Tečaj XXXVII. y obrtnišké m Mm- i " - , ■ -v . V- -J* Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr ljubljani v sredo 23. aprila 1879 Obseg: V proslavljenje sreberne poroke Nj. veličanstev presv. cesarja Franc Josipa I. in cesarice Elizabete Skrb odraščena drevesa pozimi , spomladi in poleti. Gospodarske novice. t best' slovstvo. Zapisnik 45. odborové skupščine „Matice slov." 2. aprila. (Konec Mnogovrstne novice. Iskren zagovornik. (Dal.) Dopisi. Gospodarske skušnje. Muzikalne stvari. Novičar. Kaj je » za as- Slovansko i Nj. veličanstev presv. cesarja Franc Josipa Elizabete. m cesarice v » besedi" narodne eitalnice ljubljanske dne 20. aprila 1879 Čaatita skupščina ! Starodavna lepa družbiaska navada je, da tudi gospodar preproste rodovine, ako po dobroti Viadarja človeške osode uČaka redko srečo petindvajsetietnice zakonske zaveze, praznuje ta po-membni dan kakor najbolje more in zna, in od blizu in daleč se shajajo oni dan njuni otroci in vnuki, sorodniki in prijatelji^ter jima razodevajo srčna voščila, naj ju Božja roka milostivo čuva še v bodoče. Cez malo dni bode preteklo 25 let, kar se je obhajal na carském dvoru dunajském isti veseli dogo dek, katerega spomin slovesno obbajati se pripravljajo zdaj vsi avstrijski državljani in med njimi tudi svojim vladarjem vedno zvěsti narod slovenski. Naj d an es, ko srao se zbrali tudi mi tù v narodnem domu, da izkažemo Njih Veličanstvoma iskreno svojo udanost, bode mi dovoljeno, najprej se ozreti nekoliko v minulost ter predstaviti si pred oči nekatere pred-nike slavnih avstrijskih vladarjev, po katerih se potem tem najnaravnejše prikažeti našemu pogledu tudi vzvišeni sliki našega sedanjega deželnega očeta in deželne matere naše. Vladarji notranje-avstrijski (Štajarskega, Koroškega in Kranjskega): nadvojvoda Ernst železni > po- četkom petnaj stega veka, cezinja, najpobožnejša žena iste dobe nadvojvoda Karol v šestnajatem veku, in soproga njemu Marija, bavarska prin y vsi bili so prijazni naši slovenski deželi. Cesarji: Friderik III., utemeljitelj ljubljanski stolni cerkvi a. x^wx., — Di<»vu« xtjl«o.0» m. «»j poslednji vitez", sam veiik prijatelj slovanstva, imel je na svojem cesarskem dvoru dunajském mnogo 1461. slavni Maksimilijan f imenovan » naših učenih rojakov okoli sebe 9 hvaljene Marije) t Leopold Ferdinand I. (brat Ka rolu V.), cesar Ferdinand II. (sin zgorej 9 noviteljica naši družbi kmetijski y naj preišče vse prirodne znamenitosti naše kranjske dežele zlatimi pismenkami zabiiežena v naše domovine povestnici. nepozabljiva cesarica Marija Te rezi ja, podpornica solstvu in usta- nje soprog Franc, kateri je ukazal dvornému matematiku Nage Inu, vsa ta slavna imena so z nami v tesni zvezi in Leopold II. je bii enako prijazen in naklonjen Slovenom, kakor za njim cesarja Franc in Ferdinand, katera sta zapored s svojim pohodom oarečevala našo domovino, — in kdo naobraženih slovenskih ro-doljubov ne pozná podpiratelja vednosti in umeteljnosti, nadvojvodo Ivana, ki je pred 37 leti pomagal na svetio narodnemu listu „Novicam" in je bil še poseben prijatelj kranjski družbi kmetijski! našemu Tem světlím vladarjem habsburške hiše po dubu in srcu prevredni naslednik je Njega Veličanstvo cesar Franjo Josip ozbilnih in politično-razburjenih dnéh je prijel Franjo Josip ) še v mladih letih, žezlo avstrij skega cesaratva, a takoj si je s svojim človekoljubnim vladanjem pridobil srca njega veselih národov prostrane Avstrije. To veselje avstrijskih državljanov e doseglo O leta poročil s preblago Eli za be to, vojvodinjo bavarsko 8voj vrhunec, ko se je avetli cesar dné 24. aprila 1854. pul V/U li O piUWAOigV JLJâ K L là C* U V V/ y TU) ¥ VUIUJU iJC* Y Mil O Z\\J y - t Cà L A O < / U 1 IJ t J voščila: „Živela cesar Franjo Josip I. in cesarica Elizabeta!" iz tisoč in tisoč src in grl so tadaj odmevala vroča 130 dařil Avstrij In mili Bog je bránil mlađega vladarja najete morilčeve roke in blagoslovil je njega srčno zavezo Njib Veličanstvoma cvetoče hčere in brdkega naslednika Rudolfa, ua katerega se zaupno ozira vsa Res da připlavali so tudi temni, nesrečonosni oblaci nad habsbursko dele ter bridko ranile ljubečo duso F izraževali svoje odkritosrčno sočutje zvěsti mu narodi avstrijsk Josipa oČeta, sina, brata ia vladar; t MM HHP M Avstro-ogerske gode so večkrat za- y o katerih so vse te bridkosti so d pozablj Hvaležno čestita tudi Kranja onemu d v radostnem spominu na 24 P v zivem spom na bile daro přestáno prihajajo iz milostljivib cesarjevih k deželi o h prilikah in iz mnogovrstnib nam la 1854. leta. kateri so prihajaii ia 3Q0V. katere jeza setev, ali pisala Klijo v lhtiae domovine naše. Vničavali so nje blagostanje požari, poko prišla kaka druga uima in ž njo revšČi tovska ljubezen se je usm na človekoljubn vlad rjevo srcé dolžaih trp ia došla in bed pomoc, med bupaa roj I so povodnji poljsko a J oče maogokrat uže prej y Zidale so se cerkve, šole, stavili se različni do'orod nego je prošnja potrkala di Kraniskem in h moremo reči, da je tudi pri maogem takošaem početju izdatno pomagala slavaozaaaa radodarnost Njih Veličanstev. Tudi umeteljniki in uĆenjaki, Ijubci bog majo po pripomjči za svoj sarski milos Veličanstvo odlikovalo v Kdo bi zatorej iz globoĆi y C3 ne Ijubci sreće, s) prej mali )braževaaje, ia uže m^rsikatere^a vredaega sina siovenskeg ia se preje dá kako vé ceniti vsako -delovanje na korist dežili in državi dolgo, dolgo narašča voje duše