POLULSKI BAR ODMEVA STRAN 4 GLADOVNA STAVKA ZAPORNIKA STRAN 20 ir> o m r-~ m m m o r- r- š ST. 12-LETO 60 - CELJE, 25.2.2005 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Informacije: hfhrhr. f) Mercator ©®dqQ©[? (MJ® Opekarniška ulica 9. Celje sobota 26. februar 2005 med 16. in 20. uro brezplačne meritve za zdravo življenje nedelja 27. februar 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - Juri Muri v Afriki c o- Foto: SH ER PA • j"" 5 t \ 3™ « - ’ jr' M l ■ Tn Isfk i < J 121J- - 1mat ‘ r 1 peb /f- F :2 Ir'i ■ ' x K m ■' ČE BI BIL CETIS »ŽLEHT« DO DRŽAVE STRAN 7 TELEFON JI ŠE VEDNO ZVONI STRAN 16 PARADA MLADOSTI IN LEPOTE STRAN 17 »SELITEV IZ SLOVENIJE NI IZKLJUČENA« STRAN 18 2 GODKI UVODNIK Da te strese... Še močno pod vtisom tragičnih podob cunamija, ki je pustošil po jugovzhodni Aziji, je udarila vest, da lahko letos oziroma v prihodnjem letu v Sloveniji, z epicentrom prav na Celjskem, pričakujemo rušilni potres. Takšen, da bo s svojo razdiralno močjo prizadel tudi sosednji Avstrijo in Hrvaško. Vas je streslo? Večino - vsaj tiste, ki še pomnimo tresenje tal na Kozjanskem junija 1974 - zagotovo! Ruski znanstvenik, akademik Martinov je v svoje napovedi trdno prepričan. Še več - ponuja, da lahko s pomočjo posebnih naprav in v sodelovanju z drugimi, zlasti domačimi strokovnjaki, napovedan potres časovno določi na tri dni in prostorsko na kvadrat s 100- kilometrsko stranico natančno. Njegovo napoved, ki je med ljudmi povzročila vsaj nelagodje, če ne že odkritejši strah, so slovenski seizmologi odločno zavrnili. Da je navaden šarlatan, mu očitajo - on pa njim (in vsem uradnim predstavnikom stroke, ki mu ne pritrjujejo), da so pri svojem delu zaspali, da capljajo za časom in slepo spoštujejo vse, kar je veljalo nekdaj, novoodkritemu pa niso pripravljeni niti prisluhniti. A naj strokovni spor ostane ob strani - dejstvo je, da vsak namig na možne naravne katastrofe ljudi prestraši. In nas, ko prvi strah mine, pripelje do razmišljanja, kako smo sploh pripravljeni nanje. Čeprav tresenja tal nismo doživeli le na Kozjanskem (s še bolj rušilno močjo in večkrat se je narava razdivjala v Posočju), pa kaj dlje od razmišljanja v Sloveniji nismo prišli. Pripravljeni so sicer načrti za zaščito in reševanje, a kaj, ko jih ljudje ne poznamo. Ena najbolj učinkovitih oblik zaščite je zagotovo potresno vama gradnja, a kaj, ko investitorjem (pa naj gre za zasebno stanovanjsko gradnjo ali za stolpnice) zanjo zmanjka denarja. Da je treba misliti tudi na pretečo nevarnost naravnih katastrof in se pred njimi zaščititi, kolikor se le da, bi moralo• biti tako samoumevno, kot je, denimo, priprava avtomobila na zimo (da ne bomo obtičali v snegu) ali pa nakup kurjave pred začetkom kurilne sezone (da nas ne bo zeblo). A kaj, ko gre misel o poplavah, potresih in podobnih opozorilih matere narave bolj z roko v roki z ono o boleznih, ki nas lahko doletijo, če ne bomo skrbeli za zdravo prehrano, več gibanja, manj stresno življenje ... Tolažimo se, da je oboje tako oddaljeno in se nam že ne more zgoditi! In prav to je tisto, zaradi česar bi moralo stresti vsakogar med nami ... IVANA STAMEJČIČ RŠS je ugledna ustanova Predsednik sveta zavoda Regijskega študijskega središča (RŠS) dr. Franc Žer-din je v izjavi za javnost, ki jo je pripravil po redni seji sveta zavoda v ponedeljek, zavrnil po njegovem neargumentirane in enostranske ocene o dosedanjem delu RŠS. Kot pravi dr. Žerdin, si je RŠS v Čelju s svojim dosedanjim delom uspel pridobiti ugled pri številnih regijskih ustanovah ter v gospodarstvu, visokošolski ih znanstvenoraziskovalni sferi. Velja tudi za enega najbolj prizadevnih regijskih študijskih središč v državi. Svet zavoda RŠS je kot organ upravljanja v tem obdobju brez napak deloval v skladu z zakonodajo in statutom RŠS. Svet zavoda RŠS si bo še naprej prizadeval tudi za ustrezno sodelovanje študijskega središča z drugimi podobnimi ustanovami v regiji in 90,6 95,1 H ;>■!