STANJE IN SPREMEMBE

SLOVENSKIH GOZDOV

MED LETOMA 2000 IN 2018

REZULTATI VELIKOPROSTORSKEGA MONITORINGA

GOZDOV IN GOZDNIH EKOSISTEMOV





70




PREDGOVOR/FOREWORD

Publikacija Stanje in spremembe slovenskih gozdov

statistike). Nova zakonodaja EU (LULUCF, sprememba

med letoma 2000 in 2018 – rezultati velikoprostor-

uredbe) določa, da se nacionalne gozdne inventure

skega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov

izvajajo statistično korektno, rezultati inventur pa se

je ugledala luč dneva v času, ko je bila objavljena

uporabijo za izračun emisij/ponorov toplogrednih pli-

Nova gozdarska strategija EU za leto 2030. Rezulta-

nov. Zeleni dogovor, Nova gozdarska strategija 2030,

ti publikacije, ki je delo strokovnjakov Gozdarskega

novi, posodobljeni dokumenti EU, resolucije,… ter-

inštituta Slovenije, ki v zadnjem obdobju inten-

jajo nadaljevanje začetega dela, uporabo novih teh-

zivneje sodelujejo s strokovnjaki Zavoda za gozdove

noloških rešitev in vzpodbujajo primerljivost gozdar-

Slovenije in BF, Oddelkom za gozdarstvo in obnov-

skih podatkov med državami članicami. Pri tem pa

ljive gozdne vire, ter tujimi strokovnjaki, kažejo na

je pomembno poudariti, da podatki v prvi vrsti niso

desetletje sprememb v slovenskih gozdovih. Spre-

pomembni le za mednarodno javnost in izvajanja

membe vplivajo na podobo slovenskih gozdov in

zakonodaje EU ter izvrševanje mednarodnih ob-

so posledica naravnih dejavnikov (velikopovršinske

veznosti, temveč predvsem za nas in za naše pozna-

ujme, lubadar, suša …) in človekovega delovanja.

vanje stanja gozdov, razvoja gozdnih ekosistemov in

Publikacija o velikoprostorskem monitoringu gozdov

s tem zagotavljanja trajnosti in mnogonamenskosti

je tudi poklon številnim kolegicam in kolegom, ki

slovenskih gozdov.

so si v preteklosti izborili svoj prostor in vedno

V času, ko se grožnje zaradi posledic podnebnih

znova zagovarjali svoje delo in rezultate, ter sprememb povečujejo, ko se vse hitreje spreminjajo tistim odločevalcem (MKGP, deloma MOP in drugi

okoljski dejavniki, potrebujemo čim več informacij

sofinancerji), ki so vztrajali pri podpori izvedbe

o stanju gozda. Velikoprostorske gozdne inventure

takšnih monitoringov.

(dandanes kontinuiran panelni sistem na sistematični

V veliko oporo našemu delu je Ženevska konvencija

mreži gostote 2 x 2 km kot izhodišče NGI) zagotavljajo

o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

kakovostne informacije za sprejemanje odločitev

(CLRTAP), ki je z mednarodnim programom Gozdovi

glede gospodarjenja z gozdovi zaradi prilagajanja na

(ICP Forests; 1985) in Pravilnikom o varstvu gozdov

podnebne spremembe in vzpostavljanje čim večje

(2009) vzpostavila osnove spremljanja stanja gozdov.

»odpornosti« gozdov. Ohranjenost gozdov povezujemo

Kjotski protokol, Pariški sporazum (Okvirna konvencija

z varovanjem tal, vodnih virov, ohranjanjem biotske

Združenih narodov o spremembi podnebja) in EU

pestrosti in stabilnostjo zalog ogljika.

Uredba o vključitvi emisij toplogrednih plinov ter

Po prenehanju Forest Focus uredbe EU v l. 2007 se je v

odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe

EU sistematično spremljanje gozdov umaknilo nacion-

zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske

alnim inventurnim sistemom, nova gozdarska strategi-

politike do leta 2030 (LULUCF EU zakonodaja) ter

ja pa podpira integralno spremljanje gozdov na ravni

druge mednarodne aktivnosti (Forest Europe, FAO…)

EU in tako vzpodbuja pridobivanje bistvenih in primer-

so v rednih izvedbah nacionalnih gozdnih inventur

ljivih podatkov o gozdovih vseh članic EU. Upamo, da

(NGI) prepoznali najboljši mogoči vir podatkov o

bomo v prihodnosti lahko nemoteno izvajali NGI, da

gozdovih v posamezni državi.

bomo usposabljali strokovnjake, posodabljali in usk-

Slovenija je izkoristila možnost in v primeru Kjotskega

lajevali metode, saj so kakovostni podatki o gozdovih

protokola izkazala veliko sposobnost ponora ogljika

pomembni za vse: za lastnike gozdov, za strokovnjake,

v gozdovih (2008–2012), ki pa se je zaradi posledic

za odločevalce in lesnopredelovalno industrijo, ki je ena

žledoloma in pozneje škode zaradi lubadarja začasno

izmed tistih, ki podpira prehod držav v čim bolj emisi-

izničila. Tuji revizorji nacionalnega poročila so bili še

jsko nevtralno prihodnost glede toplogrednih plinov.

posebno pozorni na podatke MGGE (metodologija,

Doc. dr. Primož Simončič,

ponovljivost, kontrola kakovosti in uporaba ustrezne

direktor Gozdarskega inštituta Slovenije





3




1. UVOD/INTRODUCTION

Gozd je obsežen in zapleten naravni sistem, ki ga

z objektivnimi statističnimi vzorčnimi metodami.

Večina znakov MGGE se je razvijala skladno z raz-

delno vključeni v nekaj nacionalnih poročanj o

oblikujejo številni živi in neživi ekološki dejavniki.

Skupaj z drugimi viri so tako pridobljeni podatki o

vojem potreb in z razvojem tehnik monitoringa. Za

trajnostnem razvoju slovenskih gozdov in ures-

Njihovi vplivi na gozd so različni, pogosto težko

gozdnih ekosistemih nujni za celostno poznavan-

njegov razvoj je bil zelo pomemben tudi mednarod-

ničevanju ciljev Resolucije o Nacionalnem gozd-

predvidljivi, in jih je zaradi prepletenosti sistema

je njihovih stanj in razvojnih dinamik ter za prido-

ni vpliv, saj je MGGE prav zaradi številnih priporočil,

nem programu. Z vse večjo vpetostjo Slovenije

nemogoče povsem prepoznati in opisati. Med

bivanje ocen parametrov snemanih znakov.

procesov in tudi tujih projektov v veliki meri usklajen

v mednarodno okolje pa so podatki vedno bolj

žive dejavnike uvrščamo tudi vpliv človeka, ki

z drugimi podobnimi mednarodnimi monitoringi,

pomembni pri mednarodnem poročanju o go-

skozi upravljanje z gozdovi koristi njihove številne

V Sloveniji, tako kot v številnih drugih evropskih

ki značilnosti MGGE opišejo kot stabilen in v praksi

zdovih in izpolnjevanju mednarodnih anket. Le-te

dobrine (funkcije), ki jih delimo na proizvodne

državah, podatke o stanju gozdov zbiramo v dveh

vzpostavljen ter preverjen statistično ustrezen način

so za Slovenijo postale obvezne zaradi podpisa

(npr. pridobivanje lesa in drugih gozdnih

ločenih sistemih, in sicer v gozdni inventuri za po-

spremljanja stanja in razvoja gozdov. Sistem MGGE

različnih mednarodnih konvencij in resolucij (FAO,

dobrin, lovnogospodarska funkcija), socialne

trebe gozdnogospodarskega načrtovanja in veliko-

je z metodološkega vidika služil kot izhodišče za iz-

SoEF, LULUCF) ter uvajanja Evropske gozdarske in

(npr. rekreacija in turizem, zaščita prometnic

prostorski gozdni inventuri. Podatke za potrebe

vajanje Nacionalne gozdne inventure (NGI). Ta se

okoljske zakonodaje.

in infrastrukture, estetska, varovanje kulturne

načrtovanja v gozdarstvu zbira Zavod za gozdove

je začela izvajati v letu 2020 v obliki kontinuirane-

dediščine in naravnih vrednot) in ekološke (npr.

Slovenije. Tako so vsako leto posodobljene infor-

ga panelnega sistema, katerega osnova so trajne

Dr. Mitja Skudnik,

funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev,

macije o stanju gozdov na eni desetini gozdno-

vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži

vodja naloge JGS4 Razvijanje in strokovno usmerjanje

čiščenje zraka, hidrološka, blaženje podnebnih

gospodarskih enot. Za izbrane enote posodobijo

gostote 2 km x 2 km. Podatki so bili že v preteklosti

informacijskega sistema za gozdove (ISG)

sprememb). Slovensko gospodarjenje z gozdovi

sestojno karto, karto funkcij gozdov ter za isto ob-

temelji na treh načelih, in sicer na načelu trajnosti,

močje ponovijo izmere na stalnih vzorčnih plosk-

mnogonamenskosti in sonaravnosti. Gozdarji z

vah. Pridobljeni podatki služijo obnovi načrtov za

upoštevanjem teh načel želijo družbi zagotavljati

gospodarjenje z gozdovi.

trajno izkoriščanje dobrin, ki jih nudijo gozdovi.

Človeške potrebe po storitvah oz. funkcijah pa

Drugi sistem zbiranja podatkov je velikoprostor-

se razlikujejo glede na lokacijo gozda, prioritete

ski Monitoring Gozdov in Gozdnih Ekosistemov

lastnikov in drugih obiskovalcev/uporabnikov

(MGGE), katerega rezultate predstavljamo v tej

gozda ter drugih deležnikov. Storitve in potrebe

publikaciji. MGGE poteka v sodelovanju med Goz-

po dobrinah niso nekaj statičnega, ampak se

darskim inštitutom Slovenije, Zavodom za gozdove

spreminjajo s časom in razvojem družbe. Načelo

Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo

sonaravnosti usmerja gozdarje in lastnike gozdov

in prehrano. Velikoprostorska inventura gozda se

k čim bolj naravni strukturi in drevesni sestavi naših

je na terenu izvajala periodično na sistematični

gozdov; naravni predvsem z vidika primernosti

vzorčni mreži 4 km x 4 km (Slika 1), ki prekriva ce-

rastišč oz. gozdne združbe.

lotno državo, v približno šestletnih intervalih (leta

meritev so: 2000, 2007, 2012, 2018). Na ravni države

Za doseganje naštetih načel je treba razumeti

to pomeni približno 760 na terenu izmerjenih stal-

stanje gozda in njegovo spreminjanje skozi čas.

nih vzorčnih ploskev. Sistem temelji na sistematič-

Za upravljanje z gozdovi torej potrebujemo raz-

nem vzorčenju, na podlagi katerega lahko poleg

novrstne informacije o zgradbi gozdov, njihovi

ocen o stanju gozdov pridobimo tudi informacijo o

drevesni sestavi in tudi njihovih spremembah v

napaki (vzorčna napaka ali intervali zaupanja).

prostoru in času ter različnih vplivih na gozd (npr.

gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi).

Večino informacij pridobimo z gozdno inventu-

ro, s katero razumemo proces zbiranja različnih

podatkov o gozdnih sestojih in njihovih rastiščih

Slika 1: Geografski položaj Slovenije v Evropi in njena gozdnatost/

Geographical position of Slovenia in Europe and its forest cover 4





5


IZVLEČEK O STANJU GOZDOV/





2.


PRIRASTEK


SUMMARY OF THE STATE OF FORESTS

[m3ha-1leto-1]

Vlak, naložen z vsem lesom,

ki priraste v enem letu,

bi bil dolg 3.090 km.

LESNA ZALOGA

2007 8,60 2012 7,86 2018

[m3 ha-1]

POSEK

[m3ha-1leto-1]

299,3 313,7 333,9

329,6

Med 2012 in 2018 smo letno

posekali za več kot 7,6 mio. m3

lesa, kar predstavlja 80 % letnega

2000

2007

2012

2018

prirastka lesne zaloge.

DELEŽ [%]

49 : 51 47 : 53 46 : 54

44 : 56

2007

2012

2018

80%

4,30

6,27

Lesna zaloga podmerskega drevja

Ves les, ki ga v gozdu posekamo

je skoraj 100-krat manjša kot

DELEŽ [%]

v enem letu, bi lahko naložili

količina merskega.

na več kot 317.000 gozdarskih

66

34

tovornjakov s prikolico.

24m3

6





7




ODMRLA BIOMASA

DELEŽ [%]

45

55

Količina odmrle lesne biomase po tipih:

[m3 ha-1]

Fotografija 1: Pot v gozd /The path to the forest

Celotna količina odmrle lesne

OGLJIK

SUŠICA

PODRTICA

biomase v gozdu je ocenjena

8

7

na več kot 29,4 mio. m3, kar

Zaloga ogljika v nadzemni, podzemni in odmrli lesni biomasi:

je malo več, kot je prostornina

[t C ha-1]

Blejskega jezera.

C

C

C

C

LESNI KOS

PANJ

ŠTRCELJ

94,4

100,2

108,3

107,2

6

3

1

2000

2007

2012

2018

8





9




3.

