miAVIIB OHTOŽniEjO REVIZIflllllZ da bi prikrili lastne revizionistične spletke Vedali je v listu «Il Lavoratore» napisal članek «Baratto infame», v katerem ponovno meče blato na no- ~ vo Jugoslavijo. V članku se je po- E stužif vseh klevet, obrekovanja, la- | ži in izzivanj iz ropotarnice reak- | cionarnih časopisov, da bi dokazal, 1 kako sta De Gašper! in Tito sklčni- | la lajni sporazum za razdelitev Tr- 1 žaškega ozemlja. Kot zadnji dokaz ž mu služita De Gasperijev govor v | Trstu in govori jugoslovanskih mi- = nistrov v Kopru. : Ni nam treba poudarjati, kakšno ž je stališče Jugoslavije do Tržaškega : ozemlja, saj je prav dobro znano \ že vsemu svetu, Jugoslavija je spre. = jela kompromisno rešitev tržaške- l ga vprašanja samo zalo, da se ohra- n ni mir. Sprejela je to veliko žrtev, : pri tem pa tudi izjavila, da se ne ž bo nikoli odpovedala krajem, v ka- \ terih žive Slovenci. Kljub temu pa \ ni Jugoslavija niti v enem prime- i ru te pogodbe kršila ter je vedno ; bila zvesta svojim obveznostim. Mirovna pogodba Pa kljub vsem : podpisom še ni stopila v veljavo ; in tri zapadne velesile so s svojo j znano izjavo 20. marca 194S jasno ; povedale, da nimajo namena spo- \ štovati prevzetih obveznosti. Okupacijska oblast se ni zmenila za ! določbe te pogodbe in njenih pri- ! log in kažejo se tendence, da se mirovna pogodba popolnoma razveljavi. Spričo teh tendenc pa mora Jugoslavija braniti svoje interese, ki so hkrdti interesi proliimperiali-stične fronte. Zalo Jugoslavija odločno vztraja pri zahtevi, da se mirovna pogodba glede Tržaškega ozemlja uveljavi, po drugi strani pa je odločno povedala, da ne more pristati na nove žrtve, na nove kri, vice v škodo našega ljudstva. Ustanovitev Tržaškega ozemlja je bila kompromis, s katerim se je ohranil mir, poleg tega pa je bilo ozemlje ustanovljeno v funkciji mostu, ki bi vezal italijansko in jugoslovansko l.vdstvo ter služit njunemu zbliževanju. Nikoli pa ni jugoslovansko ljudstvo videlo v Tr-žaš':em ozemlju začasen kompromis, kateremu naj bi sledila priključitev k Ualiii. To je tud; smisel ■izjav jugoslovanskih ministrov v Kopru. Ker poznamo vidalijevske metode, smo vedeli, da bodo vidalijev-Ci u šovinisti ;n revizionisti mirovne pogodbe, izkoristili govore v Kopru za svoje sramotno potvarjanje dejstev in resnice, za novo obrekovanje Jugoslavije. Vse to njih pisanje pa n; podprto z nobenim dokazom in samo ljudje, ki imajo slabo vest, ki skrivajo za bregom, druge načrte, so lahko potegnili iz govorov tov. Marinka in Diminiča take zaključke. Zato upravičeno sumimo, da se ravno za njihovimi spletkami skrivajo priprave za resničen «baratto infa me» tudi za Trst. kakor se je ravno te dni zgodilo s Slovensko Koroško. Za ta «baratto infame» nista našla «Il Lavoratore» in Viđali nobene besede obsodbe, šla sta v zadregi molče preko njega. Nasprotno, ravno isti dan, ko je «11 Lavoratore» objavil vest o umazani kupčiji s Koroško, je hotel s svojim člankom odvrniti pozornost svojih bralcev od le kupčije, ki je razočarala vse borce za svobodo narodov in resnične internacionali, ste. S tem člankom pa je hotel skriti tudi druge nesramne kupčije, ki jih morda za kulisami že pripravljajo. Vse to je seveda v • skladu z «načelno» koniinformistič-no gonjo proti Jugoslaviji in je v popolnem nasprotju z vsemi načeli pravičnega reševanja nacionalnega vprašanja in mednarodnih zadev sploh, je prehajanje na imperialistične pozicije in metode v med arodnih odnosih. Toda naše ljudstvo skupno z narodi Jugoslavije ne sprejme takih kupčij, takih imperialističnih rešitev in se bo proti njim vztrajno borilo. Naše ljudstvo je namreč na svoji lastni koži občutilo, kaj pomenijo obljube o spoštovanju narodnostnih pravic, kakršne šote dni dali glede koroških Slovencev v 'Avstriji jn ne bo nikoli Vidalijeve-mu revizionizmu na ljubo pripravljeno verjeti tem obljubam, ki bi (Nadaljevanje na str. 2) yilll'lllllllliilllllllilllllilllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllìlìllllllilllllillllllllillllllllllllllllllHIlillllHiillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllilllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiH bJJkIìJ CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 dia TUST 34. junija 1949 leto Četrto številka m PROTI SV. NIKOLAJU Foto Bubnič A. > OB OSMI OBLETNICI hltler-Jevskcga napada na SZ so predstavniki vlade FLRJ, jugoslovanske vojske in drugih ustanov položili v sredo zjutraj vence ob spomeniku padlih borcev Rdeče armade na trgu Republike v Beogradu. V imenu JA je položil venec general Danilo Lekič, o katerem sta «Il Lavoratore» in «Deton pisala, da so ga aretirali. Varnostni svet OZN je ponovno preučeval prošnje Albanije, Mongolije, Transiordanije, Irske, Portugalske, Madžarske, Italije, Romunije, Bolgarije, Finske, Avstrije in Ceilona za sprejem v OZN. Grčiji grozi inflacija in težka finančna kriza. Vlada je naznanila, da načrt za bodoče stroške predvideva 1 milijon in pol dolarjev deficita. Prošnja grške vlade za izredno pomoč Marshallovega plana Je bila odbita. Na novo postavljeni angleški zaupnik v Cirenaiki Idris El Senusi bo prve dni julija odpotoval v London na razgovor z Bevinom. Delovni odbor atomske komisije v OZN je prekinil svoje delovanje vse dokler ne bodo štiri velesile dosegle sporazum o nadzorstvu nad atomsko energijo. Na otoku Javi so partizani pojačali svojo aktivnost proti holandskim okupatorjem. Holandsko poveljstvo javlja, da so partizani v bližini Jogikarte vrgli v zrak vlak. Najbolj napredne sile v Angliji so ustanovile odbor za mir, ki mu predseduje poznani demokratični voditelj Growther in v katerega izvršilnem odboru je tudi laburistični poslanec Ziliacus, ki je bil nedavno izključen iz laburistične partije zaradi svoje resnične demokratičnosti. V pariških zaporih se je obesil polkovnik Delore, vodja degolistič-ne zarote, ki so jo pred kratkim odkrili. V Italiji je v teku mednarodna železniška konferenca za prekomorski blagovni promet med avstrijskimi, češkoslovaškimi, jugoslovanskimi in madžarskimi postajami ter tržaškem pristanišču. Za novega jugoslovanskega poslanika v Izraelu je bil imenovan inž. Nikolaj Brozina, za poslanika v E-giptu pa Miloš Moskovljevič, dosedanji odposlanih v Oslu. Oblast v britanski coni Nemčije je ukinila vse smrtne obsodbe, ki so bile izrečene nad nacisti, in ki še niso bile izvršene. Na Japonskem napovedujejo novo vlado, ker bo sedanja kmalu padla zaradi finančnih in gospodarskih težav. Ustanoviti mislijo koalicijsko vlado, v kateri naj bi sodelovali tudi japonski kmunisti. V diplomatskih krogih v Wa-shingtonu napovedujejo, da se bo Italija morala odreči tudi zaupni-ški upravi nad Trlpolitanijo, če bo hotela biti Članica administracijske komisije petih držav, to je ZDA, Francije, Velike Britanije, ene a- -rabske države in Italije. V Avstraliji je bil obsojen sekretar komunistične partije, ker je na javnem govoru izjavil, da bodo avstralski delavci solidarni s Sovjetsko zvezo, če bodo njene oborožene sile vstopile na avstralsko ozemlje. Nadaljevanje s 1 strani jih Viđali širokogrudno pomujal Slovencem, ho bi dosegel priključitev Trsta k Italiji. Kaj te obljube pomenijo, nam najbolje kaže ravnanje De Gasperijeve Italije z goričkimi, beneškimi in kanalskimi Slovenci kljub vsem obveznostim, ki jih je Italija sprejela z mirovno pogodbo in kljub določbam njene lastne ustave o zaščiti narodnih manjšin. Zato se Viđali hudo vara, če misli, da bo s svojim kričanjem, s svojimi lažmi in obrekovanjem premotil naše ljudstvo in naprtil drugim umazane kupčije, ki jih on sam pripravlja. dosežena za ceno ponovnega zasužnjenja koroških Slovencev Po šestnajstih javnih in devet taj nih zasedanjih se je. v Parizu zaključila konferenca štirih zunanjih ministrov. Kaj je bilo na tej konferenci doseženega, se sedaj vprašuje evropska javnost? Pozitivnega prav malo, posebno kar se tiče Nemčije. Iz vseh točk, ki so objavljene iž zaključnem ko munikeju a razgovorih a nemškem vprašanju je razvidno, da je to ostalo še v naprej u provizoriju, v kakršnem je bilo doslej, V uvodu zaključnega poročila a nemškem' vprašanju je rečeno, da bodo štiri države nadaljevale z napori za obnovitev nemške gospodarske in politične enotnosti. Zunanji ministri so se sporazumeli, da bodo na četrtem zasedanju glavne skupščine OZN, ki bo u septembru, štiri vlade izmenjale svoje mnenje o datumu prihodnjega zasedanja Sveta zunanjih ministrov glede Nemčije in o drugih morebitnih dogovorih. Sporazumeli so se, da se bodo okupacijske oblasti p Berlinu posvetovala na štiristranski podlagi p smislu izjave štirih ministrov, da bodo nadaljevali z napori za vzpostavitev gospodarske in politične enotnosti Nemčije z namenom, da omilijo u- Te dni je v Pekingu, ki bo po vsej verjetnosti glavno mesto Ljudske republike Kitajske, zasedala posebna pripravljalna komisija, ki je začela izdelovati načrt za bodoče volitve za Kitajsko ustavodajno skupščino. Zasedanju je prisostvovalo 510 delegatov vojske, 14 demokratičnih strank in 16 ljudskih organizacij. Zasedanju je predsedoval Mao Tse Tung. Komisijo samo sestavlja 134 članov in ti ro začeli pripravljati tekst nove ustave, ' ki bo predložena v odobritev ustavodajne skupščine v mesecu avgustu. Predvideva se, da bo vlada, ki bo izšla iz tega zasedanja v avgustu, sestavljena ne samo iz komunistov, temveč tudi iz zastopnikov demokratske zveze jn zastopnikov revolucionarne struje v Kuo-mintangu. Mao Tse Tung je na tem zasedanju govori] tudi o diplomatskih stikih Kitajske z drugimi deželami. Dejal je, da je sedaj, ko je ljudstvo strlo intrige v njegovo škodo in slavilo zmago protj imperializmu, pripravljeno podvzeti diplomatske odnose z vsemi državami. Poudaril Pa je, da s0 ti odnosi činke sedanje upravne razdelitve Nemčije in Berlina. Končno se vlade ZDA, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze obvezujejo, da bo neivvorški dogovor od 4. maja 1048 ostal v veljavi in še, da bodo okupacijske oblasti priporočale glavnim nemškim gospodarskim organizmom v vzhodnem in zahodnih področjih, naj omogočijo ustanovitev tesnejših gospodarskih vezi med posameznimi področji ter naj dejansko izvajajo trgovinske in druge gospodarske dogovore. Zaključno poročilo o nemškem vprašanju pa u ničemer ne omenja valutnega vprašanja, ki predstavlja nepremostljivo oviro za odnose med dvema Nemčijama in niti ne omenja možnosti prekinitve politične aktivnosti politikov zapadne Nemčije v Bonnu tako, da se lahko smatra, da razen zagotovitve stikov med štirimi državami do zasedanja OZN v septembru, ni bilo praktično ničesar doseženega. urugi del zaključnega poročila pa se nanaša na mirovno pogodbo z Avstrijo. Tukaj je prišlo do kon-Kretnejma sklepov, potem ko je predstavnik Sovjetske zveze zavzel do vprašanja avstrijskih meja po- možni na en sam način: na osnovi popolne enakosti in ob popolnem spoštovanju suverenosti. Naravno je, je dejal osvoboditelj Kitajske, da bodo one ŠJržave, ki se bodo odločile podvzgti diplomatske odnose z novo Kitajsko, morale prekiniti takq odnose z kitajskimi reakcionarji. Njihov odnos do kitajskega ljudstva mora bitj prijateljski in odkritosrčen. V istem govoru je Mao Tse Tung napovedal, 4a bo avgusta proglašena «Ljudska demokratična republika Kitajske» z izvolitvijo demokratične koalicijske vlade, v kateri bodo poleg prej omenjenih predstavnikov tudi zastopniki rasnih manjšin jn Kitajcev v inozemstvu. Trenutno vlada na bojiščih Kitajske zatišje, ki pa naznanja nove ofenzive v Srednji in južni Kitah ski. kj so bile prekinjene zaradi velikega dežja in narasta rek. Pred dnevi je prišlo v bližini Šanghaja do incidenta med Britanci in nacionalisti, ko so ti z letali bombardirali Šanghaj in pri tem poškodo-vali britansko ladjo, ki je prihajala iz Hong Konga. polnoma nerazumljivo, Jugoslaviji sovražno stališče. Svetovne diplomatske kroge, vso demokratično javnost, posebno pa jugoslovansko, je presenetilo stališče. Sovjetske zveze, ki je pristala na stare avstrijske meja iz leta 1938 kljub temu, da je vse doslej odločno zagovarjala pravične zahteve Jugoslavije in predvsem zahteve slovenskega življa na Koroškem, da se po principu samoodločbe priključi k Jugoslaviji, čeprav je mogoče ra- Konferenca solidarnosti mednarodnega proletariata V industrijskem in v vojnem času odporniškem centru Italije, Torinu, je v teku svetovna konferenca metalurgičnih sindikatov. Na tej konferenci je razen Sovjetske zveze, vzhodnih demokratičnih držav ter nekaterih držav zapada zastopana z močno delegacijo tudi Ljudska republika Jugoslavija. Dvojni je namen te konference. V prvi vrsti naj bi konferenca potrdila, da je princip solidarnosti uspeh delovnih ljudi, osnova za zmagovito borbo proti silam reakcije'in nazadnjaštva. Konkretna naloga konference pa je, ustanoviti strokovno zvezo metalurgičnih delavcev v okviru mednarodne sindikalne konfederacije. Udeležba Jugoslavije na tej konferenci, kakor tudi njena udeležba na kongresu češkoslovaških sindikatov dokazuje, da so obtožbe proti Jugoslaviji neutemeljene, da je Jugoslavija kot v preteklosti tudi sedaj zvesta borka za utrjevanje mednarndm: solidarnosti v borbi proti realcciji in kapitalizmu. Kako mednarodna javnost kljub besni kampanji proti Jugoslaviii občuti to resnico, dokazujejo dogodki na festivalu italijanskih partizanov, ki se je pred kratkim vršil v Firencah: Na tem festivalu je bila tudi delegacija jugoslovanskih borcev. Koder koli je hodila jugoslovanska delegacija so se okrog nje zbirali ljudje, ki so želeli slišati, kako se v Jugoslaviji gradi socializem, kako se uresničuje petletni plan. Večji del teh ljudi so bili komunisti, člani KP Italije. Njih zanimanje za jugoslovansko stvarnost potrjuje, da se prestiž Jugoslavije kljub porastu klevetniške gonje ni zmanjšal, temveč da nasprotno raste v svetu zanimanje zanjo in za njeno borbo. Na zaključnem zborovanju festivala je okrog stotisoč oseb navdušeno ploskalo, ko je zvočnik najavil, da bo odporniškemu gibanju izročil pozdrave predstavnici jugoslovanske zveze borbe NOV. Na tisoče rok je z dvignjenimi pestmi pozdravilo jugoslovanske delegate in s stalnim vzklikanjem in ploskanjem spremljalo njihove govore. Ime maršala Tita je bilo navdušeno pozdravljeno s ploskanjem. To manifestacijo simpatij italijanskega delavstva do socialistične Jugoslavije je y znamenju klevet Informbiroja hotel zmanjšati italijanski komunistični poslanec Bol-drini, ki je «izrazil dvom v iskrenost izjav jugoslovanske delegacije. Jugoslovanska delegacija je po tem dejanju Boldrinija demonstrativno zapustila tribuno in čim je prišla med ljudi, so ji ti stiskali roke in protestirali proti Boldrini-jevemu govoru ter poudarjali, da tako zadržanje vsekakor ni doprineslo k utrjevanju mednarodne solidarnosti in naprednega gibanja v svetu. Ko piše beograjska Borba o tem pravi, da je festival v Firencah dokaza!, da imajo italijanske demokratične množice o Jugoslaviji drugačno mnenje kot nekateri njihovi voditelji. FRANCOSKE ZAROTE V Franciji so na dnevnem redu zarote. Sedaj so na vrsti De Gaullo-ve. Odkrili so jih že več, toda vlada se zelo čudno obnaša in kar ne mara poloviti glavnih voditeljev De Gauliovega fašističnega gibanja. Glede na to dejstvo prinaša glasilo francoske KP «Humanite» spodnjo karikaturo Pozor, Charles, (a nas posluša... Ne skrbite, samo na straži je... (Oni pri vratih na stolu je francoski notranji minister Moch) Ljudska republikaKitajska bo uradno proglašena v avgustu zumeti to sovjetsko potezo kot dejanje v sklopu kominformistične gonje proti Jugoslaviji, se vendar, demokratična javnost sprašuje, kako je mogla Sovjetska zveza popustiti imperializmu v pogle.du tako. načelnega vprašanja, v pogledu U-pravičenih osvobodilnih teženj malega, a kruto zatiranega naroda po velikonemškem šovinizmu. Pa ne samo to. Jugoslaviji so odbili tudi zahteve po reparacijah za škodo, ki so jo avstrijske čete v sklopu hitlerjevskih povzročile p Jugoslaviji v času nacifašistične okupacije. V zameno so sicer priznali Jugoslaviji pravico do lastništva nad vsem avstrijskim imetjem na jugoslovanskem ozemlju, toda to je tako pičlo, da ne krije niti 5 odst. škode, ki jo je utrpela Jugoslavija s strani Avstrije. Po drugi strani pa sq imperialistične sile prav zato, ker je Sovjetska zveza prenehala zagovarjati jugoslovanske zahteve, odobrile, da prejme Sovjetska zveza povračilo vojne škode od Avstrije v višini zahtevanih 150 milijonov dolarjev plačljivih v šestih letih v devizah in v dragih valutah. Dalje so zapaane sile pristale, da prejme Sovjetska zveza SO odst. avstrijske petrolejske proizvodnje in vse plovne objekte avstrijske donavske družbe ,tudi one, ki so se nahajali v Bolgariji, Madžarski in Romuniji. Za ceno tega za nas bolestnega sporazuma je prišlo dv štiristranske odobritve, da se bodo namestniki zunanjih ministrov čim prej sestali, da bodo lahko do 1. septembra tega leta na zasedanju OZN predložili načrt mirovne pogodbe z Avstrijo v celoti. Isto zaključno poročilo omenja glede vprašanja Slov. Koroške samo to, da pogodba z Avstrijo morala določati, da bo Avstrija morala jamčiti zaščito pravic slovenske, in hrvatske manjšine v Avstriji. Slovensko ljudstvo ima žal predobre izkušnje, kako je bilo s sličnimi jamstvi tujih držav ppd katerih suverenostjo živi del slovenskega ljudstva v preteklosti in kako je tudi sedaj. Kruto, necivilizirano zatiranje slovenskega življa v sedanji Avstriji kakor tudi v sedanji Italiji najbolj zgovorno potrjuje, da bi bilo v interesu svetovnega miru nujno potrebno, sprejeti upravičene jugoslovanske zahteve. To bi ne bilo težko, posebno še, ko se je Jugoslavija pokazala pripravljeno pristali na kompromis, ki bi z malenkostno dobro voljo odgovornih velesil v najmanj, ši meri ne mogel ovirati sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo. Vsakomur je jasno, da je v interesu miru v Evropi in v interesu avstrijskega ljudstva, da okupacijske vojske zapuste njegovo ozemle, vsakomur pa je tudi jasno, da Avstrija s sedanjo vlado ne bo kljub odhodu zapadnih imperialističnih vojska prenehala biti orodje in najbolj proti vzhodu pomaknjena točka imperialističnega delovanja proti državam ljudske demokracije in da je prav zato žrtvovanje koroškega vprašanja toliko bolj neupravičljivo. Ko je jugoslovanski radijski komentator analiziral tako stališče Sovjetske zveze do vprašanja jugoslovanskih upravičenih zahtev do koroškega vprašanja, je upravičeno dejal, da je tako dejanje nedostojno, da bi pristanek Sovjetske zveze na ponovno zasužnjenje malega naroda, ki je bil v vojni sovjetski zaveznik, pomenilo teptanje načela samoodločbe narodov in težak udarec borbi južnoslovanskih narodov, ki verujejo, da je pri razpravah za ureditev mednarodnih odnosov vsaj ena velika svetovna sila, ki zasužnjenih narodov ne smatra za navadno blago. Stališče Jugoslavije ni stališče razbijačev mednarodnega sodelovanja, niti stališče političnih trgovcev, ampak stališče ljudi, ki se neomajno drže načela, da je treba pri vsakem urejanju mednarodnih odnosov spoštovati pravico narodnostne svobode. To pravico je treba priznati tudi zatiranemu narodu Slovenske Koroške, ki se bori za svojo svobodo že tisoč let in se je med zadnjo vojno krvavo zanjo boril na strani Jugoslavije, na strani proiihitlerjevske koalicije, na strani Sovjetske zveze. L ili ds ki TEDNIK 3 ZDA PRED VPRAŠANJEM Kako se izvleči iz krize Znani ameriški novinar Waltei Lippman ja objavil v londonskem listu Daily Mail članek, v katerem pravi, da gospodarska kriza, ki se razvija v ZDA ne bo ostala samo v Ameriki, ampak da bo imela v najkrajšem času težke posledice za gospodarstva maršaliziranih držav v Evropi. «Ekonomska depresija, ki se je začela lanske jeseni — pravi Lipp. man — je v zadnjih osmih tednih zavzela pospešen razv j in medtem ko so njeni učinki v ZDA še omejeni, so v evropskih državah že zelo resni in bodo te zapadle v globoko in težko krizo, če ne bodo podvzeti v najkrajšem času drastični ukrepi». Za take ukrepe predlaga Lippman nujnost popol-neka razvrednotenja evropskih valut, kajti dvojna cilja Marshallovega plana: ekonomska obnova in finančno uravnovesi e sta in bosta ostala nezdružljiva. Ameriški nakupovalci evropskega blaga so tako gotovi, da bo razvrednotenje evropskih valut doseglo svoj cilj, da so že sedaj odložili vse svoje nakupe, ker računajo, da bodo pozneje lahko dobili , blago za manjšo ceno. To znižanje izvoza evropskega blaga v Ameriko pa bo naravno povečalo