primorske
novice
Koper, 12. decembra 1989
URADNE OBJAVE
OBČ!N
MRSKA B!STR!CA, MOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Št. 39
Skupnost obainih občin Koper
-	ODREDBA o spremembah in dopoinitvah odredbe o doiočitvi najvišjih cen
Občina izoia
-	ODLOK o ureditvenem načrtu Simonov za!iv v !zo!i
-	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o posiovnih prostorih v občini !zo!a
Občina Koper
-	SKLEP o uskiaditvi višine turistične takse v občini Koper
Občina Postojna
-	ODLOK o oskrbi z vodo
-	ODLOK o spremembi odtoka o ustanovitvi in deiovnem področju krajevnih uradov v občini Postojna
Občina Sežana
-	SKLEP o ustanovitvi javnega podjetja Kraški vodovod Sežana, po.
-	SKLEP o ustanovitvi javnega podjetja Komunaino stanovanj sko podjetje Sežana, p o.
-	SKLEP o doiočitvi navjišjih cen
SKUPNOST OBALNtH OBČtN KOPER
Na podlagi 19. č!ena Zakona o sistemu družbene kontroie cen (Ur. !. SFRJ, št. 64/84. 43/86 in 71/86), 5. čiena Zakona o družbeni kontroh cen (Ur. !. SRS, št. 9/85) in 2. čiena odloka o organih za opravijanje družbene kontroie cen v Skupnosti obainih občin Izoia, Koper in Piran (Ur. pbjave št. 10/85) je Izvršni svet Skupščine Skupnosti obainih občin Koper na seji dne 4. decembra 1989 spreje!
ODREDBO
o spremembah in dopoinitvah odredbe o doiočitvi najvišjih cen
L
V	odredbi o doiočitvi najvišjih cen (Uradne objave št. 38/89) se spremeni 2. točka tako, da se doda:
6.	piin iz omrežja v Izoii din/m3 84.5M).
2.
Ta odredba veija z dnem objave v uradnih objavah.
$t.. 382-13/89	Predsednik izvršnega sveta
Koper. 4. decembra	LEOPOLD GORJUP, i r.
OBČtNA tZOLA
Na podtagi 39.. 40. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84 in 37/85). 21 . 'n člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag .n vsebint prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS št. 14/85) '"158 eie na statuta občine Izola (Ur. objave št. 21/87 in 26/87). je skupsc.na občne Izola na seji zbora združenega dela. zbora krajevn.h skupnost, .n družbenopoiitičnega zbora, dne 23. novembra !989 spreje a
ODLOK
o ureditvenem načrtu "SIMONOV ZALiV v izo t ! SPLOŠNE DOLOČBE:
L čien	.....
S tem odiokom se sprejme ureditveni načrt i za ureditveno območje T 1/2 (Doigoročm družben, pian obč.ne
Izoia za obdobje 1986-2000. Ur. objave št. 5/85; 11/89 'in Odiok o ugotovitvi uskiajenosti PiA z družbenim pianom občine izoia za obdobje 1986-Ì990, Ur. objave št. 36/86).
Dokument je izdeia! LiZ inženiring Ljubijana, enota Studio izoia, pod št. 2667. v izoii, septembra !989.
2.	čien
Ureditveni načrt "Simonov zaiiv" vsebuje:
A BESEDN! DEL:
A. L Bcsediio odioka
A.2 Sogiasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti A 3 Spiošni podatki o projektu
A.	4.0.
4.	L Meja območja
4.2.	inventarizacija in spomeniškovarstveni pogoji in smernice
4.3.	Programska izhodišča
4.4.	Urbanistična in arhitektonska zasnova
4.5.	Namenska raba površin
4.6.	Načrt gradbenih parce!
4.7.	Komunaina ureditev
4.8.	Ocena stroškov za izvedbo načrta
4.9.	Etape izvajanja načrta
B.	GRAFiČN! DEL:
B.i.0. Urbanistično arh.tektonski dei:
!. !. izsek iz prostorskega deia družbenega piana občine izoia !.2. Varstvo naravne in kuiturne dediščine: območja in stopnje zaščite
1.3.	Topografsko katastrska podioga z vrisano mejo ureditvenega območja v M i :50()
1.4.	Mapna kopija v M	z vrisano mejo
L5. Zbirna karta obstoječih komunainih naprav
Predvideno stanje:
!.6. Geodetsko zazidaina situacija v M !:5(M)
L7. Arhitektonsko zazidaina situacija v M !:5(X)
! .8. Prikaza drugih prostorskih ureditev (zakianjanje, hortikuitura)
! .9. Funkcionalne in obiikovaiske rešitve objektov in naprav i.ld Zbirna karta komunainih naprav L ! i Etapnost izgradnje
. !.!2 Načrt gradbenih parce! in ciemcnti za zakoiičcnje
B.2.O. idejne rešitve prometnega, energetskega vodovodnega in kanaiizacijskega omrežja in omrežja zvez:
2.	!. Cestno omrežje
2.2.	Kanaiizacijsko ormežje z odvodnjavanjem in ureditvijo hudournikov
2.3.	Eiektro omrežje
2.4.	Vodovodno omrežje
2.5.	PTT omrežje in omrežje zvez
2.6.	Piinsko omrežje
II MEJE OBMOČJA
3.	čien
Območje vciikosti !!. 7 ha omejeno (vkijučno) z nasiendjimi mejnimi parcciami:
-	na jugu in vzhodu: Prešernovo cesto (Vaieta-Škocjan) - št. pare.
2355;
-	na severovzhodu cesto v Simonov zaiiv - št. pare. 2315 in 2342. ter parceie št.: 2339. 2337. 2336:
-	proti severu parceie št.: 2335, 2334, 2349;
-	proti zahodu parceie št.: 2350 in 235i ;
!!! FUNKCiJE OBMOČJA S POGOJ! ZA iZRABO !N KVALi-TETO GRADiTVE AL! DRUGE POSEGE V PROSTOR
4.	čien
Pretežna namembnost tega ureditvenega območja je turizem. Znotraj območja naj bi se razvijate predvsem storitvene, oskrbne in družbene dejavnosti.
