SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ullee St. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 171. V Ljubljani, v ponedeljek 29. julija 1895. Letnik XXIII Deželni zbor kranjski. (III. seja, dne 29. julija 1895.) Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob >/, 11. «ri. Poslanec Hribar in tovariši stavijo nujni sa-mostalni predlog glede zgradbe lokalne železnice iz Ljubljane na Vrhniko. V to svrho naj bi deželni zbor 1000 gld. dovolil konsorciju, ki se je osnoval na Vrhniki, in sicer za napravo načrta in stroškovnika proti svoječasnemu povračilu. To železnico naj c. kr. trgovsko ministerstvo vsprejme v zakonski načrt mej one lokalne železnične proge, ki se imajo dograditi v 1. 1896. Za slučaj, da bi to lokalno železnico zgradila država, dovoli se iz dež. železničnega zaklada znesek 20.000 gld. prispevka a fond perdu. Poslanec Hribar ob kratkem utemelji ta predlog, ki je bil nato izročen posebnemu odseku 7 članov. Nato v imenu posebnega odseka poslanec dr. Tavčar poroča o naredbah, katere je treba ukreniti vsled potresa. Posl. kanonik Klun nasvetuje, da dež. zbor izreče toplo zahvalo tudi avstrijski družbi »Rudečega križa", ki je povodom potresa izdatno in blagohotno podpirala ponesrečeno prebivalstvo ljubljansko. Poslanec O g o r e 1 e c priporoča, da bi se tudi štirim deželnim dacarjem, bivajočim v Ljubljani podelila posebna doklada vsled potresne katastrofe. Posl. Hribar predlaga, naj se pooblašča dež. odbor, da sme v pokritje raznih stroškov vsled potresa prodati za 220.000 gld. vrednostnih papirjev iz dež. imovine, namesto da se najame posojilo. Posl. S c h w e g e 1 nasvetuje, da naj dež. odbor za omenjene potrebe najame posojilo k večjemu 200.000 gld., eventuvalno proda za 200.000 gld. vrednostnih papirjev, ako bodo pogoji za deželo ugodnejši. Posl. dr. vitez B1 e i w e i s opozarja na nujno potrebne poprave v blaznici na Studencu. Hribarjev predlog je bil odklonjen in nato vsprejet nasvet odsekov z dostavkom barona Schvvegelna. Predlogi, ki so konečno soglasno obveljali, se glasi: 1. TJkrepi in naredbe, katere je storil deželni odbor po predloženem poročilu, kakor: zavarovanja in poprave dež. poslopij, preložitev kuhinje v prisilni delalnici in priprava stanovanj za tamošnjega stražnega nadzornika in za učitelja, podelitev dokltd deželnim uradnikom, slugam in paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je potres prizadel, slednjič dovolitev prispevka 10.000 gld. za napravo barak v Ljubljani, se posledobno odobrujejo. 2. Doklada, ki se je dež. uradnikom, slugam in paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je prizadel potres, podelila do konca me-se*,« julija t. 1., dovoli se omenjenim upravičencem tudi še za čas do konca meseca decembra 1895. 3. Deželnemu glavarju se prisodi za neporabno uradno stanovanje v letni vrednosti 1000 gld. primerna odškodnina pro rata temporis. 4. Deželni odbor se pooblašča, da sme v pokritje stroškov za ukrepe in naredbe, navedene pod št. 1., ter v pokritje nastalih odpadkov pri vsakovrstnih deželnih dohodkih, kakor tudi v pokritje vsled potresa nastalih izveurednih potrebščin najeti posojilo, katero bi znašalo največ 200.000 gld. in od katerega bi bilo £ plačevati največ po 41/»°/o< eventuelno proda za 200.000 gld. avstrijske rente, ako bodo pogoji za deželo ugodnejši. 5. Deželnemu odboru se naroča, temeljito pretehtati vprašanje, kje je v bodoče nastaniti deželne urade, ki so dosedaj poslovali v deželnem dvorci, kakor tudi vprašanje, kje naj se napravi deželna zbornica in stanovanje deželnega glavarja. V to svrho mu je izdelati vse potrebne načrte in proračune z dostavkom, da se mu je pri tem posebno tudi ozirati na to, bi se li v označeni namen ne dala prezidati deželna hiša v zvezi s tako imenovano Pogačnikovo hišo, in z daljšim dostavkom, da ima gledl načrtov in proračunov zaslišati tudi mnenje zasebnih zvedencev. Gledl slučajne prodaje deželnih poslopij, oziroma glede slučajnih novih stavb naj deželni odbor svoje konkretne predloge v definitivno rešitev predloži prihodnjemu, deželnemu zboru. 6. Deželnemu odboru se nalaga, storiti vse potrebne korake, da se deželi kot taki, ki je po potresu močno prizadeta, pridobi zdatna državna podpora. Če bi se le-ta v zadostni meri doseči ne dala, naroča se deželnemu odboru, da v bodočem zasedanju deželnega zbora stavi primerne nasvete zaradi najetja fun-diranega posojila v poplačilo nezaloženih deželnih dolgov ter stroškov za nove stavbe in poprave deželnih poslopij. 7. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje sklepu pod št. 4 Najvišje odobrenje. Nato je bil soglasno vsprejet naslednji predlog: 1. Mestni občini ljubljanski se dovoli, da sme iz posojila 500.000 gld. dovoljenega ji z Najvišjim ukrepom z dne 12. junija 1893. leta začasno porabiti za regulacijo mesta delni znesek 300.000 gld., ki je po visocega deželnega zbora sklepu iz XV. seje dni 9. aprila 1892. leta opredeljen za mestne občine prispevek za osuševanje barja in za nakup vojaškega preskrbovališča in vojaške bolnice v Ljubljani. 2. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu sklepu Najvišje potrjenje. — (Poročevalec dr. S c h a ff e r.) Poslanec P o v š e v imenu posebnega odseka poroia o načrtu zakoua glede razlastitve zemljišč v svrho uravnave, razširjave in izboljšanja v zdravstvenem oziru dež. stolnega mesta Ljubljane. Odsek je priznal potrebo, da mestna občina dobi tak zakon, ako bode uravnati in primerno razširiti mestne ceste in zboljčati zdravstvene razmere. Vendar pa načrt zakona obsega določbe, ki globoko segajo v privatne pravice hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani, zato treba na vse strani dobro proučiti načrt zakona da ga more zbor potrditi. Ta načrt zakona moral bi bil deželni odbor dobiti v presojo kot vrhovna avtonomna oblast v stavbinskih zadevah. Odsek, kakor tudi člani dež. zbora se ne morejo kar na mah odločiti za ta velevažni zakon. Treba bi bilo preje proučiti jednake zakone, veljavne za druga mesta, kot so : Dunaj, Praga, Brno. Ker bode vlada gotovo predložila prihodnjemu dež. zboru nov stavbeni red, zato naj se U zakon odloži za nekaj mesecev. Občina ljubljanska si more ta čas pomagati s § 70. veljavnega stavbenega reda, po katerem more mestna občina v mnogih slučajih dobrovoljnim potom doseči svoj namen. Tudi če zbor sedaj sklene ta zakon, bode težko pred zimo potrjen, torej bi ne bilo nič zamujenega. V tem času pa bi dež. odbor izdelal primeren zakon, ustrezajoč občini in zasebnikom. Posl. baron Schwegel se ne strinja z od-sekovim nasvetom, češ, da se to važno vprašanje preveč zavleče. Naj se načrt primerno prenaredi, oziroma izpuste nekatere preostre določbe in veljavnost zakona omeji od 3 do 5 let. V ta namen naj se načrt vrne odseku, da jnasvetuje primerne pre-membe. Posl. Grasselli podpira ta predlog, ki je z večino tudi obveljal. Na predlog posl. Luckmanna se volijo še trije člani v dotični posebni odsek, in sicer: baron Schwegel, Klun in Višnikar. Dalje sklene zbor soglasno in brez debate: 1. Mestni občini ljubljanski se dovoljuje, da sme z zakonom z dne 6. julija 1895, drž. zak. štev. 94, iz državnih sredstev ji dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 150.000 goldinarjev najeti, in sicer: 50.000 gld. za delno pokritje troškov, ki-jih je prizadel potres, 100.000 gld. pa svrho ustanovitve zaklada za regulovanje mesta. 2. Temu sklepu pridobiti je Najvišje potrjenje. — (Poročevalec ces. svetnik Murnik.) Da more dež. zbor še danes skončati izredno zasedanje, pretrga dež. glavar do '/,3. ure javno sejo, da mej tem časom odsek presodi omenjeni razlastitveni zakon in primerno nasvetuje. Črne bukve kmečkega stanu. 8. Francosko. »Poljedelci, katere imamo za največje s t ar o k o p i t n e ž e, češ, da delajo vedno, kakor so senavadiliin ki sami o sebi ravno to mislijo, o katerih sodimo, da so mej vsemi ljudmi najbo 1 j boječ i, sovedni prenovlje-valci, vedno prevarjevani v svojih računih po dogodkih, katerih niso mogli naprej vedeti, in vedno prisiljeni, iznova razmotravati nove načrt e.*) Te besede znamenitega raziskovalca francoske poljedelske zgodovine nas opozarjajo na jako važno resnico. Zelja po napredku, po izboljševanju zemljišča, po boljših vspehih se drži kmečkega stanu, odkar živi. Saj nam priča kulturna povestnica, da je ravno poljedelstvo nagnilo ljudi, da so se pričeli pečati z računstvom in merstvom, z zvezdo-znanstvom in naravoslovjem. Začetek vseh iznajdb in vseh takozvanih realnih znanostij se nahaja pri poljedelstvu. Zato je pa zelo neresnično, čo se kmečkemu stanu očita starokopitstvo. In kolikrat čujemo to očitanje. Vsak dečak, ki je prebral par stranij kake kmetijske knjige ali kakega časopisa, se že norčuje iz kmeta, češ, da ne napreduje in da se brani pouku. Lahko je govoriti, a neprimerno težje je delati. Sadi, zboljšuj, prenavljaj, če nimaš s čim! Kjer so pripomočki, tam se kmalu pokaže, da kmet ni tako zaprt pravemu napredku, kakor se navadno misli in sodi. Samo v jedni stvari je kmet trd in neizprosen; koder se gre namreč za pogoje njegovega *) Vicomte G. d'Avenel: La propri