deficit evropskih držav napram ZDA s posledico hitrejšega nastopa krize. V ZDA, kjer ima pojav ekonom, ske depresije svoje začetke, so mnenja za njeno rešitev različna, najpoglavitnejša pa so trojna. Prvo, uradno mnenje in kot tako najbolj akreditirano, podpira predsednik ekonomskega sveta Bele hiše Edvin Nourse, ki misli, da bo sedanjo «lahko krizo» mogoče zelo lah- j ko ustaviti in premagati z intervencijo državne oblasti. Konkretnejše pa podpira tezo, da bi znižanje nivoja produkcije lahko nadomestili s povečanjem izvoza v okviru Marshallovega plana, na račun oborožitve držav atlantskega pakta. Drugo mnenje, ki ga zastopa član ekonomskega sveta Leone Keyser-ling, pa zastopa tezo, da se bo kriza poglabljala sama ob sebe in da vladne oblasti ne bodo mogle ustaviti njenega toka. Vznemirja ga predvsem stalna rast števila brezposelnih, ki se bo do konca leta povečalo na 5 milijonov. Od vlade zahteva, da začne z velikimi javnimi deli in živahnejšo valutno in finančno politiko. Tretja teza zastopa mnenje, da nobena intervencija ne more zaustaviti sedanje krize. Najvidnejši predstavnik te teze je prof. MouL ton, predsednik instituta za iznajd. be, ki zastopa mnenje, da 30 odst. znižanje produkcijske aktivnosti z ozirom na osnovo iz leta 1948 zmanjšuje krogotok izmenjav za približno 60 milijard dolarjev letno, kar praktično anulira vsako uspešno intervencijo države. INDiPENDENTISTE IMAJO V ŽELODCU Tudj «italijanskemu bloku» je ostal na želodcu precejšnji uspeh indipendentistov na volitvah v Trstu, V svojem glasilu «La Fiaccola» se jezijo na krščansko demokracijo, ki je dejala, da je njih blok nejasen in dvoumen. Oni pa pravijo, da so resnična dvoumnost indipendentisti in pišejo: «Hoteli so v svojih časopisih pojasniti dvoumnost italijanskega bloka, zato niso imeli časa, da bi pojasnili resnično dvoumnost Sporerjeve fronte za neodvisnost. Mislili so, da se ne splača izgubljati časa za ono pusto in objestno fronto, katere tednik je prodal komaj po tri ali štiristo izvodov. Zato so pustili to fronto pri miru in rezultat tega je, da je kar 12.000 ljudi glasovalo za listo Trst Tržačanom. Rekli so: Indipendentisti? Pa saj so že mrtvi! Zato niso napisali proti indipendentistom niti OSVOBODILNA BORBA JE PREOBRAZILA KITAJCE enega odstavka, razen norčevanja iz Giampiccolija in Sporer-ja». Šovinisti torej niso zadovoljni s svojo zmago. Onih 12.000 indipendentistov jih siino peče, še bolj pa jih peqe, da je ta stranka kar na tretjem mestu. Zato se tolažijo, da bo bolje leta 1951 z upanjem, da bodo že karabi-nerji pokazali vsem, ki ne tulijo v italijanski šovinistični r-og. If Ameriški novinar J. Maulnv ugotavlja v nekem svojem Članku, da niso Američani nikoli mnogo razumeli a Kitajski. Porabili so zanjo mnogo denarja, sedaj pa jo bodo morali zapustiti. «V šestih mesecih se povrnemo sklepat naše kupčije», pravijo nekateri. Drugi so sklenili, da ostanejo in pravijo, da se bo trgovina v kratkem obnovila; njih list «Eve-ning Post» je že skoraj začel hvaliti komunistični režim. Mnogi Američani in tudi novinarji mislijo, da bodo imeli opravka z istimi ljudmi in približno z enako vlado. Vse to so utvare. Zaman govore, da mora Šanghaj ostati Šanghaj. Ves njihov optimizem je komedija. Sami si zapirajo oči pred stvarnostjo. Kitajci nas niso nikoli marali in so komaj čakali prilike, da se nas od-križajo. Mi se radi ukvarjamo z ugankami, ki pa jih ne znamo rešiti. Primanjkuje nam širokega pogleda na stvari in bežimo pred stvarnostjo. Večkrat smo rekli, da se miselnost komunistov ne loči mnogo od miselnosti nacionalistov in da bodo Kitajci ostali predvsem Kitajci, to je skeptični ljudje, ki iščejo samo užitka. Toda vse to je zgrešeno. V enem tednu sem se lahko desetkrat prepričal o tem. Mi smo priča porajanju novega sveta. Res je, da smo se nekam prenaglo prebudili; nenadoma moramo priznati, da Šanghaj ni prav nič podoben temu, kar smo sl mi o njem doslej predstavljali. Imenovali1 smo Šanghaj s prece jšnj im ponosom New York Daljnjega vzho da in smo ga imeli malce za našega. Njegovi nebotičniki, njegov pohlep po dolarjih, njegove gomazeče ulice, polne trgovcev, moderni uradi, prenatrpani dancingi, vrvež V luki in nočni lokali polni pustolovcev vseh narodnosti so ustvarjali v nas utvare, da ne bodo mogli kitajski komunisti prevzeti lu oblasti, si to oblast obdržati in zmagati s svojimi političnimi, družbenimi in gospodarskimi načeli, A resnica je drugačna. Bilj smo vajeni trditi, da so si vsi Kitajci podobni. Zato smo se začudili, ko smo ugotovili, da Mao Tse Tungovi vojaki niso prav nič podobni onim nesrečnim nacionalističnim novincem, ki so nas tako drago stali, fi nacionalistični vojaki so se nam vedno zdeli precej zabili. Komuni- stični vojaki pa, ki nosijo stare obledele uniforme, ki pa so dobro oboroženi z ameriškim orožjem, imajo odkrit pogled, odločne kretnje in so vedno resni. «Mi smo ljudski yojaki», pravijo s ponosom. So disciplinirani in politično vzgojeni; zato so tudi izvrstni propagandisti komunizma. Funkcionarji novega režima pripadajo kategoriji, o kateri se nam ni nikoli niti sanjalo, da obstaja na Kitajskem, So vztrajni delavci, na splošno sposobni, malo spijo in že ob zori so na svojem delovnem mestu. En sam izmed teh funkcionarjev opravi delo, ki ga je v preteklosti opravilo v istem času deset nacionalističnih funkcionarjev. Njihovi voditelji, na splošno oficirji, nosijo stare obrabljene uniforme brez znakov in dajejo vzgled s svojim navdušenim in vztrajnim delom. Toda, kar nas najbolj preseneča, je Šanghaj, je hitra ureditev uprave Ko je general Gang Yi, ki opravlja posle župana, izjavil,dabododavke nepretrgoma pobirali, je takoj obvestil pobiralce davkov, da bo vsaka poneverba strogo kaznovana. Takih besed prej Kitajska ni poznala. Ne bom govoril o etapah prevzemanja oblasti po komunistih; sledili ste temu po časopisih. Poudariti hočem le to, da so cene po* denarni reformi znižale že okoli 50 odst. Samo to dejstvo je že pritegnilo k novemu režimu vse one, ki so se še oklevali. Drugo dejstvo, ki ga je treba poudariti, je to. da je ta vojna vedno manj podobna meščanski vojni in da gre za narodnoosvobodilno vojno. Zelo nas je presenetilo tudi, ko smo videli, da je zelo malo primerov sovražnosti med nacionalističnimi in komunističnimi vojaki, kakor hitro so se prenehali boji. Prvi dan po zasedbi Šanghaja so v Broadway Mansions zmagovalci in premaganci spali tesno drug ob drugem, potem ko so premagani vojaki položili svoje puške po hodnikih. Naciona-listične vojake, ki so jih ujeli v Šanghaju, pošiljajo na sever in jih prevzgajajo.inne bomo sečudili, če se bodo prav ti vojaki y nekaj tednih pod poveljstvom Mao Tse funga borili pri Kantonu. Jasno je ,da bodo imele komunistične oblasti še mnogo resnih tež-koč, zlasti v gospodarstvu. Mnogi izmed nas mislijo, da ne bo mogel Mao Tse tung ničesar opraviti brez Združenih držav in da se ne bo torej nič spremenilo. Jaz mislim, da nas bo ta utvara zopet drago stala in da nam obeta nenadno prebujenje. Mi preradi pozabljamo, da so ljudje in režim, s katerimi bomo imeli opravka, popolnoma različni od stare Kitajske, ki umira. Mi pozabljamo, da imamo opravka z odločnim; in sposobnimi voditelji ki jih podpira ogromna množica ljudstva; pozabljamo, dafsebodopctga jali z nami kot enaki z enakimi. Pozabljamo, da je nova Kitajska res. nično revolucionarna in komunistična, Kar mi imenujemo umerjenost kitajskih komunistov, je njih prepričanje v pravičnost svoje stvari in njih smisel za praktičnost in prav nič drugega. «SOCIALISTI» NISO ZADOVOLJNI «Socialisti» hočejo postati iskreni in «hočejo pogledati stvarnosti v oči». Vsaj tako pravi gospod Mislei v njih glasilu «La voce della sera». Mož ni preveč navdušen nad zmago šovinistov in pravi: «Kar se tiče rezultatov volitev, se mi ne zdi umestno vse to hvalisanje o zmagi, vse to zadovoljstvo, ki veje iz vsake u-radne izjave, iz vsake vrste naših časopisov, ko pa je vsakdo zasebno nekoliko zaskrbljen. Res je, da smo dokazali italijanstvo Trsta, toda kdo izmed nas je dvomil o tem?». Nato se pritožuje nad zmago demokristjanov, ki niso pred tri-destiin; leti v Trstu prav nič pomenili in jo pripisuje strahu pred komunizmom. Gospodu Mi-sleju je seveda žal, da niso vsi ti ljudje rajši glasovali za «socialiste», ki se ravno tako bore proti komunizmu kot demokristjani. Končno se zgraža nad sramoto, da so dobili fašisti toliko glasov. «Italijani» torej niso zadovoljni z rezultati volitev. Kako bi bili šele poparjeni, če bi vse demokratične sile nastopile enotno in če ne bi bilo toliko vlakov volivcev iz Italije! Tedaj ne bi bili nikoli dosegli niti polovice vseh glasov tržaških volivcev in se ne bi mogli sklicevati niti na take rezultate, ki so kljub vsemu porazni za demokratično gibanje- VIDAH STRAŠI Z BOMBICAMI Vidalijevci pravijo, da so upepelili Ljudsko fronto. Kaže pa, da še vedno verujejo v njeno življenjsko silo, sicer ne bi se poslužili volivne «bombe» in v soboto napisali kar čez celo prvo stran: «Tajen sporazum med De Gaspe-rijem in Titom za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja?». Seveda so stavili za ta naslov iz previdnosti vprašaj. Ta njih «bomba» je bila preračunana na učinek, ki naj bi ga imela v nedeljo na volitvah v podeželskih občinah. Gospodje pri «Lavora-toru» namreč prav dobro vedo, da naše ljudstvo ne mara De Gasparijeve Italije in so hoteli pripisati nam svoje namene. «Delo» kot skoraj dobeseden prevod «Lavoratore» je seveda naslov točno posnelo skupno z vprašajem. Ko pa smo prebrali članek, ki je sledil naslovu, nismo nikjer našli osnove in opravičila za naslov, kajti razlaga Marinkovega govora v Kopru je tako za lase privlečena, da so morali uredniki «Lavoratora» dodajati govoru besede, ki jih ni nihče izrekel, kakor na primer: «Mi si obdržimo cono B». V govoru tov. Marinka pa so našli reakcionarni listi vse kaj drugega kot dokaz o tajnih pogajanjih med Titom in De Gasperi-jem. 2e naslovi njih člankov, kakor: «Beograd osorno odgovarja na spravljive De Gasperijeve besede», «Jugoslovanski ministri odklanjajo v Kopru De Gasperije-vo roko» itd. dovolj očito kažejo, kakšen je bil smisel Marinkovih besed. Celo «Unità», ki sicer tako rada napada Jugoslavijo, omenja besede jugoslovanskih ministrov v Kopru in pravi, da «so se zaganjali proti De Gasperiju». Seveda, kar je dobro za Rim ali Milan, to ni dobro za Trst. To naj bi bila torej kominformistična morala in revolucionarna doslednost! V Milanu ni slovenskih volivcev, zato tam pač sedaj ni treba lagali. Britance skrb! usoda njihove kolonije Hong Kong Cim bolj se kitajska narodno- Kongu. Listi pišejo tudi o majhnih osvobodilna vojska približuje Kantonu, tem bolj so britanski imperialisti zaskrbljeni za usodo svoje kolonije Hong Kong, ki je največje pristanišče' južne Kitajske v bližini Kantona. To zaskrbljenost izraža med drugim tudi obisk britanskega ministra za obrambo A. V. Aleksandra v Hong Kongu, Zdi se, da je britanska vlada izdelala načrt, kako namerava spričo «ko-munistične nevarnosti» obvarovati svoje interese iu sv°j vpliv nad svojo kolonijo. Ta načrt je v Hong Kongu izdal minister Aleksander, ko je izrazil mnenje, da bo mogoče z 12.000 vojaki, ki bodo v kratkem prispeli v Hong Kong braniti kolonijo. Iz previdnosti pa je A-leksander dejal, da to sicer ne predstavlja vseh sil, ki jih morejo Britanci na tem mestu uporabiti. Pisanje številnega angleškega tiska, predvsem protivladnega pa tudi vladnega, pa izraža dvome butanske javnosti in britanskih političnih in poslovnih krogov, da bi bil ta vladni načrt uspešen. Vsi namreč spominjajo na dobo japonske okupacije Hong Konga, ko so možnostih za obrambo Hong Konga vsled nepovoljnih geografskih prilik. Oni, ki ne odobravajo ta načrt britanskih vojaških strokovnjakov, pa iz gole imperialistične bojazni, da bi jim ne splavala po vod- dokaj donosna kolonija, sugerirajo vladi «pametnejšo» diplomatsko pot, ki predpostavlja, da bi angleška vlada morala priznati vlado Svobodne Kitajske, ki obvlada že največji del dežele in ki. ima močno vojko ter začela Z njo direktna pogajanja v pogledu Hong Konga. Računajoč na to, da bi Mao Tse Tungova vojska iz dipl°mat-skih razlogov Hong Konga ne o-kupirala, se zdi britanskim poslovnim ljudem in njihovim diplomatskim predstavnikom take vrste sporazum z vlado Svobodne Kitajske najprimernejši, poudarjajoč pri tem, da bi taka rešitev bila. v prid i britanskim i kitajskim interesom, Hong Kong se je namreč razvil zaradi uslug, ki jih je kot pristanišče nudil južni Kitajski, v veliko izvozno in uvozno luko. Kapital za razvoj Hong Konga pa so seveda dajale angleške banke, an- ‘jainnskeVetè vmanj~kot'v '14 dne-1 gleške trgovske in pomorske drui- vih prisilile k predaji 14 564 dobro be. V pomanjkanju sporazuma s ----------------- ■ oborbženih mož posadke v Hong I svobodno Kitajsko, se angleški po- valstva te angleške kolonije. slovni krogi zavedajo, da bi v bojkotiranem Hong Kongu v kratkem času finančno propadlo zaradi prekinitve gospodarskih odnosov z zaledjem, odnosov, na katerih je slonel napredek mesta. Poznavajoč tako stvarnost je zaskrbljenost angleških poslovnih krogov razumljiva, kajti v prvi vrsti bi bili prizadeti v Hong Kongu njihovi interesi in v mnogo manjši meri interesi svobodne Kitajske, kajti ta ima vedno možnost, da sj zgradi na južnih obalah novo primerno pristanišče ali pa usmeri promet Hong Konga na Šanghaj, Tjencing ali,druge luke. Razen priznanja vlade svobodne Kitajske pa prej omenjeni ekonomsko diplomatski krogi sugerirajo angleški vladi, naj bi priznala, da Hong Kong dejansko pripada Kitajski in da bi ji ga tudi povrnili čim bi to zahtevala vlada svobodne Kitajske. Vrednost tega predloga je pa je le bolj diplomatska; kajti znano je, da imperialisti ne zapuščajo kar tako svojih strafP-ških pozicij. Toda zadnjo besedo v vprašanju Hong Konga bo imela seveda Svobodna Kitajska, opirajoč se na o-svobodilne težnje kitajskega prebi- Neki ameriški mornar je dobro premikastil znanega vodjo fašističnih pretepašklh «škvader» iz ulice Cavanna Pasquala Capotorto. Pretepač je začel ob 3. zjutraj izzivati na ulici mornarja in Jo je iz-kupil. Na policiji je izjavil, da so ga pretepli «slavo-comunisti», da bi se lahko prikazoval kot uboga žrtev. Tramvaj je začel goreti na progi št. 2 pod predorom Sv. Vida. Vnel se je zaradi kratkega stika. Nastala je panika, zaradj česar si je marsikak potnik s steklom porezal roke. Nekaj potnikov je bilo malce obžganih. Svojo ljubimko 271etno Furia-netto Emilio poročeno Kramer iz ul. Molino a vento 25 je ubil s streli s pištole 281etni pomorščak Mario Cratara. Vzrok umora je ljubosumnost, ker je pokojna Emilija Kramer zadnje Čase zač-da hod'U z drugim ljubimcem. Pretekli petek ponoči je 271ptni mesarski pomočnik Giuseppe D Ar-genzio ukradel v u'ici Mazzini auto in zdrvel z veliko brzino po njej. Pri tem se je zaletel v sku pino mladeničev ter povozil in stisnil ob zid univerzitetnega študenta Libera Cuccagne, ki je bil popolnoma zmečkan in iznakažen ter takoj na mestu mrtev. Ranjenega tatu so prepeljali v ooinico. KRONIKA 22. junija je bila peta obletnica, odkar so nemški okupatorji v rižarni zažgali 40 antifašistov, med katerimi je bilo 22 žena. Tržaško demokratično ljudstvo je ob tej priliki počastilo njih spomin. Zaradi «sequestro di persona» se je moral zagovarjati pred porotnim sodiščem 26. letni Quinto Benet. Obtožnica mu je očitala, da je 2. maja 1945. «sekvestriral» carinskega inšpektorja Renata Notaria. Obsodili so ga na 14 mesecev ječe. Odgovorni urednik lista «Il Lavoratore» Spadaro je pred sodiščem preklical članek, ki ga je list objavil proti senatorju Cingolaniju. Ker se je Spadaro spokoril, mu je senator velikodušno odpustil ter mu menda stisnil celo roko. Velja pač tudi tu pregovor, da volk volku... Splošni indeks življenjskih stroškov se je zvišal od iprila meseca na mesec maj od 183,88 na 185,22 toč. Zvišale ser te predvsem cene živil. Tržaški župan javlja, da je predsednik osrednjega volivnega odbora 19. junija uradno proglasil izvolitev kandidatov za občinski svet. Za Ljudsko fronto je bil proglašen dr. Jože Dekleva. V ponedeljek 27. junija bodo v škedenjskih plavžih prižgali prvo visoko peč, ki so jo moderniz ra i. Vodstvo tvrdke Kozmann namerava odpustiti z dela 14 svojih uslužbencev z izgovorom, da mora preurediti nekatere oddelke. Na zahtevo tržaških upokojencev so od 23. t. m. do 1. julija razne okrajne skupščine, na katerh bedo obravnavali njih težki poiožaj V šoli v ul .Donadoni so zdravniki pregledali samo italijanske troke, ne pa slovenskih. Res. hud šovinizem! V nravstvenem oddelku civilne policije je bil suspendiran inšpektor Grieco in njegov sodelavec pod oficir Mannoia. Policaja sta menda odkrila neko shajališče ljubimcev ter našla tam dva p ešušrnika iz višjih socialnih slojev. Di tik bi prišlo do kandala, sta baje stvar prikrila. Skupina tatov se je zadnje čase spravila na ženske torbice in listnice, katerih je precej izgini'o iz rok in žepov. Zanimivo pri tem pa je, da tatovi poberejo iz listnic denar, nato pa jih z dokumeiti po iljajo po pošti lastnikom. Vljudni tatovi, kajne? Na počitnice v Slovenijo pojde Hrva skupina tržaških otrok 6. ju lija. NASA TEŽKA BORBA za resnico in demokratične principe bo kljub pritisku reakcije in lokalne kominformistične agenture rodila uspehe in zmagala OBČINA Glasov % Sedežev Devin-Nabrežina gjfa&WSS Slov.-ital. ljudska fronta 395 14.53 3 SJAU 949 34.92 7 Slov. dGm. zveza 752 27.67 6 Unione Democratici Italiani 569 20.93 4 Deluvskokmečka zveza 51 1.87 0 ZGONIK (Volivcev 743, volilo 695, udeležba 93.53%) Slov.-ital. ljudska fronta 148 21.90 3 SIAU . 345 51.06 8 Slov. dem. zveza 182 26.83 4 PFPPMTAROO (Volivcev 356, volilo XktJTXilN i .rt. D tu»n 325f uc|eJcžba 1,0.12 %) Slov.-ital. ljudska trenta 86 26.40 4 SIAU 97 29.78 4 Neodvisna gospodarska zveza 142 43.59 7 DOLINA (Volivcev 3163, volilo 2721, udeležba 86.02%) Slov.-ital. ljudska fronta 401 15.29 3 SIAU 1466 55.37 11 Neodvisna gospodarska lista 772 29.22 6 MILJE (Volivcev 8111, volilo 7357, udeležba 89.98%) Slov.