Studia Forestalia Slovenica, 181

KAZALO VSEBINE/INDEX OF CONTENT

ISSN 0353-6025

PREDGOVOR/FOREWORD

3

ISSN 2784-7004

1. UVOD/INTRODUCTION

4

2. IZVLEČEK O STANJU GOZDOV/SUMMARY OF THE STATE OF FORESTS

6

Založnik: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Ljubljana 2021

3. KAZALO VSEBINE/INDEX OF CONTENT

11

Naslov: STANJE IN SPREMEMBE SLOVENSKIH GOZDOV MED LETOMA 2000 IN 2018 –

4. MONITORING GOZDOV IN GOZDNIH EKOSISTEMOV (MGGE)/

REZULTATI VELIKOPROSTORSKEGA MONITORINGA GOZDOV IN GOZDNIH EKOSISTEMOV

FOREST AND FOREST ECOSYSTEM CONDITION SURVEY (FECS) 12

Glavni urednik: dr. Gal Kušar

4.1

Metodologija zbiranja podatkov/ Methodology for the data collection 12

Tehnični urednik: mag. Špela Planinšek

4.2

Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov 2018/

Fotografije: arhiv Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine Forest and Forest Ecosystem Condition Survey 2018

18

5. REZULTATI/RESULTS

20

Avtorji: dr. Mitja Skudnik1,3, Andrej Grah1, mag. Matjaž Guček2, dr. David Hladnik3, dr. Jernej Jevšenak1, 5.1

Lesna zaloga in temeljnica/ Growing stock and basal area

20

dr. Marko Kovač1, dr. Gal Kušar1, dr. Boštjan Mali1, Anže Martin Pintar1, mag. Rok Pisek2, 5.1.1

Lesna zaloga drevnine/ Growing stock of the trees

20

mag. Špela Planinšek1, dr. Aleš Poljanec2 in dr. Primož Simončič1

5.1.2

Lesna zaloga podmerskega drevja/ Growing stock of the smaller trees 25

Avtor grafikonov: dr. Jernej Jevšenak

5.1.3

Temeljnica drevnine/ Basal area of the trees

30

Jezikovni pregled: Marjetka Šivic

5.2

Prirastek, posek in odmrlo drevje/ Increment, felling and mortality 35

Oblikovanje: Neža Trobec

5.2.1

Prirastek/ Increment

35

Izdaja: 1. izdaja

5.2.2

Posek/ Felling

45

Cena: brezplačno

5.2.3

Odmrlost/ Mortality

52

Elektronski izvod: http://dx.doi.org/10.20315/SFS.181

5.3

Odmrla lesna biomasa/ Deadwood biomass

58

5.4

Zaloga ogljika v lesni biomasi/ Carbon stock in wood biomass 63

5.5

Starostna in debelinska struktura/ Age and diameter structure 67

5.5.1

Razvojne faze/ Development stages

67

5.5.2

Debelinska porazdelitev premera/ DBH distribution

71

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 5.5.3

Srednja starost sestoja/ Mean stand age

74

COBISS.SI-ID 69150211

5.6 Površina gozdov/ Forest area

77

ISBN 978-961-6993-71-5 (PDF)

5.7 Zaključek/Conclusion

80

6. KAZALO FOTOGRAFIJ, GRAFIKONOV; PREGLEDNIC IN SLIK/

INDEX OF FIGURES / CHARTS / TABLES AND IMAGES

82

7. ZAHVALA/ACKNOWLEDGEMENT

85

1 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 8. LITERATURA/LITERATURE

86

2 Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 9. PRILOGE/ANNEX

87

3 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenija 9.1 Angleški prevod slovenskih imen drevesnih vrst/ English names of Slovenian tree species 87

9.2 Podatki za izračun iskric/oblačkov/ Data for »sparks and bubbles« calculation 87



MONITORING GOZDOV IN GOZDNIH

EKOSISTEMOV (MGGE)/

FOREST AND FOREST ECOSYSTEM

4. CONDITION SURVEY (FECS)

Preglednica 1: Razvoj metodologije popisov

4.1. Metodologija zbiranja podatkov/

gozdov v letih 1995–2018 /Development of the

Methodology for the data collection

forest‘s survey methodlogy in 1995-2018

Popis 1995: i) vzorčenje v traktih, snemanje na ploskvah M6; ii) uvedba kotno-števne metode za ugotavljanje temeljnice zaradi izračuna lesne zaloge; iii) snemanje rastiščnih (združba, lega, kamnina), Začetki zbiranja podatkov o gozdovih so povezani

(Slika 3), tako zagotavljajo časovno in prostorsko

in sestojnih znakov (razvojna faza, zgradba, mešanost, sklep, starost, poreklo) ter znakov zdravstvenega z bojaznijo pred nekontroliranim in prevelikim

opredeljene ocene o stanju gozdov z znano statis-

stanja (osutost, tip osutosti, porumenelost, določljive poškodbe, lišaji); iv) uvedba oz. izboljšanje izkoriščanjem gozdov in s tem povzročanjem

tično zanesljivostjo. Statistična gozdna inventura

snemanja sestojnih in okoljskih kazalnikov (prisotnost in vrsta mladovja, poškodovanost mladovja, dolgoročne škode gozdovom in pokrajini. Z

je torej eden od načinov statističnega vzorčenja, v

prisotnost rekreacije, odmrla lesna biomasa, mravljišča, medonosne rastline, funkcije gozda); v) kazalniki začetkom načrtnega gospodarjenja z gozdovi

okviru katerega so vsi elementi vzorca izbrani na

gozdnih tal

so podatke o gozdovih (površina, količina lesa)

podlagi znanega, vnaprej predpisanega naključ-

najprej ocenjevali, sledile so tako imenovane

nega načina izbora.

Popis 2000: i) vzorčenje v traktih; ii) vzpostavitev KPP ter prenos snemanj znakov s ploskev M6 nanjo; na polne izmere, pri katerih so gozdarji izmerili

M6 se snema samo zdravstveno stanje; iii) izboljšanje snemanja odmrle lesne biomase vsa drevesa znotraj izbrane parcele ali odseka

V Sloveniji je začetek statistične inventarizacije

in tako dobili zanesljivejše podatke. Z razvojem

gozdov na državni ravni povezan z vključitvijo

Obdobje od popisa 2004 do 2007: i) vzorčenje v traktih; snemanje na KPP in M6; ii) spremenjen center statističnih metod, metod vzorčenja in sklepanja

v Mednarodni program sodelovanja za oceno

trakta, ki je bil prenesen na ploskev KPP. Prenos je omogočil dopolnitev mreže ploskev KPP in M6; iii) z vzorca na celoto pa so se koncepti inventure

in spremljanje vplivov zračnega onesnaževanja

uvedba satelitske ploskve za snemanje tankega drevja (zapolnitev vrzeli pri izračunavanju lesne zaloge, gozda spremenili in zdaj o stanju celotnega

na gozdove (ICP Forests), ki je nastal na pobudo

katere spodnji prag se je s snemanjem dreves vseh premerov z 10 cm na prsni višini (1,3 m) premaknil na gozda (populacije dreves) sklepamo predvsem

Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo

0,5 cm na prsni višini; iv) izpopolnitev snemanja lišajev, harmonizacija snemanja odmrle lesne biomase; na podlagi vzorca dreves, izmerjenih na vzorčnih

(UNECE). Prvi velikoprostorski popis je bil l. 1985

v) snemanje tal

ploskvah.

na tako imenovanih ploskvah M6 (metoda šestih

najbližjih dreves), katerim so bile leta 2000 dodane

Obdobje od popisa 2012 do 2016: i) dopolnitev mreže in fotogrametrično ocenjevanje lesne zaloge na Med statistično utemeljene koncepte velikopros-

še ploskve KPP. Od takrat naprej je imel popis vse

nedostopnih ploskvah; ii) izpopolnitev seznama sestojnih in dendrometrijskih znakov (starost, razdalje torske gozdne inventure uvrščamo tudi Monito-značilnosti nacionalnih gozdnih inventur in je

do roba); iii) harmonizacija protokola za določanje poškodb drevja; iv) uvedba ankete o izbranih funkcijah ring gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je sodil v skupino „vzorčenje v grozdih (traktih)“. En

gozda (erozija, usadi, plazovi, rekreacija, onesnaženje, vodna telesa); v) snemanje dendrometrijskih bil prvič izveden leta 2000 in ponovljen še trikrat

trakt sta predstavljala ploskev KPP, na kateri smo

znakov in odmrle lesne biomase na negozdnih zemljiščih

(2007, 2012, 2018). Pri tem načinu so podatki o

merili vse ključne kazalnike, povezane s stanjem

gozdu izmerjeni ali ocenjeni v enem letu na kon-

in razvojem gozdov, ter ploskve M6, na katerih

Popis 2018: i) sistematično vzorčenje na KPP; ii) prehod na tablično aplikacijo; iii) izpopolnitev centričnih permanentnih ploskvah (KPP) (krožne

smo ocenjevali osutost in poškodovanost dreves.

odločitvenega drevesa za določanje gozdne rabe tal; iv) izpopolnitev protokolov za snemanje sestojnih površine z določenim radijem) na sistematični

Kronološki razvoj popisa s predstavitvijo glavnih

in drevesnih znakov (višina, višinska slojevitost sestoja, pomlajevanje); v) optimizacija protokola vzorčni mreži 4 km × 4 km prek celotne Slovenije,

značilnosti in metodoloških sprememb je prikazan

za določanje poškodb drevja; vi) uvedba znaka pokrovnost tal s pritalno vegetacijo; vi) izpopolnitev (Slika 2). MGGE temelji na kontrolni vzorčni meto-v (Preglednici 1).

protokola za snemanje gozdnih tal, (Slika 2).

di, podatki, zbrani na stalnih vzorčnih ploskvah,

12





13





Slika 2: Sistematična vzorčna mreža 4 x 4 km v letu 2018, ploskev v gozdu (desno spodaj), ploskev zunaj gozda Slika 3: Prostorska razporeditev vzorčnih ploskev – KPP z označenimi polmeri in površinami podploskev /

(desno zgoraj) /Systematic sampling grid on 4 by 4 km in year 2018, sampling plot in the forest (lower right), sampling Spatial arrangement of sampling plot - KPP plot with marked radius and area of subplots plot outside forest (upper right)

Podatke in ocene, predstavljene v tej publikaciji, smo

drevesa, katerih prsni premer znaša 30 cm ali

nekaj ur. Z uporabo različnih površin ploskev se

V enem letu izmerimo vse ploskve sistematične

pridobili na ploskvah KPP. Ploskev KPP je sestavljena

več. Podobno mejne premere upoštevamo pri

pri obračunih podatkov spreminjajo tudi drevesni

vzorčne mreže, kar omogoča najnovejšo oceno

iz štirih koncentričnih krožnih ploskev z različnimi

snemanju posameznih tipov odmrle drevesne

faktorji za izračun hektarskih vrednosti. V vzorec

stanja gozdov in sprememb za določeno leto

polmeri, (Slika 3). Na vsaki izmed njih popisujemo

biomase. Lastnosti sestoja in rastišča ocenjujemo

za izračun vrednosti popisa so vključene vse

z znano vzorčno napako. Ob ponovitvi popisa

različne znake (podrobnosti so predstavljene v

na ploskvah KPP3 oz. KPP4.

ploskve, ki so bile na podlagi fotointerpretacije

ob izpolnjenem pogoju, da je ploskev še vedno

Priročniku za terensko delo – gozdne inventure,

in terenskega pregleda vključene v gozd (gozdna

v gozdu, obiščemo iste vzorčne ploskve. Pri

2014). V (preglednici 2) je prikazano, kako so mejni

Namen različno velikih površin je predvsem

in druga gozdna zemljišča). Če v gozdu leži samo

kazalniku drevnina torej na terenu določimo

premeri dreves uporabljeni v primeru snemanja

optimizacija porabe časa za izmero vseh kazalnikov

del ploskve, to upoštevamo pri preračunu na

in izmerimo ista živa drevesa, dodamo vrasla

živih dreves in odmrle drevesne biomase. Na

na ploskvi in upoštevanje načela, da pojave, ki

hektarske vrednosti.

drevesa ter zabeležimo odstranjena (posekana) in

podploskvi KPP1 (P = 30 m2) snemamo vsa živa

se redkeje pojavljajo v prostoru, popišemo na

tista, ki so medtem odmrla. S ponovitvijo popisa

drevesa, katerih prsni premer (v višini 1,3 m od

večjih površinah. Na manjših površinah, npr.

V primeru izmere dreves so torej v popis (vzorec)

tako zaznamo spremembe na ravni ploskve in

tal) je večji od nič, na podploskvi KPP2 (P = 200 m2)

podmersko drevje (višina vsaj 1,3 m), izmerimo

vključena vsa drevesa, ki ležijo znotraj mejnega

posameznega drevesa (posek, odmrlost, prirastek).

pa drevesa, katerih prsni premer je večji ali enak

na ploskvi, veliki 30 m2. Izmera takšnega drevja

radija ploskve ob upoštevanju prsnega premera

V primeru zaraščanja opuščenih zemljišč v vzorcu

10 cm. Na KPP3 (P = 600 m2) snemamo samo

na ploskvi 200 m2 bi namreč lahko trajala kar

drevesa (Slika 4 in Fotografija 2).

zajamemo nove ploskve, v primeru krčitve gozda

pa ploskve na takih zemljiščih opustimo.

