GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD • v j Leto: Vlil., Št. 3 (59) 25. april 1968 CENA: 40 par (40 Sdin) OBČANOV HŠBtette* *. *.2. Proračun sprejet Na zadnji seji je občinska skupščina razpravljala o občinskem Proračunu in proračunu mestnega sveta - Nižje takse za potne liste - Še en razpis za šefa odseka za gospodarstvo Občinska skupščina Beograd je na sejj 26. mar- 5.000 avtomobilov osmi Bežigrajčan ima Sftoni avto. Lani decembra 4n tela bežigrajska občina prebivalcev, ki so ime-i registriranih 5.033 osebnih »vtomobilov. Vseh motomiii *il (osebnih avtomobilov »vor„JakoVi motornih koles *K*>- prijavljenih za Beži »radom, je okoli 7.000. bani so Bižigrajčani na no-’° registrirali 1.197 osebnih »vtomobilov. “Adria aviopromet« spet kvišku Letalsko podjetje »Adria viopromet« je dosegla na gospodarskem sodišču prisii-"° Poravnavo z upniki. Dol- sove ^0 v dveh Ie. i_, 111 Jth upniki ne bodo orjali s tožbami. Stečaj . ° šinili in v podjetju p Uvedli prisilno upravo. onemeli?’ da ^ !X>djetje v moi111 etu sposobno za nor-makl° Poslovanje. ca sprejela letošnji občinski proračun. Predlog proračuna, ki smo ga objavili v prejšnji številki »Zbora občanov«, so v začetku meseca marca obravnavali zbori volivcev. Večjih sprememb ni doživel, nekaj nejasnih vprašanj pa so razčistili na zadnji seji občinske skupščine. Obravnavali so tudi proračun mestnega sveta. Odborniki so potlej sprejeli še odlok o znižanju taks ža potne liste: za podaljšanje potnega lista bo treba odšteti 6500 Sdin in ne 15.000 Sdin, kot je bilo določeno doslej po zveznem zakonu. Sprejeli so še nekaj drugih odlokov in sklenili, da bodo še enkrat (četrtič) ponovili razpis za mesto šefa odseka za gospodarstvo občinske uprave. V gradivu za sejo je bilo tudi poročilo o poslovanju bežigrajskih delovnih organizacij v preteklem letu ter predloge o ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva. RAZDELJENI DELOVNIK Za deljen delovnik smo , odločili zato, da bi de-M' več in bolje. Da bi °olje gospodarili m več Mpospodarili. Moderen "Ocin posloimega življen- J? » metu. pozna takSen aeloTOlfc ie easa Ce 0 hoteli torej v korak . Ponovnim svetom — in ‘o brez dvoma hočemo — Se morali odločiti za n°vi delovnik. n,Kar čes noč to seveda mogoče. Ponekod - v ^»odarskih organizaci-™ ** Poslujejo s tujino sz..«?* 20 določene »luibe dclieni delovnik ^ktično uzakonjen Se Pred uradnim nastopom Pika00 Kajdeliene9a Povedati? torej hočemo lr!™amo Podjetja — de-,,£ne organizacije - ki dZ„nfl dinamika časa in kršnihiiS!lila' ^ bTez fca' ZiZihk0li Pomislekov de-fVo vsak dan ln Popoldne. Ker pa mi kadar »Pozitivne szno di zironia v0alTUi m vse in »a iaz ieS' če moram delati popoldan, £ f« drugi. ffiie ne, da J do uJ,ernvee ie tudi hu- •Vodljivo. Zakal? Prisilila, da brez kalčkov dopoldne ne bi bili tre za nove pomisleke«, deljeni delovnik fo- na) Takšno pleni samo ko- Poglejmo kaj se dogaja. V neki jrisarni, ki praktično nima nobenega pravega, dnevnega stika s terenom oziroma z ljudmi, sedi ženska in — dela. Dobro, opravlja svojo administrativno dolžnost. Poprej je delala vsakokrat samo dopoldan — od 7. do 14. ure. Danes dela dopoldne in popoldne. Dopoldne zamudi v službo pol ure, popoldne pa še pol... Svoje delo sicer opravi kot poprej. Je pa silno nezadovoljna, ker mora zdaj dvakrat na dan (po nepotrebnem) hoditi v službo. Za deljen delovnik smo se odločili — tam kjer je to nujno — zato, ker drugače več ne moremo poslovati, da pa ga uvajamo kampanjsko tudi tam, kjer ni nikakršne resnične potrebe, je nesmiselno, (e ne celo škodljivo. Iz bogatih izkušen) pravkar minulega obdobja dobro vemo, da je vsako kampanjsko uveljavljanje novosti rodilo samo nevšečnosti in posledice, ki so se nam otepavale. Tore), tudi. pri prehodu na deljeni delovnik, moramo imeti pred očmi dejansko potrebo. Vedeti moramo, kje ga zares potrebujemo, kje bo koristen. in kje ga (zares) ne potrebujemo. -ne Slišali smo še precej bolj vedro obvestilo o položaju »Adria aviopromet«, ki je v stečaju. Na koncu je odbornik. Ivan Dimnik opozoril skupščino, naj odločno ukrepa glede na dejstvo, da Gramozna jama — eden od spomenikov NOB za Bežigradom — postaja smetišče, kamor Oživiti tradicije Letna konferenca ZZB člani Zveze borcev biHlo morali še več storiti za oživljanje tradicij narodno-osvo-bodilne borbe, so med dru sim sklenili na letni konferenci občinske organizacije Zveze združenj borcev. Organizacija bo še več storila za ureditev socialnih in zdravstvenih razmer borcev. Za hvalili s« se občinski skupščini za razumevanje pri reševanju stanovanjskih problemov borcev. Za Bežigradom jih še 2<> nima primernih sta novanj in računajo, di jih bodo tudi ti kmalu dobili. Za predsednika občinskega odbora ZZB Bežigrad so spet izvolili Ivana Kunovar-ja. člani odbora pa so še Franc Kralj. Danilo Jurca, Jože Simšič, Slavko Fratnik, Vlasta Brelih, Jože Pehane, Miloš Pertovt, Anton Dekleva, Iva Rakar, Vika Simčič, Peter Lešnik, Stanc Koman, Ignac Možina, Lojze Filipič, Stane Kotnik, Drago Dolinšek, Janez Dobovičnik in Dominik Bizjak. V nadzornem odboru so Mirko Jerman, inž. Lojze Bavdaž in Mirko Frankič. voaijo odpadke kar s kamioni. NADALJ. NA STR. 5—6 O delu občinske skupščine berite še na 3. strani VOLITVE POSLANCA Dosedanji poslanec organizacijsko-politič-nega zbora republiške skupščine Janez Vin-kler odstopil - Možna kandidata: Zdenko Rotar in Vlado Lenardič Za Bežigradom bomo izvolili novega poslanca v organizacijsko-politični zbor republiške skupščine. Dosedanji poslanec Janez Vinkler, izvoljen na volitvah 1967. leta, je dal ostavko: ker je zaposlen kot načelnik Uprave javne varnosti v Ljubljani, po novem zakonu o organih za notranje zadeve ne more biti hkrati tudi poslanec. Volitev poslanca v organizacijsko-politični zbor so posredne: kandidate postavijo volilci v delovnih organizacijah (vsi zaposleni za Bežigradom), poslanca pa izvolijo odborniki občinske skupščine. Za ta zbor torej ni volitev na terenu. Volitve v občinski skupščini bodo 15. maja. Doslej sta občinska konferenca SZDL in mestni sindikalni svet že opravila evidentiranje možnih kandidatov za poslanca, 15. aprila pa je bil usklajevalni zbor. Za možne kandidate so na zborih delovnih ljudi predlagali: Zdenka Rotarja, Vlada Lenardiča, Nika Toša in Janeza Železnika. Soglasje na kandidaturo sta dala Zdenko Rotar in Vlado Lenardič. Na kandidacijskih zborih, ki bedo ta mesec v vseh bežigrajskih delovnih organizacijah, mora vsak od teh dveh kandidatov dobiti eno desetino glasov vseh volivcev. Tako postane dokončni kandidat za volitve, ki bodo 15. maja v občinski skupščini. Zakaj jih ni bilo? Razgovor z Metko Peterca, sekretarko izvršnega odbora SZDL Bežigrad Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva je na seji 4 aprila razpravljal o zborih volivcev, ki so bili za Bežigradom v prvi polovici meseca marca. »Razpravljali smo na osnovi gradiva, ki ga je pripravila mestna konferenca SZDL in poroč i krajevnih organizacij SZDL. je dejala sekretarka obč. konference Metka Peterca. Za Bežigradom se je zborov volivcev udeležilo približno 4°/o volivcev. Udeležba je sicer še vedno slaba, vendar pa so bili zbori volivcev v več ni primerov vsebinsko bolje pripravljeni.« ■ Kako ocenjujete razpravo na zborih volivcev? »Na zborih ni bilo — kot vsa leta nazaj — kritizerstva, temveč so bili občani zelo Nova postojanka za avtomobiliste Ob Titovi cesti, med bencinsko črpalko in »Avtoobno-vo«, bo Avto moto zveza Slovenije zgradila svoj tehnično turistični center. V večjem poslopju bodo imeli prostore z vsemi napravami za testiranje avtomobilov, tam b;> imela stalno mesto tudi služba »pomoč — informacije«. Zraven bo tudi turistični biro. Računajo, da bo novi center nared že letos jeseni. konkretni v razpravi in tudi pri sprejemanju sklepov. Ugotovili smo, da so bili zbori volivcev dobri predvsem tam, kjer je pri pripravah sodeloval ves politični aktiv v okviru krajevne skupnosti. Občani so bili tudi dovolj informirani o najvažnejši točki dnevnega reda — občinskem proračunu. Vsaka družina je dobila časopis »Zbor občanov«, občane so v večini tudi obvestili z osebnimi vab li za zbor volivcev Kritično pa smo ocenili odgovornost do volivcev s strani tistih odbornikov, ki se zborov sploh n'so udeležili (na primer v Savskem naselju). Na drugi strani je bil, na primer, zelo uspešen zbor volivcev v krajevni skupnosti »Boris Kidrič«, saj so si odborniki, ki zastopajo posamezne volivne enote, porazdelili med seboj posamezne teme proračuna in so lahko tudi na večino vprašanj odgovorili že na zboru. Mnogo pripomb je bilo na račun strokovnih služb in obč nske uprave, češ, da se ne udležujejo zborov. Ko pa smo povprašali predstavnike občinske skupščine, smo ugotovili, da skoraj ni zahtev s strani organizatorjev zborov volivcev ( odborniki, krajevna skupnost, organizacija SZDL na terenu), da bi se predstavniki občinske uprave udeležili zborov volivcev. Povsod, kjer so to želeli, so ti predstavniki tudi prišli«. ■ Koga zastopajo občani na zborih volivcev: sebe in tudi tiste, ki jih ni na zborih? »Tudi izvršni odbor SZDL je postavil vprašanje, ali prisotni občani na zborih volivcev lahko odločajo v ime-NADALJ. NA 2. STR. Z letne konference občinskega odbora Zveze združenj borcev Poslanska pisarna Občinska konferenca SZDL Bežigrad bo organizirala poslansko pisarno. Pobudo za to novo obliko stikov med volivci in njihovimi prestavni v republiški skupščini, so . dali poslanci, izvoljeni: za Bežigradom. Občani naj pismena vprašanja pošiljajo na naslov: Občinska konferenca SZDL Ljubljana — Bežigrad, Parmova 41. Glede važnejših vprašanj bodo potlej organizirali razgovore poslanca s širšim krogom volivcev, na vsa druga vprašanja pa bodo poslanci pismeno odgovorili. V načrtih je tudi, da bi se, na primer pred sprejemom določenega zakona v republiški skupščini, sestali poslanci s predstavniki gospodar- -skih organizacij in se skupaj dogovorili za pripombe, ki bi . jih poslanec potlej posredo-val republiški skupščini. Odgovore poslancev bomo objavili tudi v »Zboru občanov.« Živahna razprava na mestnem svetu Mestni svet je na seji 27. marca sprejel finančni načrt mesta Ljubljane. Kot smo že zapisali v zadnji številki »Zbora občanov« znaša proračun mestnega sveta več kot 5 milijard st. dinarjev; ta denar združujejo ljubljanske občine za financiranje skupnih mestnih zadev. Po živahni razpravi so sprejeli proračun z naslednjimi popravki: 12 milijonov st. din, ki so bili v predlogu proračuna predvideni za nogometni klub »Olimpijo«, bo dobil odbor za telesflo kulturo pri mestnem svetu; namenil jih bo za množični šport in rekreacijo, zlasti še za Počitniško zvezo in organizacijo Ljudske tehnike. Iz proračunske rezerve bo do bil živalski vrt 5 milijonov st. din za najnujnejša sanacijska dela, 24 milijonov pa bo šlo za financiranje razširjenih nalog občinskega sodišča in mestnega Javnega pravobranilstva. Zmeda s številkami Spoštovani tovariš urednik, upam, da niste imeli smole, da tri morali zlasti pozimi iskati kakšno šite-valko na slavni Ulici pohorskega bataljona. Ulica je izredno dolga, pa tudi izredno široka, zlasti takrat, kadar iščete kakšno številko, kajti na pročelju hiš ob glavni ulici ni številk posameznih nizov hiš. Ob slabem vremenu sploh ne veste kako bi prišli iz hiš do resnične Ulice Pohorskega bataljona; toliko luž in blata. Ko zapade sneg pa je priti iz hiše pravi vsakodnevni podvig. Tudi snežni plugi se izogibajo ulicam Pohorskega bataljona, ker se bojijo okvar zaradi neurejenega terena. Leta 1966. so začeli urejati dostope do hiš, lani pa del niso nadaljevali. Prosim vas, da vprašate merodajne: .— ali bodo in kdaj bodo nadaljevali z urejanjem dohodov, — ali bodo izpopolnili oštevilčenje hiš, da bo manj težav pri iskanju. S spoštovanjem M. K. Ul. Pohorskega bataljona ■ Na vprašanje, kdaj bodo uredili dohode, so nam na stanovanjskem podjetju Bežigrad odgovorili: v načrtu komunalnih del, ki ga je pripravilo stanovanjsko podjetje, je letos predvidenih 10 milijonov Sdin za Ulico Pohorskega bataljona. Računajo, da bo občinska skupščina ta načrt potrdila in bodo torej z deli nadaljevali. O hišnih številkah pa so nam na odseku za komunalne zadeve občinske skupščine povedali, da razmišljajo o boljšem oštevilčenju hiš v Ulici Pohorskega bataljona. Računajo, da bodo te stvari še letos uredili. Razstava Pionirji osnovne šole dr. Vita Kraigherja vabijo na razstavo. IKEBANE, M bo v soboto, 4. maja od 8. do 18. ure in v nedeljo, 5. maja od 8. do 12. ure v mali telovadnici te šole. Razstavo so pionirji pripravili pod vodstvom tovarišice Klare KOS v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. viiiiiiininiiimiiM ZBOR OBČANOV glasilo občinske konference SZDL Ljubljana—Bežigrad. Izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor. Predsednik uredniškega odbora: Joško Pimar. Odgovorni urednik: Ja- nez Snoj — Cena izvodu: 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, za delovne : organizacije tisoč s f starih dinarjev. — f P Tekoči račun pri I | NB 601-6-319/2 - Ro- I kopise in slike po- I šiljajte na naslov: I § »Zbor občanov«, 1 Ljubljana, Parmova I 41—Tiska CP »Delo«, i ".ifttlJIUIIIjJtllJJljJIIIIIMItllllKJfllllllliJli/llliJlIillllIllJIJJJJJjlilllllllllllS Izlet na Pohorje Vsa društva prijateljev mladine v naši občini, razen Črnuče in Dol, so že imela redne letne' občne zbore, na katerih so podala obračun svojega dela. Nekatera društva so sprejela kar lep program in pridno začela z delom, nekateri novi odbori pa se še niso znašli. Med najbolj aktivnimi je prav gotovo društvo prijateljev mladine v Stožicah. Čeprav udeležba na občnem zboru ni bila številna, je občni zbor kar dobro uspel. Pri izbiri kandidatov za novi odbor so tokrat imeli srečno roko. Izbrali so tovarišice in tovariše, ki so pokazali za delo v DPM veliko veselja in volje. Novi odbor se je takoj po občnem zboru sestal in sprejel program dela, ki ga sedaj že pridno izvaja in so prvi uspehi že vidni. Ob novem letu so priredili otrokom prijetno praznovanje novoletne jelke in prisrčen obisk Dedka Mraza; otroke so obdarili s praktičnimi darili, ki so jih v pretežni meri dobili z nabiralno akcijo pri podjetjih. Utrdili so vez med društvom in šolo oz. pionirskim starešinskim svetom in skupno pripravljajo »šolo za starše«. Staršem bodo poslali anketo, s katero bodo ugotovili njihove želje za delo društva . Odbor pa ima še velike načrte, saj je program dela zelo obširen. Začeli so že s pripravaoi za .-lovrsen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Zanje nameravajo ob Dnevu mladosti organizirati izlet na Pohorje, kjer bi obiskali važna spominska obeležja iz časa NOB in se seznanili z akcijami, ki so jih v teh krajih organizirale partizanske enote. Sedaj še razmišljajo, kje bodo dobili denar za prevoz teh 100 mladincev, vendar menimo, da denar ne bo vzrok, da ne bi mogli uresničiti svojega načrta. KB. Svetovni dan zdravja Tudi za Bežigradom so proslavili svetovni dan zdravja. Občinski odbor Rdečega križa je organiziral vrsto predavanj po šolah in v krajevnih skupnostni. Svetovni dan zdravja, 7. april, je potekal letos pod geslom »Zdravje v svetu jutrišnjega dne«. Hkrati so po vsem svetu proslavili tudi 20.1etnico svetovne zdravstvene organizacije. Za letos so izbrali temo: bolezen srca in ožilja; Jugoslavija za zdaj še ni država, kjer bi bila umrljivost zaradi teh bolezni visoka, v Sloveniji pa se glede obolevono-sti in umrljivosti že približujemo stanju v razvitih državah. Za ljubitelje narave Pod okriljem DPD »Svobode« Ježica — Stožice smo osnovali sekcijo, kjer se bodo zbirali tisti, ki jih zanima spoznavanje flore in favne, naše pokrajine, vasi in njenih prebivalcev. Sekcija je namenjena predvsem mladim, pionirjem in pionirkam. Učili se bodo spoznavati in ceniti naravne lepote in zgodovinske spomenike. Pohodi v planine bodo med poglavitnimi dejavnostmi te sekcije. Redno se bomo sestajali v domu »Svobode«, vsak petek ob 18. uri. Vabimo vse ljubitelje narave, zlasti še tiste, ki so pripravljeni svoje strokovno znanje prenašati na mladino. IVAN DOBOVŠEK Pomembna zbirka Muzej NOB na Črnučah Na Črnučah v »Domu Borcev« že od leta 1960. obstoja muzejska zbirka NOV. Zbirka zajema dokumente, fotografije in predmete, značilne za razvoj politične in narodnoosvobodilne miselnosti in aktivnosti ljudstva na področju sedanje krajevne skupnosti Posavje in Črnuče v času pred in med NOV. Zanimanje za zbirko je majhno, toda stalno in kar je najbolj razveseljivo, nekoliko se povečuje. V času, ko pri nas polagamo posebno pozornost obrambni vzgoji v pogojih partizanskega vojskovanja, postaja muzejska zbirka NOV na Črnučah zanimiva in pomembna tudi kot učni pripomoček za širšo družbeno skupnost. To je narekovalo Zvezi združenj borcev NOV občine Ljubljana Bežigrad, da je občinski skupščini predlagala ustanovitev Odbora za muzejsko zbirko NOV občine Ljubljana — Bežigrad kot posebno telo pri Svetu za prosveto in telesno kulturo. Muzejska zbirka je sicer Nadaljevanje s 1. strani nu 4)0.000 bežigrajskih občanov, ali lahko sprejemajo sklepe, ki v večji meri posegajo v proračun občinske skupščine in njen program — ali pa lahko sprejemajo samo priporočila. Prav zaradi številčno majhne udeležbe na zborih volivcev smo bili mnenja, da bi morali pred razpravo na zborih volivcev in pred sklepanjem odbornikov v občinski skupščini, organizirati več razprav po interesnih skupinah: n.pr. razgovor s predstavniki šol in vrtcev o investicijah za šolstvo in otroško varstvo; s predstavniki gospodarstva o prispevnih stopnjah, ki jih sprejme občinska skupščina; s predstavniki družbeno-političnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti o nalogah družbenih centrov in podobno. Na osnovi mnenj, ki bi jih zbrali v teh razpravah in na osnovi predlogov in sklepov, ki jih sprejmejo občani na zborih volivcev, bi se odborniki verjetno laže in bolj pretehtano odločili o politiki občinske skupščine.« ■ Pri tem pa še vedno ostanejo ob strani volivci v delovnih organizacijah. »V statutu občinske skupščine ni predvideno, da bi o osnutku občinskega proračuna razpravljali tudi s kolektivi delovnih organizacij. Zato smo se dogovorili, da bodo odborniki zbora delovnih skupnosti v aprilu na kandidacijskih zborih (ko bodo potrdili kandidaturo za novega poslanca organizacijsko-političnega zbora republiške skupščine) razpravljali tudi o gospodarstvu v naši občini in delu občinske skup-dČinG.tf ■ Kaj bi morali še izboljšati? »Izvršni odbor je sklenil, da bi se morali med drugim zavzemati predvsem za doslednejše izvajanje programov, sprejetih na skupščini; da bi se morali odborniki in službe občinske skupščine potruditi in hitreje odgovarjati na vprašanja volivcev, postavljenih na zborih. (Vse odgovore bomo objavili tudi v časopisu »Zbor občanov«); okrepiti bi morali odgovornost odbornikov, ki morajo na sejah občinske skupščine upoštevati interese občine kot celote, čeprav je to včasih v nasprotju z zahtevami njegovih volivcev. Odobomik pa je dolžan volivcem pojasniti, zakaj s« ni mogel zavzemati samo za interese ene volivne enote.