-ital. ljudska fronta 323 4.40 1 UD 4182 57 17 Krščanska demokracija 2046 27.02 9 Socialistična stranka Jul. krajine 564 7.66 2 Italijanska rep. stranka 242 3.29 1 Volitve so za nami in njih rezultat je marsikoga razočaral. Kar smo že od vsega začetka videli in napovedali, se Je žal uresničilo: rezultat je mnogo ugodnejši za reakcijo kakor pa za napredne sile. Jasno je, da je imela reakcija pri tem že v začetku ugodne pozicije, saj je imela ona v rokah pripravo votivnih seznamov in ukaz št. 345 ji je odpiral široke možnosti uveljavljanja s tem, da je podelil desettisočem ezulov votivno pravico. Kljub vsemu temu pa ne bi smela reakcija doseči takega uspeha. Da je prišlo do takega razmerja sil, je predvsem posledica štiriletne okupacije anglo-ameriških sil iu politike vojaške uprave. Ta uprava je vscokozi podpirala reakcionarne stranke, hkrati pa zavirala demokratične sile na vsakem koraku. Ravno zato je bilo zaman vse prizadevanje demokratičnih sil, da bi se razpisale volitve, dokler je vojaška uprava menila, da še ni napočil čas za uveljavljenje reakcionarnega gibanja in da niso množice še dovolj «obdelane» za volitve. Vojaška uprava je bila takrat prepričana, da se italijanska in slovenska reakcija še nista dovolj o-pomogll od svojega poraza in da se begunci, ki so se zatekli na to ozemlje, niso še dovoij okrepili. Zato je vztrajno odlagala razpis volitev. Tržaško demokratično gibanje je bilo vsa ta ieta pod stalnim pritiskom domačih reakcionarnih in imperialističnih okupacijskih sil, a se je temu pritisku odločno in vztrajno upiralo, dokler ni prišla zloglasna resolucija informacijskega urada. Ta resolucija Je objektivno predstavljala drugi napad na tržaško demokratično gibanje, ki ga dotlej ves imperialistični pritisk ni mogel zlomiti. V naših pogojih so bili učinki tega napada v veliko korist imperialističnega pritiska in se zato tudi niso razlikovali od njega. Posledice tega pritiska najbolje potrjujejo ravno volivni izidi. Ljudska fronta je vedno poudarjala škodljivost resolucije Informbiroja za revolucionarnost tržaškega demokratičnega gibanja in se Je upirala proti temu škodljivemu vplivu, ki so ga imeli na tržaško demokratično gibanje oportunistični elementi iz Vi- dalijevega tabora; ljudje, ki so se kompromitirali že za časa borbe proti fašizmu, so klonili pred njim, ali se mu celo udinjali. V takem položaju, stisnjena med kladivo reakcije in na- kovalo vidalijevskega oportunizma, je šla Ljudska fronta takoj ob svojem rojstvu v težko borbo, ki se lahko primerja najhujšim in najtežjim borbam, ki jih sploh pozna zgodovina borbe demokratičnih gibanj v vseh deželah. Sla je v borbo za čistost revo-,-cionarne linije tržaškega proletariata, v borbo ki je edina v interesu narodne protiimperialistične fronte in demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja. Sla je v borbo proti uvajanju nedemokratičnih metod v delavsko gibanje, proti metodam laži in obrekovanja, za spoštovanje mirovne pogodbe, proti priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji in proti oportunističnemu odklonu Vidajijeve skupine. Ostrina te borbe je marsikaterega oportunista prestrašila; marsikdo je omagal spričo koncentriranega napada na Ljudsko fronto s strani reakcije, ki je videla v njej resničnega nosilca revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe in zato svojega .najbolj nevarnega nasprotnika, in s stisni 'v l:-)ija, ki mu je bila naša dosledna revolucionarnost in načelnost na poti. Nedvomno so na mnoge ljudi tudi vplivale težkoče, ki jih ima Jugoslavija pri gradnji socializma, zakaj graditi socializem ni lahka stvar in zahteva težke žrtve. Socializma namreč nihče ne prinese na krožniku in si ga je treba priboriti z vztrajnim delom in premagovanjem. Te težkoče, ki jih je poznala tudi Sovjetska zveza, pa so razni Vidalijevi propagandisti enako kakor propagandisti Agnelettove «dolarske zveze» izkoristili za blatenje Jugoslavije ter se v tem znašli na isti liniji sovražnikov socializma. Seveda taka gradnja socializma ni pogodu raznim ljudem, ki so «revolucionarji» pri kozarcu vina, niso pa za socializem pripravljeni prav nič žrtvovati. V tem položaju niso bile za Ljudsko fronto perspektive lahke, zato pa ne moremo meriti in soditi njene potencialne sile po rezultatih, ki jih je dosegla na volitvah, temveč po globoki revolucionarni vsebini njene borbe, po poslanstvu, ki čaka njene prtstaše. Ljudje, ki so glasovali za Ljudsko fronto, so ljudje, ki jih ni omajal im; perialistični in Vidalijev pritisk, so čvrsti ljudje s trdo hrbtenico, ki jih ni ustrašil niti premotil trenutni položaj, posledica dolgoletnega pritiska reakcionarjev. Ti borci niso priprav; Ijeni hlapčevati belemu kruhu, kot piše «Demokracija», ampak služiti svetli ideji borbe, da si bodo nekoč sami rezali bel kruli, ne pa ga moledovali pri okupatorju, ki ga deli v svoje skrite namene. Vidalijevemu razbijaštvu in pritisku reakcionarnih imperialističnih sil mor ramo tudi pripisati dejstvo, da je dobila «dolarska zveza» na našem podeželju precej glasov, da so kupili del naših ljudi z belim kruhom. «Dolarska zveza» in skupine raznih «gro; zdov» in «lopat» so namreč v svoji volivni propagandi dopovedovali ljudem, da okupacijska oblast ne bo podpirala občin, kjer zmagajo ljudske site, da morajo torej glasovati zanje, če hočejo živeti in jesti «bel kruh». Spričo tega položaja nas volivni rezultati ne smejo presenečati. Kljub vsemu je ostalo veliko število ljudi, ki jih niso ustrašile nobene grožnje niti niso nasedli lažem. Vsi ti ljudje se ne strašimo borbe, niti si ne delamo utvar, ker ne izključujemo možnosti, da se bo pritisk na nas še bolj po-i ostril. Borili se bomo naprej za cilje, o katerih smo prepričani, da so pravilni, za cilje, ki jih je do nedavna podpirala tudi Sovjetska zveza in vse demokratične sile sveta. Za nas so merodajna načela in ne trenutna razporeditev sil, ki je odraz imperiali; s>.vue in kominformistične politike, kajti mi vemo, da je perspektiva naše načelne borbe zmaga in da se da resnica le začasno prikriti in zadušiti. ADIT — Agencija demokratičnega inozemskega tiska v Ljubljani, ki je prevzela zastopstvo Založništva tržaškega tiska, ter zbira tudi vse naročnine in druga vplačila za Primorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih in Razglede, ima sedaj tekoči račun pri KOMUNALNI BANKI v LJUBLJANI in sicer pod sledečo oznako in številko: Agencija demokratičnega inozemskega tiska — Ljubljana 6-1-90603-7. v HINA ven «Zaščitniki» slovenske kulture I nas ne čudi, da ljudje lakih mo-niso mogli molče mimo smrti ve- rahlih kvalitet potvarjajo dejstva likerja Zupančiča- Spomnili so se tud. tedaj, ko pišejo o Zupančičema v «Delu», najprej z objektivni- vem pogrebu. Vsa njihova «moč» mi podatki o njegovem življenju je zgrajena na prevari. Tako bodo in delu; p naslednji številki pa so čutili potrebo, da oskrunijo v svoje umazane namene tudi njegov spomin, spomin onega moža, ki mu je bila resnica nad vse. Zupančič ni njihov, ni «zaščitniški». Januarja t. !.. ko je Zupančič praznoval svoj 71. rojstni dan, mu je «Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske pro-svet-» (glej «Delo» z dne 22.1.49) poslal «čestitke» z «naukom»: «Danes na žalost opažamo, da z nekaterimi drugimi književniki vodite slovensko kulturo na pot, kjer je izpostavljena nevarnosti, da se izloči iz velike družine slovenskih narodov, ki so po težkih borbah končno našli skupno pot. Vendar smo tudi danes prepričani, da boste končne našli pravo pot...» Tako se je upal pisati Zupančiču oni odbor, ki mu predseduje «mož», ki je pisal «sono di sentimenti intimamente italiani... e fedele milite dell’Idea Fascista» prav v onem času, ko je Zupančič našel pot, da je iz okupirane Ljubljane, mimo fašističnih žičnih pregraj poslal svoj bojni klic partizanom, katerim se zaradi starosti in bolehnosti ni mogel sam pridružiti. Zupančič je vselej, takrat in sedaj vedel za svoj dolg, za dolg do svojega ljudstva. In taki pritlikavci, ki so v dneh, ko je fašizem streljal talce v gramozni jami, moledovali za «onore di... fašista integro», se zaganjajo v velikana, ki ga je ob misli na talce prevevale «tiha zavest, da ena smo družina...». Nič čitatelji, ki verujejo «Delu» pre-Pi ičani, da tržaški Slovenci niso bih zastopani pri pogrebu, ker ni bilo tam «zastopnikov» à la Gombač in Gerlanc. Toda tudi brez takih ljudi so tržaške Slovence zastopali člani glavnega odbora SHPZ, tržaški književniki in umetniki, pionirji in precejšnje število članov naših prosvetnih društev. Celotna delegacija je štela nad šestdeset ljudi, tiar gotovo ni malo, če pomislimo, da je morala bili delega cija sestavljena na hitro. In ta delegacija je ponesla vroč pozdrav in cvetje iz krajev, kjer živijo in se borijo proti krutim prilikam naši ljudje; ena izmed delegatk pa je položila na grob šopek nageljev, ki sta ji ga za Zupančiča izročili dve slovenski rožarici s Ponterossa kot svoj osebni poslednji pozdrav velikemu pesniku. «Delo» pa hinavči dalje, ko piše: «Tržaški Slovenci se bomo učili iz njegovih del...» Naj objavi «Delo» njegove poslednje verze, ki so krepak odgovor tudi januarskemu pismu «Zaščitnikov». «Kaj hoče hrušč in trušč krog nas? Petletka naša teče. Mi kar pustimo času čas Petletka naša teče. Ves naš odgovor, ves dokaz; Petletka naša teče». Zupančiči spada po pojmih ljudi okoli «Dela» med trockiste, proti-sovjete, izdajalce in če bi bil v Trstu in in tu umrl, bi «zaščitniki.» sploh šli za pogrebom «babi-Čevskega bandita»? Ker pa je umrl, v Ljubljani, «Delo» lahko dalje vara svoje čitatelje: «Dočakal ni lepega dneva svobode, ko bodo plapolale vse slavenske zastave...» piše dvoumno «Delo». Toda ogromni večini slovenskega naroda so se izpolnile njegove nade, četudi piše «Delo», da bodo oni «šli na njegov grob in ga pozdravili, ko bo Jugoslavija svobodno zadihala...» Kar pa se tiče slovenskih zastav bi bilo treba vprašati prav tiste pri «Delu», kako to, da so zadnje čase naše zastave kar izginile, ne le v mestu, temveč tudi tam, kjer so Vi-dalijevci šli na volitve pod firmo S1AU? Višek nesramnosti in hinavščine pa doseže «Delo», ko zaključi svoj članek s tem, da si prilašča pmvi-co, da bo v njegovem (Zupančičevem) imenu pozdravilo - lepi dan svobode, ki ga on «ni dočakal!!». Hinavski skrunilci, vredni da bi jih človek s pestjo v obraz! Da, bil je nekoč čas, ko je Zupančič zapel: «Ne sme beseda kar naprej svobodna preko vseh ti mej? Saj koder govor naš je znan, povsod doma je Ciciban...» Po naši zemlji se ozrem, zgrozim se in oči zaprem... Takrat je tu pri nas vladal fašizem in slovenski otrok ni smel dobiti v roko slovenske tiskane besede. Potem smo se osvobodili, z grmado žrtev in trpljenja in spet je smela naša beseda tudi preko mej. In uresničile so se Zupančičeve besede: «Saj koder govor naš ie znan, povsod doma je — «Ciciban». No, in sedaj? Prav po zaslugi «zaščitnikov» je iz marsikaterega slovenskega doma «Ciciban» pregnan in da bi se sedaj Zupančič ozrl po naši zemlji, bi se moral šele zgrozili ob izdajstvu slovenske besede, ki so jo tržaški slovenski otroci potrebni kot gladni kruha. .RSiUžTOJjJlv1 .ug 5 Petkovega zborovanja v Kopru, na katerem je govoril predsednik vlade LR Slovenije, se je udeležila velika množica govorom tov. Marinka Istranov. Pogled nanjo med IMPERIALISTI IN DE GAŠPER/ NAJ VEDO: ROKE PROČ OD NASE ZEMLJE IN OD NASÌH LJUDI! V petek je bil° v Kopru vellico ljudsko zborovanje, na katerega je prihitela ogromna množica istrske, ga ljudstva, ki je napolnila Titov trg in vse bližnje dohode. Na zborovanju je istrsko delovno ljudstvo glasno izpričalo, da noče biti drobiž za kupčije imperialističnih držav, da ne bo nikoli dopustilo, da stopijo na istrska tla in v Trst De Gasperijevi karabinerji in valpti, da bo odločno branilo vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. 2 vzkliki, navdušenim ploskanjem, zastavami in transparenti je ljudstvo glasno izpovedalo svojo ljubezen do nove, socialistične Jugoslavije in pokazalo svoje zaupanje do njenega vodstva. Istra noče De Gasperijeve “sreče,. Ob šestih popoldne so prišli na balkon predsednik vlade LR Slovenije tov. Miha Marinko, minister za delo Ivan Regent, podpredsednik vlade tov. Ivan Maček, minister Za komunalne zadeve LR Hrvatske tov. Diminič, podpredsednik Prezidija sabora LR Hrvatske tov. Sestan, predstavniki oblasti in vojske iz Istrskega okrožja in gostje iz Trsta. Prvi je spregovoril tov. Beltram, tajnik okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje, ter pozdravil goste ip ljudstvo. Dejal je: «Zbrali smo se, da ponovno odgovorimo na imperialistične provokacije zlasti najvišjih predstavnikov italijanske vlade, ki skuša ponovno stezati svoje grabežljive roke po tuji zemlji, po naši coni in Tržaškem ozemlju sploh. Kot da ne bi bilo dovolj 25 let zatiranja in preganjanja po fašizmu in italijanskem imperializmu! Kot da ne bi bilo dovolj dokazov, da naše ljudstvo no» Če De Gasperijeve «sreče» in rimskega škornja še iz časov splošne vstaje in dolge štiriletne krvave borbe ljudstva Julijske krajine, ki je pregnalo okupatorja preko Soče ter se samo osvobodilo!». «Danes smo tu zbrani in se zahvaljujemo De Gasperiju za ponujeno «srečo». Svetujemo mu, naj si za vedno izbriše iz svoje glave to zemljo, kajti ta zemlja ni njegova». Podpis mirovne pogodbe - žrtev za mir Nato je tov. Beltram podal besedo tov. Mihi Marinku. Tov. Marinko je izrazil svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo svojih tovarišev, da se jim je končno ponudila prilika obiskati in pozdraviti istrsko ljudstvo. Tov. Marinko je nadaljeval: «Doslej vas iz posebnih razlogov nismo obiskovali. Znano je stališče vodstva nove Jugoslavije do ozemlja, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Italijani pomešani med seboj Znana je borba, ki jo je to vod stvo organiziralo in vodilo med drugo svetovno vojno za osvobodi-lev tega ozemlja. Znano je dosled no demokratično načelo, načelo borbe za ljudsko demokracijo, na osnovi katerega smo gradili in Katerega smo granili in i suzcnjsteo za i btrjevali skupno množično politič-1 venske zemlje». no organizacijo obeh podjarmljenih in zatiranih narodnosti na tem ozemlju. Znani so cilji, za katere smo vodili borbo, cilji, ki jih danes na področju istrskega okrožja tudi dosledno izvajamo ne glede na provizoričnost sedanjega stanja. Uresničenje ciljev naše narodno osvobodilne borbe, naše ljudske demokratične revolucije je bilo onemogočeno na Tržaškem ozemlju z vsiljeno, krivično mirovno pogodbo. Nanjo smo pristali samo zato, ker smo dosledni v borbi za mir, za ureditev povojnega življenja. Kakor smo pristali na tako mirovno pogodbo le po sili razmer, smo iz istega razloga hoteli ostati dosledni in nismo hoteli dajati nobenega vzroka za kakršne koli motnje; hoteli smo, da bi se razmere, na Tržaškem ozemlju uredile, kolikor bi bilo sploh po sedanji mirovni pogodbi mogoče. Iz teh razlogov smo se tudi ogibali uradnim obiskom okrajev Kopra in Buj. Zdaj pa so ti razlogi odpadli. Jugoslavija ne pristane na nove žrtve Na ono stran demarkacijske črte prihajajo zadnji čas na uradne obiske člani italijanske vlade. Prihajajo z namenom, da podžgo vo-livno demagogijo in šovinistično histerijo, ki se Je tam razbesnela. Naš namen je povsem drug- Hočemo vas vzpodbuditi in vam pomagali v vašem ustvarjalnem delu, ki smo ga tudi doslej stalno spremljali in usmerjali po naši Vojni upravi Ce hoče gospod De Gasperi s svojim obiskom uradno potrditi njihovo voljo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji če hoče s tem pokazati, da ne bo prišlo do izpolnitve predpisov, ki jih za to ozemlje vsebuje mirovna pogodba, tedaj naj tudi naš obisk pojmujejo kakor jih je volja. Danes se že vse bolj očitno ka Že, da tisti, ki so nam vsilili tako rešitev tržaškega problema, kakor je določeno v mirovni pogodbi, nimajo želje, da bi se taka rešitev sploh uresničila. To nam kričeče dokazuje vsa vsebina volivne farse, ki so jo uprizorili v Trstu. Zakaj ni prišlo do uresničitve mirovne pogodbe na Tržaškem o-zemlju, mislim, da je danes slehernemu prebivalcu tega ozemlja jasno. Sedaj, ko so reakcionarne stranke, ki jih podpira reakcionarni režim v Rimu razvnele besno kampanjo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji in to kampanjo vzpodbujajo celo uradni predstavniki dežel,, ki so sopodpisale mirovno pogodbo, kaže, da mislijo to vprašanje znova postaviti na dnevni red. Oni zahtevajo obalo zato, da bi izmozgavali zaledje. Jasno je, da bo Jugoslavija vedno odločno branila svoje pravice, da ne more pristali na ničesar, kar bi predstavljale nove žrtve, novo suženjstvo za kateri koli del slo- t saka tona premoga glas za Ljudsko oblast Nato je tov. Marinko govoril o volivni komediji v Trstu. Dejal je, da so izvedli volitve le zato, ker je prišlo do razdora v demokratičnem gibanju. Pokazal je na nesmisel, da je bilo od 270.000 prebivalcev kar 200.000 volivcev. Na svetu ni take dežele, kjer bi mladi naraščaj do 21 leta predstavljal samo 25 odst. prebivalstva. Po drugi strani pa okoli 20.000 ljudi, skoro izključno Slovencev, ni dobilo votivnih listkov. Zaradi razbijaštva Vidalijeve skupine je nastalo med množicami malodušje in posledica tega je, da so dobile slovenske glasove v večji ali manjši meri vse liste od režimske «katoliške» stranke do indipendentistov in Sporer-jeye grupe. Kar ni mogla doseči angloameriška vojaška uprava, je doseglo Vidalijevo razbijaško izdajalsko delo. Navadnim upravnim volitvam so pripisali politični pomen, kakor da bi šlo za volitve v konstituanto. Tov. Marinko je nato orisal razliko med volitvami v kapitalističnem sistemu in v deželah ljudske demokracije. Dejal je: «Pr; nas voli ljudstvo dobesedno vsak dan, voli v svojem velikem delovnem poletu, v ustvarjalnih naporih za izgraditev temeljev blagostanja ljudstva, za socialistično družbeno preobrazbo. Vsak udarec s krampom v naših rudnikih na naših gradiliščih, vsaka tona premoga, železa, nafte, vsak kubik lesa po meni glasovanje za ljudsko oblast». «Naši borci v coni A, borci za resnično ljudsko svobodo, danes brez dvoma preživljajo najtežje preizkušnje. Proti njim so skoncen trirali propagandni ogenj in šovinistični bes vseh kalibrov, vseh političnih skupin in strank reakcionarnega režima in imperialistične vojaške uprave. Da bi ta naval vzdržali, jim je potrebna čim trdnejša zavest, da njihov boj ni končan s takim trenutnim neuspehom v tej groteskni volivni komediji, ki jo je omogočila resolucija In-formbiroja. Potrebna jim je vera da mora biti boj za njihovo pravično stvar končno le zmagovit, da je treba ta boj nadaljevati, da morajo nenehno kazati pravo pot vsem, ki so trenutno klonili». KPJ zvesta svojim revolucionarnim tradicijam Tov. Marinko je nato govoril o KPJ, ki je v borbi kalila bratstvo med narodi in usmerjala nacionalno čustvo v pozitivno smer socialističnega patriotizma. Govoril je o strpljivosti in razumevanju KPJ do Komunistične partije Italije in njenih napak. Dejal je, da bi bil dosežen mnogo večji napredek, če ne bi bilo zloglasne resolucija Insedila. Svoj govor je kronal z besedami: «Zagotavljam vam, da bo nova Jugoslavija pod Titovim vod- stvom kot doslej ostala trdna in dosledna na isti poti, kakor je bila svoji veliki epopeji osvobodilne vojne in ljudske revolucije, ki so jo slavili in priznavali vsi svobodoljubni narodi s Sovjetsko zvezo na čelu. Bližnja bodočnost bo z dejanji dokazala, rta je KPJ ostala dosledna svojim revolucionarnim ciljem in tradicijam. Na takih nepobitnih dejstvih bo svobodoljubni svet moral spoznati, kako zmotni in usodno škodljivi so za vsa revolucionarna gibanja svetu nezaslišani napadi Sovjetske zveze na Titovo Jugoslavijo». Mirovno pogodbo morajo spoštovati vsi Za tov. Marinkom je spregovoril tov. Dušan Diminič, minister za komunalne zadeve LR Hrvatske. Poudaril je, da je Tržaško o-zemlje zaradi meja, ki jih je bila Jugoslavija prisiljena priznati, izven območja FLRJ na meji med kapitalizmom in socializmom. Govoril je o trpljenju slovenskega in hrvatskega ljudstva pod fašistično Italijo in o ponovnem preganjanju Slovencev v De Gasperijevi Italiji. Podrobno je orisal vse kulture in politične pravice, kijih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji: od šol, gledališč, prosvetnih društev pa do velikega števila zastopnikov v raznih odborih v hrvaškem saboru in v zveznem svetu v Beogradu. Omenil je kvarne posledice resolucije Informbi-roja v državah, ki meje z Jugoslavijo in v Trstu. De Gasperi se je v Trstu na svojem predvolivnem zborovanju v imenu svoje vlade obvezal, da bo prišlo do uresničenja trojnega predloga o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji. Tov. Diminič je nato dejal: «Jugoslavija je pošteno in iskreno sprejela vse obveze mirovne pogodbe z Italijo in jih tudi izpolnjuje. Storila je to žrtev in priznala nato, da se osnuje Svobodno tržaško ozemlje zaradi tega, da s svoje strani prispeva k vzpostavljanju miru v svetu, posebno pa v lem delu Evrope. Jugoslavija je tudi danes pripravljena izvrševati določbe mirovne pogodbe, toda le s pogojem, da te določbe izvršujejo tudi drugi, ki so pogodbo podpisali. Toda medtem, ko mi določbe mirovne pogodbe izvršujemo, se to ne more reči za nasprotno stran. Noben sporazum se namreč ne more izpolniti, če ga ne izpolnita obe stranki, ki sta ga podpisali. Zaradi tega spričo Degasperijeve svečane obveze, da bo storil vse za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, pred vsem svetom izjavljamo, da ne bomo nikoli pristali na to, da bi žrtvovali še kateri koli del našega narodnostnega ozemlja in našega naroda niti italijanskemu niti angloameriškemu imperializmu». Kaj se skriva za solidarnostjo z italijanskimi delavci Pred kratkim so Enotni sindikati sklenili z Italijansko splošno zvezo dela pogodbo o prijateljstvu in so-' delovanju, s katero so dejansko priznali, da je tu pri nas Italija. Ta pogodba namreč ni bila prav nič potrebna*, saj so bili tržaški delavci povezan; z italijanskimi že preko Svetovne sindikalne zveze, kar je čisto dovolj, zlasti ko je reakcija ves čas ponavljala, da je Trst Italija. Sindikalistom, kakor sta na primer Radich in Slavec, povezava v Svetovni sindikalni zvezi ni bila dovolj «internacionalistič-na» in sta jo hotela podpreti z argumenti, ki jih uporabljajo reakcija in italijanski šovinisti. Seveda ni nihče nasproten solidarnosti tržaškega delavstva z italijanskim, toda ta solidarnost mora biti enaka tud; z delavci drugih držav. Ravno to bi bil pravi jnter-nacionalizem. Tak internapionali-zem so pokazali jugoslovanski delavci z izdatno pomočjo francosk m rudarjem za časa njih dolge in slavne stavke. Ne, v Trstu pa je drugače. Za Radicha in Slavca je internacionalizem prehod na italijansko šovinistično linijo, je odpoved določbam mirovne