14





15




Preglednica 2: Osnovni podatki o KPP z nekaterimi mejnimi

vrednostmi/ Basic data of KPP with threshold values

Znak/

Podploskev/

Character

Subplot

KPP1

KPP2

KPP3

KPP4

Radij ploskve/

3,09

7,98

13,82

25,23

Plot radius [m]

Površina ploskve/

0,3

2,0

6,0

20,0

Plot area [ar]

POPIS LASTNOSTI RASTIŠČA IN SESTOJA/

SITE AND FOREST STAND CHARACTERISTICS SURVEY

Lastnosti rastišča/

kamnitost, skalovitost, nagib terena .../

Slika 4: Vsakemu drevesu na ploskvi izmerimo razdaljo od središča ploskve in azimut (kot med severom in smerjo Site characteristics

stonyness, rockyness, slope of the terrain …

lokacije drevesa) / For each tree within the plot, the distance from plot‘s center and the asimuth (angle between North and the direction of the tree) are measured.

Lastnosti sestoja/

razvojna faza, mešanost, sklep ... /

Forest stand characteristics

development phase, mixture, forest cover …

POPIS ŽIVIH DREVES/

LIVE TREES SURVEY

Stoječe živo drevje/

0 cm < D < 10 cm

1,3

D ≥ 10 cm

D ≥ 30 cm

/

Standing live trees

H ≥ 1,3 m

1,3

1,3

POPIS ODMRLE LESNE BIOMASE/ DEADWOOD BIOMASS SURVEY

Stoječe odmrlo drevje (sušica)/

D ≥ 10 cm

D ≥ 30 cm

Standing dead tree

1,3

1,3

Ležeče odmrlo drevje (podrtica)/

D ≥ 10 cm

D ≥ 30 cm

Lying dead tree

1,3

1,3

Panj, štor/

D ≥10 cm; H ≥ 20 cm

/

Stump

Štrcelj/

D ≥ 10 cm; H ≥ 50 cm

D ≥ 30 cm; H ≥ 50 cm

Snag

Lesni kos (veja, del debla, del kore-

ničnika)/

D ≥ 10 cm; L ≥ 50 cm

D ≥ 30 cm; L ≥ 50 cm

Coarse woody debries (branch, part

od log, part of stump)

Fotografija 2: Primer začasnih označb merjenih dreves na stalni vzorčni ploskvi/

Measurement protocol on the permanent sampling plot

16





17





4.2 Monitoring gozdov in gozdnih

Koliko/koliËina

Kako/naËin dela

Komu/namen

ekosistemov 2018/Forest and Forest

Izmerjenih in ocenjenih

Ocenjevanje in meritev

Zbrani podatki in informacije

več kot 16 različnih znakov

dreves (drevesna vrsta, prsni

o stanju slovenskih gozdov

Ecosystem Condition Survey 2018

na več kot 14.000 drevesih

obseg, višina, socialni položaj,

so namenjeni odločevalcem

ter več kot 35 ploskovnih

poškodovanost), odmrle

in splošni javnosti ter

znakov na 759 stalnih

biomase (vrsta, razkrojenost)

mednarodnim zbirkam

vzorčnih ploskvah.

ter sestojev (razvojna faza,

podatkov o gozdovih.

Kdo/izvajalec

mešanost) glede na Navodila -

gozdne inventure, 2014.

Oddelek za načrtovanje in

monitoring gozdov in krajine

Gozdarskega inštituta Slovenije

(GIS) v sodelovanju z Zavodom

za gozdove Slovenije (ZGS).

Kaj/vsebina

Zbiranje podatkov o

stanju gozdov, rastišču in

dendrometrijskih znakih

živega in odmrlega drevja po

mednarodno primerljivi in

harmonizirani metodologiji

statističnega vzorčenja.

?

Zakaj/namen

Spremljanje stanja in razvoja

gozdov na nacionalni ravni za

potrebe mednarodnega

poročanja in usmerjanja

gozdarske politike.

Kje/lokacija

Kdaj/Ëas izvajanja

Fotografija 3: Terenske meritve na stalni vzorčni ploskvi – usklajevalni seminar za popisovalce /

V gozdu na stalnih vzorčnih ploskvah,

Field measurements on a permanent sampling plot – training course Terenski popis od marca do oktobra.

razporejenih na sistematični vzorčni

mreži gostote 4 x 4 km.

18





19





5. REZULTATI/RESULTS

5.1. Lesna zaloga in temeljnica/

Growing stock and basal area

5.1.1. Lesna zaloga drevnine/

Growing stock of the trees



Definicija: Lesna zaloga je prostornina oz. vo-

lumen lesa merskih dreves, ki rastejo v gozdu. Dre-

vo postane mersko, ko je njegov premer na višini

1,3 metra od tal vsaj 10 cm.

Izračun: Oceno lesne zaloge sestojev, ki jo izrazimo

absolutno v kubičnih metrih (m3) ali relativno v

kubičnih metrih na površino (m3 ha-1), izračunamo

Grafikon 1: Lesna zaloga drevnine/ Growing stock of the trees na podlagi seštevanja ugotovljenih prostornin

dreves na vzorčni ploskvi. Kot prostornino drevesa

štejemo prostornino debeljadi z lubjem vred;

Preglednica 3: Lesna zaloga drevnine/Growing stock of the trees torej prostornino debla ter prostornino vseh vej,

debelejših od 7 cm. Volumen dreves izračunamo

Leto

2000

2007

2012





2018


z enoparametrskimi funkcijami, vhodni podatek je

Število

premer drevesa na prsni višini (1,3 m od tal).

ploskev

582

724

760

759

Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]





Skupaj


299,3





5


100,0

313,7





4


100,0

333,9





4


100,0

329,6





4


100,0

Iglavci

146,8

10

49,1

147,0

9

46,8

155,7

9

46,1

143,6

10

43,6

Listavci

152,5

7

50,9

166,7

6

53,2

182,2

6

53,9

186,0

6

56,4

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/ number of the sampling plots; skupaj/ sum; iglavci /conifers; listavci /broadleaves; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; E

– vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share.

Celotna količina lesa dreves v gozdu je ocenjena na več kot

400 milijonov m3, kar predstavlja:

kocko lesa

Bohinjsko jezero

Blejsko jezero

*

191 m3

4 x

16 x

5,8 m

Slika 5: Ploskve po razredih lesne zaloge drevnine /Sampling plots by classes of the growing stock of the trees 737 m

* na prebivalca Slovenije

20





21





Preglednica 4: Lesna zaloga drevnine po drevesnih vrstah/ Growing stock of the trees by tree species Leto

2000

2007

2012





2018


Število ploskev

582

724

760

759

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


299,3

100,0

313,7

100,0

333,9

100,0

329,6

100,0





Drevesna vrsta


Bukev


93,6

31,3

97,6

31,1

104,0

31,1

110,0

33,4

Navadna smreka

98,8

33,0

98,2

31,3

103,8

31,1

94,4

28,6

Bela jelka

27,9

9,3

26,3

8,4

24,8

7,4

26,0

7,9

Drugi listavci

12,4

4,1

16,0

5,1

18,5

5,6

18,0

5,5

Graden

15,1

5,1

17,9

5,7

18,8

5,6

17,6

5,3

Rdeči bor

12,1

4,0

12,6

4,0

14,6

4,4

13,0

3,9

Gorski javor

9,9

3,3

10,2

3,3

11,2

3,3

12,1

3,7

Beli gaber

4,9

1,6

6,9

2,2

7,5

2,3

7,8

2,4

Pravi kostanj

5,4

1,8

5,1

1,6

5,4

1,6

5,3

1,6

Črni bor

3,5

1,2

4,9

1,6

5,5

1,6

5,2

1,6

Črni gaber

2,5

0,8

4,1

1,3

5,0

1,5

4,7

1,4

Cer

2,8

0,9

3,1

1,0

3,6

1,1

4,2

1,3

Macesen

2,5

0,8

3,1

1,0

3,1

0,9

3,8

1,2

Črna jelša

2,9

1,0

2,6

0,8

3,3

1,0

3,3

1,0

Dob

3,1

1,0

3,2

1,0

3,0

0,9

2,9

0,9

Drugi iglavci

2,0

0,7

1,9

0,6

1,9

0,6

1,2

0,4

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; drevesna vrsta/ tree species (for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.); povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share.

Opomba/ Remark: za angleška imena slovenskih drevesnih vrst glej prilogo 8.1./

for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.

Komentar in ocena stanja/trenda

Vzrok zmanjšanja ocene lesne zaloge v zadnjem

Grafikon 2: Lesna zaloga drevnine po drevesnih vrstah /Growing stock of the trees by tree species Ocenjena povprečna lesna zaloga se je od leta

obdobju so verjetno sanitarne sečnje, ki so sledile

2000 (299 m3 ha-1), preko leta 2007 (314 m3 ha-1)

žledolomu (2014), vetrolomu (2017 in 2018) in

Ves les dreves v gozdu bi lahko naložili na:

do leta 2012 (334 m3 ha-1) večala, v obdobju 2012–

napadom podlubnikom (2015–2016). V zadnjih

2018 pa se je zmanjšala in je leta 2018 znašala 330

20 letih se je razmerje iglavci - listavci iz razmerja

16,7

tovornjakov

m3 ha-1 (pri oceni trendov je treba upoštevati 4 %

približno pol pol, prevesilo v korist listavcev, in

mio.

mio tovornjakov

s prikolico

ikolic

vzorčno napako izračuna povprečja).

sicer predvsem zaradi zmanjševanja deleža smreke

in povečevanja deleža bukve. Smreka in bukev

skupaj predstavljata več kot 60 % lesne zaloge.

6,5 mio.

mio

vagono

v

v

agono

22





23





Vlak, naložen z lesom vseh

5.1.2. Lesna zaloga podmerskega drevja

dreves v gozdu, bi bil dolg

okoli 129.500 km.

Growing stock of the smaller trees

Definicija: Lesna zaloga podmerskega drevja je

1/3

prostornina lesa tankega drevja, ki raste v gozdu. To

so drevesa, katerih premer na višini 1,3 m je manjši od

10 cm in so višja od 1,3 m.

Izračun: Oceno lesne zaloge podmerskega drevja,

ki jo izrazimo absolutno v kubičnih metrih (m3) ali

relativno v kubičnih metrih na površino (m3 ha-1),

izračunamo na podlagi seštevanja ugotovljenih

prostornin podmerskih dreves na vzorčni ploskvi.

Kot prostornino podmerskega drevesa štejemo

prostornino debelca skupaj z lubjem. Pri izračunu

lesne zaloge podmerskega drevja upoštevamo vsa

živa podmerska drevesa, ki so na višini 1,3 m od tal

tanjša od 10 cm.

Fotografija 4: Merjenje premera drevesa s pi-metrom/

DBH measuring with pi-meter

DELEŽ

Slika 6: Ploskve po razredih lesne zaloge podmerskega drevja/

44

%

56

Sampling plots by classes of the growing stock of the smaller trees 24





25





Grafikon 3: Lesna zaloga podmerskega drevja/Growing stock of the smaller trees Preglednica 5: Lesna zaloga podmerskega drevja/Growing stock of the smaller trees Leto

2000

2007

2012





2018


Število

-

724

746

746

ploskev

Povpreč-

Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež

E

Delež Povprečje E

Delež

je

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1] [%]

[%]

[m3 ha-1] [%]

[%]





Skupaj


–

–

–

3,86





16


100,0

4,60

12 100,0

3,55





13 100.0


Iglavci


–

–

–

0,70

36

18,1

0,74

27

16,0

0,60

29

16,9

Listavci

–

–

–

3,16

18

81,9

3,87

14

84,0

2,95

15

83,1

Legenda/ Legend: leto/ year; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; iglavci /conifers; listavci /broadleaves; povprečje –

povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share; – podatek ni bil merjen/

the data was not measured.

Opomba/ Remark: za angleška imena slovenskih drevesnih vrst glej prilogo 8.1./

For English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.

Grafikon 4: Lesna zaloga podmerskega drevja po drevesnih vrstah/

Growing stock of the smaller trees by tree species

26





27





Preglednica 6: Lesna zaloga podmerskega drevja po drevesnih vrstah/

Growing stock of the smaller trees by tree species

Leto

2000

2007

2012





2018


Število ploskev

582

724

760

759

Povprečje Delež Povprečje Delež Povprečje Delež Povprečje Delež

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


–

–

3,86

100,0

4,60

100,0

3,55

100,0





Drevesna vrsta


Bukev


–

–

1,36

35,3

1,41

30,7

1,00

28,2

Mali jesen

–

–

0,41

10,8

0,55

12,0

0,65

18,2

Navadna smreka

–

–

0,55

14,3

0,52

11,3

0,44

12,4

Črni gaber

–

–

0,26

6,7

0,45

9,7

0,29

8,0

Beli gaber

–

–

0,28

7,3

0,39

8,6

0,21

6,0

Primerjava prostornin dreves različnih velikosti:

Gorski javor

–

–

0,18

4,7

0,18

3,9

0,13

3,7

0,03m3

0,0003m3

Bela jelka

–

–

0,10

2,7

0,13

2,8

0,11

3,2

Mokovec

–

–

0,04

1,0

0,12

2,6

0,10

2,8

Pravi kostanj

–

–

0,17

4,5

0,10

2,1

0,10

2,7

Graden

–

–

0,07

1,9

0,08

1,8

0,07

1,9

1m3

Veliki jesen

–

–

0,05

1,3

0,16

3,5

0,06

1,8

Maklen

–

–

0,03

0,7

0,03

0,6

0,05

1,3

30 cm

10 cm

Robinija

–

–

0,07

1,8

0,07

1,5

0,04

1,2

1 cm (slika ene smreke predstavlja 300 malih smrekic)

Gorski brest

–

–

0,03

0,9

0,02

0,4

0,04

1,1

Rušje

–

–

0,00

0,0

0,03

0,7

0,03

1,0

Drugi listavci

–

–

0,20

5,1

0,31

6,7

0,22

6,1

Drugi iglavci

–

–

0,04

1,1

0,05

1,2

0,01

0,3

Legenda/ Legend: leto/ year; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; drevesna vrsta/ tree species (for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.); povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil merjen/ the data was not measured.