ne žalel Veličanstvoma, da se Njima broj srečnih let še D v spomin nikdar pozablj gospoda! pa nam Slovenom v trdni nadi prihodnjih boljših časov še posebno stopaj preblage besede reksi: „naredite mi mir med premilega našega ce3arj j in blag08lavljaj mojim d Navd y s katerimi je ukaz dal svojim ministrom prug Jeg° Teb Elizabet g t Nj tiega gospod i n 1 d po tej veseli r l a d a r j a kliknimo danes Mil j o Josip Bog i a tlo 8 0- mila domovina, pa kličemo, da se čuj krog m krog Veseli Slovenja, veseli se Kraj Obnebje se jásni nad tvoj Iz ólike mira ti venec glavó poganj Ki venčal bo tebi dolino goro » ? Gospodarske stvari more, če leta in leta stoji in živi na istem mestu y pa se mu ne dá primerne hrane. Skrb za odrašćena drevesa pozimi, spomiadi poleti. Lansko leto so bila sadna drevesa tako rodovitna, kakor malo kedaj. Skorej povsod bilo je sadja na kupe. Gospodarske novice. * Tudi deželni kmetijski svet na Ceskem. je poslal _ ministerstvu kmetijstva spomenico , v kateri mu z ži- Po takem morajo letos sadjerejci skrbeti za to, da se vimj barvami maia čedalje veče biranje kmeti j- drevju vsaj nekoliko od tega povrne, kar se je lansko atva. katero ves svet vidi. samo finançai minister baro n jesen z njega vzelo. To } pa se more zgoditi le s tem, se mu primerno gnoj i, sicer bode pridelka malo. da Zima je uže pretekla, tedaj se ne more več drevju to storiti, kar je pozimi potrebno bilo, če ni umni sadje- stori), namreč da je zemljo okoli drevesa zrahljal, to je, rušnjo de Pretis ne , ki se zmirom guglje v sanjah gre kmetovalcem. Zmirom in zmirom pomialika, ali jih ljudstvo tudi zmore da dobro više davke brez y ! rejec uže sam tega okoli njega razkopal in s tem zraku in vlagi pot odprl v zemljo, potem pa drevju pognojil z gnojnico^ katera je nekoliko stanj-šana bila z vodo. Pomladi, to je sedaj meseca aprila, naj se pod vsako drevo krog in krog precej na široko potrese na-vadnega pepela ali saj; dež bode pepel izlužil in jezden konj zaprtiji avstrij skih mej proti Rusiji je minister notranjih oprav grof Taaffe v zadnjih sejab odbora državnoga zbora izjavil, da je vlado volja, pod potřebními pogoji dovoliti zaprtijo meje , da se zatrošenju goveje kuge iz Rusije v Avstrijo v okom pride. * Cena vojaskih kónj. Vojaški konji se bodo letos kupovali tako-ie: po 250 gld. kavalerijsk ali kak drug ogeljno-kisli kali (potašelj) pride potem do dre vesnih korenin. Obstojni děli pepéla so pa podloga do 300 gold, se bo plaćalo za jezdnega konja, ki se rabi po gorah, ali za mulo — do 350 gld. za konja y kateri prevaža batorije , po 150 gold, pa za rastlioam j kjer te podloge ni, tam hira cela rastlina; čem več pa te podloge , tem pridelka dá. veselejše raste in tem več tovornega konja. * Goljufije pri nakupovanji cesarskih konj je časnik ,Arader Žeitg." odkril, reksi, da konjerejci malokaten- ker dotična vo- -------^ ,, ÍTJH C*'U 1.1 tJ^IV^. KJ^A. I* l 1 ., i^i^o«, ----- Poleti, ko drevje začne sad delati, potřebuje pa krat morejo svoje konje vladi prodati, zopet gnojá. Skušnje kažejo očitno, da sad pognojenih jaška komisija večidel prav slabe konje za dragi denar dreves je debeleji in bolj okusen. Gnoji se pa poleti od svojih ,,liferantov" kupuje. C. k. vojni minister se je drevju tako, da se zemlja okoli drevesa toliko na šir- VU, Wl f VI »U JjUXWlMUWVf r J ----J :----J- , «« Uc 0ii- po tem poročilu tako razžaijenega ćutii, da je vredni- javo pognoji z gnojnico, kakor dalec sega krona dre- stvo omenjenega časnika pri sodniji tožil. Tožba je gnojnica pa se mora tudi zdaj stan jšati z prišla pred porotno sodnijo, pri kateri je bilo po pričah vodo, da ni premoćna; zato je treba vesova ; e gnojnici. Lukenj delati okoli drevesa, da bi skozi vode přiliti skazano, da 80 se res take goljufije godile. Vredništvo gnojnica v zemljo tekla, ni nje je bilo potem enoglasno za nedolžno spoznano y c. kr. treba, kajti gnojnica se po vojni minister pa je bil obsojen, da je moral plaćati luknjah okoli drevesa ne razpuati tako enakomerno, 176 gold, pravdnih stroskov. kakor če se le po vrhu zemlje polije. Tako poroča yy Wiener Gospodarji, bodite v^ ^oj^uuai ji y u vy u á tu y naa drevju na pomoć; vsaj lahko kakor tù svetovano, sadnemu landw. Zeitg." štev. 15 t. sprevidite, da drevje one- 131 Gospodarske skušnje. rj enik ta odsek izvoljeni bo gospodje : K * Skusnj s 7 ali pri pitanju Da zaleže pri pitanju prešičev kaj ali nié, iztirjeval s presiči. Tehtali so vsi štirj gospod caredii je skusnj enako, vsak okoli dva centa; vsem je zače vembra dajal enako mero kuhanega kromp Je Četka so V3Í štirie eoak zvedel ki Robič in tajnik Praprotnik b) Gospodarski odsek naj prevdari, kako t 7 da 77 se dolg Matica" ne trpi škode, pa se tudi udom ne od 1 godi kaka nepriličnost Z n a n s t terminolog gosp. Ciga a jal po lota soli na dan, dvema pa mč. pretek d požre žrii voj hrano dvema letova naj se tiska ▼ 2000 eksempiarib, in o tej in drugih knjigah naj se poroča v prihodnji skupščini od- z za« sta ti^ta PS ješčna biia 7 drug 7 sta so li dobi po boro dva pa sta manj 7 se ez jedi mesece sta s pomoČjo soli pitana prešiča po hiši banke „Slovenije", Matici v nakup po- nujau;, poroča dr. Poklukar in nasvetuje, naj jo Matica cente in 60 funto soli dob vaga 7 drug kupi. Odbor enogiasno sklene: Odsek ki pa vvt VMf J/V V A • w V4 v V& V u v ^ * M U U V Olli IU U V • U UV^ j C* I J (} Mil katera ništa uže v zadnji in predzadnji odborovi seji v ta