, da bi se skupaj domenili za pobude, ki bi lahko pospešile reševanje obeh kriznih situacij.
Jutri 29. redni občni zbor Sindikata slovenske šole
V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu bo jutri 29. občni zbor Sindikata slovenske šole. Naši šolniki se bodo na svoji letni skupščini spomnili 30-let-nega delovanja Sindikata, pregledali bodo delo v zadnjem obdobju (o tem bodo obširno poročali člani odbora v svojih poročilih) in si zadali smernice za bodoče udejstvovanje. Občni zbor se bo začel ob 8.30.
® Smotrna preureditev in uporaba komprenzorija bivše psihiatrične bolnice Pri Sv. Ivanu bo predmet seje svetoivan-skega rajonskega sveta, ki bo v sredo ob 19.30. Načrt za restrukturacijo področja bo predstavil predsednik Pokrajine Loc-chi, na seji pa bodo prisotni tudi tržaški župan Staffieri, občinska odbornika za urbanistiko in socialno skrbstvo ter pokrajinska odbornika za urbanistiko in za Proračun.
Odličen koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
Rajonski sveti so nakazali svoje najnujnejše potrebe
V prejšnjih mesecih so se zvrstila številna srečanja med predstavniki občinske uprave in rajonskih svetov, ki so odborniku za decentralizacijo Forti-ju in županu Staffieriju predočili najbolj pereče probleme svojega okoliša. Občinski tiskovni urad je v svojem Poročilu takole obnovil zahteve posameznih svetov:
Rajonska sveta za Vzhodni in Zahodni Kras spodbujata v prvi vrsti rešitev problemov v zvezi z gradnjo hitre ceste in dopolnitev metanske mreže, vzhodnokraški pa opozarja zlasti na vrsto odprtih urbanističnih problemov; rajonski svet za Rojan, Barkovlje in Greto daje prednost posebni avtobusni zvezi, ki naj bi omogočila starejšim občanom povezavo med Rojanom in Barkovljami, zraven pa opozarja še na skrajno potrebo, da se uredi Scalo Santo.
Rajonski svet za Kolonjo-Škorkljo hoče ovrednotiti Ljudski vrt z glasbenimi prireditvami, urediti pri univerzi novo parkirišče, nad ovinkom Mase pa zgraditi otroško igrišče. Kaže, da ima še najmanj problemov svet za Novo mesto: zadovolji se z odpravo ograje okrog sodne palače in s po-množitvijo posod za smeti. Pri Sv. Vidu opozarjajo, da mora občina urediti Staro mesto in izboljšati storitve na področju bivše Tovarne strojev. Ureditev Ulice della Tesa in rekreato-rija Radovan ter namembnost vile En-gelmann so problemi rajonskega sveta za' Staro mitnico, kako bodo izkoriščeni nekateri prostori na področju bivše pivovarne Dreher in kdaj bo zgrajen bazen, pa so vprašanja, ki tarejo rajonski svet za Sv. Ivan.
Pri Kjadinu in Rocolu, kjer je veliko novih poslopij, imajo celo vrsto problemov: manjka športno središče za naselje Melara, v Ulici Forlanini ni semaforjev, nekatera občinska poslopja so neizkoriščena, Ferdinandeo še vedno čaka na preureditev. Predstavniki prebivalstva opozarjajo tudi na težave pri 'upravljanju socialnega centra in
športnega središča v Ulici Felluga. Pri Sv. Jakobu želijo, da se uredijo semaforji, socialni center v Ulici Marenzi ter da začne delovati športni center, za katerega je dalo pobudo združenje »Arniči di S. Giacomo«. Promet, tržnica, gradbena obnova in ureditev borovega gozdiča: to so problemi Škedenj-cev, medtem ko imajo na področju Valmaure in Naselja sv. Sergija največ težav s šolskimi strukturami, z Romi in asfaltiranjem cest.
Župan Staffieri je predsednikom rajonskih svetov poudaril, da bo o tem »paketu« čimprej razpravljal občinski odbor, najnujše zahteve pa bodo vključili v triletni načrt, ki ga bodo predstavili občinskemu svetu skupaj s proračunom za tekoče leto.
V Kulturnem domu v Trstu je bil sinoči peti abonmajski koncert Glasbene matice v Trstu. Gost je bil simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki ga vodi dirigent Marko Munih. Šlo je prav gotovo za enega najlepših večerov v letošnji koncertni abonmajski sezoni.
Simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane se je predstavil z dovršenim igranjem, ki ga pozna občinstvo v Sloveniji kot tudi drugod, kjer je simfonični orkester že nastopal. Razen tega pa so na koncertu natopili še izredni solisti na violino, violončelo ter sopranistka Olga Gracelj. Tudi program je bil izredno lep. Obsegal je dvojni koncert za violino, violončelo in orkester skladatelja Brahmsa, nato ciklus pesmi Sončece sije Marjana Lupuška na besedilo Vide Rudolfove ter skladbo Mendelssohna Sen kresne noči, eno glavnih mojstrovin omenjenega skladatelja. Občinstvo je koncert sprejelo z navdušenim aplavzom, kar so si umetniki in solisti tudi res zaslužili. (N. L.)
Trčenje na obalni cesti Štiri ženske ranjene
Nesreča mladega gasilca v mestnem delu trbiške ceste
Gost sobotni promet, premočeno cestišče, slaba večerna vidljivost in verjetno tudi nekoliko močnejše pritiskanje na plin ter zraven ščepec neprevidnosti so klasične sestavine silovitega avtomobilskega trčenja, do katerega je prišlo včeraj okrog 19. ure na obalni cesti, v bližini Tende Rosse. Obračun: štiri ranjenke in dva razbita avtomobila. V katinarsko bolnišnico so z rešilcem Rdečega križa pripeljali sestri Pio in Gianno Toso, stari 46 in 37 let, iz Tržiča, ter mladi študentki Valentino Garbin (18 let) iz Ul. sv. Lazarja 5 in Giorgio Fogliani (17 let) iz Ul. Peco 13. Prvi dve se bosta morali zdraviti dober mesec dni zaradi hudih udarcev v glavo in številnih globokih ran po obrazu, rokah in kolenih, tržaški študentki pa sta se izmazali z lažjimi udarci in odrgninami in bosta okrevali v nekaj dneh. Prvi dve sta se peljali s fiatom 127 proti domu, ko jima je nenadoma privozil nasproti fiat ritmo tržaške registracije z mladima študentkama, ki ga je upravljal 19-letni Mariano Sergi iz Ul. Sambo 3 in ki je bil edini nepoškodovan. Ritmo je na mokrem cestišču verjetno zaneslo na levo stran in trčenje je bilo neizogibno. Točnejše odgovornosti bo vsekakor določila preiskava, ki so jo na kraju nesreče izvedli karabinjerji.
Včerajšnja prometna črna kronika beleži tudi nesrečo 28-letnega gasilca Maura Tullia z Montebella 25, ki je v jutranjih urah trčil v Ul. Brigata Casale s svojim mopedom v lancio Dine Debernardi iz Ul. Lenaro 8. Pri padcu se je ranil v desno koleno, zaradi česar so ga z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico.
t
Dne 13. t. m. nas je v 85. letu starosti za vedno zapustil naš dragi
Josip Pečenik
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalujoči hčeri Dora in Marija z družinama ter drugo sorodstvo.
Boljunec, 15. februarja 1987
Ob izgubi dragega očeta in deda Josipa Pečenika izreka iskreno sožalje družinam Žerjal KD France Prešeren.
^ Zapustil nas je naš dragi
Repi Carini - Kariž
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Zora, sinova z družinama, sestre in drugi sorodniki.
Trst, 15. februarja 1987
17. 2. 1976
17. 2. 1987
Ob 11. obletnici smrti našega drage-
Marcela Siege
se ga z ljubeznijo spominja
DRUŽINA
Trst, 15. februarja 1987
13. 2. 1986
13. 2. 1987
Ob 1. obletnici smrti predragega
Srečka Križmančiča
se ga z ljubeznijo spominjajo otroci z družinami.
Bazovica, Trebče, Sydney, 15. februarja 1987
13. 2. 1984
13. 2. 1987
Doriano Carli
Tri leta so minila, odkar si nas zapustil. Vedno se te z ljubeznijo spominjamo.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob ter ga krasijo s cvetjem in vsem, ki se ga na kakršenkoli način spominjajo.
Mama in oče
Trebče, 15. februarja 1987
Spominjamo se te
Doriano
Lara, Maja, Sabrina, Livio, Paolo in Kristjan.
Trebče, 15. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Stanka Starca
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, Ljubljana, 15. februarja 1987
Ob bridki izgubi dragega Stanka Starca izrekata ženi Tatjani, Inku in Radojku globoko sožalje
ESTER in SANDI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Antonije Maligoj vd. Saksida
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družine Saksida
Trst, 15. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega
Rodolfa Colle
se iz srca zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Samatorca, 15. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Pepija Sosiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Kraglje, Gropada, Dubrovnik, 15. februarja 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Valerije Mihelič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala g. župniku Miklavcu, cerkvenim pevkam iz Boršta, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Jezero, 15. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Teodora Cergola
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, političnim, kulturnim in športnim organizacijam ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči Neva in Rada
Podlonjer, 15. marca 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Danila Ugrina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti.
Družina Ugrin
Barkovlje, 15. februarja 1987
ZAHVALA
Vsem, ki so jo obiskovali in ji pomagali v njeni starosti in bolezni ter jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, se svojci pokojne
Marije Dolenc vd. Hollstein
najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala gre zdravniku dr. Hrovatinu, zdravnikom in osebju geri-atričnega oddelka bolnice S. Santorio, g. župniku V. Žerjalu, pevskemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Opčine, Miinchen, 15. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata
Srečka Štoke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Kontovel, 15. februarja 1987
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z deželnim sedežem RAL v Trstu
Ciklus koncertov
Mladi mladim
V četrtek, 19. t. m., ob 18. uri v Avditoriju RA1 v Trstu, Ul. F. Severo 7
KVARTET VIOLONČELOV
Matija Lorenz, Ivan Šoštarič, Tanja Babnik, Klemen Hvala.
Vabljeni!
».SLOVENSKO P STALNO „ ;'GLEDALISCE r V TRSTU
Wolfgang Kohlhaase —
Rita Zimmer
Riba za štiri
Režija Jože Babič
Danes, 15. t. m., ob 17.30 v. Domu A. Sirk v Križu.
CASSA »LIKALI!: IH3 AHTIGIAHA OKICIMA-TItll-rSTE
MitAMILMICA IM l>OSa3ILMICA □l*ČIMI£ -TltST
SKD L GRUDEN in SK DEVIN
priredita v petek, 20. t. m., ob 20.30
Predavanje Duška Jelinčiča
KARAKORUM ’86
v dvorani I. Gruden v Nabrežini
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin
priredita
Prešernovo proslavo
v novi OŠ v Devinu danes, 15. t. m., ob 17. uri.
Sodelujejo učenci OŠ J. Jurčič in dijaki Jadranskega zavoda Združenega sveta in domača zbora. Slavnostna govornica prof. Nada Pertot
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje
Prikaz raziskovanja dvojezičnosti v slovenskem in jugoslovanskem prostoru
dr. ALBINA NEČAK LUK
Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Universita 7
Inštitut za slovansko filologijo v četrtek, 19. februarja 1987, ob 16. uri
SLOVENSKO
V TRSTU
Kulturni dom Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Režija Jože Babič
Jutri, 16. t. m., ob 18. uri ODPRTA VAJA Torek, 17. t. m., ob 19. uri ZA IZVEN
Vstop na odprto vajo je prost.
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 17. t. m., ob 20.30 vse člane in prijatelje na
predstavitev zbornika Borec, v katerem so zbrani referati jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev.
Zbornik bo predstavil dr. DUŠAN BIBER.
KD F. Venturini priredi
Kulturni večer
PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca
Nastopata: mešani pevski zbor Slovenec in dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje« v soboto, 21. t. m., ob 20. uri v centru A. Ukmar pri Domju.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK
obvešča, da redno deluje
Jezikovna posvetovalnica
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, L nad-str., tel. 040/774333.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE TAJNIŠTVO TRST
vabi na
29. občni zbor
Jutri, 16. t. m., ob 8.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma.
30 let za slovensko šolo
KD PRIMORSKO
vabi na
Proslavo dneva Slovenske kulture
danes, 15. t. m., ob 17.30 v Srenj-sko hišo v Mačkolje. Nastopa mešani pevski zbor Primorec - Tabor, slavnostni govornik Miroslav Košuta.
STALNO, „ GLEDALIŠČE
kino
LA CAPPELLA UNDERGROUND -ARISTON - 11.00 H colombo selvati-
co, SZ 1986, 98'; r. Sergej Solovjev; i. Sergej Garmače, Ljudmila Savelje-va.ARISTON - 16.00, 22.00 Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986, 104'; r. Francis Ford Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Cage.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 10.00, 11.30 Wynni Pob e Paperino, prod. Walt Disney.
15.20, 22.00 Critters gli extra rodltori,
fant., ZDA 1986, 102'; r. Stephen Herek; i. Dee Wallace Stone, Billy Green Bush.
NAZIONALE III - 15.20, 22.00 Ouesta e 1'America, er., □
NAZIONALE II - 15.20, 22.00 Delizie, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Detenute del piace-re, porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 15.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
EKCELSIOR II - 15.45, 21.45 Časa, dolce časa? kom., ZDA 1986, r. Richard Benjamin; i. Tom Hanks, Shelley Long.
CAPITOL - 15.00, 22.00 H nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110’; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
LUMIERE FICE - 10.00, 11.30 La bella addormentata nel bosco, ris., 1959, 75', prod. ,Walt Disney.
16.00, 22.00 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle MacLachlan.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90’; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
RADIO - 15.30, 21.30 Marilyn porno star, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu prirejajutri, 16. t. m., ob 20.30 SPOMINSKI VEČER ob 50-letnici mučeniške smrti Lojzeta BRATUŽA. Spominsko publikacijo bosta predstavili prof. Lučana Budal in Marija Češčut. Govoril bo Saša Martelanc.
Zadruga NAŠ KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih restavracije FURLAN na Repentabru.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v torek, 17. t. m., ob 17. uri v prvem sklicanju in v sredo, 18. t. m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, sprememba statuta, razrešnica in volitev novega odbora ter razno. Odbor.
ŠD Polet vabi člane na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 3. marca, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne. oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
KRUT obvešča, da se začne 5. marca tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B. Tel. 631084.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 15. februarja 1987
ZMAGO
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 19.17 in zatone ob 8.02.
Jutri, PONEDELJEK, 16. februarja
JULIJANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje, zračni tlak 1004,4 mb ustaljen, veter vzhodnik, severovzhodnik -burja 8 km na uro, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,8 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: David duinzi, Giulio Bertuzzi, Daniele Zupin, Massimiliano Cravos, Alessio Zerulo, Andrea Mazzani, Katja Bratos.
UMRLI SO: 79-letna Francesca Pavat, 89-letna Remilda Achetez, 82-letni Stanko Starec, 66-letni Felice Russo, 79-letni Vladimiro Martellani, 67-letni Luigi Ki-nese, 85-letni Francesco Ogrizovich, 84-letni Giuseppe Pecenik, 79-letni Attilio Sgarbossa, 89-letna Armida Micheli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 15. februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. delVIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - od 8.30 do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
//%4/f 7/HZJ
,0,° kino
C3~ #	^ 0Pti,'a
TUŠI Ul Motim, 5t
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 41	56		80	85	89
CAGLIARI	79	90	38	78	77
FIRENCE	36	28	75	30	83
GENOVA	58	50	21	65	73
MILAN	87	4	53	84	49
NEAPELJ	1	18	38	68	80
PALERMO	26	36	71	70	62
RIM	12	90	50	45	57
TURIN	71	47	12	86	16
BENETKE	32	16	59	29	63
X 2 X X	ENALOTTO 2 1 11		2	X 1	2
Prispevajte za
»Dijaško matico«
KD RDEČA ZVEZDA IN ŠK KRAS
prirejata ob dnevu slovenske kulture, danes; 15. t. m., ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku
komedijo
»Ne kliči vraga«
v izvedbi dramske skupine KUD »Klasje« iz Štanjela ter animacijo za otroke z naslovom SKRIVNOST.
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Duras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sci-accaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto, v torek ob 20.30 ponovitev.
VERDI
Danes ob 16. (red D) Z. Kodalyjeva opera HARY JANOS.Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Vamos.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. KONCERT skupine NU-OVO OUARTETTO ITALIANO, ki je bil napovedan za jutri, 16. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti, ODPADE.
Verdi - Teatro Cristallo. NEDELJSKI KONCERTI. Danes ob 11. uri bo pihalni orkester izvajal skladbe Rossinija, Hay-dna in Stravinskega.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 17. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom: Openski glasbeni večeri. Danes, 15. t. m., ob 16. uri ob Dnevu slovenske kulture »ZVOČNOST SLOVENSKIH POKRAJIN« — Ljudske pesmi in glasbila bodo predstavili Mira Omerzel, Matija Trelep in Beti Jenko. Uvodna beseda Nadja Kriščak. Vabljeni!
čestitke
V Repniču praznujeta danes 40-letni-co poroke IVANKA in IVAN BLAŽI-NA. Obilo sreče, zdravja in še mnogo skupnih let jima želijo sin Stanko s CIudio, hči Silvana z Vojkom ter vnuki Marko, Peter in Alex.
Gordani, Davidu in Ani se je pridružila EVA. Srečni družinici želita vse najboljše pevski zbor in KD Primorsko-Mačkolje.