266
PRIMORSKE NOVICE
Torek, 12. decembra 1989
De!jeno je na:
-	kompleks s katerim razpolaga Alpetour. de!ovna organizacija "hotel Simonov zaliv";
-	območje obstoječih individualnih družinskih in počitniških hiš in objektov sindikalnega turizma;
-	območje za novogradnjo specializirane turistične ponudbe individualnih vlagateljev in podjetij;
5.	' člen
Pod pogojem skladnega urejanja celotnega območja je v kompleksu Alpetour, hoteli Simonov zaliv predvideno:
A - Odstranitev ali delne rušitve obstoječih objektov in naprav za potrebe priprave stavbnega zemljišča, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov in naprav ali zunanje ureditve;
B - Dopolnitev gostinske, trgovske, nastanitvene in druge turistične ponudbe z adaptacijami in dozidavami:
-	kuhinje in restavracije na parceli št. 2331;
-	bungalovov na parcelah št. : 2324,232$, 2326.2327.2328,2329,2330;
-	plažnega objekta na parceli št. 2332;
-	depandans na parcelah št.: 2317. 2318, 2319, 2320 in 2321;
-	hotelskega objekta s pokritim bazenom na parceli št. 2316;
C - Novogradnje:
-	hotel z 250 ležišči na parcelah št.: 2344 in 2345;
-	depandansi na parceli št. 2348;
-	apartmajski objekt s poslovnimi prostori in pokritimi parkirišči na parcelah št. 2275. 2276. 2277. 2278. 2279. 2280/1, 2281/1 in 2285/3;
-	prodajno kopališki objekt na parceli št. 2340;
D - Razširitev plaže, z zavarovanjem akvatorija. izgradnja bazenov, ureditev športnih igrišč in rekreacijskih površin na parcelah št.: 2349. 2333,2334, 2335. 2336, 2337. 2338. 2339. 2342, 2340/! in 2340/2;
E - Ureditev antičnega pomola;
6.	člen
V	območju individualnihd ružinskih in počitniških hiš in objektov sindikalnega turizma je predvideno:
-	adaptacije in dozidave obstoječih 'stanovanjskih in počitniških objektov za zagotavljanje standardnih bivalnih pogojev. V kolikor se z dozidavo ne slabšajo bivalni pogoji sosednjih objektov je individualne objekte možno dozidati tako da je razmerje nepozidani del : pozidani = 2:1.
-	gradnja počitniškega objekta TE - TO Ljubljana (6 apartmajev) na parceli št. 2295;
-	dozidava počitniškega objekta (4 apartmaji) za Etektro Ljubljana na parceli št. 2304;
-	vzdrževalna deta in rekonstrukcije obstoječih in novogradnja podzemnih in nadzemnih objektov in naprav komunalne opreme;
7.	člen
V	območju ki je namenjeno za novogradnjo speciatzirane turistične ponudbe individuainih investitorjev in podjetij je, ob pogoju funkcionalne navezave na celotno območje, predvideno:
-	na pare št. 2300 in 2301 penzionski tlorisno razigban objekt s 50 dvoposteljnih sob in dodatnimi prostori za galerijo, prodajo visokokva-litetnih izdelkov (antikvariat, kozmetika, krzno, usnje, kristal, zlato, dragi kamni in pod), in možnostjo ureditve specializirane manjše restavracijske in vinotečne kapacitete in turističnega astronomskega observatorija
-	na parcelah št 2349. 2351 in 2350 so predvideni terasasti in v dveh nizih razgibani objekti. V teh so poleg apartmajev (do 2 x 40 enot) možnosti ureditve zdravstveno-rekreacijskih in turističnih programov: zobozdravstvo, fizioterapija, kozmetika glave in telesa, ter druge kapacitete vezane na osnovno zdravstveno-rekreacijsko in turistično ponudbo;
-	na parceli št. 2323 je predviden nov gostinski bojekt za specializirane restavracijske in vinotečne usluge s podkletitvijo za večnamenski servisni prostor;
8 člen
V	območju navedenem v 7. členu so stanovanjske površine izjemoma in samo v navezavi s poslovno-turistično dejavnostjo katero bt ev. stanovalci gradili in upravljali.
Stanovanjske enote znotraj objektov za specializirano turistično ponudbo je mogoče izvesti le kot zadnjo fazo izgradnje objektov in to samo za nosilce dejavnosti
Primere, opredeljene v prvem odstavku tega člena, določi izvršni svet s svojim sklepom.
IV POGOJ! ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN OBJEKTOV
9.	člen
Splošni pogoj) oblikovanja objektov so sledeči :
Naklon streh (18°-22°) in izbira kritine (korci. ali po materialu in teksturi njim podobna) naj izhaja iz mediteranske tradicije. Pri večjih razponih so možne ravne strehe, ki so urejene kot pohodne terase.
Gabariti objektov morajo upoštevati elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov, glede na prostorske danosti in izrabo prostora.
Pri oblikovanju fasad objektov in njihove okolice naj se upošteva uporaba kvalitetnih detajlov, proporcev in ozelenitev ki je značilna za klimo in tradicijo Istre in mediteranskih mest.
Posebno pozornost je posvetiti notranji razporeditvi programov, oblikovanju fasad, volumnov, glavnih vhodov in zunanji ureditvi, orientiranim proti Prešernovi cesti (Valeta-Škocjan), katera s temi mora pridobiti mestni in sprehajalni značaj.
10.	Člen
V celoti vkopani prostori, ki so tlakovani ali ozelenjeni, in so s tem del zunanje ureditve, se ne štejejo v razmerje pozidanih površin. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo teh je potrebno izdelati tudi načrt zunanje ureditve.
Ob upoštevanju celovitosti oblikovanja posameznega objekta in območja je. za potrebe izrabe sončne energije, možna zasteklitev in drugi oblikovni in konstrukcijski posegi (za postavitev sončnih kolek-torjev in pod).
Gradnja pomožnih objektov, drvarnic, shramb, provizoričnih garaž, samostojnih nadsteškov za shrambo strojev in orodja ni dovoljena. Vsi prostori morajo biti vključeni v osnovne objekte.
Zidane ograje med parcelami niso zaželjene. Možna je saditev grmovnic, in drevja in največ do 80 cm visoki parapetni zidovi, pod pogojem da ne ovirajo preglednosti in varnosti prometa.
11.	člen
Oblikovanje zunanjega prostora mora upoštevati:
-	prilagajanje terenskim razmeram z uporabo zelenja in max. 1,5 m visokimi podpornimi zidovi
-	zasaditev drevja ali pergol za sončno zaščito in ozelenitev parkirnih in drugih tlakovanih površin
-	ohranitev kvalitetnega zelenja in ureditev novih hortikulturno urejenih površin
-	drevored pinij ob Prešernovi cesti, ki je pod režimom varovanja dediščin - oblikovane zelene površine, je potrebno trajno in strokovno vzdrževati. Mankajoča drevesa je potrebno nadomestiti z novimi.
V POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
12.	člen
Motorni promet
Motorni promet poteka po mejnih cestah: Prešernovi (Valeta -Škocjan) in cesti v Simonov zaliv.
Predvideni so trije novi prometni dostopi: prometni dostop do parkirišča počitniškega objekta TE TO Ljubljana in prometna dostopa na parkirišča in do objektov specializirane turistične ponudbe.
Motorni promet do družinskih in počitniških objektov na Morovi ulici je speljan preko križišča preurejenega obstoječega dovoza, ter dalje med obstoječim hotelom in objektom "B". ter po korigirani trasi med obstoječo depandanso in objektom "A".
Dovozi do posameznih objektov so urejeni in prikazani v grafičnem delu elaborata.
Dostava na plažo je urejena režimsko.
Parkirne površine so glede na povečane zahteve, povečane in tam. kjer terenske razmere to omogočajo, se izvedejo v dveh nivojih
Vsaka zasebna parcela stanovanjske in počitniške hiše mora imeti zagotovljeno parkirno mesto za najmanj dva osebna avtomobila znotraj svojega funkcionalnega zemljišča.
13.	člen
peš poti
Primerne peš poti morajo biti izvedene brez arhitektonskih ovir.
Sprehajalna pot. od starega mestnega jedra do Belvederja. je speljana tik ob morju in prečka plažo Simonovega zaliva. V času obratovanja kopališča je sprehajališče urejeno režimsko, oziroma obide plažo.