« odprta vsem, toda največji pomen ima za tisto mladino, ki jo družba preko osnovnošolskega sistema vzgaja, če naj zbirka pripomore k takšni vzgoji, ki je pomembna za sedanjo družbo in bodočnost te družbe, potem je razumljivo, da je pravo mesto tega odbora prav pri Svetu za prosveto in telesno vzgojo, saj je le-ta za takšno vzgojo odgovoren občinski skupščini oz. družbi. Odbor naj bi torej pomenil trajno obliko vodenja zbirke s tem, da za izvrševanje zaupanih nalog odgovarja občinski Skupščini preko Sveta za prosveto in telesno vzgojo. Da bi zagotovili izvrševanje zaupanih nalog in da bi opravičili ustanovitev odbora, pa je potrebno, da so člani odbora takšni, ki ne dvomijo, da razvijanje tradicij NOv prispeva k pravilni vzgoji mladih. In ker so za pravilno vzgojo mladih odgovorne tudi družbeno politične organizacije, je Zveza združenj borcev NOV občine Ljubljana Bežigrad predlaga- ■ Kaj menite o sodelovanju poslancev na zborih volivcev? »Mislim, da smo med redkimi občinami, kjer sta se republiška poslanca inž. Nada Puppis in inž. Miloš Polič udeležila skoraj vseh zborov volivcev.« ■ Razpravljali ste tudi o programu dela SZDL za prihodnje obdobje. Zaradi vse večjih pripomb s strani občanov glede na idejnost pouka na naših šolah, je izvršni odbor SZDL imenoval posebno komisijo, ki bo v najkrajšem času proučila stanje na naših šolah in nato skupaj s Temeljno izobraževalno skupnostjo in Zavodom za prosvetno pedagoško službo organizirala razprave s prosvetnimi delavci. Izvršni odbor je bil mnenja, da bi morala verska komisija pri občinski skupščini proučiti konkretni vpliv religije v šolah. Na osnovi ugotovitev bi organizirali širše razprave. Na osnovi razgovora izvršnega odbora SZDL s predstavniki občinske zveze za telesno kulturo, Zveze mladine, Zveze kulturno prosvetnih organizacij, Rdečega križa in drugimi organizacijami, je izvršni odbor sklenil, da bo organiziral širše posvetovanje, skupaj z nekaterimi odborniki in predstavniki občinske skupščine, o možnostih za večjo vlogo teh organizacij, predvsem pri delu z mladino. Izvršni odbor je sprejel tudi kratkoročni program svojega dela.« la za člane odbora predstavnika komisije za šolstvo pri Svetu za prosveto in telesno vzgojo, ki so vsi istočasno tudi člani ZB z izjemo predstavnika ZMS. V naši občini je 6 popolnih osnovnih šol z dvema podružnicama. Te šole obiskuje približno 5000 učencev. Iz dosedanjih izkušenj Krajevnega odbora ZZB NOV Črnuče, ki je doslej vodil muzejsko zbirko, ni mogoče zahtevati, da bi vse te učence vsako leto pripeljali ria ogled zbirke. To tudi ne bi imelo pomena, ker bo zbirka v bistvu vsako lete enaka in zato za večkratni obisk posameznika nezanimiva. Iz podobnih razlogov si odbor ni dal v delovni program niti organizacijo obiskov iz gt mnazij in iz strokovnih šol, ki so v naši občini. V teh šolah so dijaki oziroma učenci tudi iz drugih občin in zanjp naša, več ali manj lokalna zbirka ne bi bila tako zanimiva. Tisti, ki pa so v teh šolah iz naše občine, pa so si zbirko še ogledali, ko so hodili v osnovno šolo. Seveda pa v nobenem primeru in nobenemu ne bodo vrata zbirke zaprta. Obisk komurkoli bo zagotovljen na ta način, da bo objavljeno, katere dnevne in katere ure bo zbirka odprta. Na ta način bo omogočen obisk tudi vsem drugim skupinam in slučajnim obiskovalcem, vse do izletnikov in turistov. Delovni program odbora predvideva, da je treba za muzejsko zbirko najbolj zainteresirati tisti razred osnovnih šol, v katerem se začne resneje proučevati zgodovina NOB. To pa so III. razredi. Učenci teh razredov so že sposobni resneje razmišljati o vzrokih in pomenu NOV in zato Jim bo tudi ogled razstavljenih predmetov in dokumentov dalj časa ostal v spominu. Odbor pa si je zadal nalogo privabiti na ogled zbirke tudi učence I. razredov osnovnih šol. Ti otroci naj bi le izvedeli, da imamo v občini muzejsko zbirko o revolucionarjih in partizanih, kje je ta zbirka, da vidijo kakšna je in da zvedo kdaj in zakaj si jo bodo še enkrat ogledali. Takšen obisk učencev I. razredov se bo lahko koristno povezal s šolskim izletom v naravo. Na osnovi izkušenj si je odbor zadal tudi nalogo, da bo zagotovil kvalitetno tolmačenje razstavljenih predmetov in dokumentov. Vodič oziroma tolmač bo vsaki skupini obiskovalcev najprej povedal kratek uvod, ki bo V živi besedi povezal vzroke, posledice in dogodke v obdobju, katerega zbirka zajema, Te uvodne besede bodo morale bita takšen, da bodo mlade razigrane obiskovalce zresni- le in pripravile na ogled zbirke. Seveda se bo moral uvod za obiskovalce I. razredov in obiskovalcev III. razredov razlikovati po teži vsebine. Tudi muzejska zbirka sama potrebuje preureditev. Zbirka je namreč le v eni sobi, predmeti, fotografije in drugi dokumenti pa so časovno pomešani. Odbor si je zadal nalogo, da bo z dokumenti in fotografijami, ki so še v arhivu, razširil zbirko v še dve sobi, kateri si je lani priborila Krajevna organi* | zacija ZZB NOV Črnuče. Pred tem bo naročil strokovno izdelan scenarij za novo ureditev zbirke, ki pa bo I moral biti tak, da bo zbirka imela dva dela. V enem delu | bo prikazano predvojno delavsko gibanje, v drugem delu pa ljudska revolucija sama. Seveda bosta oba dela imela predvsem lokalno obeležje, največ občinsko. Za ves ta program je ZZB NOV občine Ljubljane-Bežigrad predlagal, da se v občinskem proračunu predvidi le dobrih milijon st. dinarjev. Ta majhen znesek za vsekakor koristno, dobro zamišljeno im dobro utemeljeno delo, je poleg izjav nekaterih oseb, da je lokalna muzejska zbirka v naši občini nepotrebna, ker imamo v Ljubljani Muzej NOB, dvakrat povzročil dolgo razpravo na seji Sveta za prosveto in telesno vzgojo. Veliki večini članov ZB, oziroma organizacij ZZB NOV v naši občini je bila takšna razprava nerazumljiva. Dejstvo je namreč, da se j« predlog o ustanovitvi odbora za muzejsko zbirko občine Bežigrad na Črnučah, kljub dobri obrazložitvi delovnega programa in finančnega načrta, komaj prebil do glasovanja, na katerem pa je končno — resnici na ljubo rečeno — dobil vse glasove. STANE KOMAN Program po željah članov Kako vključiti mladino v kulturno prosvetna društva in kako ji zagotoviti Prl' memo strokovno vodstvo, j® bila ena poglavitnih točk dnevnega reda na delovni konferenci občinske zvez® kulturno prosvetnih organizacij Bežigrad. Mladino lahko pridobimo za delo v naših društvih, so poudarili, moramo pa ji preskrbeti ljudi, ^ jo uspešno vodijo, sicer s® naglo razide. Društva morajo prisluhniti željam članstva, so dejali: po njih morajo naredit* načrte za svoje delo. Zavzeli so se todi za večje sodelovanje z delovnimi kolektivi- Zakaj jih ni bilo? Denar za razvoj otroškega varstva Za temeljno izobraževalno skupnostjo bomo zdaj dobili tudi temeljno skup-Jiost otroškega varstva. po zakonu, ki ga je republiška skupščina sprejela lani decembra, morajo v občina občinah obstojati posebni družbeni mehanizmi za izvrševanje nalog otroškega varstva. V Ljubljani bodo ustanovili enotno temeljno skupnost otroškega varstva varstva za območje vsega mesta, njene naloge in pristojnosti pa bo opravljala temeljna izobraževalna skup-^ost. Ta sklep je brez razprave potrudila tudi bežigraj-saa občinska skupščina na zadnji seji. Z zakonom so prvikrat določili tudi stalne vire financiranja za razvoj otroške-varstva: za to dejavnost bo šlo 1,8 % od osebnih dohodkov zaposlenih in 1,6 »/• °d čistega mesečnega zneska Pokojnin (te prispevke že obračunavajo od novega leta naprej), določeni pa so še ne-aateri manjši viri. Od denarja, zbranega po stopnji 1'K % in 1,6 o/0 gre 90 o/0 za otroški dodatek, 8 % pa hmeljni skupnosti otroške-Ba varstva (za našo občino znese to 80 milijonov S din). Ja denar je namenjen Iz-^jiučno za razširitev zmogljivosti otrošhega varstva 'za nove gradnje in za večje adaptacije obstoječih objek-tevt Temeljnia skupnost otroškega varstva bo pripra-Vl,a enoten program za razsoj otroškega varstva v Ljubljani. O tem programu bodo razpravljale vse ljubljanske občinske skupščine. Za Bežigradom je zdaj 5 vrtcev, kjer skrbijo za 812 Predšolskih otrok, v šolskem varstvu pa je še 770 šolarjev. Vzgojno varstvenih ustanova1} je tedaj vključenih 17 % oezigrajskih trok do 15. leta arostl. Mnogo staršev bi rado oddalo otroke v rtce. toda za vse zdaj še ni Prostora. ^■"ipombe k statutom lowIj?isila za pregled statutov de. 1' Predan nizaČil Je na “dnjt se. ehravn '*4' *' ol>Smskl skupščini Prisilna uprava v podjetju »Dekorles« V podjetju za izdelovanje lesne galanterije »Dekor'esti bodo uvedli prisilno upravo. Tako je na zadnji seji sklenila občinska skupščina in za prisilnega upravitelja imenovala Borisa Sadlerja. »Dekorles« zaposluje le 6 ljudi. Preteklo poslovno leto so zaključili z 1,700.000 Sdin izgube. Opustili so proizvod njo lesenih predmetov in se ukvarjajo le s slikanjem in dodelavo kupljenih lesenih izdelkov, to je turističnih spominkov. Podjetje ima ve like zaloge. Za pokritje izgube je izčrpalo vse svoje finančne vire, letošnja izguba pa bi podjetje privedla v stečaj. Lani so dobili tudi 4 milijone Sdin posojila od občinskega sklada skupnih rezerv, vendar tudi to ni pomagalo. Disciplinsko sodišče Občinska skupščina je pooblastila disciplinsko sodišče pri občini Ljubljana—Center, da kot drugostopno disciplinsko sodišče odloča o pritožbah proti sodbam prvostopnega sodišča, ki bi jih morebiti le-ta izrekel delavcem postaje milice za Bežigradom. Tako ne bo treba ustanavljati samostojnega višjega občinskega sodišča za delavce bežigrajske postaje mi. lice. Oproščeni tudi samski domovi Samski domovi, namenjeni izključno delavcem podjetja, ki je lastnik samskega doma, ne bodo plačevali obresti od poslovnega sklada. Delavsko uslužbenske restavracije, obrati družbene prehrane in menze so bili te obveznosti oproščeni že doslej, s spremenjenim odlokom, ki ga je na zadnji seji sprejela občinska skup. ščina, pa to velja tudi za samske domove. Razprava na seji občinske skupčine Potni listi — ceneje Za podaljšanje veljavnosti potnega lista bodo Ljubljančani odslej odšteli po 6.500 S din in ne 15.000 S din, kot je bilo v veljavi od 1. januarja letos po zakonu, ki ga je sprejela zvezna skupščina. Poprej je podaljšanje veljavnosti potnega lista stalo 1.500 S din. Zakon o povišanju te tarife kar za 1.000 % je že v zvezni skupščini lani Novi delovni čas Od prvega marca naprej dela občinska uprava po novem: od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 17. ure, v petkih do 16.30 ure, v soboto pa je prosto. Uradne ure so v ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure, v sredah pa od 9. do 12. ure im od 13. do 16. ure (vloge strank sprejemajo vsak delovnik ves delovni čas). Občinska skupščina je zdaj sprejela odlok o novem delovnem času, ki velja tudi za Zavod za socialno delo in za druge organizacije, ki imajo javni pomen. »Kako se obnese, ko že delate po novem?« je vprašal STANE MANCINI, ko je skupščina obravnavala omenjeni odlok. »Boste že poizkusili tudi vi.« je v smehu odgovoril župan KAREL KUŠAR. SKLAD SKUPNIH REZERV Posojilo mlekarnam “n: verza«. Je Dr»^SSUt *Didactc« menijo, da ki , ®v<* splošen za organizacijo, »ih , majhno število zaposle-delan 'l1 ,>T«nnike« je dobro jz- Unlver».„St!!;tut, "Dopisne delavske 6b^SLPa P°vPrečen. be k skupščina je pripom- Pmve tatutom RPrt-Jt»la brez raz- Preimenovanje ali združitev skupščina je obravna-Vrtca o, .?red*ag o preimenovanju CS v vzgojno varstveno cer n ° ‘Ciciban« Tako Je sl-bili Y, gradivu, ki so ga do- Rrc za^ zdruan “ 5eJo’ v blstvu P1* itce« i 2aru?1,ev starega vrtca »Sto. v SoseSkin6V8ea' kl SO Ba ZBradlli HastaH zari,tll preimenovanja ko zalemstroški,« je nekoli-*»tsle6 „J1V0 vPr^>l Iv« Sever, P°dcbnn nai, PreP,eskanje tabel in Pravilno' “Pozorll na ne lmeni^.,_.vseb no odločbe o pre-nilo "J,"11« vrba. »obil Je pojas-it> se ,a ,bod0 odločbo popravili vrtcu »Ciciban«08 St°Ž1C0 Prip0jl * naročite zbor OBČANOV! Občinska skupščina je sjarejela »odlok o določitvi prispevku, ki ga plačujeju gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih orgaanizacij v občini Ljub-Ijana Bežigrad«. Republiška skupščina je že sprejela zakon o tem prispevku. V občinski sklad skupnih rezerv plačujejo gospodarske organizacije 2 odst. od do itodka, ki ga dosežejo; od tega dohodka sc odštejejo plače s prispevki, pa še pri spevki, ki jih morajo plačati od dohodka ter znesek, ki ga morajo v’ož,iti v svoj rc zervni sklad, od tako zmanjšane vsote pa gre 2 odst. v občinski sklad skupnih rc zerv gospodarskih organizacij. IVO SEVER je pripomnil, da je odlok nerazumljiv in da bi ga morali »prevesti < v slovenščino. Janez HIENG je pojasnil, da so besedilo občinske odloka prevzeli po republiškem zakonu, kjer je besedilo ravno tako nerazunt-Ijivo. V skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij za Bežigradom bo letos na voljo 372 milijonov starih dinarjev. Upravni odbor sklada je denar razdelil takole: »Ljubljanske mlekarne« bodo dobile 50 milijonov Sdin posojila (za novo opremo za sladoledamo in za dokončno modernizacijo polnilnice mleka in jogurta), vendar pod pogojem, da bo tudi mestni svet prispeval 200 milijonov Sdin. To se pravi, da naj bi za »Ljubljanske mlekarne« kot podjetje, pomembno za vso Ljubljano, prispevale tudi druge ljubljanske občine, podobno kot je tudi bežigrajska občina pri spevala za sanacijo »Agrokombinata Emona«, »Agrokombinata Barje, in »Trgo-hlada«. »Modna oblačila« bodo dobila 50 milijonov Sdin posojila za strojno opremo, decembra doživel hude kritike, upravičeno pa so negodovali tudi občani. Zvezni zakon je določil naj višji znesek, vendar pa lahko občine sprejmejo nižjo tarifo, ker je to njihov dohodek; te možnosti so se poslužile ljubljanske občine. Nov potni list bo veljal v Ljubljani 2.500 S din (enaka je zvezna tarifa in enak znesek je bilo treba odšteti že prej), viza za več potovanj v tujino pa velja zdaj 2.000 S din (zvezna tarifa 5.000 S din, prej 1.000 S din). »Lahko bi bilo še ceneje«, je menil Stane Mancini, ko je občinska skupščina sprejela odlok o nižjih taksah za potne liste. Inž. Vinka Breznika je zanimalo, če bo tarifo znižala tudi zvezna skupščina, da bi bila enaka za vso državo, opozoril pa je še, da so takse za potne liste občutno znižali tudi v Italiji in na Madžarskem. »Zvezna skupščina ne namerava kmalu sprejeti kakšnega akta o tem, je takoj odgovoril inž. Miha Košak, ki je tudi zvezni poslanec. Občine imajo vso pravico, določiti nižjo tarifo. Ljubljana in Kranj sta to storila »Družbena prehrana Bežigrad« pa 25 milijonov Sdin posojila za obnovo kuhinje. »Ljubljanske mlekarne bodo dobile še 100 milijonov Sdin posojila za obratna sredstva za dobo treh mesecev pod pogojem, da denar vrnejo tudi prej, če bo tako zahteval upravni odbor sklada. Pod enakimi pogoji bo dobila tudi »Kleparsko inštalaterska delavnica« 5 milijonov starih dinarjev posojila. O prošnji gostinskega podjetja »Bežigrad« za posojilo, ki bi ga uporabili za gradnjo bazena v rekreacijskem centru na Ježici, niso sklepali, ker gostinsko podjetje potrebuje ta denar šele jeseni. Odklonili pa so prošnjo za posojilo, ki jo je poslala obrtno nabavno-prodajna zadruga »Plamas«. Le-ta zdru žuje obrtnike, ki izdelujejo Izdelke iz plastičnih mas. Menili so, da je proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas visoko akumulativna, izrazito proizvodna obrt. V skladu s sklepi občinske skupščine o obrtništvu ne kaže, da bi z družbenim denarjem podpirali to proizvodno obrt, pač pa naj tudi obrtniki vložijo svoj denar v zadrugo, je menil upravni odbor sklada in svet za gospodarstvo občinske skupščine. Lani je upravni odbor skla da skupnih rezerv odobri! naslednja posojila: 63 milijonov Sdin za sanacijo oziroma pokrivanje minimalnih osebnih dohodkov (v celoti za tovarno TOPS), 52 milijonov Sdin za obratna sredstva (4 milijone Sdin »Dekorlesu«, 8 milijonov Sdin novo ustanovljenemu servisu za popravilo pisarniških strojev, ki je izšel iz nekdanje servisne delavnice TOPS, ter 40 milijonov Sdin tovarni »Elma«) ter 164 milijonov Sdin za investicije v osnovna sredstva (»Ljubljanske mlekarne« 79 milijonov Sdin in »Tuba« 85 milijonov Sdin). Preselitev uprave Odsek za splošne zadeve, odsek za družbene službe in odsek za gospodarstvo občinske uprave so se preselili iz Parmove 41 v Parmovo 33, I. hodnik desno. Tam so že od prej predsednik, podpredsednik in tajnik občinske skupščine ter odsek za proračun in premoženjske zadeve. Na Parmovi 41 pa so še ostali: glavna pisarna in vložišče, odsek za dohodke ter odsek za komunalne in gradbene zadeve. Naslov: Parmova 33 • Predsednik (soba 10, tel. 314-653), podpredsednik (soba 12, tel. začasno 312-994, v kratkem pa bodo spremenili ia 315-494), tajnik (soba 16, tel. 312-032). • Odsek za proračun in premoženjske zadeve Proračun, blagajna, premoženjsko-pravne zadeve, zemljiško-pravne zadeve (sobe 1 do 6, tel. začasno 312- 990 in 312-991, potlej pa bo 315-390 in 315-392). • Odsek za splošne zadeve Sobe 20 do 22, tel. 312-965 in 313-631. • Odsek za družbene službe Referent za prosveto in kulturo (soba 17, telefon 313- 650 in 310-230), ref. za delovna razmerja in ref. za kadrovske zadeve (soba 21, tel. 313-650 in 310-230), ref. za zdravstvo in socialno varstvo (soba 23, tel. začasno 312-992, potlej 315-271), ref. za zadeve borcev (soba 25, tel., začasno 312-992, potlej 315-271), ref. za invalidske zadeve (soba 24, tel. 312-965 in 313-631). • Odsek za gospodarstvo Statistika, kmetijstvo, obrt, trgovina in gostinstvo (sobe 3 do 9, tel. začasno 312-995, potlej 315-495). Parmova 41 • Glavna pisarna (vložišče) in informacije (soba 2, tel. 312-512). • Odsek za dohodke Odmera prispevka od osebnega dohodka, hišnina, takse (sobe 7 do 11, tel. 312 998 in 312-988), odmera prispevka od obrti (soba 12, tel. 310-973), odmera prispevka za uporabo mestnega zemljišča (soba 13, tel. 310-973). • Odsek za komunalne in gradbene zadeve (II. nadstropje levo) Urbanizem, gradbene zadeve, investicije (sobe 38 do 44, tel. 317-000 in 312-323), komunalne zadeve (soba 45, tel. 314-908). prva; v Ljubljani je znižanje za vse mesto.« Anton Rems je vprašal, kakšne bodo finančne posledice teh sprememb. Predsednik sveta za finance Ivo Sever je odgovoril, da v občinskem proračunu predvidevajo 3,3 milijona S dinarjev dohodkov od vseh upravnih taks. če bo teh dohodkov za polovico manj, ne bomo šli na boben, je poudaril, ker pri 1,8 milijarde S din proračunskih dohodkov milijon dinarjev ni pomemben dohodek, čeprav tudi te vsote ni za podcenjevati; občinski proračun pa ne more prizadeti. Inž. Miha Košak je še pripomnil, da mestni svet lahko pripravi finančne podatke, o dohodkih od izdaje potnih listov, glede na to, da so državljani januarja in februarja letos dvignili precej manj jx>tnih teistov kot prejšnja leta. Šef za gospodarstvo Na koncu zadnje seje je imela občinska skupščina pred seboj še poročilo komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Komisija je predlagala, da bi imenovali novega šefa odseka za gospodarstvo občinske uprave. Ko smo že poročali sta se na prvi razpis za to delovno mesto javila dva kandidata, ki pa nista ustrezala pogojem, določenim v razpisu. Na ponovni razpis se ni javil nihče, na tretji razpis pa svet dva nova kandidata. Za enega od teh komisija mehi, da ne izpolnjuje pogojev, ker nima zahtevne izobrazbe, za drugega pa so menili, naj bi ga imenovali za šefa odseka za gospodarstvo, četudi docela ne ustreza razpisanim pogojem. »Razpis ponovimo še enkrat,« je dejal Ivo Sever in menil, da je bila komisija precej širokogrudna pri izbiri zadnjega kandidata, zato bi veljalo še enkrat poizkusiti. Dušan Medved je pripomnil, naj bi komisija razmislila tudi o kvalitetah dosedanjega šefa odseka za gospodarstvo, . ki morda bolj ustreza za to delovno mesto kot pa novo predloženi kandidat. Občinska skupščina je potlej z dvema glasovoma proti in s 5 vzdržanimi glasovi sprejela sklep, da še enkrat ponovijo razpis. SMETI PRI OBELISKU — Na zadnji seji občinske skupščine je odbornik Ivan Dimnik odločno zahteval, da skupščina ukrepa zoper tiste prevoznike, ki odlagajo smeti že prav pri obelisku v Gramozni jami. Okolica tega spomenika iz NOB je zares postala pravo smetišče aPril 1968 PISMO SVETA ZA GOSPODARSTVO NOVA INDUSTRIJSKA HALA — Gradbeno podjetje »Bežigrad« gradi v Stožicah, blizu kamniške proge, veliko industrijsko halo, ki bo imela površino 2.000 kv. metrov. Del prostorov že uporablja tovarna »Rog«; kaže, da bodo sem preselili tudi svoje proizvodne obrate. Za stanovanje gre V »Energoinvestu« eni odplačujejo posojila, drugi ne ... »Kolektiv črnuške tovarne transformatorjev »Energoin-vest« je razburila novica: »Nekateri izmed nas, ki že imajo stanovanja, podjetju ne odplačujejo posojila, drugi, ki stanovanja še nimajo, pa že plačujejo (namensko varčevanje za stanovanje).