Komentar in ocena stanja/trenda

Količino podmerskega drevja ocenjujemo od leta

2007 (3,9 m3 ha-1). Lesne zaloge podmerskega

drevja je le dober odstotek lesne zaloge merskega

drevja. V njej prevladujejo listavci, saj jih je več kot

4/5. V letu 2012 je bila ocenjena povprečna lesna

zaloga podmerskega drevja 4,6 m3 ha-1 in leta 2018

3,6 m3 ha-1. Med letoma 2012 in 2018 se je količina

listavcev v podmerskem drevju zmanjšala.

Fotografija 5: Podmersko drevje – meritve tankega drevja /Undersized trees – measuring of the smaller trees 28





29





5.1.3 Temeljnica drevnine/

Basal area of the trees

Definicija: Temeljnica drevesa je ploščina prese-

ka debla drevesa na prsni višini (1,3 m od tal). Je

pomemben kazalnik za določanje jakosti in inten-

zivnosti gozdnogojitvenih ukrepov (redčenje) ter

trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Izračun: Oceno temeljnice sestojev, ki jo izrazimo

absolutno v kvadratnih metrih (m2) ali relativno v

kvadratnih metrih na površino (m2 ha-1), izračuna-

mo na podlagi seštevanja ugotovljenih temeljnic

dreves na vzorčni ploskvi. Kot temeljnico drevesa

štejemo površino ploščin preseka debla na višini

1,3 metra skupaj z lubjem. Pri izračunu temeljnice

upoštevamo vsa živa drevesa, ki so na višini 1,3 m

od tal debelejša od 10 cm.

Grafikon 5: Temeljnica drevnine /Basal area of the tress

Preglednica 7: Temeljnica drevnine/Basal Area of the trees

Leto

2000

2007

2012





2018


Število

ploskev

582

724

746

759

Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

[m2 ha-1]

[%]

[%]

[m2 ha-1]

[%]

[%]

[m2 ha-1]

[%]

[%]

[m2 ha-1]

[%]

[%]





Skupaj


29,4





4


100,0

30,5





4


100,0

32,2





3


100,0

30,7





4


100,0

Iglavci

13,2

10

45,0

13,1

9

43,0

13,7

9

42,5

12,5

9

40,8

Listavci

16,2

6

55,0

17,4

6

57,0

18,5

6

57,5

18,2

6

59,2

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; iglavci /conifers; listavci/

broadleaves; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share.

Slika 7: Ploskve po razredih temeljnice drevnine /Sampling plots by classes of the basal area of the trees 30





31





Preglednica 8: Temeljnica drevnine po drevesnih vrstah /Basal area of the trees by tree species Leto

2000

2007

2012





2018


Število ploskev

582

724

760

759

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

[m2 ha-1]

[%]

[m2 ha-1]

[%]

[m2 ha-1]

[%]

[m2 ha-1]

[%]





Skupaj


29,4

100,0

30,5

100,0

32,2

100,0

30,7

100,0

Drevesna vrsta

Bukev

9,36

31,8

9,44

30,9

9,84

30,6

9,89

32,2

Navadna smreka

8,72

29,7

8,49

27,8

8,94

27,8

7,94

25,9

Bela jelka

2,35

8,0

2,18

7,1

2,05

6,4

2,09

6,8

Drugi listavci

1,54

5,2

1,77

5,8

2,31

7,2

2,15

7,0

Graden

1,58

5,4

2,00

6,6

1,82

5,6

1,64

5,3

Rdeči bor

1,25

4,3

1,29

4,2

1,50

4,6

1,31

4,3

Gorski javor

1,00

3,4

1,02

3,3

1,10

3,4

1,16

3,8

Beli gaber

0,66

2,2

0,92

3,0

0,99

3,1

0,98

3,2

Pravi kostanj

0,65

2,2

0,61

2,0

0,64

2,0

0,59

1,9

Črni bor

0,48

1,6

0,65

2,1

0,71

2,2

0,69

2,2

Črni gaber

0,41

1,4

0,65

2,1

0,75

2,3

0,70

2,3

Cer

0,37

1,3

0,40

1,3

0,43

1,3

0,46

1,5

Macesen

0,23

0,8

0,31

1,0

0,31

0,9

0,37

1,2

Črna jelša

0,31

1,1

0,29

1,0

0,37

1,2

0,37

1,2

Dob

0,28

1,0

0,29

1,0

0,26

0,8

0,23

0,8

Drugi iglavci

0,20

0,7

0,19

0,6

0,18

0,6

0,14

0,4

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; drevesna vrsta/ tree species (for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.); povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share.

Komentar in ocena stanja/trenda

Temeljnica je neposredno merjen znak, na katerega

vpliva manj dejavnikov kot pri ocenjevanju volumna

Opomba/ Remark: Za angleška imena slovenskih drevesnih vrst glej prilogo 8.1./

dreves. Ocenjena povprečna temeljnica sestojev se

For English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.

je med letoma 2000 in 2012 povečala, nato pa se

Grafikon 6: Temeljnica dreves po drevesnih vrstah /Basal area of the trees by tree species je leta 2018 zmanjšala. Leta 2000 je tako znašala

29,4 m2 ha-1, leta 2007 30,5 m2 ha-1, leta 2012 32,2

m2 ha-1 in leta 2018 30,7 m2 ha-1 (pri interpretaciji

trenda je treba upoštevati, da je vzorčna napaka

3–4 %). Vzrok zmanjšanja temeljnice je verjetno,

podobno kot pri lesni zalogi, povečana sečnja zaradi

ujm v obdobju 2012–2018.

32





33





5.2 Prirastek, posek in mortaliteta/

Increment, felling and mortality

5.2.1 Prirastek/Increment

Definicija: Prirastek je ocena povečanja drevesa

Izračun: Oceno bruto prirastka z vrastjo in

v merjenem obdobju. Volumenski prirastek je

prirastkom posekanih dreves, ki jo izrazimo

količina (prostornina) drevesa, za katero se le-

absolutno v kubičnih metrih (m3) ali relativno v

ta poveča. Je pomemben kazalnik stanja in rasti

kubičnih metrih na površino (m3 ha-1), izračunamo

gozda, izkoriščenosti proizvodne sposobnosti

na podlagi seštevanja prirastkov dreves na vzorčni

rastišč ter gozdnogojitvenih ukrepov.

ploskvi.

Prirastek lesne zaloge lahko definiramo kot

spremembo lesne zaloge na vzorčni ploskvi v času

Pri izračunu prirastka upoštevamo:

med prejšnjo in sedanjo meritvijo. Prirastek je

posledica povečevanja prostornine drevesa zaradi

• živa drevesa prisotna ob prejšnji in sedanji

rasti drevesa v debelino in višino, odstranjevanja

meritvi; prirastek je razlika med volumnom v

dreves z vzorčne ploskve zaradi sečnje ali

času sedanje in prejšnje meritve,

naravnega odmiranja drevja ter vraščanja novih

dreves.

• posekana drevesa; prirastek je razlika med

ocenjenim volumnom v času poseka (polovica

inventurne periode) in volumnom v času

prejšnje meritve,

Fotografija 6: Smrekov debeljak /Norway spruce timber wood

• vrasla drevesa; prirastek je razlika med

volumnom v času sedanje meritve in ocenjenim

volumnom v času prejšnje meritve. Vrasla

drevesa so tista drevesa, ki so od zadnje meritve

Skupna površina temeljnice dreves je ocenjena na

dosegla prsni premer vsaj 10 cm,

več kot 37 mio. m2, kar predstavlja:

• odmrla drevesa; prirastek je razlika med

kvadrat

Bohinjsko jezero

Blejsko jezero

*

ocenjenim volumnom v času odmrtja (polovica

inventurnega obdobja) in volumnom dreves v

18 m2

času prejšnje meritve.

5.100 x

11 x

26 x

6.106 m

4,2 m

* na prebivalca Slovenije

34





35





Ločimo prirastek z vrastjo in prirastek brez vrasti,

razlika med obema je v upoštevanju prirastka

(volumna) vraslih dreves. Ločimo tudi bruto in

neto prirastek. Razlika med obema je v tem, da od

bruto prirastka odštejemo volumne vseh dreves, ki

so odmrla v zadnjem inventurnem obdobju ter so

bila zato odstranjena iz fonda lesne zaloge. Torej

od bruto prirastka odštejemo volumen novih sušic

in podrtic, da ugotovimo neto prirastek. Bruto

prirastek je dober kazalnik produkcijske sposobnosti

gozdnih rastišč, neto prirastek pa je dober kazalec za

načrtovanje poseka in gojitvenih ukrepov.

Za izračun povprečnega letnega prirastka količino

prirastka v nekem obdobju delimo s številom let,

ki so pretekla med prejšnjo in sedanjo meritvijo.

Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirast-

kom posekanih dreves smo izračunali za dve ob-

dobji: 2007–2012 in 2012–2018.

V izračunih prikazujemo povprečni letni bruto

prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves,

Grafikon 7: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves /

Avarage annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees ki najbolje pokaže, kakšna je rast gozda, ne glede na

»odvzem« lesne zaloge zaradi poseka in mortalitete.

Preglednica 9: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves / Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees





Obdobje


2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

–

708

736

Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]





Skupaj


–

–

–

8,60





4


100,0

7,86





4


100,0

Iglavci

–

–

–

3,87

10

44,5

3,42

10

41,9

Listavci

–

–

–

4,73

6

55,5

4,44

6

58,1

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; iglavci /conifers; listavci /broadleaves; povprečje –

povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share; - podatek ni bil izračunan/

the data was not calculated.

Slika 8: Ploskve po razredih povprečnega letnega bruto prirastka z vrastjo in prirastkom posekanih dreves/

Sampling plots by classes of the average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees 36





37





Preglednica 10: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po drevesnih vrstah/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by tree species





Obdobje


2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

–

708

736

Povprečje Delež Povprečje Delež Povprečje Delež

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


–

–

8,60

100,0

7,86

100,0





Drevesna vrsta


Bukev


–

–

2,61

30,4

2,50

31,7

Navadna smreka

–

–

2,64

30,7

2,28

29,0

Bela jelka

–

–

0,77

8,9

0,73

9,3

Drugi listavci

–

–

0,57

6,6

0,57

7,2

Graden

–

–

0,43

5,1

0,32

4,1

Rdeči bor

–

–

0,27

3,1

0,23

2,9

Gorski javor

–

–

0,28

3,2

0,26

3,3

Beli gaber

–

–

0,25

2,9

0,24

3,1

Pravi kostanj

–

–

0,20

2,3

0,18

2,3

Črni bor

–

–

0,09

1,0

0,10

1,2

Črni gaber

–

–

0,12

1,4

0,12

1,6

Cer

–

–

0,11

1,3

0,11

1,4

Opomba/ Remark: Za angleška imena slovenskih drevesnih vrst glej prilogo 8.1./

Črna jelša

–

–

0,07

0,8

0,09

1,1

For English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.

Dob

–

–

0,10

1,1

0,07

0,8

Grafikon 8: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po drevesnih vrstah/

Macesen

–

–

0,05

0,6

0,04

0,5

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by tree species Drugi iglavci

–

–

0,06

0,7

0,05

0,6

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; drevesna vrsta/ tree species (for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.); povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

Na leto v gozdu prirastke več kot 9,5 mio. m3 lesa, kar je 2,4 % lesne zaloge, kar predstavlja:

kocko lesa

Bohinjsko jezero

Blejsko jezero

*

37 %

4,6 m3

10 %

1,7 m

212 m * na prebivalca Slovenije

38





39





Preglednica 11: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razvojnih fazah/

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by development stages Obdobje

2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

–

708

736

Število

Število

Število



Povprečje

Povprečje

Povprečje

ploskev

ploskev

ploskev





[m3 ha-1]



[m3 ha-1]



[m3 ha-1]





Skupaj


–

–





708


8,60





736


7,86





Razvojna faza





Mladovje

–

–

12

3,91

28

7,78

Tanjši drogovnjak

–

–

81

7,56

90

7,28

Debelejši drogovnjak

–

–

112

9,13

83

8,88

Tanjši debeljak

–

–

297

8,41

208

7,37

Srednji debeljak

–

–

149

9,37

215

7,81

Močnejši debeljak

-

-

42

10,41

85

8,55

Neopredeljeno

-

-

15

5,01

27

8,60

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/ number of the sampling plots; skupaj/ sum; razvojna faza/ development stage; mladovje/ young wood, tanjši drogovnjak/ pole wood I, debelejši drogovnjak/ pole wood II, tanjši debeljak/

timber wood I, srednji debeljak/ timber wood II, močnejši debeljak/ timber wood III, neopredeljeno/ undefined; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

Grafikon 9: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razvojnih fazah/

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by development stages 398.000 totv

o or

v njakov

njako

s prikolico

ikolic

40





41





Grafikon 10: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po ploskvah glede na dominantni premer/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees – plots divided by dominant DBH

Grafikon 11: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razširjenih debelinskih razredih / Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by DBH classes Preglednica 12: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po ploskvah po dominantnem premeru/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees – plots Preglednica 13: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razširjenih divided by dominant DBH

debelinskih razredih / Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by DBH classes Obdobje

2000–2007

2007–2012

2012–2018





Obdobje


2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

–

708

736

število ploskev

–

708

736

Število ploskev Povprečje Število ploskev Povprečje Število ploskev Povprečje

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

[m3 ha-1]

[m3 ha-1]

[m3 ha-1]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


–

–

8,60

100,0

7,86

100,0





Skupaj


–

–





708


8,60





736


7,86

Debelinski razred





Dominantni premer


10–20 cm

–

–

1,40

16,2

1,38

17,5

ni določeno

9

1,85

13

5,83

20–30 cm

–

–

2,17

25,2

1,88

24,0

10–20 cm

–

–

29

4,73

27

3,92

30–40 cm

–

–

1,80

20,9

1,66

21,1

20–30 cm

–

–

77

8,18

72

8,03

40–50 cm

–

–

1,64

19,0

1,45

18,4

30–40 cm

–

–

170

8,22

172

7,34

Več kot 50 cm

–

–

1,60

18,7

1,49

19,0

40–50 cm

–

–

275

9,05

290

8,02

Več kot 50 cm

–

–

148

9,57

162

8,86

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; debelinski razred /DBH class; povprečje – povprečna Legenda/ Legend: obdobje/period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

land; število ploskev/ number of the sampling plots; skupaj/ sum; dominantni premer/ dominant DBH; povprečje –

povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

42





43





5.2.2 Posek/Felling

Definicija: Posek je količina (prostornina) lesa

dreves, ki jih posekamo v določenem obdobju. Je

pomemben kazalnik izkoriščenosti gozdnih lesnih

virov in intenzivnosti gospodarjenja z gozdom.

