SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ullee St. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 171.
V Ljubljani, v ponedeljek 29. julija 1895.
Letnik XXIII
Deželni zbor kranjski.
(III. seja, dne 29. julija 1895.)
Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob >/, 11. «ri.
Poslanec Hribar in tovariši stavijo nujni sa-mostalni predlog glede zgradbe lokalne železnice iz Ljubljane na Vrhniko. V to svrho naj bi deželni zbor 1000 gld. dovolil konsorciju, ki se je osnoval na Vrhniki, in sicer za napravo načrta in stroškovnika proti svoječasnemu povračilu. To železnico naj c. kr. trgovsko ministerstvo vsprejme v zakonski načrt mej one lokalne železnične proge, ki se imajo dograditi v 1. 1896. Za slučaj, da bi to lokalno železnico zgradila država, dovoli se iz dež. železničnega zaklada znesek 20.000 gld. prispevka a fond perdu. Poslanec Hribar ob kratkem utemelji ta predlog, ki je bil nato izročen posebnemu odseku 7 članov.
Nato v imenu posebnega odseka poslanec dr. Tavčar poroča o naredbah, katere je treba ukreniti vsled potresa.
Posl. kanonik Klun nasvetuje, da dež. zbor izreče toplo zahvalo tudi avstrijski družbi »Rudečega križa", ki je povodom potresa izdatno in blagohotno podpirala ponesrečeno prebivalstvo ljubljansko.
Poslanec O g o r e 1 e c priporoča, da bi se tudi štirim deželnim dacarjem, bivajočim v Ljubljani podelila posebna doklada vsled potresne katastrofe.
Posl. Hribar predlaga, naj se pooblašča dež. odbor, da sme v pokritje raznih stroškov vsled potresa prodati za 220.000 gld. vrednostnih papirjev iz dež. imovine, namesto da se najame posojilo.
Posl. S c h w e g e 1 nasvetuje, da naj dež. odbor za omenjene potrebe najame posojilo k večjemu 200.000 gld., eventuvalno proda za 200.000 gld. vrednostnih papirjev, ako bodo pogoji za deželo ugodnejši.
Posl. dr. vitez B1 e i w e i s opozarja na nujno potrebne poprave v blaznici na Studencu.
Hribarjev predlog je bil odklonjen in nato vsprejet nasvet odsekov z dostavkom barona Schvvegelna.
Predlogi, ki so konečno soglasno obveljali, se glasi:
1.	TJkrepi in naredbe, katere je storil deželni odbor po predloženem poročilu, kakor: zavarovanja in poprave dež. poslopij, preložitev kuhinje v prisilni delalnici in priprava stanovanj za tamošnjega stražnega nadzornika in za učitelja, podelitev dokltd deželnim uradnikom, slugam in paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je potres prizadel, slednjič dovolitev prispevka 10.000 gld. za napravo barak v Ljubljani, se posledobno odobrujejo.
2.	Doklada, ki se je dež. uradnikom, slugam in paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je prizadel potres, podelila do konca me-se*,« julija t. 1., dovoli se omenjenim upravičencem tudi še za čas do konca meseca decembra 1895.
3.	Deželnemu glavarju se prisodi za neporabno uradno stanovanje v letni vrednosti 1000 gld. primerna odškodnina pro rata temporis.
4.	Deželni odbor se pooblašča, da sme v pokritje stroškov za ukrepe in naredbe, navedene pod št. 1., ter v pokritje nastalih odpadkov pri vsakovrstnih deželnih dohodkih, kakor tudi v pokritje vsled potresa nastalih izveurednih potrebščin najeti posojilo, katero bi znašalo največ 200.000 gld. in od katerega bi bilo
£
plačevati največ po 41/»°/o< eventuelno proda za 200.000 gld. avstrijske rente, ako bodo pogoji za deželo ugodnejši.
5.	Deželnemu odboru se naroča, temeljito pretehtati vprašanje, kje je v bodoče nastaniti deželne urade, ki so dosedaj poslovali v deželnem dvorci, kakor tudi vprašanje, kje naj se napravi deželna zbornica in stanovanje deželnega glavarja. V to svrho mu je izdelati vse potrebne načrte in proračune z dostavkom, da se mu je pri tem posebno tudi ozirati na to, bi se li v označeni namen ne dala prezidati deželna hiša v zvezi s tako imenovano Pogačnikovo hišo, in z daljšim dostavkom, da ima gledl načrtov in proračunov zaslišati tudi mnenje zasebnih zvedencev.
Gledl slučajne prodaje deželnih poslopij, oziroma glede slučajnih novih stavb naj deželni odbor svoje konkretne predloge v definitivno rešitev predloži prihodnjemu, deželnemu zboru.
6.	Deželnemu odboru se nalaga, storiti vse potrebne korake, da se deželi kot taki, ki je po potresu močno prizadeta, pridobi zdatna državna podpora. Če bi se le-ta v zadostni meri doseči ne dala, naroča se deželnemu odboru, da v bodočem zasedanju deželnega zbora stavi primerne nasvete zaradi najetja fun-diranega posojila v poplačilo nezaloženih deželnih dolgov ter stroškov za nove stavbe in poprave deželnih poslopij.
7.	Deželnemu odboru se naroča, da izposluje sklepu pod št. 4 Najvišje odobrenje.
Nato je bil soglasno vsprejet naslednji predlog:
1.	Mestni občini ljubljanski se dovoli, da sme iz posojila 500.000 gld. dovoljenega ji z Najvišjim ukrepom z dne 12. junija 1893. leta začasno porabiti za regulacijo mesta delni znesek 300.000 gld., ki je po visocega deželnega zbora sklepu iz XV. seje dni 9. aprila 1892. leta opredeljen za mestne občine prispevek za osuševanje barja in za nakup vojaškega preskrbovališča in vojaške bolnice v Ljubljani.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu sklepu Najvišje potrjenje. — (Poročevalec dr. S c h a ff e r.)