« Zakaj? »Gre za dvoje vrst posojil,« pravijo pristojni. Nekateri člani kolektiva so dobili namensko posojilo za stanova- nje 1963. leta, nkateri pa lani. Tu je bistvena razlika. »Zakaj prvi posojila ne vračajo, drugi pa?« se je glasilo naslednje vprašanje. »Triinšestdestega leta so bili drugačni pogoji, drugačni instrumenti. Po pravilniku centrale podjetja v Sarajevu ni bilo mogoče delavcem dajati namenskega posojila za gradnjo individualnih stanovanj ... To pa se je lani spremenilo. Kljub temu pa je podjetje svojim delavcem posojilo dalo, toda mimo sarajevskega pravilnika. Razdelili so okrog 34 milijonov S din, ki so jih pri centrali vknjižili kot stanovanja, last podjetja. To so menda naredili zaradi tega, da se je do stanovanj — čez stanovanjsko podjetje po sistemu varčevanja 50:50 — dokopalo 16 namesto 6 članov kolektiva. V prvem primeru bi podjetje s polno lastno udeležbo lahko kupilo največ 6 stanovanj. Minilo pa je 30 mesecev, ne da bi srečni posojilojemalci podjetju vrnili dinar. Zaradi poprej veljavnih »inštrumentov in mehanizmov« odplačevanje menda ni bilo mogoče. Ge so našli možnost, da so obšli predpise podjetja, bi lahko tudi našli možnost za odplačevanje posojila, (interno odplačevanje — namensko za gradnjo novih stanovanj — za delavce, ki stanovanj še nimajo). Tako bi bilo morda še najbolj pošteno. Zagotovilo, da bodo zdaj, ko je z ozirom na »inštrumente in mehanizme« mogoče stvari urediti, vsi začeli vračati posojilo, ne more biti zadovoljivo. »In, če vsa stvar še ne bi prišla na dan?«' se sprašujejo prizadeti. »Kaj bi bilo potem? Kako bi uredili odplačevanje starih posojil. Del kolektiva, ki še nima stanovanj, je brez dvoma prizadet. Ne gre zgolj za »fovša-rijo«, ki si jo nekateri medsebojno očitajo, temveč za precej več. Gre za poštenost, za enakopravnost vseh članov delovnega kolektiva. Zato ni vseeno, da bodo nekateri odplačali posojilo v 53 letih, drugi pa v petdesetih. Sicer pa bo o stanovanjski aferi v »Energoinvestu« spregovoril tudi delavski svet in družbeno politične organizacije. Skoraj dva meseca po zgoraj opisanih dogodkih v »Energoinvestu« še zmeraj ni nič novega, član kolektiva, ki je prvi opozoril na nepravilnosti okrog kreditov za stanovanja, bi bil skoraj kaznovan. Kljub vsemu pa se zdi, da bodo svoj stanovanjski vozel v »Energoinvestu« le razvozljali še pred poletjem. -ne Sejem Alpe-Adria Na Gospodarskem razstavišču bo od 11. do 19. maja VII. mednarodni sejem Alpe-Adria. Razstavljale! iz obmejnih pokrajin Avstrije in Italije ter iz Slovenije in Hrvat-ske bodo pokazali predvsem blago široke potrošnje med drugim pralne stroje za perilo in posodo, opremo kopalnic in kuhinj, majhne kmetijske stroje itd). Ugotavljajo, da se po vsakem sejmu Alpe — Adria poveča izbira teh predmetov v naših trgovinah. Industrijski tir ob kamniški progi Od »Litostroja« mimo nove plinarne do kamniške železnice gradijo nov industrijski tir. Tovarna v šiški je imela do zdaj priključek na gorenjsko železnico. Po modernizaciji te proge pa morajo priključek odstraniti, da kretnica ne bi omejevala hitrosti vlakov. Za novi indu sirijski tir se poleg plinarne zanimajo še nekatera druga podjetja. Računajo, da bo priključek zgrajen do julija meseca letos. »Dvigalotehna« za Bežigradom Podjetje za montažo dvigal in transportnih naprav »Dvigalotehna« se je preselilo za Bežigrad. Nove poslovne prostore imajo v spodnjih prostorih stolpnice na vogalu Parmove in Smoletove ulice. Tam imajo tudi svoj projektivni biro. DINOS: Mehanična delavnica za odpad? Najmanjša obračunska eno- j ta pri podjetju »Dinos« je ■ mehanična delavnica v Ljub- ■ Ijani, v kateri so zaposleni 4 J ; delavci in en vajenec. Delav- ® ski svet podjetja je februar- ■ ja sklenil, da spričo pomanj- I kanja dela ukine mehanično " delavnico, in sicer s 1. mar- m cem 1968. Mehanična delavnica v podjetju »Dinos« še zmeraj I dela. Zaposleni se sprašujejo, | kdaj bodo dobili odpoved, oziroma kam bodo premešče- ■ ni. To so: dva ključavničar- | ja, en pomožni delavec in mehanik ter vajenec. Kakor I vedo povedati je bila delavni- | ca vseskozi zelo rentabilna, vse dokler niso prišli lanski ■ zadnji meseci. Osebni dohod- 11 ki so se skrčili na okrog 90 do 100.000 S din mesečno, ■ čeprav je delavnica morala J, vsak mesec ustvariti po milijon dvesto tisoč S din. Vsake I 3 mesece so poprej dobili celo | presežek. Kar na lepem pa je kljub enakemu obsegu dela I, postala delavnica nerentabil- | na. Prišlo je do predloga, da bi jo ukinili. Prišlo je do I spora in ponovne ugotovit- | ve, da je delavnica rentabilna. Sklep o ukinitvi meha- I: nične delavnice je bil spre- | jet, delavnica pa še kar dela. V njej zaposleni delavci pa ■ ne vedo, do kdaj bodo dela- |j li... Nihče jih tudi ne sprašuje, kdaj pridejo na delo, ■ kako delajo itd. S tem sta-njem, prav tako pa z zaslužki, nikakor ne morejo biti ■ zadovoljni. Smatrajo, da je |: čas, da jim nekdo razgrne čiste račune; ali bodo še de- I lali ali ne več. Pa tudi zasluž- | . ki jih zanimajo. »Naj nam povedo ali nas p bodo odpustili ali premestili, I da se bomo vedeli ravnati, sicer nismo ne ptič ne miš!« | menijo zaposleni p . PISMO SVETA ZA GOSPODARSTVO i KLIRING Svet za gospodarstvo bežigrajske občinske skup-| ščine je poslal posebno pismo republiškemu izvršnemu svetu. Skupščini SR Slovenije ter vsem republiškim in zveznim poslancem, izvoljenim za Bežigradom. ■j Pismo objavljamo v celoti. »Svet za gospodarstvo skupščine občine Ljub-m Ijana-Bežigrad je na svoji seji dne 21. marca 1968 razpravljal med drugim tudi o zakonu o posebnem ■ načinu poravnave nekaterih dolgov uporabnikov b družbenih sredstev, to je o izv. kliringu in o vplivu te akcije na nadalnji razvoj gospodarstva. ■ Izvedba kliringa bo v gospodarstvu povzročila m znatne težave. Za tri mesece bo popolnoma blokiral celotno gibanje kapitalnega potenciala, ki ga pred-U stavljajo terjatve in obveznosti, ki so predmet kli-m ringa, šele v naslednjih šestih mesecih se bodo m ta sredstva popolnoma sproščala. Tolikšna odtegni- ■ tev kapitala iz obtoka bo imela brez dvoma daleko- ■ sežne posledice ter bo porajala nove zadolžitve, za ■ odpravo koterih bo treba prav kmalu zopet uvesti ■ kliring ali kak drug administrativni ukrep. ■ Sredstva klirinško aktivnih organizacij in bank se bodo prelivala v klirinško pasivne organizacije ■, tn banke. To pomeni, da bodo oni, ki so finančno ■ disciplinirani, podprli nedisciplinirane, torej bo kli-ring prizadel tiste organizacije in banke, ki poslu- ™ jejo dobro v prid slabim. Taka podpora pa je brez m dvoma v nasprotju z nameni reforme. Izvedba kliringa bo slonela tudi na začasnem ■ preklicu 33. b člena zakona o knjigovodstvu, ki je ■ določal vrstni red plačil ter na uporabi vseh sredstev gospodarske organizacije za poravnavo njenih ® obveznosti, izvirajočih iz kliringa. Ze samo ta dva, m sicer začasna predpisa, bi ob njuni stalni uporabi dala enake rezultate, kot jih bo dal kliring, ne da bi ob tem morale likvidne organizacije kreditirati ne- ■ likvidne, če pa bi povečali uporabo inštrumentov kompenzacije, asignacije, cesije ter akceptnega nalo- ** gra, bi nelikvidnost odpravili hitreje kot pa bo to do- ■ segel kliring. Predpisi, ki urejajo izvedbo kliringa, so sicer precizni, v svojih rezultatih in posledicah pa so ■ le enkratni ter nikakor ne rešujejo vprašanja nelikvidnosti v celoti in trajno. Svet za gospodarstvo je po temeljiti razpravi o m problematiki kliringa ugotovil sledeče: — Sprejem po hitrem postopku nikakor ni primeren za zakon, ki je za razvoj gospodarstva tako ■ važen kot je zakon o kliringu, posebno še, če predli hodno ni bil v svoji končni redakciji v 'širši razpravi. — Zakon je v nasprotju z nameni reforme, ker podpira in bonificira nedisciplinirane na račun discipliniranih ter uvaja v bančni kreditni mehanizem ■ administrativno poseganje. — Kliring sam ne bo prinesel trajneše nelikvidnosti, če ga ne bodo dopolnjevali dodatni predpisi. Svet predlaga, da se trajno odpravi 33. b člen | zakona o knjigovodstvu ter uvede vrstni red plačil po njihovi dospelosti, ne glede na vrsto obveznosti ter da se trajno dovoli uporaba vseh sredstev go-| spodarskih organizacij za poravnavo njihovih dolgov.« Obrtništvo »Svet za gospodarstvo skupščine občine Ljubija-na-Bežigrad je na svoji seji 21. marca 1968 razpravljal tudi o položaju zasebnega obrtništva po sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov. Posebno pozornost je posvetil 27. členu omenjenega zakona, predvsem z vidika nadaljnjega razvoja uslužnostne obrti in dela občinskih uprav za dohodke. S tem členom je namreč določeno, da morajo vsi obrtniki, ki dosežejo več kot 1,500.000 starih din dohodka voditi poslovne knjige. Ta obveznost zajema ob striktnem izvajanju predpisa praktično vse obrtnike, razen nekaj redkih izjem uslužnostne dejavnosti. Pri praktičnem delu pa bi po dosedanjih izkušnjah bilo treba odstopati od striktnega izvajanja predpisa, ker kaže praksa, da je za nekatere obrtnike nelogično in neživljenjsko ter tudi brez pravega efekta vodenje poslovnih knjig. Cim pa bi morali od nekega predpisa odstopati, bi ta takoj izgubil svojo pravo veljavo ter jo izgubljal še naprej, ker bi se to prvo odstopanje nenehno širilo. Zato je svet mnenja, da je cenzus, kot ga določa omenjeni člen, prenizek, saj dosega komaj višino povprečnega osebnega dohodka v SRS v letu 1967. Povprečni osebni dohodek v SRS je znašal v letu 1967 okrog 91.000 starih din, kar znese letno 1.092.000 st. din. Pri letnem dohodku 1,500.000 st. din ostane obrtniku pri povprečni obdavčitvi po stopnji 30 odst. kot njegov osebni dohodek 1,050.000 st. din, kar je identično s povprečnim osebnim dohodkom v republiki. Tak osebni dohodek pa je za obrtnika, katerega delovni dan traja več kot osem ur in za katerega se prav v uslužnostni obrti zahteva kvalifikacija, brez dvoma prenizek in nerealen. Vsaka proizvodna obrt, pa četudi se opravlja v manjšeni obsegu, je nedvomno akumulativnejša od 1,500.000 starih din letno, sicer za obrtnika niti ni več interesantna. Kot sposoben proizvajalec — in to kot obrtnik mora biti, če hoče uspevati — bi tmel v družbenem sektorju za osemurno delo večje osebne dohodke. Zatorej nizek cenzus zadeva predvsem uslužnostno obrt in to tisto, ki jo opravlja obrtnik sam direktno za potrošnika. Kot primer mvajamo, da padejo na obveznost vodenja poslovnih knjig v naši občini obrtniki kot n. pr., avtomehanik, ki dela sam, čevljar, ki se bavi izključno s popravili, nadalje tudi obrtniki proizvodne obrti, ki so starejši — nad 60 let, avtotaksiji in podobni. Nastaja tudi vprašanje ali je vodenje poslovnih knjig res edini, predvsem pa prvi inštrumentarij, ki naj prepreči utajo davkov in prekomerno bogatenje posameznikov. Smatramo, da bi bilo treba prvenstveno rešiti vprašanje ugotavljanja realnega prometa posameznega obrtnika, ker je ta osnovni element za vse nadaljnje ocene. Edina trenutno obstoječa kontrola je promet po žiro računih, preko katerih bi se moral odvijati ves promet, ki ga ima obrtnik z družbenim sektorjem. Ob točnem izvajanju tega predpisa, bi uprave za dohodke imele zadosten pregled nad prometom posameznega obrtnika, ker bi lahko iz prometa, ki ga ima z družbenim sektorjem ocenjevale tudi promet s privatnim sektorjem. Na ta način bi bilo mogoče ugotoviti realen promet vsaj z 90-odstotno natančnostjo. Praksa pa nam žal kaže drugače. Da bi se obrtniki izognili tej kontroli, odpirajo žiro račune — zasebne, n obrtniške, pri raznih bankah oz. njihovih ekspozitu rah bodisi v Ljubljani sami ali pa tudi zunaj nje Dogaja se tudi, da odpre žiro račun žena obrtnika. Delovne organizacije, s katerimi ti obrtniki posluje-^ jo pa ne posvečajo dovolj pozornosti temu, a obrtnik menja številko žiro računa, da menja celo banko. Enostavno nakazujejo pač na žiro račun, katerega jim obrtnik navede, pa čeprav je ta tekom leta večkrat različen. x Mogoče so taki primeri le »jeTnni mopoče P« so splošno ustaljena praksa. Znani so konkretni primeri takih izigravanj predpisov, njihov obseg pa je neugotovljiv, ker n. pr. Kreditna banka in hranilnica nima centralne evidence žiro računov, kje šele da bi tako evidenco imeli za Slovenijo, čeprav imamo po drugi strani evidenco vseh žiro računov družbenega sektorja. Pri današnjih davčnih stopnjah, ki so realne in primerne, davčnemu organu ni več treba odstopati od pravičnega obdavčenja, zato je čim točnejša ugotovitev prometa in dohodka še toliko nujnejša. Svet za gospodarstvo je mnenja, da je vodenje poslovnih knjig v zasebni obrti nujno, vendar s primernim cenzusom, ki bi izločil iz te obveznosti vse manjše obrtnike, za katere na) bi še vnaprej v& Ijala možnost pavšaliranja družbenih dajatev, istočasno pa ugotavlja svet, da bo vodenje poslovnih knjig imelo svoj pravi efekt le v slučaju, da b dana možnost kontrole nad prometom zasebne obrti preko žiro računov. Izhajajoč iz vseh prednjih ugotovitev je svet za gospodarstvo sprejel sklep, da predlaga sledeče spre- membe? zakona 0 prispevkih in davkih obča-nov na) se spremeni tako, da morajo voditi po slovnc knjige tisti zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 3 milijone starih din celotnega dohoa-ka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni. — Poslovne banke morajo zagotoviti zadostno kontrolo, ki bo onemogočala odpiranje več žiro računov. — Žiro računi zasebnih obrtnikov naj imajo karakteristično oznako, ki bo nedvoumno določala, do je to račun obrtnika, delovne organizacije pa naj bodo kazensko odgovorne, da plačila računov obrt nikov nakazujejo samo na te račune.« rt Jarše na prepihu »Gradis« je hotel (mimo načrtov) razširiti gramoznico v Jaršah — Na drugi strani dolbe Sava, vas bi se znašla na polotoku — Premirje ob »zlati jami« .............. •'» • •• Začelo se je čisto iznenada sredi februarja letos. Kmetje Iz Jarš ob Savi so (tako kot dmgi kmetje v državi) v glavi in na papirjih že izdelali hačrte kaj in kje bodo to pomlad posadili, pa tudi izračunali so že, če bo letina vsaj povprečna, koliko bodo jeseni iztržili. Prišle so ku verte. Poštar jih je prinesel. Ne bele, ampak plave. Urad-no. Naj se gospodarji iz Jarš . • Odbornik za Tomaževo in Jar-« Ivan Dimnik: »Ze osem let sem odbornik ob-'‘bske skupščine Bežigrad. V tem P?SV “e nenehno borim za zemljo, j? i* last kmetov Male vasi, Sto-“c. Tomačevega, Jarš in Smartne-”? To so moji volivci. Zato nagara kot ljudski tribun. In ker T™ Prepričan v njihov prav se J*stokrat zamerim posameznikom a forumom kar pa me ne gane. ;e rečem, da mi osebno moji na-Stopi večkrat škodijo kot kori' tt-i)'- Boril sem se za zemljo kr e. na katerem so zdaj zgraj: te ”°ve Jarše, kjer se hoče raztegn ti Pokopališče Zale, za zemljo kmetov J? levem bregu Save, za zemljo ~“etov pod vasmi Tomačevo in ki jo je odnesla Sava in »Orad -20 zem1-*0, ki zahteTS °glase na upravi »Gradisa«, gradbenega podjetja v Ljub-‘jani. Ko so gospodarji prišli, 80 Presenečeni ugotovili, da 86 je »Gradis« iz mirnega so-se<1a spremenil v zemlje lač-»ega gospodarja. Zahteval, Je, naj se gospodarji odpovedo njivam in travnikom, ki J h je »Gradis« okoli svoje Peskovne jame na zemljevidu j®znamoval kot svoj interes. Ua bo razgirll peskovno ja-mo v Jaršah 120 m v širino p Preko 600 m v dolžino. *fSkovno jamo v Jaršah ima ^>radiS(( že nad 15 let, ob lej Pa je Zgra(jii modeme sl-8® z vso potrebno mehani-ijo za izkopavanje peska mivke, za transport, pra-‘le in sortiranje. Presenečenje J-ti trenutek, ko so gospo-h stali na upravi »Gradi-« pred odločitvijo da ali Sa ^ najbolj tragičen. -. 80 komaj lovili sapo od presenečenja. Jeza in obup ' zajedli v kmete šele doma, d ne »o preosta-o prav ničesar. Ta ugotovi-kai' 1X1 čePrav gre le za ne-gičnO808podarjev (14), je tra-di nLtembolj, ker gre za Iju-let v- 80 stari 0(1 45 do 65 lie^i 1 s.e torej po logiki živ-Pren11 nikakor ne morejo več V kakšno drugo Lie^rSk° dejavnost zunaj mSivn va; Gre pa tudi za Pekater^.® .otrok' ^ imaj0 letnih r’»tudi po P®1 mlado- Preživita In gre tudi z® Ni'hiJanje starčkov. UGrarii*2 takrat na upravi »a ~ Ue Pičeno ne » Priš?fle^je dni so na polje ^ko očmradlSOVi'1 delavci in jem Površine po svo- trov Pet'tU' St0 dvajset me- 8a rob^1 Sr™ 0(1 sedanj®’ 6(X) m P^kovne jame, pa zadružnega doma v RoiiftirVern Proti zahodu, hišah ‘ 80 ®ii tako tesno ob dd*Prvih h2»blli komaj 40m ®ali« ‘b biš v Jaršah, »zre-Pa so vse kozolce in ce- lo nekaj sadovnjakov, čisto razumljivo, da so kmetje iz Jarš pobesneli v svoji žalosti, ko so videli kaj nameravajo z njihovo zemljo. Pa nd šlo samo za zemljo. Tri ceste bi bile v tem primeru prerezane s 30 m globoko peskovno jamo in prebivalci vasi Jarš bi morali, kot prebivalci nekega polotoka, hoditi v Ljubljano ali 5 km naokrog v levo ali v desno. Kajti dosedanje tri ceste bi bile prerezane. Polotok Jarše bi bile polotok. Na desni 30 m globoka peskovna jama, dolga več kot kilometer, tak je bil načrt na levi pa je že 50 m globoka jama, breg, pod katerim se ostro zajeda Sava v samo vas in jo izpodkopuje, čeprav je še pred 10 leti pod vasjo bila planota, kjer so imeli vaščani rodovitna polja in travnike v površini več 10 ha. Slabo vzdrževanje savske škarpe in savskega brega je povzročilo, da je voda z rednimi poplavami uničila plodne površine in jela ogrožati celo vas Jarše. Kaj so prebivaici Jarš ob vsem tem govorili, občutili in storili, se niti ne da vse povedati. Pismeno in z delegacijami so se obračali na najrazličnejše forume; s pritožbami, prošnjami in pret-njami. Edini, ki jim je res dal moralno oporo, je bil — v imenu občinske skupščine — bežigrajski župan, ki je dejal, da se bo potegnil za vas Jarše, če imajo zakonito pravico. Ne samo zakonito pravico, ampak tudi pravico do dela in do življenja. Medtem so se vaščani trikrat zbrali na protestni sestanek in sklepali kaj bi in kako bi. Komisija Tretjega aprila se je na pobudo bežigrajskega župana zbrala na kraju samem ob peskovni jami v Jaršah komisija, ki so jo sestavljali bežigrajski župan Karel Kušar, tajnik občinske skupščine Ivan Levstek še nekaj občinskih funkcionarjev, odbornik občinske skupščine, ki zastopa vas Jarše in Tomačevo Ivan Dimnik, urbanistični svetovalec Mestnega sveta in razlagalec generalnega urbanističnega plana razvoja mesta Ljubljana inž. Janez Sluga in zastopniki gradbenega podjetja »Gradis«. Ko so prebivalci Jarš izvedeli za ta sestanek komisije, so zapustili svoje delo na poljih in prihi-teli na kraj, da bi s svojimi predlogi in protesti vplivali na komisijo. Zbralo se je tako okrog 30 prebivalcev vasi Jarš, moških in žensk. Kaj je ugotovila komisija? Najprej si je ogledala lepo obedlano ravno polje in za njim na desni lepo vas Jarše s svojimi kozolci. Nihče tega ni glasno izrazil, toda vsi vedo, da vas Jarše žive in obstojajo že nad 600 let. Na levi pa so lepo videti novi stanovanjski bloki in stolpnice v Novih Jaršah, ki so zgrajeni na zemlji, last prebivalcev starih Jarš. Torej so že nekajkrat kmetje — gospodarji stali takole v komisiji in se borili za svojo zemljo. Nemočno so se kmetje iz Jarš borili za svojo zemljo ko so ob jesenskih poplavah gledali, kako jim deroči valovi Save odplavljajo plodno zemljo in to tisto plodno zemljo, ki so jo očetje in stari očetje skozi stoletja gnojili, obdelovali in s svojimi rokami in s primitivnimi • Kmet Franc Dimnik ii Jarš: »Zaradi povečanja peskovne Jame v Jaršah bom jaz najbolj oškodovan poleg Ivana Uraniča. Vzeli mi bodo dve njivi, na katerih sem pridelal od 12 do 15.000 kg krompirja letno. Kaj to pomeni za preživljanje moje družine, kar izraču. najte, če krompir izredne kvalitete lahko prodam po 80 do 90 din za kg. Ali mi more nekaj milijonov odškodnine nadomestiti zaslu žek 20 , 30 let, če bi še obdeloval zemljo preden ostarim?