namen bil 7 le funtov 7 sta v 4 mesecih vaga cente m še tednov pozneje sta dosegl težo pooblaščen 7 naj skuša kupiti omenjeno hišo, vendar Ta skušnja očitno kaže, da pitavnim preši cente in 60 po posvetovanji z možmi, kateri imajo v tacih rečéh čem sol dobro tekne in to posebn zato ivHiuiuj j/icor Znanje , IU u u^uvuj u<* vo«» puucuua aaguiuvitii j pu* ker živina, ki godbo z banko Slovenijo pa naj poleg njega (dr. Po- ín z ozirom na vsa potrebna zagotovila ; po- 7 soli dobiva kuha. ; raj jé in želodec povžito hrano bolj pre Poduène stvari. klukarja) podpiše tudi predsednik „Matice Slovenske" z enim odbornikom (tajnikom) vred. Odseku se prepušča storiti s pričujočim zapisnikom, kar je morebiti v ta namen postavno potrebno. Tajnik poroča, da so od zadnjega občnega Kaj asbest"? zbora pristopili sopet štirje novi udje , kateri se jamejo. spre Med „mnogovrstnimi novicami" se je v zadnjem listu „Novic" bralo zanimivo poročilo, da je inženir Sali iznašel obieko, katera v ognji ne zgori in da je ta obleka narejeoa iz asbesta. Ker nekaterim našim bralcem morebiti ni znano kaj da je asbest, naj jim povemo to-le : Naposled naznanja, da je od tukajsnjega odbora za slavnosti o priliki sreberne poroke Nju Veličanstev došlo tudi „Matici" vabilo k vdeleževanju. Odbor sklene, naj se „ Matica" vdeleži, in izvolita se podpredaednik 7 Asbest je rudnina in spada v vrsto rožancev (Hornblende). On obstaja iz lasastih, vpogljivib, včasi dolgih , včasi kratkih nitek, ki so ali prav lahko loč dr. Jare in dr. Poklukar, da namestujeta „Slovensko Matico" v dotičnem posvetovanji. Druge stvari se odložijo za prihodnjo skupščino odborovo, ter se sedanja sklene ob 7. uri zvečer. ljive ali pa so zmedene in se ne dadó ločiti. Navadno so lepe bele i sivkaste barvě. Muzikalne stvari. Posebna lastnost asbestova je pa ta ne vžge; v silni vročini se 7 da stopi. se v ognji Asbest se dá 77 kuštrati, sukati in presti, iz njegove preje se delà neka tkanina in neki papir, ki ne zgori. Nahaja se na Tiroljskem, Salcburškem Českem in v mnozih drugih deželab. 7 Ogerskem Glasbene Matice" ljubljanske odbor je v poslednji seji določil, da se dajo vse od leta 1874. do zdaj izdane osobam esni m muzikalije za 6 gold, onim društvom ali > zgorljivo platno, katere so sožigali, «ovn/auu, koje pristopijo kot udje h „Glasbeni Matici". Zapisnik kaže, da imajo vsa do zdaj izišla delà tržne vrednosti 14 gld. 70 kr. — Citalnice, kojigarne, pevski zavodi in prijatelji petja in godbe morejo torej po prav tako platno so pogani mrliče, ugodni ceni pridobiti lepo zbirko glasbenega gradiva. Uže v starodavnih časih so iz asbesta tkali n e zavijali zato, ker so želeli, da 8® Navod k oddaji omenjenega blaga po tako nizki ceni pepel trupla ne zmesa s pepelom drv. Asbestne prte dala je želja, po tem potu pridobiti si novih članov in za na mizo imel je uže cesar Karol V., ki pa so bili spraviti muzikalije med svet, kamor so namenjeni jako dragocena hišna oprava. Da je razveselil svoje Prihodnje bode izdala „Glasbena Matica" zbirko pri- • I 1 1 t t M • A É « « A * * ' _ ^ goste, (pec v je včasih take prte dal vreči v sobi) > in ker niso zgoreli, so se gosti Čudili tej zakurjeni kamin ljubljenih narodnih pesem, prirejenih za glasovir in njim neznani prikazni. novejšem času so začeli iz asbesta delati nezgorljive stenje (tôhte) za lampice in pa nezgorljivi papir petje. plača Kdor gold. se vpise kot nov ud „Glasbeni Matici" in 7 dobi vsa do zdaj na svitlo dana delà. Popisana res Čudna Jastnost asbesta daje nam Slovansko slovstvo. razjasnilo 7 da je inzenir a unidan mogel na Dunaji v asbestni obleki koračiti skozi gorečo grmado. Znanstvene stvari. * Garnizonska i stražna služba slovensko-nemska cesar skim i kraljevskim vojakom v poduk. Po vprašanjih i odgovorih sestavil i založil Andrej Komel, c. kr. 8totnik. Celovcu. 1879. Tiskala tiakarna družbe sv. Mohora v Zapisnik 45. odborové seje Matice Slovenske v Ljubljani 3. aprila 1879.*) (Konec.) . Razprava o nasvetih občnega zbora (12. dne marca t. 1.) izvrši se a) a tem, da se ustanoví odsek, ki naj v prihodnji odborovi seji poroča, kje in kako naj se pomnožijo po- Pod tem naslovom je ravnokar nas velecenjeni rodoljub gosp. stotnik Komel izdal knjižico, ki je menda uže sedma te stroke. Ona zopet lepo spolnuje namen, ki ga je pisatelju v svojem prvém delu leta 1872. objavil, rekši. da hoče svojim rojakom vojakom, ki nemškega jezika ne umejo, učenje vojnih predpisov polajšati z njihovim maternim jezikom. gosp. pisatelju spoštu- * bere 45 jemo po pravici človekoljuba, ki težki stan vojaštva skuša rojakom svojim Slovencem polajšati s tem, da se prejšnjem listu naj se namesti ,,44. odborové seje" svojemu cesarju zvesto udáni junaški naši faotje lože Vred naučijo vojaške službe. Človekoljuba — pravimo ♦ 13 kajti Nemec, Italijan, Francoz in marsikdo drug se vo- Slo-ki jaško službovanje uči v svojem maternem jeziku venec pa se mora vesti po komandi tujega jezika glavi rojí moja oseba, kajti od kase je iel naravnost preko dvorišča na ulice. Kedar bo zopet pri pravi pa- > meti, bo uže drugače govoril. se ga mora še učiti. Da se mu tedaj službovanje a Mogoče" olajsa, uajoju lu u. guo^i ui vj ui t i u t u aujiaiuo ^ivucuui juuigai icqui^u pu»ou«i - ,,e» agi oc tu uicguc ucau' poduk. Pa tudi v tem oziru imajo navedene knjižice liko dni trajati, vas bom uže prosil, da greste z menoj", dajejo mu gosp. Ko me love knjižice potrebni Burgar resnico povedal odgovorim jaz zdaj prepričan 9 a ker da je še to utegne neko veliko vrednost, da nam slovensko terminologijo na vojaškem polji ustanovljajo. * Izvješće o parižkoj svjetskoj izložbi godine 1878. Podnešeno trg.