Prešernova cesta (Valeta - Škocjan) se ureja kot mestna sprehajalna ulica, s pločnikom na obeh straneh cestišča.
Obstoječa peš pot. ki poteka mimo trgovine v Jagodju v območje Simonovega zaliva, se ohrani, spelje preko varno urejenega križišča (možnost ureditve s semaforji) in dvigne na ploščad novopredvidenega apartmajskega objekta s pokritimi parkirišči, od kod se nadaljuje v več smeri.
14.	člen
Zbiranje odpadkov je predvideno v smetnjakih standardne izved bc. Rešitev in lokacije se točno določijo v izvedbenih projektih za objekte in njihove zunanje ureditve.
15.	člen
Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika. PTT. ureditev hudournikov, zasnova plinske napeljave in omrežja zvez) so razčlenjeni in prikazani v besednem in grafičnem delu elaborata iz 2. člena tega odloka.
Priključki in omarice komunalnih narav za posamezne objekte se izvedene na funkcionalnih zemljiščih teh objektov
Torek. 12. decembra 1989
PRIMORSKE NOVICE
267
V!. DRUG! POGOJ!. K! SO POMEMBN! ZA !ZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSK!H URED!TEV !N POSEGOV
*	Varstvo naravne in kulturne dediščine
16.	č!en
Celotno območje ureditve se nahaja v območju varstva kulturne dediščine (kulturni spomenik - arheološko območje Simonov za!iv in naselbinsko območje !zo!a).
Za vse posege znotraj tega je potrebno predhodno pridobiti soglasje MZVNKD iz Pirana.
Na zemljišču št. parcel: 2334. 233$. 2336. 2337. 2339. 2342 (de!), se uveljavlja spomeniškovarstveni režim !. stopnje, ki zahteva pred zemeljskimi in gradbenimi posegi predhodno raziskavo terena ter prezentacijo objektov.
Spomeniškovarstveni režim !. stopnje se uveljavlja tudi za območje obale in antičnega pristanišča.
Na zemljišču št. parcel: 2333. 2339. 2340/1. 2340/2. 234!. 2342 (de!) se uveljavlja spomeniškovarstveni režim !!. stopnje, ki zahteva pred zemeljskimi in gradbenimi posegi predhodno raziskavo terena ter prezentacijo eventuelno odkritih objektov.
Na zemljišču št. parcel: 2316.2318. 2319. 2320.2321.2324.232$. 2326. 2327. 2328. 2329. 2330. 2331. 2343. 2344. 2346. 2347. 2348 (del ), 2349.234$ se uveljavlja spomeniškovarstveni režim !!!. stopnje, ki zahteva nadzor pri izvajanju zemeljskih de! in 111. stopnje, ki zahteva nadzor pri izvajanju zemeljskih de! in po potrebi izvedbo zaščitnih izkopavanj v omenjenem obsegu.
Arheološke raziskave zemljišča so de! priprave stavbnega zemljišča.
17.	člen
Arheološko območje, zavarovano z varstvenim režimom 1. stopnje se mora urejati po posebnem projektu zunanje ureditve, na osnovi arheoloških raziskav in načrta prezentacije kulturnega spomenika. Ta bi mora! zagotoviti prostorsko, programsko in vizualno skladnost ureditve med pozidanim in nepozidanim prostorom in antičnim pristaniščem.
Zahteve navedene v prejšnjem odstavku, so predpogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja.
*	Varovanje bivalnega in delovnega okolja
18.	člen
Pri projektiranju in gradnji objektov in razmejitvi prostorov, morajo investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih de! upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za okolje. Z aktivnimi protihrupnimi ukrepi morajo doseči nivo varovanja bivalnega okolja pred večjim izvorom hrupa (promet, strojnice s kompresorskimi agregati in pod.)
19.	člen
Za varstvo zraka pred prekomernimi emisijami dima iz lokalnih virov, za objekte, ki bodo celoletno v poslovanju, je treba zmanjšati število kurišč, racionalizirati njihovo število in izvesti tehnološke posodobitve, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti.
Območje ureditve spada v cono obvezne izgradnje zaklonišč v občini Izola (Ur. objave 32/88 in 3$/8$).
Izračun, program in grafična predstavitev rešitev zaklanjanja so podani v besednem in grafičnem delu elaborata iz 2. člena tega odloka.
Vkolikor se bo povečala zgostitev izgradnje počitniških kapacitet, bo treba izdelati nov izračun in program.
Vil. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
21.	člen
Zaporedje izgradnje, prenove in rekonstrukcije prometnega in komunalnega omrežja je prikazano v besednem in grafičnem delu elaborata iz 2. člena tega odloka.
Skladno s tem se izvajajo priključki na obstoječe in predvidene objekte po pogojih iz soglasij pristojnih organov in organizacij
Pogoji za izvajanje večjih vzdrževalnih del. novogradenj, doz'dav in sprememb namembnosti je istočasna sanacija, rekonstrukcija ah novogradnja nujnopotrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, a se za vsak posamezni primer ugotavlja v predlokacijskem postopku z zahtevami in ugotovitvami obveznih soglasodajalcev.
Posegi večjega obsega so pogojeni z dograditvtjo pnmarnega sistema vodovoda in kanalizacije mesta Izola, ter sanaetjo občmskega smetišča.
22.	člen
V	območju kompleksa s katerim razpolaga delovna organizacija hoteli 'Simonov zaliv" je faznost odvisna od splošnih pogojev celovitega urejanja območja in programov razvoja delovne organizacije.
V	območju individualnih stanovanjskih in počitniških hiš in objektov sindikalnega turizma je faznost odvisna od splošnih pogojev urejanja območja in zahtev posameznih investitorjev.
V	območju novogradenj specializirane turistične ponudbe je faznost določena s spološnimi zahtevami urejanja območja ter pogojena z zahtevo da je posamezna faza izvedljiva kot oblikovna m funkcionalna celota, katera lahko začne tudi samostojno funkcionirati v roku $ let od trenutka pridobitve lokacijskega dovoljenja.
23.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav se zemljišče lahko uporablja v sedanje namene.
Drugi začasni nameni uporabe zemljišča so možni pod pogojem da so v skladu s funkcijo območja, da ne vplivajo motilno na bivalne in delovne pogoje in ne ovirajo izvajanje načrtovanega.
Vlil OBVEZNOST! INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PR! IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
24.	člen
Vse objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave po pogojih iz V. in V!!, poglavja tega odloka.
Investitorji so dolžni urediti zunanje površine, v skladu z ureditvenim načrtom, v treh letih od pridobitve zemljišča.
Ureditev zelenih površin je obvezna za javne in zasebne odprte površine.
Ureditev zasebnih zelenih površin naj ne odstopa od javnih. To je obvezujoče za površine ki mejijo na Prešernovo cesto (Valeta-Sko-cjan) in površine ob javnih poteh.
2$. člen
Arheološke raziskave, predvidene v 17. členu, morajo biti izvedene pred vsakim gradbenim posegom. Plačnik teh je Sklad stavbnih zemljišč ali investitor predvidenega posega. V primeru da je plačnik posamezni investitor, mora v svoj investicijski program vključiti tudi arheološke raziskave.