pogodbe o tržaškem ozemlju, čeprav po drugi strani trdijo, da so zn guvernerja, za umik tujih čet itd. Ta svoj prehod na pozicije imperializma in šovimzma so pokazali tudi v ponedeljek na plenumu Enotnih sindikatov. Na lem plenumu so ugotovili. da je gospodarski položaj v Trstu enak gospodarskemu položaju v Italiji. Ugotovili so tudi, da je vprašanje mezd. pogodb in delovnih pogojev želo podobno onim v Italiji. Zato so sklenili, da bodo mobiliziral; ob močvirjih in rekah. Zgod-nadeti svoje ime, da bi pričala o 5j njesrednjevški zgodovinopisec njegovi navzočnosti, čepi na str- Viordanes pripominja, da pri Slo-mem pobočju nekaj bajt, majhnp S vanih «močvirja in gozdovi naso in s slamo pokrite. Ce hočeš j domestujejo mesta», česar pa ne vstopiti se moraš upognili. Male / smemo razumeti v smislu, da Slo-hišice z roženkravti, pelargonija- J vani ne bi imeli mest kot nascimi :n nageljni na oknih se vgre- •! binskih točk, ampak da so jim zajo v en sam cvetoči vrt plavih ? močvirja in '»"zH™,- "»rfnmestn-travniških kadulj, ki jih obletavajo cel; roji čebel.. Ker nisem] vajen smeri številnih steza, povprašam pri hiši po pravi in koliko bom rabil do cilja. Starejša žena me nekako nezaupno premer; od nog do glave, ni vedela, gozdovi nadomesto-vali mesta kot utrjena kritja pred sovražniki. Zanimive stavke posveča opisovanju načina življenja -Vzhodnih Slovanov tako imenovana Nestorjeva kronika iz konca H-oz. začetka 12. stol., ki pa je za- jemala iz 100 do 200 let starejših predlog, Po tem zgodovinskem viru so Poljani, eno dvanajsterih staroruskih plemen, ljudstvo «silnega značaja, kjer so možje do svojih snah, sester in mater zelo dostojni, prav tako kakor so tudi snahe do svojih tastov in svakov». Starejši Poljani so živeli po poročilu pisca Nestorjeve kronike «na zverinski način, ubijali so drug drugega in jedli vse nesnažno. Zakona pri njih ni bilo, marveč so pri vodi ugrabljali: dekleta». — Po Nestorjevi kroniki so pid vzhod-noruskih plemenih opravljali za umrlimi spominske svečanosti, zaprtih vek opazovali zmoglji-vost svojih gostov. Ni tako kot J B -* ■] nakar so trupla na velikih grma- takrat, ko so lepo oblečenemu napravili poklon in razsipali pred njim prijazne besede, revnemu človeku pa niti odzdravili. Zanj je bila miza v kotu za vrati, za gospoda posebna s pogrnjenimi mizam; in živo natakarico Mici. Skupno z gospodom davkarjem, županom, sodnikom in dekanom so predstavljali nekda-njega tolminskega grofa, le s to Ji razliko, da so vsak po svoje iz- tj praševali vest denarnic, prepri-Čanja, postave in vere «grešnih in upornih» Tolmincev. Narodno osvobodilna borba je f, opravila s tem. Zadružno mišlje- »* nje se širi in prodira po vseh va- •“ seh, iz hiše v hišo. Na novi, pra- *£ vičnejši osnovi vstaja nova !i družba. Njeno mišljenje pred- / stavljajo zadružni domovi, sre- JV dišča vsega gospodarskega; kul- „« turnega in političnega življenja ^ ng vasi. Zatolminci so med prvi- f mi dogradili in pokrili tak za- ič družni dom, ki ima poleg dvora-ne zo zborovanja in prireditve še 5 vse potrebne prostore za trgovi- % ne, urade, stanovanja, gostilno in 5 v pritličju kleti, garažo ter skla- >J[ dišča. Zaiolminci so 'upravičeno •£ Ponosni nanj. Brez števila je že I* vosi, pod Kozlovim robom, po i Pašnikih pod Krnom, ki so zadružno misel sprejele kot svojo, kot sredstvo za izboljšanje živ-teniških pogoje,. Ne rečem, so f tudi taki se, ki čakajo in ki jim je < se vedno treba dopovedovati Ni- 511 so še prešli ozkega kroga švoje starokopitnosti. In vendar proces gre naprej, V okraju že delu- S jejo stm obdelovalne zadruge in JÌ 15 zadružnih ekonomij. Nastale S Pa bodo še druge. In to bo zèlo Ì prav, četudi posamezniki pravijo, f SLOVENSKE GORE VABIJO J dah slovesno sežigali. Ko so po-J tem zbrali ostanke, so jih polo-,■ žili v manjše posode in jih postavili na stebre ob poteh. ■] Pestre so narodopisne strani arabskih zgodovinarjev 10. in 11. stol. Tako nimajo po pisanju Ibn _ Dasta Slovani «niti vinogradov «J niti začasnih njiv, njihova, dežela pa je ravna in gozdnata. Iz dreves si delajo Slovani neke vrste vrčev, y katerih imajo panje za čebele in kjer hranijo če-belni med». Ibn Dasta, kakor tudi drugi arabski zgodovinopisci, Ibn Fadlan, Masudi in Ibn ir Haukrd, pripovedujejo še o slovan- / skib obredih sežiganja mrličev, 'G Ibn Vahšiga pa piše: «Čudim se Slovanom, ki so se sicer nevedni odločili za sežiganje vseh svojih mrličev, tako da sežigajo tudi Ji umrle prvake». Ibn Fadlan na-I £ drobno riše pogrebni obred neke-^ ga uglednega Rusa in ve pove-G dati tudi o umoru ene njegovih Ja žena, ki so jo zatem skupno z . ?[ njim pokopali. Q skupnem seži-J ganju žene in moža beremo ray-/ no tako pri Masudiju in Ibn I S Dasti. Iz bizantinskega zgodovinopisja 6. stol. (Prokopij) smo poučeni, da so živeli Slovani v skrom-]i nih kočah, ki so bile druga od •J druge precej oddaljene, kasnej-š; nemški zgodovinarji pa pravi-da si «Slovani ne delajo skrbi zidavo svojih domov, ampak si j, navadno spletajo koče iz dračja, | J samo da imajo zaklonišča pred slabim vremenom. V vojnih časih zbero Slovani hrano, zakopljejo vse zlato, srebro in druge dragocene predmete y jame, žene in otroke pa odvedejo v varna zavetja, tako da ostanejo sovražniku kot plen edinole prazne koče». Ibn Dasta beleži, da si Slovani takrat, ko nastopi mraz izkopljejo y zemlji kleti, ki jih prekrijejo z leseno streho, na katero nasujejo zemljo. V takšne kleti se preselijo cele družine in ostanejo tamkaj vse do pomladi. Bizantinski pisci govore o Slovanih, da so proti tujcem zelo prijazni in da jih rade volje spremljajo po njihovih poteh. Ako se gostu primeri po gostiteljevi krivdi nesreča, se mora )e-ta za to zagovarjati. Nemec Adam Bremenski piše o Severnih Slovanih: «Ni bolj gostoljubnega in ljubeznivega ljudstva kot so Slovani». Slično označujejo Slovane tudi arabski viri. Tako je zapisal na primer Ibn Dasta o Rusih, da «izkazujejo gostom lepe časti ter da s tujci, ki iščejo pri njih zavetja, kakor tud; z vsemi, ki pri njih pogostokrat prebivajo, kaj prijazno občujejo in da nikomur ne dovoljujejo, da bi te ljudi žalil ali zatira). Ce se to zgodi, Slovani tujcem vselej pomagajo in jih ščitijo. Imamo pa o starih Slovanih tudi drugačna zgodovinska spo-Pčila, — Ro so Slovani 1549 prekoračili Donavo, so vse one, S niso zbežali, ubili ali pa od-"Hli v gužnost. L. 550 so nekega tihega bizantinskega poveljni-i® ha grmadi živega sežgali. Ko so Slovani zavzeli trdnjavo To-(Jh, je krožila po Bizancu govo-jca- do je bila «vsa Ilirija in Rakija dolgo časa pokrita s trupli padlih bizantinskih voja-)*ov. a svojih sovražnikov Slova-J1* niso pobili z mečem al; kop-jfm, ampak so jih nasajali na sumu' razPeniah na križe ali pa »uhrli s palicami po glavi. Dru- P® so nagnalj v šotore skupaj z Wki in ovcami, ki jih niso mogli ^Peljati, ter jih sežgali». — O Kijevskem knezu Svjatoslavu (10. jt0I'I se je pripovedovalo, da je ^ Po zavzetju mesta Filipol nasaditi na kole 20.000 ljudi. O pdabskih in baltskih Slovanih ; da so prav tako ravnali s Krčanskimi misionarji. bn Dasta nam sporoča, da * «Jo Slovani raznotere plunke, S0®!! in piščali. «Njihove piščali *° na dva konca, plunke pa imajo Po pripravljajo opojne pijače. Pri sežiganju pokojnikov se zmeraj predajajo glasnemu veselju, da bi s tem izrazili zadovoljstvo, da je mrtvec poklican y nebesa. Leto dni po smrti opravljajo spominske žalne svečanosti: vzamejo 20 vrčev medu, včasih tudi več ali manj, in jih poneso na grič, kjer je zbrana družina umrlega. Potem jedo in pijejo, nakar se razidejo». O veri starih Slovanov in An-tov nas obvešča Prokopij takole: «Verujejo v enega boga, mo- ? ža bliska, stvarnika vsega in edinega gospoda ter mu darujejo govedo in druge daristvene živali. Usode niti ne poznajo ne, nikar da bi ji priznavali kak vpliv na človeka. Caste tudi reke in nimfe ter nekatera druga božanstva. Vsem tem tudi večkrat darujejo in si dajejo pri teh darit-vah vedeževati». ANGELOS BAS ■H o o ki je prišel iz morja 29. decembra 1944 je morje rohnelo razkačeno ter besno zaganjali lo valove proti obrežju: ob zori " smo ga našli zleknjenega obrnje c nega proti nebu, brez obleke, [i brez las. ■ J Kdo je bil? ■] Mož, ki je prišel iz morja. " Morje je bilo razburkano že nekaj »! dni, zato ga ni bilo mogoče pripeljati s čolnom v. N umano, pa so ga pokopali kar blizu mesta, kjer smo ga našli, prav ob vznožju hriba, kjer bi ga razdivjani valovi morda ne dosegli. Pozneje so mu postavili železen križ, da bi se s časom ne zabrisala vsaka sled njegovega groba; Od časa do časa ga grem obiskat, ker se mi njegov grob zdi nekako tudi moj. Tam doli ob šušljanju morja se pogovarjava! 1 «Kdo si? Kje je tvoja zemlja?» «Sem sin daljne Avstralije, prekoračil sem oceane.» Drugič mi je rekel: «Dospel sem iz Južne Afrike, sem sin zemlje rudnikov diamantov in zlata, ki ne prinašajo sreče.» Pa še: «Sem sin Kanade.» Pa še: «Bil sem letalec — trosil sem bombe na. nebogljena mesta.» Pa še: «Sem učenec Gandhija: ljubil sem mir, a so me poslali v vojno.» In še in še mi govori, vsakikrat, ko ga obiščem. «Imel sem zelo dobro mamo, ki ne bo nikdar izvedela, kje je moj grob.» «Imel sem otroke, ženo, prijatelje, brate, sestre...» Nekega dne mi je dejal: «Kaj hočeš izvedeti od mene? Tvoj brat sem, pa naj je bilo moje pleme to ali ono, vera ta ali ona: bil sem človek kot ti. Moj grob bi bil lahko tudi tvoj, lahko bi bil grob vseh onih, ki so jadrali po morjih in po nebu. Zakaj? Da so nosili smrt bratom. Ljudje bi morali živeti med seboj v miru, v ljubezni, ne smeli bi se klati in pobijati. Zveri so boljše od nas :one ubijajo, da jedo, mi ubijamo da ubijamo.» Pred dnevi, po hudi nevihti, ki je divjala z vzhoda, sem ga šel spet obiskat. Valovi so odnesli kamenje, ki je varovalo grob: če bi se zajedlo le. še pol metra dalje, bi odneslo celo križ. «Prijatelj, kaj ne vidiš, da se Zame bijeta hrib in morje? Hrib me hoče zase, skuša pokriti, skriti moj grob. Morje se ne vda. Jaz sem ga dalo, jaz ga hočem nazaj. V svoji globini sem skrilo že nešteto takih kot je on: njegovo mesto ni na obrežju, ampak v mojem objemu. Saj vendar ne morem pustili tega, kar je moje: grizlo bom obrežje, dokler ga ne odnesem, za ljudi bi bil itak njegov grob le grob neznanca. Kdo bi skrbel zanj? Ljudje često zanemarjajo celo grobove sorodnikov in znancev.» — In ti, Mož, ki si prišel z morja, kaj si želiš? — «Mir med ljudmi: ne bojim se več morja, če me odnese, saj sva si že prijatelja». R. HRAST Tole črtico nam je poslal Slovenec R. Hrast iz Ancone osem strun. Iz medu si Silen tajfun je line pred izžarevanjem ultravioletnih žarkov, ki globoko prodirajo skozi razredčeni zrak na planetu. HJIIIIIIIIi 41 tifusu hf' lovili iiiiiiinik fl!]|!llllllllllllllllll!!!ll!li!>l>>>IIIH!!lllllllllllllllllll!illllllllllllllll!l!>>>lllll>>>tlllMil!>>llllllilll>dlllllil!llllllilllll|||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllilllllllll)llimilllllllilllllllllllllllllllll!i:i!!lllllll{||||lllllllllll!llllllllllllii te dni povzročil na Japonskem o-grdmno škodo in ZOO smrtnih žrtev. Računajo, da je število mrtvih še mnogo večje, ker pogrešajo nadaljnjih 900 ljudi. Na morju se je potopila japonska ladja v teku ene minute, pri čemer je utonilo 134 Ai V New _ , Policijski agent Enrico Mastronard» petel uneansu iz Neaplja je zaradi ljubosumnosti za' - r Do enem bodel svojo ženo, težko ranil tri 50' rodnike njenega ljubimca in nato sko čil iz višine na ulico. v Senat ameriške zvezne države ^'sS°j jeeev 36 obs°ien oa šest me- lma neka koza petkrat večje vime kot po navadi ter se zato le težko premika. Koza ima 12 litrov mleka in dela torej konkurenco •kravam. je izletna Mary . .. - P° enem letu zakonskega zl, JJn''a ^Pustila svojega moža in se za-e la k svoj. materi jzjavila je, ® je za vedno nasitila moških. uri je izbral za narodno himno je U|,r '.....’ — valček samo zato, ker ugaja predse jah]^ e ^ svoji ženi zlate zobe, da niku Trumanu. Okusi pa taki! Sovjetski astronom Tihov je i7'iav!.' da so sovjetski znanstveniki ugotovil'- ^ —,«UU1J1 ba vsem su.. ..- da so vse rastline na Marsu modre ^ mvalcem mesta VVairoa zaradi barve. Ta barva namreč ščiti iakoS,0 DPr‘a£ia£1riSVOj dolg' ki Si ga je Nov; Zelandiji so vsem štiri ti-lv''’ neke jel’>’va*cem mesta VVairoa zaradi rast- «rzne tatvjne vzeii prstne odtise. Zadnje čase je prihajalo mnogo obiskov v Trst, bolj ali manj zanimivih in ljudje so jih hodili gledat, poslušat in jim žvižgat. Toda toliko zanimanja kot je zbudil ta obisk pa še zlepa ne in vendar je šlo časopisje tako mimo njega, pa nič zvočnikov, nič' avionov z listki nič laških zastav. Ljudi pa ljudi. Torej to je bil prvi obisk, ki je zbudil zanimanje Trsta brez plakata in brez agitacije z avtomobilom. Zjutraj od sedmih pa skoraj tja do enajstih so ljudje vztrajali tam na obali pred grško cerkvijo jn z nape.to pozornostjo sledili lovu na delfina. To je bilo zanimivo. Ribiči so z malimi čolnički lovili na trnek nedolžne ribice. Dan je bil lep, morje mirno kot olje, sonce je že zgodaj vzšlo, res lep junijski dan, pa se prikaže nekje na V južni Italiji j morju, tu pa tam se posveti in skoči iz morja, ribe pa drve na vse strani. Ribič zagrabi harpuno, pritrjeno na vrv, zažene in zadene v delfina. Delfin je ujet, samo kako ga spraviti na kopno. Vse se je dogajalo v tistem malem zalivu, odkoder vozi čoln v kopališče na valolomu. Pričela se je dirka. Delfin je divjal. Čolnički se je premetaval in vrtel kot bi bil orehova lupina, ribič pa je vrv nategoval in popuščal in ljudje so kmalu opazili nenavadno plesanje čolnička, ki ga vleče vrv pod vodo, tu pa jam je skočil iz morja delfin, ki je prišel zajemat zrak. Bili smo v času volitev in naenkrat se je cenjeno občinstvo razdelilo v stranki, eno za delfina, drugo in to je bila večina, proti delfinu. Delfin je plesal, z njim vred čolniček, nabralo se ^Pora neki Pedro Ajarez, ki je vse polno čolničkov, prišla je tudi naša vrla policija, spustila v morje nekaj strelov in seveda nič zadela (ker ni bila v ulici Cavana ali pa v Skedenju). Tudi ni manjkalo vojakov s fotografskim; aparati. Delfin pa je Živel in ni hotel umreti in priti na suho. Ljudje so bili seveda nestrpni. Cesta na obali se je zamašila, vsak avto, vsak kamion se je ustavil in vse je gledalo. Votivni shodi so bili v Trstu vsak dan, senatorji in župani so prihajali v Trst vsak dan, kdo jih je imel za mar, toda delfin, pravi živi delfin, to pa ni vsak dan. No, končno je delfin odplaval na odprto morje, pričeli so s strelskimi 'vajami, morje se je od krvi obarvalo rdeče in konec koncev je delfin ležal na ribjem trgu izrešetan od strelov. Delfin je sesalec. Rodi mladiče, ki sesajo v mladosti. Diha s. pljuči, zato mora od časa do časa pomoliti nos iz vode, da menja zrak, saj ga vidimo, kako se poganja iz morja. Vsi sesalci imajo več ali manj dlakavo kožo, da jih dlaka greje ,nj.ih dlake ne morejo greti, kaj bi jih v morju dlaka grela, imajo pa drug l.ožuh, debelo plast masti. Saj ste ga šli na ribji trg pogledat. Ste videli, koliko slanine je imel. Skoda ,da se ne da prekaditi. Niti slanina niti meso ni užitno, yse je trdo in ima čuden duh. Ljudje ga ne jedo in to že od nekdaj. V starih časih je bil sploh greh delfina ubiti. Mi se danes za delfina toliko ne brigamo, imamo drugih skrbi dovolj, pred tisočletji pa je bilo zanj veliko zanimanje. Menili so, da spremene bogovi hudobne ljudi v del- fine. Kaj bi bilo, če bi se še danes kaj takega ponovilo, ali bi bilo živo v morju. Zato so trdili, da so delfini pametni in imajo človeška nagnjenja. Posebno stari Grki so se ukvarjali z njimi. Ena taka pravljica govori o Grku Kri-sonosu, ta je baje odkupil od ribičev žive delfine, ki so se zamotali v nastavljene mreže in u-jeli. Ta Krisonos blagega spomina je te žive delfine kupil in jih pustil žive v morje nazaj. Delfini mu tega niso pozabili in ko se je nekoč vozil po morju, se je barka potopila; da ne bi Krisonos utonil, so nenadoma pridrveli od vseh strani delfini, ga vzeli na svoje hrbte in i-ešili. Tudi Plini j pripo-veduje o npkem delfinu, to pa je bilo v Italiji, v deželi čudežev, saj se tam še dandanes dogajajo. Tam so nekje imeli delfina, ki je prihajal vsako jutro na obalo, nato j,e prišel deček, zajahal je delfina in delfin ga je odnesel na drugi breg v šolo, ga tam počakal, da se je končala šola in ga nato zopet odnesel domov. Vse to je bilo v starih časih. Pravljico o Arionu, znamenitem pevcu, Salja-pinu starega veka, pozna že vsak šolarček, ta nam kaže, kako so bili ljudje prepričani, da delfini ljubijo petje in godbo. Tam na afriški obali, posebno v mestu Hi-po Dioritus so se neki v kopališču delfini igrali s kopalci. Tudi mrliče iz morjà so baje nosili na obalo, da so jih nato ljudje zakopali. Starim je bil delfin sveta žival in ga niso lovili; če so dobili mrtvega ,so njegovo mast mešali z vinom in to je bilo zdravilo proti vodenici, jetrom, proti povratni mrzlici, pepel delfinovih zob so uporabljali proti zobobo- lu, pepel telesa pa proti kožnim lišajem in izpuščajem. Delfin je izboren plavač. Plava hitreje kot najhitrejši parnik. Prednji dve nogi sta spremenjeni v prednji plavuti. Ce bi te plavuti razrezali, bi dobili v njih e-nake kosti kot v naši roki, okostje nog najdemo pa deloma v telesu; niso se razvile kot plavuti, ker jih ne rabi, pač pa se je koža zadaj podaljšala in razširila v repno plavut, katero vrti in s-katero udarja gor in dol in ki ga nese kot blisk. Na hrbtu se mu je koža spremenila v hrbtno plavut. Usta so podaljšana v kljunast gobec. Uhljev nima, pač pa ima le notranje uho. Tudi zobe ima in še koliko. Ko sem gledal lov, sem čul na obali, da najbolj lovi sipe, da jim odgrizne le glavo in lovke, drugo pa pusti, res čedna žival, da si ne zamaže ust z nesnažnim tonom sip. Poleg mene je stal mož, verjetno je bil nekje z juga ali izpod Vezuva ali pa še verjetneje izpod Etne, ker je zelo mahal z rokami in vsak t izgovarjal kot d, vsak k za g in mi razlagal, koliko delfinov je že on Ujel, Vrgel je harpuno, privezal vrv za čoln, se slekel, vzel v roke dolg nabrušen nož, se nato prijel za vrv, za katero je bil privezan delfin, in držeč se vrvi odšel do delfina v morje. Ko je prišel do njega, sta hitro opravila: prerezal mu je vrat in lova je bilo konec. Baje jih je tako polovil že čez dvajset, toda ne tu v Trstu. Ponudil sem junaku cigareto in on mi je želel: «Ghe dijo gre daghi (ne sveti raj) 1’Ameriga». T. P. ČUVAJ ZDRAVJE SVOJEGA OTROKA Nadaljevanje iz prejšnje, številke Prehranjuj otroka zadostno in pravilno! Ne sledi slepo otrokovemu nagnjenju in željam. Na vzgajaj mletnih pijancev, sladkosnede-žev, krušnih prežvekovalcev in mesojedov. Enovrstna tirana je zdravju škodljiva. Preobilica belja. kovine-spitanost z mlekom, jajci, mesom, izpostavlja deco zlasti infekcijskim obolenjem. Enolično z raznimi močnatimi jedili in sladkorjem spitana deca je debela, bledična in zabuhla, zaostaja v rasti, oboleva na zobovju in prebavnih organih. Brez zelenjave in sadja hranjena deca pogreša važnih rudninskih soli in vitaminov, ki sicer zagotavljajo pravilen razvoj kosti zadostno tvorbo krvi in pravilno sestavo telesnjh sokov. Otrok mora uživati mešano hrano, ki se da pripraviti tudi s skromnimi sredstvi, ki sp sedaj na razpolago, z malo dobre volje in iznadljivosti. Zlasti našo deco na deželi prehranjujejo nepravilno, preenostransko in pogosto prepičlo. Ni čuda, da je taka deca podhranjena, bledična, neodporna. V vinorodnih krajih vlada še vedno vsega obsojanja vredna navada, da pijejo otroci vino za zajtrk. Zastoj v rasti in duševnem razvoju ni v takih krajih nobena redkost. Kako boš torej hranila otroka? Ce je mleko pri hiši, mu postrezi za zajtrk s polno skodelico, kateri si dodala kos z marmelado, medom ali maslom na. mazanega kruha. Ce tega nimaš, najdeš morda v hiši kako jajce ali pa pripraviš izmenoma prežganko, močnik, čaj z dodatkom svežega ali suhega sadja h kruhu. Zajtrk mora biti krepak, saj predstavlja enega izmed treh glavnih obrokov. Obed naj bo preprost, vendar okusno pripravljen, tako da že sama jed vzbuja tek. Poskrbi za spremembo. Iz krompirja, ki ga le redko progresa gospodinjstvo se dado pripraviti najrazličnejše okusne jedi. Uporabljaj ga dnevno. Prav tako tudi zelenjavo, Čeprav je njo pozimi težavno. Kak korenček, glavica zelja ali ohrovta se bo že kje dobila. Vode, v kateri si kuhala zelenjavo, nikdar ne. odlij, saj vsebuje obilico rudninskih snovi, ki so otroku