-obrt. komori po tajniku Milanu Kre- Mladeneč bil je okoli 30 let star spremnija pri teh besedah vse barve, a ko na moj migljej vsto- pita dva stražnika, se podá in gre mirno z menoj 81c u. Zagrebu. 1879. Radostni smo čitali to poroČilo oj veliki svetovni raz- Še ko smo v moji preiskovaloi sobi, se jame groziti in ježiti tako, da sem ga moral zapreti v samotno sobo. Prvo delo moje po tem je, poiskati prič hudodel stavi pariški leta 1878., katero ni suhoparno nakupi- stva. Da je hudodeistvo zgodilo se in da hudodeinik Ćenje statističnega gradiva, ampak nas pelje, kakor ča- ni nihče drug, kakor Frank , o tem sem bil sam pač štiti g. pisatelj Krešic pravi, v „osemdesetih dnevih" prepr.čan, a treba je dokazov za druge, za sodnijo, za po načinu Jul. Verne a okoli svetá, to je, po vseh onih porotnike. Zato se podam najprvo k Frankovému go- zemljab, ki so svoje prirodne pridelke in obrtnijske iz- spodarju. Ta mi ne vé nič posebnega povedati. Frank delke poslale v pariško raz3tavo, katera je presegla vse sicer ni zeló priljubljen, ker se rad hlini, tudi ni od poprejšnje izložbe. kritosrčen; v službi pa se ni še pregrešii prav nič t zato se trgovec ne more pritožiti. Zabavno berilo. Nekoliko več , ko imel stanovanje tu, zvem o njem tam > kjer je bil je namreč neoženjen. Pri vdovi sodnijskega življenja. Po spominu starega skušonega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. nekega uradnika je imel sobo v naiemu , doma je tudi druga } u 9 vdova je imela dve hčeri, eno že bolj priletno pa je bil a vsaj že, kakor pravijo , nekoliko ponošena Se ve > da sem moral preiskati ne le sobo Frankovo » več Iskren zagovornik. ampak tudi stanovanje vdově, ker je bil družini, kakor v svoji sobi. Govorica je ima z rnlajšo hcerjo posebno znanstvo. Preiskava je pri njeni celó bila, da Se vé 7 da po tem 7 blagajniku onega trgovca. (Dalje.) kar sem izvedel, se nemudoma Dobim ga v nje- bila popolnoma brez vsega vspeha, kar se tiče denarja pač pa sem dobil v nj-govi nrznici in v neki škatljici podam govern oddelku. Ko vstopim, me vljudno praša želim. vdově nekaj, kar je pozneje za preiskavo važno postalo. so me mati in hčeri zdelo tudi to, da i česa Sumljivo se mi je tako pisano gledale in se prestrašile, ko sem jim na znanil. da sem Franka dal zapreti. 77 Vi ste blagajnik te hiše z imenom Frank ?" 7 ,Ali je kaj povedal? a se oglasi starejša hči. ga nagovorim. „Dá, s čim morem postreči? Mati jo pri tej ptici vdari po ustih. ,,Trobilo ne u 77 Jaz sem preiskovalni sodnik" odgovori ponižno. rečem jaz in umno a pravi 97 , meniš li, da je on kaj storii?" vprem oči va-nj Kakor če bi ga z apnom pobelil, tako obledi pri teh Ta prizor je bil zá-me vážen, zato sem si ga za-znamoval in sklenil poklicati k izpraševanju vse tri se isti dan. Glino se mora tlačiti, dokler je mehka. besedah njegov obraz 7 za trenutek sicer, a dosti dolgo Res so popoldan prišle vse tri na moje povabilo. za moje oko. prav brezskrbno : Potem se ojači in pravi vsaj na videz Od matere ni bilo nič izvedeti . ona ni vedeia ničesar ---* ~ . . --------. , „va- toliko, da jej Frank za hrano, stanovanje in 7 77 Ne zamerite, gospod, jaz res nisem imel časti vas To pose je meni poznati a 77 Mogoče u opomnim jaz na to > »sem se par strežbo plačuje po 45 gold, na mesec. zeló veliko zdelo, pa stara, ki je imela hud jezik reče 7 mi Saj ni nikomur nič mar, če bi mi plačeval tudi mesecev tu in vi s sodnijo nimate opraviti. a po 100 gold, na mesec. u Ne, res ne, he, he u se 8meje prisiljeno. ^IIU^ JL&O LAKJ j UVj LA V^ --O \> O kJLA V/J \J J/l lOUjVUV* ,,Dovolite mi nekoliko vprašanj. Včeraj ste slu- prav nič* ( odgovorim jaz „da jih ima. ti 7 žabniku trgovca M. izplačali 4000 gold., je li?" „Da, da" — odgovori — „škoda, da se mu je ta nesreča zgodila." Ali kakor kaže ta-le menjica, je v denaroih zadregah. Pri tem jej pokažem menjico na 300 gold., ki sem jo iz njene šatule vzel ia je podpiss pravi udova to ni nič*' „Kaka nesreča?" „I, no, prasam jaz. domu gredé je pádel po stopnicah v klet plača, saj ima po 150 gold, na mesec po Franku „300 gld. lahko Iz vdo in ae hudo pobil. Med tem je přišel ob denar. Skod nisem me spravi t tudi iz mlaj hčere a 7 je jako zanesljiv člověk, jaz sem mu izplačal uže veče ne, ker se je kazala jako prebr . da zneske a da vedeti prej mati naučila o. Meni se je zdelo, malo govoriti in nič 77 9) Toraj vam je uže znano, kar se je ž njim zgodilo? Se reče ( Bolje sem opravil pri starejši. Ta se mi je zdela tako površno. Danes sem od ljudi iz- nekoliko priprosta, kakor se pravi v ljudskem jeziku, vedel. Jaz moram biti ves dan tu pri blagajnici, se ne „božji volek". Skonča ni hotela nič govoriti, potem morem ganiti iz hiše". sem jej pa podkuril in po stari zvijači sodnikov rekoč, 7) Burgar je pa ravno zdaj povedal, da ste ga vi „da ste oni dve uže vse povedali", jej razvezal jezik, i: ~ ___;~..u „ ui^tíť n «I A fT A VI /k X Tâ * da jezno reče : pahnili po stopnicah v klet Frank se pri teh mojih besedah prime za stol, jaz vidim dobro, da omahuje; vendar se naglo zavé in je denar spravljen To ste neumni! Jaz bi uže ne bila povedala 7 7 če prav vedeia." kje odgovori : 79 Starcu se gotovo mesa v možganih po budem „Toraj