« sredstvi tudi obvarovali pred divjo reko. Gospodarji iz Jarš so se borili za svojo zemljo tudi na levem bregu Save, kjer meni Agrokombinat Emona mediti topolove plantaže, ki bodo ali pa ne bodo. Kmetje o uspehu plantaž niso docela prepričani. žalostno je, da se je celo pokopališče na Žalah širilo na račun kmetov iz Jarš in se še meni širiti. Količki Ko pa je komisija začela z delom, je razlagalec Mestnega sveta na zemljevidu in z dokumenti v rokah dokazol, da se pri količenju površin »Gradis« ni držal načrta, po katerem je bila izvedena nacionalizacija še v času Okrajnega ljudskega odbora v ko- rist peskovne jame na tem področju. Ravno dve tretjini zemlje je zakoličil preveč in to v škodo kmetov iz Jarš. Zastopniki »Gradisa« so svoje delo opravičevali s tem, da so zakoličili toliko površin, kolikor menijo, da bi odkupili zemlje v interesu varnosti peskovne jame. No, strokovna bojazen odpade, kajti držati se bodo morali samo odobrenega načrta. Drugo, kar je komisija ugotovila, je to, da sedanja peskovna jama »Gradisa« v Jaršah leži točno na meji med meščansko in bežigrajsko občino. Ta meja je bila za vaščane Jarš usodna v toliko, kjer se le ti niso zmenili za razgrnjeni generalni urbanistični načrt razvoja Ljubljane, ki je bil javno razgrnjen eno leto, potem pa je postal zakon. Vaščani Jarš so menili, da se ta plan njih ne tiče, saj »Gradisov« silos in peskovna jama leži na področju občine Moste. To je bila zmota, kajti že polovico sedanje jame leži na področju občine Bežigrad, nadaljnji dve tretjini pa se še širita na področje Bežigrada. Proti urbanističnemu planu, ki na tem področju predvideva peskovno jamo za izkoriščanje gramoza, se torej ne da ničesar več ukreniti. Generalni urbanistični načrt razvoja Ljubljane je torej zakon. Čeprav kmetje iz Jarš niso hoteli nič vedeti, da bi bile te površine nacionalizirane, je nacionalizacija teh površin izvršeno dejstvo, ki se prav tako ne da spremeniti, šele po komisiji, ko so kmetje ostali sami, je nekdo iz skupine kmetov priznal, da ima odločbo o nacionalizaciji. V tem primeru ima »Gradis« vse argumente v rokah, da peskovno jamo razširi, kot to predvideva generalni urbanistični načrt: v sedanji širini do prve ceste, kd veže stare Jarše z novimi. V tem primeru bo prizadetih šest kmetov, od katerih dva zelo občutno. Podrli bodo tri kozolce. Peskovna jama pa se ne bo tako preteče približala vasi. Vaščane zdaj samo skrbi, če se bodo apetiti »Gradisa« s tem končali in če bo bežigrajska občina držala besedo tudi potem, ko sedanjega župana ne bo več. Da ne bo »Gradis« uresničil načrte do tomačevskega zadružnega doma in 40 m v bližino hiš? Besede bežigrajskega župana zbranim prebivalcem Jarš so bile bodrilne, tako za podjetje »Gradis« kot za kmete iz Jarš. Rekel je, da razume interese in stališča enih kot drugih in da bo ob- Gramoznica »Gradisa« v Jaršah činska skupščina skušala urediti sporno vprašanje v zadovoljstvo obeh. Ni pa rekel kako, ker verjetno v tistem trenutku na kraju samem, ko je bil pod vtisom dejstev, ki jih je ugotovil in pod vtisom besed in čustev prizadetih, še sam ni vedel kako. Sklep komisije in sestanka je bil, da se bodo zastopniki »Gradisa« občinske skupščine in prebivalcev Jarš, se-šli na skupnem sestanku v zadružnem domu v Tomačevem. Do takrat naj vsi premislijo vse. potrebno, da bo prišlo do dokončnega sporazuma. »Gradis« Kakšen sporazum želi gradbeno podjetje »Gradis«? To podjetje je odstopilo od zahtev, ki niso v skladu z generalnim urbanističnim načrtom razvoja mesta Ljubljane. »Gradis« bo dobil površine v širini sedanje peskovne jame in dolžini do prve ceste proti zahodu, to je površine, ki so nacionalizirane. S tem je »Gradisu« zadoščeno. Da bi lahko čimpreje in na miren način začel izkoriščati te površine v svoje namene, bo skušal prizadetim kmetom postaviti takšno odškodnino, da bodo kmetje nanjo pristali. Ker ne gre za gradbene parcele, ampak za parcele, ki bodo izkoriščene v gradbene namene (gramoz) je cena kvadratnega metra zemlje jasno mnogo nižja kot so obstoječe komercialne cene gradbenim parcelam. Podjetje »Tehnika« je kmetom v Stožicah, ki so odstopili zemljo za izkoriščanje gramoza, plačala največ 1300 S-din za kvadratni meter. Kmetje, ki so se temu uprli, po vsej verjetnosti niti toliko ne bodo dobili po sklepu sodišča. »Gradis« bo ponudil višjo ceno, tako okrog 2000 S-din, kar je popolnoma v redu. Seveda, če pa bi šlo za parcele, na katerih bi gradili bloke ali stanovanjske hiše, potem o cenah pod 8000 S-din za meter ne bi bilo govora. bivšim gospodarjem nihče ne more več vrniti. Občina Kakšen sporazum želi občinska skupščina Bežigrad? — Na vsak način, da bi podjetje »Gradis« čimprej v skladu z generalnim urbanističnim načrtom razvoja Ljubljane, ki je določil površine za izkoriščanje gramoza, začel izkoriščati s čemer ima družba koristi. Občina pa tudi želi, da bi lastniki-gospo-darji iz Jarš dobili primerno odškodnino in jamstvo za svojo prihodnost. Sama odškodnina ni jamstvo za prihodnost, kajti še tako velik znesek vsak lahko zapravi v zelo kratkem času. Občina pa ne želi, da bi kdorkoli čez pet ali deset let potrkal na občinska vrata in prosil za pomoč, češ, odvzeli so mi zemljo, nimam od česa živeti sedaj, ko sem star, pomagajte! Jamstvo Obstoja predlog, ki ni ne odbomiški amandma, niti ne predlog katerega koli foruma ali uradne institucije, ki iflSf® SŠ jkife. ,v: ,s Kmetje Kakšen sporazum žele kmetje, prebivalci Jarš? — Po vsej verjetnosti bodo morali odstopiti od trmaste zahteve, da niti kvadratnega metra zemlje ne oddajo. Spoprijaz-niti se bodo morali z dejstvom, da nacionalizirana zemlja sploh ni več njihova. Gre zdaj samo za pametno rešitev najvišje možne odškodnine. Odškodnina je lahko različna: izražena v dinarjih za kvadratni meter zemlje, lahko tudi v zahtevi po nadomestilu zemlje nekje drugje, lahko pa tudi v jamstvu za zaposlitev gospodarjem, ki ostanejo brez možnosti dela ali karkoli drugega. Najbolj primitivna bi bila odločitev tistih gospodarjev, ki bi zahtevali pretirano ceno za kvadratni meter zemlje ali pa ki bi ne vzeli niti dinarja, češ, s tem bom dokazal, da sem bil proti. Tudi take primere poznamo, ko gospodarji niso hoteli vzeti odškodnine, denar je ležal v hranilnici ali na sodišču, v mnogih primerih še leži, zemlja pa je zazidana in jo • Tajnik občinske skupščine Ivan Levstek: »2e nekaj let nas boli glava *a-radi zemlje in videti je. ker ne znamo urediti stvari sproti in dosledno, da nas bo še bolela.« pa bi ga bilo treba čimprej obdelati, sprožiti in uzakoniti: v primeru Jarš, če »Gradis« vzame kmetom zemljo zato, da bo izkoriščal gramoz, naj po obstoječih predpisih »Gradis« kmetom izplača odškodnino. Od vsakega kubika prodanega gramoza pa naj »Gradis« prispeva v določen občinski sklad znesek, ki ga bo občina imela rezerviranega za primer, da se kdajkoli pojavijo socialni primeri, ki jih je povzročila ali arondacija, nacionalizacija zemlje ali karkoli podobnega. Po istem načelu bi morala za prodan pesek in mivko plačevati v isti sklad tudi »Vodna skupnost«, »Agrokombinat Emona«, kmetijska zadruga, kakršnakoli gozdna uprava, gradbeno podjetje ali kdorkoli, ki bi kmetijsko zemljo ali gozd odvzel proizvajalcu, ki si s pomočjo zemlje ali gozda služi kruh. Nikakor pa ne gre, da bi se gospodarske organizacije obračale na občino samo, da bi le ta s svojo avtoriteto in oblastjo posredovala pri nacionalizaciji, arondaciji ali odvzemu, ko pa je potrebno zaščititi stare, onemogle in obubožane, pa gospodarske organizacije, ki so se okoristile, dvignejo roko in pokažejo na občino, češ-ta je dolžna pomagati. Od kod naj občina vzame denar? LOJZE JAKOPIČ Foto: Marjan Ciglič Vrtec bo še enkrat Občinski proračun 1968 • • az|i Občinska skupščina je na seji 26. marca sprejela proračun občine Ljubljana-Bc-žigrad za leto 1968. V prejšnji številki »Zbora občanov« smo objavili predlog proračuna in obširno obrazložitev dohodkov in izdatkov. I*o razpravi na zborih volilcev, sejah sveta za finance in razpravi na seji občinske skupščine, je zdaj proračun dokončno sestavljen. Spremembe so naslednje: DOHODKI Brutto dohodki občine znašajo letos tri in pol milijarde st. din: od tega zneska gre 1,1 milijarde st. din temeljni izobraževalni skupnosti za financiranje šolstva in otroškega varstva, 538 milijonov st. din mestnemu svetu za financiranje skupnih mestnih zadev, občini pa o-stanc za razdelitev ena milijarda 897 milijonov st. dinarjev. Iz občinskega proračuna so zdaj izločili postavko: financiranje skupnih mestnih zadev (pri dohodkih in izdatkih), zato je občinski proračun toliko nižji v primerjavi s prvotnim predlogom. Pri dohodkih se je povečala postavka: prispevek iz skupnega dohodka občanov, ki ga plačajo tisti, ki so lani zaslužili več kot dva milijona Sdin. V prvotnem predlogu je bilo predvidenih iz tega vira 60 milijonov st. din, po dokončnih prijavah in odmeri tega prispevka, pa računajo, da bo dohodka 80 milijonov st. din. Pri prometnem davku od prodaje blaga na drobno in alkoholnih pijač ter pri taksah, so znižani dohodki občinskega proračuna za delež, ki gre mestnemu svetu za financiranje skupnih mestnih potreb in temeljni izobraževalni skupnosti za financiranje šolstva. Med raznimi dohodki je še nova postavka: del premije za zavarovanje pred požarom in sicer 10 milijonov st. din. Ta vsota pa gre v celoti medobčinskemu gasilskemu skladu. IZDATKI V proračunu je zdaj tudi 6,400.000 st. din za financiranje izobraževanja in vzgoje. Denar bo šel za financiranje »male šole« in šole v naravi (smučarski in plavalni tečaji). To je dejavnost, ki jo temeljna izobraževalna skupnost po zakonu ni dolžna financirati, tako kot redno dejavnost šol. Poprej je bil denar za to zagotovljen v šolskem skladu, temeljna izobraževalna skupnost pa ima zdaj premalo denarja celo za financiranje osnovne dejavnosti. Za Bežigradom so mnenja, da ne kaže znižati nivoja šolanja v naši občini, zato so denar za to dodatno dejavnost letos zagotovili v občinskem proračunu. Poudarili pa so, da je to zadnjič, ker bo ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost morala v prihodnje najti denar tudi za to dejavnost, saj so tako že storili, na primer, na Jesenicah. Sprememb ni veliko. Kot smo že zapisali pri dohodkih, so tudi pri izdatkih v občinskem proračunu izločili postavko: financiranje skupnih mestnih zadev. Za posamezne dejavnosti so razdelili eno milijardo 559 milijonov 900.000 st. din, tekoča proračunska rezerva pa znaša 137.315.000 st. din. šole in vrtce določenih 282 milijonov st. din). Iz posojila bo šlo za te gradnje še 220 milijonov st. din, kar da skupaj 502 milijona st. din; o razdelitvi te vsote poročamo v posebnem sestavku). Postavka: gospodarski posegi je povečana za 18,600.000 st. din (v celoti 132,500.000 st. din). Za vzdrževanje cest je določenih 8 milijonov več (v celoti 87,370.000 st. din), za vozovnice dijakom na novo 600.000 st. din) ker ne prispeva temeljna izobraževalna skupnost), 10 milijonov st. din pa gre medobčinskemu gasilskemu skladu. Spričo teh sprememb so morali znižati tekočo proračunsko rezervo (nerazporejeni dohodki) v občinskem proračunu za več kot 30 milijonov st. din v primerjavi s prvotnim predlogom. Zdaj znaša proračunska rezerva 137 milijonov st. din. Lani jeseni so na prostoru za domom krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, to je na vogalu med Kri-žičevo in Peričevo ulico, zastavili lopate za novo varstveno ustanovo. Občinska skuščina kot investitor je v proračunu za leto 1967 odobrila prvotno investicijsko vrednost 96 milijonov S din, kolikor jih je bilo po predloženi dokumentaciji prikazanih za gradnjo tega objekta. Kljub nekaterim zapletom — medtem se je po podrobnem pregledu načrtov in dokumentacije izkazalo, da bo gradnja znatno dražja: 200 milijonov S din — bo vrtec pod streho oziroma vseljiv do jeseni letos. Z ozirom na nekatere objektivne okoliščine, ki so nastale ob sprejemanju načrtov in dokumentacije za to gradnjo, se je občinska skupščina odločila, da bo gradnjo tudi v povečanem znesku financirala, vendar končni znesek vseh stroškov ne sme preseči 200 milijonov S din, kar je veliko, čeprav je vrtec namenjen tudi dojenčkom zaradi česar je lahko dražji od drugih podobnih ustanov. Zapleti okrog novega vrtca v krajevn skupnosti »Boris Kidrič« projektu, ker prvotni [ Racije, ki jekt ni vseboval notrj 10 pri tem Proračun sprejet NADALJ. s 1. STKANI ko je gradbeno podjetje že začelo delati, se je izkazalo, da je prvotni znesek vseboval samo gradbena dela. Pri tej gradnji so tako ali drugače soudeleženi: Stanovanjsko podjetje Be-žigrad-Moste, VVZ »Mladi rod«, Savsko naselje, Občinska skupščina Ljubljana Bežigrad, Projektivni atelje Ljubljana, arhitekt te projektantske organizacije, Društvo prijateljev mladine, gradbeni odbor krajevne skupnosti »Boris Kidrič« in komisije, ki so pripravljale program gradnje in predlagale popravke. Torej vrsta organizacij in posameznikov. Kljub temu, oziroma prav spričo tega — odgovornost se je prenašala iz enega na drugega, financiranje pa je preostalo občinski skupščini ali samo enemu, je prišlo do nepredvidene 100 odstotne podražitve. nizacijo pa tudi dru6e so sodelo-_ — delu. opreme in ureditev os Takšna »delitev dela« se ce, nastopila je spre11; 'izkazala za zelo dile-ba v izvoru ogrev* hiško in nepriporočlji-ker so pri kopanju t? j. Občinska skupščina ijev odkrili, da je b>18 ne bo več dopušča-nekoč gramozna jan« Lr® bi se kaj takega Odgovornost za vse W posebno kadar de tako na občinsko st ..“:Pa kot edini plačnik, ščino, ki je očitno n« V1J° na predsedstvu ob-ko prenaglo odobrilaf1 a.g^.5kupščine Ljublja-njo, projektantsko o!T grad. Pred razpravo o proračunu je predsednik občinske skupščine Karel Kušar dejal, da se odborniki nekaterih vo-livnih enot niso udeležili zadnjih zborov volivcev. Zato so bila pojasnila, ki so jih dajali drugi, zelo pomanjkljiva. Takšen odnos do svojih volivcev je obsojanja vreden, je poudaril. O njem so razpravljali zbori volivcev, sprejme pa ga občinska skupščina. Občinski proračun Pred odborniki je bil dokončen predlog občinskega proračuna za leto 1968. Pri izdatkih za kulturno prosvetno dejavnost je določenih na novo 900.000 st. dinarjev za muzej NOB na Črnučah, za časopis »Zbor občanov« pa dodatno 500.000 st. din (zaradi večjih stroškov pr; izdaji zadnje številke, ki so jo dobila vsa gospodinjstva v občini brezplačno), ali v celoti 7 milijonov st. din. Postavka za kulturno prosvetno dejavnost je torej povečana za 1,400.000 st. din (v celoti 35,700.000 st. din) Dotacije družbeno-politič-nim organizacijam in društvom so povečane za 2,500.000 st. din (v celoti znašajo 111,900.000 st. din) in sicer bo dobila občinska konferenca SZDL en milijon st. din več (v celoti 12 milijonov st. din), občinska gasilska zveza pa —-na predlog zbora volivcev v Tomačevem — 1,500.000 st. din več za nabavo gasilskega avtomobila (v celoti 11,500.000 st. din). Znesek za negospodarske investicije je povečan od 714 milijonov st. din na 748 milijonov st. din ali za 33,200.000 st. din; od povečanega zneska gre 30 milijonov st. din za ureditev počasnih pasov ob Titovi cesti na Ježici in na Črnučah (za to gradnjo DOPISUJTE Zakaj je prišlo do 100-odstotnega povečanja prvotno predvidenih stroškov? Tako skupščina kot občinski svet za finance sta bila informirana, da gradnja ne bo stala več kot 96 milijonov S din. Kasneje, Prav zaradi tega je občinska skupščina sedaj določila v občinskem aparatu novo delovno mesto referenta za investicije, ki bo zadolžen, da bo strokovno pregledoval projekte za občinske gradnje, ocenjeval realnost oziroma nerealnost posameznih finančnih postavk, vodil nadzor gradenj in tudi v ostalem zastopal koristi investitorja to je občinsko skupščino. Povečani stroški za gradnjo vrtca so nastali spričo nekaterih tehničnih pomanjkljivosti v glavnem »Proračun je kompromis med možnostmi in potrebami za posamezne dejavnosti, vsled česar vsi uporabniki ne morejo biti zadovoljni«, je dejal predsednik sveta za finance Ivo Sever. Proračun pa je le odraz politike, ki jo zasleduje občinska skupščina v določenem obdobju.« Ko je pojasnil spremembe, ki so jih vnesli v proračun, je omenil vrsto predlogov z zborov volivcev. Večina je bila soglasna z delitvijo prispevka za uporabo mestnega zemljišča med občino (70 odst.) in mestom (30 odst.). Povedal je, da so ponekod slabo pojasnili to delitev prispevka. Glede denarja za komunalna dela je dejal, da je predviden mnogo večji znesek, kot pa je »komunalnih« dohodkov (takse za motorna vozila, prispevek za uporabo mestnih zemljišč itd.). Ti dohodki znašajo približno 185 milijonov st. din, izdatkov za komunalna dela pa je v občinskem proračunu za 272 milijonov st. din. Glede izdatkov za občinsko upravo je pojasnil, da je strokovna uprava draga, skupščina pa je lani sklenila, da želi imeti strokovno usposobljeno občinsko upravo. Ni bilo mogoče upoštevati vseh želja zborov volivcev, k bi morali zato odložiti investicije, predvidene v proračunu ali pa vse na novo preverjati, da bi ugotovili, kaj je boljše. Odločili smo se, da nadaljujemo že začeta dela in jih tudi dokončamo. Pripombe z zborov volivcev, ki v proračunu niso zajete, pa so napotilo posameznim sve- Obrazložitev občinskega proračuna — postavka za inVe5 v bistvu in otroškem varstvu Pol milijarde st. din0šole in vrtce je v celoti določenih 73 milijonov st. din in sicer iz občinskega proračuna omenjenih 30 milijonov st. din, iz cestnega sklada 30 milijonov st. din in od prispevka za upombo mestnega zemljišča 13 milijonov st. din). Za 3,200.000 st. din pa se poveča prispevek bežigrajske občine za ureditev stanovanj borcev NOV (v celoti je za to določenih 47,200.000 st. din). Od zneska 748 milijonov st. din je za investicije za Ko smo v prejšnji številki njemu predlogu občinskega objavili obrazložitve k letoš-proračuna, šc ni bil podrobneje razdeljen denar, namenjen za investicije v šolstvu in otroškem varstvu. Za te investicije je v občinskem proračunu določena vsota 282 milijonov st. dinarjev, iz posojila, ki ga bo pri banki občina dobila na račun vloženega denarja ob lanskem rebalansu, pa bo na razpolago še 220 milijonov st. din, kar da skupaj 502 milijona st. dinarjev. Predlog za razdelitev denarja je sprejel svet za prosveto, kulturo in telesno vzgojo na podlagi ugotovitev komisije, ki je obiskala vse šole in si ogledala položaj na licu mesta. Svet za finance se je s predlagano razdelitvijo strinjal, potrdila pa jo je tudi občinska skupščina na zadnji seji. Cilji, ki so jih postavili letos pri investicijah za šolstvo in otroško varstvo, so bili predvsem naslednji: nadaljevati gradnje oziroma preureditve objektov, ki so se začele lani in dograditi manjkajoče objekte pri novih šolah, kjer jih niso dogradili takrat, ko so te šole gradili. Tako naj bi polagoma le prišli do tega, da bi gram leta gradnje za naslednja rekli: ta in ta šola je dograjena in ne bi bila več leto za letom na seznamu prosil-cve za investicije. Spričo ob jektivnih okoliščin pri tem v celoti nismo uspeli, ugotavlja komisija, zlasti zaradi pomanjkanja gradbene dokumentacije ali preobsežnih del, ki jih ni mogoče opraviti med šolskimi počitnicami. Komisija je tudi predlagala, da občinska skupščina sprejme program gradenj za leto 1969. (preureditev stanovanjskih prostorov v osnovni šoli »Vita Kraigherja«, dograditev bazena in telovadnice v osnovni šoli »Borisa Kidriča«, preureditev telovadnice na gimnaziji in dograditev igrišč pri osnovni šoli »Danile Kumar« in na Črnučah — za ta dela naj bi predvideli približno 160 milijonov st. din), nadaljno preureditev kuhinje na šoli »Vita Kraigherja« pa kot pro- Vrtec v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« Zraven doma krajevne skupnosti »Boris Kidrič« ob Vojkovi ulici nasproti gimnazije so lani jeseni pričeli graditi vrtec, ki bo sprejel 100 otrok Občinska skupščina je lani prispevala za to gradnjo 40 milijonov st. din, za letos pa je določenih skupaj 160 milijonov st. din. Vrtec na tem koncu Bežigrada potrebujejo, o tem ne kaže izgubljati besed. Več razprave pa je že bilo (in jo verjetno še bo) okrog vsote, ki jo bo terjala ta gradnja. O tem pa berite poseben sestavek. j f lahkn iskati novo dvorano za j11 kotlar P°^r'i provizorič-»Svobodo«. Zaplet so . ifeto St!"no ‘n dimnik, o ka-takole: nova kotlaruML 1 ,v ®avskem naselju ogrevala obstoječo ( Ta)tratt „_0*^no razpravlja- veliW.fl kaj opreme in mize za šolsko mlečno kuhinjo. novo telovadnico bo * avainj tu;na'i bi uredili tudi nem objektu, ki pove**^, dniCe ^fz®n v kleti telo-lo in telovadnico, veliW >1 jg' Je že več let natega veznega objekta P . sj 6^], "• Ta šola bo po-tudi dvorana za kultur118 j no urejena, reditve/ a . . Znesek 6 milijonov j Preur^T"**''’3 določen za adaptacij*1 | Stajam !;inini>^.sto,rov v Dolu in opremo, ^ ^a s^pf^az^ Je ou-:a ureditev ve?