IX	TOLERANCE PR! GABARITIH IN NAMEMBNOST! OBJEKTOV
.	26. člen
Pri izvedbi ureditvenega načrta upravni organ lahko z lokacijskim dovoljenjem, zaradi prilagajanja terenskim razmeram in ekonomičnosti izvedbe gradnje, dovoli povečanja tlorisnih in višinskih gabaritov do 10 %, vendar višina objektov ne sme presegati etažnosti opredeljene s spomeniškovarstvenimi smernicami, ki jih je izdelal MZVNKD Piran:
-	višina depandans do P + 2;
-	objekti ob Prešernovi do P + ! glede na nivo ceste;
-	objekti ob križišču Prešernova - cesta v Simonov zaliv in objekti ob cesti v Simonov zaliv do P+3;
Lokacije in dimenzije objektov in naprav na območju varstvenega režima arheološkega spomenika se lahko, ob upoštevanju splošnih pogojev, spremenijo skladno z izsledki raziskav, načrti prezentacije in uskladitvami programskih potreb območja.
27.	člen
Površine, ki so namenjene za mirujoči promet je. v kolikor to dopuščajo terenske razmere, možno izvesti s podkletitvijo. ki se navezuje na sosednje objekte.
28.	člen
Spremembe programov, namembnosti objektov in investitorstva, katere ne vplivajo na bistvene spremembe v dimenzioniranju infrastrukturnih objektov in naprav, predvidenih s tem dokumentom in so v skladu z urbanistično zasnovo ureditvenega načrta "Simonov zaliv" in osnovno namensko rabo. določeno s programskimi izhodišči družbenega plana občine, so dopustne in ne predstavljajo odstopanja od tega dokumenta.
Z uporabo toleranc se ne sme slabšati in spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednja zemljišča, ter bivalne in delovne razmere v območju.
X	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Ureditveni načrt "Simonov zaliv" v Izoli je delovnim ljudem, občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola in v krajevni skupnosti Izola H.
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Sekretarijat za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin Koper.
31.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati nevsklajcna določila odloka za izvajanje ureditvenega načrta "Simonov zaliv" v Izoli (Ur. objave št. 6/86).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 3S0-3/8S
Izola: 23. novembra 1989
Predsednik OSKAR JOGAN
268
PRtMORSKE NOVtCE
Torek. 12. decembra 1989
Na podtagi 4 č!ena zakona o postovnih stavbah in postovnih prostorih (Ur. !. SRS št. 18/74) in 159. člena statuta občine Izola (Ur. objave št. 21/87 in 26/87) je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSLOVNIH PROSTORIH V OBČINI IZOLA
L člen
L odstavek 2. člena od!oka o postovnih prostorih v občini Izola (Ur. objave št. 27/82) se spremeni in dopolni tako. da se glasi:
"V območju mesta, ki obsega prede! z nasiednjimi trgi: Kristanov trg. Trg 29. novembra. Trg JLA. Trg 22. julija. Kidričevo nabrežje in uticami: Smareghjeva. Gregorčičeva. Muzčeva. Volaričeva. Gorki-jeva. Ljubtjanska, Koprska. Ribiška. Attietova, Morova. Sktadiščna. Kocjančičeva. Kopališka. Bazoviška. Dantejeva. Kettejeva. Leninova. Pittonijcva. Postojnska. Nazorjeva ter Cankarjev drevored do odcepa Kosovetove uiicc. Drevored 1. maja. Prekomorskih brigad. Istrska vrata. Ob Sto!pu. Ob starem zidovju. Ob stari boinici. se postovni prostori v prithčju stavb ne smejo uporabtjati za sk!adišča. obratovatnice proizvodnega značaja ter tiste storitvene obratova!nice. ki pri obratovanju 'povzročajo škod!jive emisije v oko)je".
2.	člen
4.	č!cn od!oka o posiovnih prostorih sc dopotni tako. da se g!asi : 'Postovni prostori na Trgu JLA. Trgu 22. julija. Trgu 29. novembra, na Kidričevem nabrežju in v Verdijevi utici, se namenijo za:
-	prodajatne na drobno vseh vrst
-	gostinske obrate s toptimi obroki hrane
-	speciatizirane gostinske obrate
-	staščičarnc
-	turistične postovatnice
-	razstavne prostore
-	postovatnice za športno-rekreativne namene
-	druge tokate, ki so namenjeni za turistično in pomorsko dejanvost.'
3.	čten
3.	čten odtoka se dopotni tako. da se gtasi:
"Postovni prostori v Ljubtjanski. Koprski. Gregorčičevi. Ribiški. Gramscijevi. Kttietovi utici. Istrska vrata. Muzčevi utici. Smrekarjevi in Gortanovi utici ter na Kristanovem trgu se namenijo za:
-	vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve po posameznem naročitu
-	speciatizirane prodajatne na drobno vseh vrst
-	speciatizirane gostinske obrate (s poudarkom na nudenju topte hrane, htadnih prigrizkov in napitkov ter brezatkohotnik pijač)
-	obrtne obratovatnice. ki uporabtjajo pretežno ročna deta in ki imajo istočasno prodajni prostor
-	foto in druge umetniške atetjejc
-	postovatnice z domačo in umento obrtjo. "
4.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan od dneva objave v Uradni objavah.
St.: 36-4/82
Dat.: 23 novembra !989
Predsednik OSKAR JOGAN, t.r.
OBČtNA KOPER
Na podtagi 7. čtena odtoka o komunatnih taksah v občini Koper (Uradne objave, št. 8/85. 33/85. 36/86. 40/86. 19/87. 14/88. 39/88. 20/88. 32/89) in 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 22. novembra 1989 sprejet
SKLEP
O USKLADITVI VIŠINE TURISTIČNE TAKSE V OBČINI KOPER
1.
Turistična taksa, predpisana v tarifni števitki ! odtoka o komuhat-nih taksah v občini Koper, znaša v mesecu decembru 1989 48.000 din.
2.
Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. decembra 198".
St.: 423-2/85
Koper. 22. novembra 1989
Predsednik izvršnega sveta MILAN VERGAN. t.r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podtagi 4L čtena Zakona o komunatnih dejavnostih (Ur. tist SRS št. 8/82), 1. čtena Zakona o spremembah in dopotnitvah zakona
0	prekrških (Ur. tist SRS št. 47/87) in 51. čtena Zakona ^ vodah (Ur. tist SRS št. 38/81) ter 168. čtena Statuta občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na 30 seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1989 sprejeta
ODLOK
O OSKRBI Z VODO
1	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
Ta odtok dotoča pogoje in način oskrbe z vodo na območju občine Postojna iz javnih vodovodov, s katerimi upravtja komunatna organizacija, katere dejavnost je oskrba z vodo ati vodovodni odbor KS (v nadatjevanju: upravtjatec).
2.	čten
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo najmanj pet priktjučkov raztičnih uporabnikov.
3.	čten
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ati pravne osebe, ki uporabtjajo vodo iz javnega vodovoda ati uporabtjajo njegovo požarnovarnostno funkcijo.