Dragi VERA in ZVONKA! Za vajin praznik, da bi ga preživeli v vzdušju in v dobrem razpoloženju vama želi kla-pa.
Danes praznuje rojstni dan draga nona ŠTEFANIJA iz Repniča. Še na mnoga leta ji kličejo Klarisa, Eiena in Nataša ter vsi, ki jo imajo radi.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi v soboto, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maes-toso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
KD Lipa priredi v sredo, 18,_t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu SREČANJE Z VAŠKIMI USTVARJALCI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja predavanje na temo: »POGLEDI ZNANOSTI NA GIBANJE OD GALILEA DO DANES«. Govoril bo dr. prof. Peter Petek. Predavanje bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
SKD Vigred vabi na predavanje Stanka Flega »Arheološki sprehod po Krasu«, ki bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri v šem-polajski osnovni šoli.
SKD Barkovlje vabi na srečanje z alpinistom Duškom Jelinčičem, ki bo ob spremljavi diapozitivov predaval o svojem rekordnem vzponu na osemtisočak v Himalaji. Predavanje bo v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v Ul. Cerreto 12. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, v sodelovanju s SSG vabi v soboto, 21. t. m., ob 20. uri na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Na sporedu ŠIROKA USTA — izvaja Stane Starešinič.
KD I. Grbec - Škedenj priredi v petek, 20. t. m., ob 20. uri GLASBENI VEČER. Sodelujejo: gojenci škedenjske podružnice GM, instrumentalni kvartet GM in ŽPZ I. Grbec.
Dom J. Ukmarja, KD I. Grbec in PD Kolonkovec - Ženjan priredijo v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v domu J. Ukmar SKUPNO PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELUCCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
__________mali oglasi_________________
NA OPČINAH v centru prodaja privatnik privatniku novo stanovanje v tretjem nadstropju z dvigalom, doslej nezasedeno, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dve terasi, prostor za avto. Tel. v večernih urah na št. 212520.
ŽE DALJ ČASA uspešno poučujem slovenski jezik. Interesenti naj telefonirajo na 003867/74510.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Za informacije tel. v večernih urah na št. 040/225058.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči belo in črno vino.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje, opremljeno, v okolici Doline. Tel. 228390.
DAJEM V NAJEM skladišče, 140 kv. m — tel. 228390.
PRODAM vinograd, 2.280 kv. m, z možnostjo vode, lepa pozicija. Tel. 228390.
PRODAM fiat 126, letnik '75. Tel. 826759.
PRODAM mladiče: nemškega ovčarja, pritlikavega pudla (barboncino), pritlikavega šnaucerja in kokerja. Vsi mladiči so cepljeni in z rodovnikom. Tel. na št. 0481/31177 ali 882317.
PRODAM FIAT UNO turbo, rdeče barve, november 1985, 30.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 85215 med 15. in 17. uro, ob delavnikih, razen ponedeljka.
TAJNICO, sposobno in dinamično, išče pisarna v Gorici. Plača po dogovoru. Tel. na št. 0481/85048 med 17. in 19. uro.
DNE 31. JANUARJA je bil ukraden avto fiat 126 plave barve, z evidenčno tablico TS 285584. Če ga kdo vidi, je napro-šen, da telefonira na št. 228318.
AKACIJEVE KOLE prodam po 18.000 lir stot ter drva za kurjavo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
IŠČEM v najem malo ali veliko stanovanje, tudi hišo. Tel. 228390.
KUPIM mali traktor s priključki za obdelavo vinograda in kletarske pripomočke. Tel. 299442.
PRODAM motor honda 750 CBX, letnik 85 v izredno dobrem stanju. Tel. med 8. in 16. uro na št. 772151 — Paolo.
NAJBOLJŠEMU KUPCU prodam odličen motokultivator bertolini 100 S, 16 k. s., komaj 100/150 delovnih ur s frezo in raznimi priključki. Tel. 0481/78267.
PUSTNE OBLEKE oddajamo v najem, tel. 232265 od 20. do 22. ure.
OSMICO je odprla Marija Gombač — Lonjer.
FIAT 126 v zelo dobrem stanju prodam. Tel. 227230.
PRODAM autobianchi primula po ugodni ceni. Tel. 822103.
PRODAM po polovični ceni celotno količino 1.100 vrečk raznovrstnega semena cvetja in zelenjeve. Tel. 040/226272.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 ^— komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KREME priznanih kozmetičnih firm kot SHISEIDO, HANORAH, KELEMATA, COLLISTAR pomagajo, da ostane koža tudi v zimskem času lepa in zdrava. Parfumerija Kozmetika 90 — Opčine.
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v mestu ali na Krasu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kras«.
RESNA DRUŽINA — zdravnik, dve osebi, gosposko stanovanje, išče mlado žensko lepega videza, neporočeno, resno, za hišno pomoč. Dobro počutje ter možnost obiska sorodnikov. Tel. 040/70901.
NUJNO IŠČEM univerzitetnega/o študenta/ko za lekcije matematike višje-šolcu. Tel. 578042 ob uri kosila.
CIESSEMME — Trg sv. Jakoba 3, tel. 773765 ponuja prostorno hišo z vrtom, možnost dveh stanovanj, 82.000.000 lir.
CIESSEMME — tel. 773765 ponuja stanovanje: dve sobi, dnevna soba, kopalnica dva balkona, cona Ul. Giulia,
95.000.	000 lir.
CIESSEMME — tel. 773765 ponuja hiše, potrebne prenovitve od 25.000.000 do
50.000.	000 lir.
CIESSEMME — tel. 773765 ponuja stanovanja raznih velikosti in značilnosti od 20.000.000 do 130.000.000 lir.
CIESSEMME — tel. 773765 ponuja trgovsko dejavnost, cona I oblačila, Ul. Carducci tab. XIV, cona Perugino tab. XIV. Dogovor rezerviran.
MLAJŠA UPOKOJENKA nudi pomoč in nego starejšim osebam na domu po dogovoru. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega denvnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Upokojenka«.
PRODAM dyane 6, letnik 1976 po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 228958.
PRODAM novo peč na drva in premog z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče zdravo in pošteno žensko za družbo in manjšo pomoč. Nudi hrano in prenočevanje, ostalo po dogovoru. Tel. 415311 ali 734639 (po 9. uri).
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
nedeljski televizijski in radijski sporedi	I 1							
C.
RAI 1
RAI 2

RAI 3
RTV tjubljana
TV Koper
9.00	Rubrika o kmetijstvu: Linea ver-de (1. del)
9.55	Smučanje: veleslalom moški (1. spust, prenos iz Todtnaua)
11.00	Maša iz bazilike v Frosinonu
11.55	Nabožna rubrika
12.15	Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica... in
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Nel gorgo del peccato (r. Andrea e Antonio Frazzi, i. Edwige Fenech, Gasto-ne Moschin, 2. del)
22.25	Športna nedelja (boks, Hatcher-VVarren super lahka kategorija, prenos iz Sacramenta)
0.30 Dnevnik
9.35	Koncert: Poklon Arthurju Rubin-steinu - Simfonični orkester RAI iz Turina (Čajkovski - Koncert št. 1 v b-molu, op. 23; Chopin -Scherzo št. 2 v b-molu, op. 31)
10.30	Nanizanka: In due slndaga meglic - La morte e di časa
11.25	Film: La donna che voglio (dram., ZDA 1937, r. Frank Bor-zage, i. Joan Crafvvord, Spencer Tracy)
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik. Gol Flash
18.50	Chi tiriamo in ballo (2. del)
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Congresso a Berlino
21.45	Aktualna oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
23.00	Nabožna rubrika
23.25	Inf. odd.: Otrok v 90-ih letih
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
10.55	Smučarski tek: 15 km moški (prenos iz Oberstdorfa)
12.15	Glasbena oddaja: Una voce per Linverno (2. del)
12.45	Variete: Dadaumpa
13.00	Glasbena oddaja: Dancemania
14.00	Dokumentarna oddaja: VValter Chiari - Zgodba nekega drugega Italijana, Vrnitev
15.00	Neposredni športni prenosi: odbojka, avtokros na snegu, hokej
17.20	Film: Sugar Colt (vestern, 1967, r. Franco Giraldi, i. Hunt Po-wers, Soledad Miranda)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Concertone -Bobby McFerrin (ured. Lionello De Sena, rež. Lillo Gullo)
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Izobraževalna oddaja: V svetu tišine (3. del)
22.05	Dnevnik
22.30	Šport: nogometno prvenstvo B lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club -Modern Jazz Ouartet
8.15	Poročila
8.20	Otroška oddaja: Živ žav 9.11 Lutke in lutki
9.20	Nanizanka: Fračji dol (1. del)
9.55	Smučanje: veleslalom moški (1.
spust, iz Todtnaua)
10.25	Smučanje: slalom ženske (1. spust, iz Fliiehlija)
11.30	Nad.: Dempsey in Makepeace
12.20	Slalom ženske (2. spust)
13.15	Veleslalom moški (2. spust)
14.00	Smučarski skoki 90 m (iz Oberstdorfa)
16.30	Nadaljevanka: Malu (3. del)
17.15	Poročila
17.20	Film: Lev Tolstoj (biog., SSSR 1985, r.-i. Sergej Gerasimov, i. T. Ma-
karova, 1. del)
18.45	Risanka, nato Danes. Kino, Turistični nagelj - neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Podarim - dobim
20.15	Nad.: Potovanje v Vučjak (3. del)
21.30	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - Gianluca Mosole Ouartet
21.50	Športni pregled
22.35	Poročila
9.55	Športna oddaja
19.00	TV drama: Caffe Titanic
20.00	Dokumentarec: Ladje na Jadranu (2. del)
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: II diluvio (3. del)
22.00	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.30	Nanizanka: I fuorilegge
23.30	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
Iz filma Mamma Roma, v katerem je protagonistka Anna Magnani - na Rete 4 ob 23. uri
<H CANALE 5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 11.00 Aliče
11.30	Napoved sporedov
12.00	Inf. oddaja: Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: Operazione San Gennaro (kom., It. 1966, r. Dino Risi, i. Nino Manfredi, Senta Berger)
17.00	Sodna rubrika: Forum
18.00	Nanizanki: Orazio,
19.00	Buffalo Bill
20.30	Film: Madre Coraggio (dram., ZDA 1986, r. Je-remv Paul Kagan, i. Sophia Loren, Billy Dee Williams)
22.40	Dosje o filmu Madre Coraggio
23.45	Nanizanki: Sguadra speciale, 0.45 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki:	Bravo
Dick, 9.00 Con affetto Sidney
9.30	Film: Odio mortale (pust., It. 1962, r. F. Montemurro, i. Ame-
deo Nazzari, Danielle De Metz)
11.15 Informativna oddaja: Parlamente in
12.10 Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 15.50 II principe delle stelle, 16.45 La famiglia Hol-vak, 17.35 Arniči per la pelle, 18.30 Devlin e Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Una notte con Vostro Onore (kom., 1981, r. Ronald Mea-me, i. VValter Matthau)
22.25 Informativna oddaja: Cinema e Co.,
23.00	Film: Mamma Roma (dram., It. 1962, r. Pier Paolo Pasolini, i. Anna Magnani, Ettore Garo-falo)
1.00 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, L'isola delle
mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športna oddaja: Šport USA
13.00	Športna oddaja: Grand Prix
14.15	Boksanje: Damiani-Gregg
15.30	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
17.15	Nanizanki: Luomo di Singapore, 18.1511 planeta delle scimmie
19.10	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Film: La rivincita dei Nerds (kom., 1984, r. Jegg Kanew, i. Robert Carradine, Julie Montgomery)
22.15	Boksanje: Holyfreld-Tillman
23.30	Nanizanke: Serpico -Partita a tre; 0.30 La citta degli angeli - II mistero di Palm Springs; 1.30 Gli invin-cibili
naiefii telepadova
13.00	Film: Radiografia di un colpo d'oro (krim., It. 1969, r. Antonio Isa-si, i. Maurizio Arena, Elke Sommer, Jack Palance)
15.00	Nanizanka: II bastardo
16.30	Risanke: Super Kid,
Anna dai capelli rossi,
Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Keoma (vestern, It. 1976, r. Enzo G. Cas-tellari, i. Franco Nero, Olga Karlatos)
22.20 Nanizanka: Nero Wol-fe - Nelle migliori fa-miglie
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00	Nočni film
i ^ TELEFRIULI___________
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10 Zabavni spored: Bui-nesere Friul
16.30	Variete: Drive in
19.00	Športna oddaja
20.00	Dok.: Ouark speciale
21.00	Športne vesti
22.15 Film: I cavalieri del Nord-Ovest (pust., ZDA, r. John Ford, i. John Waine)
24.00	Glas. odd.: Musič box
I teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Pozor, črna marela (Adam Bahdaj, dram. Lučka Susič, rež. Marjana Prepeluh); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; nato Glasbeni mozaik;
13.20	Glasba po željah; 14.10-19.00 Glasbene skice; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom;
16.00	Športne novice; 17.30 Prenosi z naših prireditev in nagradno tekmovanje s poslušalci.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radjska igra za otroke, nato Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični; 16.05 Dve humoreski (Levin Donleavy); 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije;
17.50	Radijska igra: Pokličite tovariša Medveda (Ranko Igric); 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci]; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 14.30 Poročila s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj;
16.30	Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette;
10.35	Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka;
15.00	Kaj je novega?; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
9.30	Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor;
13.00	Glasba po željah (tel. 212658);
15.00	Športna nedelja s prenosiin komentarji; oddaje povezuje glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi						
j C ram	~
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
11.55	Vreme in Dnevnik
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Nanizanka: Storie di ieri di oggi di sempre - Di padre in figlio
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Marco
17.30	Nanizanka: L amico Gipsy
18.05	Rubrika: Osmi dan
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Film: II mio nome e Nessuno (vestern, ZDA 1973, r. Tonino Valeri, i. Terence Hill)
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Dok.: Shangai, 1'altra Cina
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
iJT RAI 2	i
11.15	Informativna oddaja: Telematica
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Ce da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Medicinska rubrika: Trentatre
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Una trappola per Derrick
19.30	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer son-daggio
23.30	Dnevnik - v studiu
23.45	Film: Grisbi (srh., Fr. 1954, r. Jac-gues Becker, i. Jean Gabin, Je-anne Moreau, Rene Dary)
A RAI 3	|
10.55	Smučarski tek ženske 5 km (prenos iz Oberstdorfa)
11.30	Glasbena oddaja: Speciale Dadaumpa
12.00	Koncert za klavir
13.00	Nanizanka: La porta sul buio
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Glasbena oddaja: Speciale Dadaumpa
15.30	Nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik in vremenska napoved
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Inf. odd.: Šredozemlje
20.30	Zabavna oddaja: Effetto Arcim-boldo (vodi G. Carandente)
21.15	Glasbena oddaja: Speciale Dadaumpa
21.30	Dnevnik
21.40	Informativna oddaja: La macchi-na del tempo - Zgodovinski vi-deoclip
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.35	Dnevnik
[	RTV Ljubljana
9.00	Rubrika: Zrcalo tedna
9.20	Aktualna oddaja: Integrali
15.55	TV mozaik (pon.)
17.00	Smučarski tek na 5 km ženske
17.30	Poročila
17.35	Otr. odd.: Ciciban dober dan
17.50	Otroška oddaja: Vroče - hladno
18.15	Videogodba, nato Risanka
19.00	Obzornik, vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Dragulj v kroni (8. del
20.55	Aktualna oddaja: Zakaj žičnice samo pri nas životarijo?
21.35	Glasbeni večer: Mladi se uveljavljajo
22.25	Dnevnik
Koprska televizija bo v okviru rubrike Mesto danes (ob 19.45) oddajala daljši prispevek Video-esta o razstavi tapiserij, ki so bile izdelane po več kot 60 umetninah slikarjev iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Poljske. Od 20. februarja bodo tapiserije na ogled v Muzeju palače Vene-zia v Rimu.
(jP) TV Koper__________________
13.00	Smučarski tek na 15 km moški
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: ŠPETER — Osrednja beneška proslava ob dnevu slovenske kulture PODGORA — V spomin na L. Bratu-Žel
TRST — Predstavitev knjiga o slovenskem šolstvu 1945-85 VIDEM — Razgovor s projektanti o šolskem centru v Gorici Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Film: L'avvocato della mala (krim., r. Alberto Maraš)
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Košarka: Yoga-Giomo
m
CANALE 5
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La mia geisha (kom., ZDA 1961, r. Jack Cardiff, i. Shirley MacLaine, Yves Mon-tand)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: A tu per tu (kom., It., r. Sergio Corbucci, i. Johnny Dorelli, Paolo Villaggio)
22.30	Tednik: Tivii Tivii
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary T yler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-di di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: La mazzetta (dram., It. 1978, r. Sergio Corbucci, i. Nino Manfredi, Paolo Stop-pa)
22.40 Film: Cronaca familia-re (dram., It. 1962, r. Valerio Zurlini, i. Mar-cello Mastroianni, Jacgues Perrin, Salvo Randone)
0.40 Filmske novosti
^j> ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.20 Film: II segreto della vecchia signora (kom., 1973, r. Fielder Cook, i. Ingrid Bergman)
11.10 Nanizanke: La strana coppia, 11.35 Quincy,
12.35	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Nanizanka: Ai confini della realta
23.00	Film: Bulli e pupe (glas., ZDA 1955, r. L.J. Mankiewicz, i. Marlon Brando)
PJ-M telepadova
13.00	Risanki: Charlotte, Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
16.30	Risanke: Superkid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, 18.00 Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka:	Diego
100%
20.30	Film: Sbirro, la tua leg-ge.. e lenta, la mia no! (krim., It. 1979, r. Stel-vio Massi, i. Maurizio Merli, Mario Merola, Carmen Scarpitta)
22.20	Film: Dragon Force (pust., r. Michael King, i. Bruce Paron, Mandy Moore)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
['t TELEFRIULI
13.30	Šport: nogomet
17.45	Košarkarska tekma Al lige
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nogometna tekma: Udinese-Fiorentina
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: II caffe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika: II caffe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Mirko Javornik; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak; 14.30 Glasbene skice: Osebno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Savinjskih sedem;
20.00	Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki;
14.40	Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintonizzatissimi;
16.00	Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja in horoskop; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Bonton; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Zahteva, da se ukrep podaljša za eno leto
Izplačilo dopolnilne blagajne za zadnje obdobje v Cot. Triestino
Minister za delo De Michelis je te dni podpisal dekret, na podlagi katerega bodo delavcem bivše tekstilne tovarne v Podgori izplačali denarno nadomestilo za obdobje od 11. novembra do 1. februarja letos. Gre torej za ukrep, ki se nanaša na'obdobje, ki je že mimo.