* ( ,20 mili) a “ Prispe Osnovna šola Kraigherja« Osnovno šolo »Vit K? ja« (v jami ob Vodo' na ob- rabili za ureditev miiHnrT” ' L»J! za nabavo opreme W j ^ Prostorov w in. učilnici ter za del v ^ 6o milUn'™ doloCe‘ šolski mlečni kuhinji- Lv Or(K_,mlllJonov Osnovna šola »Mirana Jarca« Okrog te nove šole ob Ipavčevi ulici ni urejena okolica; na zahodni strani, proti Centru strokovnih šol, se steka voda in povzroča škodo na stavbi. Ta tern bodo uredili, zgradili pa bodo še prizidek za shrambo triciklja, (ki ga rabijo za dovoz malice), in orodja. Sola bi bila s tem dokončno urejena. ne dokončno uredilo vso okolico šole. Našli bodo pot, da bodo denar prispevale tudi druge občine, podjetja in krajevna skupnost, saj načrt za ureditev okolice in gradnjo igrišč predvideva 48 milijonov st. din stroškov. Da bi pocenili vsa dela, bodo organizirali tudi delovne akcije svojih dijakov. Ker bodo letos urejevali Ptujsko ulico, ki meji na predvidena igrišča Centra strokovnih šol, je utemeljeno, da bi igrišča gradili prav takrat. L Prihrvrt“.!1JU“ov st- din-L^liŠe« nj‘h letih bodo - :Qin *nomanJ5otelovad- h.0,barePi tavili garderob-z učilnic na hod ti' Osnovna šola Dol S « Sift. ?"* c'“” Proračun občine Ljubijana-Bežigrad za leto 1968 Od zneska 147 milijonov st. din je določenih za dograditev telovadnice 63 milijonov st. din, za opremo telovadnice 7,500.000 st. din, za vezni objekt s kotlovnico 71 milijonov st. din ter za adaptacijo šole in opremo 6 milijonov st. din. Za gradnjo veznega objekta bo tudi tovarna JUB iz Dola prispevala 10 milijonov st. din. loma z denarjem - s j amortizacije) in delen**, spevkom občinske sKUPj skupno 1 miUJ i Osnovankfaf skupnosti »Boris Kidrič« Za ureditev okolic® v _ i, QSn*'vna šola Dol njo športnih obj®** f# i s°la »Vita Kraigherja« osnovni šoli »Boris* 5, f* šola »Borisa Kidriča« ča« v Savskem naselJu’ri-| 6, OsnSInnaziJa ni občinska skupšCif*8dil,, 7. oLjna šola Črnuče vala 20 milijonov st.«. šola Šentjakob tos pa Je “ dokon$H0' 4°Ja ”Mirana Jarca« d.. <.0,0»«» * b Vn‘^r stxok.ovnih šol ' h> prispevki selju, nn katerega ^ej ' ------------ ključih tudi šolo. st, din. Prihodnje leto bo ska toplarna zgri vodno omrežje v Sa'^c 160,000.000 147,500.000 29.000. 000 25.000. 000 60.000. 000 4.500.000 2.100.000 10,000.000 5.300.000 8,000.000 4.500.000 6.200.000 40,000.000 Skupaj; 502,100.000 Načrti in prispevki V prihodnjih letih bo treba zgraditi še eno osnovno šolo, zlasti še, ko bo dograjena Soseska 7 na Ježici, kjer bo kar 10.000 novih prebivalcev. Da ne bi zamujali, bodo že letos proučili šolske okoliše, določili lokacijo za novo šolo in pričeli pripravljati načrte. Del tega zneska je določen tudi za obvezne prispevke pri gradnji novih šolskih objektov. L tom za nadaljnje delo in za pripravo programa v prihodnjih letih. Glede pripomb o financiranju družbeno-političnih organizacij je dejal, da bodo tete pripravile program dela in poročila, kako so denar porabili in kakšni cilji so bili s tem doseženi. O investicijah za vrtec v krajevni skupnosti »Borisa Kidriča« in telovadnico v Dolu, ki so za 100 odstotkov višje kot je bilo planirano, je dejal, da projekti niso bili preštudirani ali pa so bili zavestno dani napačni podatki, samo zato, da je občinska skupščina projekt sprejela. Potlej so dodajali nove želje in znasek se je podvojil. Sredi gradnje ni mogoče ustaviti del pri teh objektih. Upravičeno je nastaviti pri občini uslužbenca, ki bo bedel nad temi investicijami in odgovarjal za izvajanje, kajti če bo ta uslužbenec sposoben, bomo lahko prihranili veliko denarja, je zaključil Ivo Sever. Fran Miklavčič je vprašal, kako je z načrti komunalnih del, ki jih bodo financirali z denarjem cestnega sklada in prispevka za uporabo mestnega zemljišča glede na to, da odborniki na tej seji niso dobili obrazložitve o teh gradnjah. (Opomba ured.: predlog za razdelitev tega denarja smo tudi objavili v prejšnji številki »Zbora občanov«). Predsednik Karel Kušar je pojasnil, da se ta načrt ni spremenil in ostane takšen kot je bil v prvotnem predlogu. V zvezi z gradnjo doma krajevne skupnosti »Stadion« je Ivo Lukežič dejal, da ne potrebujejo denarja zdaj, pač pa šele jeseni, vendar pa rabijo garancijo za banko. Skupščina bi morala tudi upoštevati, je poudaril, da je krajevna skupnost sama že zbrala 90 milijonov st. din. Predlagal je, naj skupščina potrdi predlog krajevne skupnosti »Stadion« in zbora volivcev tega terena, da bi prvi znesk 15 milijonov st. din za to gradnjo zagotovili v rezervi občinskega proračuna. Franc Mehle je vprašal a!i je 3 milijone st. din predvidenih v proračunu za nove štipendije ali za stare obveznosti. Zanimal se je še kako je s prošnjo za dotacijo, ki jo je poslala občinska konferenca za rehabilitacijo invalidov. Predsednik Karel Kušar je pojasnil, da je štipendije sicer prevzela Temeljna izobraževalna skupnost, vseeno pa je v občinskem proračunu predvidenih 3,5 milijona st. din za tiste štipendiste, ki jih ni sprejela temeljna izobraževalna skupnost, pa jih je do zdaj financirala občina. Predsednik sveta za finance Ivo Sever je odgovoril, da so prošnjo za dotacijo konferenci za rehabilitacijo invalidov lani dobili in tudi odobrili denar iz proračunske rezerve. Letos niso dobili nobenega predloga. Ivo Sever je odgovoril tudi na vprašanje o gradnji doma krajevne skupnosti »Stadion«. Prebral je sklep zbora volivcev tega terena, da naj bi občinska skupščina v prihodnjih treh letih zagotovila po 15 milijonov st. din vsako leto za to gradnjo. Ce damo takšno zagotovilo banki, je dejal, se obvezujemo, da bomo v prihodnjih letih tudi financirali nadaljno gradnjo; gradnja, ki bi trajala tri leta, pa je neracionalna. Zadržal se je še pri predlogu zbora volivcev, da bi zmanjšali proračunsko rezervo in odobrili denar za gradnjo doma krajevne skupnosti. Pro-računska rezerva v znesku 138 milijonov st. din je res videti velika, je dejal, če pa upoštevamo, da dohodki od komunalnih taks v znesku 75 milijonov st. din niso zanesljivi, je treba biti previden, ker ne vemo, kaj nas čaka med letom. Ce zakon odpravi komunalne takse, se bo ta- koj zmanjšala proračunska rezerva. Ce bo krajevna skupnost predložila točne podatke in jamstva o sredstvih, ki jih ima, bo svet za finance razpravljal in se odločil tudi o potrebah krajevne skupnosti »Stadion«; plačali pa bomo argumente, ne načrte, je dejal Ivo Sever. Nato je Ivo Lukežič dejal, da krajevna skupnost rade volje odstopi občinski skupščini svojih 90 milijonov st. din in se obvezuje, da bo pravtako naprej sodelovala in pomagala, kot če bi sama gradila dom. Gre pa za to, da bi občinska skupščina potrdila predlog krajevne skupnosti. Pojasnil je še, da so tri leta gradnje mišljena tako, da bi letos začeli, spomladi 1970; leta pa končali gradnjo. Ko je govoril o spornih investicijah v šolstvu, je Hard-vik Pirnovar rekel, da ni treba iti po taki poti, ko skupščina drugega sklica ali svet v drugem sestavu proglasi prejšnjo skupščino ali prejšnji svet za nesposobno, ker se ni poglobila v probleme. Omenil je šolo »Vita Kraigherja«: načrt za adaptacijo je potrdil prejšnji svet za šolstvo, šola naj bi imela pouk v poldrugi izmeni, adaptacija pa bo veljala 120 milijonov st. din. Ce bi gradili novo šolo, bi morali odšteti 500 milijonov st. din. Podpredsednik občinske skupščine Dušan Dolničar je dejal, da gre za dve sporni investiciji: vrtec v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« in telovadnico v Dolu. Pri vrtcu gre za slabo pripravljeno dokumentacijo in ne le za podražitve, o telovadnici v Dolu pa sta bila skupščina in svet za finance slabo informirana o tem, koliko bo stala, pojavili pa so se še novi problemi glede ogrevanja šole in prostorov za kulturno dejavnost. Dokumentacija za šolo »Vita Kraigherja« je bila skrbno pripravljena in utemeljena, o skupni vsoti, potrebni za to adaptacijo, pa skupščina ni bila nikoli seznanjena. Franc Miklavčič je predlagal, da bi o razdelitvi proračunske rezerve odločala skupščina, ne pa svet za finance. O delitvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča med občino in mestom je menil, da je sicer prav, da gradimo predvidene objekte, pomembne za vse mesto, vpraševal pa se je, zakaj združujemo prav ta denar, ki ga ni veliko in je namenjen za majhna komunalna dela. Predsednik Karel Kušar je pojasnil, da svet za finance poroča občinski skupščini o razdelitvi proračunske rezerve samostojna pa lahko odloča o znesku do en milijon st. din. Odborniki so potlej ob dveh vzdržanih glasovih sprejeli letošnji občinski proračun. Proračun mestnega sveta Iz razprave na seji občinske skupščine livcev terena »Stadion«, naj bi 12 milijonov st. din, predvidenih v proračunu mestnega sveta za profesionalni šport — se pravi za nogometaše »Olimpije, dali raje za šolski šport. Na zborih volivcev so bile tudi pripombe, je dejal Ivan Kunovar, naj bi mesto prispevalo za gradnjo onkološkega inštituta, da bi najprej zgradili ta objekt, potlej pa šele zimski plavalni bazen. Predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak je pojasnil, da občine nekdanjega ljubljanskega okraja in republika financirajo gradnjo nove ljubljanske bolnišnice. Projekt za gradnjo onkološkega inštituta predvideva 17 milijard st. dinarjev stroškov, je dejal inž. Miha Košak in to ni neka majhna, lokalna investicija. Dokler ne bo dograjena nova bolnica ni mogoče graditi še onkološkega inštituta, kajti, če bi dali ves denar, predviden v proračunu mestnega sveta za investicije, za gradnjo onkološkega inštituta, bi ga lahko začeli graditi šele čez pet let. Dušan Medved je menil, da bi morali pri prioritetnih objektih mestnega pomena upoštevati tudi glavne ljubljanske vpadnice in urediti slabo cestno signalizacijo. Inž. Viktor Breznik je vprašal, zakaj so v primerjavi s preteklim letom tako narasli stroški za zimsko službo. Predsednik mestnega sveta inž. Košak je pojasnil, da so ta denar že porabili; če bo letos padel-sneg pred novim letom, je dejal, bo treba stroške za čiščenje pokriti iz proračuna za leto 1969. Inž. Alojz Bavdaž je poudarila, da bi morali najprej u-rediti že zgrajene podhode v Ljubljani (v Gradišču), nujno potreben pa bi bil tudi podhod pod Prešernovo cesto pred Narodno galerijo. Menil je še, da cesta na grad ni tako nujno potrebna, saj jih tudi povsod drugje nimajo pri podobnih objektih in da naj bi se zavzeli za prvotni projekt, ki je predvideval dvigalo iz Magistrata na grad. Franc Miklavčič je vprašal, čemu je namenjen denar za dejavnost nacionalnih manjšin v Ljubljani ter za nagrade za visoke dosežke v. športu. Predsednik mestnega sveta Inž. Košak je pojasnil, da pri tej postavki ni niti dinarja za nogomet, pač pa za športne manifestacije najvišjega ranga v Ljubljani. Denar za dejavnost nacionalnih manjšin je predviden za delo italijanskega krožka v Ljubljani. Odborniki so obravnavali še proračun mestnega sveta in program investicij mestnega pomena. O obeh so poprej razpravljali zbori volivcev. Ivo Lukežič je posredoval skupščini predlog zbora vo- Odborniki so potlej (z enim glasom proti) sprejeli predlog proračuna mestnega sveta. Z vsemi pripombami, ki so jih izrekli volivci na zborih in odborniki občinske skupščine, so ga posredovali mestnemu svetu, ki ga dokončno sprejme. Poslovanje podjetij — dobro 17 aprila je bila ločena seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Odborniki, izvoljeni v delovnih organizacijah so razpravljali o poslovanju bežigrajskih podjetij v preteklem letu. Zaključek zbora delovnih skupnosti bodo posfedovali na skupni seji obeh zborov skupščine, ki bo v prvi polovici meseca maja. Na zadnji seji so odborniki občinske skupščine dobili kratko sporočilo, podrobnejšo analizo zaključnih računov pa je služba družbenega knjigovodstva pripravila do seje zbora delovnih skupnosti. Bežigrajska podjetja so lani razmeroma dobro poslovala. Izgubo so zabeležili v »Adria avioprome-tu« in v »Dekorlesu«. Opaziti pa je, da so v podjetjih — na račun osebnih dohodkov izločili manj denarja v sklade, se pravi, da so povečali osebne dohodke ne glede na uspehe poslovanja. MODERNE HITRE CESTE NAD ZEMLJO Ob javni razstavi na Magistratu, ki prikazuje načrte za reševanje najpomembneiših cestno-prometnih problemov Ljubljane KAR VSEVPREK — Čeprav odlok mestnega sveta določa, kje je dovoljeno lepiti plakate, jih je tudi za Bežigradom največ na prepovedanih mestih. Najbolj vneti jih lepijo kar na pročelja hiš, četudi so sveže prepleskana. Lepša podoba Ljubljane jim ni dosti mar Pred kratkim so v vzhodnem atriju ljubljanskega magistrata odprli javno razstavo in z njo hkrati javno razgrnili številne načrte in študije, ki rešujejo tri najpomembnejše cestno-prometne probleme glavnega mesta Slovenije. Razstavljeno gradivo, ki so ga pripravili stro-kovnjaki ljubljanskega urbanističnega zavoda, obravnava, kot omenjeno, tri glavne problem: potek bodočih hitrih cest skozi Ljubljano, rešitev tako imenovane prometne glave in pa rekonstrukcijo sedanje Prešernove ceste. Ker se s prvim in drugim problemom — hitrimi cestami in prometno glavo — srečuje tudi bežigrajska občina, naj o tem gradivu povemo kaj več. Stanovanjski sklad za upokojence — zmrznil ? Zakaj skozi mesto? Kakor nam je povedal predsednik občinskega odbora društva upokojencev Franjo Kristan, se stvari okrog urejanja stanovanj za upokojence — borce, še zmeraj zatikajo. Takole pravi: Občinski odbor društva upokojencev bi moral dobiti po predvidenem načrtu za leto 1966. 66 milijonov st. din, za 1967. leto pa 86 milijonov st. din. V resnici pa je dobil s prvo tranšo 17 milijonov st. din, z drugo 15 milijonov st. din in s tretjo 34 milijonov st. din. Vse to za leto 1966, medtem ko za 1967. leto nismo prejeli niti dinarja, najsibo stare ali nove veljave! Znano je namreč, da se pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje SRS zbirajo večje denarje vsote, ki so namenjene za izboljšanje stanovanjskih razmer tistih upokojencev, ki si sami ne morejo priskrbeti primernega stanovanja. Ta denar predstavlja 4 odstotke od pokojnin in od prejemkov zaposlenih. Tako zbrani denar od pokojnin in od zaposlenih delavcev se praviloma razdeli med upokojence in občine. Okrog 2 odstotka od tega denarja dobi tudi naš občinski odbor društva upokojencev. S takšno delitvijo pa upokojenci nismo zadovoljni, posebno ker vemo, da dobe predstavniki JLA in uslužbenci notranje uprave vse 4 odstotke namensko zbranega denarja. Tudi drugi upokojenci bi morali dobiti celotni znesek za stanovanja. Posebno zato, ker je ta denar namenjen za izboljšanje stanovanjskih razmer (za popravila slabih stanovanj, dozidave ter gradnj o domov za upokojence, nakup stanovanj itd.) Iz denarja, ki smo ga kljub vsemu zbrali, je 19 upokojencev dobilo po 1 stari milijon din posojila za dobo 20 let in z 1 odstotno obrestno mero. Hkrati smo s stanovanjskim podjetjem Bežigrad-Moste sklenili pogodbo, s katero je stanovanjsko podjetje dobilo brezobrestno posojilo za dobo 20 let v skupnem znesku 115 milijonov S din. Zaenkrat je podjetje sicer dobilo okrog 50 milijonov Sd in, upokojenci pa 10 stanovanj (od 2 in pol sobnega do 5 garso-nier), ki smo jih po prioritetni listi razdelili med najbolj potrebe Med njimi je tudi 7 članov ZZB NOV, prav tako upokojencev. Tudi upokojenci, ki so dobili iz tega denarja (4 odstotke je 2 odstotka od pokojnin!) posojila, so prav tako upokojeni borci, s čimer v resnici rešujemo vprašanje stanovanj za borce. V prvi vrsti! če bi namenski denar od pokojnin zares prihajal tako kot bi moral, potem bi bili vsi stanovanjski problemi upokojenih borcev in drugih kaj kmalu črtani z dnevnega reda v naši občini. Malo nerodno ob vsem tem je dejstvo, da upokojenci čestokrat dobe takle odgovor, kadar se potegujejo za predpisane 4 odstotke namenskega denarja za stanovanja: »Kaj imate raje — pokojnine ali stanovanja?!