Poslanec P o v š e v imenu posebnega odseka poroia o načrtu zakoua glede razlastitve zemljišč v svrho uravnave, razširjave in izboljšanja v zdravstvenem oziru dež. stolnega mesta Ljubljane. Odsek je priznal potrebo, da mestna občina dobi tak zakon, ako bode uravnati in primerno razširiti mestne ceste in zboljčati zdravstvene razmere. Vendar pa načrt zakona obsega določbe, ki globoko segajo v privatne pravice hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani, zato treba na vse strani dobro proučiti načrt zakona da ga more zbor potrditi. Ta načrt zakona moral bi bil deželni odbor dobiti v presojo kot vrhovna avtonomna oblast v stavbinskih zadevah. Odsek, kakor tudi člani dež. zbora se ne morejo kar na mah odločiti za ta velevažni zakon. Treba bi bilo preje proučiti jednake zakone, veljavne za druga mesta, kot so : Dunaj, Praga, Brno.
Ker bode vlada gotovo predložila prihodnjemu dež. zboru nov stavbeni red, zato naj se U zakon odloži za nekaj mesecev. Občina ljubljanska si more ta čas pomagati s § 70. veljavnega stavbenega reda, po katerem more mestna občina v mnogih slučajih dobrovoljnim potom doseči svoj namen. Tudi če zbor sedaj sklene ta zakon, bode težko pred zimo
potrjen, torej bi ne bilo nič zamujenega. V tem času pa bi dež. odbor izdelal primeren zakon, ustrezajoč občini in zasebnikom.
Posl. baron Schwegel se ne strinja z od-sekovim nasvetom, češ, da se to važno vprašanje preveč zavleče. Naj se načrt primerno prenaredi, oziroma izpuste nekatere preostre določbe in veljavnost zakona omeji od 3 do 5 let. V ta namen naj se načrt vrne odseku, da jnasvetuje primerne pre-membe.
Posl. Grasselli podpira ta predlog, ki je z večino tudi obveljal.
Na predlog posl. Luckmanna se volijo še trije člani v dotični posebni odsek, in sicer: baron Schwegel, Klun in Višnikar.
Dalje sklene zbor soglasno in brez debate:
1.	Mestni občini ljubljanski se dovoljuje, da sme z zakonom z dne 6. julija 1895, drž. zak. štev. 94, iz državnih sredstev ji dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 150.000 goldinarjev najeti, in sicer: 50.000 gld. za delno pokritje troškov, ki-jih je prizadel potres, 100.000 gld. pa svrho ustanovitve zaklada za regulovanje mesta.
2.	Temu sklepu pridobiti je Najvišje potrjenje. — (Poročevalec ces. svetnik Murnik.)
Da more dež. zbor še danes skončati izredno zasedanje, pretrga dež. glavar do '/,3. ure javno sejo, da mej tem časom odsek presodi omenjeni razlastitveni zakon in primerno nasvetuje.
Črne bukve kmečkega stanu.
8. Francosko.
»Poljedelci, katere imamo za največje s t ar o k o p i t n e ž e, češ, da delajo vedno, kakor so senavadiliin ki sami o sebi ravno to mislijo, o katerih sodimo, da so mej vsemi ljudmi najbo 1 j boječ i, sovedni prenovlje-valci, vedno prevarjevani v svojih računih po dogodkih, katerih niso mogli naprej vedeti, in vedno prisiljeni, iznova razmotravati nove načrt e.*)
Te besede znamenitega raziskovalca francoske poljedelske zgodovine nas opozarjajo na jako važno resnico. Zelja po napredku, po izboljševanju zemljišča, po boljših vspehih se drži kmečkega stanu, odkar živi. Saj nam priča kulturna povestnica, da je ravno poljedelstvo nagnilo ljudi, da so se pričeli pečati z računstvom in merstvom, z zvezdo-znanstvom in naravoslovjem.
Začetek vseh iznajdb in vseh takozvanih realnih znanostij se nahaja pri poljedelstvu. Zato je pa zelo neresnično, čo se kmečkemu stanu očita starokopitstvo. In kolikrat čujemo to očitanje. Vsak dečak, ki je prebral par stranij kake kmetijske knjige ali kakega časopisa, se že norčuje iz kmeta, češ, da ne napreduje in da se brani pouku. Lahko je govoriti, a neprimerno težje je delati. Sadi, zboljšuj, prenavljaj, če nimaš s čim! Kjer so pripomočki, tam se kmalu pokaže, da kmet ni tako zaprt pravemu napredku, kakor se navadno misli in sodi. Samo v jedni stvari je kmet trd in neizprosen; koder se gre namreč za pogoje njegovega
*) Vicomte G. d'Avenel: La propri<Ste foncičre. Revue de deui mondes 15. apr. 1893, str. 789. 790.
/ ^


obstoja. Bistvo njegovega stanu je vedno ravno tisto in to bistvo si skuša ohraniti. Novodobno za-konodajstvo mu je šiloma utrgalo njegov pravi temelj in zato ni čuda, če je proti takim prijateljem nezaupen.
Vzlasti o francoskem kmečkem stanu moramo reči, da je zelo napreden. V našem stoletju si je zboljšal ogromna zemljišča, najnovejše iznajdbe izrablja v svojo korist, organizuje se mej seboj. »L/association catholique«, zadruga francoskih katoliških kmetovalcev ima na tisoče udov, ki ima svoja krajevna in svoja osrednja skladišča; pri nakupu potrebnih stvarij: živil, strojev, umetelnega gnoja, obleke itd. in pri prodaji izključuje drage posredovalce. In vendar propada!
Ran, katere ga bolč, ni sam kriv, marveč zadaje mu jih zunanji sovražnik — individuvalistični kapitalizem. Napoleonovo dedno pravo je v domovini pokazalo grozne učinke. Napoleon je hotel imeti le nekaj bogatih veleposestnikov, ki jih je fidejkomisno privezal k državi; kako naj živč drugi, mu ni bilo mar. Hotel je imeti odvisno, ubogo ljudstvo, ki bi ne imelo druzih pravic, nego ubogati. Mislil je, da si s tem utrdi prestol. A motil se je. In če smo iz tisoč druzih vzrokov veseli Napoleonovega padca, nas vendar le v prvi vrsti radosti zato, ker se je zopet pokazala zgodovinsko nebrojnokrat dokazana resnica, da prestoli stojč trdno samo tedaj, če jih podpira slobodno, gmotno in nravno zdravo kmečko ljudstvo.