Ukrep ministrstva pomeni v bistvu zadnjni akt s katerim se uresničuje ukrep, ki je bil sprejet lani in s kate
GORIŠKA POKRAJINA
Razpisuje
Javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za dve mesti kvalificiranega delavca za vzdrževanje cest.
Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju zapade ob 12. uri 14. marca 1987.
Za razpisani delovni mesti se zahteva potrdilo o opravljenem obveznem šolanju.
Za podrobna pojasnila naj interesenti zaprosijo v uradu za osebje na pokrajini, Korzo Italia 55.
rim je bil za eno leto podaljšan poseg izredne dopolnilne blagajne.
Od 1. februarja dalje 331 delavcev podjetja Cotonificio Triestino, ki so še zmeraj na plačilnem seznamu, nima formalno nobenega kritja, čeprav so bili storjeni vsi potrebni ukrepi, da se poseg izredne dopolnilne blagajne odobri še za nadaljnih dvanajst mesecev. Doslej ni iz Rima prišlo še nobeno sporočilo. Sindikati in politični krogi na Goriškem upajo, da bo predlog pozitivno rešen in to v zelo kratkem času. V nasprotnem primeru ostaja za nad tristo delavcev samo ena možnost: formalna odpustitev.
Podaljšanje izredne dopolnilne blagajne, naglašajo v sindikalnih krogih, bi omogočila začetek izvajanja pomembnih novih načrtov glede uporabe prostora bivše tekstilne tovarne v Podgori in s tem možnost zaposlitve precejšnjega števila delavcev, ki so danes še zmeraj na spisku podjetja Cotonificio Triestino. Rok približno enega leta je potreben tudi za začetek izvajanja sporazuma, ki je bil pred kratkim dosežen med družbo Cotonifi-co Triestino in deželno družbo Friulia Lis glede lastništva in možnosti ponovne izrabe (v industrijske namene) prostih površin in hal.
Kako se bo zadeva rešila? V političnih krogih upajo, da pozitivno, saj bi v nasprotnem primeru bila v znatni meri razvrednotena dosedanja prizadevanja za kar se da nebolečo zaporo nekdaj za goriško gospodarstvo tako pomembnega podjetja. Ob tem ne gre pozabiti, da se kriza pravzaprav rešuje že celo desetletje.
Koncert violinista Stefana Milenkoviča
Devetletni svetovno znani violinist Stefan Milenkovič bo v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri imel izredni koncert v goriškem deželnem avditoriju, v okviru ciklusa Glasba in čas, ki ga prireja Občina v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele. Koncert je izven abonmaja. Del vstopnic so prireditelji rezervirali za abonente in se bo prodaja teh vstopnic (cena 12 tisoč, oziroma 7 tisoč lir) zaključila danes. Preostale proste vstopnice bodo v prodaji od torka, 17. t. m., v razstavnih prostorih avditorija.
Stefan Milenkovič velja za izredno nadarjenega violinskega virtuoza.
Kulturni večer v Dolu Pobuda domačega KD Kras
Mladi iz Dola in s Poljan, ki delujejo v okviru KD Kras so tudi letos pripravili kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Zbrali so se v petek zvečer v prostorih osnovne šole na Palkišču, ki občasno služi tudi za kulturno-prosvetno dejavnost, saj v kraju nimajo primernih prostorov.
Pripravili so zanimiv spored recitacij, glasbenih vložkov in pesmi, ki jih je izvajal moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore, pod vodstvom Marjana Cigliča. Sami so pripravili dve zborni recitaciji sodobnih sloven-
Pogovor z ustvarjalci Sredozemlja
Ljudska knjižnica Damir Feigel in Kulturni dom sta v petek zvečer priredila srečanje-pogovor z ustvarjalci (in oblikovalci) Sredozemlja, likovno-lite-rarne knjige, ki je izšla proti koncu lanskega leta, z letnico 1987.
Gre za publikacijo, o kateri smo na straneh našega dnevnika že veliko pisali in ki je, saj tako, kakor je zasnovana, namenjena predvsem krogu prefinjenih bralcev, oziroma občudovalcev grafične umetnosti, poezije in esejistike in ki ji večjezičnost omogoča vstop tudi v širši evropski, ali srednjeevropski prostor.
Na petkovem srečanju-pogovoru so dr. Matjaž Kmecl, Marko Kravos in Franko Vecchiet pojasnili, kako je pri-
šlo do zamisli in uresničitve pobude in skušali razložiti pomen knjige same.
Dr. Kmecl je bil mnenja, da je njegov prispevek - esej (odlomek je na petkovem večeru prebrala Marinka Počkajeva) le okvir, v katerega so vpeti pioezija Marka Kravosa in grafični listi (dvanajst) Franka Vecchieta. Prav toliko je poezij, od katerih so štiri nove, še neobjavljene, druge pa izbrane iz dosedanjih pesniških zbirk. Franko Vecchiet je govoril o manj znanih, a vsekakor zanimivih tehničnih aspektih publicistične pobude, ki naj bi naletela na primerno odmevnost ne samo v slovenskem, ampak tudi širšem prostoru.
Po mnenju Sindikata slovenske šole
O predvpisih v višje šole bo še potreben razmislek
Pred nedavnim se je iztekel rok predvpisov v prve razrede šol vseh stopenj, med temi tudi višjih srednjih šol. Dijaki tretjega razreda nižje srednje šole Ivan Trinko so odločali — čeprav pred vpis ni dokončen in je še možna sprememba vsake odločitve — kateri višji zavod bodo obiskovali po opravljenem nižjem tečajnem izpitu.
Precej je bilo doslej govora o upadanju rojstev in zmanjšanju števila učencev predvsem v osnovnih šolah. Vredni razmisleka in po svoje zaskrbljujoči pa so tudi nekateri podatki o predvpisih v prve razrede naših višjih srednjih šol. O njih je na zadnji seji razpravljal odbor Sindikata slovenske šole.
Ugotovili so, da več kot petina dijakov po zaključku nižje srednje šole ne namerava nadaljevati s študijem. Podatek v zadnjih letih še ni bil tako visok in pomeni po mnenju Sindikata nazadovanje za kulturno rast slovenskega življa in osiromašenje vse slovenske skupnosti. Temu je treba dodati, da se je skoro desetina dijakov vpisala na razne italijanske višje srednje šole. Tudi ta številka se zdi previsoka, saj v zadnjih letih — še posebno po odprtju trgovskega zavoda Žiga Zois in slovenske sekcije na industrijskem zavodu ITI — slovenske šole
Režiser Ferrara v Krminu o aferi Moro
Film, ki razkriva nezaželene resnice
krijejo skoro vse usmeritvene potrebe bodočih višješolcev.
Kaj pa dijaki, ki so ob predvpisu izbrali slovensko šolo? Kar 31 se jih je odločilo za trgovski zavod Ivan Cankar. Kot posledica masovnega vpisa na omenjeni zavod bosta številčno skromna prva razreda na učiteljišču Simon Gregorčič in na slovenski sekciji ITI.
Na seji Sindikata je med raznimi posegi predsednik poudaril, da mora višješolec o nadaljnjem študiju odločati samostojno, po svojih nagnjenjih in zmožnostih, vendar ne smemo niti pozabiti na perspektive, ki jih lahko nudi določena šola in ne smemo pozabljati na zahteve in potrebe naše skupnosti. V tem smislu bo Sindikat naprosil koordinatorje tretjih razredov nižje srednje šole za točnejše analitične podatke o posameznih dijakih, o čemer naj bi se razpravljalo na šoli z ozirom na možno usmeritev ali preusmeritev dijakov. Predvpisi so namreč samo orientativnega značaja, vpisi pa so relativno obvezni komaj s 7. julijem.
Za maturante višjih srednjih šol je odprta možnost za štipendirano nadaljevanje študija tudi ria univerzi v Ljubljani. Prof. Danilo Štekar, odgovoren za povezovanje med novogoriško enoto Zavoda za šolstvo in Sindikatom slovenske šole, je na seji poročal, da bo ob koncu meseca v Ljubljani informativni dan za maturante iz zamejstva (Koroška, Primorska). Zaželeno bi bilo, da bi se posveta udeležilo veliko število maturantov tudi iz Gorice, ker jim bodo tam strokovnjaki prikazali vse možnosti za nadaljnji študij.
skih pesniških ustvarjalcev. Recitirali so Ketty Klančič, Mariza Peric, Boris Boneta, Zvonko Frandolič in Marino Pelicon, napovedovala pa je Savina Gergolet.
Posebej velja opozoriti na priložnostni nagovor predsednice društva Tamare Bonete. Naglasila je pomen delovanja kulturnih društev v zamejstvu za ohranjanje slovenske kulture in jezika. Povsod, tudi v najmanjših krajih, kakor sta to recimo Dol in Poljane, si je treba prizadevati v tej smeri, čeprav naloga ni lahka. »Naša kultura ne sme v pozabo, saj ne smemo dopustiti, da bi v zgodovinskih učbenikih čez nekaj deset let pisalo: nekoč so tudi v Italiji bili Slovenci...«
Razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da razdeljujejo do konca februarja nakaznice za sladkor in meso proste cone ob delavnikih, razen sobot, od 7. do 10. ure. Kasneje jih bodo delili samo ob sredah med 15. in 18. uro.
Občina Sovodnje obvešča, da občani lahko dvignejo nakaznice za sladkor in meso proste cone ob uradnih urah na županstvu.
MO KD Sovodnje pripravlja tečaj aerobike za mlade in manj mlade. Pojasnila pri Nadji Fajt (tel. 882345) in Veri Lukman (tel. 882242).
Občina Doberdob obvešča, da bo občinska knjižnica jutri, v ponedeljek, 16. februarja, zaprta.
Združenje prostovoljnih krvodajalcev — sekcija Sovodnje priredi tečaj »Nega bolnika na domu«. Tečaj se bo pričel 17. t. m. ob 20. uri. Prijave pri Marinki Batič, tel. 882043. Število mest je omejeno.
SKD Hrast iz Doberdoba vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo jutri, 16. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
Kmečka zveza v Gorici obvešča, da zapade 28. t. m. rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indenni-ta compensativa) za leto 1987 za briško in kraško gorsko skupnost.
izleti
MO KD.Sovodnje priredi 22. t. m. izlet na Piancavallo. Vpisujeta Ivana Butkovič (tel. 882105) in Silvan Tomšič (tel. 882032).
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sprejema, v sodelovanju z Jugo-toursom, prijave za 14-dnevni izlet v Moskvo in centralno Azijo od 18. 9. do 1. 10. 1987. Prijave ob četrtkih, na sedežu društva, do vključno 26. februarja. Število mest na razpolago je omejeno.
»V tem filmu je Moro oživel. Predvsem to je zbegalo vse, ki so ga pokopali še preden so ga Rdeče brigade usmrtile, s tem da so zanikali verodostojnost njegovih pisem in preprečili možnosti drugačnega epiloga ugrabitve.«
Tako je režiser Giuseppe Ferrara na zelo dobro obiskanem srečanju s publiko po predvajanju filma »11 caso Moro« v občinskem gledališču v Krminu sintetiziral razlog žolčnih polemik in napadov na njegov film. Predvsem glasilo KD ga je napadlo, češ da potvarja resnico. Toda v filmu, pravi Ferrara, ni niti stavek izmišljen: »Morave besede sem vzel iz pisem in drugih dokumentov, brigadisti govorijo preko svojih letakov in pričevanj na procesih, druge dialoge sem povzel iz posnetkov telefonskih pozivov, iz televizijskih dnevnikov, iz aktov parlamentarnih komisij o aferi Moro in loži P2.« Film je nastal po dveh
letih dela in prebiranju 200 tisoč strani raznih uradnih aktov.
To še ne pomeni, da je objektiven, pravi Ferrara, ki prizna, da je na osnovi zbranega gradiva dal poudarek nekaterim, po njegovem mnenju pomembnejšim aspektom problema. Gotovo pa ga nihče ne more obsojati, da potvarja resnico. Tudi senator Bat-tello, ki je sodeloval pri razpravi, je poudaril, da prispeva film k osvetlitvi ozadja ugrabitve in umora demokr-ščanskega voditelja in torej ne potvarja, pač pa razkriva resnico, ki so jo kvečjemu doslej potvarjali viri informacij.
Film je pred časom ostro napadlo glasilo KPI, je dejal Ferrara, ki pa si je prav pred nekaj dnevi privoščil veliko zadoščenje: navzlic uradnim kritikom so lombardski bralci LVnita nagradili film kot najboljši v lanskem letu. Tudi ta delitev mnenj dokazuje, da je ob nedvomnih umetniških odlikah filma v ospredju žgoča in še ak-
tualna problematika. Ob toliko cenenih in komercialnih filmih, ki nam jih ponujajo kinodvorane in predvsem televizija, so filmi o sodobnih družbenih dilemah prava redkost, prav zato pa so toliko bolj dragoceni in dobremu številu občinstva dobrodošli.
KD BRIŠKI GRIČ
vabi v soboto, 21. februarja, ob 20.30 na prireditev ob
DNEVU
SLOVENSKE KULTURE
Sodelovali bodo zbor Sovo-denjska dekleta, recitatorji in gojenci glasbene šole. Priložnostni nagovor bo imel Marko Wal-tritsch.
Prireditev bo v prostorih na Bukovju.
JAVNA DRAŽBA PRI BANČNEM ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Na sedežu zastavljalnice bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia v Ul. Carducci bo v četrtek, 19. februarja 1987, z začetkom ob 10. uri, javna dražba.
Predmeti, ki bodo na dražbi, bodo razstavljeni javnosti pred dražbo v prostorih agencije št. 1 v Ulici Carducci.
I. S.
včevaj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 8. do 14. februarja 1987.
RODILI SO SE: Roberta Rosito, Fran-cesca Lovisoni, Marko Klanjšček, Barbara Medeot, Ničla Klede, Jenni Gismano.
UMRLI SO: 69-letna upokojenka Fosca Miotto vdova Lurgo, 81-letna upokojenka Amalia Misigoi, 66-letna redovnica Sidonia Zagari, 84-letni upokojenec Bruno Mian, 63-letna gospodinja Mafalda Rubieri Occhini, 73-letna upokojenka Alma Tambacchia, 82-letna upokojenka Narcisa Bressan, 78-letna upokojenka Carmela Bressan, 66-letni upokojenec Erminio Gregorat, 72-letna upokojenka Maria Cocchi, 77-letni upokojenec Severine Bregant, 76-letna upokojenka Otta-via Donda Zalatteu, 86-letna upokojenka Angela Corubolo vdova Lassig, 81-letna upokojenka Stefania Cobel, 61-letna upokojenka Maria Furlan Vidoz, 71-letna upokojenka Teresa Cantarutti, 67-letna upokojenka Olga Podgornik Zotter, 72-letni upokojenec Rodolfo Sartori, 63-letna upokojenka Liliana Zorzenon, 71-letni upokojenec Leopold Makuc, 79-letna upokojenka Maria Antonietta Demartini.
OKLICI: profesor Pietro Mavilla in profesorica Rita De Luca, delavec Fabri-zio Del Bene in Alessia Marzillo.
KINO VITTORIA
Uiniziazione
Igra SERENA GRANDI Prepovedan mladini pod 18. letom
razstave
V razstavnih prostorih avditorija v
Ul. Roma je do 19. t. m. na ogled antološka razstava fotografskega mojstra Milenka Pegana iz Nove Gorice. Ogled vsak delavnik razen ponedeljka od 10.30 do
12.30	in od 17.30 do 19.30, v nedeljo ob
10.30	do 13. ure.
kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »Pirati«. tV.Matthau. CORSO 15.00-22.00 »La mosca«. VITTORIA 16.00 - 22.00 »Uiniziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Mishima«. EKCELSIOR 14.30-22.00 »Labyrinth«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00-18.00-21.00 »Ran«. A. Kurosawa.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Dvigni sid-ro«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
SanfAntonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
utri v Gorici ob 11. uri Umberto Gan-dini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
SKLIC
GLEDALIŠKE SKUPINE GORICA
v torek, 24. februarja 1987, ob 18. uri v študijski dvorani ZSKD, Ul. Croce 3.
Vabljeni dijaki višjih šol, študenti in zainteresirani člani okoliških dramskih društev in kulturnih skupin.
Podrobnejše informacije nudijo na sedežu ZSKD, Ul. Croce 3 tel. 84495.
BRATUŽEVA PROSLAVA DANES V PODGORI
Ob 14.30: sv. maša v župnijski cerkvi. Cerkveni zbor bo izvajal Bratuževe skladbe.