« Na stanovanja, za katera so upokojenci, sklenili pogodbo s stanovanjskim podjetjem Bežigrad—Moste, in v katera bi se morali vseliti že marca, čakajo še sedaj, čakajo tudi na odgovor stanovanjskega podjetja kako, kdaj in zakaj. Mnoge občane nedvomno zanima, zakaj so urbanisti in drugi strokovnjaki zarisali trase bodočih hitrih avtomobilskih cest skozi Ljubljano, zakaj se torej niso izognili hitremu cestnemu prometu skozi mesto in ga raje usmerili na mestne robove? številne študije so namreč pokazale, da je tudi v Ljubljani že danes zelo malo izrazito tranzitnega avtomobilskega prometa, torej takšnih voznikov, ki samo »švignejo« mimo Ljubljane (komaj 7 odstotkov). Nedvomno se bo tudi v prihodnosti promet razvijal v tej smeri, torej tako, da se bo večina voznikov, ki bodo prišli bodisi s severa, jugozahoda ali severovzhoda, vsaj za kratek čas ustavila v Ljubljani. Sicer pa tudi v Evropi, v razvitih državah, skoraj ne najdemo večjega mesta, ki bi hitri cestni promet usmerjalo samo na periferijo. Nekaj mest je skušalo cestni promet tako reševati, toda že po nekaj letih so morali takšno usmeritev popraviti: vozniki so bolj in bolj »silili« v mestno središče, zelo malo je bilo tistih, ki jih mesto ni prav nič zanimalo in so samo zdrveli mimo. hiter cestni promet skozi mesto, ne bodo nič bolj razkosale Ljubljane kot jo je že doslej železnica. Vsa sreča, da je železnica, ki sicer mesto razkosa na več delov, v Ljubljani obdržala še razmeroma velike površine nezazidane. Tako je torej ob gorenjski, tržaški in maribor-sko-zagrebški železniški progi še kar dovolj prostora, da bomo lahko v prihodnosti na teh površinah zgradili modeme ceste magistrale. Po izjavah strokovnjakov, ki so več let proučevali najugodnejše variante za bodoče hitre avtomobilske ceste skozi mesto, praktično pri gradnji teh cest ne bodo potrebna nikakršna rušenja. Morda bo treba odstraniti tu in tam kak manjši objekt, vendar so vsa predvidena rušenja tako neznatna, da jih skoraj ni vredno omenjati. Seveda bodoče hitre ceste ne bodo speljane tik ob sedanjih železnicah, pač pa v neposredni bližini. Tako se bo cesta proti Trstu oziroma Gorici močno držala smeri tržaške železniške proge, prav isto pa velja za gorenjsko smer, ki gre delno že po teritoriju bežigrajske občine. Za gorenjsko smer je samo še nejasen iztek proti Gorenjski, saj še vedno nista razčiščeni dve izmed variant bodoče hitre ceste Kranj — Ljubljana (prva varianta gre blizu sedanje ceste, torej mimo Medvod, druga pa od Kranja mimo Smlednika na Ljubljano). naselja Smarje-Sap, kjer je priključek na dolenjsko smer. Milijarda za kilometer Nedvomno bo najzahtevnejši del prav na območju naše občine, in sicer med Parmovo cesto in Mostami, torej blizu sedanje Vilharjeve ceste. Tu bo hitra cesta delno dvignjena na približno 5 m visoke betonske stebre, torej nad zemljo. Seveda so vse hitre ceste skozi mesto projektirane v najmanj 4 pasovih z vmesnimi zelenicami, vendar tako, da bo po potrebi štiri pasove brez težav možno razširiti v šestpasovno vozišče. Ker smo že omenili, da gradnja bodočih sodobnih avtomobilskih cest ne bo zahtevala nobenih večjih rušenj in ker so tudi geološke razmere zaradi ustrezne strukture tal kar ugodne, bodo gradbeni stroški (seveda po sedanjih cenah) še kar »normalni«: računajo, da bo kilometer takšne ceste veljal približno milijardo starih dinarjev. Nekoliko dražji bo le odsek blizu sedanje Vilharjeve ceste, ki bo zgrajen na stebrih, torej nad zemljo. Povsem razumljivo je, da bodo hitite ceste omogočale resnično hiter avtomobilski promet, vsi tehnični elementi cest omogočajo najmanj hitrost do 120 km na uro. Zdaj pa k bodočim hitrim avtomobilskim cestam skozi Ljubljano. Kar takoj naj povemo, da moderne cestne magistrale, ki bodo omogočale Gorenjska smer pride torej v mesto od severa oziroma severozahoda, se v Klečah izogne vodovodnim napravam in razdelilni trafo-posta-ji in se nato približa kamniški progi, ki jo prečka v podvozu. Od tu gre cestna trasa vse do konca Parmove ceste v nivoju terena, izvenni-vojska križanja pa so predvidena za Saveljsko cesto, Obvozno cesto, Djakovičevo, Drenikovo in Aleševčevo cesto. Na koncu Parmove ceste se gorenjskemu kraku pridruži primorski, od tu teče trasa naravnost proti vzhodu, približno v smeri sedanje Vilharjeve ceste naravnost proti Mostam, vse do Studenca. Tu pa se en krak odcepi proti Domžalam na štajersko smer, drugi pa v dolino pri Sostrem in mimo Podlipoglava skozi 400 m dolg tunel do le '-rr-rt BEŽIGRAJSKI TRG — Za zdaj je na prostoru, kjer je stala nekoč gostilna »Kačič«. Boljši časi se mu obetajo šele takrat, ko bo zgrajen novi bežigrajski center Osrednja objekta prometne glave sta vsekakor nova ljubljanska železniška postaja in nova avtobusna postaja. 2e danes je avtobusna postaja na Trgu OF ozko grlo v prometu; imamo komaj 21 postajališč, ki so zaradi pomanjkanja prostora vse preveč stisnjena, vsako širjenje je nemogoče. Tudi železniška postaja je že davno »odslužila« in jo je čas »povozil«. Nova avtobusna postaja Kako bosta torej čez toliko in toliko let urejena omenjena objekta? Načrti predvidevajo od Masarykove ceste v smeri sedanjega podhoda pod železniškimi tiri p) ’ ie- ; 10- iri- bližno 100 m širok podhod v globini približno 5 metrov. Ta podhod bo peljal od Tr- ga OF oz. Masarykove ceste proti severu skoraj do seda- ■ In zdaj še nekaj o tako imenovani prometni glavi, ki mu strokovnjaki tudi pravijo prometno središče v mestnem jedru. V bistvu gre za to, da bi v mestnem središču med Titovo, Linhartovo, Topniško cesto in Masarykovo cesto oz. Trgom OF medsebojno povezali številne prometne sisteme ter prometna žarišča v Ljubljani. Študije, ki so jih pripravili strokovnjaki, so pokazale, da se je prav to središče Ljubljane med Titovo, Linhartovo, Vilharjevo in Topniško ulico dokaj počasi razvijalo prav zato, ker je bilo z drugimi prometnimi žarišči v mestu zelo slabo povezano. Skratka, prometna glava naj v bodoči Ljubljani postane nekakšen osrednji prometni vozel, ki bo povezoval železniški, avtobusni, osebni avtomobilski in mestni avtobusni promet ter hkrati tudi vsa središča Ljubljane. .. nje Vilharjeve ceste. Tako se bodo lahko pešci nemoteno gibali v smeri sever-jug U) obratno, kajti ves žele in cestni promet bodo »nad glavami«. V torej pod zemljo, bodo ne blagajne (prodaja niških in avtobusnih 1 nic), kioski, gostinski in trgovski lokali, sanitarije izložbene vitrine, garderobe itd. Na drugi strani podhoda, torej blizu sedanje Vilharjeve ceste, bodo stali avtobusi. Tu je predvidenih kar 44 postajališč za avtobuse, seveda pa je še dovolj prostora, da število postajališč po P«' trebi lahko povečamo. Moderna cesta, ki bo prav d* speljana na stebrih nad zemljo, bo hkrati kot streha za avtobusna postajališča. Potniki, ki bodo prišli v Ljubljano z vlaki, bodo imeli 1® »dober skok« do avtobusne postaje, in tudi tisti, ki se bodo pripeljali v slovenske metropolo z avtobusi, bodo lahko takoj prestopili na vlak. Seveda bodo priključki postaje omogočali vsem avtobusom, da se takoj vključijo v sistem hitrih cest i® obratno — iz vseh smeri bodo avtobusi po hitrih cestnih magistralah pripeljali prav semkaj — do ljubljanske pr0" metne glave, na glavno avtobusno postajo. In za konec še to: vsega, kar si lahko v atriju ljubljanskega magistrata ogled* te na načrtih, prav gotovo ^ ne bomo uresničili jutri, prihodnje leto, do leta 1970. Ne' dvomno bodo marsikatero uresničitev, ki Je zarisana n* načrtih, doživeli šele n* ši otroci ali celo naši vnuki-Razstavljeno gradivo se vključuje v generalni urbanistični plan Ljubljane, ki rešuje razvoj, mesta približno do leta 2000. Vsekakor pa je koristno in smotrno, da smo študij in projekte, ki razrešuje)0 glavne prometne probj®' me Ljubljane, dobili pravočasno, dovolj zgodaj. Tako mo vse probleme lahko temeljito pretehtali in se v Si*”! kih razpravah, ki bodo vklju čile tako javnost kot stroko« ne kroge, odločili res za boljše rešitve. Sicer pa bf® kone s tem gradivom niti ***-smo tako močno prezgodni' kajti sami smo priče, kak se v glavnem mestu naše r publike iz leta v leto razvil" cestni promet. Spomnimo le nekaj let nazaj, ko je bi na naših cestah še pravo® »vaška« idila, danes pa Je , prometnih konicah že skor** tako kot v velikih zahodn evropskih mestih. In ra^^U prav gotovo ne bomo mo zaustaviti. Igor Pre^ Letos bodo začeli urejati glavno cesto skozi Ježico in Črnuče — Denar bo dala le občina, republika pa nič 73 milijonov za Titovo cesto Oesta je, kolesarskih stez ■n pločnikov pa ni. Avtomobili morajo voziti počasi, ker je na cesti polno ovinkov, pešci |n kolesarji pa lahko hodijo in vozijo po jarku. Cesta je sicer asfaltirana in kar se te-6a tiče sposobna za težak promet, trasirana pa je tako kot v času, ko so po njej vozili samo vprežni vozovi. To je pravzaprav del mednarodne tranzitne ceste, ki bežigrajski občini pije Kri in denar, občanom pa žre živce, saj na odseku ceste I. reda med Ruskim carjem in črnuškim mostom res nikoli ne vedo, kdaj jih bo kakšen tovornjak pri tisnil ob zid. Kaj pravijo prebivalci Ježice? Cesta je sicer res asfal- *MESAN« PROMET — Z delno rekonstrukcijo Titove ®csie naj bi vSaj za silo ločili poti avtomobilov, kolesar-l*v in pešcev. Za varnost prometa je to ena najpomembnejših ureditev. V Glavarjevi ulici: GARAŽE ZASTONJ Čeprav je letošnji 1. april r... z,lavnaj mimo, moramo • niči na ljubo zapisati, da i., . £araže v stanovanjskih IR •11 S l,*šnima številkama ‘n 18 v Glavarjevi ulici še zast°nj. Zakaj? Upo-t .n,hi garaž namreč sma-kj , ^a 80 prostori v bloku, ...,,r ,majo pod streho svoje st.del njihovega 1 “vanjskega prostora itd. bm«aže 50 zares v kletnih Prostorih obeh blokov blokov, kjer so stanovalci razdeljeni na dva nasprotna tabora, je po 21 stanovanj in samo po 12 garaž. Nekateri, ki uživajo ugodnost brezplačnih garaž, zdaj zahtevajo naj bi lastnik subvencioniral njihove garaže. Najemnina za garaže v Zagrebu dosega tudi ceno 10.000 S din, v boksih pri nas so po 8000 S din, medtem ko so prostorne garaže v »prizadetih« blokih najdražje po 6600 din. Na stanovanjskem podjetju Bežigrad-Moste pravijo takole: »Nova garaža velja okroglo en milijon S din. Ce daste ta milijon din v banko (vezana vloga) boste samo z obrestmi lahko plačevalf- najemnino za garaže v Glavarjevi ulici 16 in 18!« Po odloku Mestnega sveta, ki zadeva upravljanje hiš v družbeni lasti, ima stanovanjsko podjetje zakonsko pravico izterjavati najemnine za stanovanja in garaže. Nekateri prizadeti uporabniki garaž že plačujejo najemnino, večina pa še ne. Doklej? Upiraj‘‘ ^ uamreč dve leti Podobne primere že obrav-Za gara? pa^evanJu najemnin nava sodišče. Ko bodo prišle tem iP h Zanlmiv0 ob vsem na vrsto tudi »brezplačne« hlokov’ • Vsl stanovaJci teh garaže v Glavarjevi ulici, bo-le ne »■maj0 garaž, temveč mo videli, kako in kaj. Kdo majo n«' Tisti' ki Jih ni- bo plačal? V blokih 16 in 18 tirana, manjkajo pa varnostne naprave; edini prometni znaki so za omejitev hitrosti. Pešci marajo hoditi po jarkih in kar predstavljajte si, če je dež in moraš hoditi po lužah in še vsak, ki pripelje mimo, te obrizga. Razen tega ni urejena kanalizacija ob cesti, in se voda sploh ne more odtekati. Veliko prometnih nesreč se zgodi na tem odseku; takih ko kakšen tovornjak podrgne vogal hiše, ki je takorekoč na cesti, sicer res ni bilo že nekaj časa, veliko žrtev pa je med pešci, kolesarji in mopedisti, id se avtomobilom nimajo kam umakniti. Ne pravijo zastonj temu delu — »cesta smrti«. Druga kritična točka ceste so ovinki. Nič čudnega! Za vprežna vozila, ki so pred pol stoletja vozila po cesti, je bilo tistih nekaj ovinkov pač vseeno, zanje je bila preglednost ceste postranske važnosti, danes pa je preglednost bistvenega pomena za varen in hiter promet, še zlasti, če je tako obremenjena kot ta. Skozi ozko grlo od Ruskega carja do Črnuč se vsak dan gnete množica vozil, ki s štajerske 'pripelje v Ljubljano in skozi mesto naprej proti morju Dejstvo je, da je ta cesta ena najbolj obremenjenih v Sloveniji, še zlasti, če upoštevamo, vsako leto večji priliv tujcev, ki s svojimi vozili zmanjšajo propustnost te ceste v sezoni. Spet moramo spregovoriti o domačinih, ki jih ta cesta vsak dan pelje v mesto — bodisi v službo, bodisi v šolo. Razen Titove ceste in ceste v Savlje na tem koncu ni nobene druge ulice, ki bi bila asfaltirana in tako si vsak prizadeva priti ali pripeljati čimprej na asfalt, na »veliko cesto«. Poleti se vsem tem pridružijo še izletniki, ki jih pot pelje k Savi na kopanje. Nič čudnega, če je teh nekaj sto metrov asfalta postalo kamen spotike in tarča občanov, ki potem stresajo svojo jezo na vse mogoče forume od občinskih do republiških — češ hočemo urejeno cesto; avtomobilisti zahtevajo pregledno cestišče, pešci urejene pločnike in kolesarji svojo kolesarsko stezo. Že skoraj deset let Posavci opozarjajo na vse nevarnosti, katerim so iz leta v leto bolj izpostavljeni, pač kolikor se veča promet; vendar je »smrtna cesta« ostala taka kot je bila v času vprežnih vozil in kočij, zvijugana med hišami, nepregledna in za tolikšen promet resna in nevarna ovi- ra ter zamašek pri vstopu v Ljubljano. Jasno je, da trasa za tako mednarodno tranzitno cesto že zdavnaj ne ustreza več. Cesto bo treba prestaviti in tega se občani tudi zavedajo in se zato zavzemajo za kratkoročne rešitev, ki bi do tedaj, ko bo zgrajena nova modema cesta, vsaj delno omogočile kolikor toliko varen in hiter promet tako za avtomobiliste kot za kolesarje in pešce. Prav zanje postaja vsak dan gostejši promet že prava mora. Od »Carja« do črnuškega mostu ni na cesti niti enega prehoda za pešce, veje in grmovje na nekaterih mestih molijo prav na cesto, zid neke hiše je pravzaprav cestna ograja, saj se tik ob njem že začne asfalt in ljudje se morajo kar naprej ozirati na vse strani in paziti od kod bo pripeljal avto in kam se mu bodo umaknili, če se mu bodo sploh lahko. Izvzeti niso niti otroci, ki so prisiljeni hoditi čez cesto v vrtec in v šolo. Ker je za Bežigradom vedno več prebivalcev in postaja ta občina skoraj tipično stanovanjska, bo postajal promet vedno gostejši. Ko bodo začeli zidati veliki stanovanjski soseski S-7 in S-8, se bo število prebivalcev v kratkem času povečalo za nekaj tisoč! Hitro raste tudi rekreacijski center, vedno več je tujcev, ki gledajo ta »vzgled« neurejenosti, kot je dejal odbornik bežigrajske občinske skupščine Anton Rems. Torej, kakšne so možnosti, da se ta pereč cestno prometni vozel razreši? Po generalnem urbanističnem načrtu mesta Ljubljane, se bo ta cesta spremenila v lokalno takoj, ko bodo začeli graditi nove avtoceste in se bodo vsi prometni problemi reševali v okviru gradenj teh cest. To se pravi, da nova cesta proti štajerski sploh ne bo šla skozi Ježico. Po generalnem urbanističnem načrtu bo nova Titova cesta potekala po stari trasi od mesta do nekdanje gostilne »Pri Alešu«. Cesta bo večpasovna in »Pri Alešu« bo semaforizirano križišče, s katerega se bo ves tranzitni promet preusmeril proti Šentjakobu in Trzinu, to je na novo obvozno cesto pod Črnučami. Od gostilne »Pri Alešu« pa bo ostala cesta taka kot je doslej. Nova trasa bo zahtevala tudi nov most čez Savo. Čez ta most bo potekal že omenjeni odcep proti vzhodu pod Črnučami do Šentjakoba, kjer se bo priključil na zasavsko cesto oziroma na novo štajersko avtocesto. FToti zahodu pa se bo s križišča odcepila cesta proti Vižmarjem in se priključila na gorenjsko avtocesto. Rekonstrukcija Titove ceste bo potekala postopoma od centra mesta proti Ježici, tako kot pada gostota prometa. Na isti način so rekon-struirali tui Celovško cesto. Samo »cesto smrti«, to je odsek med Ruskim carjem in Črnučami, pa bodo le delno rekonstruirali, saj nima smisla vlagati večjih zneskov v razširitev ceste, ki se bo tako ali tako čez nekaj let spremenila v lokalno cesto. Sicer pa občani tega niti ne zahtevajo! Lani je občinska skupščina v proračunun namenila 20 starih milijonov dinarjev za pešpot in kolesarsko stezo, vendar so ta denar potem porabili za asfaltiranje Nemške ceste. Lani so že tudi naredili načrte za pešpot in kolesarsko stezo v Zavodu za urbanizem, vendar pa so ta predlog na republiškem inšpektoratu za promet odbili. Rekonstrukcija je namreč predvidevala pešpot in kolesarsko stezo samo na eni strani ceste, kar pa sploh ne bi bila ustrezna rešitev pri tolišknem prometu. Komisija republiškega prometnega inšpektorata in občinska komisija, sta si marca letos skupa ogledali traso ceste. Komisija repub-liškega inšpektorata je predlagala, da se prejšnji načrti, ki niso bili potrjeni, popravijo tako, da bo kolesarska steza na obeh straneh ceste, po možnosti pa tudi pešpot. Kat nam je dejal inž. Miloš Polič, predsednik občinskega cestnega sklada, je republiški cestni sklad odbil vsako sodelovanje pri sofinanciranju ceste oziroma pasu za počasni promet. »Člen št. 38 temeljnega zakona o javnih cestah namreč pravi, da ceste od prvega do tretjega reda, ki vodijo skozi naselje, vzdržuje republiški cestni sklad. Takoj, ko pa je taka cesta urejena kot mestna ulica — to se pravi, da ima pločnike in kolesarske steze — pa mora tudi vozišče vzdrževati občinski upravni organ. Torej, če občinska skupščina na tem odseku zgradi pas za počasni promet, bo po tem zakonu morala vzdrževati še cesto samo!« je še dodal inž. Miloš Polič. Kaj bo torej letos ukrenila občinska skupščina: Občinski proračun predvideva letos za cesto skozi Ježico in Črnuče 73 milijonov starih dinarjev. Od tega je 30 milijonov rezerviranih za odkup zemljišč in dveh hiš, ki jih bo treba porušiti, ostalo pa za sama gradbena dela in stroške projekta. Vprašanje je, če bo ta vsota zadostovala in če lahko abeina računa na pomoč republike? Inž. Miloš Polič je na koncu povedal: »Nujno je, da naredimo dva pločnika — na vsaki strani ceste vsaj meter do meter in pol široka ter obojestransko kolesarsko stezo, ta bi bila široka 1,3 metra. Vsekakor bomo skušali že letos le načrte uresničiti. Da bi pridobili prostor za pešpoti in kolesarski stezi, se mora premakniti os ceste na določenih odsekih. S tem in z rušenjem dveh hiš bi dosegli tudi mnogo večjo preglednost, na nekaterih mestih pa bi bila cesta celo širša kot je sedaj. Že izdelani projekt ne bi zavrgli (načrt, ki so ga naredili v Ljubljanskem urbanističnem zavodu), temveč bi ga samo popravili, tako da bi ustrezal zahtevam sedanjega prometa. Zadostili bi tudi pogojem, ki sta jih postavili komisiji Cestnega sklada SRS in republiškega inšpektorata za promet, ki sta skupaj z občinsko komisijo pregledali cesto in projekt«. 