Napoleon je padel, a njegov peklenski vpliv je ostal. Sedaj je na Francoskem 51 milijonov hektarjev razdeljenih na 150 milijonov zemljišč.*) Nekatera teh zemljišč so tako majhna, da stoji na njih komaj po 20, 10, da cel6 le po 6 trsov.
To razkosanost nam kažejo natančneje te-le številke: Leta 1882 je bilo na Francoskem 6,913.504 oseb, ki so se pečale s poljedelstvom. Bilo je mej njimi
posestnikov in obdelovalcev lastnega
zemljišča.......... 3,525.342
najemnikov.......... 680.598
dninarjev.......... 753.313
poslov........... 1.954.251
6,913.504
Na 10.000 ha obdelane zemlje (brez gozdov) se je štelo tedaj povprek 1144 samostojno obdelo-vanib posestev. Razdeljena so bila tako-le: 437 jih je imelo manj nego 1 ha 532 » » » od 1—10 ha 147 » » » » 10—40 ha 28 » » » več nego 40 ha
Prvi dve skupini moramo šteti k malim, tretjo k srednjim in zadnjo k velikim posestvom.
Potemtakem je na Francoskem 84'7 odstotkov malih posestnikov, 12 8 odstotkov srednjih in 2'5 odstotkov velikih. Se razvidneje ae nam pokaže razcepljenost v teh-le podatkih: Mali posestniki imajo samo 25*1 odstotkov vse obdelane zemlje, srednji je imajo 29-9 odstotkov, veliki pa 45 odstotkov.
To se pravi: majhno številce bogatinov ima skoraj polovico vse obdelane francoske zemlje; ogromno število kmetov pa komaj četrtino. Velika posestva se po razkosavanju vednč množč, manjša izgubljajo še to, kar imajo. Povprečna obsežnost prvih je vedno večja, povprečna obsežnost malih pa vedno manjši. Kapitalistično meščanstvo vlada v gospodarskem oziru francosko zemljo in zato tudi v političnem.
Rado se govori, da je francoska revolucija oslobodila kmeta fevdalnega ižesa. Resnično je sicer, da se je po francoski revoluciji odpravilo fevdalstvo, toda sedanje razmere kmečkega stanu se odločno upirajo, da bi se to smelo imenovati oslobojenje. Francoski kmetič sedanjega časa se razlikuje v treh ozirih od svojega tlačanskega prednika. Prvič mu ni treba več nositi fevdalnih bremen; postal je neomejen lastnik na svoji zemlji. Drugič nima več pravice do skupnega posestva, na katerem je preje lahko živil svojo živino. Sedaj mu manjka krme in zato tudi — živine. Tistega skupnega (markinega) posestva mu je nekaj ugrabil graščak, drugo pa Code Napoleon. Na Francoskem je sedaj vedno več kmetov, ki ne morejo vzdrževati lastne živine za delo. Že izguba pravic do skupnega zemljišča odtehta pridobljeno »slobodo«. Tretjič ima pa sedaj kmet polovico maqj svoje proizvajajoče
*) A. M. Weiss. Apologie des Christenthums. 17. Frei-
burg 1892, str. 510. Uist. polit. Blatter 91, str. 559 nasl.
delavnosti. Preje ni obdeloval samo polja, marveč si je tudi sain proizvajal za življenje, obleko in stanovanje potrebnih stvarij, za katere mora Šteti sedaj lepe novce, ki jih večinoma požira veliki obrt. Preje si je jedna vas zadostovala; poleg kmetijstva so se nekateri pečali z raznimi rokodelstvi; kar so potrebovali vaščani, so si sami proizvajali. »Bilo je skoraj popolno naturalno gospodarstvo. Denarja ni bilo skoraj nič treba. Kapitalizem je pa to uničil s svojim denarnim gospodarstvom in z velikim obrtom. Za kmetov obstanek je bila raba skupnega posestva prvi pogoj, drugi pa postransko obrtno delo. Sedaj sta oba pogoja zrušena. In tako pada kmet vedno globlje. Dolgovi, slabe letine, delitve posestev vsled dedščin, pravde gonijo jednega kmeta za drugim k oderuhu; zadolžuje se jih vedno več in vedno hujše — z jedno besedo, naš mali posestnik je — brez rešitve namenjen propadu. On je prihodnji proletarijec.«*)
Engels kot socijatist mora trditi, da sploh ni mogoče rešiti kmečkega stanu. Mi o tem ne sodimo tako, pač pa moramo pritrditi drugim njegovim besedam, ki ne veljajo samo za francoskega, marveč tudi za našega kmeta.
Vzroki imajo svoje učinke. Na Francoskem se socijalna demokracija širi tudi na kmetih. Leta 1892 je bil v Marselju prvi socijalno-demokratičen kmečki shod. Sestavil je podroben načrt. Za male kmete se zahteva v njem to-le:
Občine naj napravljajo poljedelske stroje in jih za vlastne troške posojajo kmetom; ustanove naj se kmečke zadruge za nakupovanje gnojil, semen, za drenažoitd. in za prodajanje pridelkov. Pri lastninski izpremembi se ne sme zahtevati nič davka, če ne presega posestvo vrednost 5000 frankov; sodni odbori po irskem vzgledu, k i n a j z n i ž u j e j o najemnino in določujejo, koliko odškodnine mora plačati gospodar najemniku ali sonajemniku (mč-tayers), ki mu je, zboljšalzemljišče; odpraviti se mora čl. 2102 državljanske g a z a k on i k a (C o d e c i v i 1), ki daje lastniku zastavno pravico na žetev; odpraviti se mora upnikom pravica, rubiti žetev; neko določeno število kmetijskega orodja, žet ve, set ve, gno j a , s kra t k a v seg a, kar kmet nujno potrebuje za svoje delo, mora biti nerubljivo; pregledati se more že zdavnej zastareli zemljiški kataster in do tedaj se mora pregledati vsaka posamezna občina; konečno se mora uvesti brezplačen kmetijski nadaljevalni pouk in kmetijske poskuševalnice.