■! [.milil 95,9 100,3 državi. Še poseben pomen zanje pa ima vprašanje slabega sodelovanja z Regijsko razvojno agencijo Celje. Svet je večkrat opozoril, da podvajanje načrtov ne koristi pri • poenotenju vseh razpoložljivih materialnih in kadrovskih resursov, ki bi bili potrebni za uresničitev tako pomembnega regijskega projekta, kot je razvoj visokega šolstva. Na redni seji so brez glasu proti sprejeli poročilo o delu, finančno poročilo RŠS za lani ter letni delovni načrt za leto 2005, z vsemi dokumenti pa bodo seznanili tudi ustanoviteljice RŠS. Na seji so obravnavali tudi informacijo o pobudi Mestne občine Celje za razrešitev direktorice RŠS Adrijane Zupanc, pri čemer se je Svet zavoda RŠS zavzel za zakonito, strokovno in argumentirano obravnavo pobude po predpisanem postopku. Svet zavoda bo pobudo obravnaval na izredni seji, ki bo predvidoma v prvi polovici marca oziroma takoj, ko bodo prejeli zahtevana pisna gradiva od direktorice RŠS, Strokovnega sveta RŠS in pravne službe RŠS. GS Solidarnost med veterani Za spremembo krivične zakonodaje - Zakon o dohodnini prizadel najbolj »Tovarištvo, solidarnost in pripadnost organizaciji so temelji, na katerih gradi Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZWS),« poudarja Konji-čan Jože Kuzman, generalni sekretar organizacije z 22.800 člani, ki delujejo v 53 območnih združenjih. Pričakovali bi, da je njihov položaj zaradi številčnosti in pomena, ki ga imajo za samostojno Slovenijo, urejen. A ni tako. »Letos sta pred nami dve pomembni nalogi. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da Državni zbor popravi Zakon o vojnih veteranih. Obstoječi izpušča veliko ljudi, ki so aktivno sodelovali v pripravah na vojno za Slovenijo in v sami vojni. Mislim predvsem na civilni del, na del narodne in civilne zaščite, ljudi, ki so delovali v izpostavah za obrambo. Radi bi tudi, da se spremeni določilo, ki udeležbo v vojni priznava pri upokojevanju kot posebno dobo v določilo, da se prizna kot delovna doba. Sedaj se naši člani sicer lahko nekoliko prej upokojijo, a zaradi tega imajo ves čas nižje pokojnine,« razlaga Jože Kuzman. A to ni edini problem. Z novim zakonom o dohodnini so neposredno ogroženi socialno naj šibkejši člani, ki imajo pravico do veteranskega dodatka. Že tako jo pridobijo šele po 50. letu starosti v višini 60 odstotkov razlike med dohodkom na družinskega člana in minimalnim osebnim dohodkom: »Sedaj pa vsakemu z levo roko poberejo 25 odstotkov kot akontacijo na dohodnino. To je povsem nesprejemljivo.« Ob teh dveh, zlasti za starejše in socialno ogrožene člane najpomembnej- ogrozene Jože Kuzman, generalni sekretar ZWS ših nalogah, pa imajo v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo pred sabo še veliko drugih nalog. Že lani so na njihovo pobudo in v sodelovanju z ministrstvom za obrambo pričeli pisati vojaško zgodovino Slovenije s posebnim poudarkom na vojni za Slovenijo. »Obsežno delo se začenja s poglavjem Koroš-ka-Holmec, saj je to tisto poglavje naše zgodovine, ki ga najpogosteje zlorabljajo za takšne in drugačne politične igrice.