Ob 15.30: na Trgu Lojzeta Bratuža spominska svečanost, v kateri sodelujejo zbor Lojze Bratuž iz Gorice, zbor Andrej Paglavec iz Podgore, domači osnovnošolski otroci, govornika proi. Albin Sirk in Silvino Poletto.
Proslavo ob 50-letnici nasilne smrti Lojzeta Bratuža prirejajo: Rajonski svet v Podgori, Prosvetno društvo Podgora, Kulturno društvo Andrej Paglavec v Podgori, Župnija sv. Justa mučenca v Podgori, sekcija VZPI v Podgori, Osnovna šola v Podgori.
Spomenik Lojzetu Bratužu v Novi Gorici
S prerano smrtjo Lojzeta Bratuža smo izgubili nadarjenega človeka
Slovenska primorska kultura je brez dvoma s prerano smrtjo komaj 35-letnega Lojzeta Bratuža izgubila nadarjenega skladatelja, vsestranskega kulturno—prosvetnega ter javnega političnega delavca. Rojen v Gorici, v revni delavski družini, 17. februarja 1902, je prav tu umrl nasilne smrti 16. februarja 1937.
Tudi njegova družina je morala v begunstvo med prvo svetovno vojno. Ne v Avstrijo, kajti Bratuževi so v prvem letu vojne ostali doma, marveč v Italijo, po vojaški zasedbi. Po povratku v domači kraj je maturiral, poučeval na še slovenskih šolah v Šmartnem v Brdih, v Solkanu in v Batujah, potem pa izgnan v Manoppelli v pokrajini Pescara. Vrnil se je v Gorico, kjer ga je nadškof Sedej imenoval za profesorja glasbe v nadškofijski gimnaziji. Zaradi političnega preganjanja je moral opustiti to službo in se zaposlil v tovarni orgel Cecilija v Gorici. Tako je lahko potoval po deželi in držal vezi s kulturnimi delavci na goričkem podeželju. Te je bil sicer navezal že v dvajsetih letih, ko je bil eden
vodilnih mož katoliško usmerjene Prosvetne zveze na Goriškem. V teh letih je v Gorici vodil pevski zbor Mladika. Kasneje je prevzel vodstvo cerkvenega zbora v Podgori.
S svojimi skladbami je Lojze Bratuž sodeloval v raznih zbirkah. Nekatere zbirke lastnih pesmi je izdal tudi v samozaložbi. Precej pa jih je še vedno neobjavljenih. V glavnem je šlo za cerkvene pesmi. Nekatere so bile zložene tudi na besedila njegove žene, pesnice Ljubke Šorli. Izdal^ pa je tudi vrsto posvetnih napevov. Še zlasti so mu ugajale ruske narodne pesmi.
Lojze Bratuž je bil globoko veren mož. Kot tak vzgojen v družini. Že kot deček je sodeloval v goričkih slovenskih društvih katoliške smeri. To svojo zavzetost je potrdil tudi v zrelejših letih, po prvi vojni, ko se je na Goriškem razvilo delovanje Prosvetne zveze katoliške smeri (druga je bila liberalna Zveza slovenskih prosvetnih društev). Zavzemal se je za združenje pevskih zborov pod okriljem Prosvetne zveze, pomagal pri ustanovitvi
pevskih zborov, skrbel za tesno povezavo med Zvezo in podeželskimi zbori. Istočasno je skrbel za orglarsko šolo in za Cecilijansko društvo, za kar je pri nadškofu Sedeju našel obilo razumevanja.
Leta 1933 se je v Tolminu poročil z izvoljenko Ljubko Šorli, učiteljico iz znane tolminske trgovske družine. Sredi leta 1934 se je rodila hči Lojzka, dve leti kasneje, komaj dva meseca pred nasilno smrtjo, pa še sin Andrej.
Dokaj čudno se je fašistična oblast obnašala ob njegovem pogrebu. Lojzetovo truplo so na skrivaj odnesli iz bolnišnice v mrtvašnico. Ko je pred bolnišnico prišla velika množica ljudi, da bi počastila pevovodjo, glasbenika, učitelja, mučenca, je fašistična policija to preprečila. Tudi kasneje, na glavnem goričkem pokopališču, ki je bilo močno zastraženo, niso ljudi pustili na pogreb. Le petdeset ljudi, večinoma žensk, so pustili na pokopališče. Okrog pokopališča pa so stali policisti in orožniki z nasajenimi bajoneti.
Pevci Lojzeta Bratuža so šli v partizane in delali v OF
Predvojni zbori šola protifašističnega gibanja
MARKO VVALTRITSCH
Ni bilo lahko našim ljudem v fašističnih časih. Ni jim bilo lahko, ker je fašistična vlada hotela na vse mogoče načine iztrebiti tukajšnje slovensko prebivalstvo, pa čeprav je to v takratni goriški pokrajini bilo v ogromni večini.
Že sredi dvajsetih let je vlada ukinila vse slovenske šole. Domače učitelje so skoro v celoti premestili v notranjost države. K nam so prišli učitelji iz starih pokrajin. Sploh niso poznali jezika šolarjev. Uverjeni v opevano nad-moč italijanske kulture, so jo hoteli vsiliti naši mladini ter pri tem sploh niso upoštevali, da imamo Slovenci svojo avtohtono kulturo.
Slovenska društva in organizacije so ukinili v drugi polovici dvajsetih let. Ohranile so se le nekatere organizacije zadružnega in gospodarskega značaja, a tudi na te so fašisti prežali. Pazili so na vsako najmanjšo napako upraviteljev, da so zadruge in posojilnice uničili. Na kmetije tistih domačinov, ki so zašli v dolgove in ki so jim banke zaradi tega rubile posestvo, so pošiljali kmete iz Veneta ali drugih krajev Italije.
Fašisti so že konec dvajsetih let prepovedali tisk slovenskih listov, ki smo jih tako v Gorici kot v Trstu imeli kar precej. Za kako leto je po Mussolinijevi milosti bivšemu poslancu Besednjaku izhajal Novi list. A tudi tega je bilo kmalu konec. Zatem so izhajale le knjige Goriške matice ter Goriške Mohorjeve družbe. A tudi te z veliko težavo in ob vseh mogočih policijskih ovirah. Te knjižne zbirke so ostale edino slovensko čtivo za ljudi na Primorskem.
Tudi v cerkve so fašisti skušali prodreti s svojo raznarodovalno politiko. Goriški nadškof Margotti je hotel izvesti romanizacijo Cerkve na Goriškem. To je bilo sicer nekaj drugega kot raznarodovanje. Goriška duhovščina, tako slovenska kot furlanska, je bila namreč še preveč navezana na stare navade, ki so imele korenine v večstoletni pripadnosti Goriško—Gradiščanske avstrijski državi. Nadškof Margotti je zaradi tega skušal najprej romanizirati goriško Cerkev, tj. speljati jo na pot spoštovanja rimskih načel v okviru italijanske države, s katero je bil Vatikan takrat sklenil konkordat. To Margottijevo politiko je zelo jasno orisal, na enem zadnjih posvetov o zgodovini katoličanov na Goriškem, prof. Sergio Tavano. Seveda bi temu sledilo tudi raznarodovanje tukajšnje slovenske Cerkve.
V gostilnah in trgovinah so bili sredi tridesetih let na vidnem mestu razobešena obvestila z napisom »Qui si parla soltanto italiano«. Ce je kdo v javnem lokalu govoril slovensko, je od
fašistov dobil zaušnico, marsikdaj ga je policija aretirala ter peljala na zaslišanje.
Cerkve in župnišča so zaradi tega ostali edini kraj, kjer si lahko govoril slovensko. Slovenski duhovniki so pridigali v domačem jeziku. Petje na koru je bilo slovensko. Zaradi tega so se takrat v cerkvene pevske zbore vključili tudi ljudje, ki politično niso bili preveč prijazni do duhovnikov. Dovolj je, da se spomnimo hudih polemik med liberalci in klerikalci pred prvo svetovno vojno. Ker je običajno vaški duhovnik bil na čelu klerikalne stranke, liberalci sploh niso zahajali v cerkev. Spori so ostali na isti ravni po prvi vojni, ko so se ponekod, še zlasti v industrijskih krajih, ustanovile sekcije komunistične stranke. Ker so si tako komunisti kot klerikalci prizadevali voditi socialno politiko in pridobiti zase delavce ter revne kmete, je bila med njimi zelo huda politična bitka.
V	času fašistične nadvlade je sicer vsakdo ohranil svojo specifiko: klerikalci, narodnjaki, komunisti. Vendar pa so naši ljudje našli skupen jezik v boju proti raznarodovalcu. Hrvat Vladimir Gortan je bil v Istri prva žrtev fašizma. Sledili so štirje bazoviški junaki. Bili so to narodnjaki. Ustanovil se je TIGR, v katerem so bili predvsem narodnjaki. Katoličani so odpor vodili na drugačen način. Predvsem z odporom duhovščine (spomnili se bomo akcije pokojnega profesorja Iva Juvančiča in njegovih stanovskih kolegov) romanizaciji tukajšnje Cerkve. Pred posebnim fašističnim sodiščem so se znašli številni naši ljudje, predvsem komunisti in narodnjaki. Fašistična vlada je pošiljala v internacijo najbolj vidne ljudi iz tabora narodnjakov. Hotela je pač obglaviti slovensko gibanje.
V	cerkvah in župniščih pa je bila slovenska beseda še dovoljena. Bolje bi rekli, bila je tolerirana. Zaradi tega so ljudje najrazličnejšega političnega mišljenja zahajali v cerkev, da bi tam culi slovensko besedo. Ta jih je seveda bodrila. V cerkvenih zborih so sodelovali pevci, ki so bili globoko verni, kot tudi taki, ki so bili nasprotnega mišljenja. Cerkveni zbori pa so takrat postali pravi ljudskoprosvetni zbori. Pevci se niso učili le cerkvenih pesmi. Peli so tudi narodne. Ko so šli na izlete v gore ali v bolj odročne kraje Primorske, so prirejali koncerte. Farovži so takrat postali pomembna ustanova narodnega odpora.
Nič drugače ni bilo v Podgori. V vasi, ki je v začetku dvajsetih let, na demokratičnih volitvah, izvolila komunistično občinsko upravo in župana, je bil v cerkvi tak mešani pevski zbor, v katerem so bili ljudje najrazličnejših nazorov. Pa tudi iz drugih kra-
Na naši sliki so Bratuževi pevci. Nekateri sicer manjkajo, slika pa je vseeno dokumentarno zanimiva. Od leve proti desni sedijo: Gušto,po domače Pek, iz Štandreža, Gigi Kodermac, Dori Klavčič, Miro Lukman Magrinov iz Sovodenj, Felice Klavčič, Elo Merkuža iz Gorice. Stojijo: Stanko Kristanič (sedaj živi v Ljubljani), Boris Stanič, Frančko iz Sovodenj, Lojze Hoban iz Štandreža, Bramo iz Sovodenj, Darko Šuligoj iz Gorice, Pepi Špacal in Edi Hvalič
(živi v Mariboru)
v tovarni ali v kakšnem državnem ter občinskem uradu, so hoteli imeti popolno oblast v vasi. Cerkev in cerkveni zbor pa sta jim bila trn v peti.
Zaradi tega so pevce večkrat šikanirali. Policisti so se spravili na Lojzeta Bratuža že na novega leta dan 1932, ko se je v Gorico vračal z novoletne maše v podgorski cerkvi. Spravili so ga v zapor, v katerem je ostal šest mesecev. Ko se je vrnil iz zapora, je Lojze Bratuž spet šel k svojim pevcem v Podgoro. Z njimi se je ukvarjal, dokler ga niso, konec leta 1936, fašisti prijeli in umorili.
Takrat, pred božičem 1936, kot so nam že pred leti povedali domačini, očividci, so Lojzetu Bratužu in njegovim pevcem fašisti in policisti spet grozili. Pred neko cerkveno slovesnostjo so policisti prišli pred cerkev v avtu. Grožnja je bila očitna. Hoteli so preprečiti slovensko petje v cerkvi za božične praznike.
Fašisti so bili besni. Na tretji božični praznik, 27. decembra, bila je nedelja, so po maši fašisti pred cerkvijo počakali pevce. Eden med fašisti, Augus-to Boer, je štirim pevcem ukazal, naj gredo z njim na sedež fašija, v stavbo pred vhodom v tovarno. Gigija Kodermaca, Naceta Mihlja, Petra Simonitija in Romana Susiča so podivjani fašisti, oboroženi s palicami, skozi vas pospremili na sedež fašija. Tam jih je čakal tajnik fašistične sekcije Ubaldo Stefanelli, doma iz Rima, takrat zaposlen v naših krajih. Skupina fašistov je počakala še na pevovodjo. S silo so tudi njega odpeljali na svoj sedež.
jev so pevci prihajali na vaje ih nastope v Podgoro.
Nič čudnega, saj je ta zbor več let s prizadevanjem in uspehom vodil Lojze Bratuž, priznani pevovodja, ljudskoprosvetni organizator, glasbenik, trmast in zavzet nasprotnik raznarodovalnega fašističnega režima.
V tem zboru so seveda v največjem številu bili Podgorci in Podgorke^ Prihajali pa so tudi pevci iz Gorice, Štandreža, Sovodenj, pa še od drugod. Pevci, ki so prihajali iz Gorice, so, v poletnem času, prišli kar s kolesom iz mesta. Najprej so se okopali v Soči, na bregu pri Brešanu. Potem pa so se odpeljali v župnišče in tam, pod spretnim Bratuževim vodstvom, se učili cerkvenih ter posvetnih pesmi. Ob cerkvenih praznikih so ti pevci peli v podgorski cerkvi. Velikokrat pa so prirejali kolesarske izlete v Vipavsko in Soško dolino, na Kras in v Brda. Kjer se je le dalo, so prepevali narodne pesmi. Bili so to pravi koncerti, ki so jih večkrat poslušali tudi drugi ljudje, ki jim takrat ni bilo dano slišati slovenske pesmi na kakšni veselici ali v kaki dvorani.
Fašisti so bili zaradi tega besni. Marsikaterega pevca pa tudi pevovodjo (enako se je seveda dogajalo povsod tam, kjer je cvetela taka slovenska dejavnost) so tirali v policijsko vojašnico, v zapor. Marsikdo je moral v konfinacijo. V sami Podgori je bila fašistična sekcija. Njen sedež je bil tik pred vhodom v tovarno, tam, kjer je sedaj poštni urad. Podgorski fašisti, v glavnem priseljeni ljudje, ki so delali
Tam so vsakemu od pevcev dali piti četrtlitrski kozarec z ricinusovim oljem. V kozarec, ki so ga dali Lojzetu Bratužu, pa so dodali še neko mešanico strojnega olja. Prisilili so ga, da je izpil to umazano tekočino. Grozili so mu z bodali. Ko so ga vrgli iz svojega sedeža, so za njim kričali, da je to le prvi opomin.
Za Lojzeta Bratuža pa je bilo drugače. Že par dni potem, 2. januarja, je moral v bolnišnico. Njegovo stanje se je slabšalo. Umrl je mesec in pol dni kasneje, 16. februarja 1937.
Njegovi pevci so ga imeli radi. To ljubezen so mu zadnjič izpričali, ko so prišli pod okna zastražene bolnišnice pri Rdeči hiši in mu tam zapeli Kra-guljčke. Pevci so se z raznih strani pripeljali s kolesi. Po zadnjem pozdravu so se razbežali na razne strani, da bi se izognili policistom.
Podgorski pevci pa so nadaljevali to, kar so toliko let delali skupno_ s priljubljenim Lojzetom Bratužem. Še naprej so peli v podgorski cerkvi, pod vodstvom Nina Braidota, tja do začetka vojne. Takrat so mnogi med njimi morali k vojakom. Drugi so že bili v internaciji. Bratuževega zbora ni bilo več.
Bratuževi pevci so aktivno sodelovali v protifašističnem in narodnoosvobodilnem gibanju. Gigi Kodermac je šel v partizane. Nemci so ga ujeli in odpeljali v Nemčijo. Po povratku je bil zelo aktiven v komunistični partiji. Nace Mihelj, takrat bivajoč v Gorici, je odšel iz tega mesta. Po vojni je bil direktor rudnika v Idriji. Peter Simoniti, zaposlen v goriški Katoliški knjigarni, je bil med vodilnimi člani Osvobodilne fronte v Podgori. Tudi njega so Nemci odpeljali v taborišče. Po vojni je bil predsednik odbora SIAU v Podgori. Po razmejitvi se je izselil v Novo Gorico. Tudi Roman Susič je šel k partizanom. Nemci so ga ujeli, odpeljali v taborišče. Tam je umrl.
Skratka, štirje Bratuževi tovariši, ki so jih 27. decembra 1936 fašisti prisilili, da so pili ricinusovo olje, so postali, vsi aktivni borci proti fašizhru.
Prav taki so bili tudi vsi njegovi pevci. Ne bomo tu naštevali vsakega med njimi. Bili pa so skoro brez izjeme partizani, člani odborov OF, aktivisti, terenci, vseskozi protifašisti. To je še en dokaz, da so v takratnih hudih časih vse oblike organiziranega odpora bile prava šola protifašizma in da so se naši ljudje v njih združevali in soglasno delali, neglede na politično pripadnost, ter v veliki večini vstopili v Osvobodilno fronto in v slovensko partizansko vojsko. Le malokdo med njimi je stal ob strani ali se v zadnjih dveh letih vojne udinjal nacističnim oblastnikom in njihovim slovenskim pomagačem.