Ta načrt je popolnoma pameten; socijalno-demokratičnih načel nikjer ne kaže. Mej francoskimi socijalisti vidimo namreč nekaj izvanrednega. Da bi tem ložje dobili kmete za svojo stranko, so postavili v svoj načrt načelo, da hoče socijalna demokracija braniti posestva malih kmetov in se skupno ž njimi bojevati proti velikim posestnikom; torej so ustavili svoj temeljni nauk o skupnosti vseh proizvajalnih sredstev. Leta 1894, meseca septembra, so pri shodu v Nantu še jedenkrat pregledali svoj kmečki načrt in tam pravijo doslovno, »da je na jedni strani socijalizmova dolžnost, kmečke proletarijce zopet postaviti v skupno ali družbino posest velikih zemljišč in zato vzeti ta zemljišča njihovim sedanjim lenim lastnikom, na drugi strani pa ni manj silna dolžnost, ohraniti kmete, ki sami delajo, v posesti njihovih zemljišč proti državi, oderuštvu in napadom novih velikih posestnikov.«
Nemški socijalisti, na čelu jim Engels (o. c. str. 279 nasl.) so brž zagnali velik šum in dokazovali, da je to izdajstvo socijalno demokratičnih načel. Mej tem so pa sami doma začeli ravno tak boj. Vollmar, Liebknecht in Bebel so se jeli javno kresati zato, ker sta prva dva vzlasti na Bavarskem pri kmetih začela socijalistično agitacijo, obetajoč jim, da jim ne bo treba izgubiti svojih posestev v prihodnji socijalistični državi. Razvoj tega boja ne spada semkaj; omenjali smo ga Ie
*) Fr. Engels: Die Bauernfrage in Frankreieb und Deutschland. Neue Zeit št. 10. 1894/95, str. 294. 295.
zato, ker nam dokazuje, da sta lažnjivost in nedoslednost socijalističnih agitatorjev povsod jednaki.
Pri imenovanem nanškem shodu se je navedeni kmečki načrt nekoliko izpopolnil. Pridejale so se mu še te-le točke:
Občine naj dobivajo zato, da napravljajo poljedelske stroje, državno podporo, in malim kmetom naj jih posojajo zastonj. — Namestu v seh nara vno s tni h in nenaravnost-nih-davkov naj se uvede jedini stop-njevanidavek na do h o d ke n a d 3000 frankov. Dokler se to ne zgodi, se m o r a o d p r a v i t i ve s zemljiški davek aa kmete, ki sami obdelujejo zemljišča in ga znižati pri zadolženih zemljiščih. — Lov in ribištvo mora biti slobodno. — Zakonita in navadna obrestna mera se mora znižati.—Zdravniška postrežba mora biti brezplačna; zdravila naj dobiva kmet za njihovo pravo ceno. — Družinam v službo poklicanih rezervistov se mora dati odškodnina. — Prevoznina za gnojila in kmetijske stroje in pridelke se znižaj! Takoj se morajo začeti priprave, da se napravi načrt, kako naj bi se z javnim delom zboljšala zemlja in z višali polj edelski pridelki.
Kmečkim ušesom godi ta načrt. Brezbožne šole in protikrščansko javno življenje je pripravilo kmete za socijalizem; vedno večja revščina pomaga in zvita goljufnost socijalističnih agitatorjev žanje. Zato se ga poprijemljejo kmetje vedno bolj. Podajajo se v boj — a pri omenjenem nemškem shodu so sami izrekli, da je njihov stan »fatale-ment appelč a disparaitre« (po usodi določen, da izgine).
Te besede čudno odmevajo od navedenega načrta. Umiramo, & pred smrtjo hočemo imeti še toliko sile, da vržemo velike posestnike ž njihovih zemljišč; upanja se hočemo usrkati v sovraštvu, ki ga nam v polnih kozarcih ponuja socijalna demokracija. Čeprav se to upanje nikedar ne izpolni, nič ne dene. Trenotno se vpijanjamo socijalističnih sanjarij in kaj pride jutri, nas danes ne briga. Aprčs nous le dčluge. To jedino more biti misel francoskih kmečkih socijalnih demokratov. Mi pa smo se prepričali v ti razpravi, da so na Francoskem precej bolie pripravljene razmere za prekucije, nego so bile pred 100 leti.
Politični pregled.
V L j u bi j a ni, 29. julija.
Narodni shod v Budimpešti, ki se ima vršiti 10. avgusta t. 1. bode zelo v oči mažarske ne-odrešence. Shoda se vdeleže, Slovaki in Rumu^i. Budimpeštansko časopisje obsoja ta shod po svojih mažarskih načelih. Med drugim meni »Pester Lloyd", da se o shodu ne sme govoriti, dokler se sklicatelji shoda imenujejo »narodi", kakor je bilo čitati v njihovem oklicu. »Nobeden, kdor častno sodi o naši deželi, ne sme pritrditi, da so pri nas različni narodi (!). Ako se namerava pri tem shodu povdarjati, da se ga vdeležujejo trije narodi, tedaj ne zasluži, da bi se z njim pečal resen politik. Jedin namen posvetovanj bi bil ta, da bi se pripoznala samostojna ogerska država, ki se ne more odpovedati jednot-nemu jeziku, kterega je po naravnem potu podedovala od onega rodu, ki je bil že v začetku pravi in jedini državni element. Zahtevati, da se kot državni jezik ne ceni in spoštuje oni jezik , ki je v rabi v celej deželi iu ga tudi vsi razumevajo, je naravnost brezmiselno, kakor tudi to, da bi država morala gojiti in varovati vse jezike tako, kakor svojega lastnega". V tem smislu razpravlja omenjeni list svoje neslanosti. V svoji najgorji predrznosti obdoliuje nemažarske narodnosti, da so one naščuvale ptuje časopisje proti lastni domovini. Vkljub temu pa nagovarja vlado, da nezabrani vršitev tega narodnega shoda. „Kronstiidter Zeitg." obžaluje, da se Nemci ne bodo shoda vdeleževali in pravi: „Prav naravno je, dami Saši ne bodemo zastopani na shodu, ker smo prišli šele v zadnjem času do te resnice, da se zamoremo rešiti le s pomočjo naših mažarskih prijateljev, ki pa morajo biti liberalci in mešane vere, to so oni prijatelji, ktere smo mi v svoji kratkovidnosti poprej tako prezirali."