13 mrtvih na cestah Pri prometnih nesrečah na bežigrajskih cestah je bilo lani 13 mrtvih, 103 huje poškodovanih in 195 laže poškodovanih. Skoraj polovico nesreč je bilo na Titovi cesti. Eden najnevarnejših odsekov štajerske vpadnice je cesta skozi Ježico in Črnuče. če pogledamo samo nesreče pešcev: zunaj prehodov za pešce so lani na Črnučah umrli trije pešci, to je več kot na katerikoli drugi Ijani. cesti Ljub- venrt»6radil° Gp Gr• »Maksa Pečarja« pa osn. š. »O®* nile Kumar« 26:22. V finalni tekmi za prvo mesto je osn. #ol* »Mirana Jarca« premagala osn. *• »Maksa Pečarja« 27:26, v teki*** za tretje mesto pa osn. š. »O®* nile Kumar« osn. š. »Borisa Kidriča« 61:24. Za zmagovalno ekipo so igral*: Zupančič, Žerak, Kračman, Kovačevič, Zaloker, Celar, Štrus, Hribernik, Tojeršu, Otrin, Dremelj i11 Štrukelj. Za naslov prvaka se je pri pW* nirjih pomorilo 8 ekip osnov**# šol. Pri pionirkah so se sicer priJ®* vile 4 ekipe, nastopale pa so 1® igralke osn. šole »Danile KumaiJ- Najbolje uvrščene ekipe je občinska zveza za telesno kultur0' ki je vodila to tekmovanje, nagradila z žogami. Na finalnem turnirju za naslov prvaka pri srednjih šolan, so se pomerile dve ekipi gimnazije in moštvo Centra strokovni# šol. Zmagala je druga ekipa gimnazije, pred prvo ekipo in Cen-trom strokovnih šol. Rezultat*: Gimnazija A : CSS 81:46, Gimnazija B : CSS 45:33,, Gimnazij® B : Gimnazijaj A 56:51. Za zma' govalno ekipo so igrali: KnoL Lenardon, Vidmar, Mlakar, KO' gel j, Lorbek in Ferfila. Odbojka V finalni tekmi občinskega Pr' venstva v odbojki za srednje So1® je ekipa JLA premagala gimnj: zijo 3:0 (15:7, 15:4, 15:1). Vojidd so zasluženo osvojili letošnji naslov občinskega prvaka. Za zmagovalno ekipo so igrali: Petrovič.. Miščevič, Kržišnik. Krnlč, CopW' Petkovič, Lipnik, Kavčič in Ba-tančul j. Šah Občinska zveza prijateljev mj®' dine Je v sodelovanju z občins*0 zvezo za telesno kulturo organih* rala ekipno državno prvenstvo bežigrajskih šol v šahu. Za tekmOj vanje se je prijavilo 14 ekip, tega 3 ekipe pionirk. Nastop110 je 72 šahistov. Tekmovanje je bilo 12. aprila ’ Šahovskem domu. Borbe so bu® zelo izenačene. Pri starejših Pion1^ kah je zmagala ekipa osnovne sole Danile Kumar pred ekipo ^ novne šole Mirana Jarca, mlW*J pionirke z osnovne šole DbJJJ Kumar pa niso imele nasprotni0' Pri mlajših pionirjih Je /jnagid® ekipa osnovne šole Mirana pred ekipo osnovne šole Dam* Kumar, osnovne šole Borisa K driča, dr. Vita Kraigherja in ka Bizjaka (Šentjakob). Med rejšimi pionirji je letos bila *w boljša ekipa osnovne šole Pečarja (Črnuče) pred osnovno »o lo Borisa Kidriča, Franca Ravb®1 ja (Dol) in Danile Kumar . Vse zmagovalne ekipe s*) dobj* prehodne pokale in spominske kote. Mlajše in starejše z osnovne šole Danile Kumar -osvojile prehodni pokal že trejj; leto zapored, zato so ga letos a°u le v trajno last. Zmagovalne ekipe se bodo UJJ ležile tudi sektorskega prveP^a Tekmovanje je uspešno v0t^ Borut Kutin. g. Strelci »Tabora« prv( Na občinskem tekmovahJu v streljanju z zračno puSk® je zmaga ekipa SD »Tabo! z Ježice. Tekmovanje je bi* po HgaSkem sistemu in se J® vsaka ekipa pomerila z sprotnikom dvakrat: na sV Jem strelišču in v gosteh. pa J« Stela 10 članov. Str*** Ježice so bili prvi, brez raza in tudi z najvišjim vilom zbranih krogov. Končni vrstni red: L bor« Ježica (115 točk, 95 krogov), 2- SD »Heroj Vite* Črnuče (102,68 — 9268), 3 » »Protiavionac« (93,80 — 951' Najboljši rezultat posBfflPL nikov (3 krat po 10 strelo J. Bohinc 268 krogov, Dovč 259, B Cemelec 258, Dovč 258 (vsi »Tabor«). ^ redkar 257, Lipnik 257 »Protlavionac«) itd. ________________ Dopisujte! PROTEST TABORNIKOV Taborniški odred »Bičkova skala« nam je poslal pismo, ki ga objavljamo v celoti: Osnovna naloga naše organizacije je vzgoja mladine, to se pravi, tista dopolnilna vzgoja, ki je spia mladini ne more nuditi. Na-si vodniki vzgajajo mladino v n4n?ezni do narave, vzbujajo v »i1*1 pbčutke patriotizma in opazovanja dogodkov okoli sebe. Ni nevsiljevega in spontanega na-ma za študiranje evolucije in j^voja življenja v naravi in družno j ^.e v veselem razpoloženju "a nedeljskem izletu v okoliškem , °PazujeS naravo, boj za ob. vn«* nJenil1 varovancev in raz-ai-V vseh naprednih in sposobnih tiirV°V ^ velike druščine. Tako k <1* n,a^ organizacija doprinaša DJ?eol°Ski vzgoji mladine v na-ijreone in predane patriote na ve-Priljuden način, kot eanSja™ družborK,-politl4na or- tega poslanstva ali tega v5t?aa- ne razumejo zani Stl- W niso bill nikdar pove-vmT z naravo, zato tudi niso kdo-ciii ^klonjeni naši organiza-Hi,H«ajhuJe Pa Je- če se takšni miadtae'’« ??lo4aJm„ vzgojiteljev u bi morali na vsakem v Ktvdnti, da dobijo mladino na«^° e j° navdušijo za morali v,Sl.i,k<\ stvar- Hvaležni bi nuiu L^1: ^ 56 Itm ponudi sku. maLSltufiaiitov in vzgojiteljev-a-'neli s ple^ ''zzame del bre' Živko LovSe, ravnatelj zumr “Dr' Vtta Kraigherja« je ra-raiiu! P?men taborniške organi. k,., Jej. “i Je bil tudi naš ustanovi-. Pam J® možnosti in nam ijP^gal kjerkoli je mogel, saj Je Preživta”1 v mladosti, kot skavt, ravi Vel marsiltatero nedeljo v na- ,P°mpe šole se je občutno le m80 ■ ob menjavi vodstva šo- ravnalei|k^?il0 ^ PriSo1 Jeno nas Pr‘J“=n° in ugla- irorak za korakom odrari'2 Morda zato, ker mu na jT. *“"“k°va skala« ne prinaša dohodka6*??00 vež starih din ca Vp8' kakor mizarska delavni-dne IP?™ J°. J« lepega poletnega tabori0 5,110 50 vmili 5 300 r««nj?' PPremo vredno milijon kluh«v„ sta^lh din smo spravili v za , sobo, ki Je bila namenjena ^v^estanke in delo v radioamaterskem’ ,‘OtOKrafskem in modelar. rSp ^rožku. Tako se je začelo eanizSy^a5Jenje ln hesanje od or-le do organizacije , od Sodo 5016■ °d občinske skupščino Jer ^PovmrJskega podjetja. Nik-hino.^0 naS’l za na« rešitve, razen jih sP°dbudnlh besed, ki pa sko „sIno mogli spremeniti v klub. štor S?bo- Res J®- dobili smo pro-tm»n,V "Svobodi« Bežigrad, kjer večL??? aodaj redne seje in filmske se nrivS08 tu 51,10 gostje, lahko Se tnvSr®"10 samo v četrtkih in Ke ?as Uesto Izpodrine lo dni ■ ooij donosne organizacije. To Jože Frankovič ®Pet prvak Slovenije Venih plo^lrskem prvenstvu Slo- Wk^bai?mintonu J® b11 Jože kar ftlaiI1 Partizana Ježica, PosamiJlT^ meci zmagovatci: med v hojicah skupaj s me,§a,nih Chm z ,Ježice SeK° ^ v i« dvr>4jcah z Vidmarjevo, četrto P^niezniki osvojil že lain,J0*© Prankovič je mest^1 OSVOJM vsa tri najboljša Tekmovanje je bilo v Braslovčah, udeležil«) pa se ga je več kot 50 pionirk in pionirjev, pa je za delo 200 članske organizacije, ki želi delati in ne samo govoriti, premalo. Rabimo prostor, kjer se bodo lahko razživele naše sekcije in se bomo redno shajali, sicer nam preti cesta. Na edino popolno razumevanje in pomoč smo naleteli pri Občinski zvezi za telesno kulturo Ljub-Ijana-Bežigrad, ki nam je omogočila marsikatero akcijo in nas pri. poročila vsem organizacijam, ki bj nam lahko priskrbele prostore. Toda žal zaman! Odločitev ravnateljstva, da postavi v našo sobico biološki kabinet je trdna, naša odločitev, da zahtevamo prostore za naše delo pa še toliko bolj, ker bo organizacija v nasprotnem primeru propadla. Vprašujemo vse prijatelje mladine, vse mladinske komiteje in druge družbene organizacije, kdo bo kriv za propad mladinske organizacije, ki želi delati?! Vse za vzgojo mladine! Smučarji IMF na četrtem mestu Na letošnjih zimskih športnih igrah gradbenikov je so-delovala tudi močna ekipa bežigrajskega podjetja IMF, ki je v ekipni razvrstitvi zasedla 4. mesto. Najboljši smučanji so bili iz podjetja »Sava (Jesenice), pred »Gradisom« iz Ljubljane, »Projektom« iz Kranja, ljubljanskim IMF itd. Organizacijo iger so najprej zaupali SGP »Konstruktor« iz Maribora; tekmovanje bi moralo biti pri Ribniški koči na Pohorju, Vendar so ga morali — kljub vsem naporom prireditelja — zaradi slabega vremena odpovedati. Tekmovanje je bilo potlej na Voglu v organizaciji SK »Transturist« iz Škofje Loke. Udeležilo se ga je 21 ekip 4z vse Slovenije. Rezultati: slalom — članice 1. Erlah (Pionir N. mesto), 2- Pirnat (Slov. ceste), 3. Alenka Lah (IMF); člani nad 34 let: 1. Cizej (Gradis), 2. Oskar Gornik (1MP), 3. Rudi Geršak (IMP); člani nad 40 let: 1. Novak (Konstruktor Mbr), 2. Josif Ugrpjekt* Krarfj), 3. Janežič (Elektro-projekt); člani do 34 let: 1. Pesjak (Gorenje jes), 2. čop (Sava Jes.), 3. Zupan (Gradis). Tek — ženske (5 km): 1. Pajk, 2. Bregar, 3- Andrin (vse Slov. ceste); tek — moški (6 km): 1. Naglič (Projekt Kranj), 2. Lavtežar (Sava jes.), 3. Kobentar (Sava Jes.); štafeta — moški: 1. Sava Jesenice, 2. Projekt Kranj, 3. Tehnik Škofja Loka. J. Žižmond Priznanja najboljšim Občni zbor občinske zv eze za telesno kulturo »Malo je takšnih občinskih zvez, ki se lahko pohvalijo s takšnimi rezultati, kot vi. Občinska skupščina je pokazala veliko razumevanje in zaupanje do vas, vi pa ste to tudi opravičili in dokazali,« je dejal podpredsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Stane Lavrič na občnem zboru bežigrajske občinske zveze za telesno kulturo. Ne borimo se več z nepremagljivimi finančnimi težavami, so ugotovili zastopniki društev in klubov. Uspehi so zasluga vseh telesno vzgojnih delavcev in vseh, ki so vključeni v organizacije, rezultat podpore občinske skupščine in odbronikov, ki cenijo delo z mladino, zato jim velja zahvala. Bežigrajsko družino več kot 2200 aktivnih športnikov vodi 59 vodnikov in trenerjev. Košarkarji, odbojkarji, igralci badmintona, telovadci, planinci, taborniki, strelci, smučarji, atleti in balinarji, so lani dosegli vrsto uspehov. Pomembna je zlasti še razširitev dejavnosti in vključitev novih članov. Občinska zveza za telesno kulturo ni sodelovala le z društvi, temveč se je lotila še drugih akcij: izvedli so vrsto tekmovanj za šole, testirali učence in dijake v atletskih disciplinah, organizirali delavske športne igre, počitniške centre za mladino ter pomagali pri organizaciji Med taborniki • VEČ KOT 80 TABORNIKOV »Savskega odreda« se je udeležilo tradicionalnega partizanskega pohoda preko Polhograjskih Dolomitov, ki ga organizirajo na prvo pomladansko nedeljo. Tabornikom je član Zveze borcev tovariš Filipič, ki je bil med NOB v Dolomitih, zanimivo opisal borbe partizanov na tem področju. • »SAVSKI ODRED« TABORNIKOV je že drugič zapored zmagal na tekmovanju za »Čičev memorial« Dokazali so, da so se čez zimo dobro pripravljali. »Savčanl« so na tekmovanje pripeljali najštevilnejše zastopstvo: 56 tekmovalcev v 14. ekipah. Mlajši taborniki so se pomerili v kurjenju ognjev, premagovanju ovir in drugih taborniških veščinah, starejši pa v postavljanju šotorov, signaliza. ciji in orientacijskem pohodu. plavalnih in smučarskih tečajev za šolarje. V razpravi na občnem zboru je bilo največ govora o igriščih in prostorih za družabno življenje. Poudarili so, da brez družabnega življenja ni uspešnega dela v kolektivu, kjer se zbira mladina. Omenili so domove krajevnih skupnosti in premajhno pomoč terenskih organizacij pri prizadevanjih, da bi bili domovi krajevnih skupnosti le bolj dostopni tudi mladini. Predlagali so, da bi v bližnji prihodnosti uredili nekakšne centralne prostore, kjer hd se zbirali vsi bežigrajski športniki in telesmo-vzgojni delavci. Ker je v telovadnicah premalo prostora so še predlagali, da bi morale biti telovadnice vseh bežigrajskih šol v prostih urah najprej na razpolago bežigrajski mladini. Na občnem zboru so tudi nagradili najboljše or-ganizacije. Priznanje so dobili TVD Partizan Ježica, atletski klub »Olimpija« in »Savski odred« tabornikov. Ta društva še posebej odlikuje dobra organizacijska ureditev, prizadevno članstvo in vodstvo, uspešno klubsko življenje in kvalitetni športni uspehi. Za člane novega upravnega odbora so izvolili: Jožeta Veharja, Franca Slano, Malo Rovšnikovo, Janeza Pavčiča, inž. Aleksandra Osipoviča, Slavka Milatoviča, Lovra Močnika, Franja Lesjaka in Silva Čebulja. Silvo Čebulj bo tudi v prihodnje predsednik upravnega odbora. V nadzorni odbor pa so izvolili Filipa Štucina, Borisa Germeka in Draga Štembergerja. ■ AK OLIMPIJA Prvaki Slovenije Pretekla sezona je bila ena najuspešnejših v zgodovini atletskega kluba »Olimpija« in nemara tudi ljubljanske atletike, so poudarili na občnem Zboru tega bežigrajskega športnega kolektiva, čeprav niso mogli izpolniti vseh nalog, ki so si jih zadali pred letom dni, so vseeno naredili velik korak naprej. V zanimivi in živahni razpravi na občnem zboru je bilo govora OD DOLA DO GRENOBLA ^'n« ekspedicija na olimpijske igre se v kovjjjr1 111 posrečilo vriniti ia>.ys, sFbmS^^: kavj jjjbuferji-tekači: Šimenc, Te-lh*na “VJS? iz H®1 * * *® <®r Rak iz tlniKi trii« vc J® 7261 SV°J avto, teži je tiJ?Kpa 51110 Prevzeli stroške Pijačo h*!? aaložem s hrano in °dšli no douuifih shramb, smo ‘‘“f izaira K?'?*0 P®* Predsednik Potnico nam je dal za po- ‘ujlnt no-A , enlco »domačega«; v o Od tS 1o PtdSla zelo prav. dežural , "aprej Je vedno eden t°kah ,,z avtomobilsko karto v Sl1* VzpoES? pa »ho lep čas vo. sto- Ste«?™0 z avtomobilsko ce-n'*41 Ur EV, tem prihranili dt- Namete, P® kar nekaj *avlU že n!i bi na »avtestrado« dašli Sef,- P?LBf”®0'ab. smo Jo Voinfa Pred v®rono. S*7* Užitek1 $ CeSt* J® blIa res U0 vozili z«; čeprav smo povpreč->«!• „|^z. sto na uro. smo ve- v2lla »v hr&« 'tel’ 58 h,lreJ6a 1° motilo v "d “ pa nas ni pre. fii £1,°' .k®t »mo bili tega va-kltl tekih. tekmovani v smučar. JJovpra^m11 5010 v Novari v neki ltr' 85 Pribllžno 500 Pmtl Torinu ^2° nadaljevali pot n1® tem,? ' ,. ^‘SlJall smo že S!*'0 A>P® Med 2?We 1« ^odelt.da je pozimi h^oom ali n? Predor pod Mont dfvro k. „* P« «ez prelaz Mongt- MrJrbii 17 Tor*,ia *« ?« s,opo 11 ,smo *° kar hoti J® stanu d° mp',*a Suša. Kakšno ?ILVod(-l niHL Prelazu Momdnervo rta "m*® točno povedati. Vse. mo g« »naskočili«. Srečali smo se s snegom; kmalu ga Je bilo več kot en meter, vendar cesta je bila še vedno kopna. Poseb. nost na tej cesti so bili betonski tuneli zoper plazove. Nekje na sredini poti smo srečali prvega »spačka« s francosko registracijo. To nam Je vlilo novega poguma, kor smo skoraj zanesljivo vedeli, da je prišel čez prelaz. Opoldne smo bili res na vrhu, 1854 metrov visoko, kjer je tudi italijansko-franooska meja. Italijanski carini. »1 so nam takoj odprli zapornice in nam še zaklicali naj pozdravimo Nonesa. Bolj natančni pa so bili na francoski strani. Prtljage nam sicer niso preglodali, zelo na. tančno pa so preverili naše potne liste. Kor smo imeli na avtomobilu smučarsko tekmovalno opremo, nas je eden vprašal, če smo »konkurenti«, to jo po naše tekmovalci. Da smo odgovorili. Hitro so nas spustili naprej in nam seveda že-leli srečno pot in čim več sreče »na tekmah«. čeprav je bil naš cilj Se daleč, smo bili veseli, da smo prišli čez »najvišji prelaz« in to še celo brez verig. Toda delali smo račun brez krčmarja. Cesta se je začela sumljivo vzpenjati, vse bolj pogosta turistična In smučarska naselja in dober meter snega so dali slutiti, da najbrž najhuje še pride. Na karti smo ugotovili, da se vzpenjamo na 2058 metrov visok prelaz Col du Lautaret. Tudi tega smo premagali, čudili smo se, s kakšnimi stroji so čistili cesto, saj so bili ponekod do 5 metrov visoki zameti. Se dobri dve uri vijugaste vož. nlo navzdol po nekakšni soteski, kjer so bili po pobočjih, pribiemih zn smučanje. posejani novi hoteli In penzioni, sem in tja pa kakšna opuščena vas — in že smo bili v predmestju Grenobla. Olimpijsko mesto je kazalo enako sliko kot pred štirimi leti Inns. bruck. Nismo se mogli znebiti vtisa. da smo prišli na velesejem ali kako drugo prireditev, ker je bilo pač vse v zastavah ter v prazničnem vzdušju, nikjer pa sne- ga in tudi mraza ne posebnega. V olimpijskem Grenoblu Je prav-lako ponižno rosilo kot v Dolu. Peljati smo se najprej v Au-trans, kjer so delili zlate, srebrno In bronaste kolajne za vse klasične discipline. Sem smo sprva mislili prirediti iz Dola Izlet z avtobusom ta potlej s kombijem, no, nazadnje nas je ostalo za en oseb. ni avto. Takoj, ko smo se malo »aklimatizirali«, smo šli na lov za na. Šimi. Menilj smo, da ne bo težko: kjer bo Jugoslovanska zastava, tam so naši. Tu pa so je že zatak. nilo; v olimpijski vasi ni bilo zastav. Tako smo porabili precej ča. sa, preden smo odkrili naše smučarje. Moram povedati, da nihče od nas ni znal besedice francosko, nemško pa je menda govorila ena sama hostesa v Autransu. Naši tekmovalci so nas bili zelo veseli, ker smo Jim prinesli sveže časopise iz Slovenije. Se posebno nas Je bil »vesel« Janez Pavčič. Njemu smo, poleg skrbi za državno reprezentanco, naprtili še skrb za naše prenočišče. Napo. til nas je k bližnjemu kmetu (Autrans leži na visoki planoti, višje kot Pokljuka, precej podobni naši Rakitni). Ta Jo imel žo vso polno in nas je poslal k mlekarju. S pomočjo steklenice »domačega«, ki nam jo Je dal Kuhar za pot, smo dobili kar udobno prenočišče. Mlekar nam je tudi pokazal pot ta uredil vse formalnosti. Opazili smo, da Francozi zelo malo govorijo nemški. Ce jih vprašaš po nemško, te imajo za Nemca. katerih pa nimajo preveč radi. Ko smo povedali, da smo Jugoslovani, jim ni bila nobena žrtev odveč. Proge za smučarske teke v Autransu so vse še »kopne« naredili z buldožerjem, zdaj pa pretlačili z goseničarji. Teči po takšnih stezah je ros užitek. Tudi midva s Šimencem sva jih »prelaufala« in moram reči, da je padec na tako pripravljeni stezi skoraj nemogoč. Seveda smo si ogledali tekme tekačev, pa še tekmovanje biatloncev in skoke na veliki skakalnici. V Grenoblu smo videli le tekmovanje v hitrostnem drsanju. Bili smo že malo na tesnem z doviza-rai. Tekmovanja v alpskih disciplinah nismo gledali, ker nismo dobili parkirnega prostora. Nekoliko nejevoljni smo se obrnili, tudi čas nas Je že preganjal ta že smo se peljali proti Chamonizu, na poti domov. Nazaj grede smo šli skozi predor pod Mont Blancom, pa po dolini Aoste spet na avtomobilsko c®" sto. Ogledali smo si še Verono ta Seveda Benetke. Teden dni zimskega križarjenja Po Italiji ta Franciji je bil za nami, O olimpijadi lahko rečemo, da so se prireditelji res potrudili. saj so morali napraviti vrsto novih objektov ta zgraditi nove ceste. Uporabljali so najnovejše pripomočke sodobne tehnike. Nis. mo pa se mogli znebiti vtisa, da jih Je pri tem gigantskem delu čas le nekoliko prehitel. Videli smo, da tudi drugje ne gre vse »po maslu«. Doživetij s poti se bomo še dolgo spominjali. Upam, da se bo na naslednje olimpijske igre v Saporu na Japonskem le vrinil kakšen tekmovalec Iz Dola. ali Ihana, da ne bo treba tja hoditi »turistom« na lastne stroške. Jože Jerman tudi o nekaterih težavah in slabostih, ki ovirajo še večji razmah kluba. Nimajo urejenih garderob in sanitarij, precej kritike je doživelo tudi neurejeno družabno življenje. Ker atleti nimajo prostorov, v katerih bi se sha-hajali v protsem času, se mnogi poznajo le na videz, če bi imeli družaben prostor, kot ga imajo nogometaši, so rekli a«etl, bi se lahko tudi večkrat sestali z upravo kluba in se pomenili o perečih problemih. Osvojitev naslova absolutnega pokalnega prvaka Slovenije, je bil največji lanski uspeh atletov Olimpije. Mladinci so osvojili tudi prvo mesto na državnem prvenstvu. Med posamezniki so bili atleti in atletinje Olimpije 17-krat prvaki SRS in petkrat prvaki SFRJ, izboljšali so 13 slovenskih m 6 državnih rekordov. V slovenski reprezntanci je sodelovalo osem atletov, v državni reprezentanci pa trije. Ti rezultati so odraz izboljšanih razmer v klubu, smotrnejšega dela z mladino (atletski krožki delujejo na šestih šolah) in dobrega sodelovanja med funkcionarji ter atleti. Tudi vnaprej ne mislijo popustiti. Med letošnje naloge sodi dokončna organizacijska utrditev kluba, zagotoviti morajo ugodne pogoje za vadbo ter zadosti denarja, kajti le tako bodo lahko ponovili lanske uspehe. Dotacija občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad, čeprav sorazmerno velika, ne bo pokrila vseh potreb. Zato se bodo za pomoč obrniti tudi na bežigrajska; in druga podjetja, Upajmo, da ne zaman. ■ PD Črnuče En dinar - štirje dinarji Na rednem letnem občnem zboru PD Črnuče, ki je bil prve dni aprila v Zadružnem domu na Črnučah, in ki se ga je udeležilo točno 100 planink in planincev, je bit za predsednika ponovno soglasno izvoljen dolgoletni član in predsednik tega društva Metod Lampič, Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da se društvo lepo razvija, saj bo letos vključilo v svoje vrste že osemstotega člana. Spričo intenzivne gradnje doma na Mali planini je nekoliko zastalo delo in vzgoja najmlajših članov društva ter mladink in mladincev, ki so — kot je bilo posebej poudarjeno —■ steber vsake planinske organizacije. Med gosti iz Domžal, Kamnika in Ljubljane je bij (udi predstavnik upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je ob tej priliki izročil društvu posebno častno diplomo. Med drugim je poudaril, da je mladina nosilec in smisel naše planinske organizacije, zato ji moramo posvečati več skrbi kot doslej. Nalogo, ki sl jo je zadal lanski občni zbor, spraviti pod streho dom na Mali planini, so Črnuški planinci-prostovoljei izpolnili stoodstotno. Naredili so pravzaprav več, kot je kdorkoli izmed njih sploh pričakoval. Dom na Mali planini stoji. Na planino so z žičnico prepeljali 59 ton gradbenega materiala. Izkopali so 118 kub. metrov peska. Prostovoljci so opravili 4.350 delovnih ur. »Posebej se zahvaljujemo za denar, ki ga je prispevala občinska skupščina, zveza za telesno kulturo in krajevna skupnost Črnuče. Zahvala gre tudi številnim članom PD Črnuče, ki so s svojim strokovnim in prostovoljnim delom vsak dinar šitrikrat obogatili. Za letos nas čaka, da dom uredimo do tiste stopnje, da bo za silo sposoben sprejeti planince in goste. Interna otvoritev doma — za člane PD Črnuče — bo ob dnevu republike 29. novembra letos. Celotna vrednost planinskega doma na Mali pianini znaša danes po ocenah strokovnjakov okrog 40 milijonov st. din, medtem ko dotacije niso presegle 10 milijonov st. din. Torej, iz enega dinarja smo ustvarili štiri,« je končal predsednik. V novi upravni odbor Planinskega društva Črnuče so bili izvoljeni: Metod Lampič, Miha Rode, inž. Marjan Erjavec, Franci Krašček, Franc Kregar, Ruša Bi-vlc, Nuša Kladnik, Janez Mehle, Srečko Valentan, Ina Vrhovnik, Rajko