za razvoj nujno potrebne. Misli na to in ne jemlji za kuhanje prevelikih količin. Izogiblji se kar največ mogoče ostrih začimb, soli, popra, paprike, gorčice, saj imaš čebulo, Česen, peteršilj drobnjak posušeno lovorovo listje in podobno, s katerim napraviš jed okusnejšo. Ce imaš na razpolago surovo maslo ali smetano, ju ne kuhaj, temveč dodaj že gotovi jedi. Tako ohraniš vitamine. Jedila pripravljaj vedno sveža. Ne hrani opoldanskih ostankov za večerjo. Ce je kosilo vsebovalo dovolj zelenjave, lahko o* * troku zvečer mirno postrežeš z mlečno, močnato ali jajčno jedjo, ki jo napraviš privlačnejšo, če do. daš kompot ali surovo nastrganega sadja. Daj prednost grobemu kruhu in temnim mokam! Več vitaminov vsebujejo in redilnejše so. Drži se strogo obrokov! Bodi neizprosna, tudi če te otrokovo tarnanje gane. Ne teši žeje z mlekom. Omogoči svojemu otroku mirno vedro življenje. Ne nadleguj ga z malenkostmi, ko je pri delu ali igri- Svoje šolske dolžnosti naj opravlja podnevi v svetlem zračnem in mirnem prostoru. Ne navezuj ga ljubosumno le nase, pusti ga, da se sprosti in razveseli v družbi tovarišev. Saj ni le član tvoje, temveč velike skupne družine. Ne pretiravaj v bolezni in ne bodi lahkomiselna. Ne tolaži se v bolezni z glistami ali moro, ki tla. čl tvoje dete- Vročina, bruhanje driske so znaki resnih in nevarnih obolenj, ki jih ti ne poznaš. Posvetuj se pravočasno z zdravnikom. ki ga imaš no razpolago. Odklanjaj mazastyo, ki ti ga nevešči vsiljujejo. Ne zapiraj bolnika svežemu zraku in pred sončno svetlobo. Ne preoblagaj ga s pernicami in drugo navlako, ki mu že itak zvišano telesno toploto še povišajo in s preobilim znojenjem povečajo neugodje. Temeljito umivanje je bolniku še bolj potrebno kot zdravemu otroku. Ne brani se točno izvrševati zdravnikovih navodil! Obkladki in ovitki ne bodo otroka prehladili, temveč pravilno pripravljeni olajšali bolečine in bolezen skrajšali. Ne misli, da si prevarila zdravnika, če nisi dajala odrejenih zdravil in upoštevala njegovih nasvetov. Prevarila si le sebe in svojega otroka, za katerega zdravje si odgovorna. Ne begaj od zdravnika do zdravnika. Drži se stalno tistega, ki mu zaupaš, kajti le tako bo dobro poznal otrokov organizem in njegov odgovor na bolezen in zdravljenje. Ne zoperstavljaj se mu, če odredi prevoz otroka v bolnišnico. Prenesi svoje zaupanje na ustanovo, v katere nego in zdravljenje ga izroča. Sicer se lahko zgodi, da boš končno le primorana to storiti, a bo že prepozno. Takrat pa ne bo kriva bolnišnica niti zdravnik, ki ti je zdra-vil otroka, temveč ti sama, ker nisi 'upoštevala pravočasnega nasveta. Druži ljubezen do svojega otroka z nepopustljivostjo, pametne telesne in duševne vzgoje, brižnost za njegovo zdravje z resno umirjenostjo. dr. SZ1LLAGY ZDENKA PLOŠČA DOBRO SPANJE POL ZDRAVJA Kdo hoče hiti zdrav in svež, mora dolgo in dobro spali; važneje pa je dobro kot dolgo, kajti ako se po postelji premetavaš in te mučijo neprijetne misli, ako ne moreš z zadovoljstvom sprostiti svojih udov, zjutraj nisi sveža in spočita. Na razpolago je mnogo sredstev ki pospešujejo spanje, toda uspavalnih sredstev se poslužujmo čim redkeje ter v skrajni sili in še takrat po navodilih zdravnika. Za dobro spanje je nujno potrebna udobna postelja in dobro zračena soba. Ako ne moremo spati, morda lega ni prava. Marsikdo misli, da so visoko vzglavje in mehke žimnice predpogoj dobrega spanja; toda to ni rep. Komur sili kri v glavo, kar večkrat povzroča nespečnost, TRZÀSKÀ kuhinja Zeleni cmoki Skuhaj krompir, olupi ga, ohladi, nato pa pretlači obenem s špinačo, ki si jo kuhala nekaj minut. Dodaj malo moke, nekaj rumenjakov in cmoki so gotovi; dalje postopaš kot s krompirjevimi cmoki! Govedina z zelenjavo Deni v kozico maslo, meso, veliko čebulo, precej zelene in korenja. Ko je zelenjava kuhana, jo pretlači skozi sito in jo deni v omako, ki bo postala zelo gosta. Dodaj paradižnik in malo mesnega izvlečka: s to omako zabeli testenine. Bržole s čebulo in peteršiljem Potolci bržole, vsako posebej, posoli in potresi s sesekljano čebulo m peteršiljem ter povaljaj v moki. Razgrej mast ali maslo, položi vanj bržole drugo poleg druge ter jih naglo zarumeni. Potem kani nanje malo juhe in na tri bržole žlico kisle smetane. Nagio jih daj na irdzo, polite z omako. Jagodova pijača Skuhaj JO dkg sladkorja, politega naj ima pod glavo žimnato blazino. Perje dela vročino. Platnene rjuhe so hladnejše kot bombažaste. Soba naj bo hladna in zvečer čisto prezračena; vendar je napačno, ako spimo pozimi pri odprtem oknu v ledeno mrzli sobi. Sobna temperatura naj bo vsekakor nad ničlo, najprimernejša toplota je okoli 10 stopinj Celzija. Noge morajo biti tople. Toda ne grejmo jih šele v postelji z vročo opeko ali grevcem; glejmo, da ležemo že s toplimi nogami v posteljo. To dosežemo z vročo kopeljo nog, ki tudi požene kri iz glave, kar je precejšnje zagotovilo, da bomo kmalu zaspali. Ako nam je kopel nog v topli podi zvečer težko dosegljiva, tedaj si vsako nogo posebej masirajmo. V hudi zimi si lahko s termojorjem pogrejemo postelj, ko pa ležemo je bolje, da termofor odstranimo. Jako dobrodejna je celotna kopel, vendar voda ne sme biti vroča in ne sme kopel predolgo trajati in končno ne zamudimo ohladiti se z mrzlo prho; samo noge naj ostanejo tople. Tudi telovadba je pred spanjem koristna, zadošča pa toliko vaj, da se sproste udje: dobro se pretegnimo, nekaj prostih vaj, nekaj po- s četrt litra vode ter vlij še vrelega na 1 in pol liter izbranih jagod. Stoje j čepou, pa dovolj; glava naj pri tem naj pokrite pol ure. Nato jih prece- i ostaja po možnosti na miru. Nika-di, prilij en liter dobrega rumenega kor pa se pred spanjem ne smemo vina ter postavi na led. Preden daš | preveč utrujati, kajti sicer ne bona mizo, lahko, priliješ po okusu vino | mo mogli zaspati. ali samo precejeni sok rahlo ožetih j Fred spanjem se dobro obnesejo limon. čaj, dalje čaj iz pomarančnega cvetja ali melisni čaj. Tudi topla limonada pomiri živce. Kdor ima priliko, naj si zvečer prvošči kratek, miren izprehod. Hodimo počasi in dihajmo globoko, da se nam pljuča napolnijo & svežim zrakom. To velja zlasti za tiste, ki morajo ves dan sedeti v zatohlih in zakajenih prostorih. Po vsaki prečuti noči bi se morali izprehoditi na svežem zraku In šele potem leči k počitku. Zelo nezdravo je, če kadimo pred spanjem, morda celo v spalnici, ne da bi jo potem na novo prezračili. Cigareta umiri živce le trenutno. Tudi negovanje telesa ne sme mo. liti nočnega spanja. Prav je, da si vsak večer izčistimo obraz in si ga namažemo g mastno kremo, toda te maščobe ne sme biti toliko, da bi ustvarjala občutek neprijetnosti, kar bi kratilo spanje. Navijanje las na žične ali usnjene navijalke navadno tudi moti spanje. V kolikor se frizura izboljša, se pokvari mirno spanje, Iti je za ohranitev lepoti in mladostne svežosti nujno potrebno. T)fKX&ni nativHi i pomirjevalni čaji, n. pr. valerjanov 1 Svetlikajoča se mesta na obleki o-peremo v vodi, v kateri smo kuhali bršljan. V bršljanovi vodi bodo tudi znova zaživele barve na svileni oblek!. * g: * Nekatero blago ima to slabo lastnost, da se kmalu začne svetiti. Blesk odstranimo, če vzamemo kos istega blaga ali belo platneno krpo, jo namočimo v mrzli vodi in denemo na svetlikajoča se mesta ter potegnemo preko nje z vročim likalnikom. Moramo pa likalnik takoj odstraniti, da para lahko uhaja. Nikdar ne smemo likati, dokler se krpa ne posuši, ker sicer nastanejo nova svetlikajoča se mesta. Res je, da sedaj ni ravno njih glav- I ni čas, to je tam sredi zime v decembru, januarju in februarju, toda kako j bi mogel ribji trg brez tako okusnih | rib; Zato jim ribiči vedno strežejo j , po življenju. V vsakem letnem času 1 jih najdeš na našem ribjem trgu, seveda največ pozimi. Te ribe je lahko spoznati, prav prijazne ribice so, in po obliki se nekoliko ločijo od drugih. Ribe so navadno kot vretena ali klini, te pa so kot podplati ali jezi- j ki. Cisto tanke so, pač pa zato daljše . in širše. «Te pa prav zares ne bodo ’ dobre plavalke» si misli vsakdo, «kako se bo neki ta jezik meril s pušči- 1 častim skombrom ali pa sardelo». Saj tudi nima namena tekmovati v hi- ( trem plavanju niti z njima niti s ka- j tero drugo hitro plavalko. Plošča, ali ! kakor ji pravijo v Trstu «stoja», si 1 drugače služi svoj kruh. To je riba morskega dna. Le poglejte si jo, ka- i dar pridete na ribji trg, v sosednjem j akvarju. Lepo na dnu leži, barva te- ' lesa je precej podobna barvi dna, na vrhu glave dve bistri očesci in z nji- j ma motri okolico, ni li kaj za njena | usta in za njen želodec. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je bila ta ribica vedno tako ploščata. Kaj še Ko je izlezla iz jajčeca ali ikre, kakor pravimo ribjim jajčecem, je bila ribica, podolgovato vretenasta in naglo je bliskala po morju kot vse ostale ribe. Ko pa nekoliko odraste, se ji zazdi, da ni plavanje glavni cilj življenja in se spusti na dno, kjer leže na en bok. Z drugačnim načinom živ-ljenja se menja tudi njena zunanja j oblika. Riba raste, istočasno se pa tudi spreminja. Ona stran, na katero je legla, postane svetla, tista, ki je obrnjena navzgor, bolj temna. Torej je en bok postal spodnja stran, drugi bok zgornja stran. Da je to res, nam najlepše izpričuje hrbtenica. Ta ni kot pri drugih ribah sredi hrbtne strani, pač pa na robu. Kajti ta rob je v resnici sredina hrbta, kakor se je riba ulegla in nam se le zdi, da je drugače. In kaj se še zgodi. Ko je riba legla na bok, je bilo eno oko zgoraj ,drugo pa je gledalo v blato. Kaj bi oko v blatu. Počasi leze in leze in končno zleze na zgornjo stran, torej na en bok. Zanimivo, kaj ne? Z načinom življenja se menja oblika telesa, še več, celo organi se premaknejo. Plošče so zelo dobre ribe. Njih meso je nad vse okusno, edina njegova slabost je, da rado gnije. Tudi kadar je cvrto ali pečeno mora biti zelo prepojeno z oljem. Manjše so mnogo slab- .*! ; še od večjih. Običajno so take do pol f kilograma. Seveda se dobe tudi večje. Tudi do štiri kilograme težke ujame- jo, toda take bolj v severnih morjih, pri nas bolj redko. Plošča je namreč riba, ki živi od Sredozemskega morja pa vse tja v Severno in Ledeno morje. Včasih zaidejo celo v ustja rek. Povsod jih zelo cenijo. Francozi, za katere vemo, da znajo s svojim jezikom zelo točno ločiti, kaj je za želodec dobro, jim pravijo morska jerebica in mi vemo, da velja na kopnem jerebica kot najslajša divjačina. Gospodinje, ki jih pripravljajo, vedo, da ni hrbtenica v sredini hrbtne strani, vedo pa tudi, da imajo močne in trde luske, kot le malo rib. Tudi kadar jih prerežejo, ne najdejo v njih-plavalnega mehurja kot pri ostalih ribali. Kaj bi jo opisovali. Rekli smo že, .n da je kot podplat, štirikrat daljša kot široka, okoli in okoli telesa pa ob- n robljena s plavutmi; ob glavi ima 1 še plavutičc. Glava je topo obreza- V na .prednja čeljust štrli naprej, usta 1 pa so porinjena navzdol, v ustih ima j majhne zobčke. Ribiči jih love na razne načine, s ,jt trnki in z zakrivljenimi ostmi pa tu- «J dl z mrežami. Posebno v lagunah, na/za onem bregu našega zaliva, je mnogo teh rib, j Plošča je dobra riba, zato je tudi, dokaj draga. Kdo je v Trstu ne po- V zna? Videl jo je prav gotovo žeejj vsakdo, ali na ribjem trgu ali pa oknih raznih restavracij, njenega okus-i r nega mesa pa usta marsikaterega Tr- < žačana gotovo šc niso okušala, niti ^ pozimi ne, ko jih je mnogo in so za spoznanje cenejše. T. P. Letno oskrbovanje češenj Zaradi podnebnih in talnih razmer je pri nas češnja zelo razširjeno sadno drevo, hi nam ob dobri i letini nudi precej dohodka. Zato pa zaslužijo češnje, da jim posvetimo več pozornosti ter jim žrtvujemo nekaj ur negovanju in pa nekoliko stroškov. Marsikdo misli, da češnje ne potrebujejo nege. Kmetje ne polaga-| jo pažnje na to, če potem rosa ' osmodi njih listje ali pa če ga po-1 jedo gosenice požrešnega pedica. Tako naziranje je seveda zelo zgrešeno, ker češnje potrebujejo vse leto d° jeseni zdravega in obilnega listja. Listi so rastlinam to kar so ' živalim pljuča in želodec. Z njimi rastlina diha in z njih pomočjo črpa hrano iz zraka ter predeluje sokove, ki prihajajo iz zemlje. Zdra-[ vo listje je torej za vsako rastlino velike važnosti in tako tudi za češnje, čeprav je že obrodila sad. Zlasti je velike važnosti za obstoj in rodovitnost češenj v naslednjem letu pop je, ki se razvija poleti. To popje skriva v sebi ! cvet, Ust in sad za naslednje leto Ce je listja malo, oziroma če je listje bolno in poškodovano, se tudi popje slabotno razvija. Neizogibna posledica tega je potem sla-1 ba letina. Zato moramo skrbeti, da ! ohranijo češnje jeseni zdravo in obilno listje, kar dosežemo s tem, da jih branimo pred rastlinskimi . in živalskimi škodljivci. Glavne rastlinske bolezni, ki napadajo češnje so smolikavost, medena rosa, kržljavost, plesnoba in žig listja. Glavni živalski škodljivci pa so: pedic, ličinke Ustne ose, razne listne uši in češnjev kukec ali lubadar. Smolikavost češnjam ne škodi toliko kakor breskvam. Smolikat-vost ne povzročajo glivice, pač pa je to bolezen, ki nastane iz raznih okoliščin, ki motijo redno delovanje vseh prehranjevalnih in dihalnih organov. Sredstva proti tej bolezni so: gnojenje z umetnimi gno- jili, ki vsebujejo kalij in apno ter pažnja, da dreves: ne ranimo z okovanimi čevlji itd. Proti medeni rosi nimamo pomoči. Proti tej bolezni koristi dež. Kržljavost in ožig listja branimo s škropljenjem z modro galico in apnom, plesnobo pa pobijamo z žveplanjem. Veliko škodo povzročajo poleti na češnjah gosenice ped ca, ki raz jedajo listje. Včasih se pojaui ta golazen v takem številu, da obje češnje do golega. Proti pedicu pomagajo znani lepljivi pasovi, s katerimi ovijamo v oktobru in novembru deblo. V tem času se metitljčki pedica in samice med seboj plodijo. Samice nimajo kril, zato lezejo po deblu na sadno drevje, zlasti na češnje, da tam odložijo svoja jajčeca. Lepljivi pas jim prepreči lezenje na drevo in na ta način obvarujemo češnje pred pedicem. Kdor je to delo opustil in opaža na svojih češnjah gosenice pedica, mora poškropiti drevje z 1 odst. no raztopino svinčenega arzeniata. To smo storili šele potem, ko so češnje obrane, ker je svinčeni arze-niat hud strup. Pri škropljenju moramo paziti, da nam strup ne pride v usta. To sredstvo pomaga tudi proti ličinkam listne ose. Ličinke te ose, ki so podobne malim polžem, razjedajo listje. Objedeno listje postane prozorno kakor ten-čica, ker ličinke razjedajo samo listno površino, tako da ostanejo gole žilice. Proti Ustnim ušem je učinkovito škropljenje z raztopino kvasijevih trsk. Proti češnjevemu kukcu, malemu hrošču, ki vrta pod lubom in dela številne ozke luknji, ce, ?u pomoči. Da bi se «e razpase!, je potrebno napadeno drevje posekati in zažgati. kmetovalci upoštevajte ta priporočila in skrbite za češnje. Stroški in trud vam bodo prihodnje leto obilno povrnjeni. OLJKE CVETO S cvetjem obložene veje oljčnih dreves obetajo bogat jesenski pridelek. Istrani z veseljem spremljajo rast in brstenje rastline, ki je glavni vir njiho vega blagostanja SKRBIHO ZA PRAŠIČE V POEETAIH MESECIH b) c) napaden plod P9 bržici a) zdrav plod; Bližajo se vroči dnevi, ki so pra šičereji najbolj nevarni. Razne prašičje bolezni, predvsem rdečica, povzročajo v toplem poletju največ škode. Temu so v prvi vrsti krivi slabi hlevi in nezadostna s^ro za prašiče. Naši kmečki svinjaki so razen malih izjem vsi majhni in nizki. Okna so majhna, ali jih pa sploh ni. Kanal za odtok gnojnice obstaja, mnogokrat pa tudi ne, in četudi obstaja, je po navadi zamašen z gnojem, tako da sploh ne pozira gnojnice. AU je čudo, če p takem svinjaku žival oboli? Pač ne,čudno bi bilo, če bi ostala zdrava. Mislimo si toplo poletje, ko sonce pripeka z vso silo. V majhnem in nizkem svinjaku postane neznosna vročina. Gnojnica zaradi tega izhlapeva in ves prostor je napolnjen s smrdečim amoniakom. Žival, ki mora biti cele dneve v takih prostorih, o-slabi zaradi prevelike vročine. Arno-niakovi hlapi delujejo zelo škodljivo na njeno zdravje, zato izgubi tudi odpornost proti boleznim. Druga napaka, ki jo zagrešijo naši ljudje, je nezadostna skrb za prašiče. To pa ne pomeni, da bi kmetje ne hoteli skrbeti za prašiče, temveč tiči vzrok v tem, da na pravilno vzrejo prašičev niso vajeni. Kako na primer naš kmetovalec skrbi zaobolelega-prašiča? Vsakih pet minut je gospodinja v hlevu, mu prinese dobre, z mlekom pomešane kr- HRUSEVA HRZICA ^ruševa hržica (Contarinia pyri* v°ra) je p0 nekaterih krajih velika škodljivica na hruškah. Odrasla mu-šica je komaj 4 do 5 mm dolga, ru-! ttieno-sivkaste barve. Ta mušica po-*lada jajčeca na cvetno brstje proti j Večeru qb sončnem zahodu konec , .®seca marca. Samice odlagajo bela r Jajčeca, 12 do 15 po številu v še za-Brt cvet. Na istem cvetu lahko naj-f demo jajčeca več samic. Valilna doba je kratka, v približno štirih dneh et.se izležejo črvički, ki se zari-vlJć^jo V Plod, ki se poveča in nekako ilekiOPaČi. Ko hruške proti koncu a-i ikrila odcvetejo, z lahkoto opazimo v napadene hruške, ki so debele in -“mnejše barve. V drugj polovici ftiaja- je razlika med zdravimi ter | . bolnimi hruškicami vidnejša, in si-C c®r zato, ker zdrave rastejo hitreje, V -olne pa zastajajo v razvoju. Vsaka 3č . ^>ina hruškica vsebuje kakih 20 čr- vode), uporabljamo v času, ko samice odlagajo jajčeca, tudi nekoliko pomagajo. me, če ima še vese.lje do jedi; če ne, mu vsaj dobro postelje in mu daje raznih domačih zdravil, Ce ima vročino, mu poklada mrzlih obkladkov in tudi po cele noči prebdi pri njem. Toda kaj vse to pomaga, kaj pomeni vsa njena skrb, kaj koristi vsa oskrba, ko pa ni pravilna. Upozoriti hočemo santo na glavne zahteve letne oskrbe prašičev. Držimo vedno svinjake v redu. Skidajmo jih pogosto in skrbimo za reden odtok gnojnice. V soparnih dneh, ko je v majhnih svinjakih dušljiva vročina, zamenjajmo ponoči lesena vrata (ali vsaj en del) z mrežo ,da se zrak ii hlevu ohladi. Tega seveda ne smemo storiti, če so noči mrzle, ker bi sc prašiči prehladili. Prašiči naj bodo na prostem Naredimo ga prašiče fekališče, kamor jih lahko spuščamo podnevi. Tekališče je bgrajen prostor, ki leži v senci in kjer je po možnosti tudi voda, da se prašiči lahko v njej okopljejo. Najnavadnejše tekališče je pri nas ograjeno dvorišče- Ce nimamo tekališča in ga tudi ne moremo narediti, spustimo vseeno prašiče na prosto, kamor koli moremo. Prašič, posebno mlad, ni zdrav, če je vedno zaprt. Živali, ki so vedno v hlevu, so slabše razvite in bolj podvržene boleznim. To velja predvsem za naše hleve, ki so majhni in malo zračni. Ce prašič nima vode, v kateri bi se okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda 12 poletni vročini zelo dobro vpliva na zdravje prašičev. Poleti mora dobiti prašič poleg druge krme vedno tudi dovolj zelenjave. Zelo zdrava je za prašiče lucerna, ki je pri nas ne manjka, toda ni samo zdrava, ampak tudi redilna. Pokladamo jo surovo, sveže nakošeno. Izmed mnogih napak pri letnem krmljenju je najbolj razširjena la, da dajejo gospodinje prašiču preredko krmo. Poln škaf vodp, pest otrobov in nekaj zelenjave, to je «obloda» za prašiče poleti. Res je, da so prašiči žejni, toda topla voda v oblodi ni najboljša za ugasitev žeje. Mnogo bolje je, dati prašiču^najprej surove zelenjave (detelje), potem malo oblode, ne mnogo, ampak dobre, in nato naliti v korito čiste, sveže vode, ki prašiču najbolj prija in tudi ugasi žejo. C e prašič ni bil na to navajen, ba prvi dan malo nezaupljivo gledal, loda kmalu se bo rri-vadil nanjo. Cepite prašiče proti rdečici Neprecenljive važnosti za našo svinjereja je cepljenje prašičev, proti r.dečici, Nikdar, ne bomo do- volj priporočali, da je zelo potrebno, da cepimo svoje prašiče. Se vedno je kak kmetovalec, ki ne da cepiti prašičev. Ce ga vprašaš zakaj, pravi, da je predrago. Ce pride ži-vinozdravnik zaradi enega prašiča V vas je res drago, vse drugače pa je, če jih počepi po vsej vasi naenkrat. V tem primeru stroški ne bodo tako veliki, da bi jih ne zmogel vsak kmetovalec. Zakaj se bati in biti v večnem strahu pred rdečico? Ali ni bolje potrositi nekaj denarja za cepljenje in biti brez skrbi! Ne se zanašati na gospodinjo, «kj ima pri prašičih srečo» in jih vedno dobro vzredi, tudi se ne zanašati na razna zdravila — pri rdečici vse to odpove. Malokateri prašič se ohrani in še tisti, ki jo preboli, ni navadno potem nič vreden. Vedno ostane kržljav in najboljša hrana ga ne odebeli. Zapomnimo si: redno čiščenje in zračenje svinjakov, gibanje prašičev na prostem in pravilno krmljenje, to so tri stvari, od katerih je odvisno zdravje prašičev. Ce nam prašič oboli, je živinozdravnik še vedno cenejši kot vsa domača zdravila, ker nam bo dal zdravila in toč na navodila, s katerimi bomo lahko prašiča ozdravili, medtem ko se vse domače zdravljenje konča vedno slabo. Poletna opravila v čebelnjaku V poletnem času prestane pri 1 as skoro popolnoma čebelna paša. Za-radi suše in pokošenih travnikov cvete le malo kaka rastlina. Čebele lenarijo in vzletajo edino le po vodo. Umevno je pa, da čebele v tem času vseeno trošijo zalogo medu. Čebelarji nestrokovnjaki prepustijo v tem času čebele njihovemu nagonu. Nagon pa sili čebele, čeravno ne v taki meri kot za časa cvetenja rastlin, da množijo zalego. Na svet prihajajo nove čebelice in s tem se zaloga medu še bolj krči. Kaj je ukreniti čebelarju, da ne hi čebele po nepotrebnčm trošile med? Preprečiti mora pravočasno preveliko razmnoževanje zalege. Znano je namreč, da so čebele le po približno 30 dneh, odkar je matica položila jajčeca, sposobne za nabiranje medu. Ce torej matica poklada jajca v času, ko prestaja paša, se bodo čebelice zvalile v času, ko ravno prestane glavna paša in to ni koristno za noben panj. Glavna naloga čebelarja je torej, da omeji v pravem času razmnoževanje zalege. Načinov je več. Omenili bomo glavne: 1. Zmanjšati moramo vali-šče tako, da vložimo v panje ločilne deske ali pa enostavno prene- semo iz medišča v vališča nekaj z medom napolnjenih okvirjev. 