Celjska dvojezična gimnazija je še veduo dobra kost, katero glojajo lačni nemški židovski listi. Dunajska Židinja N. Fr. Pr. in graška tetka .Tagespost" pretakati skoraj vsaki dan krokodilove solze, da se je Celje vsled neznačajnosti nemških konservativcev prepustilo slovenski povodnji.
kFr. Pr. nam v uvodnem članku vsa obu-žrtve slovensko celjske povodnji. Ime-
Zadjj
i
tne^^PMi
nitne "SPRMinisterstvo je padlo, Peez, Coroniui, Widman so že med političnimi mrtveci, in Židinja je pripravljena še ua druge žrtve. Zato je pač umestno vprašanje: Kaj bo s celo nemško levico, ako je tako slabega želodca, da ne more prebaviti par slovenskih paralelk v Celju?
Bolgarija. Vsakovrstna poročila dohajajo iz Bolgarije. Na jedni strani se določno trdi, da se bode v kratkem poslovil knez Ferdinand, nasprotno se pa ravno tako z gotovostjo poroča, da ga bo Rusija pripoznala. Glede te zadeve se iz Bukarešta brzojavno poroča, da bode predlagal metropolit Klement zunanjemu ministru Lobanovu, naj Rusija vsaj formalno pripozna princa Ferdinanda bolgarskim knezom s tem pogojem, da vodi Rusija v bodoče popolno vso zunanjo bolgarsko politiko in da sprejme princ Boris pravoslavno vero in sicer takrat, kadar bo to določil princ Ferdinand. Resuična pa je dosedaj le ta trditev, da bode rusofilska stranka kmalu vladajoča stranka v Bolgariji. Tudi se govori, da sprejme princ Ferdinand sam pravoslavno vero, da s tem ustreže želji Rusije in doseže njeno milost. Ta vest židovskih listov se nam zdi zelo neverojetna.
Srbi in Bolgari se radi macedonskega vprašanja pisano gledajo. Srbi se namreč boje, da se bo macedonska zadeva za nje neugodno rešila, ker so jo Bolgari v roko vzeli. — Vender se pa naravnost ne upajo Bolgarom nasprotovati, ker se še dobro spominjajo — Slivnice.
Agrarnega vprašanja v Nemčiji so se tudi socijalni demokrati polastili v svoje agitacijske namene. Zadnji socijalistični shod v Frankobrcdu ob Menu se je zlasti pečal z vprašanjem, kako zanetiti socijalDO - demokratični ogenj tudi na deželi mej kmeti. Vollmar je priporočal, naj se pri agitaciji kmetom dajo zagotovila glede polajšave njihovega žalostnega stanu, Bebel pa je povdarjal, naj se kmeti seznanjajo s pristnimi načeli Bocijalno-demokratične stranke. Prvi je s svojim predlogom zmagal in sestavil se je agrarni program socijalno - demokratične stranke, kateri kmetom zlasti obeta, da bo, kadar pride njihova stranka na krmilo, država prevzela vse zemljiške dolgove itd. Ako bode nemški Mihel tem obljubam verjel, bode bodočnost pokazala.
Severna Amerilea. Vojno ministerstvo v zjedinjenih državah je izdalo letno poročilo, v katerem se omenja, da znaša vojna moč v mirovnem času 114.146 mož. Skupno število vseh za orožje zmožnih mož, ki se zamorejo sklicati v vojskinem času, pa se ceni na 10 milijonov. Število je sicer precej veliko, toda zanašati se pa ne smejo preveč na to moč, ker niso izvežbani v orožnih vajah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. julija.
(Prevzvišeni gospod knezoškof) so se danes opoludne odpeljali z brzovlakom v Gradec, kjer se vdeležd shoda znanstvene Leonove družbe.
(Grof Hohenwart in veljava Slovencev.) Graška .Tagespost" govoreč o vstanovitvi celjske gimnazije piše: .Sploh pa imajo Slovenci (Wenden) le malo zasluge pri tej zmagi; njih zasluga je jedino ta, da je jednemu izmed njih prišlo na misel nemškemu grofu Hohenwartu ponuditi mandat na Kranjskem. Mož, ki je to misel sprožil, je prav za prav provzročil te vspehe Slovencev. Brez nemškega Ho-henwarta bi bili Slovenci danes še ravno tako brez pomena, kakor so bili pred Hohenwartom, in kakor bodo zopet brez pomena, ko več Hohenvvarta ne bo". — Take besede iz ust naših najbolj zagrizenih nasprotnikov, so pač najboljši zagovor za grofa Hohenvvarta pa tudi dovolj jasen migljaj, kako Slovenci postopajmo, ako hočemo, da bo slovenska delegacija na Dunaju imela tudi še zanaprej svojo veljavo in svoj vpliv.
(Deželni zbor kranjski.) Ker je zakon o razlastitvi zemljišč v svrho uravnave, razširjave in zboljšanja v zdravstvenem oziru, veljaven za meBto Ljubljano velikega pomena in se odsek po daljšem posvetovanju ni mogel zjediniti v posameznih določbah, bode se posvetovanje v odseku še danes in jutri nadaljevalo; in tako bode deželni zbor imel še jedno sejo v sredo popoludne ob 3. uri. Istemu odseku se je danes popoludne izročila v poročanje predloga dež. odbora v loterijskem posojilu v znesku 1,000.000 gld. za mesto ljubljansko.
(Darovi.) Presvitli cesar je dovolil, da se iz zaklada postojinske jame porabi 1000 gld. in sicer 800 gld. za potresence v Ljubljani in v okolici, 200 gld. za pogorelce v Toplicah. — Gorjanskemu gasilnemu društvu je Njegovo Veličanstvo podarilo 80 goldinarjev.