4.	čten
Krajevne skupnosti morajo ustanoviti za gospodarjenje s posameznimi javnimi vodovodi vodovodni odbor. Vodovodni odbor je odgovoren za vzdrževanje objektov in naprav javnega vodovoda: tahko pa s pogodbo odda Komunatnemu podjetju upravtjanje vodovoda, ati ga ceto odda v trajno tast kot osnovno sredstvo Komunatnega podjetja.
5.	čten
Upravtjatec je dotžan v roku 6 mesecev po uvetjavitvi tega odtoka sprejeti Pravitnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav in ga predtožiti v potrditev Samoupravni komunatni in cestni skupnosti občine Postojna.
pravitnik dotoča podrobnejša navodita in tehnične normative za gradnjo, priktjučevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda z namenom, da se izvedbe in principi tipizirajo in poenotijo.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAL-CEV
6.	čten
Objekti in naprave uporabnikov so: t interno vodovodno ati hidrantno ormežje. ki ga od javnega omrežja točuje meritno ati obračunsko mesto.
2.	vodovodni priktjuček, ki je
-	spojna cev med sekundarnim oz. primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vktjučno s priktjučnim ventitom
-	obračunski vodomer s pripadajočim ventitom pred njim in nepovratnim ventitom
3.	vodomerni jašek ati niša.
4.	interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ati dvigovanje ttaka vode, vodni zbiratniki za požarno ati sanitarno vodo. naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskimi vodomeri. Te naprave in objekti so tast uporabnika, ki z njimi upravtja in razpotaga.
7.	čten
Objekti in naprave upravtjatca so: t. Sekundarno omrežje in naprave:
-	omrežje in naprave za neposredno priktjučevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ati drugem območju (industrijsko, turistično ombočje, manjše nasetje in zasetki)
-	omrežje in naprave za preprečevanje požarna (hidrantna mreža)
-	omrežje za vzdrževanje javnih površin (čiščenje in zativanje) črpatišča in naprave za dviganje in reduciranje ttaka vode na
sekudnarnem omrežju
-	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju:
2.	Primarno omrežje in naprave:
vodnjaki, črpatišča. prečrpavatišča in vodnjaki za preskrbovanje dveh ati več stanovanjskih ati drugih območij v ureditvenem območju nasetja
-	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju
-	vodm zbtratniki
cevovodi od črpatišč ati zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodnih rezervoarjev
cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ati drugimi območji v ureditvenem območju nasetja (industrijskimi, turističnimi območji, manjšim) nasetji)
Torek. 12. decembra 1989
PRIMORSKE NOVICE
269
3.	Magistrato omrežje in naprave:
-	objekti za transport, hranjenje in čiščenje vode. ki so pomembni za oskrbo več občin ah regije
-	tranzitni cevovodi od črpahšča ah zajetij do primarnega omrežja
-	vodna črpahšča. prcčrpavahšča. zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode. ki služijo več občinam ah regiji.
I!I. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
8.	člen
Kjer je zgrajen vodovod je obvezna priključitev na javni vodovod.
V	primeru, če so zmogljivosti javnega vodovoda premajhe. mora upavljalec o tem seznaniti uporabnika in navesti pogoje za priključitev.
9.	člen
Upravljalec nadzira vsa dela na javnih vodovodih in vodovodnih napravah glede na zahteve svojega predhodnega soglasja in sicer na lastne stroške.
IV: PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
10.	člen
Za združitev dveh ajvnih vodovodov v večji sistem ah prenos javnega vodovoda v upravljanje drugemu uprav!jalcu. morajo biti izpolnjeni pogoji Pravilnika iz 5. člena tega odloka.
V	MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
11.	člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
12.	člen
Uporabniki - fizične ah pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ah računov. Obrok plačila po položnici ah računu se izračuna po velajvni ceni na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja.
13.	člen
V primeru, ko je v objektu več porabnikov vode iz istega priključka. !e-ti določijo z medsebojnim sporazumom, kdo sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v celem objektu.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca.
Če se upravljalec in uporabniki, vezani na samo skupen obračunski vodomer dogovore za izdajanje računov posameznim uporabnikom. upravljalec porazdeli skupno porabljeno količino vode po posameznih uporabnikih (stanovanjskih) sorazmenro glede na število stanovalcev, če gre za gospodinjsko porabo oz. glede na število iztočnih mest ah ocenjeno porabo pri ostalih uporabnikih. O načinu razdelitve in obračunavanja tako razdeljenih stroškov morajo uporabniki skleniti sporazum, o tem obvestiti upravljalca in z njim skleniti pisni dogovor.
17.	člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
18.	člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi sam vse stroške popravil za okvare, ki jih je storil.
VH. KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 300.000 din do !.5(X).(XX) din se kaznuje upravljalec javnega vodovoda:
1.	če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom
2.	če ne dopusti priključitve, kot to določa 8. člen
Z dnamo kaznijo od !(X).(XX) din do 250.(XX) din se kaznuje za prekršek iz pravega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca. Kadar je upravljalec vodovoda krajevna skupnost je njena odgovorna oseba predsednik vodovodnega odbora
20.	člen
Z denarno kaznijo od 30.(XX) din do 250.(XX) din sc kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseba:
1.	če se ne priključi na javni vodovod (8. člen)
2.	če odvzame vodo iz hidranta v nasprotju s 16.. 17. in 18. členom
Za prekršek iz !. in 2. točke prvega odstavka tega člena sc kaznuje uporabnik - pravna oseba z denarno kaznijo od 3(X).(XX) din do 1.500.000 din. odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1(X).0(X) din do 25().()(X) din.
IX PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Krajevne skupnosti, ki gospodarijo z javnimi vodovodi morajo ustanoviti vodovodni odbor v roku 6 mesecev od dneva uveljavitve tega odloka ah ob začetku obratovanja novozgrajenega javnega vodovoda (4. člen).
22.	člen
Uporabniki se morajo priključiti na javni vodovod v roku enega leta od uveljavitve tega odloka povsod tam. kjer je zgrajeno razdelilno omrežje.
23.	člen
Uporabniki morajo urediti priključke po 6. členu tega odloka najpozneje v roku 2. let od njegove uveljavitve.
24.	člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določi! tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi u Uradnih objavah.
14.	člen
V primeru, ko upravljalec ah uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer pokvarjen, nedostopen ah je ugotovljen nedovoljen način odjema, zaradi česar ni mogoče odčitati obračunskega vodomera. se obračuna poraba vode pavšalno na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
VI	PREKINITEV PORABE VODE
15.	Člen
Upralvjalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih ah napravah javnega vodovoda ali zaradi nepredvidljivih okvar, vendar mora o času trajanja zapore pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali pa neposredno.
VII	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
$t.: 355-1/89
Postojna. 27. novembra 1989
Predsednik TOMAŽ TUŠAR. l.r.
Na podlagi 48. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS št. 24/79) in 166. člena Statuta občicn Postojna ter v skladu z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Postojna (Ur. objave št. 32/80). je Skupščina občine Postojna na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1989 sprejela
ODLOK O SPREMEMB! ODLOKA O USTANOVITVI IN DELOVNEM PODROČJU
KRAJEVNIH URADOV V OBČIN! POSTOJNA
16.	člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarnt varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju, Iz nj.n se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov, gasilske vaje ter za preizkušanje in	povoda. Vendar je
potrebno v takih primerih najkasnje v 24 urah obves ! ! up j o odvzemu vode iz hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje .	'r
izpiranje kanalov, protiprašno zaščito površtn za jav P za polnjenje cistern za prevoz vode je dovoljen upravljalca Za tak odjem vode se sklene pogodba zaradi poravna
stroškov porabljene vode.