SPOZNAJMO SE!
uradni zastopnik SUZUKI-SANTANA
[uLman
Q U A LTI E R O
34170 GORICA
Drevored Terza Armata 102 Tel. 0481/20144
uradni distributer

SUZUKI
NOVO ZASTOPSTVO VABI NA OGLED NOVIH (TERENSKIH) SUZUKIJEV
CAR NICA
assicurazioni
TRADICIJA PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920
VENTIN PAOLO
Agent za goriško pokrajino in Palmanovo
Gorica: Korzo Verdi 10 - Tel. 0481/32722 Palmanova: Ul. Cavour 2 - Tel. 0432/920333
/^gbuppo^

Uvajanje novih učnih načrtov,
osnovnošolska reforma, vprašanje enorazrednic
Slovenska šola pred zahtevnimi nalogami
Vprašanja, ki zadevajo vso slovensko skupnost
V začetku februarja sta Deželni Sindikat slovenske šole in Odbor za šolstvo pri SKGZ priredila nadvse zanimivo in po številni udeležbi zelo uspelo okroglo mizo o slovenski osnovni šoli, o novih učnih načrtih in o osnovnošolski reformi. Zaradi velikega pomena, ki ga bodo imeli že odobreni novi učni načrti in osnovnošolska reforma za rast naše osnovne šole v prihodnjih letih, smo se odločili, da vsaj v skrčeni obliki povzamemo poročila šestih sodelujočih na okrogli mizi: izvedenca Pavla Stranja, psihologinje Alenke Rebula-Tuta, slovenske predstavnice v zavodu IRRSAE Stanke Sosič-Čuk, didaktičnih ravnateljic Lučke Barej-Križman in Mire Brajnik-Saksida in dolgoletnega tajnika SSŠ Stanka Škrinjarja.
V razpravi so prišla do izraza številna vprašanja, s katerimi se bo morala slovenska šola spoprijeti v bližnji bodočnosti. Med te sodi vse-kakor vprašanje razvoja naših šol v luči sedanjega demografskega padca. Število učencev in razredov se iz leta v leto krči. Kaj v tem primeru storiti?	r
Na ?.kr<?9li mizi sta se izkristalizirali dve mnenji. Prvič: ohranitev dosedanjih šol, kljub temu da bi na mnogih šolah delovale enorazred-nice, ker so slovenske šole braniki slovenstva v naših krajih. Drugič: enorazrednice s pedagoškega vidika ne bi bile "kompetitivne" z drugimi šolami, zaradi česar starši ne bi vpisovali svojih otrok v te šole. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da take šole nimajo bodočnosti.
Dilema je nadvse aktualna, o njej pa ne morejo odločati le izključno šolske komponente. Razvoj slovenske šole zadeva vso našo stvarnost. Zaradi tega je potrebno, da se o njem izrečejo vsi dejavniki našega družbenega in političnega življenja. Nujno je torej, da Enotni šolski odbor čimprej oživi svojo dejavnost in se spoprime s temi žgočimi vprašanji.
W
Ce je otrok manj, dajmo jim več!
Pavel Stranj
Okroglo mizo o slovenski osnovni šoli je uvedel Pavel Stranj s poročilom o socioloških aspektih našega šolstva. Takoj ob začetku je poudaril kričečo razliko med uvodom novih in dosedanjih učnih načrtov za osnovno šolo. Medtem ko je bila doslej podčrtana vloga krščanskega nauka in tradicije za vzgojo otrok, je v novih načrtih poudarek na vrednotah sožitja, sodelovanja, enakosti in svobode, sprejemanja dialoga in spoštovanja "drugega". Iz teh novih vodilnih načel izhaja ne le možnost, ampak spodbuda, da začne
šola delovati v smeri kulturnega zbliževanja tudi tam, kjer tega načela doslej še ni osvojila. Kljub nekaterim nedoslednostim (v nadaljnjem besedilu ni na primer omenjena tista konkretna družbena stvarnost, v kateri naj bi vsa navedena lepa načela uresničevali) predstavljajo novi učni načrti korak naprej in odpirajo osnovni šoli na našem območju nove-možnosti.
Med te spada gotovo razvoj odnosov med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva. Slovenska in italijanska osnovna šola lahko mnogo naredita v tej smeri. Ena in druga si morata vzeti vsaka svoj del odgovornosti, da ne bo sistem ločenih šol po jeziku pomenil ohranjanja ali celo utrjevanja dosedanjega nepoznavanja slovenske kulture s strani večine. Italijanska šola mora na tem področju nadoknaditi več zamujenega kot slovenska, kar pa še ne pomeni, da se mi lahko skrivamo za to tujo odgovornostjo in ne iščemo tudi z naše strani prilike za stimulacijo zbliževanja.
Slovenska šola pa mora valorizirati tudi notranjo stabilnost slovenske narodne zavesti. Naši otroci so vsak dan dobesedno preplavljeni z vplivi italijanskega okolja, zato se zastavlja vprašanje, kako uravnovesiti te vplive,
da ne bodo izničili slovenskega dela šolskega učinka.
Pri tem igra osrednjo vlogo vprašanje pouka slovenskega jezika, ne le v strogo jezikovnem smislu, pač pa tudi kot glavno orodje in hkrati prvina slovenske kulture. Sama slovenska osnovna šola ne more s svojim delovanjem uravnovešati slovenske jezikovne podrejenosti v družbi in njenih posledic. Jezikovni sistem je v marsičem zrcalo družbenega sistema, in če je položaj Slovencev v Italiji v tem smislu izkrivljen, nosi šola predvsem posledice tega stanja. Zato je toliko bolj krivično, da bi ji celo pripisovali odgovornosti za to stanje.
Novi učni programi pozitivno ocenjujejo prispevek okolja šoli. Naša šola je zakorakala na to pot že pred novimi načrti. Danes lahko beležimo celo vrsto primerov razvitega sodelovanja z okoljem: bralne značke, mladinski tisk, glasbene in telesnokultur-ne dejavnosti.
Novi programi bodo lahko zaživeli, če jih ne bodo prevzeli le učitelji in starši, pač pa tudi širša skupnost preko že obstoječih struktur ali novih, ki bi bile izraz volje, da se investira v vzgojo in izobraževanje mladih še več, kot se že dela. Če je otrok manj, dajmo jim več!, je pozval Pavel Stranj.
Težave otrok ob prehodu v šolo
Izpopolnjevanje učiteljev pogoj za uresničevanje novih načrtov
Alenka Rebula-Tuta
Alenka Rebula-Tuta je na okrogli mizi o slovenski osnovni šoli opozorila na psihološke aspekte vključevanja otrok v šolo. V idealnih pogojih bi moral otrok ob vstopu v šolo že prebresti vrsto težav odraščanja in bi torej lahko prevzel nase obremenitve, ki jih prinaša šola. V resnici ni tako. Otrok pristane navadno v prvem razredu .s prav vsemi težavami, ki so ga omejevale že vsa predšolska leta. Šolska struktura pa sama po sebi zahteva in pričakuje, da otrok nima takih problemov, da bi se vanjo ne mogel vključiti in se ji prilagoditi. Otrok, ki tega ne zmore, bo že od začetka začel zaostajati, veliko bolj se bo moral truditi kot ostali in kmalu se bo počutil različen od tistih, ki jim gre vse lahko od rok.
Rebulova je ob tem omenila raziskavo, ki so jo v 70. letih izvedli v Mariboru. Psihologi in psihiatri za otroško psihohigieno so tam pregledali 3900 triletnih otrok in popisali simptome, znake, ki jih ti otroci kažejo, in iz katerih gre sklepati, da se ne počutijo varni, mirni, trdni. Raziskava je pokazala, da se je zelo dobro ali dobro počutilo 44 odstotkov otrok, vsi ostali so sodili v kategorijo večje motenosti. Če lahko sklepamo na podobnosti med |
Mariborom in Trstom, kaže, da tudi pri nas ni dosti bolje. To se pravi, da se na deset otrok že pri treh letih dva počutita odlično in dva še dobro, vsi ostali pa so na poti v hujše težave. V obdobju od tretjega do šestega leta se lahko težave otrok povečajo ali ostanejo vsaj enake. Upravičeno lahko torej sklepamo, da ima učiteljica med prvošolčki vsaj polovico otrok, ki so čustveno načeti in ogroženi. To ne pomeni, da so nujno v šoli neuspešni (imamo tudi zelo uspešne, a zelo nesrečne otroke), a vsekakor bi potrebovali pomoč pri svojem razvoju, ker bo stiska slej ko prej skočila na dan.
Učitelji lahko veliko naredijo za uravnovešen razvoj otrok, pa čeprav doslej še nismo našli načina, da bi vnesli v poučevanje tudi elemente duševnega zdravja otrok. Tudi načrti o tem ne govorijo.
Pri tem se seveda zastavlja vprašanje: če je res, da je otrok vsaj do dese-
Lučka Barej-Križman
tega leta še v veliki meri čustveno bitje, torej odvisen od tega, kako se počuti sam v sebi, koliko to upoštevamo pri programih in načrtovanju šolskega dela na osnovni šoli? Iz tega nujno izhaja drugo vprašanje: ali je primerno, da postane sposobnost spoznavanja otroka del poklicne usposobljenosti učiteljstva, kot na primer znanje matematike?
Rebulova je nakazala nato možnosti dodatnega izobraževanja učiteljev v psihološko smer in naštela nekatere argumente, ki naj bi jih učitelji poglobili: problem vživljanja v otroka, komunikacijo z otrokom, grupno dinamiko v razredu, problem učiteljevega doživljanja otrok in problem čustvene vzgoje. Od takega izpopolnjevanja bi učitelji mnogo pridobili: večjo samozavest, ko bi delali v razredu, boljši stik z otroki in starši, večjo domačnost s psihološkimi problemi in bi imeli več zadoščenj pri delu.
Didaktična ravnateljica Lučka Barej-Križman je orisala bistvene značilnosti starih, trenutno še veljavnih, in novih učnih načrtov. Primerjala je predvsem uvoda obeh programov, iz katerih lahko razberemo vsebino leteli.
Oba uvoda se delita v tri dele. Iz sedanjih načrtov izhaja, da mora osnovnošolski pouk zagotoviti tisto temeljno izoblikovanje razuma in značaja, ki je potrebno državljanom, da lahko učinkovito in zavestno sodeluje v življenju družbe in narave. Temeljni pečat šole je v vzgoji temeljnih človekovih sposobnosti; poučevanje krščanskega nauka je krona poučevanja. Šola se nadalje opira na humanistično
Stanka Sosič-Čuk
Predstavnica slovenskih šolnikov v Deželnem zavodu za pedagoško izpopolnjevanje, eksperimentiranje in raziskovanje (IRRSAE) Stanka Sosič-Čuk je orisala predvsem program izpopolnjevanja učiteljev. Za uvajanje novih
in vzgojno tradicijo, na spoštovanje vrednot, na katerih slonita duhovnost in svoboda.
Novi načrti predstavljajo zaključno fazo večletnega procesa reforme osnovne šole, s katerim se je šola vse tesneje povezala s teritorijem. V novih programih je socio-politična koordinata močno prisotna (ustavna načela); poudarjeno je sodelovanje z vrtcem, nižjo srednjo šolo in okoljem. Šola mora spoznati in ovrednotiti sposobnosti posameznika, drugačnost pa ne sme privesti do neenakosti na družbeni in državljanski ravni. Veliko novost predstavlja prisotnost več učiteljev v razredu; predmetna področja so v novih načrtih zelo točno določena.
učnih načrtov so v prvi vrsti zadolženi prav učitelji, pa čeprav niso edini za to poklicani. Izpopolnjevanje učiteljev je pogoj za uresničitev inovacije.
Ministrstvo za šolstvo je zadolžilo zavode IRRSAE, da izdelajo strokov-no-tehnični načrt izpopolnjevalnega tečaja, ki bo namenjen vsem učiteljem. Na tržaškem zavodu so že sestavili devetčlansko skupino, ki je zadolžena, da načrtuje, spremlja, preverja in organizira izpopolnjevanje. Članica te skupine je tudi Stanka Sosič-Čuk.
Vsakodnevne izkušnje so kasneje narekovale neposredno sodelovanje delovne skupine s šolo. Ustanovljena je bila tako komisija "Šola - IRRSAE", ki jo sestavlja 12 didaktičnih ravnateljev (med temi sta tudi ravnateljici Lučka Barej-Križman in Mira Brajnik Saksida) in člani skupine IRRSAE.
Naslednja faza izpopolnjevalnega načrta je bila namenjena učiteljem-posredovalcem. To so učitelji, ki bodo predhodno sledili izpopolnjevalnim tečajem v določenih predmetih in bodo nato nudili drugim kolegom svojo strokovno pomoč.
Vzporedno s tem je steklo tudi delo v strokovnih komisijah, ki so zadolžene za sestavo in izvedbo načrtov za izpopolnjevanje za posamezna predmetna področja. V vsaki teh skupin je tudi po en slovenski član. Komisije so že pripravile shemo izpopolnjevalnega tečaja; le-ta se bo začel konec februarja in bo potekal vse do konca pouka.
V okviru izpopolnjevalnega tečaja bodo verjetno junija stekla tudi specifična predavanja v slovenskem jeziku, seveda pa bi bilo treba celotno organizacijo izpopolnjevalnih tečajev za slovenske učitelje še poglobiti: učite-Iji-posredovalci bodo namreč letos osvojili novo znanje pretežno iz italijanskih virov.
»Stari« in novi učni načrti
Značilnosti novih programov
Didaktična ravnateljica Mira Brajnik-Saksida je orisala bistvene značilnosti novih učnih načrtov. Poglavitna značilnost reforme je, da vse šolsko delo izhaja iz smotrov. Šola si danes postavlja kot obči smoter vzgojo človeka, ki bo umsko, estetsko, delovno, telesno in moralno izoblikovan. Zato mora razvijati predvsem otrokove intelektualne sile, ki so predpogoj za primeren otrokov socialni razvoj. Predhodna analiza izhodiščnega znanja in neprestano preverjanje individualnega napredka učenca sta predpogoja za nadaljnje planiranje učiteljevega dela. Načrti sploh dajejo veliko težo na programiranje.
Učiteljevo delo mora biti vse bolj strokovno in znanstveno. Predvideno je sodelovanje učiteljev v skupinah v ti. odprtih razredih" (tvorijo jih skupine učencev ob upoštevanju izhodiščnega znanja in prilagojevanju šolskega dela).
Šola mora z začrtanimi didaktičnimi posegi urediti in utrditi informacije, ki si jih otrok še ni prisvojil kot zavestno znanje. Učenca mora pripraviti na reševanje problemov in razmišljanje, da bo lahko sam postopoma osvajal novo znanje. Bistvo izobraževalnega sistema je torej nuditi učencu metode, s katerimi bo lahko zavestno in kritično osvajal novo znanje.
Vprašanja reforme osnovne šole
Na okrogli mizi je Stanko Škrinjar predočil bistvene novosti v zvezi z reformo italijanske osnovne šole. Po objavi novih učnih načrtov je ministrstvo za šolstvo pripravilo osnutek za prilagoditev osnovnošolskih struktur novim zahtevam. Podobna osnutka sta izdelali še KPI in PSI. Iz obravnave v komisiji poslanske zbornice je izšlo poenoteno organsko besedilo s sledečimi bistvenimi novostmi.
Za vpis v osnovno šolo bodo veljali prejšnji predpisi (dopolnjeno 6. leto). Tedenski urnik se bo podaljšal od 24 na 27 ur. Število 27 tedenskih ur se bo "raztegnilo" z uvedbo pouka tujega jezika. S podaljšanjem tedenskega urnika bodo začeli ukinjati celodnevne šole in podaljšan pouk.
Vsak razred bo imel enega učitelja, vsaka dva samostojna razreda pa še enega dodatnega učitelja. Vsi trije učitelji bodo razredni učitelji enega načrtovanega modula.
Delovni urnik bo trajal še vedno 24 ur, 210 ur letno pa bo namenjeno izpopolnjevanju in načrtovanju. Tedenski urnik bo razdeljen na didaktično delo, (pouk) v razredu in na didaktični laboratorij in načrtovanje.
Na šolah z enim samim razredom ne bodo imeli dodatnih učiteljev, kar v bistvu pomeni, da na teh šolah ne bo mogoče uvajati novih učnih načrtov.
Mira Brajnik-Saksida
Stanko Škrinjar
Lepa uprizoritev Puccinijevih enodejank iz »Triptiha«
Le Villi in Gianni Schicchi z baritonistom Paneraijem
Novi kvartet violončelov za ciklus Mladi mladim
Po dveh nadvse uspelih in stimulativnih dogodkih, kakor sta sigurno bila Satiejev večer in koncert Klavirskega tria iz Celja, se sezona Mladi mladim, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z deželnim sedežem tržaškega radia, nadaljuje z novim, zanimivim glasbenim načrtom: predstaviti tudi v Trstu novi KVARTET VIOLONČELOV iz Ljubljane, kajti to je edinstven tak komorni sestav pri nas, pa tudi v svetu je ta zasedba redka. Kvartet violončelov nas spominja na običajni godalni kvartet, le da je zvok še gostejši in polnejši. Presenetljivo je, da je za to zasedbo nastalo relativno veliko število skladb, tudi slovenskih in jugoslovanskih skladateljev.
Kvartet je bil ustanovljen 1. 1978 na pobudo Matije Lorenza. Poleg standardne literature, ki je za ta neobičajni ansambel sorazmerno obsežna, ima Kvartet v svojem programu tudi precej domačih del, med katerimi prednjačijo skladbe L. M. Škerjanca. Kvartet violončelov je vzbudil zanimanje tudi pri sodobnih slovenskih skladateljih, ki so ansamblu posvetili svojo pozornost, kot npr. P. Ramovš in P. Mihelčič.