(Vipavska železnica) z normalnim tirom se bo vendarle zidala. Vlada bode dotični načrt predložila državnemu zboru že na jesen ali najdalje na spomlad.
(Iz lavantinske škofije.) C. g. Jos. Z a g a j š e k, kaplan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru gre za pro-vizorja na Muto. Zopet sta nastavljena č. gg. Jakpb K r a n j c kot kapelan na Zibiki in Fr. B r g 1 e z kot kapelan v Dramlji. Prestavljeni so č. gg. kape-lani: Jos. M i h a 1 i č v Hajdin ; Jan. J o d 1 k Sv. Antonu ; Al. C i z e r 1 v Koče in Fr. S a 1 o v e n v Reče. Nastavljeni so č. gg. semeniški duhovniki: Jos. č e d e kot II. kapelan pri sv. Magdaleni, Rud. J a n e ž i č pri St. Uju in Ant. Novak v Majš-bergu. V začasni pokoj je stopil č. gosp. Val. V o -g r i n c, kaplan v Kočah. — Razpisana je fara na Muti do 3. septembra t. 1.
(Državnozborske volitve.) V Budejevicah je bil od čeških veleposestnikov dne 27. t. m. državnim poslancem izvoljen grof Bohumil Clam-Martinie. — Liberalni veleposestniki se volitve niso vdeležili.
(Iz Prage) 21. julija: Narodopisno razstavo so prišli obiskat bolgarski gostje, ki so poslali svojemu knezu Ferdinandu v Karlove Vare po svojem prihodu natančno telegrafično poročilo o vsprejemu. Tudi grof Lažansk? je brzojavil bolgarskemu knezu, in je mogoče, da pride ta vladar razstavo pogledat. Nekaj prav neljubega se je pripetilo nekemu ame-rikanskemu duhovniku. Prišel je z drugimi Cehi, šel k starišem v Pisek, kjer so ga prijeli orožniki kot beguna. Spričalo se je, da je zapustil domovino v času, ko bil moral k naboru. V Ameriki je prestopil k anglikanski veri. — Prof. Masaryk je zopet jedenkrat spregovoril raz visokost svoje učenosti. Govoril je v Kolinu o Husu in trdil, da se je cerkveni zbor v Kostnici krivega storil justičnega umora. Ce bi trdil tako budalost kak dijak, bilo bi odpustljivo, a tako govori c. kr. vseučiliščni profesor in modro-slovec I Kakšen sad more podobno čvekanje obroditi'(
—	Zdaj sta bila obsojena dva, rekel bi še otroka radi žaljenja vere. Jeden je kadil in bil pokrit pri Vstajenju, drug pa pri pogrebu gredoč takoj za duhovnikom. Oba sta bila obsojena. Po Masary-kovem nauku bila bi .svoboda dejanja". — Budi-jeviški župan s svojimi nemškimi tovariši ni zadovoljen, da bi pozdravili cesarja pri njegovem prihodu tudi Cehi. Nobeden Ceh ni izvoljen v slavnostni odbor in vender je Cehov dvakrat več ko Nemcev.
—	V rovu .Božji blagoslov" so zasuti trije rudarji.
(Pravde zaradi patentov.) Ker se je po mnogo mestih že napravila elekrična razsvitljava, tvrdke jedna drugi kradejo najnovejše patentovane iznajdbe. Tudi neka berolinska firma, o kateri^se govori, da, bode v Ljubljani prevzela dela električne razsvitljave je zamotana v take pravde, s katerimi je pa tudi oškodovano dotično mesto, katero ji dela izroči. Naj tedaj naši mestni očetje pazijo, da se Ljubljani ne bode tako godilo kakor mestu Kamenicam na Ogerskem, kjer se morajo pravdati.
(Prvo vzajemno zavarovalno društvo za vpo-kojene duhovnike) so osnovali dr. I. Scheicher, R. Himmelbausr, urednik .Correspond. Blatt-a" in Fr. Stanracz na Dunaju. Društvo ima namen, da si duhovniki za slučaj stalnega ali začasnega vpokojenja oskrbe letno rento v znesku od 120—720 gld. Zavarovanje bode dvojno: 1. Zavarovanec si lahko oskrbi gotovo rento ne glede na čas, kedaj je vpo-kojen. 2. Društvo se zavarovancu zaveže, da mu po preteku določene dobe 20, 30, 40 let začne izpla-
čevati fiksno rento. Ako je v tem slučaju zavarovanec primoran pred določeno dobo v pokoj stopiti, izplača se mu, kar je umevno, samo del tiste rente, do katere bi imel po preteku zavarovalne dobe pravico. — Prvi način zavarovanja je, kakor razvidno, dražji. 25 letni duhovnik, ki se zavaruje po prvem načinu, plača mesečno 4 gld. 93 kr., da dobi, kadar koli je upokojen, 720 gld. Ako se pa zavaruje po drugem načiuu, je mesečni donesek le 3 gld. 66 kr. za dobo 40 let. Prihodnja štev. Corres. BI. fur den kath Clerus prinese pravila že potrjenega društva, ua katere č. gg. sobrate s tem posebno opozarjamo.
(Deputacija obrtnikov pri g. dvornem svetniku Šukljeju.) Izvršuje sklep shoda konservativnega obrtnega društva z dne 21. t. mes. poklonila se je danes gospodu dvornemu svetniku deputacija ter mu izročila prošnjo zadevajočo blagohotno uvaževanje vsled potresa oškodovanih obrtnikov pri razdeljevanju svote, katero je nabral dunajski pomožni odsek. Gospod dvorni svetnik je vsprejel pismeno prošnjo ter opomnil, da hoče storiti, kar možno.