Vavpetič, Venček Koderman, Franci Bezek, Stane Korenjak in Franci Ložar, v nadzorni odbor pa Janko Stebej, Jože Be-denk, Jože Pirnat, Franc Bezek st. in Franc Lukane. ■ PARTIZAN ČRNUČE Igrišče pri šoli Zapiramo se v ozke okvire svojega dela, premalo pa smo storili za razširitev dejavnosti ta za množičnost, je bila ena od poglavitnih ugotovitev občnega zbora TVD Partizana Cmuče. SMenili so, da bodo več skrbi posvetili strokovne«nu kadru, povezali se bodo z mladinsko organizacijo in seznanili s svojimi problemi tudi družbeno-politične organizacije na terenu, za katere menijo, da M se morale bolj zanimati za delo v društvu, kjer mladina preživlja svoj prosti čas.. V društvu imajo močno odbojkarsko sekcijo (člani tekmujejo v I. republiški ligi), treninge košarke ta splošno vadbo. Letos bodo uredili tudi garderobno hišico pri odbojkarskem igrišču, še posebej pa se zavzema jo, da bi uredili športna igrišča pri osnovni šoli. Ploščad je že urejena, zgradili pa bi radi še asfaltno ploščo, ki bi jo uporabljali tudi za kotalkanje, pozimi pa za drsanje. Tako bi lahko pritegnili veliko mladine, saj zdaj na Črnučah ni urejenih športnih igrišč. Na občnem zboru so posebne pohvale za požrtvovalno delo dobili člani upravnega odbora Franc Šemrl, Miro Meserko ta Janez Kastelic. Za predsednika upravnega odbora TVD Partizana Črnuče so ponovno izvolili Janeza Dovjaka, tajnik bo Janez Kastelic, Blagajnik Jože Šemrl, načelnica Majda švegelj, člani pa Vilma Irman, Franc Bostič, Rudi Ban, Marjan Kumer in Božo Butala. V nadzornem odboru so Angelo Skiro, Vinko Vrbec in Miha Rode. MOZAIK • NA OBČNEM ZBORU TVD Partizana Bežigrad so izvolili nov upravni odbor. Predsednik bo še vnaprej Drago štemberger, podpredsednik Bal-domir Milohnoja, načelnik An_ drej Pregelj, njegov namestnik Janez Opeka, tajnik in blagajnik Franci Slana, njegov namestnik Borivoj Repe, go. spodar Tomaž Pregelj, zdrav-stvenik Dragica Smrke, člani pa Milan Mitrovič, Jože Pahor. Bojan Bajželj, Maja Tur. šlč, Marko Tršar, Vlado Zlčkar in Marjan Stražišar. • V STRELSKI DRUŽINI »TABOR« na Ježici imajo več odličnih strelcev, Gleae na lanske rezultate so po pravilnikih Strelske zveze Slovenije osvojili naslednje naslove: Ja. nez Bohinc je dobil značko mojster strelec, Zvone Dovč in Brane Majerle — značko: odličen strelec, Anton Gorjup, Do. minik Žonta, Brane Cemllc, Marjan Draksler in Drago Dovč — značko: dober strelec, Boris Hvale, Milan Grčar in Ivan Drevenšek pa so dobili značko: pionir — dober strelec. • PARTIZAN BEŽIGRAD je priredil sredi marca javno pionirsko telovadno uro. Skupina 46 pionirjev Je pokazala staršem kako poteka vadbena u-ra. Na koncu so najboljši Pionirji nastopili še v parterju in preskoku. Starši so bili s prikazom zelo zadovoljni • ODBOJKARJI »SAVE« iz Črnuč imajo letos takšenle razpored tekem v prvi republiški ligi: na domačem igrišču sc bodo pomerili 5. maja z Jese nieami, 19. maja z Izolo, 2. ju nija s Partizanom Celje-Gabr je in 16. junija z Mariborom V gosteh pa bodo v spomla danskem delu prvenstva igrali s Kanalom, Triglavom (Kranj), Ljubljano in Kamnikom. • KOŠARKARICE JEŽICE so začele tekmovanje v republiški ligi že 14. aprila. Na domačem igrišču bodo naslednje tekme: 12. maja s Slovanom. 26. maja z Jesenicami, 16. junija s Krojem (školja Loka) in 23. junija povratna tekma z ŽKK Mariborom. Na tujem se bodo pomerile v spomladanskem delu prvenstva z Ilirijo, Triglavom (Kranj), Litijo in Mariborom 66, • BEŽIGRAJSKI DERBI košarkarjev v II. republiški ligi — zahod bo na sporedu že 28. aprila. Na igrišču »Stadiona« se bosta pomerili domača ekipa in moštvo Partizana Je. žica. Spored tekem članske e-klpe »Stadiona« na domačem igrišču: 19. maja z Dornberkom. 2. junija s Sežano in 9. Junija z Mostami. Na tujem bodo v spomladanskem delu prvenstva Igrali še z Novim mestom, s Prulami ta Triglavom v Kranju. Košarkarji Ježice bodo doma igrali 12. ma. ja z Mostami, 2. junija z Novim mestom ta 15. junija s Prulami, na tujem pa s Triglavom, Sežano ta Dornberkom. • ŠPORTNO DRUŠTVO »KOMET«, Id ima sedež za Bežigradom, vključuje gluhe športnike iz vse Ljubljano. Lani so tekmovali kar v enajstih panogah: košarki, kolesarstvu, 1] smučanju, kegljanju, plavanje streljanju, nogometu, nam nem tenisu, šahu, atletiki -odbojki. Nastopajo tudi r-mednarodnih tekmovanjih. • V PARTIZANSKEM »S/’ SKEM ODREDU« tabornikov , so zaključili tečaj prve pomo- |i H. Obiskovalo ga Je 16 tabornikov. Na pobudo Glavnega odbora Rdečega križa sta ga organizirala občinski ta krajevni odbor Rdečega križa, vodil pa ga je dr. Peter Belšak Taborniki so se veliko naučili; želijo, da bi tečaj ponovili tudi za druge člane, tako da bi čim več tabornikov znalo pomagati v primeru nesreče. ČESTITAMO Dragi bralci, zastonj bomo objavili zapise o po- Ob petdesetletnici bojev za slovenske meje Do Podkloštra in nazaj membnih dogodkih v vaši družini, pri prijateljih in znancih (rojstva, poroke, obletnice, diplome itd.). Delovni kolektivi, društva in organizacije, ob delovnih jubilejih čestitajte svojim članom v našem časopisu. Napišite nam: priimek in ime slavljenca (če je potrebno tudi: mlajši, starejši), stanovanje, kratek opis dogodka (ne pozabite datuma). Naročnik se mora obvezno podpisati in navesti svoj naslov. Sporočilo pošljite na: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41. Ker je »Zbor občanov« bežigrajski časopis, bo najbolje, če je slavljenec doma iz bežigrajske občine ali pa če dela v bežigrajskem podjetju. Obletnice Josipina Mlakar iz Tito-tove ceste 170 je 15. marca praznovala 93. rojstni dan. Frančiška Žibert iz Ulice Bratov Kunovar 2 na Ježici je 2. aprila praznovala 89. rojstni dan. Alojzij Mihelič iz Stadionske ulice 4 je 3. marca praznoval 88. rojstni dan. Viktor Šober iz Podimil-ščakove ulioe 3 je 4. marca praznoval 87. rojstni dan. Jožefa Zavašnik iz Fabianijeve ulice 15 je 18. marca praznovala 86. rojstni dan. Marija Stare iz Posavskega ulice 7 je 26. marca praznovala 85. rojstni dan. Marija Šlamberger z Ježice je 1. aprila praznovala 85. rojstni dan. Helena šlemberger iz Omahnove ulice 7 je 6. aprila praznovala 85. rojstni dan. Frančiška štupnik iz Pleteršnikove ulice 4 je 7. apila praznovala 85. rojst-ni dan. Inž. Mile Treo iz Titove ceste 61 je 23. marca praznoval 84. rojstni dan. Valentin Tomše iz Triglavske ulice 1 je praznoval 82. rojstni dan. VODIČ Kino mladinski kino »SOČA« (Akademski kolegij, Trg VII. kongresa za Gospodarskim razstaviščem) Predstave vsak petek, sobota, nedeljo in ponedeljek ob 15., 17. in 19.:t«, v nedeljah matineja ob 19. url. Od 26. do 29. aprila ameriški lilm »HAZARDER«. Od 30. aprila do 3. maja ameriški barvni film »MOJE PESMI, MOJE SANJE«. Od 4. do 6. maja angleški barv. ni film »DŽING1SKAN«. Od 10; do 13. maja ameriški barvni film »VESELI MUŠKETIR«. KINO ČRNUČE (Zadružni dom) Predstave ob sredah in sobotah ob 20. uri, v nedelja})! ob 1». In 20 uri. 27. in 28. aprila ameriški barvni film »SINOVI KATIE ELDER« 4. in 5. maja ameriški barvni film »CAT BALLOU« 8. maja sovjetski film »KRŠČENI MEČI« H. in 12. maja nemški barvni film »WINETOU IN APACI«. Jože Dover iz Vojkove ulice 5 je 28. marca praznoval 82. rojstni dan. Helena Banko iz Linhartove ceste 47 je 1. aprila praznovala 82. rojstni dan. Frančiška Jeras iz Tolstojeve ulice 4 je 2. aprila praznovala 82. rojstni dan. Marija Vahen iz Majaronove ulice 7 je 7. aprila praznovala 82. rojstni dan. Jera Čebulj iz Ulice bratov Čebuljev 8 je L marca praznovala 81. rojstni dan. Marija Vidic iz Titove 113 je 3. marca praznovala 81. rojstni dan. Marija Rebec iz Titove ceste 95 je 7. marca praznovala 80. rojstni dan, Ana Vozelj iz Koroške ulice 6 je 4. aprila praznovala 80 rojstni dan. Jožefa Romih iz Peričeve ulice 23 je 14. marca praznovala 78. rojstni dan. Marija Tomšič iz Tolstojeve ulice 14 je 21. marca praznovala 79. rojstni dan. Marija Pegan iz Carja Dušana ulice 14 je 28. marca praznovala 78. rojstni dan. Franc Zalar iz Pleteršnikove ulice 27 je 22. marca praznoval 75, rojstni dan. Jože Škafar iz Novakove ulice 5 je 12. marca praznoval 74. rojstni dan. Andreja Švajger iz Posavskega ulice 5 je 19. marca praznovala 73. rojstni dan. Alojz Semenič iz Kolarjeve ulice 20 je 17. marca praznoval 71. rojstni dan. Preselitev Občinska vodstva družbeno političnih organizacij so preselili iz Parmove 33 v Parmovo 41 (I. nadstropje). Telefonskih številk niso spremenili. Občinska konferenca SZDL je v sobi 23 (telefon 310-085 in 310-567), občinski odbor Zveze združenj borcev v sobi 29 (telefon 313-251), občinska zveza za telesno kulturo v sobi 25 (telefon 312-176), občinski komite Zveze mladine v sobi 26 (telefon 310-085) in občinska zveza prijateljev mladine v sobi 27 (telefon 310-085). (Tudi uredništvo »Zbora občanov« je zdaj v Parmov: 41, I. nadstropje soba 25, telefon 312-176. Letos praznujemo petdeset let, odkar smo se Slovence znebili tisočletnega varuš-tva rajnke avstroogrske monarhije. Novembra 1918. leta so slovenski fantje in možje, ki so se komaj vrnili s fronte, Se enkrat zgrabili za puške in jih namerili na — Nemce. In tako se je zgodilo, da je »slovenski pes« ugriznil svojega nemškega gospodarja ... Po tisoč letih! Narodnjak, pesnik in vojak Rudolf Maister je v nemškem Mariboru s peščico avstrijskih oficirjev in vojakov slovenskega rodu na lastno pobudo prevzel vojaško oblast v svoje roke. To se je zgodilo na dan mrtvih 1. novembra 1918. Ta dogodek je bil poziv vsem Slovencem, da iztrgajo iz nemških rok vse slovensko narodnostno ozemlje. Toda splet nesrečnih o-koliščin, nezrelost tedanjih slovenskih politikov in voditeljev ter ležernost in nezainteresiranost Srbov za »slovenske Avstrijce« je povzročil, da je dobršen del našega narodnega telesa ostal zunaj stare, pa tudi nove Slovenije in Jugoslavije. Zal! Eden izmed okrog 2.000 še živečih prostovoljcev, ki so se borili za našo severno meje, je bil tudi FRANJO KRISTAN, predsednik društva upokojencev bežigrajske občine in dolgoletni tajnik republiškega društva prostovoljcev za severno mejo 1918-19, Takole se spominja velikih dogodkov pred petdesetimi leti: »Četrtega novembra sem se vrnil s fronte. Bilo mi je 18 let. Javit sem se ljubljanski Sempetrski vojašnici. Poročnik EMIL KNIFIC je prav tedaj sestavil prvi bataljon slovenskih prostovoljcev. »Na Koroško gremo, je bila naša zahteva in srčna želja. Toda še preden smo zares odšli — v Ljubljani so politiki na široko govorili in pozivali, naj odložimo orožje, češ da bodo zavezniki že vse tako uredili, da bo za vse prav — je prišel iz Maribora poročnik METOD RAKUŠA, častnik in ena izmed desnic generala Maistra. Prosil nas je za pomoč, češ da general v Mariboru nima dovolj vojakov, da bi zasedel tudi okolico in mejo. Pregovoril nas je. Odpeljali smo se na štajersko tn zasedli Ptuj, ki je bil tiste čase hudo nemški, še bolj pa nem-škutarski. »Dobro,« smo rekli poročniku Rakuši, »za 14 dni vam bomo pomagali, potem gremo pa na Koroško. Rakuša nas je prepričal. V Ptuj nas je vodil naš poveljnik poročnik IVAN ŠTRUKELJ. Bilo nas je okrog 300, samih korajžnih fantov tn trdnih narodnjakov. Zasedli smo Ptuj, Ormož in Središče ob Dravi. Tam smo našli anarhijo. Kradlo se je vse vprek. Metod Rakuša je medtem organiziral dve četi odreži Naročilnica Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad Priimek in ime: Naslov: (podpis) odreži Izrežite, prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41. domačinov, Ptujčanov in okoličanov, mi pa smo odšli nazaj v Ljubljano, kjer se je takoj za tem oblikoval I. bataljon 17. pešpolka, nekaj kasneje pa se je preimenoval v ljubljanski pešpolk. 10. decembra 1918 ob 9. uri zvečer smo se odpeljali iz Ljubljane. Ob 11. uri zjutraj smo bili že v Šentjakobu v Rožu na Koroškem. Sredi decembra je prihitel med nas kurir iz Podkloštra na današnji slovensko-itali-jansko-avstrijski meji in prosil za pomoč. Tamkajšnji že slovenski žandarji (policaji) so bili v nevarnosti. Nemci so jim grozili, da jih bodo pobili. Naš poveljnik, stotnik MIROSLAV MARTINČIČ je odredil: »Prva četa v Podklošter!« Bil sem četovodja I. čete. Odkorakali smo v Podklošter pri Trbižu. Saj veste, to je tam na oni strani...« je preletel žalosten nasmeh sivolasega sogervomika. »Pod seboj sem imel 74 mož. Stražili smo mejo, patruljirali... Petega januarja pa so nas napadli Švabi. Bilo je zgodaj zjutraj. Trije bataljoni so planili nad nas. Nobene telefonske zveze z našimi v Rožu nismo imeli. Od pete ure zjutraj do pol osmih smo se držali. Toda kaj, ko smo imeli vsak samo po štirideset patron in vsega skupaj dve strojnici. In za obe samo 2 pasova... Preden smo se predali Nemcem, smo polomili vse puške, izstrelili zadnjo patrono, zlomili bajotne-te ... Pri pogajanph so nam obljubili, da nas bodo takoj spustili. Toda ,.. Odpeljali so nas na visoko zagrajeni sodnijski vrh, nas pretepali in pustili zmrzovati. Kasneje so nas v trdi zimi napol zmrznjene odpeljali v Spital ob Dravi. V taborišče. Tu je bilo zaprtih tudi veliko civilistov in Srbov, ki so se brez boja na Koroškem predali Nemcem. Tako jim je naročila njihova komanda. Delali smo načrt, kako bi pobegnili. Ko je bil že določen datum in ura, se je zgodilo. Alarm. Bili smo izdani. Komandant taborišča je vpil, da bo sleherni, ki bi poskusil pobegniti, ustreljen. Nas, vse prostovoljce — Slovence so odpeljali v neko vas pri špitalu. Bili smo sestradani in divji, še istega večera, ko so nam grozili z ustre- litvijo, sem zbežal. Avstrijci so nas radi poslušali, kadar smo peli in igrali »kampi muzik« (na glavnik). Bil sem lačen kot volk, vola bi požrl! Naši fantje so igrali na glavnike v enem kotu, jaz pa sem preplezal plot v drugem. Skočil sem in se do vratu zaril v sneg. Potem sem bežal, kakor so me nesle noge. »Samo da pridem do Drave, sem razmišljal. Potem pa ob njenem toku navzdol.« Naenkrat zaslišim za seboj zasledovalce. Zarinem se v sneg. Ko so prihiteli do mene, sem zaslišal, da govore slovensko. Bili so moji fantje. Devet jih je bilo. Skupaj smo se tihotapili skozi noč. V Beljaku smo naleteli na most. Na njem je bila straža. Korakamo skozi most in pojemo znano avstrijsko pesem. častniku sredi mostu salutiram. On odzdravi. Ko smo prišli za prvi ovinek, smo jo spet ucvrli, kolikor so nas nesle noge. Proti Br-nicam pri Osojah. Ze poprej smo imeli tam svoje ljudi. Za vsak primer smo bili dogovorjeni. Na eni hiši se je pritajeno svetlikalo za zagrnjenim oknom. Bili so naši. Gospodinja nam je skuhala kašo. Nikdar v življenju je nisem maral, še zdaj mi smrdi. Toda še preden je prinesla žlice, jo je zmanjkalo. Pojedli smo jo kar z rokami! Gospodar nam je dal cigarete in nas navsezgodaj, ob štirih zjutraj, pospremil v hrib. Bilo je 23. januarja 1918. Ob 4. uri zjutraj. Snega je bilo dobra dva metra. Tlačili smo sneg, vsako stopinjo posebej. BI je prekrasen sončen dan. Ko smo nekako prikolovratili do vrh hriba, smo pod seboj zagledal vas s cerkvijo. Bila je Kranjska gora. Srečali smo nekega kmeta, ki nam je dejal, da so tam spodaj Italijani. Napotili smo se po grebenu naprej. Potem smo se počasi spuščali navzdol. Na kranjsko stran. Nenadoma zagledamo častnika na belem konju in in vojake z bajoneti na »auf«... (na strel). Ko so prišli vojaki bliže, smo zaslišali, da govore po naše — slovensko. »Fantje, nadporočnik KAREL ŠEFMAN,« je spregovoril mož na konju. »Kar v Kranjsko goro pojdite in se zglasite na žandarmeriji.« Bila je slovenska patrulja. Oddahnili smo se in nadaljevali pot v dolino. Iz Kra- njske gore smo se z vlakom odpeljali na Jesenice. Na kolodvoru je bilo »štacijsko poveljstvo«. Fantje so mi rekli naj najdem hrano, kakor vem in znam. Tu so nas nepričakovano prestregli naši. Stotnik Martinčič mi je dejal: »Vsakega moža krvavo potrebujem!« »Z nami ne bo nič, smo vsega siti,« sem mu povedal, | kako in kaj. Na častno bese- i do, da se bomo vrnili, nam je dal pet dni dopusta, pa smo se odpeljali vsak na svoj dom. Točno po petih dneh smo se spet vsi — desetoricO — znašli na Jesenicah. V začetku sem bil računski podčastnik v oddelku za gospodarstvo, potem pa so me dodelili k naskočni četi. Nosili smo slovenske trakove in mrtvaške glave, čez Podrožco smo udarili na Celovec. 5. januarja 1919 smo ga zasedli. Vsi Celovčani so bili prepričani, da bomo tam tudi ostali. O, saj bi lahko, če... U Celovca smo z ljubljanskim pešpolkom odkorakali v Prekmurje. Bil sem v Murski Soboti — spet računski podčastrvk. Najhujši je bil prvi udarec pred Celovcem, potem so pa Nemci bežali, da jim nismo niti pet vieli! Med nesrečnim plebiscitom sem bil komisar. Generala Maistra, ki je videl in spoznal kako in kaj, so poklicali na zagovor v Beograd. Ko bil tedaj na Koroškem, jo ne bi izgubili, ne bi se umak- , nili, Italijani in Aagleži, ki so bili v plebiscitni komisiji, so bili podkupljeni, zato smo izgubili Koroško. Toda, saj vse to veste. Ko bi general Maister tistikrat prevzel vso oblast, ko ne bi poslušal.. • bi bila danes slovenska Koroška naša ...« je še dejal sivolasi mož, ki se je z 18. leti boril za slovensko severno mejo — za Korotan DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV KRIŽANKA VODORAVNO: 1. krvoločna zver iz rodu mačk, 8. mesto v južni Turčiji, 13. član občinske skupščine, 15. učitelj govorništva, 16. škofovsko pokrivalo, 17. predlog, 18. zid, pregrada, 19. rastlina z velikimi mesnatimi listi, 20. sklep noge v boku, 22. pokrajina v Vietnamu, 23. kačji glas, sikanje, 24. čiščenje rib, odstranjevanje luskin, 26. slovenski tednik za razvedrilo, 27. najvažnejši rekvizit pri košarki, 28. hlod, odžagan kos debla, 29. enaka soglasnika, 31. skupina glasbenikov ali umetnikov, 34. pod, 35. domača vprežna žival, 37. arabska denarna enota, 38. obramba, hranitev, 39. sled roke ali noge, 41. središče vrtenja, 42. livada, negovan travnik, 43. potna kaplja, 44. merilec takta v glasbi, 46. ime ukrajinskega pesnika Ševčenka, 47. bežigrajsko trgovsko podjetje z lesnimi izdelki. NAVPIČNO: 1. lomastenje, hoja skozi goščo, 2. podjetje za Bežigradom, ki izdeluje lesene predmet, 3. kroženje tekočine, 4. luknjica v koži, 5, predujem, naplačilo, 6. okrajšava za račun, 7. slovensko podjetje za zbiranje odpadnih surovin s sedežem za Bežigradom, 8. umetnost (latinsko), 9, po- drobnost, posameznost, 10. glavno mesto Grčije, 11. ime svetovne šahovske prvakinje Gaprindašvili, 12. ime armenskega skladatelja Hačatur-jana, 14. dobeseden prevod, 20. priimek predsednika občine Bežigrad, 21. ime predsednika občine Bežigrad, 24. severni jelen, 25. največja afriška reka, 27. učni pripomoček, 29. največji idealistični filozof stare Grčije, Sokratov učenec, 30. srednjeameriška država, ki s prekopom veže dva oceana, 31. simfonična pesnitev Rimskega-Kor-sakova, 32. večinoma nenevarna tvorba iz mišičnega tkiva, 33. večje mesto v Švici, 34. mesto v južni Italiji ob jadranskem morju, 35. dri okostja, 36. mejna reka med Poljsko in NDR, 38. zlitina bakra in kositra, 40. pripadnik germanskega naroda, obvodna Industrijska rastll-lina, 45. osebni zaimek. Sestavil: L. BRADEšK0 REŠITEV KRIŽANKE IZ FREJS‘ NJE ŠTEVILKE: VODORAVNO: 1. oporoka. 2. ekipa, 1J. Bericj; vo, 15. Mosor, 16. čreda, 17. (športno društvo), 18. Arena, INSA. 20 elan, 22. Erin, 23. ">*’ 24. točkanje, 26. AK (AloksoJ Ko«* gin) 27. Dol, 28. Rca, 29. Kariči rel bostovnik), 31. hipodrom, ara, 35. Sova, 37. Reed, 38. P1*?' 39. Irada, 4i. ak, 43. Keats, «• Galon, 44. nevomik. 46. Alah'1'' 47 Termika, NAVPIČNO: 6. KE (Kardelj Edvard). 1 2 •5 4 5 6 7 8 9 » 11 . 12 iš- 14 15, 16^ a 17 18 19 a 20 21 a 22 23 a 24 25 26 a 27 a a 28 m 29 30 31 32 33 a 34 35 36 a 37 a 38 39 • . 40 n 41 m 42 43'. 44 45 46 • 47