A spregovorimo par besed v ilustracijo naših prestižnih gostov: Ustanovitelj kvarteta, MATIJA LORENZ, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Č. Šedlbauerju in na istem zavodu opravil tudi podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri prof. E. Mainardiju v Rimu, za komorno glasbo pa pri prof. G. Agostiju v Rimu, S. Lorenziju v Sieni ter pri prof. L. Lani in R. Zanettovichu v Trstu. Prejel je prve nagrade za komorno glasbo na tekmovanju v Zagrebu 1. 1961, medalje Zveze jugoslovanskih skladateljev 1. 1970, nagrado za najboljši komorni posnetek jugoslovanske RTV v Ohridu 1. 1972, nagrado Društva slovenskih skladateljev 1. 1975. Od 1. 1954 je član Tria Lorenz, s katerim je koncertiral skoraj po vsej Evropi, Severni in Južni Ameriki, Afriki in Aziji.
IVAN ŠOŠTARIČ, TANJA BABNIK IN KLEMEN HVALA so zelo nadarjeni in perspektivni mladi violončelisti, kar najbolje dokazujejo z lepimi uspehi tako na republiških kakor tudi na zveznih tekmovanjih tako za solistično kot tudi v komornih zasedbah. Tako je prav v zasedbi kvarteta violončelov prejel na zveznem tekmovanju v Beogradu 1. 1981 K. Hvala prvo nagrado. Vsi trije mladi čelisti imajo tudi že precej izkušenj v komornem igranju, prav v tem letu pa bo vsak nastopil s svojim samostojnim recitalom, potem pa bodo študij nadaljevali na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Na sporedu koncerta, ki se bo začel ob 18. uri v Avditoriju tržaškega radia v Ul. F. Severo št. 7 v četrtek, 19. februarja, so dela Francka, Klengela, Škerjanca, Šedlbauerja, Bende ter Villa-Lobpsa.
ALEKSANDER ROJC
JOŽE KOREN
Gledališče Verdi je za svojo peto predstavo v letošnjem repertoarju ponudilo občinstvu na ogled dve deli iz Puccinijevega Triptiha, in sicer njegovo prvo operno delo Le Villi in trideset let kasneje nastalo Gianni Schicchi. Tridesetletni časovni presledek se enodejankama nedvomno pozna, saj je Schicchi rezultat skladateljeve popolne zrelosti, Le Villi pa so mladostno delo takrat komaj 24-letnega Puccinija brez izkušenj, če ne domislimo nekaj simfoničnih del, ki so tudi botrovala njegovemu opernemu prvencu. A naj že gre za mladostno ali zrelo delo, v obeh je na različen način, v prvem skozi melodično nežnost in v drugem skozi komično vedrino, prisoten Puccinijev fantazijski genij, ki je v zakladnici operne glasbe zapustil toliko nesmrtnih biserov.
Libreto za Le Villi je na osnovi nemške legende (ki je med drugim tudi snov za Adamov balet Giselle) priredil Ferdinanda Fontana. Le Villi so prikazni deklet umrlih od bolečine, ker so jih zapustili njihovi ljubljeni. Dekleta postanejo čarovnice, ki speljejo verolomce v ubijajoči maščevalni ples. In tudi v Fontanovih Le Villi mladi Robert prelomi svojo zaroko z lepo Ano, ki od žalosti umre, Ville, ki ne sprejmejo njegovega zakasnelega kesanja, pa ga zvabijo v ples, v katerem umre.
Vsebina se je kot nalašč podajala Puccinijevi že v mladosti čustveno usmerjeni melodični nežnosti. Toda skladatelj se je obenem tudi že vsaj delno odmaknil od nekaterih najbolj izrazitih kompozicijskih tehnik »otto-centa« in čeprav so v delu še prisotni razni vzori, vsebuje partitura tudi vsaj za tisti čas določeno modernost v nekaterih disonančnih akordih, ki pa jih Puccini v celovitosti partiture ne razvije, pač pa jih kot drobce povezuje v melodični romantični lok tako v instrumentalnem delu s pogostimi simfoničnimi stavki, zlasti v inter-mezzu, kot v vokalnem delu, v katerem prihaja do izraza kasnejši veliki mojster spevov.
Tokratna tržaška postavitev (zadnja je bila na tržaškem odru leta 1922) je bila zaupana mladim izvajalcem, začenši kar pri dirigentu Tizianu Seve-riniju, ki se je izkazal za tenkočutnega interpreta Puccinijeve glasbe in je
velik del te svoje tenkočutnosti znal prenesti tudi na orkester in na soliste. Naslovni vlogi sta pela tenorist Franco Farina (Roberto) s prijetno moduliranim glasom, in sopranistka Cristina Rubin (Ana) z glasom polnim miline in božajoče spevnosti. Glasovno in igralsko lepo pojava je ustvaril baritonist Franco Giovine kot Anin oče Guglielmo VJulf, vlogo pesnika in govorca veznega besedila pa je podajal Fulvio Falzarano.
V zboru čarovnic je nastopal baletni zbor gledališča Verdi s solistko (kraljico Vil) Susanno Projo. Vloga baleta je v Le Ville zelo pomembna (saj je tudi opera sama v podnaslovu označena kot opera-balet). V precej klasično zasnovani koreografiji Tuc-cia Rigana je baletni zbor povsem zadovoljivo izpolnil svojo nalogo, kar velja tudi za zbor, ki ga je uvežbal Andrea Giorgi. Tekočo režijo je oskrbel Filippo Crivelli.
Enodejanka Gianni Schicchi je - kot rečeno - ena zadnjih Puccinijevih mojstrovin. Vsebino zanjo mu je po 30. spevu Dantejevega Pekla priredil libretist Giovacchino Forzano in pripoveduje o dvakrat razočaranih dedičih starega posestnika Buosa Donati-ja, ki je vse svoje premoženje v oporoki zapustil samostanu, in o burlesknem nastopu prebrisanega Giannija Schicchija, ki je vso zadevo tako izpeljal, da je v zamenjani vlogi (še živega) Buosa Donatija največji del zapuščine zapustil samemu sebi, s tem pa svoji hčerki Lauretti in njenemu zaročencu Rinucciu.
Komično burleskna, često tudi groteskna vsebina in pestra paleta značajev je Pucciniju nudila priložnost, da je z mojstrskimi variacijami uporabil svojo bogato izrazno paleto in posamezne osebe, zlasti pa osrednjo osebnost Giannija Schicchija, in situacije okarakteriziral z bogastvom glasovne barvitosti. V partituri je sicer malo prostora za arije ali romance, ki jih izrazito karakterna glasbena oznaka oseb skoraj ne dopušča, vendar je delo vseskozi prežeto s hudomušno melodičnostjo, ki je seveda najbolj izrazita prav pri Schicchija.
Predstava v dokaj standardni režiji Filippa Crivellija in vedno pod suvereno taktirko Tiziana Severinija, ki je že na začetku s prizorom dedičev okrog mrtvega Buosa Donatija, pred in po odkritju oporoke, stekla dokaj
prijetno, je z nastopom Giannija Schicchija v osebi slovitega baritonista Rolanda Paneraia zadobila svojevrsten šarm, ki ga lahko ustvari samo še vedno velik umetnik. Paneraijev Gianni Schicchi je bil igralsko in pevsko izjemen lik, ljudsko polnokrven, grob in mehak obenem, zvit in preračunljiv, ironičen in burkaški. Z vsakim gibom telesa, z vsako potezo obraza, predvsem pa z glasovnim moduliranjem, mojstrsko ustrojenim na
vsak izrazni trenutek, je Paneraijev Schicchi obvladal prizorišče s silovitostjo svoje pojavnosti.
Lauretto in Rinuccia sta tudi v Schicchiju pela Cristina Rubin in Franco Farina, v ostalih karakternih vlogah pa so nastopili Laura Zannini, Dario Zerial, Fulvia Ciano, Riccardo Botta, Franco Boscolo, Gabriele Monici, Angelo Nardinocchi, Lidia Castal-di, Claudio Ciombi, Aldo Reggioli, Ubaldo Caresi in Mario Sarti.
Skromen nastop pianistke Engerer v Rossettiju
MIRKO SLOSAR
Pretekli ponedeljek je v Gledališču Rossetti nastopila v okviru abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega društva francoska pianistka Brigitte Engerer. Program, ki ga je izbrala za svoj klavirski recital, je že sam po sebi zagotavljal pozornost publike, ki naj bi uživala v romantični glasbi brez velikega duševnega napora; ob poslušanju znanih skladb pa spregledala tehnične in interpretativne pomanjkljivosti izvedb.
Engererjeva je odprla koncert s tremi Schubertovimi pesmimi, ki jih je za klavir priredil Franz Liszt. Če ne bi imeli koncertnega lista, bi težko ugotovili, da je melodije napisal Schubert, ker jih iz množice Lisztovih spremljevalnih tonov, pasaž, založenih akordov in ob preobilni uporabi pedala, nismo slišali. Več smo pričakovali v drugi skladbi večera - glasbeni šali Roberta Schumanna - Karneval opus 9, ki je sestavljen iz številnih drobnih skladb zdaj igrivih, pogosto duhovitih, včasih otožnih, v enovito podobo pustnega razpoloženja. Toda slavnostnega karnevalskega razpoloženja v uvodu ali resnično sentimentalnega »Valse nob-le« ali poklon Chopinu ter drugih raznovrstnih razpoloženj, je bilo bolj malo. Najboljša je bila sklepna Koračnica članov Davidove zveze proti Filistejcem. Lepote Schumannove klavirske glasbe so namreč skrite, težko dojemljive, ne samo poslušalcem, ampak včasih tudi izvajalcem.
Sklepno skladbo glasbenega večera je uvedla znana melodija »Promenada« - uvod v Slike z razstave ruskega skladatelja Musorgskega. (To delo je bolj znano v raznih orkestralnih priredbah). Tudi glasbene vsebine posameznih slik (vseh je deset) smo takoj prepoznali, verjetno zato, ker je Mu-sorgski realist v glasbi in je z glasbeno govorico osupljivo zvesto upodobil prizore iz Hartmanovih slik. Pianistka je tudi z interpretacijo skušala pričarati vsebino slik, vendar brez večjega uspeha. Še najbolj ji je uspel Ples piščančkov v jajčnih lupinah.
Pianistka Engererjeva se je sicer zelo trudila z elegantnimi dvigi rok, pa tudi pasažno igro izvrstno obvlada, še najbolj všeč pa ji je uporaba pedala.
Petindvajset let Slovenskega kluba
HELENA JOVANOVIČ
Slovenski klub — krožek, ki si je že od svojega začetka dalje zastavil za poglavitni cilj združevanje in medsebojno spoznavanje slovenskih zamejskih intelektualcev in umetnikov, izmenjavo najpomembnejših kulturnih in znanstvenih dosežkov, obenem pa vztrajno gojil nekakšno »klubsko«, družinsko, intimno toplino v odnosih med svojimi rednimi člani in obiskovalci, je v torek, 10. februarja, zabeležil v svoj zapisnik nadvse pomembno obletnico: 25 let neprekinjenega delovanja. Zamisel za ustanovitev takšnega kluba, se je porodila v šestdesetih letih, in to iz potrebe po ožjem kulturnem združevanju med zamejskimi Slovenci, pa tudi iz nuje po poživitvi vsestranske dejavnosti slovenske manjšine, ki se je ravno v tistih letih vse preveč zapirala vase.
Do leta 1975 je Slovenski klub prirejal svoje večere v dvorani v Ulici Geppa 9, stavbi, kjer so imele tedaj svoj sedež tudi druge slovenske organizacije. Slovenski klub je torej ustvaril pomemben kulturni center v letih, ko pri nas še ni bilo nikakršne galerijske dejavnosti, knjižnice, raziskovalnega inštituta, kjer bi se zamejski umetniki in izobraženci lahko združevali, uresničevali ter izmenjevali svoje izkušnje. Predsedniško mesto te ustanove je prvi zasedel priznani slikar Hlavaty, ki je Slovenski klub vodil celih šest let. Poglavitna funkcija SK je bila tedaj, in je še danes, odpiranje novih možnosti za obogatitev kulturne dejavnosti pri nas in spoznavanje raznovrstnih ponudb, ki jih nudita matična domovina in srednjeevropsko območje.
Za delovanje Slovenskega kluba je bil nadvse pomemben tudi drugi predsednik Vladimir Turina. »Stara klubov-s_ka generacija« je bila med sabo tudi prijateljsko povezana. Člani se niso srečevali le priložnostno na rednih torkovih večerih, pač pa so se sestajali tudi izven dvorane v Ulici Geppa. Več ur so skupno preživeli v gostilni »Pri Jazbecu« v Tupeljčah, kjer so še danes razstavljene duhovite Hlava-tyjeve vinjete.
Slovenski klub je nekaj let vodil Miroslav Košuta, po »preselitvi« v prijetno Gregorčičevo dvorano v Ulico sv. Frančiška pa je vodstvo prevzel Marko Kravos, s katerim smo se pogovorili. »Klub se je rodil iz globlje notranje potrebe,« je poudaril Kravos. »V času svojega delovanja je SK skušal preseči meje zamejstva in s tem pripomogel h graditvi enotnega slovenskega kulturnega prostora, in to že tedaj, ko je bila Slovenija do zamejstva še precej skeptična. Obenem smo se želeli odpreti tudi italijanskemu svetu.« Ob vsem tem je seveda treba opozoriti na najzanimivejše, večkrat tudi nenavadne in prav hudomušne zamisli organizatorjev večerov v Slovenskem klubu. Posebno lepo doživetje je bila nekoliko nenevadna proslava ob 80-letnici slikarja Černigoja. Prireditelji so dvorano »oblekli« v velike pole papirja, po katerih je vsak obiskovalec lahko prosto risal. Udeleženci so v spomin dobili jabolko s Černigojevim lastnoročnim podpisom. Izredno zanimiv je bil tudi večer, posvečen ciganski pesmi in glasbi, pa tudi srečanje s čarovnikom je poželo precej uspeha. Seveda se je večkrat dogajalo, da na domislene pobude SK ni bilo pravega odziva.
Slovenski klub se je od svojega nastanka dalje preživljal z lastnimi sredstvi, predvsem članarinami in prispevki. Šele od leta 1980 dobiva minimalen prispevek tudi od Tržaške pokrajine. Ko se je Kravosov »mandat« iztekel, sta predsedniško mesto za nekaj časa zasedli Mirjam Mikolj in Vlasta Bernard, nato pa Ravel Kodrič, ki vodi klub še danes. Tudi on zvesto sledi smernicam, ki so jih začrtali prvi pobudniki tega kulturnega krožka. V letošnji sezoni so se, kot prejšnja leta, zvrstili nadvse zanimivi literarni in zgodovinski večeri, predstavitve knjižnih novosti, koncerti, fotografske in likovne razstave, recitali in aktualna predavanja o krajevnem, narodnem in mednarodnem političnem dogajanju. V zadnjem času pa je predvsem opazno odpiranje italijanski kulturni dejavnosti, kar je vsekakor izredno pozitiven korak k sožitju obeh tukaj živečih narodnostnih skupnosti.
novost na knjižni polici
Knjiga o Sigmundu Freudu
IGOR ŠKAMPERLE
Pri Cankarjevi založbi so izdali dokaj zanimivo in pregledno knjigo o Sigmundu Freudu, prevod francoskega avtorja Octava Mannonija. O Freudu, velikem mojstru, začetniku in utemeljitelju psihoanalize, je bilo veliko napisanega, vendar se je velik del tovrstnega pisanja do Freudove teoretske zasnove obnašal nekorektno, jo velikokrat zgrešil ali popačil. Tudi sama psihoanaliza se je po Freudovi smrti razpasla in razvodenela v nekakšen okulističen in terapevtski ljudski nauk. Zgovoren zgled za to so v povojnih letih predvem ZDA. Mannoni-jeva knjiga o Freudu skuša zato ravno omejiti izvirni teoretski preboj psihoanalize ob svoji vzpostavitvi, razmejiti ga od vnaprejšnjih načelnih povzetkov oziroma nekorektnih interpretacij. V prijetnem branju sledimo biografskim zapisom, Freudovemu osebnemu življenju, družinskim in prijateljskim zvezam, obenem pa avtor jasno in v osnovnih orisih prikaže celotno Freudovo teoretsko delo. Vedi, ki je nastajala postopoma in včasih zgolj tipajoče v novi razsežnosti, sledimo skupaj s Freudom, tako kot je tudi v resnici nastajala. Avtor se v knjigi ne spušča v detajlnejša razčlenjevanja, Freudovo življenje in delo želi predvsem zaokroženo in avtentično predstaviti, brez
morebitnih predsodkov o zastarelosti prvih psihoanalitičnih spisov. V pregledu teoretskih in konceptualnih zastavkov je strokovno neoporečen, zato je knjiga kvalitetna in primerna tudi za tiste, ki se šele prvič srečujejo z velikim dunajskim mojstrom. V ta namen je primerno vodilo pri prebiranju in sledenju razvejenega Freudovega dela.
Ne glede na cinično slavo in ambivalentno razvitost, ki jo je pozneje doživelo Freudovo delo, ne moremo mimo spoznanja, da se umešča v tiste velike prelomnice 10. in 20. stoletja, ki so korenito posegle v razvoj človeške misli in radikalno spremenile status .znanosti, s tem pa tudi obeležile polje realnosti, v katerih danes živimo. Tudi če se je Freud v svojih pionirskih začetkih o kaki stvari motil, naivni so predvsem njegovi zapisi o umetniškem ustvarjanju (n.pr. spisa o Leonardu in Michelangelu), se je k njemu treba vračati, če ne že zaradi teoretske produktivnosti pa literarnozgodovinskega branja, saj so njegovi spisi postali že del klasične in kulturne tradicije človeštva.