(Cerkvena statistika v ameriških Zjedinjenih državah.) Leta 1890 so našteli v Zjedinjenih državah severo-ameriških okroglo 63 milijonov prebivalcev. Sedaj je dovršena tudi cerkvena statistika, ki sicer ni popolnoma zanesljiva, kajti oskrbeli so jo državni uradniki, vendar pa nam kaže ondotne verske razmere v jako čudni luči. Številke so namreč pokazale, da imajo Zjedinjene države 143 raznih verskih družb v 165.177 občinah; 20 612-806 ljudij pripada tem verskim družbam. Iz tega številjenja pa sledi, da vsaj polovica državljanov v Zjedinjenih državah ne pripada nobeni verski družbi. Petero verskih družb pa šteje nad jeden milijon vernikov: rimsko-kato liška Cerkev 6,250.000; Metodisti 4,600.000; Baptisti 3,735 000; Presbite-rijanci 1,280.000, Luteranci 1.230.000 vernikov. Nadalje pripoveduje statistika, da deseterim drugim verskim družbam pripada nad pol milijona vernikov. Judov so našteli le 130.000. — Med drugoverci vladajo bolj in bolj razne zmešnjave in prepiri; zato pa se jih toliko odvrača od verstva sploh, tako da žive popolnoma brezversko. Katoliška vera in življenje pa lepo napredujeta. To se vidi tudi odtod, ker se mnogo mladeničev hoče posvetiti ondi du-hovskemu stanu. Za vzgled povemo le jeden dogodek. Papežev poslanec nadškof msgr. S a t o 11 i je posvetil jezuvitom dne 26. junija t. 1. v Wood-stock-u (Maryland) 26 mašnikov. To je živo seme, katero v nekaj letih vsklije v bogato žetev.
(Nesreča.) V petek je pri podiranju Cenkerjeve hiše v Gradišču padel strop na delavca, Fr. Verbeka iz Šmartna pod Šmarno goro ter ga tako poškodoval, da bode težko okreval.
(Služba glavnega učitelja na tnkajšnem c. kr. učiteljišču) za slovenski in nemški jezik in za pedagogiko, je do 14. avg. zopet razpisana, ker ni bilo nikakega prosilca.
Društva.
(Podružnica s v. Cirila in Metoda za Brdski sodni j s k i okraj) sklicuje letošnji občni zbor na dan 1. avgusta popoludne ob 4. uri v Lukovico na vrt Slaparjeve krčme, kamor se vabijo vsi društveniki.
(Vabilo h koncertu,) ki bode na dan učiteljske konference, 31. julija 1895. v Krškem na vrtu gospoda Gregoriča. Vspored: 1. Fr. Gerbič: .Na lov", mešani zbor s spremljevanjem rogov. 2 Fr. S. Vilhar: .Bojna pesem", moški zbor. 3. A. Nedved: .Nazai v planinski raj", mešani zbor. 4. J Vošnjak: .Moj dom", moški zbor. 5. A. Nedved : .Vijolični voj", mešani zbor. 6. L. Hudover-nik: .Naša zvezda", moški zbor z bariton - solo. 7. A. Nedved: „ Venec slovanskih narodnih pesmij", mešani zbor s spremljevanjem glasovira in gosli I. in 11. Prosta zabava. Začetek ob polu 6. uri popoludne. Cisti dohodek namenjen je učiteljskemu kon-viktu v Ljubljani. K ob lni vdeležbi vabi najuljudneje __Odbor.
Telegrami.
Pariz, 29. julija. Pri včerajšni volitvi v generalni svet je bilo izvoljenih 530 republikancev in 136 konservativoev; potrebnih je 44 ožjih volitev.
Dunaj, 29. julija. Povodom obletniee smrti nadvojvode Viljema so se brale v
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
imenic in vrednostij
Wien,
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
cerkvi nemškega vitežkega reda in v cerkvi oo. kapuoinov črne sv. maše. Na rakev nadvojvode so položili mnogo vencev.
Rim, 28. julija. „Agenzia Štefani" se poroča iz Carigrada, da je danes zjutraj umrl italijanski poslanik Catalani vsled srčne kapi.
Madrid, 28. julija. Pekovski štrajki so končani.
Carigrad, 29. julija. Novica, da se je poskušal upor v Melniku, se potrjuje, vender še ni gotovo ali so uporniki Melnik osvojili. Pri upornikih je spoznati redno vojaško vodstvo, znamenje, da ustajo vodijo bolgarski častniki. Turčija je sklicala pod orožje 3300 mož, da jih pošlje v kraje Seres, Drama, Ne-vrekop in Melnik, kjer ni bilo dosedaj nobene posadke- Namen sklicanju vojakov je: varovati prebivalce omenjenih krajev pred napadi vstajnikov, ni se pa nameravala kaka sovražnost nasproti Bolgarski.
Hamburg, 29. julija. V tovarni za kisline je pretečeno noč razsajal velik požar. Devet oseb je mrtvih.
Atene, 28. julija. Kralj se je podal v Aix les Bains ; med tem časom zvršuje prestolonaslednik njegova opravila.
Atene, 28. julija. Deljannis je imenovan poslanikom v Parizu, Ranghabe v Berolinu in Mavrocordato v Londonu.
Aleksandrija, 28. julija. Ko so v soboto pokopavali nekega angleškega vojaka v Kairo, so napadli domačini pogrebce s kamenjem ter od daleč metali nanje pušice. Policija je morala aretovati več oseb. Vsled pritožbe angleških diplomatskih zastopnikov je jel ondotni ministerski svet preiskavati celo zadevo.
Umrli ho:
27. julija. Viktor Armič, črkostavee, 21 let, Kolizej, plučna tuberkuloza. — Julij Rosmanit, delavčev sin, 4 mesece, Dunajska cesta, delavske hiše, katar v črevih.
V bolnišnici:
26.	julija. Marjeta Abe, kajžarjeva hči, 8 let.
V hiralnici:
27.	julija. Marija Dimnik, gostija, 74 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
C T- O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
27	zveuer	736-4	22-7	st. jvzh.	jasno	
28	7. zjutraj 2. popol.	7360 7352	181 30-3	sl. vzh. sr. jzah.	jasno	00
28	9. zvečer	735-1	21-9	sl. jzah.	jasno	
29	7 zjutraj 2. popol.	734-8 734 1	18 0 30-0	ti. jjzah. sr. jzah.	soparno jasno	00
Srednja temperatura 27. in 28. julija 22'6° in 23"4°, ozir. za 3 0° in 3-8° nad normalom.
Poziv!