Izračun: Oceno poseka, ki jo izrazimo absolutno v

kubičnih metrih (m3) ali relativno v kubičnih metrih

na površino (m3 ha-1) na leto, izračunamo na podlagi

seštevanja ugotovljenih prostornin posekanih

dreves na vzorčni ploskvi. Kot prostornino drevesa

štejemo prostornino debeljadi skupaj z lubjem;

torej prostornino debla in prostornino vseh vej,

debelejših od 7 cm. Volumen dreves izračunamo

z enoparametrskimi funkcijami, vhodni podatek

je premer drevesa na prsni višini (1,3 m od tal).

Fotografija 7: Branike – letni prirastek / Tree ring – annual increment Kot posekana drevesa upoštevamo vsa merska

drevesa, ki so na višini 1,3 m od tal debelejša

od 10 cm in so bila posekana med prejšnjim in

sedanjim merjenjem – pri sedanjem merjenju

na mestu posekanega drevesa opazimo panj.

Premer v času poseka (sredina periode) ocenimo

na podlagi prirastka dreves na ploskvi. Za izračun

povprečnega letnega poseka količino poseka

155.000

vagono

v

v

agono

delimo s številom let, ki so pretekla med prejšnjo

in sedanjo meritvijo. Povprečni letni posek smo

skupna dolžina vlaka 3.090 km

izračunali za dve obdobji: 2007–2012 in 2012–

2018.

Komentar in ocena stanja/trenda

Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in

Po razvojnih fazah je največje zmanjšanje opazno

prirastkom posekanih dreves, je v obdobju 2007–

pri tanjšem debeljaku, pri srednjem in močnejšem

2012 znašal 8,6 m3 ha-1, nato pa se je v obdobju

debeljaku pa se je prirastek povečal. Prirastek

2012–2018 zmanjšal na 7,9 m3 ha-1. V primerjanih

se je zmanjšal pri vseh ploskvah, ki smo jih

obdobjih se je prirastek bolj zmanjšal pri iglavcih

razvrstili glede na dominantni premer. Zmanjšanje

kot pri listavcih. Vzrok temu pripisujemo večjemu

prirastka opažamo tudi pri drevesih vseh razširjenih

zmanjšanju prirastka pri smreki kot pri bukvi, kot

debelinskih razredov.

tovornjakov

dvema najpogostejšima drevesnima vrstama.



317.000 tovornjako

s prikolico

ikolic

Zmanjšanje prirastka pri smreki je lahko posledica

prizadetosti smreke zaradi napada podlubnikov.

44





45





Slika 9: Ploskve po razredih intenzivnosti poseka v deležu lesne zaloge /

Sampling plots by classes of felling in percent of growing stock Grafikon 12: Povprečni letni posek /Average annual felling

Preglednica 14: Povprečni letni posek /Average annual felling Obdobje

2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

–

719

749

Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]





Skupaj


–

–

–

4,30





20


100,0

6,27





20


100,0

Iglavci

–

–

–

2,33

26

54,2

4,15

27

66,2

Listavci

–

–

–

1,97

28

45,8

2,12

21

33,8

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; iglavci /conifers; listavci /broadleaves; povprečje –

povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share; – podatek ni bil izračunan/

the data was not calculated.

Slika 10: Ploskve po razredih intenzivnosti poseka v deležu prirastka lesne zaloge /

Sampling plots by classes of felling in percent of increment 46





47





Preglednica 15: Povprečni letni posek po drevesnih vrstah /Average annual felling by tree species Obdobje

2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

–

719

749

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


–

–

4,30

100,0

6,27

100,0





Drevesna vrsta


Navadna smreka


–

–

1,28

29,8

3,19

50,8

Bukev

–

–

1,28

29,8

1,20

19,1

Bela jelka

–

–

0,94

21,8

0,47

7,5

Graden

–

–

0,14

3,4

0,28

4,4

Rdeči bor

–

–

0,07

1,6

0,27

4,2

Duglazija

–

–

0,00

0,0

0,15

2,4

Drugi listavci

–

–

0,07

1,6

0,14

2,2

Dob

–

–

0,07

1,7

0,08

1,3

Robinja

–

–

0,12

2,8

0,08

1,3

Pravi kostanj

–

–

0,06

1,3

0,08

1,3

Črni bor

–

–

0,00

0,0

0,08

1,2

Gorski javor

–

–

0,10

2,4

0,06

0,9

Črni gaber

–

–

0,01

0,2

0,06

0,9

Beli gaber

–

–

0,10

2,4

0,05

0,8

Veliki jesen

–

–

0,00

0,1

0,04

0,6

Drugi iglavci

–

–

0,05

1,1

0,03

0,5

Opomba/ Remark: Za angleška imena slovenskih drevesnih vrst glej prilogo 8.1./

Divja češnja

0,00

0,1

0,03

0,5

For English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.

Grafikon 13: Povprečni letni posek po drevesnih vrstah /Average annual felling by tree species Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; drevesna vrsta/ tree species (for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.); povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

Na leto v gozdu posekamo za več kot 7,6 mio. m3 lesa, kar je skoraj 2 % lesne zaloge oz. 80 % letnega prirastka lesne zaloge, kar predstavlja: 123.000

vagono

v

v

agono

kocko lesa

Bohinjsko jezero

*

Blejsko jezero

skupna dolžina vlaka 2.465 km

30

3,6 m3

%

8 %

1,5 m

197 m * na prebivalca Slovenije

48





49





Fotografija 8: Panj posekanega drevesa št. 19 /Stump of the cut tree number 19.

Grafikon 14: Povprečni letni posek po razširjenih debelinskih razredih /Average annual felling by DBH classes Komentar in ocena stanja/trenda

Ocenjen povprečni letni posek narašča in se je

Preglednica 16: Povprečni letni posek po razširjenih debelinskih razredih /Average annual felling by DBH classes z začetnega 4,3 m3 ha-1 (2007-2012) povečal na

6,3 m3 ha-1 (2012-2018) (napaka ocene je 20 %).





Obdobje


2000–2007

2007–2012

2012–2018

Skoraj 51 % delež poseka v zadnjem obdobju

Število ploskev

–

719

749

predstavlja posek smreke, kar je verjetno po-

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

sledica močnih sanitarnih sečenj zaradi napa-

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

da podlubnikov.





Skupaj


–

–

4,3

100,0

6,27

100,0





Debelinski razred


10–20 cm

–

–

0,27

6,3

0,35

5,6

20–30 cm

–

–

0,62

14,5

1,02

16,2

DELEŽ

30–40 cm

–

–

0,52

12,1

1,09

17,4

%

40–50 cm

–

–

0,78

18,1

1,33

21,3

Več kot 50 cm

–

–

2,11

49,1

2,48

39,6

66

34

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; debelinski razred /DBH class; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

50





51





5.2.3 Odmrlost/Mortality

Definicija: Naravna mortaliteta oz. odmrlost (sušice in

podrtice) je volumen lesa dreves, odmrlih med dvema

popisoma, ki so bile prisotne v času obiska ploskve.

Ocena prikazuje stanje med dvema meritvama vzorčne

ploskve. Ocena torej ne vključuje volumna odmrlih

dreves, ki so bila posekana med dvema popisoma in je

vključen v posek.

Izračun: Oceno tekoče odmrlosti, ki jo izrazimo abso-

lutno v kubičnih metrih (m3) ali relativno v kubičnih

metrih na površino (m3 ha-1) na leto, izračunamo na

podlagi seštevanja ugotovljenih prostornin v zadnjem

inventurnem obdobju odmrlih dreves (sušic) na vzorč-

ni ploskvi. Kot prostornino drevesa štejemo prostorni-

no debeljadi skupaj z lubjem; torej prostornino debla

in prostornino vseh vej, debelejših od 7 cm. Volumen

dreves izračunamo z enoparametrskimi funkcijami,

vhodni podatek je premer drevesa na prsni višini (1,3 m

Grafikon 15: Povprečna letna odmrlost /Average annual mortality od tal). Kot tekočo odmrlost upoštevamo vsa odmrla

drevesa, ki so na višini 1,3 m od tal debelejša od 10 cm

Preglednica 17: Povprečna letna odmrlost /Average annual mortality in ki so odmrla med prejšnjim in sedanjim merjenjem –

pri sedanjem merjenju je drevo prisotno, vendar ni več





Obdobje


2000–2007

2007–2012

2012–2018

živo (sušica). Odmrlost smo izračunali za tri obdobja:

Število ploskev

570

708

736

2000–2007, 2007–2012 in 2012–2018.

Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

Povprečje

E

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]





Skupaj


1,34





19


100,0

0,99





27


100,0

2,23





20


100,0

Iglavci

0,63

32

47,2

0,43

53

43,5

0,82

36

37,0

Listavci

0,71

21

52,8

0,56

24

56,5

1,40

23

63,0

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/sum ; iglavci /conifers; listavci /broadleaves; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/

share.

113.000

to

t v

o or

v njakov

njako

s prikolico

ikolic

Slika 11: Ploskve po razredih letnega pojavljanje novih sušic/

Sampling plots by classesof yearly apperance of new dead trees 52





53





Preglednica 18: Povprečna letna odmrlost po drevesnih vrstah /Average annual mortality by tree species Obdobje

2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

570

708

736

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


1,34

100,0

0,99

100,0

2,23

100,0





Drevesna vrsta


Bukev


0,26

19,1

0,15

15,3

0,60

26,8

Navadna smreka

0,32

23,9

0,34

34,0

0,52

23,4

Rdeči bor

0,08

6,0

0,04

3,7

0,17

7,5

Graden

0,13

9,8

0,08

8,3

0,16

7,2

Pravi kostanj

0,10

7,7

0,09

8,9

0,12

5,2

Drugi listavci

0,08

5,8

0,05

4,7

0,10

4,4

Bela jelka

0,14

10,3

0,02

2,3

0,08

3,7

Trepetlika

0,03

1,9

0,01

1,2

0,06

2,5

Črni gaber

0,01

1,0

0,02

2,2

0,05

2,4

Veliki jesen

0,01

0,5

0,03

2,6

0,05

2,4

Gorski brest

0,02

1,3

0,02

1,8

0,05

2,2

Beli gaber

0,01

1,1

0,04

4,2

0,04

1,9

Črni bor

0,03

2,1

0,02

2,1

0,04

1,7

Vrbe

0,00

0,0

0,01

1,2

0,03

1,5

Navadna breza

0,03

2,1

0,01

0,6

0,03

1,5

Gorski javor

0,00

0,4

0,02

1,8

0,03

1,5

Črna jelša

0,02

1,4

0,02

2,2

0,03

1,4

Češnja

0,00

0,2

0,01

1,1

0,03

1,2

Cer

0,01

0,6

0,00

0,3

0,02

0,9

Drugi iglavci

0,07

5,0

0,01

1,4

0,01

0,6

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/sum ; drevesna vrsta –

tree species (for English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.); povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share.

Na leto v gozdu naravno odmre za več kot 2,7 mio. m3 lesa dreves, kar je skoraj 0,7 % lesne zaloge oz. 28 % letnega prirastka lesne zaloge, kar predstavlja: kocko lesa

Bohinjsko jezero

Blejsko jezero

*

11 %

1,3 m3

Opomba/ Remark: Za angleška imena slovenskih drevesnih vrst glej prilogo 8.1./

3 %

For English names of Slovenian tree species see Annex 8.1.