Knjiga Mannonija nam ne pove vsega o Freudu, to bi sicer težko storila katerakoli knjiga, prav zato je lahko vodilo v še vedno odprto in aktualno Freudovo zasnovo psihoanalize.

UL. DEI PORTA 6/1 TEL.
SERVIZI
IMMOBILIARI AUSILIARI S.R.L. TRST 040/772333
NOVOGRADNJE — POPRAVILA — VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST	TEHNOLOŠKE INSTALACIJ
PROJEKTIRANJE
OGREVALNE
ELEKTRIČNE - VODOVODNE
Na gostovanjih 11. povratnega kola košarkarske A-2 lige
Stefanel ima več možnosti od Segafreda
Po spodbudnih zmagah na domačih tleh bodo danes popoldne košarkarji tržaškega Stefanela in goriškega Segafreda zopet pred zelo težkim gostovanjem. Tržačani bodo igrali v Fabria-nu. Tamkajšnji Alno (v Trstu je gladko zmagal s 85:64) bi si z zmago najbrž dokončno zagotovil obstanek, zdajšnja forma Stefanela pa dopušča upanje, da se bodo Tanjevičevi varovanci le vrnili z gostovanja z dragocenima točkama. V Mestrah bo Segafredu nedvomno težje, saj je Pepper eno boljših moštev v ligi.
V včerajšnji anticipirani tekmi A-l lige je milanski Tracer sredi Reggio Emilie premagal moštvo Cantine Riu-nite po enem podaljšku, z izidom 105:104.
Današnji spored A-2 lige: Jollyco-lombani - Standa, Alno - Stefanel, Fi-lanto - Benetton, Corsatris - Alfasprint, Spondilatte - Fleming, Citrosil : Anna-bella, Facar - Liberti, Pepper - Segaf-redo.
Današnji spored A-l lige: Scavolini - Arexons, Mobilgirgi - Berloni, Ban-coroma - Hamby, Divarese - Ocean, Allibert - Dietor, Fantoni - Enichem, Yoga - Giomo.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Gibona šele po podaljšku
Mlada in perspektivna postava splitske Jugoplastike bi včeraj v Zagrebu skoraj pripravila presenečenje. Spličani so Cibono prisilili na podaljšek in tesno zgubili s 105:103 (95:95; 52:47). Dražen Petrovič je bil z 39 točkami najboljši strelec tekme, v kateri pa je bil najboljši igralec mladi center Jugoplastike Dino Radža (38).
IZIDI 17. KOLA: Gibona - Jugoplas-tika 105:103; Partizan - Budučnost 109:93; Sloboda - Crvena zvezda 72:84; Šibenka - Zadar 95:96; Rabotnički -Borac 87:99; Bosna - MZT 93:88.
LESTVICA: Gibona Zagreb 38; Partizan Beograd 30; Crvena zvezda Beograd 28; Jugoplastika Split 26; Bosna Sarajevo 24; Sibenka Šibenik_22; Zadar 14; MZT Skopje in Borac Čačak 12; Budučnost Titograd 10; Sloboda Dita Tuzla 8; Rabotnički Skopje 4.
Zmaga Ljubljančank v gosteh
V prvi zvezni ženski jugoslovanski košarkarski ligi so košarkarice ljubljanske Iskre Delte Ježice v Zagrebu premagale domači Monting z 91:56.
Salonenu rally na Švedskem
STOCKHOLM — Bivši prvak Finec Tirno Salonen na mazdi 323 turbo je zmagovalec rallyja na Švedskem, ki je veljal kot druga preizkušnja za svetovno prvenstvo. To je prva zmaga hiše Mazda na tako zahtevnem tekmovanju. Salonen (33 let) je prehitel oba zastopnika lancie delta Šveda Ericsso-na (23" zaostanka) in Kankkunena (1'46").
Odbojka: v sinočnji tekmi moške C-l lige z Bassanom
Valovci drago plačali podcenjevanje
Val Kmečka banka - Bassano 2:3 (15:6,15:9, 11:15, 10:15, 9:15)
VAL KMEČKA BANKA: Plesničar, Palin, Lavrenčič, Stančič, Allesch, Pe-tejan, Grilanc, Mučič, Michelli Prva dva seta sta se zaključila dokaj hitro, saj so valovci zlahka nadigrali mlade nasprotnike. Tedaj pa so naredili hudo napako, saj so začeli goste podcenjevati. Ambiciozni in borbeni Bassano pa je po drugi strani spet pridobil zaupanje vase in je z raznoliko igro osvojil kar tri nize zaporedoma. Pri Valu je šepala predvsem gradnja igre in ko je odpovedal še v napadu, je bilo tekme konec. Omenimo še, da je bilo mnogo napak in zgrešenih servisov tako na eni kot drugi strani mreže. (R. Pavšič)
Odbojka:
izidi moške A-1 lige
RIM - Izidi šestega povratnega kola: Enermix - Tartarini 3:0, Santal - Pani-
ni 3:2, Olio Zeta - Acgua Pozzillo 3:1, Belunga - Giomo Fontanafredda 2:3, Kutiba - Bistefani 3:1, Ciesse - Zip Je-ans 3:1.
LESTVICA: Tartarini in Santal 28, Pa-nini in Kutiba 26, Enermix in Ciesse 20, Acgua Pozzillo 18, Bistefani 14, Olio Zeta 10, Giomo Fontanafredda 8, Belunga 4, Zip Jeans 2.
MOŠKA A-2 LIGA: Chemio Videm -Marconi Bologna 3:1. ŽENSKA A-2 LIGA: Infirias PN - Faenza 1:3.
Lokostrelstvo: prvi dan DP uspešen za Vesno Lutman
Vesna Lutman, lokostrelka briškega društva Naš prapor, ima danes veliko možnosti, da osvoji eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu v Reggio Emilii. Včaraj, po tekmovanju na razdalji 25 m, je namreč med začetnicami zasedla 4. mesto s 515 točkami, to je 2 točki manj od tretjeuvrščene, 26 točk
pa jo loči od prve na lestvici. Ker za osvojitev državnega naslova velja seštevek točk na obeh razdaljah (25 in 18 m), ima naša lokostrelka danes vse možnosti, da seže po visoki uvrstitvi.
Povejmo še, da je Vesnin brat Boris v kategoriji dečkov po prvem dnevu tekmovanja na devetem mestu s 459 točkami.
Rezultati v raznih pokrajinskih ligah
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE: Dom Agorest -Libertas Krmin 0:3 (5:15; 5:15; 13:15); Sloga B - Volley Club Trst 3:0 (15:7; 15:11; 15:13); 1. MOŠKA DIVIZIJA: Pal-lavolo TS - Bor 1:3; 1. ŽENSKA DIVIZIJA: Mossa - Sovodnje Agorest 1:3 (11:15; 13: 15; 15:4; 13:15).
NOGOMET
UNDER 18: Breg - Montebello 0:1.
KOŠARKA
DEČKI: Breg Adriatherm - Ricreato-ri 49:105; Sokol - Libertas 56:90.
Košarka: derbi promocijske lige Kontovelu Electronic Shop
Izredno pomemben uspeh Poleta proti Libertasu
Breg Adriat. - Kontovel ES 72:90 (36:51)
BREG ADRIATHERM: Čok 19 (4:6), Koren 4, Corbatti 12 (3:4), R. Žerjal 21 (2:5), Meneghetti, Barut 6, B. Žerjal 2 (0:2), Bandi, Di Donato, Zobec 8.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 20 (3:6), Grilanc, Lisjak, L Starc 16 (6:7), Kojanec 13 (3:6), Emili, Čuk 15 (5:6), D. Starc 14, Sedmak 5 (3:7), Gruden 7 (1:2).
SODNIKA: Schiano in Stefi; SON: Breg 27, Kontovel 17; PON: Barut (55:67), R. Žerjal (57:69); 3 TOČKE: Čok
1,	Corbatti 1, R. Žerjal 1; Ban 1, I. Starc
2,	D. Starc 2; GLEDALCEV: 100.
Včerajšnji neposredni spopad med
Brežani in Kontovelci ni docela izpolnil pričakovanj. Povsem prepričljivo in zasluženo so slavili gostje, ki so bili na splošno bolj uigrani in so razpolagali z večjimi aduti, kar je razvidno tudi iz izkupička posameznih igralcev.
V	Bregovih vrstah so tokrat ključni igralci odpovedali in delovali medlo, z izjemo Robija Žerjala in Davida Čoka, ki sta nosila vse breme tako v napadu kot v obrambi.
Nadebudni Kontovelci so pobudo prevzeli že na samem začetku in so visoko povedli že v prvem delu srečanja. Odlična igra Bana, Iva ter Damira Starca je povsem zmedla domačine, pri katerih je tekmecem neumorno kljuboval samo Robi Žerjal.
V	drugem polčasu je vendarle kazalo, da bo tekma bolj zanimiva. Začetni black-out Kontovelcev so domači igralci izkoristili in se z delnim izidom
18:5 približali na sami dve točki razlike (54:56). Tedaj so Kontovelovi košarkarji spet poprijeli in ponovno ustvarili visoko razliko, ki je ob koncu znašala kar 18 košev. Omembe vreden je nastop Marka Kojanca, ki je bil v 'tej fazi nedvomno najboljši na igrišču.
Brežani so nadaljevali z vse preveč živčno in neproduktivno igro, za nameček pa so tudi izgubili boj pod košema, tako da so bila zaman vsa prizadevanja Čoka, ki se je dosledno boril do konca. (Cancia)
Polet - Libertas	92:79
(49:43)
POLET: Sosič 24 (1:1), Ferluga 6 (2:2), Perčič 4 (2:2), Kerpan, Taučer, Persi 13 (3:7), Vremec 32 (3:4), Granier, Fabčič, Grgič 13 (1:3)
SODNIKA: Vigini in Cerebuch; PON: Perčič (28), Grgič (31), Persi (39); 3 TOČKE: Sosič 1, Vremec 1.
Prerojeni poletovci so po dveh kolih spet zmagali in to proti močnemu Libertasu, ki se prav tako poteguje za višja mesta na lestvici. Kljub odsotnosti še poškodovanega Pisanija so poletovci slavili predvsem z odličnim skokom pod košema, kjer sta velik doprinos dala Perčič in Grgič, kljub temu da sta predčasno morala na klop. Ob končno spet odlični igri Vremca je tokrat znova natančno zadeval Sosič, poletovci pa so navdušili predvsem v obrambi, kjer so dali vse od sebe. Odločilni trenutek je bil sredi drugega polčasa, ko so kljub odsotnosti centrov v protinapadu ustvarili odločilno prednost 18 točk (80:62 v 33. min.).
To je bila res odlična predstava openske ekipe, v kateri si prav vsi zaslužijo pohvalo. (S. Tavčar)
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
STOLETNICA TELOVADNEGA DRUŠTVA GORIŠKI SOKOL
Kulturni dom Gorica, petek, 20. februarja, ob 20.30:
SLAVNOSTNA TELOVADNA AKADEMIJA IN ODPRTJE RAZSTAVE O DELOVANJU SOKOLA IN DANAŠNJIH GORIŠKIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
Mala dvorana Kulturnega doma, četrtek, 26. februarja, ob 20.30:
PREDVAJANJE KRATKOMETRAŽNIH FILMOV S ŠPORTNO TEMATIKO
Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi
Pomembna zmaga borovcev
BOR JIK BANKA - LIBERTAS TURJAK 3:1 (15:17, 15:5, 15:13, 15:8)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, G. in D. Gasparo, Pernarčič, Zubin, Meton, Starc in Gombač.
Odbojkarji Bora JIK banka so dosegli zlata vredni točki, ki sta lahko odločilni v boju za obstanek v ligi. Zmaga plavih, ki je sama po sebi podvig, bi lahko bila še celo bolj prepričljiva, saj so borovci po nepotrebnem prepustili prvi niz nasprotnikom, potem ko so vodili 10:6. Delni spodrsljaj je bil za varovance trenerja Stublja dobrodošla spodbuda, saj so igrali v preostalih treh nizih dosti bolj zanesljivo in končna zmaga ni bila več vprašljiva. Obenem pa je treba priznati, da je bilo od gostov, ki imajo na lestvici 16 točk, pričakovati boljšo odbojko, kot so jo tokrat prikazali v Trstu. (G. F.)
SPILIMBERGHESE - OLVMPIA KMEČKA BANKA 3:2 (15:13, 10:15, 15:9, 6:15, 15:13)
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Špacapan, Komjanc, S., D. in A. Terpin, Š. in L Cotič, Dornik, Batistič.
Na gostovanju v Spilimbergu je goriška šesterka odigrala eno letošnjih slabših srečanj. Gostitelji so stopili na igrišče z zvrhano mero zagrizenosti in želje po uspehu. Goričani so bili tokrat dokaj demotivirani in so po nepotrebnem napravili veliko napak, zlasti pri serviranju in podajah, kar se je na koncu bridko maščevalo.
Trener gostov je s številnimi menjavami poskušal dobiti najboljšo postavo, ker so nekateri goriški odbojkarji v slabi formi, vendar se je tudi tokrat pokazala stara hiba, in sicer živčnost v zaključnih trenutkih. (M. Š.)
ŽENSKA C-2 LIGA: po pričakovanju
LIBERTAS MARTIG NACCO - BOR FRIULEKPORT 0:3 (0:15, 8:15, 9:15)
BOR FRIULEKPORT: Kus, Foraus, Zergol, Debenjak, Stopper, Ukmar, Bandi, D'Ambrogio, Knez, Kralj, Centazzo.
Borovke so z izredno lahkoto izbojevale zmago v gosteh proti zadnjeuvršče-nemu Libertasu. Nasprotnice so v glavnem nizke in s šibkim napadom, tako da ni imela spremenjena postava Bora (Kusova in Zergolova namreč nista igrali) nikakršnih težav pri zaključevanju akcij. Le v tretjem setu so gostiteljice vodile z 9:4, vendar so se nato borovke spet zbrale in kaj hitro zaključile tekmo v svojo korist. (S. Foraus).
PASTIFICIO CRISCI - SLOGA KOIMPEK 3:0 (16:14, 15:9, 15:4)
SLOGA KOIMPEK: Adam, Dernovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali.
Proti gostiteljicam, ki zasedajo četrto mesto na lestvici, je bil poraz Sloge Koimpex sicer predviden, vendar smo od naše ekipe vseeno pričakovali nekaj več. V Gorici pa se je vsa tekma v bistvu odvijala in odločila že v prvem nizu. Slogašice so odločno zaigrale in tudi vodile s 14:10. Ko pa je Crisciju uspelo osvojiti v bistvu že izgubljeni set, so naše igralke popustile in odpovedale na vsej črti in v nadaljevanju zaigrale medlo ter nepovezano in tako tudi povsem zasluženo izgubile. (Inka)
MOŠKA D LIGA: sočanom dragoceni točki
PALLAVOLLO TS - SOČA SOBEMA 2:3 (15:4. 6:15, 15:12, 13:15, 11:15)
SOČA SOBEMA: Kovic, Marušič, Bagon, Černič, Ferfolja, Cotič, Soban, Antonič, Pahor in Tomasi.
Bil je pravi boj za obstanek med ekipama, ki sta v nevarnih vodah. Soča Sobema je končno zaigrala v dopadljivem slogu in z veliko voljo do zmage. Fantje so dali malodane vse od sebe za ta uspeh in njihov napor je bil poplačan z zadoščenjem ob dobri igri.
Še bo potrebno tako poprijeti, da se lahko ekipa izogne izpadu. (P. T.)
SLOGA - FINCANTIERI TRŽIČ 0:3 (8:15, 14:16, 14:16)
SLOGA: Betocchi, Čač, Devalderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Sain, Zgubin.
Slogaši v letošnjem prvenstvu res nimajo sreče. Potem, ko so zadnji dve tekmi izgubili s tesnim 3:2, so gladko klonili pred Fincantierijem, ki se bori za napredovanje v višjo ligo, vendar so mu bili v zadnjih dveh setih povsem enakovredni, kot j 6'razvidno tudi iz delnih izidov.
Slogaši so odigrali verjetno svojo letošnjo najboljšo tekmo, dobri so bili v vseh igralnih elementih, še najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so dober del tekme nastopili izključno mladinci kategorije under 18. Kljub porazu torej pozitiven nastop naših fantov, za katere upamo, da bodo v nadaljnjih kolih končno le prišli tudi do pozitivnih tekmovalnih rezultatov. (Inka)
NAŠ PRAPOR VAL SIRION - CRISCI 2:3 (16:14, 18:16, 13:15, 8:15, 8:15)
ŽENSKA D LIGA: derbi zlahka Agorestu
KILLJOV - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 1:3 (9:15, 15:12, 14:16, 5:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Černjava, Elizabeta in Tamara Prašelj, Conestabo, Štoka, Danieli, Maver, Legiša. Kot je bilo pričakovati, so se morale Kontovelke pošteno potruditi prednoso strle odpor nasprotnic. Podcenjevanje ekipe na nasprotni strani mreže jih je namreč stalo set. Mnogo je bilo napak na obeh straneh, slabi in nestalni igri je pripomoglo tudi čudno sojenje. Na koncu pa je le prišla na dan večja tehnična priprava in izkušenost gostinj. (M. Štoka)
BREG AGRAR - LE VOLPI 3:1 (15:6, 13:15, 15:12, 15:7)
BREG AGRAR: K. in S. Slavec, F. in E. Žerjal, Malmenvall, Sancin, Komar, Kocjančič, Tavčar, Šturman.