Odlok o ustanovitvi in delovnem področju krajevnih uradov v občini Postojna (Ur. objave št. 32/80) se spremeni tako. da:
1.	člen
2.	člen Odloka sc spremeni in sc glasi:
Za opralvjanjc določenih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov sc ustanovi Krajevni urad Pivka, s sedežem v Pivki.
2.	člen
4.	člen Odloka se spremeni in se glasi:
Krajevni urad Hruševjc in Krajevni urad Planina prenehata z obstojem in delovanjem z dnem 31. 12. 1989.
270
PRtMORSKE NOVtCE
Torek, 12. decembra 1989
3.	čten
5.	čten Odtoka se spremeni in se gtasi:
Zadeve iz dosedanje pristojnosti KU Hruševje in KU Ptanina sc prenesejo v pristojnost upravnih organov občine Postojna, h katerim sodijo po naravi stvari.
4.	čten
Ta odtok se objavi v Uradnih objavah in začne vetjati sl.!. 1990.
Postojna. 27. novembra )989	^ Pntdsednik
Štev.: 02!-4/8f)	TOMAŽ TUŠAR. ].r.
OBČtNA SEŽANA
Na podtagi 9., t!.. 20. in !96. b čtena Zakona o podjetjih (Ur. t. SFRJ, št. 77/88 in 40/89) ter !3. čtena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi Sociatistične repubtike Stovenije (Ur. t. SRS, št. 32/89) in t93. čtena Statuta Občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je tzvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne,
22.	novembra !989 sprejet
SKLEP
O USTANOV!TV! JAVNEGA PODJETJA KRA$K! VODOVOD SEŽANA, p o.
! !ME USTANOVtTEUA
!. čten
Ustanovitetj javnega podjetja je tzvršni svet Skupščine občine Sežana. Partizanska št. 5.
t! HRMA !N SEDEŽ JAVNEGA PODJETJA
2.	čten
Javno podjetje bo postovato pod nastednjo firmo:
JAVNO PODJETJE KRA$K! VODOVOD SEŽANA, popotna odgovornost.
SEŽANA. Bazoviška eesta št. b.
Skrajšana firma javnega podjetja je:
KRASK! VODOVOD SEŽANA, p o.
3.	čten
Sedež javnega podjetja je v Sežani. Bazoviška eesta št. b.
4.	čten
Sktep o spremembi firme ati sedeža javnega podjetja sprejema v sktadu s statutom podjetja detavski svet podjetja na podtagi poprejšnjega sogtasja ustanovitetja.
5.	čten
Javno podjetje ima pečat pravokotne obtike z heseditom: KRAŠKI VODOVOD Sežana, p o.
b. čten
Zaščitni znak firme bo dotočen s statutom javnega podjetja.
!!! DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA
7.	čten
Javno podjetje bo opravtjato nastednje dejavnosti.
! Oskrba uporabnikov v nasetjih s pitno vodo. ki zajema zbiranje, prečiščevanje in distribucijo vode. gospodinjstvom ter industrijskim in drugim potrošnikom ter vzdrževanje hidrogradhenih objektov in naprav.
2.	tnvestitorstvo hidrogradhenih objektov in naprav.
3.	Gradnjo hidrogradhenih objektov in naprav, ki zajema gradnjo in rekonstrukcijo cevovoda ter zunanjega vodovoda.
4 tnstatacijska in zaktjučna deta v gradbeništvu, ki zajema notranje vodovode, kanatizacije. instatacije za parno gretje, ptinske instatacije in instatacije ktimatizacijskih naprav.
5.	tzvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem gradnje in prevzem hidrogradhenih objektov in naprav v primerih, ko javno podjetje ni investitor.
b Zagotavtjanje prostorskih evidenc, potrebnih za gospodarjenje s hidrogradbenimi objekti.
Dejavnost iz prve točke tega čtena je dejavnost posebnega družbenega pomena.
8.	čten
Javno podjetje vodi za dejavnost iz prve točke 7. čtena tega sktepa poseben obračun postovanja.
9.	čten
Statut javnega podjetja dotoča pogoje za obtikovanje notranjih organizacijskih enot podjetja.
10.	čten
Dejavnosti javnega podjetja se tahko spremenijo samo s sogta-sjem ustanovitetja.
! !. čten
Javno podjetje tahko prenese izvajanje posameznih de! iz dejavnosti na druge pravne in fizične osebe.
!2. čten
Po Odtoku o enotni ktasifikaciji dejavnosti spada javno p odjetje v podskupino: proizvodnja in distribucija vode.
!V SREDSTVA ZA USTANOVITEV !N ZAČETEK DELA JAVNEGA PODJETJA TER NACtN NJtHOVE ZAGOTOVITVE
!3. čten
Sredstva za ustanovitev in začetek deta javnega podjetja so denarne vtoge, stvari in pravice dosedanje detovne organizacije Kraški vodovod Sežana, ki jih v javno podjetje prenese s sktepom pristojnega organa upravtjanja, najkasneje do dneva vpisa javnega podjetja v sodni register.
!4. čten
Ustanovitetj daje sogtasje detavskemu svetu podjetja za zbiranje dodatnih, trajnih sredstev za postovanje podjetja od drugih subjektov.
V VRSTA !N OBSEG ODGOVORNOST!
!5. čten
Podjetje odgovarja s sredstvi, s katerimi razpotaga (popotna odgovornost).
V! PRAVtCE !N BVEZNOST! USTANOVtTELJA JAVNEGA PODJETJA
tb. čten
Organa upravtjanja javnega podjetja sta detavski svet in nadzorni odbor.
!7. čten
Nadzorni odbor ima 5 čtanov.
tzvršni svet Skupščine občine Sežana imenuje in razrešuje 3č!ane nadzornega odbora javnega, podjetja. Ostate čtane imenuje detavski svet javnega podjetja.
!8. čten
Nadzorni odbor nadzira postovanje javnega podjetja, pregteda tetno poročito. tetni obračun in predtog za detitev dobička ati pokrivanja izgube. O ugotovitvah nadzora nadzorni odbor najmanj enkrat tetno pisno obvesti detavski svet javnega podjetja in tzvršni svet Skupščine občine Sežana ter pri tem opozori na morebitne opustitve detavskega sveta, direktorja ati drugih oseb.
!9. čten
Poteg primerov, ki so posebej navedeni v tem sktepu. daje ustanovitetj sogtasje tudi:
-	k statutu podjetja.
-	k imenovanju in razrešitvi direktorja
-	k statusnim spremembam podjetja
-	k predtogu planskih aktov
-	k poročitu direktorja o uresničevanju ptana in temetjev postovne pohtike
-	k investicijskim odtočitvam
-	k sktepom o cenah vode in storitev, iz prve točke 7. čtena
-	k odtočitvam o postih, ki presegajo vrednost 30 % postovnega sktada
-	k ukrepom za odpravo motenj v postovanju ati nesotventnosti.
tzvršni svet Skupščine občine Sežana dotoči tudi posebne pogoje za opravtjanje dejavnosti podjetja ter standarde in normative za opravtjanje storitev v okviru dejavnosti posebnega družbenega pomena.