Sedma skupščina ,,Zaveze slovenskih učiteljskih draitev" zborovala bode 4. in 5. septembra t. 1. v Novem Mestu. Z veseljem pozdravlja v imenu tukajšnjega učiteljstva, kakor tudi meščanstva ta sklep podpisani odbor, kateri je pripravljen vse storiti, kar je v njegovi moči, da bode dostojno sprejel in počastil zborovalce.
Ker pa je sklenil pripravljalni odbor najspoštljiveje povabiti vse učiteljstvo, kakor tudi vse šolske prijatelje, da se blagovole obilno udeležiti VII. glavne zavezine skupščine v Novem Mestu, posebno pa še priporočiti se gostoljubnim Novo-meščanom, kateri naj bi omogočili toliko sijajnejši vsprejem, zatoraj se obrača podpisani odbor najspoštljiveje do p. n. novomeškega prebivalstva, katero se je še ob vsakej priliki poka-
zalo toliko požrtvovalno in gostoljubno, da bi tudi dni 4. in 5. septembra blagohotelo pokazati učiteljstvu, katero bo prišlo s Kranjskega, Koroškega, Primorskega in Štajerskega, isto prijaznost in navdušenost, kakoršno je že pokazalo radovoljno mnogokrat proti gostom. Pravi šolski prijatelji nas itak nikoli ne puste osamljene; zatoraj upamo, da bodo tudi pri VII. skupščini mnogobrojno počastili zavezino zborovanje.^
Vsemu slovenskemu učiteljstvu pa: Pokažite s tem, da se udeležite v prav obilnem številu zborovanja, da želite sebi in šoli napredka, da ne samo varovati, temveč tudi povzdigniti hoče svoj ugled, posebno še, da želite tudi skupne, zložne delavnosti, katere je istinito potreba! Ne iščite nikakšnega izgovora, temveč pridite o zavezinem zborovanju v našo metropolo Dolenjske in pripomozite, da se stvar slovesneje izvrši! „Na delo toraj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!"
Krajni odbor za VII. glavno zborovanje .Zaveze1 v Nov. Mestu,
dne 20. julija 1895.
častni predsednik: Franjo Perko. župan.
I. predsednik:	II. predsednik:
Fr. Konoillja.	Ivan Bari«, nadučitelj.
I. tajnik:	II. tajnik:
M. Hiti, nadučitelj.	Val. Zavrl, učitelj.
Največja izbera
|Tpo najnižjih cenah H
trakov, čipk,
volnenega ln svilnatega žameta, pllša, svilnatega hlaga, pozamenterije, ovetllo, peres.
i
najboljše kakovosti, 9-5 » poletne blfize za gosp6, rokavice lz tkanine, svile ln sukanoa, nogavloe, pasovi, mrežasti telovniki, klobuki in slamniki za gosp i ln otroke itd. dobe se pri
K. Recknagel
v LJubljani, mestni trg St. 24,
nasproti rotovžu.
Išče se
Zahvala
460 1-1
V	svojem in v svojcev imenu izrekam na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem p. n. gg., ki so se na mnog tolažbe poln način tako častno spominjali moje ljube rajne matere
Frančiške,
kropeč jo, spremljajoč jo na poslednjem potu, žrtvujoč v blage namene ter moleč za pokoj njeni duši. Iskrena hvala bodi vsem p. n. sožalnikom.
V	Ljubljani, dne 29. julija 1895.
Ivan Vrhovnik.
orgrljavec.
Prednost ima neoženjen rokodelec, n. pr. krojač.
Cerkveno predstojništvo Kolovrat.
461 3-1
Gašpar Vilman,
župnik.
Zahvala.
462 1—1
Vsem Vam, ki ste nama ob smrti najine nepozabne
izražali svoje sočutje in naju tolažili ob britki izgubi, vsem Vam, ki ste položili na krsto prekrasne vence, vsem Vam, ki ste preljubega otroka tako izredno mnogobrojno spremili k večnemu počitku, bodi tem potom izrečena najina najprisrčnejša zahvala.
V Železnikih, dne 23. julija 1895.
Josip in Matilda Demšar.
SCHUTZMARr.^
«"«-MAHKt. Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker;
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	441 3
letal lal pl. Mim
v Ljubjani, zraven rotovža
in se vsaK dan s prvo pošto razpošilja.
449 3—2
Razglas.
Graščina v Črnomlju proda iz proste roke vsa svoja posestva skupaj ali posamezno na parcele in sicer:
Grad v Črnomlju štev. 1 z vrti, v katerem so velika gostilna, pisarne c. kr. okr. glavarstva in druga stanovanja. Mlin v mestu št. 94 s 6 tečaji in žago.
Vrtovi merijo približno............2 orala,
hrastove in smrekove lože, prav blizu
in lepo ležeče..................203 „
njive............40 „
pašinoi in košenioe .... . . .	25
skupaj . . 270 oral.
Prodajati se bode pričelo dnč 1. oktobra t. 1., kupi se pa tudi lahko prej. — Pogoji so jako ugodni.
Natančneje se poizve pri oskrbništvu graščine v Črnomlju.
Dunajska borza.
Dn6 29. julija.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
100 gld. 95 kr.
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101		10	
. 123		50	
. 100		75	
. 123		20	
. 99		70	
. 1078		—	
. 403		50	
. 121		35	
j. 59		35	
		86	
		63	
		90	
	n	72	n
Dni 27. julija.
i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151 gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161	„	-	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	„	50	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	75	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......146	„	25	„
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	130	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
i% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	„
južne železnice 3% .	170	„	50	„
„ „ južne železnice 5% .	131	„	50 „
„ dolenjskih železnic 4*	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	145
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	174
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3572
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	559
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77
Montanska družba avstr. plan.....93
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........129
50
50
60
25
20 50 50
S	jfejp Nakup ln prodaja
S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
I Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev narodll na boril.
•^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmi^m
Menjarnična delniška družba
„M E R C 1J R"
iollziili it. 10 Dunaj, Miriihilferstraise 74 B.
Pojasnila Tfcss v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsei|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kotkor je mogoče visooega obrestovanja pri popoini varnosti ffftT naloženih aflarnio. 9U
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.