1,1 m

139 m

Grafikon 16: Povprečna letna odmrlost po drevesnih vrstah /Average annual mortality by tree species

* na prebivalca Slovenije

54





55





Fotografija 9: Odmrlost (sušice) /Mortality (standing dead wood) 44.000

vagono

v

v

agono

Grafikon 17: Povprečna letna odmrlost po razširjenih debelinskih razredih /Average annual mortality by DBH classes skupna dolžina vlaka 877 km

Preglednica 19: Povprečna letna odmrlost po razširjenih debelinskih razredih /

Average annual mortality by DBH classes





Obdobje


2000–2007

2007–2012

2012–2018

Število ploskev

570

708

736

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

Povprečje

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[m3 ha-1]

[%]





Skupaj


1,34

100,0

0,99

100,0

2,23

100,0





Debelinski razred


10–20 cm

0,38

28,6

0,27

27,0

0,42

18,9

Komentar in ocena stanja/trenda

20–30 cm

0,40

29,9

0,26

26,4

0,57

25,4

Povprečna letna odmrlost niha in se je z začetne

30–40 cm

0,24

17,7

0,20

20,4

0,51

22,8

1,3 m3 ha-1 (2000–2007) zmanjšala na 1,0 m3 ha-1

40–50 cm

0,17

12,4

0,11

11,5

0,39

17,3

(2007-2012) ter se v zadnjem obdobju povečala na

Več kot 50 cm

0,15

11,4

0,14

14,6

0,35

15,5

2,2 m3 ha-1 (2012-2018). V zadnjem obdobju se je

povečal tudi delež odmrlosti listavcev.

Legenda/ Legend: obdobje/ period; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/ sum; debelinski razred /DBH class; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; delež/ share; – podatek ni bil izračunan / the data was not calculated.

56





57





5.3 Odmrla lesna biomasa/Deadwood biomass

Definicija: Odmrla lesna biomasa je prostornina

Izračun: Volumen podrtic in sušic izračunamo

odmrlih (neživih) dreves ali odmrlih delov dreves,

enako kot volumen stoječih dreves, posebej pa

ki ležijo na ploskvi. Je pomemben kazalnik biotske

izračunamo volumne panjev, štrcljev in kosov.

pestrosti gozda. Z vidika ohranjanja določenih vrst

in habitatnih tipov postaja spremljanje različnih

tipov odmrle lesne biomase vse pomembnejše.

Prav tako je količina odmrle lesne biomase

pomembna pri poročanju v okviru mednarodnih

programov in obveznosti. V gozdu med odmrlo

lesno biomaso uvrščamo:

• podrtica je ležeče odmrlo drevo, katerega kot

med deblom in tlemi je manjši od 45o; sicer je to

stoječe odmrlo drevo (sušica),

• panj (štor) je del drevesa, ki po sečnji ostane na

mestu, kjer je raslo drevo,

1.2 mio.

mio

to

t v

o or

v njakov

njako

s prikolico

ikolic

• štrcelj je stoječ odlomljen del debla drevesa

(sušica ali podrtica brez vej),

• kos je del drevesa, ki doseže določene najmanjše

mere.

Grafikon 18: Odmrla lesna biomasa/ Deadwood biomass

Preglednica 20: Odmrla lesna biomasa /Deadwood biomass

Leto

2000

2007

2012





2018


Število

–

724

746

746

ploskev

Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje E

Delež

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1] [%]

[%]

[m3 ha-1] [%]

[%]





Skupaj


–

–

–

20,2

11 100,0

19,8

10 100,0

24,2





10 100.0


Iglavci


–

–

–

9,3

16

46,1

9,2

14

46,3

10,8

15

44,6

Listavci

–

–

–

10,9

15

53,9

10,6

14

53,5

13,4

14

55,0

Legenda/ Legend: leto/ year; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/sum ; iglavci /conifers; listavci /broadleaves; povprečje –

povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share;

– podatek ni bil merjen/ the data was not measured.

Slika 12: Ploskve po razredih odmrle lesne biomase /Sampling plots by deadwood biomass classes 58





59





475.000

vagono

v

v

agono

skupna dolžina vlaka 9.514 km

DELEŽ

66

%

34

x 33

x 3

x 28

x 12

x 24

Grafikon 19: Odmrla lesna biomasa glede na tipe/ Deadwood biomass by types Preglednica 21: Odmrla lesna biomasa glede na tipe/Deadwood biomass by types Celotna količina odmrle lesne biomase v gozdu je ocenjena na več kot 29,4 mio. m3, Leto

2000

2007

2012





2018


kar predstavlja:


Število

–

724

746

746

ploskev

kocko lesa

Bohinjsko jezero

Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež Povprečje

E

Delež

Blejsko jezero

*

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

[m3 ha-1]

[%]

[%]

14 m3





Skupaj


–

–

–

20,2

11 100,0

19,8





10


100,0

24,2





10 100.0


32 %

Tip

309 m

2,4 m

* na prebivalca Slovenije

Podrtica

–

–

–

2,7

32

13,3

3,4

25

17,2

6,7

22

27,7

Sušica

–

–

–

5,8

17

28,6

5,6

17

28,3

8,1

16

33,5

Panj

–

–

–

4,1

14

20,2

3,5

17

17,7

2,8

17

11,6

Štrcelj

–

–

–

1,1

26

5,4

1,5

26

7,6

0,8

27

3,3

Kos

–

–

–

6,6

18

32,5

5,8

16

29,3

5,8

13

24,0

Legenda/ Legend: leto/ year; 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/sum ; tip/ deadwood biomas type (podrtica/ lying dead tree, sušica/ standing dead tree, panj/ stump, štrcelj/ snag, kos/ coarse woody debris) ; povprečje – povprečna vrednost/ mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share; – podatek ni bil merjen/

the data was not measured.

60





61





5.4 Zaloga ogljika v lesni biomasi/

Carbon stock in wood biomass

Definicija: Zaloga ogljika v lesni biomasi je količina

ogljika v živi nadzemni in podzemni biomasi ter

odmrli biomasi, ki imajo kot t. i. skladišča sposobnost

kopičenja ali sproščanja ogljika v gozdu. Zaloga

ogljika v lesni biomasi je torej količina ogljika,

ki je bila izločena iz ozračja in je zdaj shranjena v

živi nadzemni in podzemni biomasi ter odmrli

biomasi. Podatek o zalogi ogljika v lesni biomasi

je zato pomemben z vidika blaženja podnebnih

sprememb.

Izračun: Zalogo ogljika v lesni biomasi, ki jo po

navadi izrazimo v tonah ogljika na hektar (t C ha-1),

izračunamo na podlagi podatkov o volumnu dreves

oz. lesne zaloge (V) in pretvorbenih faktorjev, kot so

biomasni ekspanzijski faktor (BEF), osnovna gostota

lesa (D), razmerje med podzemno in nadzemno

biomaso (R) ter delež ogljika v suhi snovi biomase

(CF):

Fotografija 10: Odmrla biomasa - kos /Deadwood biomass – coarse woody debris

• izračun zaloge ogljika v lesni biomasi

kjer je:

(C ): C = C + C + C

B B AGB

BGB

DW,

• izračun zaloge ogljika v živi nadzemni biomasi

• V – volumen dreves oz. lesne zaloge, ki ga

B

(C ): C = V × BEF × D × CF,

izračunamo iz ustreznih tarif,

ABG

ABG

AGB



• izračun zaloge ogljika v živi podzemni biomasi

• V – volumen odmrlega lesa, ki vključuje

DW

(C ): C = C × R,

volumen odmrlih stoječih in ležečih dreves,

BGB

BGB

ABG

• izračun zaloge ogljika v odmrli biomasi

panjev, štrcljev in velikih lesnih kosov in ga

(C ) = V × D × CF,

izračunamo s pomočjo ustreznih enačb,

DW

DW

Komentar in ocena stanja/trenda

• BEF – množilni faktor, ki poveča volumen lesne

Skupna lesna zaloga odmrle biomase listavcev in

lesne zaloge odmrle biomase lahko pripišemo

zaloge oz. težo žive nadzemne biomase tako,

iglavcev se je od leta 2007 do leta 2012 nekoliko

ujmam in gradacijam podlubnikov, ki so sledile

da upoštevamo nekomercialne komponente

zmanjšala, od leta 2012 do 2018 pa se je povečala.

ujmam. Večina odmrle biomase, predvsem

Celotna količina ogljika, shranjena

biomase, kot so panj, veje, vejice in listje,

v gozdni lesni biomasi, je ocenjena

• D – osnova gostota lesa, ki je razmerje med

Ocena skupne lesne zaloge odmrle biomase se je

listavcev, je manjših premerov (< 30 cm), od leta

maso absolutno suhega lesa in volumnom v

povečala za 4,4 m3 ha-1, lesna zaloga odmrle biomase

2007 do 2018 pa je bil zaznan trend povečevanja

na nekaj manj kot 130 mio. ton.

svežem stanju,

iglavcev za 1,6 m3 ha-1 in listavcev za 2,7 m3 ha-1. Od

deleža debelejše odmrle biomase (>= 30 cm).

*

• R – razmerje med podzemno in nadzemno

leta 2012 do 2018 se je povečala odmrla biomasa

To nakazuje na postopno povečevanje odmrle

biomaso,

sušic in podrtic iglavcev ter listavcev. Povečevanje

biomase in velikosti odmrlega drevja.





C


C 62 t

• CF – delež ogljika v suhi snovi biomase (merjen

kot masa ogljika v masi suhe snovi).

* na prebivalca Slovenije

62





63





CO2

Metodološko pojasnilo: Pri izračunu zaloge

Preglednica 22: Zaloga ogljika v lesni biomasi /Carbon stock in wood biomass ogljika v lesni biomasi uporabljamo faktorje

O

O

2

2

BEF, D in R, ki so odvisni od drevesne vrste oz.

Leto

2000

2007

2012





2018


skupine drevesnih vrst. Za določitev faktorja

n

–

727

749

754

CO

CO

BEF uporabljamo splošno recipročno enačbo,

2

2

Sredina

E

Delež Sredina

E

Delež Sredina

E

Delež Sredina

E

Delež

ki je odvisna od višine lesne zaloge v skladu s

[tC ha-1] [%]

[%]

[tC ha-1] [%]

[%]

[tC ha-1] [%]

[%]

[tC ha-1] [%]

[%]

predlaganim modelom (Teobaldelli et al., 2009).

Za faktor R so v rabi privzete vrednosti v skladu s





Skupaj


94,4

–

100,0 100,2

–

100,0 108,3

– 100,0 107,2

–





100.0


sprejetimi smernicami (IPCC, 2006). Za faktor CF

Nadzemna

69,1

–

73,2

73,1

–

73,0

79,8

–

73,7

79,2

–

73,9

uporabljamo privzeto vrednost 0,47 (IPCC, 2006).

Podzemna

21,2

–

22,5

22,3

–

22,3

23,7

–

21,9

22,1

–

20,6

Poleg tega je treba poudariti, da se volumen

Odmrla

4,1

–

4,3

4,8

–

4,8

4,8

–

4,4

5,9

–

5,5

dreves oz. lesne zaloge v izračunu nanaša na tržno

deblovino. Ker v Sloveniji za izračun lesne zaloge

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

uporabljamo tarife, je v volumnu že upoštevana

forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; skupaj/sum ; tip/ wood biomas type tržna vejevina (tj. vejevina, debelejša od 7 cm).

(nadzemna/ aboveground, podzemna/ belowground, odmrla/ dead wood) ; povprečje – povprečna vrednost/ mean Po oceni je delež slednje v Sloveniji okoli 13 %

value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; delež/ share; - podatek ni bil izračunan/ the data was not calculated; (Gschwantner et al., 2019), zato je treba lesno

*ocenjene vrednosti zaloge ogljika za leto 2000/ carbon stock assessement for year 2000.

zalogo ustrezno zmanjšati.

273 kg C

188 kg C

vnica

vnica

1 m3

1 m3

lado

lado

lesna sk

lesna sk

bukev

smreka

Grafikon 20: Zaloga ogljika v lesni biomasi /Carbon stock in wood biomass 64





65





5.5 Starostna in debelinska struktura/

Age and diameter structure

Starostno in debelinsko strukturo sestojev lahko

predstavimo s pomočjo kazalnikov o razvojni fazi,

debelinski porazdelitvi premera ali kot ocenjeno

starost sestoja. V raznomernih in raznodobnih

sestojih, ki sestavljajo večino slovenskih gozdov,

je smiselno predstaviti vse tri kazalnike. Starostna

in debelinska struktura sta pomembna kazalnika

trajnosti, saj le v primeru, da sta uravnoteženi,

omogočata trajnostno izkoriščanje gozdnih virov.

5.5.1 Razvojne faze/Development stages

Fotografija 11: Podzemna lesna biomasa /Below-ground biomass Definicija: Razvojna faza je življenjsko (starostno)

obdobje, v katerem je prevladujoča večina sestojnih

dreves. V mlajših razvojnih fazah (mladovje ali

drogovnjak) jo opredelimo s prevladujočim prsnim

=

premerom dreves v njej, v debeljakih pa glede na

70x =

C 13 t

dominantna drevesa (najmanj 100 dreves/ha) oz.

prevladujočem deležu dreves, ki tvorijo streho

/leto

sestoja. Na vzorčnih ploskvah določimo prevladujočo

CO

CO /leto

CO /življenjska

2

2

2

doba

razvojno fazo. Le v primeru, ko se na ploskvi pojavita

14kg

1t

dve izrazito različni razvojni fazi, opišemo obe in

7,5t

1ha

določimo površinski delež vsake.

1

2-3

4-6

7

Komentar in ocena stanja/trenda

V živi biomasi se je zaloga ogljika povečala iz 94,4

t C ha-1 v letu 2000 na 107,2 t C ha-1 v letu 2018.

V obdobju 2012–2018 se je zaloga ogljika v živi

biomasi nekoliko zmanjšala, predvsem zaradi

večjega poseka in odmrlosti, ki sta posledici

naravnih ujm v gozdovih. Več kot 3/4 zaloge ogljika

v lesni biomasi je v živem nadzemnem delu, okoli

1/5 v podzemnem in okoli 1/20 v odmrli biomasi.