vam ni znano, kje je? „Se ve, a da ne! Saj meni nič ne povedó. Kar vèn padcu. Ker je mene zadnjega videl, mu še zdaj po me spodé, kedar se kaj menijo a 133 yy Ali so vas tudi včeraj popoldne zapodili Frank z danarjem domu pritekel?" — prašam fikusaj y ko Je hovem bližnjem sosedatvu, io sicer kmalu. Govoril sem prasam jas po o tem že misii. z mnogimi odličnimi rodoljubi. Vsi so te y y Kaj pa da! Pa je kmalu pet šel jaz ne vem , da bi bil za letos najlepši in najprimernisi kraj zato v Cerovlju, eno železniško postajo od Pazina kaj so se menili šajte yy yy proti Divači. Meseca junija, če ne še prej, začnejo ho-nič ven?" diti nedeljaki vlaki iz Pulja v Pazin. Železniško vod- Šli so, brž za Frankom, pa ne vem kam. To pra- stvo bi gotovo rado dovolilo, da bi za dan tabora tak jih." nedeljski vlak šel tudi do Cerovlja, kjer mora že tako Aii so mati potem doma ostali? y> Kakšen pa bil Frank je zvečer k vam konja napojiti. Od zgoraj prišlo bi lahko ljudstvo z přišel? ?" jutranjim vlakom, o. aan priboclnjega junija, Nekako čuden. Pa mene so kmalu spodili od mize praznik sv. Trojice, bil bi prav pnmeren zato dan prihodnjega junija yy to je y v in eem morala iti v spalno sobo « yy So bili dolgo skupaj?" , ker je v Cerovlju že brez tega shod ; ko bi se še tabor napo- ,,Ne vem, sem kmalu lej strašno zaspana " pala, ker sem zvečer vse- bi najboljši. vedal, sešlo bi se gotovo obilno ljudstva in vspeh bil To podajem v resni prevdarek slavnému odboru društva ..Edinosti" v Trstu, z domo- Razume se me o da i --------- - — 7J---— ---- - , « vse to bilo sila velike važnosti ijubno prošnjo, naj željo isterskih rodoljubov dobro A. repričan sem bil popolnoma, da je hudodel- voljno spolni, zaspani narod zbudí in silnému izdaj- Rad bi bil skemu lahonstvu gorko zausnico pritisne, kakor v Do- stvo storil Frank, a denar spravila vdova tudi nj prijel y al za to ni biio zadostnih doka in lim! Za vero y vrh tega se mi boli zdelo, na tibem jo opazovati y dom, cesarja! Vlada ne bo zoper ker bi bilo na ta način najlože mogoće zvedeti, kje j denar spravlj (Dal prih.) Cola pri -Vipari. (Svečanost v spomin sreberne poroke presvitlega cesarja in cesarice. Napredek o pogoz- ' ..........Tudi spominjati se 25letnice po- dovanji s sadikami iz tukajšnje c. k. drevesnice.) V « dopisi. Istre 19. aprili u Veličanstev * roke 3Q03ii pripravljajo se po zvěsti isterski Slovan , Slovesni dan sreber po pred vrati. Primerne sloves- t obširni Tudi ved dasiravno dozdaj nemilo tlačen želi po svoji moči pokazati svojo udanost do presvitleg i vladarj m inju, Ti Pazinu in drugod po vsi Istri, pripravljajo se primerne slovesnosti Vsako y najmanjše selo, hoče prihodnji četrtek presvitlemu prositi obilneg tronu vedno z slaviti tudi — sliti blagoslova z Btega Slovana, tudi paru bes. Zraven presvitlemu nas hribovce veže doižnost roke presvitlega cesarja. Al'pri vsi najboljši voljfse mi borni hribovci nikakor ne moremo meriti z drugimi bolj premožnimi vasmi , se man] pa z mesti in trgi. Vendar hočemo storiti kar moremo in zato smo sklenili da se na večer dne 23. aprila na našem velikanskem Kovku napravi sijajni kres, katerega bode naznanjal střel z možnarji in, ako bode mogoče, tudi rakete pove-ličevala. Ta kres, ako bode vreme ugodno, bo videti po večem delu Krasa do Občine pri Trstu, da bodo strměli lahoni irredentavci, kajti izvišeni velikan se bode celó v HHMHHHiHMHHIHBNHHHHHHHHHH 4 e netke in v Videm iahoncem pokazal, da vidijo hočej rečeni dan pro i italianis8imi. Utegnil bi morebiti kdo mi da so se ti v „blaženo" ïtalijo škileči in v go posko suknjo preobleč kmetj in hlap tudi naše prosto ljudstvo po hribih iskreno spoštuje svojega vladarja in da všemu lahonskemu rogovilstvu nasproti pri nas še zmirom veljá mogočna beseda : „hrást se omaja, in brib zvestoba Siovencev ne gane!" in poboljšali? Kaj še t Naj jim veruj _preobrniL kdor hoče. Uže lansko íeto.sem ob svojem času poročal „Novicam", Meni so že stara mati pravili y da jruje, ttuor uuue. --------------1------ * vw«* , stane volk vedno da DaJ s* že taća8 pridni gospodarji oskrbijo za sajenje volk dasiravno včasi dlako in morebiti tudi glas spre gozdnihsadik pripravnih prostorov y in res ni meni Italianissimi imajo čisto druge namene Da bil moj glas zastonj. Oglasilo se je nié manj kakor 86 glejte! se v tem ne motim, dokazuje mi pazinsk občina gospodarjev in to večidel iz tukajšnje okolice: ia f \ 7 \ v 1 # v T 7 I I • T^v » X • • ^ • katera ima več podobčin pod sabo. Kakor sem iz go tovega vira slišai, imele bi biti razp Vrabc y Grediša, Vrhpolja, Dolge poljane, Križnegore io nove bč tve uže přetekli mesec. Toda na občinskih stolih sedijo većinom poitalijančenci, med katerimi so nekateri prav strastni italianissimi, zagrizeni sovražniki slovanstva posebno v Istri. Ti so ee zdaj spomniii, da Podkraja in še celó iz Predjame. Razdelilo se jim je iz tukajšoje gozdne drevesnice 125.000 mecesnovih, smre-kovib in borovčevih sadik. Res ~------ — - • -—- lep napredek od lan- skega leta! Lani je namreč samo za 72.000 sadik ogla- si! došlo. Tedaj tako naprej , da nas ne bodo naši 17 vgusta minulega leta zvečer y ko vsa brezštevilnimi kresi za svojega casarja proti y Istra blažer z zanamci preklinjali in mraza z zobmi klepetali! Naj Italij demonstrirala, niso oni ra^svetili ne mesne vsak pomisli, daje po svoji vesti dolžan, toliko dre-ve8Íc vsaditi in izrediti, kolikor jih je v svojem živ v Pazinu, ne svojih staoovanj. Spomniii so ee y da so s ljeDjž posekal aii posekati ukazal sa svojo korist! Naj tem svojim djanjem li ljudstva lojalnost. Spomniii se vam, pridni gospodarji, že zdaj za obilo naročbo pri so se se y da je takrat ljudstvo očitno pokazalo da za hodnjo spomlad priporcčam Kazalo, aa za uvuujv pu^.v^ui, kajti, «.