2j Da matice y času kasne pomlad danske paše zaprejo v matične rešetke (kletke). Nekateri čebelarji sploh v tem času matice enostavno pobijejo. 3. Priporočljivo je tudi, da se v tem času zapre medišče, tako da nimajo prostega vhoda vanj. Razumljivo je, da moramo med iz me-dišč odstraniti. Prepotrebno je, da se tudi naši čebelarji organizirajo in začno misliti na prevoz čebel na pašo. Saj v času, ko čebele pri nas lenarijo in praznijo medišča, na pašiščih čebele bogatijo zalogo. Poleti se lahko od nas prevažajo čebele na ajdovo pašo, Sami čebelarji bi morali spoznati, da je v naših krajih mogoče čebelariti le tedaj, č.e se čebele prevažajo na pašo. Zelo važno je poudariti, da morajo čebelarji, ki čebelarijo v krajih, kjer cvete pitani kostanj, pred tem časom izprazniti medišča. Kostanjev med je namreč slabše kvalitete in bi bilo škodljivo, da se pomeša z drugim pomladanskim medom. Nikdar ne bomo dovolj poudarili, da potrebujejo čebele v letnem času mnogo vode. Zato moramo paziti, da jim v. tem času preskrbimo v bližini čebelnjaka prikladna napajališča. V času, ko prestane paša, preti nevarnost, da se v čebelnjaku pojavijo roparice. Roparice privabimo posebno, če imamo v bližini čebelnjaka opravka z medom. Torej pozor tudi v tem pogledu! OBVESTILO Poleg tofie, ki je še ne znamo preprečiti sja najhujša sovražnika vinograda peronospora ali strupena rosa in oidij ali grozdna plesen. Borba proti njima je tem uspešnejša, čim vestnejše opravimo škropljenje z modro galico in prašenje z žveplom. Predpogoj za ti opravili sta dobra kakovost modre galice in žvepla ter pravilno delovanje škropilnic in žveplal-nikov. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu - sedež ul. U Foscolo, 1 (tel. 94386) ima na prodaj v svojih prodajalnah v Trstu (ul. Mcrcadante, 4) in v MUjah-po znižanih cenah-na drobno in na debelo, pristno jugoslovansko modro galico, pripravljeno iz čistega bakra in najlinejše žveplo na trgu s 95 do 100 stopinj Chance). Tam so na prodaj tudi škropilnice In žveplalniki svetovno znanih tovarn ter sploh vsakovrstne kmetijske potrebščine po zmernih cenah. llw 150 LETNICA ROJSTVA VELIKEGA RUSKEGA PESNIKA A. SERGEJEV IĆA PUŠKINA Junija meseca letošnj ga 'leta je preteklo 150 let, odkar se je rodil A. S. Puškin, preporoditelj ruske književnosti, glasnik novih rodov in nižjih slojev, ki so si s vso silo prizadevali, da vstopijo v novo prerojeno družbeno življenje, katerega so on; sami preusmerjali, glasnik svobode mišljenja ter napredka, utemeljitelj in predhodnik ruskega realizma. Puškin je vnesel V književnost nove ljudske elemente in stvarnost ruskega življenja. Zajel je celotno rusko življenje v njegovih posameznostih in v vsej njegovi raznolikosti. Zato je z njim ruska književnostr postala bolj Avtoportret in trije ženski profili na levi strani rokopisa «Jevcenija Onje-tina»: — Drugo poglavje 11. in 12. kitica iskrena, bolj neposredna, bolj živ-jenjsko resnična in je zašla med množice. On je pokazal pot drugim velikim ruskim duhovom, kakor Lermontovu, Gogolju, Turgenjevu, Nekrasovu, Tolstoju, Čehovu, Gor. kemu in drugim. Belinski pravi, da «spada Pušin med one ljudi, ki žive večno in ki se ne ustavijo tam, kjer jih je. zatekla smrt, temveč ki se stalno razvijajo v zavesti poznejših družb. Vsaka doba jih ocenjuje in prepušča vsaki naslednji dobi, da ta o njih pove nekaj novega in pravilnejšega... Med izredne lastnosti njegove poezije spada njegova sposobnost, da razvija v ljudeh čustvo lepote in čustvo človečnosti, razumevajoč s temi besedami brezmejno spoštovanje do dostojanstva človeka kot človeka... V vsakem Puškinovem čustvu je zmerom nekaj plemeni- tega, krotkega, nežnega, prikupno veličastnega», pravi Slovensko narodno gledališče je obiskalo v četrtek 16. t. m. zvečer Nabrežino z dramo Mire Pucove «Ogenj in pepel». V Petek H-, t. m. je bila repriza iste drame na Opčinah. Uprizoritev je ostala na isti višini kot pri premieri, o kateri smo že pisali. Pri obeh predstavah je občinstvo popolnoma napolnilo dvorani. V tem tednu gostuje SNG Y Tolminu v Ajdovščini in v Sežani z «Ženitvijo» Gogolje in «Ognjem in Pčielom» Mire Pucove. Tudi ti kraji so bili do razmejitve delovno pod-dročje našega gledališča in jih je gledališče do tedaj pogostoma obiskalo, zato se jih ljudje prav gotovo še zelo dobro spominjajo. Priobčili bomo še podrobnejše poročilo. še Belinski o njern. «Z branjem njegovih del lahko na izreden način vzgojimo v sebi človeka». Puškin živi v istem času kot naš Prešeren. Rodil se je 6. junija 1799 umrl je pa tragične smrti leta 1837. Padel je v dvoboju kot žrtev spletk na carskem dvoru, ker so videli, da je njegova književnost zašla med meščanske kroge, ki so si želeli izobrazbe, socialnih pravic, enakopravnosti, svobode duha, močnega razumskega življenja in sodelovanja ter soodločanja v javnem življenju. Od leta 1800 pa do 1849. poteka neugnano življenje Prešerna, ki je imeJ približno isti pomen za slovensko kulturno in vse življenje kot Puškin za rusko. Ob istem času sta ta dva genija ustvarila svojima narodovoma književni jezik, ki sta ga vzela iz ljudstva in v katerem sta lahko izraževala vse odtenke čustev in misli. S tem sta omogočila razvoj napredne misli pri svojih narodih, kajti z jezikom sta vnesla v književnost tudi narodovo duševno na-strojenje, smisel za njegove potrebe, za njegove težave in muke in njegova prizadevanja. Vsa ta doba pred in za to dobo je zelo razgibana, povsod se narodi borijo za svojo svobodo, ki jim jo je v socialnem in narodnostnem pogledu kratilo bodisi domače bodisi tuje plemstvo in visoka duhovščina. V življenje vstopa meščanski sloj, ki do francoske revolucije ni imel be. sede. Nov duh so v življenje zanašali literarni ustvarjalci in njihovo prizadevanje ni imelo vpliva samo na književnost, temveč je imelo velik družbeno zgodovinski učinek, ki je zadobil stvarne oblike morda šele v poznejših rodovih, to je bila doba velikih duhov. Puškinova poezija je natančna podoba ruske stvarnosti, pa naj opisuje rusko prirodo ali ruske lučaje. Puškin ljubi svojo domovino, toda ne ljubi jo sanjavo, slepo. On dojema svojo domovino vsestransko v njen; lepoti, v lepoti ljudske umetnosti, v lepoti običajev in šeg svojega naroda, toda obenem gleda na svojo domovino kot prekaljen napredni mislec, ki mu je pri srcu zaostalost naroda, katero je pospeševalo samodrštvo carja in njegovih velikašev, suženjsko tlačanstvo kmeta in mračnjaštvo vodilnih krogov. Ze z mlada se je Puškin doma in pozneje v liceju mnogo učil, mnogo opazoval m premišljeval. V liceju je imel dobre profesorje, kateri so bili svet-sko naobraženi in resni znanstveniki in ki so znali vzbuditi v mladem pesniku pravilno pojmovanje o umetnosti in r> življenju, z lastno voljo in pod vplivom svojih vzgojiteljev si je znal Puškin, in tudi marsikateri njegov prijatelj, privzgojiti ljubezen do lepega in sa- I mostojnost mišljenja. Najljubši mu je bil prof. Kunicin, ki jim je g0. voril o pravicah osebnosti, o državljanski dolžnosti in o svobodi. Vneto je bral Voltaira, ki je učil mladega pesnika pogumno misliti in ne verjeti ničesar, česar ne potrdi razum. Zgodaj že je dal duška svoji samozavesti in svojemu hrepenenju po osvoboditvi ruskega človeka. Caadajevu piše: «Veruj, prijatelj: pride dan, ko sreče zarja ljudstvu s.ne, Rusija vstala bo iz sanj, in v samodrštva razvaline znak najinih imen bo vžgan». 7, navdušenjem in vznemirjenjem spremlja mlad; rod v domovinsko vojno proti Napoleonu: Za četo četa šla je na zapad: ko smo od starših bratov se ločili, nevoljni smo se v senco ved vrnili, zavidajoč jim, /ji so v smrt, v napad šli mimo nas... Toda po dobljeni vojni je ostalo Vse Pri starem. Kdor je trezno opazoval življenje, je videl, da se ljudstvo, ki je osvobodilo svet Napoleonove vojske, ni osvobodilo verig tlačanstva. Ustanavljala so se tajna društva. Leta 1816 je bila osnovana dekabristična «Zveza rešitve», tako imenovana po decembrskem (po rusko dekabr) neuspelem uporu leta 1825, Pesnik sam ni član nobene tajne organizacije, toda v svojih pesmih razkrinkava «divje vlasteline, dostojanstveno lenarjenje», «spakovanje v tankih čipkah», «tra poglavost z zlatimi naočniki». «Naj kamor koli zrem, gorje, povsod le biči in okovi, povsod tlačanstva zlo, solze, pogubnih zakonov sledovi, povsod krivična je oblast. «Rod jarmom te nesrečne oblasti... slišimo klic domovine» pravi o sebi in prijateljih. Rad bi s pesmijo «proslavil svobodo sveta» in uničil «pobalinstvo na prestolih»: «In z mojim nepodkupnim glasom je rusko ljudstvo govorilo»... Puškinov portret slikarja V. Tropinina iz leta 1827. Pisal je strupene epigrame proti carju jn njegovim velikašem, na «klateškega despota» Aleksandra J. Zato ga je oblast premestila iz zunanjega ministrstva v pregnanstvo na jug. Pozneje se je moral naseliti na očetovem posestvu v Mi-hajlovsku. Tudi pri Puškinu je čutiti vpliv romantike, skrajno čustvene umetnostne smeri tedanjega časa. Njegovi junaki so močni in uporni, ki iz vsega svojega srca prezirajo življenjski način družbe, ki jih obkroža, To so ljudje z velikimi strastmi, z močno voljo in nenavadnim razu mom. Vendar pa se on odmakne od nabreklega sloga klasicizma in od sentimentalizma nove «čustvene smeri». V njegova dela zaidejo življenjski spopad; velikega družbenega pomena: problem samodrštva in upora proti temu, problem ljubezni, problem razrednih odnosov. Značaji, ki jih je oblikoval v svojih delih ko mnogostranski, zapleteni in polni nasprotij, kot je življenje samo mnogostransko, zapleteno in polno nasprotij. Odtod njegova realistična nota v njegovem leposlovnem ustvarjanju. Preveč je opazoval ljudstvo in preveč ga je l ljubil, premočna je bila njegova osebnost, da bi se bil dal vplivati samo od čustvenih nastrojenj jn da bi se bil predal sanjarenju. Poslušal je narodne pesmi, njegova njanja (pestunja) Arina Rodio-nova mu je pripovedovala čudovite pravljice, od kmetov je slišal pripovedke, dovtipe in pesmi, zanimale so ga tožbe žensk-naricaljk nad grobovi. V vseh njegovih delih opažamo globino idejne vsebine, bogastvo misli in čustev in dovršeno obliko. Vedno je skušal doseči «enotnost čarobnih glasov, čustva in misli». Njegova dela in predvsem njegov roman v verzih «Jevgenij Onjegin» so plod «hladnih opazovanj razuma in žalostnih vtisov njegovega srca». Aleksander Sergejevič Puškin si je postavil v svojih delih najtrdnejši spomenik, «do katerega se ne bo zarasla pot nikdar»: Po vsej Rusiji glas razširi se . , , o meni, m sledni jezik v njej me cenil bo in bral... In dolgo me moj rod ljubeče bo pozdravljal, Valentin Stanič Dvoboj Puškina z panthesom - slika Naumova iz leta 1884, Na tega izrednega moža in enega prvih prosvetnih delavcev na Goriškem nas spominjajo ulična imena v raznih krajih naše domovine in Staničeva koča na Triglavskem po gorju. Valentin Stanič je zagledal luč sveta 12. februarja 1774 v Bodrežu pri Kanalu v Soški dolini. Prve šole je obiskoval v Trbižu in Gorici, potem v Celovcu, kjer je bil Ahacjev sošolec, nato v Solnogradu in tam končal bogoslovne študije. Kjub temu da se je šolal v tujini, je ohranil zvesto srce svoji domovini in materinemu jeziku ter se je že takrat vneto bavil s slovenskim pesništvom. Leta 1802 je prišel službovat na Banjščico, kjer je ostal 7 let. Dolga desetletja pozneje se je še ohranil živ spomin na življenje in delo Valentina Staniča na Banj-ščici. Za vsakogar je imel prijazno besedo in dober svet. Pomagal je ljudem tudi z dejanjem. Bil je strog in resen, pa tudi dober ‘n otroško šaljiv. Nikoli n; miroval, nobeno delo mu ni bilo pretežavno. Stali Banj.ščičarji so s« jje spominjali, kako so «gospodu odletevali skrici», ko jim je pomagal ob slabem vremenu spravljati seno. Na poti je ustavljal vsakega človeka, z njim govoril in ga kaj vpraševal Se dolgo časa, ko je odšel od tam, so govorili stari kmetje: «Stanič je . 1 eospod, Zdravnik, kmet, zidar 'n mizar». Stanič je bil velik prijatelj otrok V njegovi dobi so bile šole le v mestih m trgih, zato je začel poučevati na Banjščici sam mladino, pa tudi odrasle mladeniče in dekleta, celo može. Učencev ni učil le doma, temveč jih je peljal večkrat ven pod drevo, kjer jih je učil brati in Peti. S petjem je vpliva] na nrav svojih ljudi. Njegove pesmi, ki jih js zložil za razne prilike, je ljudstvo prepevalo po vsem Goriškem. Pouk je večkrat prekinil s kako šalo in norčijo dobro vedoč, da sg morajo mlade glavice tudi razvedriti in odpočiti. Pogosto je vzel sekiro in< hajd, z njimi v občinski gozd, kjer so nasekali drva, si jih naložili na ramena in nesli vsak na svoj dom in v šolo. Za svoj god je Stanič po--vabil vse učence Valentine na dom in jih dobro pogostil. Ze takrat jé vežbal otroke tudi v telovadbi, po pravilu «zdrava duša v zdravem telesu». Po pouku jg večkrat vodil otroke na travnik ob Soči- Vsak je imel dolgo palico in vaje so se pričele. Korakali so na vse strani, da je bilo veselje. Mladi vojaki so se razdelili v čete in vojna se je začela. Na gričih so bile trdnjave-Mantua, Verona itd. Stanič je stal v sredi in zapovedoval obema strankama, prijateljskim jn sovražnim. En oddelek je naskakoval trdnjavo, drugi jo je branil. Na koncu bitke je Stanič navadno nekoli-kokrat ustrelil iz samokresa. Po končani bitki je odmeril določeno število korakov in zaklical: «Kdor bo prvi pri meni, dobi šestico. TeJ cite!». Skakali so tudi čez jarke ih ovire; kdor je skočil najdalje, je dobil darilo. Svoje učence je vadil tudi v plavanju in izbiral rad nevarne globočine, pri tem pa jih je navezal na mehurje in vrv- Takšni so bili začetki fizkulture v naših krajih. V tisti dobi še ni bilo slovenskih šolskih knjig, toda Stanič si je znal pomagati. Na Banj.ščici si je sam uredil svojo tiskarno; ludi šolsko opravo, celo šolske klopi je sam izdeloval. Tukaj in pozneje v Ročinju je mnogo knjig sam spisal; natisnil in zvezal ter razdelil med ljudi. Stanič je bil skromen slovenski pesnik, ali kakor se sam imenu* je, «pevec». Zanimivo je, da je bi^ on tisti, ki je zložil prvi slovenski sonet, ki je bil do leta 1826. v rr kopisu in je nastal čisto gotovo pred Koseskega «Potažbo». V pesmi «Na ker sem svobodo pel v okrutnih dneh verig, ker s svojo pesmijo dobroto sem pìòslavljal, in padlim bil sem priporočnik. Njegovo delo je prodrlo med ruske množice, med svetsko javnost. Postal je ruski in tudi občečloveški. V zadnjih 30 igtih po Oktobrski revoluciji so v Rusiji objavili njegova dela v 76 jezikih, v 53 milijonih izvodov. Gorki je o Puškinu dejal, da je «pesnik, katerega doslej še nihče nj prekosil ne v lepoti verza ne v izrazni moči čustva in misli.» J. K. (PleòimtM f> ib Vii Sliku mile Istre naše Ja v srcu nosim svom... Leži ravna i vrletna Na tom moru Jadranskom. Glava joj je Učka gora, Buk valoya njen je glas, Kitne šume i pašnjaci .Oko struka zelen pas. Sela su joj biser sitni Na haljini zelenoj, Gradovi joj toke sjajne Na dolami šarenoj. Raša, Mirna i Dragonja Teku žilam njezinim... Gle otroke, djecu lijepu, Na skutima majčinim! Istro naša, majko naša, U srcu te nosim svom. Najljepša si za me zemlja Na tom moru Jadranskom. VLADIMIR NAZOR UMRL JE VLADIMIR NAZOR V ponedeljek 20. t. m. je umrl v visoki starosti 73 let hrvatski pesnik in predsednik Prezidija Sabo-; ra LR Hrvatske Vladimir Nazor. Odšel je od nas kaj kmalu po našem Zupančiču. Na,zor se je rodil 30. maja 1876. na otoku Braču v Dalmaciji. V svojih delih nam je Nazor mnogo pripovedoval o Istri, o njeni preteklosti, kot živi v ustnem sporočilu naroda, in o hrvatskem istrskem človeku. Iz vseh njegovih del je čutiti njegova velika ljubezen do naroda in do domovine, a prav posebno še za Istro. S trdno vero in globokim zaupanjem ter poln optimizma gleda v bodočnost, ker ve, da se bo «Veli Jože» povsod zavedal. 2e pred prvo svetovno vojno je močno vplival na svoj rod, da je v njegovo zavest prodrla misel o osvoboditvi in osamosvojitvi izpod jarma Nemcev in Madžarov, ki so gospodaorili na naši zemlji. In že od prvih dni fašistične okupacije v Jugoslaviji je nadaljeval s poveličevanjem svobode. Ko so se jugoslovanski narodi dvignili, da se osvobodijo, se je tudi Vladimir Nazor pridružil narodno osvobodilnemu pokretu, ker je njegovo srce zahrepenelo po Istri in ker je zaslutil, da je prišel čas njene odre- Z razstave jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov partizanov v Beogradu: Mihelič France Kolona partizanskih borcev šitve. Leta 1942 se mu je posrečilo kljub visoki starosti, imel je že 66 let, prebežati iz Zagreba na osvobojeno ozemlje. Tu je nadaljeval svoje književno delo, ki je bilo kot ves čas njegovega književnega udejstvovanja Izraz njegove velike domovinske ljubezni in ljubezni do zatiranega ljudstva. Vedel je, da morajo zavladati tudi v Istri prirodni zakoni, po katerih naj si vlada domačin sam, ne pa priseljeni tujec. Tudi ves čas po osvoboditvi je ostal zvest svojemu narodu in njegove zadnje pesmi nam dokazujejo, da je veroval v pravično stvar jugoslovanskega ljudstva. NOVE knjig: goriški preporoditelji »noje šolarje, in šolarce», ki je pri-tlejana šolski knjižici, pravi: S’očte enkrat veselili, morte zdaj se rad’učiti-K dobrim nucat to mladost. Kakor v Banjščici je bil Stanič Priljubljen tudi v Ročinju. Tudj tukaj je ustanovi! šolo in preskrbel Potrebne knjige. Z vsakim človekom, revnim in bogatim, je bil enako prijazen. Nikoli pa ni prestopil tujega praga, razen če ga je klicala dolžnost. Sam je imel precejšnjo kmetijo in redil mnogo živine. Nikdar ni miroval, delal je dan in noč. Živel je zelo zmerno, vendar je lepo pogostil vsakega, kdor koli ga 'is obiskal. Ljudem je znal vcepiti veselje do petja. Njegovi župljani so mu bili tako hvaležni, da so ga rodno pričakovali pred župniščem p sa .s P3tiem spremljali do cerkve. esmi in napeve je zlagal sam kakor njegov kranjski rojak Blaž Potočnik. V Ročinju, ki še danes slovi zaradi plemenitega in zgodnieea sadja, je Stanič začel s sadFere”o1n jo visoko povzdignil. Napravil je drevesnmo ter učil staro"» mlado soolv je-h0tel Pomagati. Go-ìn 'm-6 Je UC*'’ kako naj sejejo hievndl3°’ kako nai stavijo hiše in , gospodinjam je razlagal, ka-nn-. r'a^ skrbijo za domačo živino. K m n m krUh’ vz8aiajo otroke itd. Po njegovem prihodu v Ro-d' ■' so zadele slovenske dežele hu-hni n . °®e- v°jna, lakota in razne ^znr Takrat je Stanič celo koze 1 - Najhujša lakota je bila pozi- ' 1817- in naslednjo p, ad' .Bll° je tako splošno po-liuri'J anje in uboštvo, da so si go JGi k!'ltlati travo in koprive. Mno-ìb Ì. ' j.e °d Sladu pomrlo. Takrat »olfpani4 Zl°ŽU molitev> ki so jo ri! oj v cerkvi: «Oče, sila nas mo-lemi r.