Legenda/ Legend: (1) mladovje/ young wood, (2) tanjši drogovnjak/ pole wood I, (3) debelejši drogovnjak/ pole wood II, (4) tanjši debeljak/ timber wood I, (5) srednji debeljak/t imber wood II, (6) močnejši debeljak/ timber wood III, (7) neopredeljeno/ undefined.

Slika 13: Razvojne faze /Development stages

66





67





Preglednica 23: Deleži razvojnih faz po površinah /Development stages by share of the area



Leto

2000

2007

2012





2018


Število ploskev

656

751

760

759

Razvojna faza

Premer

Delež [%]

Delež [%]

Delež [%]

Delež [%]

Mladovje

D < 10 cm

3,09

3,87

3,55

4,87

Tanjši drogovnjak

10 ≤ D < 20 cm

8,08

12,43

11,97

12,65

Debelejši drogovnjak

20 ≤ D < 30 cm

20,96

15,88

16,32

11,33

Tanjši debeljak

30 ≤ D < 40 cm

38,14

41,44

40,00

28,06

dom

Srednji debeljak

40 ≤ D < 50 cm

23,88

20,58

20,26

28,99

dom

Močnejši debeljak

D

≥ 50 cm

5,33

5,39

5,53

11,33

dom

Neopredeljeno

vsi premeri

0,52

0,41

2,37

2,77





Skupaj


100,00

100,00

100,00

100,00

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots; razvojna faza/ development stage; premer/ DBH; delež/ share ; mladovje/ young wood, tanjši drogovnjak/ pole wood I, debelejši drogovnjak/ pole wood Slika 14: Ploskve po razvojnih fazah /Sampling plots by development stages II, tanjši debeljak/ timber wood I, srednji debeljak/ timber wood II, močnejši debeljak/ timber wood III, neopredeljeno/

undefined; skupaj /sum.

Grafikon 21: Deleži razvojnih faz po površinah /Development stages by share of the area 68





69





5.5.2 Debelinska porazdelitev premera/

DBH distribution

Debelinska porazdelitev dreves pokaže, koliko dreves določenih premerov sestavlja sestoj. V enomernih sestojih je manj dreves različnih premerov, v raznomernih pa več.

Fotografija 12: Mladovje /young wood

Grafikon 22: Število dreves po razširjenih debelinskih razredih na hektar /Number of trees by DBH classes per hectar Preglednica 24: Število dreves po razširjenih debelinskih razredih na hektar [N ha-1] /

Number of trees by DBH classes per hectar [N ha-1]

Komentar in ocena stanja/trenda

Leto

2000

2007

2012





2018


Večja sprememba med razvojnimi fazami je

Število ploskev

656

751

760

759

nastala med letoma 2012 in 2018 (verjetni vzrok

Razred

N ha-1

N ha-1

N ha-1

N ha-1

naravne nesreče: žled leta 2013 in poznejši izbruhi

podlubnikov), v letih od 2000 do 2012 pa ni bilo

10–20 cm

241

276

292

261

večjih sprememb.

20–30 cm

129

146

151

138

30–40 cm

69

70

73

71

40–50 cm

34

37

41

41

Več kot 50 cm

18

20

22

23

Skupaj

490

550

581





535


Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; razred/ DBH class; N ha-1 – število dreves na hektar/ number of trees per hectar; skupaj /sum.

70





71





Fotografija 13: Prebiralni/raznomerni gozd (levo) in enomerni/enodobni gozd (desno) /

Selective/unevenaged forest (left) and evenaged forest (right) Komentar in ocena stanja/trenda

Delež tankih dreves (do 30 cm) se manjša, delež

debelih dreves (30 cm ali več) pa se povečuje.

Grafikon 23: Število ploskev glede na dominantni premer /Number of plots by dominant DBH

Preglednica 25: Delež ploskev glede na dominantni premer/ Share of plots by dominant DBH

Leto

2000

2007

2012





2018


Število ploskev

582

724

746

759

Delež

Delež

Delež

Delež





Dominantni premer


[%]

[%]

[%]

[%]

Manj kot 10 cm

1

1

1

2

10–20 cm

4

6

4

4

20–30 cm

11

11

12

10

30–40 cm

31

29

24

24

40–50 cm

37

35

38

39

Več kot 50 cm

16

18

20

22

Skupaj

100

100

100





100


Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; število ploskev/ number of the sampling plots; delež/ share; dominantni premer /

dominant DBH; skupaj /sum; – podatek ni bil izračunan/ the data was not calculated.

72





73





5.5.3 Srednja starost sestoja/Mean stand age

Preglednica 26: Porazdelitev srednje starosti sestojev/ Mean stand age distribution Leto

2000

2007

2012





2018


Definicija: Starost sestoja je srednja starost sesto-

Starost

Število ploskev

Število ploskev

Število ploskev

Število ploskev

ja in je opredeljena na podlagi meritev (oz. stro-

starost

kovnih ocen) starosti dreves, ki določajo razvojno

Manj kot 20 let

20

–

–

42

več kot

fazo. Srednjo starost sestoja določamo:

21–40

56

–

–

61

80 let

2008

41–60

97

–

–

67

2018

• s štetjem letnic na panjih na ploskvi ali v njeni

DELEŽ

61–80

147

–

–

135

[%]

3,7

5,3

neposredni bližini (vpišemo povprečje vsaj treh

81–100

158

–

–

194

panjev, če jih najdemo) in dodamo število let, ki

101–120

66

–

–

149

jih je drevo potrebovalo, da je zraslo do sedanjega

starost

121–140

16

–

–

63

prsnega premera,

več kot

Več kot 140

19

–

–

13

• s štetjem vreten na mladih drevesih na ploskvi

80 let

Neopredeljeno

0

–

–

22

(mladovje iglavcev),

2000

2018

Skupaj





579


–

–





746


• na podlagi informacij iz gozdarskih načrtov ali

DELEŽ

45

60

[%]

kronik oz. strokovne ocene.

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/ forest and other wooded land; starost/ age; neopredeljeno/ undefined; skupaj /sum; število ploskev/number of the sampling plots; – podatek ni bil izračunan/ the data was not calculated.

Grafikon 24: Porazdelitev srednje starosti sestojev /Mean stand age age distribution 74





75





5.6. Površina gozdov/Forest area

Površina gozda predstavlja površino z gozdnim

drevjem poraslih gozdnih zemljišč. V Sloveniji

površino gozdov določamo z gozdnogospodar-

skimi načrti in jo s svojim podpisom potrdi minis-

ter. Površina se vsako leto nekoliko spremeni, a za

posamezno GGE uradno velja deset let. Prav tako

MKGP površino določa z evidenco dejanske rabe

zemljišč, ki se pogosto uporablja za mednarodno

poročanje.

Definicija: Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim

drevjem v obliki sestoja, ki v odraslosti lahko

doseže višino najmanj pet metrov in obsega

površino najmanj 0,25 hektarja. Gozd je tudi

zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25

hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v

kmetijske namene in na katerem lahko gozdno

drevje doseže višino najmanj pet metrov ter

je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 %.

V kategorijo gozda so uvrščeni tudi obrečni in

protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine

odraslega drevja, na površini najmanj 0,25

hektarja. Sestavni del gozda je tudi gozdna

Fotografija 14: Mladovje in odrasel gozd /Young growth and timber wood infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno

parcelo.

V druga gozdna zemljišča so uvrščena zemljišča,

Komentar in ocena stanja/trenda

porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim

Podatka sta na voljo le za leti 2000 in 2018. Delež

rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki

mlajših gozdov se zmanjšuje, delež starejših pa

niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v

povečuje.

kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča

uvrščamo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi

in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini

najmanj 0,25 hektarja.

2018

2018

40%

povprečna

starost

43

80-100

60%

[leta]

76





77





Preglednica 27: Površina gozdov in drugih gozdnih zemljišč /Forest and other wood land area Leto

2000

2007

2012





2018


Število ploskev

656

751

760

759

Povprečje

E

Povprečje

E

Povprečje

E

Povprečje

E

[ha]

[%]

[ha]

[%]

[ha]

[%]

[ha]

[%]

ZGS*

1.134.227

–

1.183.252

–

1.184.526

–

1.177.244

–

MGGE**

1.049.600

2,7

1.201.600

2,7

1.216.000

2,7

1.214.400

2,7

MKGP/SURS***

1.183.858

1.184.042

Legenda/ Legend: leto/ year; 2000 – samo gozd/ only forest, 2007, 2012 in 2018 gozd in druga negozdna zemljišča/

forest and other wooded land; število ploskev/number of the sampling plots ; povprečje – povprečna vrednost/

mean value; E – vzorčna napaka ocene/ sampling error; ZGS/SFS; *uradna gozdna površina/ official forest area; MGGE/

FECS**– površina gozda po MGGE/ Forest area according to FECS; MKGP/MAFF; – podatek ni bil izračunan/ the data was not calculated.

Komentar in ocena stanja/trenda

Uradni podatek o površini gozdov v Sloveniji je

Slika 15: Gozdna maska Slovenije / Forest cover mask of Slovenia ZGS-MKGP, ki pa je zaradi metodologije obnavl-janja povprečno 10 % gozdnogospodarskih načr-

tov enot v povprečju star pet let. Ocena površine

gozdov MGGE se nanaša na leto inventure. Povr-

šina gozdov ZGS-MKGP je znotraj vzorčne napake

ocene površine gozdov iz MGGE.

V zadnjih letih površina gozdov ostaja stabilna, se

bistveno ne povečuje, niti ne zmanjšuje.

78





79





Zaključek/Conclusion

Na razvoj gozdov vplivajo številni predvidljivi in

Sistem MGGE je bil vzpostavljen leta 2000 in vse

Kljub upoštevanju teorije vzorčenja je glavna

nepredvidljivi dejavniki. Ob hitrem spreminjanju

do danes so bili pridobljeni podatki uporabljeni

omejitev MGGE malo vzorčnih ploskev in

podnebja in vseh spremljajočih pojavih postaja ne-

za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in

posledično večja vzorčna napaka pri izračunih

gotovost razvoja gozdov še večja. Za uspešno tra-

razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu

nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. Hkrati

jnostno in mnogonamensko upravljanje gozdov

tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem

malo vzorčnih ploskev onemogoča razvrščanje

so ključni ažurni in kakovostni podatki o njihovem

razvoju slovenskih gozdov ter uresničevanje ciljev

podatkov, npr. po statističnih regijah, gozdnih

stanju in spremembah. Ključni so tudi dolgoročni

Resolucije o nacionalnem gozdnem programu.

tipih, lastništvu, gozdnogospodarskih območjih,

trendi spremljanja stanja gozdov, ki omogočajo

Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno

ekoloških oziroma provenienčnih regijah itn.

natančnejše napovedovanje njihovega prihodn-

usklajena metodologija popisa kazalnikov na

Periodične meritve so tudi premalo številne, da

jega razvoja. Ker so gozdovi, razen v primeru ve-

sistematični mreži točk prek celotne države, tako

bi omogočile zaznavanje sprememb v gozdovih v

likih poškodb, počasi spreminjajoči se ekosistem,

da podatki ustrezajo tudi zahtevam za nacionalno

primeru večjih naravnih nesreč. Z željo po odpravi

so napovedi še toliko pomembnejše, saj naše tre-

poročanje, ki ga vodi SURS.

omenjenih pomanjkljivosti smo v letu 2020

nutne odločitve dolgoročno vplivajo na gozdove,

sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni

ki jih bodo čutile naslednje generacije.

inventurni sistem, katerega osnova bodo nove

trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični

V zadnjih letih smo zaznali upočasnitev trenda

mreži (»unaligned systematic sampling«) gostote

povečevanja lesne zaloge. V letu 2018 je znašala

2 km x 2 km. Tako se bo število ploskev, izmerjenih

330 m3 ha-1, kar je na zgornji meji intervala 320

na terenu, povečalo iz trenutnih 760 na približno

in 330 m3 ha-1, ki je bil arbitrarno določen v

3050. Nov sistem bo dobro izhodišče za sistemsko

Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu

vzpostavitev Nacionalne gozdne inventure (NGI) v

kot optimalna lesna zaloga za Slovenijo. V

Sloveniji. Vzpostavitev tovrstnega informacijskega

obdobju 2012–2018 se je v Sloveniji bistveno

sistema bo omogočala konsistentno spremljanje

povečala količina poseka; predvsem iglavcev.

stanja in razvoja slovenskih gozdov na nacionalni

Glede na podatke popisa iz leta 2018 bi lahko

in regionalni ravni. Pomembno je, da bo

sklepali, da so ujme in posledične gradacije

vzpostavljeni sistem v skladu z najnovejšimi

podlubnikov prizadele predvsem smreko, ki se

spoznanji o nacionalnih gozdnih inventurah in

pri nas pogosto pojavlja na neustreznih rastiščih.

da bo služil kot temelj vsemu nadaljnjemu delu

Posledično se je drevesna sestava spremenila in

na področju nacionalne inventarizacije gozdov in

v lesni zalogi je kot najpomembnejšo drevesno

poročanju o njih.

vrsto smreko zamenjala bukev. Tako slovenski

gozdovi posledično postajajo vse bolj bukovi oz.

listnati gozdovi. Zaradi spremembe drevesne

sestave bodo potrebne tudi reforme na področju

lesnopredelovalne industrije, ki trenutno še vedno

temelji v glavnem na predelavi iglavcev, večino

listavcev (skoraj 60 %) pa se uporabi v energetske

namene.