«^vi »c bčinske volitve bode več 100.000 sadik prihodnjo pomlad dobiti, in to kakor zdaj kaže oissime ne mara 1 tukaj y zdaj so pa y Treba toraj prejšnjo napako popraviti Zato ee ve da se zdaj pripravljajo in ugibijejo, «.««w ««».u ^ oni cesarjev dan, da bi s tem občinske in podobč ske volilce na kak način prepričali, da so tudi oni cesarju zvěsti, da tudi oni z ljudstvom kako bi slavili tudi oporekal z besedo: kaj brezplačoo. Morebiti bode ta ali uni temu sadil y vsaj neče nič rasti. Počasi prijatelji! Res je, da vse, kar se sadi, ne raste, pomisliti treba italianissimi enako (?) mislijo in bi tako pri občinskih stulih obsedeli? čiči doraste kar y da y če se le deseti del prime in h volitvah opet na Kaj, ko bi vam, lahon stoterno povrne tem je pa prav gotovo se vendar trud Tišti pa y ki celó preveč dvomi nad pa vendar le spodletelo? — Jesenski tabor v liai pri Trstu ni ostal brez vspeha. Rodoljubi y , kar sem rekel, naj le-sem pride, da mu pokažem smreke , mecesne in borovce na prav slabem svetu in da se močno moti kateri Qa hudi burji , in prepričal se bode, m so ga iz srednj predobro v spominu podnje Istre obiskali, imaj klica! tudi v Zelijo, da bi se ga nji- videl bo drevesa višja, kakor je vsak junak. y * Hvala posebna za drago namobljubo. Zaželena »i lista* t lzpodnanosa 19. aprila. A. R., oskrbnik drevesnice. yy Novice" so v 11. listu 12. marcija objavile naše poročilo y da 80 O V O I i t V i še ni prišla na svitlo. Vred. predstojnika sosednje občine postojnake 27, svečana t. L 134 národni odborniki in podžupani iz vasi, namreč: Janez Jež iz Strmice, Andrej Sirca iz Studenega, France Šimčič iz Beljskega, Anton Fur lan iz Zagona, Jožef Jurca iz Velikega otoka, Anton Mihelčič iz Malega otoka in Janez Likon iz Starevasi svojo prejšnji čas vselej stanovitno pokazano narodnost zatajili in se našim nasprotnikom v naroóje vrgli, kateri so jih, kakor je ljubljanski Turkom udáni „Tagblatt" oznanjal, z velikim veseljem v svoj brlog — Čem reči — tabor sprejeli v zahvalo, da so ž njimi vred znanega Burger ja, možá sicer kesne glave pa poslužno orodje nemóurjev, volili. Da so imenovani podžupani danes kuhani bili, jutri pa pečeni postali, morali so iraeti uže poseben važen vzrok. Zato so bili v navedenem dopisu pozvani, naj naznanijo nagibe in se opravičijo, zakaj so svoje politično pre-pričanje spremenili in z našimi protivnici glasovali, sicer bi se od njih misliti moglo, da so brezznačajni postali iz sebičnosti. Navedena sedmerica dozdaj ni svojega djanja opravičila, po takem si tudi ne upa zagovarjati se. Kaj pa si more pošten narodnjak od takib ljudi misliti, ki se kot gosenice levijo! Podnanosci tem odpad-nikom — očetu Ježu in njegovim tovaršem — zakli-Čemo : ljudstvo si zbira svoje zastopnike, da povzdigu-jejo za-nj svoj glas, — da zagovarjajo in branijo njegove svete pravice in skrbijo za njegovo gospodarsko blagostanje, a ne, da se s tistimi pajdasijo in po žviž-ganju tistih plešejo, ki ga zatirajo s tem, da ga v nem-čurski in magjaronski jarmtlačijo! — Da ne bi se tudi pod Nanosom iskreni naši domaćini po hinavskih oblju-bah nemškutarjev, kateri se sicer nikoli za bornega kmetiča ne brigajo, ob času volitev pa ga vselej s pri-liznjenimi besedami zalezujejo, premotiti dali, in da ne bi se vkoreninila kuga brezznačajnosti in sebičnosti, zato imeli bomo zmirom pripravljene „črne bukve" , v katere bodemo zapisovali take poturice, kakor je sedmerica omabljivih odbornikov občine postojnske. Iz Craomlja 20. aprila. (Program naših slavnosti o sreberni poroki Nju veličanstev 24. aprila.) 1. O zori streljanje z možnarji in zvonenje. 2. Slovesná sv. maša (ob 9. uri). 3. Čestitanje korporacij pri c. k. okrajnem glavarju. 4. Slovesnost v šoli. 5. V prostorih strel-skega društva: a) Banket ob 12. uri; b) streljanje v tarčo na dobitke od 2. do 5. ure; c) ob 5y2 uri lote-rija v korist pogorelcem v Dragovajni vasi in ubogi šolski mladini črnomaljski. 6) Sijajna „besedy" v narodni Čitalnici s sledečim programom: a) v „Čestitanje stanov Avstriji", alegorični prizor, spisal F. S. ; b) Lort-zing — recitativ za sopran in bariton s spremljevanjem glasovira in mešanim zborom iz opere „Undine" 3. akt; c) Nedved — ,,Rožica", čveterospev; d) F. Stegnar — „Oblakom", zbor in bariton-solo ; e) Herold — čveterospev s spremljevanjem glasovira iz opere „Zampa" 1. akt; f) ples. Šfeofja Loka 17. aprila. — Hitim Vam naznaniti veselo novico, da je zopet vse časti vredni gosp. Blaž Mohar naš župan. Od 20 odbornikov prišlo jih je 17 k volitvi in od teh je dobil on (razen svojega in še enega druzega) 15 glasov kot župan. Zraven njega so bili izvoljeni za svetovalce gospodje: 1. Jan. Tril- ler, 2. Jan. Mo lin aro, 3. Alojzi Krenner in 4. Valentin Sušnik. — Tako sijajin izid volitev, da bi bili v vseh 3 razredih nasvetovani kandidati narodne stranke popolnoma prodrl», in zdaj zopet vsi svetovalci, kakor jih je naša stranka želela , morda še ni kmalu pri kaki volitvi se mogel konstatirati. Zato^ slava volil-cem ! živio naš župan gosp. Blaž Mohar! Š&ofja Loka si je zopet osvětlila svoje lice. Iz Kranja 