20.	čten
Ugotavtjanje dobička poteka sktadno s predpisi, z družbenimi dogovori in drugimi družbenimi usmeritvami, samoupravnimi spto-šnimi akti podjetja in njegovimi ptanskimi akti.
tzvršni svet Skupščine občine Sežana daje sogtasje k detitvi dobička na de! za akumutacijo in de! za brutto osebne dohodke in skupno porabo ter odtoča o razporeditvi akumutacije.
2t. čten
V primeru postovanju z izgubo, se za kritje izgube porabijo sredstva po nastednjem vrstnem redu:
-	sredstva rezerv iz rizičnega sktada javnega podjetju
-	druga po zakonu dotočena sredstva
-	z povečanjem sredstev ustanovitetja.
tzgubo. ki nastane zaradi vptiva ustnaovitetja (sogtasje na ceno), pokriva ustanovitetj s kompenzacijami
Torek. 12. decembra 1989
PRiMORSKE NOV!CE
271
V!!. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
22.	č!en
Za vršitca dotžnosti direktorja se imenuje VOLK Bojan.
Vršitec dotžnosti direktorja je poobtaščen, da do izvotitve posto-vodnega organa zastopa in predstavna javno podjetje in opravtja vsa dejanja v mejah njegovih poobtasti! v pravnem prometu. Vršitec dotžnosti direktorja je poobtaščen tudi. da opravi vse potrebno za vpis javnega podjetja v sodni register.
23.	čten
Detavski svet se izvo!i v roku 60 dni od začetka vetajvnosti tega sk!epa. Do izvohtve novega detavskega sveta, v sktadu s predpisi, opravtja natogc detavskega sveta sedanji detavski svet.
24.	č!en
Statut javnega podjetja se sprejme v roku 60 dni od dneva vpisa v sodni register.
25.	č!en
Direktor se imenuje v roku 60 dni od sprejetja statuta.
26.	č!cn
Z dnem vpisa v register javnega podjetja preneha postovati DO Kraški vodovod Sežana. Javno podjetje kot pravni nastednik prevzame vsa sredstva, vse pravice in obveznosti ter detavce DO Kaški vodovod Sežana.
27.	č!en
Za vse. kar ni dotočeno v Odtoku o ustanovitvi javnega podjetja, se bo uporabtja! statut javnega podjetja.
28.	čten
Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah..
Štev.: 028-2/89
Sežana. 22. novembra !989
Predsednik BOGDAN FON. t.r.
Na podtagi 9.. t!.. 20. in !96. čtena Zakona o podjetjih (Ur. t. SFRJ. št. 77/88 in 40/89) ter !3. čtena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi Sociatistične repubtikc Stovenijc (Ur. t. SRS. št. 32/89) in !93. čtena Statuta Občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne. 22. novembra t989 sprejet
SKLEP
O USTANOVtTV! JAVNEGA PODJETJA KOMUNALNO STANOVANSJKO PODJETJE SEŽANA, p o.
! !ME USTANOVITELJA
!. čten
Ustanovitetj javnega podjetja je tzvršni svet Skupščine občine Sežana. Partizanska 4.
!!! FtRMA !N SEDEŽ JAVNEGA PODJETJA
2.	čten
Javno podjetje bo postovato pod nastendjo firmo: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, popotna odgovornost.
SEŽANA. Partizanska cesta 2.
Skrajšana firma javnega podjetja je:
KPS. Sežana, p o.
3.	čten
Sedež javnega podjetja je v Sežani. Partizanska cesta št. 2.
4.	čten
Sktep o spremembi firme ati sedeža javnega podjetja sprejema, v sktadu s statutom podjetja, detavski svet podjetja, na podtagt poprejšnega sogtasja ustanovite!ja.
5.	čten
Javno podjetje ima pečat pravokotne obtike z beseditom. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE SEŽANA, p o
6.	čten
Zaščitni znak firme ho določen s statutom javnega podjetja.
IH. DEJANVOST JAVNEGA PODJETJA
7.	čten
Podjetje bo opravtjato nastcdnjc gospodarske dejavnosti, ki so nenadomesttjiv pogoj za živtjenjc in deto občanov ter za deto podjetij ter drugih organizacij in skupnosti v Občini Sežana*ati če je to nujno za deto organa te družbenopotitične skupnosti:
!. Odvajanje odpadnih in padavisnkih voda iz nasetij. ki obsega:
-	zbiranje, odvajanje in čiščenje voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v nasetju.
-	odvajanje padavinskih voda v nasetju;
2.	Vzdrževanje čistoče v nasetjih. ki obsega:
-	čiščenje javnih površin.
-	urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunatnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov in urejanje odtagatišč odapdkov;
. '!!'*!;<] ' .
3.	Urejanje pokopatišč ter pokopatiško in pogrebno dejanvost. ki obsega :
-	pogrebne storitve.
-	oddajanje prostorov za grobove v najem in vzdrževanje pokopatišč.
-	prodaja pogrebne opreme;
4.	Urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti. peš poti. hodnikov in drugih javnih površin v nasetjih. urejanje utic. trgov v mestu in nasetjih mestnega značaja, razen regionatnih in magistratnih cest. ptakatiranje. obešanje transparentov in okraševanje nasetij z zasta-
4vami ter urejanje in vzdrževanje tržnic:
5.	Oskrba nasetij s toptotno energijo iz tokatnih omrežij:
6.	Urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zetenic. otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, gojenje okrasnih dreves, grmovnic in cvetja ter njihove prodaje.
7.	Zagotavtjanjc prostorskih evidenc, potrebnih za gospodarjenje s komunatnimi objekti.
Podjetje tahko opravtja še nastcdnjc dejavnosti:
t. priprava strokovnih osnov ptaniranja za potrebe stanovanjskega
gospodarstva v občini Sežana z izdetavo tozadevnih programov.
2.	Vzdrževanje, prenova in nadomestitev stanovanj ter opravtjanjc vseh drugih natog gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni tastnini. vktjučno z gospodarjenjem s stanovanji in postovnimi prostori v uporabi Občine Sežana. Sktada prenove in Sktada sotidarnosti.
3.	Zagotavtjanje informacijskega sistema s področja stanovanjskega gospodarstva.
4.	Organizacija in vodenje strokovnih de! pri prenovi mestnih jeder v mestu Sežana ter ostatih občinskih poticentrov,
5.	Organizacija in izvajanje investitorskih det in natog novogradnje stanovanj in stanovanjskih hiš ter postovnih prostorov v občini Sežana.
6.	izvajanje de! na vzdrževanju in rekonstrukciji ter gradnji komunatnih, stanovanjskih, postovnogospodarskih in drugih objektov ter zaktjučna in instatacijska deta v gradbeništvu,
7.	Pridobivanje in prodaja kamna, gramoza, peska,
8.	Vrtanje in miniranje kamnitih mas,
9.	Mešanje in prodaja betonov in betonskih izdetkov,
10.	Opravtjanje prevozov oseb in stvari v cestnem prometu, strojne storitve, vzdrževanje strojev in naprav.
8.	čten
Javno podjetje vodi za komunatne dejavnosti pod zaporedno štev. od L do 7. iz prvega odstavka 7. čtena tega Sktepa poseben obračun postovanja.