80





81


KAZALO FOTOGRAFIJ, GRAFIKONOV, PREGLEDNIC IN SLIK/





6.


Grafikon 18: Odmrla lesna biomasa/ Deadwood biomass

59

INDEX OF FIGURES / CHARTS / TABLES AND IMAGES

Grafikon 19: Odmrla lesna biomasa glede na tipe/ Deadwood biomass by types 60

Grafikon 20: Zaloga ogljika v lesni biomasi/ Carbon stock in wood biomass 64

Grafikon 21: Deleži razvojnih faz po površinah/ Development stages by share of the area 68

Kazalo fotografij/ Index of figures:

Grafikon 22: Število dreves po razširjenih debelinskih razredih na hektar/ Number of trees by DBH classes per hectar 71

Fotografija 1: Pot v gozd/ The path to the forest

6

Grafikon 23: Število ploskev glede na dominantni premer/ Number of plots by dominant DBH

72

Fotografija 2: Meritve na stalni vzorčni ploskvi/ Measurements on the permanent sampling plot 17

Grafikon 24: Porazdelitev srednje starosti sestojev/ Mean stand age age distribution 74

Fotografija 3: Terenske meritve na stalni vzorčni ploskvi – usklajevalni seminar za popisovalce /

Field measurements on a permanent sampling plot – training course 19

Kazalo preglednic/ Index of tables:

Fotografija 4: Merjenje premera drevesa s pi-metrom/ DBH measuring with pi-meter 24

Preglednica 1: Razvoj metodologije popisov gozdov v letih 1995–2018/ Development of the forest‘s survey Fotografija 5: Podmersko drevje – meritve tankega drevja/ Undersized trees – measuring of the smaller trees 29

methodlogy in 1995-2018

13

Fotografija 6: Smrekov debeljak/ Norway spruce timber wood

34

Preglednica 2: Osnovni podatki o KPP z nekaterimi mejnimi vrednostmi/ Basic data of KPP with threshold values 16

Fotografija 7: Branike – letni prirastek/ Tree ring – annual increment 44

Preglednica 3: Lesna zaloga drevnine/ Growing stock of the trees 21

Fotografija 8: Ponj posekanega drevesa št. 19/ Stump of the cut tree number 19.

51

Preglednica 4: Lesna zaloga drevnine po drevesnih vrstah/ Growing stock of the trees by tree species 23

Fotografija 9: Odmrlost (sušice)/ Mortality (standing dead wood) 57

Preglednica 5: Lesna zaloga podmerskega drevja/ Growing stock of the smaller trees 26

Fotografija 10: Odmrla biomasa - kos/ Deadwood biomass – coarse woody debris 62

Preglednica 6: Lesna zaloga podmerskega drevja po drevesnih vrstah/ Growing stock of the smaller trees Fotografija 11: Podzemna lesna biomasa/ Below-ground biomass 66

by tree species 28

Fotografija 12: Mladovje/ Young wood

70

Preglednica 7: Temeljnica drevnine/ Basal Area of the trees

31

Fotografija 13: Prebiralni/raznomerni gozd (levo) in enomerni/enodobni gozd (desno)/

Preglednica 8: Temeljnica drevnine po drevesnih vrstah/ Basal area of the trees by tree species 33

Selective/unevenaged forest (left) and evenaged forest (right) 73

Preglednica 9: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves /

Fotografija 14: Mladovje in odrasel gozd/ Young growth and timber wood 76

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees 37

Preglednica 10: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po drevesnih vrstah/

Kazalo grafikonov/ Index of charts:

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by tree species 39

Grafikon 1: Lesna zaloga drevnine/ Growing stock of the trees 21

Preglednica 11: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razvojnih fazah/

Grafikon 2: Lesna zaloga drevnine po drevesnih vrstah/ Growing stock of the trees by tree species 22

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by development stages 41

Grafikon 3: Lesna zaloga podmerskega drevja/ Growing stock of the smaller trees 26

Preglednica 12: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po dominantnem Grafikon 4: Lesna zaloga podmerskega drevja po drevesnih vrstah/ Growing stock of the smaller trees premeru/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by dominant DBH

42

by tree species 27

Preglednica 13: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razširjenih Grafikon 5: Temeljnica drevnine/ Basal area of the tress 31

debelinskih razredih/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by DBH classes 43

Grafikon 6: Temeljnica dreves po drevesnih vrstah/ Basal area of the trees by tree species 32

Preglednica 14: Povprečni letni posek/ Average annual felling 47

Grafikon 7: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves /

Preglednica 15: Povprečni letni posek po drevesnih vrstah/ Average annual felling by tree species 49

Avarage annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees 37

Preglednica 16: Povprečni letni posek po razširjenih debelinskih razredih/ Average annual felling by DBH classes 50

Grafikon 8: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po drevesnih vrstah/

Preglednica 17: Povprečna letna odmrlost/ Average annual mortality 53

Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by tree species 38

Preglednica 18: Povprečna letna odmrlost po drevesnih vrstah/ Average annual mortality by tree species 55

Grafikon 9: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razvojnih fazah/

Preglednica 19: Povprečna letna odmrlost po razširjenih debelinskih razredih/ Average annual mortality by Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by development stages 40

DBH classes

56

Grafikon 10: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po dominantnem Preglednica 20: Odmrla lesna biomasa/ Deadwood biomass

57

premeru/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by dominant DBH

42

Preglednica 21: Odmrla lesna biomasa glede na tipe/ Deadwood biomass by types 61

Grafikon 11: Povprečni letni bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves po razširjenih Preglednica 22: Zaloga ogljika v lesni biomasi/ Carbon stock in wood biomass 65

debelinskih razredih/ Average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees by DBH classes 43

Preglednica 23: Deleži razvojnih faz po površinah/ Development stages by share of the area 69

Grafikon 12: Povprečni letni posek/ Average annual felling

47

Preglednica 24: Število dreves po razširjenih debelinskih razredih na hektar/ Number of trees by DBH classes Grafikon 13: Povprečni letni posek po drevesnih vrstah/ Average annual felling by tree species 48

per hectar

71

Grafikon 14: Povprečni letni posek po razširjenih debelinskih razredih/ Average annual felling by DBH classes 50

Preglednica 25: Število ploskev glede na dominantni premer/ Number of plots by dominant DBH

72

Grafikon 15: Povprečna letna odmrlost/ Average annual mortality 53

Preglednica 26: Porazdelitev srednje starosti sestojev/ Mean stand age distribution 75

Grafikon 16: Povprečna letna odmrlost po drevesnih vrstah/ Average annual mortality by tree species 54

Preglednica 27: Površina gozdov in drugih gozdnih zemljišč /Forest and other wood land area 78

Grafikon 17: Povprečna letna odmrlost po razširjenih debelinskih razredih/ Average annual mortality by DBH classes 56

82





83




7.

Kazalo slik / Index of images:

ZAHVALA/ACKNOWLEDGEMENT

Slika 1: Geografski položaj Slovenije v Evropi in njena gozdnatost/ Geographical position of Slovenia in Europe and its forest cover

5

Slika 2: Sistematična vzorčna mreža 4 x 4 km v letu 2018, ploskev v gozdu (desno spodaj), ploskev zunaj gozda (desno zgoraj)/ Systematic sampling grid on 4 by 4 km in year 2018, sampling plot in the forest (lower right), sampling plot outside forest (upper right)

14

Slika 3: Prostorska razporeditev vzorčnih ploskev – KPP z označenimi polmeri in površinami podploskev/

Zahvaljujemo se vsem razvijalcem dosedanjega MGGE v Sloveniji in terenskim sodelavcem za Spatial arrangement of sampling plot - KPP plot with marked radius and area of subplots 15

zbiranje podatkov. Prav tako se zahvaljujemo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za Slika 4: Vsakemu drevesu na ploskvi izmerimo razdaljo od središča ploskve in azimut (kot med severom financiranje v okviru javne gozdarske službe in Programski skupini Gozdarskega inštituta Slovenije.

in smerjo lokacije drevesa)/ For each tree within the plot, the distance from plot’s center and the asimuth (angle between North and the direction of the tree) are measured.

17

Slika 5: Ploskve po razredih lesne zaloge drevnine/ Sampling plots by classes of the growing stock of the trees 20

Slika 6: Ploskve po razredih lesne zaloge podmerskega drevja/ Sampling plots by classes of the growing stock of the smaller trees

25

Slika 7: Ploskve po razredih temeljnice drevnine/ Sampling plots by classes of the basal area of the trees 30

Slika 8: Ploskve po razredih povprečnega letnega bruto prirastka z vrastjo in prirastkom posekanih dreves/

Sampling plots by classes of the average annual gross increment with ingrowth and increment of fell trees 36

Slika 9: Ploskve po razredih intenzivnosti poseka v deležu lesne zaloge/ Sampling plots by classes of felling in percent of growing stock

46

Slika 10: Ploskve po razredih intenzivnosti poseka v deležu prirastka lesne zaloge/ Sampling plots by classes of felling in percent of increment

46

Slika 11: Ploskve po razredih letnega pojavljanje novih sušic/ Sampling plots by classesof yearly apperance of new dead trees

52

Slika 12: Ploskve po razredih odmrle lesne biomase / Sampling plots by deadwood biomass classes 58

Slika 13: Razvojne faze/ Development stages

67

Slika 14: Ploskve po razvojnih fazah/ Sampling plots by development stages 68

Slika 15: Gozdna maska Slovenije / Forest cover mask of Slovenia 79



84





85


8. LITERATURA/LITERATURE

9. PRILOGE/ANNEX





Gschwantner T., Alberdi I., Balazs A., Bauwens S., Klatt S., Borota D., Bošeľa M., Bouriaud O., Cañellas I., 9.1. Angleški prevod slovenskih imen drevesnih vrst/

Donis J., Freudenschuß A., Hervé JC., Hladnik D., Jansons J., Kolozs L., Korhonen K., Kucera M., Kulbokas G., Kuliešis A., Zell J. 2019. Harmonisation of stem volume estimates in European National Forest Inventories.

English names of Slovenian tree species

Annals of Forest Science. 76. 10.1007/s13595-019-0800-8

slovensko ime

angleško ime

znanstveno ime

Kovač, M., Mavsar, R., Simončič, P., Batič, F., Jurc, D., Hočevar, M. 2000. Monitoring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov – priročnik za terensko snemanje podatkov. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije.

beli gaber

common hornbeam

Carpinus betulus

bela jelka

silver fir

Abies alba

Kovač, M., Batič, F., Japelj, A., Kušar, G., Polanšek, B., Skudnik, M., Krma, P., Planinšek, Š., Kastelec, D,. Popis bukev

common beech

Fagus sylvatica

poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkov. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2007. 73 str.

cer

turkey oak

Quercus cerris

črna jelša

black alder

Alnus glutinosa

Kovač M., Skudnik M., Japelj A., Planinšek Š., Vochl S., Batič F., Kastelec D., Jurc D., Jurc M., Simončič P., črni bor

austrian pine

Pinus nigra

Kobal M. 2014. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov - Priročnik za terensko snemanje podatkov. Kovač M. (ur.) Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 228 str.https://dirros.openscience.

črni gaber

european hop-hornbeam

Ostrya carpinifolia

si/IzpisGradiva.php?id=7361&lang=eng

divja češnja

wild cherry

Prunus avium

dob

pedunculate oak

Quercus robur

Teobaldelli M., Somogyi Z., Migliavacca, M, & Usol’tsev V. 2009. Generalized functions of biomass expansion factors for conifers and broadleaved by stand age, growing stock and site index. Forest Ecology and gorski brest

wych elm

Ulmus glabra

Management. 257. 1004–1013. 10.1016/j.foreco.2008.11.002.

gorski javor

sycamore maple

Acer pseudoplatanus

graden

sessile oak

Sesile oak

macesen

european larch

Larix decidua

maklen

field maple

Acer campestre

mali jesen

manna ash

Fraxinus ornus

mokovec

whitebeam

Sorbus aria

navadna ameriška duglazija douglas fir

Pseudotsuga menziesii

navadna breza

silver birch

Betula pendula

navadna smreka

norway spruce

Picea abies

ostali iglavci

other conifers

-

ostali listavci

other broadleaves

-

pravi kostanj

sweet chestnut

Castanea sativa

rdeči bor

scots pine

Pinus sylvestris

robinija

black locust

Robinia pseudoacacia

rušje

dwarf pine

Pinus mugo

trepetlika

aspen

Populus tremula

veliki jesen

common ash

Fraxinus excelsior

vrbe

willows

Salix sp.



86





87




9.2 Podatki za izračun iskric/oblačkov/

Data for »sparks and bubbles« calculation

količina

enota

površina Slovenije

2.027.100

ha

število prebivalcev Slovenije

2.094.060

površina gozdov v Sloveniji

1.214.400*

ha

površina nogometnega igrišča

0,73

ha

prostornina Bohinjskega jezera

92.500.000

m3

prostornina Blejskega jezera

25.700.000

m3

površina Blejskega jezera

143

ha

površina Bohinjskega jezera

328

ha

prostornina tovornjaka za prevoz lesa

12

m3

prostornina tovornjaka za prevoz lesa s prikolico

24

m3

dolžina tovornjaka za prevoz lesa

8,2

m

dolžina tovornjaka za prevoz lesa s prikolico

13

m

obseg Zemlje

40.075.000

m

razdalja od Zemlja do Lune

384.403.000

m

prostornina vagona za prevoz lesa

62

m3

dolžina vagona za prevoz lesa

20

m

*površina iz MGGE 2018





88