20. aprila. — V sredo 23. dne t. m. zvečer tudi naša čitalnica napravi svečanost v proslavo sreberne poroke cesarjeve. Po „besedi", ki se začne s slavnostním govorom in cesarsko pesmijo, je sijajni ples.. Da bi pa tudi ubožci města vesel spomin na 24. aprila imeli, je za ta večer vstopnina od 50 krajc. do 2 gold, odmerjena. . ■ i "i 'jfi jifiK ~ * : Iz Ljubljane. — Danes se pričnó tudi tukaj javne slovesnosti v proslavo sreberne poroke cesarjeve^ Zvečer je svečana soirea pri gosp. deželnem predsed-niku, pred čegar stanovanjem bode, kakor zdolej popi-šemo, slovesná serenada. Jutri zjutraj bode strei topov z grada naznanil „veliki cesarjev dan" in godba bo ob-hodila mesto. Ob 10. uri je slovesná sv. maša v stolni cerkvi, opoldne pa dobi 500 revnih ljudi dobro kosila zastonj v ljudski kuhinji na strelišči ; vse šole so ta dan zaprte. Zvečer napravi filharmonično društvo koncert v gledišci. Uže v pondeljek ste odrinili deputaciji deželnega in mestnega odbora s krasnima adresama na Dunaj: deželni glavar vitez Kaltenegger z deže Inim odbornikom vitezom Gariboldijem, katerima na Dunaji še pristopijo državni in deželni poslanci, — mestni župan Lašan z odborniki Doberlet, Burger in Klun. Tudi knezoškof dr. Pogačar se je v ponedeljek podal na Dunaj. Ad resa, katero je uže včeraj izročila deputacija deželnega odbora presv. cesarju, se v slovenskem jezika glasi tako: „Vaši cesarski in kraljevi Veličanstvi, presvitli Cesar in Gospod, přemilostivá Cesarica ! Ve selje in upanje sta prešinila vse dežele širnega cesarstva, ko je pred pet in dvajsetimi leti svetosrčna zaveza s prestola avstrijskega poleg sreče Vladarja ia Vladarice oznanjala in obetala tudi blagoslov Njima verno udanib narodov. A zopet sedaj, o slavnostni sreberni dobi jedne če-trtuice stoletja, so se zbrali poslanci vseh dežel Av-strijsko-ogerske okolo Najvišjega prestola, polni iskrene hvaležnosti za bogate darove, s katerimi je mili Bog blagoslovil prevzvišeni zakon, z najgorkejšimi vošcili ia željami, — ozir v daljnost pa jim kaže, da, kakor so se izpolnovale nade naše došlé, bodo se izpoinovale tudi v prihodnje. Naj dovolíte Vaši Veličanstvi tudi prepokorno uda-nim zastopnikom vojvodstva kranjskega, da se z izrazom ljubezni in z globokim spoštovanjem vdeležujejo te svečanosti; — naj dovolite Vaši Veličanstvi, da razo-devamo pri tej priliki preponižno zagotovilo , kako se od nekdaj zvesta kranjska dežela v ljubezni spominja cesarske milosti, katera je v vrsti avstrijskih narodov zagotovila tudi oji samovlastno delovanje, spominjajoč se tudi nebrojnih darov, ki so přitékali tudi nam Kranjcem iz studenca milosti deželnega OČeta in deželne Matere. Naj dovolite Vaši Veličanstvi, da še posebno o tej svečanostni priliki preveselo vzvišena čuvstva neomah-ljive zvestobe in udano3ti kronovine kranjske in vseh njenih deželanov, katera gojé za posvečeni oaobi Vaših Veličanstev, kakor tuđi za Najvišjo rodbino in dinastijo^ iznova izrekamo. Blagoslov božji naj se razli va nad Vaši Veličanstvi in naj se vslisijo naše tople molitve in prisrčoe želje, da bi še mnogo mnogo let neskaljeno cvetela sreča Pre-vzvišenemu zakonu ; — da se pod žezlom Vašega ce-sarakega in kraljevskega Veličanstva v Najvišji prisio-vici potrdi : kako v modrosti in velikodušnosti, v ljubezni in milosti Vaših Veličanstev, združeni z zve3tobo in navdušene udanosti polno požrtvovalnostjo avstrijskib ljudstev naša skupna domovina raste in napreduje v blagostanju in kreposti! Bog ohrani, Bog varuj, Bog: blagoslovi Vaši Veličanstvi! najvišjo rodbino! vso cesarsko hišo !" 135 — ( V čitalnici) v proslavo sreberne poroke Njih Veličanstev dne 20. aprila napravljena siovesnodt vršila âe je preimenitnemu namenu v vsem dostojno. V pri-memo olepŠani dvorani videli smo na steni sredi dvorane sliki presvitlega cesarja in presvitle cesarice pod *cesarskim orlom med ličnimi zastavami in zeleními grmići , nad odrom pa je deželni grb visel med avstrij-skima grboma. Gosp. deželni predsednik vitez Kallina, ki je počastil to „besedo" s svojo navzočostjo, bil je pa ćitalničnem odboru slovesno sprejet, pri vstopu v dvorano pa ga je pozdravilo občinstvo z navdusenimi živio-in slava-klici. Pričetek „besedi" je bil veliki zbor ,,Svoji k svojim", ki se je pod vodstvom pevovodje g. Valente jako izvrstno izvrsil. Gospá Franja Ravniharjeva je potem govorila po gosp. Cimpermanu zanimivo zlo-ženi in z zgodovinskimi črticami umnoženi slavnostni govor, katerega na čelu objavlja naš današnji list. Med govorom in po govoru, s katerim je priljubljena govornica prav v srce segla vsem nazočim, doneli so mnogo-kratni slava-klici cesarski rodovini. Po koučanem govoru se zopet vsi nazoČi vzdignejo in mnogobrojni možki zbor zapoje cesarsko himno, in zopet donijo gromoviti slava-klici Nj. Veličanstvoma. Prvi del slo-vesnosti je bil zdaj koačan. Po „besedi" se je prićel bal, ki je živahno trajal do 3. ure zjutraj. Med plesom se je gospod deželni predsednik preprijazno pođlovil, zopet spremljevan od čitalničnib zastopnikov. — Tako smo Slovenci tudi pri tej priliki razodeli vsikdar verno - • y y LV U i A. ^U U U V U U1 tt ^ 1\ I JU li « Uv kterih hotel kralja umoriti) ni mogel dovršiti, izvršili bomo tekel kmalu." No, lep tudi km dne bo doživela še Itali] v Rim komité v Na pokopalisči so mu zapeli pevci še nagrobnico zvezdami", potem ga je zakrila črna zemlja. Nad Drugi Trsta, poklonit se svojemu Italij Pri irredente' t izveličarj