°C' *no slari od lakote konec Piorem0' Vs‘ skorei obupan) ne bič • ° ne de*ati ne moliti». Sta- je noč in dan premišljeval, ka- ko bi preskrbel stradajočim dela in kruha. Napisal je prošnjo na avstrijskega cesarja Franca, da bi dal postaviti kanalski most na Soči, ki je ostal porušen šg izza francoskih vojn. Ročinjcem bi bilo s tem mnogo pomagano. Ko je nato Stanič poleti 1817 našel prvi žitni klas, ga je prinesel v cerkev, vtaknil V monstranco ter blagoslovil zbrane vernike. Vsa cerkev je zajokala ob tem pogledu. Valentin Stanič je že v svojih študijskih letih v Solnogradu rad hodil ng planine. Bil je tudi na Velikem Kleku, kar je bilo v tisti dobi zares nekaj izre.dnega. Pozneje v Banjščici je prehodil vse pomembnejše vrhove v Julijskih Alpah in se je 21. septembra 1808 povzpel na vrh Triglava, ki ga je izmeril in opazoval z barometrom. V spomin na enega izmed prvih slovenskih turistov, ki so stopili našemu sivemu očaku na teme, se imenuje v Triglavskem pogorju Staničeva koča. Tudi v Ročinju je porabil vsak prosti čas za to, da je pohitel na priljubljene planine. Ce ga več dni ni bilo nazaj, so sg bali njegovi vrli Ročinjci, ali se mu ni mogoče pripetila kaka nesreča. Staniču so bile gore tako priljubljene, da je celo svoj god najrajši praznoval na vrhu Sv. Valentina. Leta 1819. je prišel službovat v Gorico, kjer je odprl knjigarno in širil slovenske knjige. Cez 50 izvodov «Novic» je spravil na Goriško. V Gorici je ustanovil «Društvo proti trpinčenju živali». Znan je bil v Nemčiji in v Parizu, kjer so imeli njegovo sliko. Da bi pospešil delovanje tega društva izdal «Kratke povesti», v katerih nastopa proti trpinčenju živali. Leta 1828. je postal višji šolski nadzornik za go. riške šole in skrbel za zboljšanje splošnega šolstva. Po naključju mu je prišla v roke knjiga O vzgoji gluhonemih. Ta knjiga ga je tako pretresla, da se je sramoval svoje popolne nevednosti o teh nesrečnikih. To ga je tem huje peklo, ker je imel v času svoje prejšnje službe nekega odraslega gluhonemega v Župniji. V tisti dobi je poučeval tudi kanalski učitelj Anton Toman 3 gluhoneme dečke. Stanič je odredil preizkušnjo, ki je vse prav ugodno presenetila- Začel je misliti na redno šolo za gluhoneme in zbirati denarne prispevke in podpore za ustanovitev gluhonemnice. Goriška je zbrala v devetih letih v ta plemeniti namen precejšnjo vsoto 7.000 goldinarjev. Stanič sam je dal dober zgled in prispeval že prvo leto 500 goldinarjev, nato pa še vsako naslednje leto po 50 goldinarjev. In tako je bilo mogoče, da je bil3 U-novembra 1840 oprta gluhonemnica v Gorici, ki je Prvi tak zavod na slovenski zemlji. Solo je obiskovalo 5 internistov in 8 eksternistov. Poučevali so v slovenskem in italijanskem jeziku po narodnosti staršev. Gojenci so se izvežbali v raznih obrtih za poznejve življenje. Solali so se v zayodu po 6, pozneje celo po 8 let. Stanič je bil v stalnem stiku z žavodom tudi po ustanovitvi. Zanj je i. .»trudno delal in vsestransko skrbel ter nabiral darove za njegovo vzdrževanje. Večji del svojega življenja je odslej prebil med gluhonemimi, katerim je posvetil vso svojo očetovsko skrb. Med mladino se je tudi sam pomladil. Svoje neutrudno življenje je sklenil 29. aprila 1847. Na vrtu gluhonemnice, ki so jo takrat popi-avljali, je hotel prevaliti težko skalo in se je pri tem prevzdignil Strašne bolečine so ga vrgle na posteljo, s katere ni več vstal. Valentin Stanič je tudi v splošnem ne izmerno koristil slovenski stvari na Goriškem. Brez dvoma je bil začetnik in pospeševatelj vsega na rodnega življenja in gibanja. RUDOLF DQSTAU V zbirki Slovenskih klasikov, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je izšla druga knjiga Zbranega dela Janeza Trdine. Ta knjiga vsebuje II. del pisateljevih spominov,kiso sedaj prvič izšli v tisku. V prvi knjigi. Trdinovega zbranega dela so bili objavljeni pisateljevi spomini iz mladostnih let do vstopa na univerzo; v pravkar izišli drugi knjigi« Spominov», pa pripoveduje pisatelj o svojem življenju v času študija na univerzi in v prvih letih službovanja na gimnaziji v Varaždinu. Trdinovo priprosto, iskreno a o-benem kritično pripovedovanje daje verno sliko življenja na dunajski univerzi v času absolutizma; opisovanje življenja v Varaždinu pa nam podaja 'podobo tedanjega malomeščanskega življa v Varaždinu. Spominom je u- ednik dodal dve krajši pripovedni rdinovi del! in izčrpne opombe, ki lajšujejo razumevanje ljudi in dobe i jo Trdina obravnava v svojem pripovedovanju. Vsekakor je knjiga važen prispevek k spoznavanju tedanjega časa, političnih gospodarskih, kulturnih ter narodnostnih razmer. Ferdo Kozak: Profesor Klepec. (Izdal Slovenski knjižni zavod). To je komedija, ki so jo uspešno uprizarjali Ljubljani že pred vojno, ki pa je sedaj doživela tudi knjižno izdajo. S tem je komedija postala dostopna vsem našim odrom, ki jo bodo nedvomno prad radi igrali. Igra je namreč lahko uprizorljiva, razen tega pa tudi vsebinsko ustreza najširšim slojem prebivalstva. Ni dvoma da bo doživela povsod velik uspeh. V komediji nam je pisatelj prikazal odlomek iz življenja profesorja, ki se je umaknil v zatišje in hoče živeti sam zase, pa ga življenje s svojimi nepričakovanimi obrati, z intrigami in zapleti spet pritegne v svoj krog. Poleg same komedije, katere dejanje v začetku kaže, da se bo zapletlo v tragedijo, pa se potem srečno razplete in konča s poroko, prikaže avtor v tem svojem delu tudi tipične predstavnike predvojne slovenske meščanske družbe, z vsemi njihovimi napakami, koristolovstvi in slabostmi. Tako je to Kozakovo delo tudi satira na tako i-menovano slovensko boljšo družbo in je obenem nedvomno lep prispevek k izvirni slovenski dramatiki. Založba Mladinska knjiga je nedavno izdala v slovenskem prevodu delo znanega in priljubljenega francoskega pisatelja Julesa Verna: Petnajstletni kapitan. V tem delu pripoveduje pisatelj-znan kot pisec fantastičnih zgodb, popotovanje skupine ljudi, ki jim na-čeljuje petnajstleten mornarček - kapitan, iz Nove Zelandije v osrednjo A-Criko ter doživljaje te skupine v tej deželi. Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami iz izvirne francoske izdaje ter je nedvomno zanimivo in poučno branje za mladino paludi za odrasle, ki ljubijo romantične in napete zgodbe ter sploh lahko čtivo. V založbi Mohorjeve tiskarne v Celju je izšla novela Franceta Bevka: Mati. To Bevkovo delo je izšlo že pred vojno v reviji, sedaj pa ga je avtor za knjižno izdajo nekoliko predelal in dopolnil. V noveli obiavn«,.. - _,j tragedijo proletarke Tilde, ki jo tegobe življenja zavedejo k zločinu in detomoru. Po zločinu skuša Tilda ob pravi ljubezni začeti novo življenje, toda razočaranje v ljubezni, razkritje njenega zločina ter obsodba na večletno zaporno kazen, jo popolnoma stro. Nedvomno obravnava ta tipična socialna novela eno izmed tolikih plati problematike padlih ljudi zlasti žena. S. R. Kullurna kronika Jz Jugoslavije in drugod Pred kratkim je bila v Skoplju letna skupščina makedonskega Združenja za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Te skupščine so se u-deležili predsednik prezidija Ljudske skupščine LR Makedonije Bogoja Kotev, dr. Kiro Miljovski, rektor univerze v Skoplju, dr. Mihajlo Petru-ševski, dekan filozofske fakultete v Skoplju, in druge osebnosti in kulturnega in političnega življenja Makedonije. Poročila na tej skupščini so pokazala, da se tudi makedonski narod resno, stvarno in uspešno zanima za rusko kulturno življenje. q v Madžarskem jeziku je izšla prva številka periodične revije «Scena», ki jo izdaja sindikalna podružnica Madžarskega ljudskega gledališča v Subotici. Ta revija bo skrbela za popularizacijo gledališke umetnosti in bo obenem pomagala gledališkim družinam z raznimi teoretičnimi članki in kritikami. O Kulturno življenje v FLRJ je pri vseh narodih zelo razgibano. Tako je tudi v Prištini izšla prva številka nove albanske revije «Novo življenje», ki se bavi v prvi vrsti z albanskimi, pa tudi z drugimi književnimi in kulturnimi vprašanji, in ki je namenjena albanskemu ljudstvu v Jugoslaviji. Prva številka vsebuje med drugim članke o življenju, delu in umetnosti Otona Zupančiča in eseje o velikem ruskem pesniku Puškinu. O V Milanu je te dni razstava poljske grafike, ki jo je priredil slikar Jarema. Pri vseh razstavljale» je o-paziti visoka umetniška raven, v kateri se zrcali bogata tradicija in umetniška ter izdelovateljska resnost razstavljajočih umetnikov. Vsa razstava je zavita v kopreno melanholije. Katalog opozarja obiskovalce, da so nekateri rezi dela med vojno padlih umetnikov in da je 326 poljskih umetniških osebnosti izgubilo življenje v letih 1940 do 1944, ko so branili svojo domovino in kulturo svojega nareda. C V Benetkah se bo sestalo v dnevih med 10. in 16. septembrom 6Q0 t pisateljev na kongres PEN-klubov. j Osrednje vprašanje njihovih razprav-I je bil samo en pesnik. MS?*»*.« tednik wmmi -----■ ^ r '—'V /-" ^ I ■ Predor pod Rokavskim prelivom Francozi in Angleži so se letos ponovno sestali, da se pomenijo o predoru pod Rokavskim prelivom. Misel o omenjenem podmorskem predoru je sprožil prvič že leta 1902 neki francoski inženir, v letu 1881 so pričeli z delom, toda po enem letu prenehali. V gospodarskem pogledu bi bil ta predor zelo pomemben, ker bi omogočal promet med Anglijo in Francijo v mesecih, ko otežkoča plovbo po tej morski ožini huda megla. Več načrtov so predložili tudi letos razni inženirji, toda najverjetneje bodo sprejeli načrt francoskega arhitekta Andreja Basdevanta. Ta predlaga velik prehod, ki bi bil kakih deset metrov pod morskim dnom. Predor bi meril 38 km in bi segal od kraja Songatte v Franciji do Abott’s Cliff blizu Dover-ja v Angliji. Predor bi imel dve nadstropji; po zgornjem dvodelnem bi vozili avtomobili, po spodnjem bi pa spe. Ijali dvotirno železnico. Med obema deloma avtoceste bi bil vmesni prostor za avtomobile, kj bi bili prisiljeni ustaviti se zaradi okvar. Zrak bi dovajali po velikanskih zračnikih in po drugih že preizkušenih napravah. Od vseh naštetih ovir, ki so zadrževale izvedbo načrta, o katerem razpravljajo že 50 let, je ostala samo še ena: — denar. Stroški za predor bi namreč znašali 60 mi-lijonov šterlingov, kar je približno 120 milijard italijanskih lir. Vendar bi bil ta predor za gospodarstvo Anglije in Francije tako pomemben, da bodo verjetno tudi za to zadnja oviro našli rešitev. Čndodelni zdravnik izdeluje nosove po naročilu Te dni je prišel iz Berlina v Turin zdravnik prof. Boris Rode, da pokaže uspešne operacije plastične kirurgije. S posebno tehniko po-pravlja čudodelni zdravnik napake narave: krajša, daljša, izravnava in izpolnjuje nosove, ki so med stvaritvami matere narave najbolj problematični. Zna povečati oči, manj. ša usta, oblikuje ušesa, popravlja ustnice, dviga povešene organe, izravnava gube itd. Samo slučaj je privedel mladega zdravnika, da se je lotil plastične kirurgije. Neka njegova prijateljica si je po nesreči iznakazila obraz; zatekla se je k slavnemu kirurgu Josephu, ki ji je v nekaj dneh vrnil lepoto obraza. To je Rodeja tako navdušilo, da je šel za asistenta k Josephu v Ausburg in kmalu prekosil svojega učitelja s tem, da je iznašel novo in originalno operativno tehniko, ki pa je za javnost še tajna. Število njegovih klientov stalno narašča; med temi so večinoma žene iz severnih dežel. Zdaj je v Turinu predelal že kakih deset nosov in kakor sam pravi je izdelal kaka tri dobra stoletja mladosti. Woa {ilmblui bu eterna Nadaljevanje iz prejšnje Številke Pomudimo se pri fiimu Charlia Chaplina «Gospod Verdoux». V kaj se je moral zateči, po kakšnem absurdu je moral poseči veliki človek Chaplin, da je lahko povedal Ameriki le eno pacifistično mišek Naslikal je morilca žena, katerega so v dobi krize vrgli iz službe in je nato moral z umori in ropi bogatih žena preživljati sebe, svojo hromo ženo in svojega sina. Zgodba se dogaja v Franciji. Končno dobi morilca policija v roke in preden ga obesijo, pove gospod Verdoux izpraševalcu svojo (Chaplinovo) misel: Ce organizirani masovni umori, ki jih uganjajo fašistične imperialistične vojske nad človeštvom, niso zločin, potem so moji umori nedolžna stvaf. KR ONIKA Republiški senator Harry P. Cain je zahteval, da izženejo Chaplina po zakonu, ki zadeva tujce, ki delujejo proti državi. V Nemčiji so odločili, da bodo odstranili s programa vse filme, ki so bili izdelani do leta 1945. Doslej so bili prepovedani le filmi z nacistično tendenco. Toda zaradi filma je Chaplin deležen velikega preganjanja. Sam se izjavlja o Hollywoodu takole: «Jaz, Char-lie Chaplin, javno izjavljam, da je Hollywood v agoniji. Hollywood nima več zveze s filmom, če smatramo film za umetnost. Delo v Hollywoodu obsega le snemanje kilometrov in kilometrov filmskega traku». (Action 12. dec. 1947). 2e Maksim Gorki, ki je kot prvi med ruskimi pisatelji zaslutil veliko vlogo, ki jo bo imel film, je dejal leta 1896: «Preden bo film služil znanosti in prispeval k izpopolnjevanju človeštva, bo služil sejmarjem v Nižjem Novgorodu in bo pomagal popularizirati razvrat.» Tako je veliki Gorki ob zibelki filma že zaslutil njegovo usodo v kapitalističnem svetu. Ta karakteristika je bistvena za film dveh svetov. Vse ostalo, kar je moči reči, so bolj ali manj pomembni detajli, ki jih nujno povzročajo družbena protislovja kapitalizma na eni strani in socialistična družbena ureditev na drugi strani. V psihološki skici «Morilci», napisani pred veliko revolucijo, je Gorki dejal, da... «prikazujoč na filmskem platnu slike zločinov, film podžiga pri nekaterih ljudeh živalske emocije, pri drugih kvari dostojnost in nazadnje povzroča, da pri tretjih otopeva čut odgovornosti do dejanj kriminalitete.» Ta ocena o buržoaznem filmu se sklada s stališčem V. I. Lenina, ki je Prizor smatral, da «film, dokler je v rokah nizkih špekulantov, več škoduje kot pa koristi, ker kvari množice z od vratnimi snovmi. Toda... ko bo film last množic in kadar bo v rokah prvih borcev socialistične kulture, bo postal eno najmočnejših sredstev ljudske prosvete». (V. Višnevski). «Razvoj filma v novo umetnost našega časa Je v marsičem zasluga mojstrov sovjetske kinematografije, saj so zlasti sovjetski filmski delavci vedno ostali zvesti naprednim načelom v filmski umetnosti. Silna ameriška kinematografija pa je v bistvu ostala tam, kjer je bila pred petdesetimi leti. To nam najbolje dokazujejo tako nepristranske priče, kot so ameriški filmi sami.» (M. E. Ciaureli). Pretresljiv in drastičen dokaz za besede Gorkega o kriminaliteti je primer, ki se je zgodil nedavno s filmom «Železna zavesa». Takole pravi med drugim Ilija Ehrenburg: «Scenarij posnetega filma „Železna zavesa” vse- %i# S AH i # x Razni sistemi šahovskega tekmovanja Sah sam po sebi predstavlja borbo dveh nasprotnih taborov — igralca z belimi in igralca s črnimi figurami. Naravno torej, da se je kot prva oblika tekmovanja pojavil dvoboj med dvema igralcema. Zgodovina šaha je prve oblike tekmovanja zabeležila že pred 500 leti. V teh prvih začetkih modernega šaha Starna, Greko, Ri, Lopez, Fi-lidor in drugi niso igrali turni jev, ker jih ni bilo, pač pa so v dvobojih prevladovali svoje nasprotnike. Na ta način so merili moči posameznih igralcev. Ti prvi dvoboji so se v mnogo-čem razlikovali od današnjih, ker takrat še ni bil omejen čas za razmišljanje. Dvoboj je ostal glavna oblika šahovskega tekmovanja vse do polovice prejšnjega stoletja. Tako Staunton in Lavurdone kot Andersen in Morji so postali prvaki po takem dvobojevanju. Toda že v času Andersena so začeli vse bolj pogosto vpeljavati tudi druge oblike tekmovanja, ker je šah zavzemal vse Večje razmere. Za večje tekmovanje so bili dvoboji neprimerni. To pa seveda ne pomeni, da je bil dvoboj kot sistem tekmovanja popolnoma zavržen. Tudi poznejši svetovni prvaki so ravno preko dvobojev postajali prvaki. Tako Steindlitz, Lasker, Capablanca, Aljehin, Euve in Botvinik čeprav turnir-dvoboj strogo vzeto ni isto kot dvoboj, temveč je nekak večkrožni turnir. V iskanju novih oblik tekmovanja je izpadajoči pokalni sistem predstavljal velik korak naprej. Ta sistem je primeren predvsem za večje število igralcev in za hitrejši razvoj tekmovanja. Pari se izbirajo s kocko. Igralec izpade iz nadaljnjega tekmovanja '"o preseže v naprej določeno mejo porazov. Pri tem so včasih za poraze računali samo čiste poraze, včasih pa tudi neodločene igre. Na tak način se število tekmovalcev stalno zmanj- TelepaHfa /e kot brezžični brzojav Telepatija ali prenos misli, ki je še Pred leti veljala kot sanje alj fantazija orientalskih modrecev, je prav za prav pojav, ki ga zaznavamo z nekim šestim tSutom. Medtem ko se pn nas javlja telepatija slučajno, podzavestno, pa jo v Orientu, posebno v Tibetu, proučujejo kot znanost, kakor pri nas n. pr. elektriko ah brezžični brzojav. V Tibetu so samostani kjer se posvečajo samo študiju telepatije. *dor4. s.e hoče nabiti zavestno oddajati m sprejemati misli, mora Živeti nekaj let daleč od sveta v popolnem miru; vadijo se pa tako. Ida se učitelj in učenec zapreta v malo razsvetljeno sobo in oba morata svoje misli osredotočiti na isti predmet. Ob koncu vaje učenec pove učitelju vse faze svojega raz-mišljanja, različne ideje, občutke, Zaznave itd. Nato učitelj in učenec misli primerjata, ugotavljata skupnosti in razlike. V naslednjih vajah pa učenec nič ne izve, kaj bo mislil učitelj in na vse načine se trudi, da bi preprečil, da bi se mu v možganih porodila kaka misel. Skuša namreč ohraniti praznoto m čaka na sprejem misli, čustev, zaznav, ki nimajo nič skupnega z njegovimi mislimi in skrbmi. In zopet po vaji mora učenec povedati učitelju vsa svoja razmišljanja, da potem ugotavljata, v koliki meri sta prenesla misli. V naslednjih vajah pa začne u-čitelj dajati učencu navodila na daljavo. Ce je učenec jasno dojel učiteljeve misli, pokaže to z odgovorom ali dejanjem. Ko so učenci že bolj izurjeni, se med njimi in učitelji razdalja vedno bolj veča: prej oba v eni sobi, nato v sosednjih sobah, v sosednjih samostanih in končno prenašajo misli na kilometrske razdalje. Misel torej res obstaja, je dejstvo, je neka stvar, kakor elektrika, luč. zvok itd. in misli se prenašajo kakor svetloba in zvok. In da ne zmorejo prena- šati misli samo Tibetanci, o tem se lahko vsakdo prepriča. Zapri se v mračno sobo s svojim prijateljem, držita se najprej za roko, pozneje kontakt tudi ni več potreben, in misli odločno samo na eno stvar; recimo, da bi prijatelj pokleknil .ali da bi dvignil roko itd. Ce je prijatelj čustven in zmožen, da prežene svoje misli, bo čutil neko silo, ki ga bo gnala, da bo napravil to, kar ti misliš. Skrij kak predmet, prijatelj naj te drži za roko, ti pa močno misli na to kam si predmet skril; kaj se bo zgodilo? Prijatelj bo začutil, kje je predmet. Lahko napravimo tudi tale poskus: več oseb naj se drži za roke in naj skuša neko misel sporočiti od leve na desno ali obratno in vsakemu, ki bo sprejel misel, se bo zdelo, da mu je roke in noge prešini] električni tok. Misel je torej neka stvar, je sila, ki jo občutimo. In kakor je oko organ vida. ima človek tudi sedež ali organ, prav za nrav neko žlezo z-telepatične oddaje in sprejeme. suje vse dokler ne ostane samo zmagovalec. Pomanjkljivost tega sistema je v. tem, da se večkrat dogaja, da močnejši igralci izpadejo pred slabšimi, kar ne daje realnega vrstnega reda. Švicarski sistem, ki ga v Jugoslaviji predvsem uveljavlja mojster Popovič, teži za tem, da bi to pomanjkljivost odpravil. Osnova tega sistema je naslednja: prvo kolo se igra tako kot v običajnem pokalnem turnirju. Po. prvem kolu pa se osnujejo tri skupine, skupina zmagovalcev, skupina poraženih in skupina onih, ki so igrali neodločeno. V drugem kolu igrajo samo igralci iz iste skupine. Po drugem kolu se osnujejo nove skupine onih, ki imajo po dve točki, po eno in pol točke, pol točke in brez točke. V tretjem kolu dobivajo igralci nasprotnike iz iste skupine itd. Tretja najpopularnejša oblika je turnirski sistem. Današnja njegova oblika s praktičnimi vneski Berge-rove razdelitve je poznana najširšim krogom šahistov. Ena najzanimivejših oblik turnirskega sistema izhaja iz onega časa, ko so se mojstri bali, da preti šahu nevarnost stalnega remija. Da bi one tako imenovane miroljubneže prisilili k borbi, so organizatorji ,turnirjev uvedli novost. Ce sta dva igralca med seboj remizirala, sta dobila vsak po četrt točke in sta morala igrati še eno partijo. Zmagovalec i> drugi partiji je dobil pol točke, če pa sta ponovno remizirala pa spet vsak po četrt točke. Zelo koristna oblika šahovske prakse so tudi temski turnirji. Udeleženci teh turnirjev morajo igrati v naprej določene otvoritve. Druga zvrst so gambitni turnirji, na katerih morajo