Tekma bi se pravzaprav morala zaključiti dosti prej, saj so Brežanke zaigrale kot znajo le v prvem in zadnjem setu. Na začetku tekme je bila koncentracija na višku, v drugem pa jih je podcenjevanje stalo set. Tudi v tretjem setu je za Brežanke šlo težje, kot je bilo pričakovati, v zadnjem delu igre pa je Breg zaigral odločneje in hitro zaključil tekmo (E. M.)
AGOREST - SOKOL INDULES 3:0 (15:9, 15:9, 15:6)
AGOREST: Cotič, Orel, Primožič, Klemše, Vižintin, Zavadlal, Plet, Roner, Kocjančič, Pelerin.
SOKOL INDULES: Legiša, Radetič, Ušaj, Pizziga, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Jazbec.
Sinočnji derbi v Sovodnjah se je končal z gladko zmago gostiteljic. Začetek tekme je pripadal gostjam, saj so vodile celo z 9:3. V nadaljevanju pa so gostiteljice prevzele pobudo ter nanizale 12 zaporednih točk. V drugem setu so igralke Šokola spet krepko poprijele, toda za osvojitev niza niso našle pravega orožja. Sicer ekipa Sokola glede na prikazano igro prav gotovo si zasluži visoko uvrstitev na lestvici, gostiteljice pa so s sigurno igro v obrambi in duhovitejšo v napadu dokazale, da upravičeno sodijo v sam vrh lestvice. (M. K.)
	■1	■	nadaljevanje s 1. strani	I	1	lili	lili
• Meblo
12 osvojenih točk, kar je odločno preveč.
Prvi niz je bil najmanj zanimiv, saj je Meblo brž povedel s 7:0, nato še s 13:2 in niza je bilo kmalu konec. V drugem nizu si je Eurometano po začetnem vodstvu Mebla s 4:0, 6:1 in 7:2 nekoliko opomogel in se približal na dve sami točki zaostanka (7:5), a to je bilo tudi vse. Zgledalo je, da se bosre-čanje v tretjem nizu le razživelo, saj so nasprotnice povedle s 7:3 in vodile vse do osmice, ko jih je Meblo prvič in dokončno prehitel ter tekmo končal s prepričljivo zmago in nekaj atraktivnimi napadi v samih 44 minutah dejanske igre.
Meblo - Eurometano	3:0
(15:5, 15:6, 15:9)
MEBLO: Kralj, Nacinovi, Neva in Mira Grgič, Maver, Klemše, Žerjal, Garbini, Pertot, Vidali, Malalan.
TOČKE: Meblo 21:45 (Kiemše in Kralj 4, Nacinovi, Maver, M. Grgič in Garbini 3, Žerjal 1); Eurometano 12:20. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 6; Eurometano 6. TRAJANJE TEKME: 48’. SODNIKA: Andreani iz Ferrare in Trevisan iz Gorice. GLEDALCEV: 100.
OSTALI IZIDI: Tregarofani Padova - Mogliano 0:3, Nervesa - Volpe Fiesso Umbertiano 3:0, Albatros Tre-viso - Ferrara 3:2, Vladana - Coneg-liano 2:3, Torrefranca - Torriana 3:1.
—	ORODJE »USAG«
—	ORODJE »STARKER« za avtomehanične delavnice
—	PNEVMATSKO ORODJE »INGERSOLL RAND«
—- IZDELKI »AREXONS«
Ferro Julia
ŽELEZNINA - ORODJA - VIJAKI
•	Visoko specializirana trgovina s 40.000 razstavljenimi artikli.
•	Nudi izredno ugodne plačilne pogoje: obrtniškim združenjem, društvom in zvezam.
TRGOVINA in RAZSTAVA: Ul. Carducci 30 - Tel.: 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12
TRŽIČ (GO)
Smučanje: po novi Stenmarkovi zmagi
Odločitev pade v Sarajevu
Smučanje: tudi v včerajšnjem slalomu za SP
Schneiderjeva ne popušča
MARKSTEIN O letošnjem zmagovalcu v slalomu za svetovni pokal bo odločala prav zadnja tekma, ki bo 22. marca v Sarajevu. Končalo bi se lahko že včeraj, če bi zmagal Jugoslovan Križaj ali pa katerikoli drugi tekmovalec z izjemo Stenmarka, Gaspoza ali Bittnerja. Neuničljivi Šved pa je ravno včeraj svoji blesteči in verjetno neponovljivi seriji dodal še eno zmago, a Križaju 8. mesto ni nič pomagalo.
Za zlato se bosta torej borila Stenmark in Križaj, za bron pa Švicar Gas-poz in Zahodni Nemec Bittner. Križaj, ki ima sedaj 97 točk, eno več od Šveda, mora na zadnji preizkušnji na Blje-lašnici nujno zasesti eno od prvih treh mest, ki mu še edine prinašajo točke: v tem primeru bi imel 100, 105 ali 110 točk. Stenmark ima eno možnost več, ker mu točko prinese tudi četrto mesto: torej lahko zbere 97, 100 ali 110 točk. Kolikor bi na kraju imela isto
število točk, bi kristalni globus šel Križaju, ker ima boljši šesti rezultat, ki pa se ne šteje za lestvico.
Vrstni red: 1. Stenmark (Šve.) 1'36"39; 2. Bittner (ZRN) l'36"47i 3. Ma-der (Av.) 1'36"59; 4. Gstrein (Av.) 1'36"72; 5. Koehlbichler (Av.) 1'36"77; 6. Girardelli (Luks.) r36"80; 7. Gerosa (It.) 1'36"81; 8. Križaj (Jug.) 1'36"92; 9. Roth (ZRN) r36"95; 10. Benedik (Jug.) 1'37"07; 11. Petrovič (Jug.) 1'37"47.
Slalom za SP: 1. Križaj (Jug.) 97; 2. Stenmark (Šve.) 96; 3. Bittner (ZRN) 74; 4. Gaspoz (Svi.) 71.
Skujma lestvica za SP: 1. Zurbrig-gen (Svi.) 261; 2. VVasmeier (ZRN) 167; 3. Gaspoz (Švi.) 145; 4. Stenmark (Šve.) 134; 5. Pramotton (It.) 118; 6. Križaj (Jug.) 85; 7. Strolz (Av.) 81; 8. Girardelli (Luks.) 76; 9. Heinzer (Švi.) in Miiller (Švi.) 70; 11. Bittner (ZRN) 69.
ST. GERVAISE Ženski svetovni pokal začenja s svojo enoličnostjo skorajda utrujati, saj so Švicarke na zmagovalnem odru že pravilo, ostale pa izjema: na predvčerajšnjem veleslalomu je zmagala Schneiderjeva pred Španko Fernandez-Ochoovo in rojakinjo VValliserjevo, na včerajšnjem slalomu pa spet Schneiderjeva pred rojakinjo Schmidhauserjevo in Fernandez-Ochoo.
Jugoslovanka Mateja Svet je imela znova smolo. Potem ko je po prvem teku, v katerem je vodila Avstrijka Ladstatterjeva pred rojakinjo Steinerjevo, zasedala odlično tretje mesto, se ji je v drugem teku nesrečno odpel ščitnik na rokavici, tako da ni mogla optimalno smučati in je zdrknila na 10. mesto.
Vrstni red: 1. Schneider (Švi.) 1'36"15; 2. Schmidhauser (Švi.) 1'36"79; 3. Fernandez-Ochoa (Šp.) r36"90; 4.
Steiner (Av.) 1'36"93; 5. Maierhofer (Av.) 1'37"04; 6. D. Tlalka-Mogore (Fr.) 1'37"08; 7. McKinney (ZDA) 1'37"12; 8. Hess (Švi.) 1'37"34; 9. Nilsson (Šve.) 1'37"42; 10. Svet (Jug.) 1'37"49.
Slalom za SP: 1. McKinney (ZDA) 99; 2. Schneider (Švi.) 84; 3. Schmidhauser (Švi.) 82; 4. Hess (Švi.) in Oertli (Švi.) 77;6. Nilsson (Šve.) 60; 7. Steiner (Av.) 58; 8. Svet (Jug.) 54.
Skupna lestvica za SP: 1. Schneider (Švi.J 230; 2. VValliser (Švi.) 229; 3. Oertli (Svi.) 174; 4. Hess (Švi.) 130; 5. Svet (Jug.) 126; 6. McKinney (ZDA) 119; 7. Ouittet (Fr.) 118; 8. Figini (Švi.) 114; 9. Gerg (ZRN) 90; 10. Kiehl (ZRN) 88.
Dekleta pa nimajo počitka, saj jih že danes čaka deveti slalom sezone, in sicer v precej oddaljenem Fliihliju. Napovedi seveda znova govorijo v prid Švicark.
SP v nordijskih disciplinah
Danes skoki
OBERSTDORF —• Na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah je bil včeraj na vrsti moški tek na 15 km, veljaven za kombinacijo posamezno. Zmagal je Norvežan Loekken, ki je tudi osvojil 1. mesto v kombinaciji pred Lynchom (ZDA) in rojakom Bredesenom.
Kolajne: Norveška 2 zlati, 0 srebrnih, 2 bronasti; Švedska 1, 0, 1; ZRN 1, 0, 1; Finska 0, 2, 0; NDR 0, 1, 0; ZDA 0, 1, 0.
Danes bosta na vrsti tek na 15 km moški ter tekmovanje posameznikov v skokih, jutri pa bodo ženske tekle na 5 km.
smučarske varnostne vezi
TVROUA®
PROIZVODNJA: (|) TUAlj PRODAJA:90B Slovenijašport
Nogomet: kvalifikacije za evropsko prvenstvo
Dragocena zmaga Italije
Portugalska - Italija 0:1 (0:1)
STRELEC: v 40. min. Altobelli
PORTUGALSKA: Jesus, Veloso, Alvaro, Eduardo Luis, Dito, Nasci-mento, Jaime, Frasco, M. Fernandes (Coelho), Mario Jorge, Guim.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Cabri-ni, Bagni, R. Ferri, F. Baresi, Dona-doni (De Napoli), Giannini, Altobelli, Dossena (Matteoli), Vialli. SODNIK: Vautrot (Francija).
LIZBONA — Vicinijeva Italija je pozitivno prestala prvi važnejši test po »obnovi«, ki je sledila poraznemu sve-tovhfemu prvenstvu v Mehiki. Že res, da je to četrta zaporedna zmaga v kvalifikacijah za finale evropskega prvenstva, vendar ne smemo pozabiti, da je Italija pred včerajšnjo tekmo s težavo doma premagala Švico, nato pa še dvakrat Malto.
Takoj je treba priznati, da se Portugalska ni izkazala za tako solidno ekipo, kot so jo prikazovali. Zelo je zaletava in zagrizena, vendar pa je bila pred Zengovimi vrati kaj malo učinkovita. Prvi polčas je bil izenačen in dolgočasen, tako da je bil gol, ki ga je v 40. minuti dosegel Altobelli (morda
v sumljivem nedovoljenem položaju) na podajo Bergomija, še kar naključen.
V drugem polčasu je morala Portugalska seveda napadati ter si je ustvarila nekaj zrelih priložnosti, vendar pa do izenačenja ni prišlo, tudi po nerodnosti njenih napadalcev.
SKUPINA 2
Dosedanji izidi
Švedska - Švica 2:0; Portugalska -Švedska 1:1; Švica - Portugalska 1:1;
Italia - Švica 3:2; Malta - Švedska 0:5; Malta - Italija 0:2; Italija - Malta 5:0; Portugalska - Italija 0:1.
LESTVICA
Italija	4	4	0	0	11:2	8
Švedska	3	2	1	0	8:1	5
Portugalska	3	0	2	1	2:3	2
Švica	3	0	1	2	3:6	1
Malta	3	0	0	3	0:12	0
Težko gostovanje za Triestino
Tržaški drugoligaš bo igral danes v San Benedettu del Tronto proti ekipi, ki ima že vodo v grlu. Sambenedettese bi namreč, če bi se prvenstvo zaključilo danes, izpadlo v C-l ligo, prav zato pa bo ta ekipa z dokaj skromnim tehničnim potencialom skušala vse, da osvoji pozitivni izid. Po drugi strani pa Tržačani (vsaj po lastnih izjavah) računajo na celotni izkupiček, s katerim bi se še bolj približali vodečim. Tržačani, ki bodo nastopili brez poškodovanih De Falca, Dal Praja in Bagnata, so pred tednom dni z veliko mero sreče premagali vodilni Cremonese in sedaj nameravajo nadaljevati pozitivno serijo.
Današnji spored (ob 15.00): Arezzo - Cesena; Bologna - Campobasso; Cremonese - Catania; Vicenza - Cagliari; Lecce - Modena; Messina - Lazio; Parma -Bari; Pescara - Genoa; Piša - Taranto; Sambenedettese - Triestina.
DANES
NEDELJA, 15. FEBRUARJA
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v Ferrari, Trg. Azzurri dltalia: Ferrara - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v Miljah: CGI - Bor Radenska 1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Nabrežini: Sokol - Edilgest;
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - SGT; 15.00 v Nabrežini: La Talpa - Cicibona
MLADINCI
8.30 v Miljah: Intermuggia - Jadran
DEČKI
8.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Bor Indules; 9.30 v Trstu, šola Caprin: Santos - Kontovel Electronic Shop
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
11.30	na Proseku: Opicina Supercaffe -Kras; 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock -Primorje; 15.00 v Križu: Vesna - Opicina;
15.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Breg - Gaja; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Romana; 15.00 na Proseku: San Nazario - Primorec; 15.00 v Fari: Pro Farra - Juventina; 15.00 v Gradišču: Torriana - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
11.45 na Opčinah, Villaggio del Fanci-ullo: S. Andrea - Primorje
NAJMLAJŠI
9.00 v Dolini: S. Andrea - Breg; 9.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Primorje
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Isonzo
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Sloga Koimpex; 9.30 v Trstu, licej Galilei: Prevenire - Breg Agrar; 10.00 v Trstu, licej Petrarca: Montasio - Sokol Indules
UNDER 16 MOŠKI
9.30 v Repnu: Sloga - CUS TS; 9.30 v Dolini: Breg - Volley Club TS
UNDER 16 ŽENSKE
9.30 v Trstu, Montecengio: CUS TS -Breg Agrar; 10.00 v Trstu, licej Petrarca: Inter 1904 - Sloga Koimpex
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
DOMAČE LEPOSLOVJE
Stvaritve, ki nas potrjujejo v drugačnosti in zavezujejo sodobnosti
Franc Zadravec
SREČKO KOSOVEL 1904-1926
Monografija str. 486, lir 29.000 Celostni prikaz Kosovela pesnika, misleca in človeka. Soizdaja z Založbo Lipa.
Vladimir Bartol D0NL0RENZ0
str. 146, ilustr., lir 11.000
Fantastična proza, s katero je tržaški pisatelj prebil led pri slovenski kritiki.
Boris Pangerc
ŠUM VQDE GLINŠČICE
str. 163, lir 12.000
Proza, ki s pretanjenim posluhom ubeseduje čutenja in doživetja mladostnika v tržaški okolici.
Pesniško pričevanje o vojnem času in o sodobni človekovi stiski.
PRIROČNIKI
Saša Rudolf MUNDIAL
KUHANJE ZA ALERGIKE
str. 155, barv. il., lir 20.000
!
str. 251, lir 20.000
Svetovna prvenstva v nogometu: neposredni vtisi z igrišč v _ZR Nemčiji, Argentini, Španiji in Mehiki ter doživetja družbe in kulture v teh deželah.
Kako živeti brez težav in z užitkom sedati k mizi, četudi smo preobčutljivi za kako hrano. Recepti in nasveti.
PRVA
POMOČ
Srečko Herman
PRVA POMOČ
str. 154, barv. il., lir 16.000
Kako pomagati sebi in drugim, govori domači strokovnjak v glavnem preko slikovnega gradiva.
SVETOVNI ROMANI V PREVODIH
Med uspešnicami in klasiko
Jeffrey Archer
IZGUBLJENA HČI
DIAMANTNA
DINASTIJA
str. 511, lir 20.000
Will Berthold 42 ATENTATOV NA HITLERJA
Barbara Taylor Bradford
GLAS SRCA I, IL III
str. 935, lir 38.000
str. 262, lir 14.000
str. 402, lir 14.500
Norman Katkov
KRI IN ORHIDEJE
str. 533, lir 29.000
str. 425, lir 17.000
ESEJI, SLOVENICA
Ciril Zlobec
SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ
str. 285, lir 17.000
Temeljna življenjska in kulturna vprašanja, naroda glede odnosa do. sebe in svojih sosedov. Kmalu razprodano!
Janez Gradišnik NAŠ JEZIK
str. 211, lir 14.000 Tehtni prispevki za boljše, bolj naravno izražanje v slovenščini.
Taras Kermauner
MED
HLAPČEVSTVOM IN SAMOBITNOSTJO
str. 270, lir 17.000
Skozi slovensko dramatiko od Meška do Kmecla išče avtor poteze slovenskega narodnega značaja.
Najtehtnejša, najbolj sodobno zasnovana in najlepša obravnava te slovenske rane je sad skupinskega dela v Kulturnem društvu Rečan.
Julij Beltram
POMLAD V ISTRI
str. 353, lir 24.000
Oris dogodkov in razmer v nekdanji coni B STO, oz. v Istrskem okrožju od leta 1947 do 1952. Soizdaja z Založbo Lipa.
ZA NASE NAJMLAJSE
Nove kasete v zbirki Govoreči mlinčki
lir 7.000 vsaka
Izberite v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica — Tudi po telefonu (040) 728060