Poseben obračun postovanja se ugotavtja tudi za dejavnosti na področju stanovanjskega gospodarstva pod zaporedno štev. L, 2. in 3. drugega odstavka 7. čtena.
9.	čten
Statut javnega podjetja dotoča pogoje za obtikovanje notranjih organizacijskih enot podjetja.
10.	čten
Dejanvost javnega podjetja se tahko spremeni samo s sogtasjem ustanovitetja.
11.	čten
Javno podjetje tahko prenese izvajanje posameznih de! iz dejavnosti na druge pravne in fizične osebe.
12.	čten
Po Odtoku o enotni ktasifikaciji dejavnosti spada javno podjetje v podskupino - 100320
272
PRIMORSKE NOV!CE
Torek. 12. decembra 1989
IV. SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAČETEK DELA JAVNEGA PODJETJA TER NAČIN NJIHOVE ZAGOTOVITVE
13.	člen
Sredstva za ustanovitev in začetek de!a javnega podjetja so denarne vloge, stvari in pravice dosedanje delovne organizacije Komunalnega podjetja KOMUNALA Ssežana, p o. ter Delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Sežana, ki jih v javno podjetje, preneseta s sklepom pristojnih organov upravljanja, ob soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Sežana, najkasneje do dneva vpisa javnega podjetja v sodni register.
14.	člen
Ustanovitelj daje soglasje delavskemu svetu podjetja za zbiranje dodatnih trajnih sredstev za poslovanje podjetja in drugih subjektov.
V VRSTA IN OBSEG ODGOVORNOSTI
15.	člen
Podjetje odgovarja s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost).
V! PRAV1E !N OBVEZNOST! JAVNEGA PODJETJA -	16. člen
Organa upravljanja javnega podjetja sta delavski svet in nadzorni odbor
17.	člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
!zvršni svet Skupščine občine Sežana imenuje in razrešuje 3 člane nadzornega odbora javnega podjetja. Ostale člane imenuje delavski svet javnega podjetja.
IM. člen
Nadzorni odbor nadzira poslovanje javnega podjetja, pregleda letno poročilo, letni obrčaun predlog za delitev dobička in pokrivanje izgube
O ugotovitvah nadzora nadzorni odbor najmanj enkrat letno pisno obvesti delavski svet javnega podjetja in !zvršni svet SKupščine občine Sežana ter pri tem opozori na morebitne opustitve delavskega sveta, direktorja ali drugih oseb.
19. člen
Poleg primerov, ki so posebej navedeni v tem sklepu, daje ustanovitelj soglasje tudi:
-	k statutu podjetja.
-	k imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa.
-	k statusnim spremembam podjetja.
-	k predlogu planskih aktov.
-	k porodu direktorja o uresničevanju plana in temeljev poslovne politike.
k investtcijskim odločitvam iz M člena tega sklepa, k sklepom o cenah proizvodov in storitev.
-	k odočitvam o poslih, ki presegajo vrednost 30 % poslovnega sklada.
-	k ukrepom za odpravo motenj v poslovanju ali nesolventnosti
t/vršni svet Skupščine občine Sežana določi tudi posebne pogoje /a opralvjanjc dejavnost) podjetja ter standarde in normative za opralvjanje storitev v okviru dejavnosti posebnega družbenega pomena
20 člen
Ugotavljanje dobička poteka skladno s predpisi, z družbenim) dogovori in drugim) družbenimi usmeritvami, samoupranvimi splo-šmmt akt) podjetja in njcgo\imi planskimi akti
!zvršn) s\et Skupščtnc občine Sežana daje soglasje k delitvi dobička na del za akumulacijo in del za bruto osebne dohodke in skupno porabo ter odloča o razporeditvi akumulacije
2! člen
V prtmeru poslovanja z igubo. se za kritje izgube porabijo sredstva po naslednjem vrstnem redu: sredstva iz rezerv m nzičnega sklada javnega podjetja, druga po zakonu določena sredstva.
' tnncčanjcm sredstev ustanovitelja.
l/gubo. ki nastane zaradi vpliva ustanovitelja (soglasje za ceno), pokroa ustanovitelj s kompenzacijami
V!! PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
22. člen
Za vršilca dolžnosti direktorja se tmenuje: !uhta Franko, ing el Vršilec dolžnosti ducktorja je pooblaščen, da do izvolitve direktorja zastopa in predstalvja javno podjetje in opravlja vsa dejanja v mejah
njegovih pooblastil v pravnem prometu. Vršilec dolžnosti direktorja je pooblaščen tudi. da opravi vse potrenbo za vpis javnega podjetja v sodni register
23.	člen
Delavski svet se zvoli v roku 60 dni od začetka veljavnosti tega Sklepa. Do izvolitve novega delavskega sveta v skladu s predpisi, opravlja naloge delavskega sveta dosedanji delavski svet.
24.	člen
Statut javnega podjetja se sprejme v roku 60 dni od dneva vpisa v sodni register.
25.	člen
Direktor se imenuje v roku 60 dni od sprejetja statuta.
26 člen
Z dnem ustanovitve javnega podjetja preneha poslovati Komunalno podjetje Komunala Sežana. Partizanska 2.
Javno podjetje, kot pravni naslednik prevzema vsa sredstva, vse pravice, obveznosti in odgovornosti ter vse delavce Komnalnega podjetja Komunala Sežana.
27.	člen	^
Za vse. kar ni določeno v sklopu o ustanovitvi javnega podjetja, se bo uporabljal statut javnega podjetja.
28.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 028-4/89
Sežana. 22. novembra 1989
Predsednik BOGDAN FON. l.r
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85) in odloka o organih pristojnih za družbeno kontrolo cen v občini Sežana ter o njihovih pravicah in dolžnostih (uradne objave, št 13/85) je Izvršni svet skupščine občine Sežana dne 22. novembra 1989 sprejel naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.	člen
Cene naslendjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št 9/85):
osnovne komunalne storitve, stanarine in dimnikarske storitve, ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci smaostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabljali na tržišču do uveljavitve tega sklepa, se s tem sklepom določijo kot naj višje
2.	člen
Ne glede na 1. člen tega sklepa, smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve tega sklepa, povečati in sicer:
1.	osnovne komunalne storitve:
a)	proizvodnja in distribucija vode do 6(1 %
b)	kanalščina, odvoz smeti in odpadkov do 6(1 %
c)	dimnikarske storitve do 6(1 %.
2.	stanarine do 6(1 %.
Od 11. 199(1 dalje smejo organizacije združenega dela in druge \maoupravne interesne skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela cene prot/vodo\ in storitev osnovnih komunalnih storitev. \tanarin in dimnikarskih storitev povečati mesečno ali trimesečno do višine rasti cen na drobno v SRS za pretekli mesec ali trimesečje.
3.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati sklepi o določitvi cen. objavljeni v Uradnih objavah št. 14/89 in 28/89).
4.	člen
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnih objavah, uporablja sc od ! 12. 1989 dalje
Št. 38-1/87
Sežana. 22 novembra 1989
Predsednik izvršnega sveta BOGDAN FON. I r