da ( ? pot prinesemo nekoliko spominov na nepozabijivega pl demoljuba. Garibaldi jib je preprijazno sprejel s tolažbo, aa .,ne za trenutek ni pozabii italijanskih bratov unkraj juliških lz Rusij Ruska vlada souje oštre naprave, da (Telegram z Dunaja) nam naznanja, da sta vče- bi zatrla hidro silne prekucijske stranke , katero ne- raj cesar in cesarica med mnogimi deputacijami milost Ijivo sprejela ondi deputacijo deželnega odbora in ljub- slovanském sramna „Neue freie Presse" privošči ruskému, caru t ljanskega mesta. Priprave za slovesnosti so nepopisljivo po v]j to je, Hudodelnik, ki je unidan stregei velikanske; odrov za gledalce vse polno; sedež 1. vrste učitelj v Topareg levem 9 86 zove S in bil na teh odrih veljá 10 gold., v 2. vrati vrsti gold. gold. i v 3. etJ pot rešen smrtne nevarnosti cesar deputaciji dostojanstvenikov, ki se mu klonila oni dan. rekel , i—». svojo Za (KatoliŠka družba rokodelskih pomocnikov) ob- se zahvaliti Bož,i providnosti ; v njej vidim dok haja 25. obletnico ceaarjeve poroke prihodnjo nedeljo s moje slovesno sv. mašo ob 7. uri zjutraj v križanski cerkvi. žil svoja zaďnj po- opetno rešitev imam da vljenje še potrebno domovini, kateri bom slu- > leta a Novičar iz domaćih tujih dežel. Dunaja. Vse drugo poskrilo se je te dni in Listnica vredništva. Gosp. M. Kalanu, učitelju v Sentpetru: Da za vseh 14 dolzih odstavkov Vašega nega", listu . ,posla s katerimi se zagovarjate proti dopisu v 14. in 15. Novic1', nimamo prostora, to sami najbolje lahko raz- bode tako ostalo celi ta teden v očigled sijajnih svečanosti za poslano sreberne poroke cesar jeve, katerih popis ne bode lahko môglo tudi najspretnejše pero. Tudi kar trdi „Novieni" pisatelj. Da pa Vašega „poslanega" no-državni zbor je odložen s svojimi obravnavami, katere černo celó ad acta dejati, naj tu priobčimo sledeče oddelke: sodite, ker veste, da marsikater odstavek prav nič ne ovrže, so se zadnje dni šukale o potrebščinah ministerstva za bogočastje in nauk. Minister Stremayer je marsikatere risti in ne škoduje. 2) „Ime društva ,zweigvereinť samo na sebi gotovo ne ko it Ko se je imenovano društvo osno- grenjke moral požreti in to po pravici o tem, da v šolah Valo, je bil resnični namen delati le na povzdigo šolstva, povsod le večidel kraljuje nemščina, jeziki dragih narodov ako je pozneje pravo pot zgrešilo (oho!), tega pa jaz Jaz lahko do- poto- 2. dne febr. d o p r i n e s e 1."-Kakor občinski župan sem res marsikatero opravilo imei pa ne vživajo svojih pravic. Nikakor pa se ne morejo gotovo nisem kriv in zato ne odgovoren. skladati s škandalom glasovitega prusofila Schonrerja, kažem ^ —- — ~ -, _ --------, ¥ ---— f---------- ---------J — ¥ ÍA ULI y ua OUIU OUIOUI ki je z neko pravlico o „prodaji cerkvenih sedežev" v vanjem zamudil (vendar!), da sem šolski čas, katerega sem 6. februarija s uže neki cerkvi Linške škofije napadel ministra z očitanjem 10) da zadnje podpore za na kant dejanega ministerstva pa g0le nisem zanemaril, ker za občinska opravila sem imel, zdaj še — pri duhovnih išče! Ko bi ta mož in njegovi namestnika." Kar naposled društvo pod imenom „zweigverein' pobratimi ustavoverci državnega zbora požre lili toliko nepotrebne slame v zboru. P01?!®^' V8*kdanja s®ja tiče, pa jaz nas vetuj em, dasiravno nisem ne Ďemostenes in ne Aristoteles : naj se imenovano društvo do prve učiteljske y okoli 3000 gold, dnine, ne mia- konferencije, pri kateri naj bi se učitelji postojnskega okraja lz Trsta. Presv. cesar je tukajšnjemu semenišču po- v imenovanem učiteljskem društvu dobro posvetovali in zedi- daril 3000 gold. u pan a v volitvi 19. dne t. m. nili jniao mogli izvoliti, ker niti prejšnji (lahonski) župan dr. Ange li niti novinec Dimmer ništa dobila čezpolovič-nic3 glasov : uni 26, ta 25. Volitev je bila odložena na opusti. u tudi nam jako všeč v nesrecna ura drug dan. konji. Ogersko. Ta dogodek kaže, da so lahoni se na Segedin je zopet pod vodó, to je, po To, gosp. Kalan, so Vaše objave, ki so , ker kažejo , da sami čutite, da je bila , ko ste snovali glasoviti „zweigverein" na No-tranjskem, kakoršnega cela Kranja ne pozna. Odsekajte zdra vemu domaćemu vsaj sami veste a národnemu deblu tišti „zweig", ki v vrtnarstvu veljá le kot ,,wassertrieb", in ta „zweig", ki o Ijudskem šolstvu na zemlji slovenski le ne nekaterih uže suhih uiicah zopet stoji voda; poprava mir in razpor pomeni, vrzite brž v ogenj, da z gori! nasipa le počasi napreduje. Iz Rima. Garibaldi je zdaj tukaj. Ker ves Vedite, da ntegnejo zopet priti casi blizo i leta 1871. in da so y polomljen v nogah ne more hoditi, so ga na skladni po- stelji s kolodvora přinesli v Rim k njegovemu sinu Me- * .. • Gosp. R. D. na SI: Ponujeno prosimo Gosp. A. Gr v notti-u. In kako je bil napravljen ? Zavit je bil v ru-deči plajšč in okoli glavi je imel ovito rudečo ruto. Tudi oni, ki so ž njim prišli, so bili rudeče opravljeni, in med Celji : Novicam-* nikakor ni bilo mogoče, kajti pesem smo přejeli še le včeraj opoldne. Več pismeno Popra vek. V političnem članku zadnjega lista v 30 množico 9 ki ga je pričakovala na kolodvoru, videlo seje vrsti namesti: „Ziaj smo toraj pred zasedbo Bosne ^ X « U « m <4. «a m 1 « ^v m \ 7 ^ ^ X ^v m m «a m m m rî r* tr\ ri aJ T^ *1 rv\ A 111 A ( * beri mnogo rudečih zavratnikov. Vse to v znamnje, da bode „Rumelij Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in zalcžba : Jožef BlaznikOYih nasledliikov v Ljubljani.