igralci vsako partijo obvezno otvarjati s katerim koli gambitom. Moštvena tekmovanja so novejšega datuma. Tudi ta se lahko igrajo v obliki dvoboja, turnirja ali pokalnega sistema. Posebna oblika moštvenega tekmovanja je ona, ki jo danes najraje uporabljajo sovjetski šahisti. Da se dobi čim bolj realno razmerje moči dveh moštev, igra vsak igralec posameznega moštva z vsakim igralcem drugega moštva po eno ali dve partiji. Ta pregled ne zajema vseh oblik šahovskega tekmovanja. Mnogo jih je še, vse ostale so več ali manj kombinacije naštetih. buje prizor, ki mora izzvati ogorčenje vsakega človeka, brez ozira na to, kakšno stališče zavzema. Eden notornih pijancev, po imenu Kulin, pravi «Branili smo Stalingrad. Sneg je bil oblit s krvjo. Vprašal sem, kdo se hoče udeležiti izvedbe nevarne naloge. Noben prostovoljec se ni javil. Zato sem ubil 51 dobrih Rusov. Dvainpetdeseti se je prijavil prostovoljno. Nič več nisem imel neprijetnosti: prostovoljcev je bilo več kot je bilo potrebno. Ha, ha...» Nekoč so razbojniki ob priliki ropanja cerkva puščali za seboj vidne sledove v obliki blata. Strah jih je bilo njihovega početja, pa so hoteli tako dokazati, da se ne boje posledic: da zanje ni svetih stvari. Mogoče so ljudje, ki so snemali film «Železna zavesa», čutili podobno. Ne vem. Me tudi ne zanima duševnost teh stvorov. Rekel bom le eno: Kako morejo filmski producenti ZDA pomisliti, da bo ,svet trpel takšno roganje nad grobovi Stalingrada?! Da, ves svet ve, da je Evropa osvobojena fašističnega jarma, da so iz nemških taborišč smrti spuščeni sužnji, da v Parizu ni več komandatur, da ne padajo več bombe na London, da so ameriške matere zopet zagledale svoje sinove, ki so se vrnili s svojega svečanega pohoda po Evropi; da se je vse to zgodilo predvsem zato, ker so se v najstrastnejši dobi: jeseni leta 1942., sovjetski ljudje borili na ozkem pasu zemlje do poslednjega diha; umirali so junaki in niso se umaknili. Grobovom teh junakov se rogajo ničeti iz Fox film Corporational. Ne vem, kaj je ta čas delal sumljivi individuum, ki se piše Milton Crims. Ne vem, ali so v vojni sodelovali igralci, ki igrajo v «Železni zavesi», toda poznam pomen Stalingrada !Do zemlje bi se morali pokloniti pred našimi materami, pred našimi vdovami in z velikim spoštovanjem imenovati to veliko ime. Toda njim je tuj ne le pojm vesti .temveč tuja jim je najnaVadnejša dostojnost. Hvalijo se s svojimi frlgidairi in likerji. Vzklikajo; «Vsega imamo v Ameriki!» Ne! Ne, nimate vsega, kajti manjka vam vest!» To je ena od zelo značilnih epizod, ki meče luč na oba filmska svetova. Ta film ostro diha strupeno idejo sovraštva do žarišča napredka, — Sovjetske zveze. F. Kosmač PARTIJA pred 100 ieii Pred sto leti je bila tiskana čudovita šahovska knjigd nekdanjega neuradnega prvaka sveta v šahu Stauntona, ki predstavlja zbirko njegovih najboljših partij. Ta izredna šahovska knjiga je doživela nešteto izdaj. Ob stoletnici prve izdaje te knjige prinašamo njegovo malo pozna, no toda sijajno partijo igrano V stilu, ki mu je omogočil, da je v svoji dobi dominiral v šahovskem svetu. Partija je bila igrana leta 1948, proti tedaj «slavnemu ama' terju» Voranu iz Meksike. Staun* ton je nasprotniku v naprej odstopil konja. Beli: Staunton Crni: Voran 1. b3, e5; 2. Lb2. Sc6; 3.. e3, Lc5", 4. Se2. d<>: 5. Sg3. Le6; 6. a3. Sge?: 7. Le2. 0-0: 8. 0-0, f5; 9. d4' Lbf 10. e4, ed; 11. ed, Ld7; 12. £4. a5; 13. b5, Sb8; 14. Tel, c6; 15. c5. dc, 16. dc, Lc7; 17. Dd4, Tf6; 18 Lc4 šah, Sd5; 19. Tc3, Lxg3; 20. TgJ. Kh8: 21. Dli4. Le6; 22. Tel, LIL 23, Lxd5. Cd: 24. Lxf6, gf; 25. Dho i in črni preda. hupskiTPPNIK Vaje z obroči - us pela točka nastopa Veliki fizkiilfiirni dai v Kopre Veliki fizkulturni dan v Kopru ‘jq bil izpolnjen s telovadnim nastopom, lahkoatletskimi, kolesarskimi tekmami in tekmami košarkarjev ter s parado nastopajočih. LAHKA ATLETIKA V lahki atletiki so nastopili tek- Odred-Aurora M V nedeljo je bila odigrana v Ko-Pru nogometna tekma med Odredom in Aurore, ki se je končala neodločeno 1-1. Rezultat, ki ga je dosegla Aurora proti Odredu, ki je eno najboljših moštev druge jugoslovanske lige, jg nad vse časten, je pa tudi verna slika resnične enakovredne moči obeh moštev. Odred: Linter, Medved, Zigaj, Pislan, Lesjak, Pelicon, Krovja, Elsner, Georghizewski, Hrzan, Hasler. Aurora: Dobrigna, Vattovani, Perini, Apollonio, Sher, Cerini, Grio, Pavento, Schiavon, Valenti, Zetto. Košarlsarli US Magdalene v toiersj Moška in ženska ekipa košarkarjev je gostovala v Mariboru, kjer ja odigrala tekmo s F. D. Poletom. Preko 1000 ljudi je pozdravilo tekmovalce iz Trsta in tudi med tekmo so ploskali uspešnim akcijam tržaških tekmovalcev. Posebno ženske S. D. Magdalen; so bile dobre in so odločile tekmo v svojo korist z rezultatom 21-15. medtem ko je v tekmi moških zrna gai Maribor s 37-18. movalci iz, Trsta in Istre. V hoji na 5000 metrov je že v začetku prevzel vodstvo Govorcin, kateremu so v kratki razdalji sledili Corsi, Viđali in Sabadin. V pred_ zadnjem krogu se odcepi za Govor-cinom še Corsi, ki pride kot drugi v cilj. Končni izid.: 1. Govorcin (Trst) 24’28” in 9-10 sek.; 2. Corsi Ezio (Trst); 3. Viđali (Istra); 4. Corsi Edy; (Izven konkurence): 5. Sabadin (Istra). V teku na 3000 metrov sta prešla v vodstvo Abram in Bembi. Drugi je v naslednjih kolih popustil, če prav je bil nekaj časa celo v vodstvu in dosegel komaj tretje mesto za Abramom in Zomaro. 1. Abram (Trst) 11’4'’; 2. Zomaro (Istra); 3. Bembi (Trst). Borba na 400 metrov je bila napeta. Pagliaro, ki je tekal na drugi progi, je pretekel Sedmaka, toda ta je ponovno prešel v vodstvo, doklsr ga ni dosegel Bloker in prvi pretrgal vrvico. Njemu je sledil še Dolce, Sedmak in Pagliaro pa sta ostala na tretjem oz- četrtem mestu. 1. Blokar (Trst) 54’6-10 sek.; 2. Dolce (Istra); 3. Sedmak (Trst); 4. Pagliaro (Istra). V teku na 800 metrov je vodil Bembi, toda utrujen od teka na 3000 m je moral prepustiti 1. mesto Pierobonu (Istra) 2T5”5-10 sek; 2. Bembi (Trst); 3. Ruzzier (Istra); 4. Sedmak (Trst). V teku na 100 metrov je bil prvi Trani (Istra) v' času 11’8-10 sek; slede Ravalico (Istra); Sedmak in Kaučič (oba Trst). V ostalih disciplinah so dosegli naslednje rezultate: Met uteži: Vallon (Trst) 10,28 m; 2 Trani (Isira); 3. Corsi (Istra). Skok v daljino: 1. Venturini (Istra) 5,51 m.- 2. Trani (Istra); 3. Blokar (Trst); 4. Maneghetti (Trst). Skok v višino; 1. .Venturini (Istra) 1.60; 2. peseili (Trst); 3. Ko bal (Istra); 4. Meneghelli (Trst). Disk; 1. Cenda (Istra) 27,71; 2. Venier (Istra); 3. Vallon; 4. Bojan (Oba Trst). Kopje; 1. Sartori (Trst) 32,05 m; 2. Pitacco (Istra); 3 Cenda; 4 Su-lian (Trst). Štafeta 4x100: 1. Istra (Pierobon, Pagliaro, Ruzzier, Venturini) 4’8” 2-10. 2. Trst (Blokar, Kaučič. Me-neghetti, Bembi) 4T4”4-10. Tek na 100 metrov ženske: 1. Sul-čič Mariucci, (Trst) 14,2-10; 2. Ger rl S. (Trst); 3. Coleva (Istra). V dvoboju med Istro in Trstom sr tako zmagali Istrani. * * Kolesarske tekme za pokal «Nostra lotta» se je udeležilo 25 kolesarjev, ki so prevozili progo 90 km. Vodila sta Fontanot in Sellier. Prvi je moral končno prepustiti prvo mesto Sellieriju predvsem zaradi večkratnih okvar kolesa. Trstje in četrto mesto sta zasedla Stibelj in Rinaldi. Kolesarske tekme za poka! "Trieste-spori,, V nedeljo bo velika kolesarska tekma po celem Tržaškem ozemlju, ki jo je razpisal «Trieste Sport». Proga bo vodila od Čedada do Devina, dalje se ko dvignila do Nabrežine preko Proseka in Opčin bo vodila dalje do Boljunca, ter preko cone B do Novega grada in nazaj v Trst. Proga bo dolga 191 km. Poleg domačih kolesarjev so se že prijavili Arduino Clemente, Carena Giovanni, Carena Natale in Ferraro Natale, vsi iz Torina. Poleg pokala «Trieste Sport» bodo tekmovalci nagrajeni z nagradami, ki so jih za te tekme razpisale razne organizacije. Tekme bo prenašal radio Koper, filmai pa «Globus film». 20. junija še je priče! v VVim-bledonu vsakoletni tradicionalni teniški turnir za prvenstvo Anglije Na njem sodelujejo najboljši teni Ški igralci sveta ter velja kot neuradno tekmovanje za svetovno prvenstvo. Rezultati na tem turnii ju so merilo za sestavo lestvice de setorice najboljših svetovnih teni Tour rie Irance 30. junija prične tekma Tour de France v Parizu in se bo 24. julija zaključila zopet ,v glavnem mestu Francije. Kolesarji bodo prevozili 4808 km v 21 dneh, štiri dni bodo počivali med' tekmo. Proga se bo dotaknila najprej Belgije, nato Španije, Italije in končno še Svice in se tako razširila na tuje ozemlje, kakor se je Giro d’Italia raztegni) na Tržaško ozemlje. Na svoji poti bodo dosegh kolesarji na prelazu Sv. Bernarda nad morsko višino 2473 m. Prva nagrada znaša 1 milijon frankov, druga 600 tisoč. Zmagoval ci posameznih etap pa bodo nagrajeni s 30.000 franki. Seliier vozi v cilj ških igralcev. Letos je turnir žc 63ič. Od desetih najboljših lanskolet-nih igralcev nastopa letos 7 in to Richar . Gonzales,. Ted Schroeder, Frank Parker, Robert Falkenburg, lanski prvak, Earl Cochell, Gard-ner Muiloy in Budge Patty, V prvem kolu je igral jugoslovanski Prvak Mitič z zmagovalcem lanskih wimbledonskih tekem Fal-kenburgom in izgubil v štirih setih 6-2, 2-6, 8-6, 6-4. Punče.c je premagal Kitajca Choya s 6-4, 6-2, 6-0, Palada Pa Angleža Sunarta s 4-6, 10-8, 1-6, 6-0, 6-3. Od italijanskih igralcev so igrali Ducelli, Del Bello, jn Canapele ter se z zmagami uvrstili v drugo kolo. V igri v dvoje sta jugoslovanska igralca Mitič-Palada prenjagala an gleški par Moos-Oakley v treh setih 6:2, 6:2, 6:1. Due mednarodni nogometni tekmi Jugoslavija-rtlon/ešha 3-1 Jugoslavija je ponovno dokazala višino svojega športa z zmago nogometne reprezentance nad Norveško v Oslu. Pred 35 tisoči gledalci so že v prvem polčasu obvladali igrišče Jugoslovani, čeprav niso mogli izkoristiti svojih prednosti in se je prvi polčas zaključil z 0-0. V drugem polčasu so Norvežani zabili prvi gol, nato pa so trije padli za Jugoslavijo. Najlepša akcija dneva je bil gol, ki ga je v norveška vrata poslal Čajkovski iz razdalje 40 metrov y 43 minuti drugega polčasa. Jugoslovansko moštvo je nastopilo y sledeči postavi: Šoštarič, Golič, Horvat, Čajkovski, Jovanovič, Mihajlovič. Mitič, Valok. Bobek, Vukas. Špnija-trancfia 3-1 Francosko nogometno moštvo je v zadnjih dveh mesecih igralo že peto tekmo s špansko reprezentanco in tekmo izgubilo z veliko razliko 3-0. To je že četrti poraz francoskih nogometašev, ki so le eno tekmo izmed petih odločili v svojo korist. Tekmi je prisostvovalo o-gromno število gledalcev, med katerimi je bilo najmanj 15.000 Spancev. Evropsko prvenstvo v boksu Z A. BISTRE G E A V E KRIŽANKA VODORAVNO: 3. gibanje zraka; 6. kontinent; 8. mesto na Hrvat-sicem; 10. vrsta; 12. prislov; 13. poslanec; 14. posušena trava; 16. žival; 18. naselje; 20. moško ime; 21. žalostinke; 24. kos sukanca; 26. iglasto drevo; 27. obšiv; 30. osebni zaimek; 31. reditelj; 33. oblika pomožnega glagola; 34. tajim; 36. plin; 37. moč; 38. močiš, zalivaš; 41. zahtevati, NAVPIČNO: 1, tkivo; 2. tolsto; 3. naselje; 4. iglasta drevesa; 5. vodna žival; 7 atmosferska usedlina; 9. nasprotje od črna; 11. štev-nik; 13. stran neba; 15. reka v A-friki; 17. sijaj; 19. udobno napraviti; 22 drevo; 23. država na Arabskem polotoku; 24. danes zvečer; 25. veznik; 28. predlog; 29. premožen; 31. zgodaj; 32. pleme, pasma; 34. prislov; 35. ju preganja mačka: 39. staro glasbilo; 40 zaimek. DVE UGANKI Črke besed je treba zamenjati tako, da zopet nastanejo smiselne besede; njihove začetne črke pa morajo tvoriti verz iz Prešernovih poezij. 1. DEVA 2. KOSTI 3. N I 4. STOPATI 5. D E R O 6. MAJA 7. LETO 8. AVE 9. MIRA 10. LEPA 11. TOK 12. D O 13. OSEM 14. L A Z 15. SIVETI 16. KRASI 17. D R Z I 18. LOG 19. LAVA 20. S C E T * * * 1232 — ki4i — 5612j 67 — li — 86 — ,92 — 8 10 2n=v — k761j2 — v 2 1 2 7 o, n63 — in — 56 — nC3j — 11 o k 6 j — vnl2ko3 — ob 2 4 6 — 1 6 11 12. Nadomesti vsako številko z eno črko in dobiš dva Prešernova verza. Enaki številki odgovarja enaka črka; črtice ločijo besede. Hešihe ii šl. ICS ZLOGOVNICA Vodoravno: 1. Po—lo—na, za—me— ra, 2. ko—bi—la—, 3. ko—va—če, Ko —cel, 4. ko—si—lo, bo—ta—nik, 5. li— ter, ba—ja—nje, 6. go—la—zen, 7. to —ri—da, pi—ka, 8. Do—ri—ca, ka—sar —na, 9. Ni—no, Sla—ti—na, 10. ka—bi —na 11. Ti—ho—mil, —Ra—do—van. Navpično: A. po—za, ko—li—ba, Do —ni—zet—ti, B. ko—si—ter, —To—ri— no, C. na—ko—va—lo, Go—ri—ca, Ka —mil, C. Bi—če, ba—la—da, sla—bi, D. Za—la, bo—ja—zen, Ka—ti—nara, E. ko—ta—nje—, pi—sar—na, F. ra—no—cel—nik, na—ka—na, I van. ČR KOV IVICA 1. MEGLA 2. VASUJ (vasovati) 3. ROZALIJA 4. JUDEŽ 5. PLISKOVICA 6. SOFRONIJ 7. MENTOR Glasuj za Ljudsko fronto! Kupon Št. 114: za nagradno leknrovanje Ljudskega tednika V Oslu je končano boksarsko prvenstvo Evrope. V mužji kategoriji je zasedel prvo mesto Janusz Kastercz, Poljska; Bantam kategorija: 1. Batista Sudas, Italija; Peresnolahka kategorija: 1. Jacques Bataille; Francija; Lahka kategorija: L Mihael Mac Gulag, Irska; 3. Jugoslovan Pavle Sovljanski; Welter kategorija: Julius Torma, C SR; Srednja kategorija; 1. Laszlo Pap, Madžarska; Poltežka kategorija: 1. Giovanni Di Segni, Italija; Težka kategorija: L Laszlo Beni, Madžarska. Nov uspeh Zatopka Na stadionu «Rasunda» v Stok-holmu so bile v sredo velike mednarodne lahkoatletske tekme, na katerih je nastopil tudi novi svetovni prvak na 10.000 metrov. Ceh Zatopek. V teku na 5000 metrov je zmagal s časom 14:14,4 pred Fincem Makela. • * * Na mednarodni plavalni tekmi Francija - Španija je dosegel Fran. coz Jeni na 100 metrov prosto 57”2. Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljenjem AJS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl # Rokopisi se ne vračajo 16 fgWWTWTTT.?rHf fiV VISO Vt: KIT AS VOLIVNI ŠIROJ Prijatelj! tale stroj ni dosti manj vreden kot tisoč tankov ... Pasquale Capotorto se ga je oni dan prav pošteno napil in «v pozni temni noči», tam okrog ene in pol po polnoči krevsal domov. Na oglu borznega trga in ulice Roma je srečal ameriškega pomorščaka, ki je bil posvetil prijetne večerne ure ravno istemu važnemu opravilu kakor on in s tem dokazal svojo popolno solidarnost z našim dičnim Pasqualom. Xa solidarnost je močno ugajala Pasqualu in ves ginjen je padel svojemu ameriškemu vinskemu bratcu okrog vratii. Ginjenost je nalezljiva, posebno če človeka navdajajo vinski duhovi; vsled tega se je polastila tudi Američana. Ta je takoj sklenil, da izkaže Pasqualu svojo hvaležnost za prijazni pozdrav in objem, obenem pa tudi za tržaško gostoljubnost ter za sladko kapljico, ki se toči naravnost zastonj, kadar ima človek dolarje v žepu. Tuhtal je in tuhtal naš Ame-čan in končno prišel' do zaključka, da bo najbolje, če nekoliko poskrbi za širjenje amerikanske kulture: Dal bo Pasqualu kratko lekcijo v najvišji ameriški umetnosti v boksanju, in sicer popolnoma zastonj. Sklenjeno, storjeno. Začela se je vesela boksarska bitka. Američan se je izkazal res kot pravi mojster in upoštevanja vreden apostol prekooceanske kulture; kajti česnil je Fasqua-la tako krepko po gornji ustnici, da mu jo je razklal. Policaji, ki imajo pač to smolo, da nikoli ne pogruntajo kaj pametnega, so prekinili ta koristni pouk in odpeljali Pasquale v NAJ NE VE LEVICA RAJ DELA DESNICA Medtem ko našim kmetom še vedno niso izplačali odškodnine za njihov teren, preko katerega je vojaška uprava speljala cesto, pa so tržaški škofiji za majhen ir. malo vreden teren izplačali naravnost velikansko vsoto ZVU: Bogu kar je božjega ia/- kmetu, kar je kmetovega! Opozorilo listu "Giornale di Trieste,, Ko je umrl na Zupančič, je «Giornale di Trieste» v svoji do-brohotni ignoranci zapisal, da je umrl «ne vemo že kateri Ijubljan-skl župan». Sedaj je v Zagrebu umrl hrvaški pesnik Vladimir Nazor. Naj nam «Giornale di Trieste» dovoli, da ga opozorimo, Vladimir Nazor ni bil morda zagrebški župan, ampak pesnik in sicer pesnik velikega kova, kakor naš Zupančič, ler znan daleč preko meja svoje ožje domovine. Res Je sicer, da imamo odnosno smo imeli .Jugoslovani mnogo županov, skoraj razmeroma ravno toliko, kolikor imajo v deželi dvatisočletne kulture «maestrov» med čevljarji jn «profesorjev» med brivci. Toda včasih se nam rodi tudi kak pesnik. Pa brez zamere! Včasih ima tudi "Voce,, prav V svoji številki od 18. junija je «Voce» zapisala te-le stavke: «Trst je italijanski. Italija je samo ena in Italijani so Tržačani, Milaneži, Napolitanci, Rimljani, Bareži, Siciljanj it’, (ecc.)». Pravilno! In ker so pač vsi Italijani, je popolnoma v redu, da vsi in od povsod prihajajo volit v Trst, da dokažejo njegovo italijanstvol! (Op. ur. pitatelje opozarjamo posebno na tisti «itd. (ecc.)» na koncu stavka, ki ga je «Voce» zapisala. To pove več nego vse drugo!). PEPA PIŠE J 0 c n Draga Jucal Dosti naših državljanov glas Vidoli ju je dalo, pametnih nasvetov zvezde malo se nas je držalo. Si Viđali roke mane in zločinsko se nam smeje, češ, saj slabša je ta zvezda še od advokatske veje. Ko čez čas bo naša zvezda spet prišla do vse veljave, mnogo bo Slovencev jeznih, da so jim zmešali glave. Marsikak Slovenec moral bo čez čas ugotoviti, da Viđali jeva grupa hoče k Rimu Trsi dobiti. Danes že v zapadnem svetu ti takole govorijo: Na ozemlju mesta Trsta sploh Slovenci ne živijo. Tu in tam še kak ubožec med Slovence se prišteva, a devetdeset odstotkov za Italijo se ogreva. Ce za našo rdečo zvezdo, bi Slovenci glasovali, takih smešnih besedičenj nikdar ne bi dočakali. Teh . volitev bil vesel bi še celo pokojni duče, rekel bi: Usoda Trsta se nazaj v fašizem suče. Najbolj je vesel volitev general iz Miramara, ki Slovencev, kakor vemo že od rojstva nič ne mara. Ta že v kratkem bo napisal zopet novo poročilo, in z volitvami dokazal, kaj je vse za njih volilo. Ko so naši partizani se pred leti v gozd podali, neštevilno težkih dnevov so do zmage skozi dali. Ali rdeča zvezda vedno jim je pravo pot kazala, ter po težki hudi borbi jih do zmage pripeljala. Naj Viđali danes ruši in razbija naše delo. danes, jutri spet bo ljudstvo k svoji zvezdi prihitelo. Zapeljano naše ljudstvo se je nekaj razpršilo, slejkoprej pa v močni reki -se nonovno bo združilo. In ta reka bo podrla vse nastavljene jezove, takrat zbrala bo krog sebe naša zvezda vse sinove, ki razsodnost so zgubili, ker jim trobil je Viđali; o Halijanstvu Trsta pa takrat ne bodo več pisali. Tudi za dolarsko vejo takrat več ne bo proevita, tam na oni strani morja, ona bo ponižno skrita. Kominform, draga moja, zdaj pač lavorike žanje, takšne, da vsak zapadnjakar lahko mu čestita zanje. Te pozdravlja Tvoja Pepa. bolnico. To bi bila običajna kronika z velikega boksarskega ringa, v katerega se Trst spremeni vsako noč tja okrog polnoči, ko se lokali zaprò in se vsujejo na ulice razni dolarski boksarski profesorji. Zdaj pride nadaljevanje dogodka, ki navidezno kaže, da smo popolnoma zgrešili naslov tega poročila, češ da je v vinu resnica. Ko so V bolnici vprašali Pa-squala, kdo mu je dal tako temeljito lekcijo v boksu, je ta odgovoril; «Slavocomunisti». To je bila očitna luž, kar so tudi po-trdili prisotni policaji. Toda ta laž je bila, kakor rečeno, le navidezna. V Pasqualovem odgovoru je tičala globoka resnica. Ta resnica namreč, da so v Trstu vir vsega zlega edino-le «slavocomunisti». Tako trdno je ukoreninjena ta resnica, da vedno in vedno sili na dan, pa naj je človek pijan od vina ali pa od — šovinizma. In zato ni prav nič čudno, da v italijanskem časopisju vedno in vedno znova srečujemo besedo «slavocomunisti», ko se kaj pripeti, kar ni v skladu z zagrizeno politiko o «madrepatriji». Še ena o Rikoiu Riko Malalan se je pošteno peš: trudil v predvolivn; borbi in -3 Riko je bil izvoljen. Zdaj je zastopnik (sam ne ve, koga) v mestnem svetu. Oni dan je pripovedoval nekemu prijatelju: «Dragi mo], res sem truden. Ne moreš si misliti, kako sem garal v tem zadnjem mesecu, zdaj shod, zdaj zborovanje na prostem, seje, sestanki, zdaj potovanje v natrpanem tramvaju, potem peš-hoja, obiski pri vseh sekcijah, pri vseh odborih, agitacija po hišah in pri posameznikih, povsod sem moral govoriti v dvoranah, na dvoriščih, v radiu, na pojedinah... Rečem ti: Neznosno!» Prijatelj: «Res si revež. Obžalujem te». Riko: «Na srečo je zdaj konec»; Prijatelj: «Kako to » Rlko: «Izvoljen sem za poslanca, začelo se bo delo v mestnem svetu in tedaj — se bom odpoč l!» HUDO MU JE FLR1 Poglejte Jugoslovanske imperialiste! toliko jim je mar za mirovno pogodbo, da niti italianissime cone B nočejo odstopiti naši Italiji