« Stalnica pri njihovem delu pa je predvsem solidarnost in pomoč vsem, ki to potrebujejo. Poleg brezplačne pravne pomoči in enkratnih denarnih pomoči v primeru večjih nesreč organizirajo tudi posebne akcije. Lani so pomagali P° potresu v Posočju, skupaj s Orkestrom Slovenske vojske pa so pripravili tudi 4 dobrodelne koncerte za pomoč pri' zadetim po toči, ki je avgusta klestila na Konjiškem. Zanimiv je tudi način, kako so p0' magali do ceste družini v Razkrižju, ki je sicer imela dostop do doma le preko hrvaške strani. »Že predlani smo orga-nizirali mednarodne športne igre Vete; rani brez meja, progo pa smo speljali prav mimo te hiše, tako da je kar naj' več ljudi spoznalo problem. Na vlado smo vplivali tudi z odločitvijo, da gre' mo skupaj s študenti v delovno akcij0 za izgradnjo te ceste. No, potem jo )e le naredila država.« »Da ne bi pozabili« je eno izmed vodil veteranov. Na vojno za Slovenijo i11 vse druge, za Slovence pomembne d°' godke in ljudi v preteklosti. Tudi n3 generala Maistra. Zato bodo junij3 na Ljubnem pripravili že 2. pohod generala Maistra, na katerem bodo obiskali vse pomembne kraje, ki so tako ali drugače povezani z njim. Veterani sploh dobro sodelujejo z mariborskimi študenti. Skupaj na primer pripravljajo tradicionalna miklavževa; nja v Olimju, študenti pomagajo tudi pri pripravi drugih prireditev in delovnih akcij, pri katerih pa jim pomaga tudi Slovenska vojska s prevozi, Šotori in podobnim. Vsi skupaj pa lahko že veliko naredijo. * MILENA B. POKLIC Opozarjajo na vojno trpljenje Veterani vojne za Slovenijo, ki na Celjskem že deset let delujejo v okviru Veteranskega društva Sever, so včeraj v prostorih Policijske uprave Celje pripravili redno letno skupščino. Društvo deluje na območju 32 občin širšega celjskega območja. Njegovi člani, ki jih je že več kot 600, so predvsem policisti, rezervni policisti, ostali delavci policije ter državljani, ki so sodelovali pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji in v vojni za Slovenijo leta 1991. Predsednik društva Franc Bevc je o njihovi dejavnosti povedal: »V času svojega delovanja se aktivno ukvarjamo z urejanjem področja vojnega veteranstva ter z zbiranjem in arhiviranjem gradiva o delovanju takratnih organov za notranje zadeve v procesih osamosvajanja Republike Slovenije. Poleg tega se zavzemamo za uveljavljanje konkretnih pravic, ki izhajajo iz statusa vojnega veterana, in skrbimo za svojce padlih v vojni, ki se znajdejo v socialni stiski.« Delovanje v lanskem letu ocenjujejo kot uspešno, saj jim je v"sodelovanju s kolegi iz združenja Sever uspelo, da je ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo predlog spremembe zakona o vojnih veteranih, s katerim bi končno uredili pogoje za pridobitev tega statusa za vse, ki jim zaradi sodelovanja v osamosvojitveni vojni pripada. »Videli pa bomo, kako bo na pobudo odreagirala nova vlada,« pravi Bevc. »Predvsem smo ponosni, da bo po našem posredovanju država končno podelila priznanja vsem zaposlenim v takratnem sekretariatu za notranje zadeve in rezervnim policistom s statusom vojnega veterana.« Nadzorniki podprli pripojitev Nadzorni svet Mlekarne Celeia je v začetku tedna po sicer burni razpravi podprl namero o pripojitvi k ljubljanski mlekarni. Kot je znano, sta direktor celjske mlekarne Marjan Jakob in predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn Matjaž Vehovec 1. februarja podpisala pismo o nameri za združitev. Glede na to, da so nadzorniki pismo o nameri podprli v celoti, pomeni, da naj bi, če bo združitev uspela, v Arji vasi v prihodnje proizvajali le sire in skuto, v Ljubljani pa trajne in fermentirane mlečne izdelke ter sladolede. Ker je proizvodnja jogurtov tudi za mlekarno Celeia zelo pomembna, bodo šele cenitve sinergijskih učinkov morebitne združitve z Ljubljančani pokazale, kaj to pomeni za Štajerce. Po najbolj črnem scenariju bi v primeru, da obveljajo namere iz pisma, v Arji vasi brez dela ostalo kar dve tretjini zaposlenih. JI V preteklem letu so pr° slavili deseto obletnico de lovanja in petnajsto obleti1 co akcije Sever, v kateri s izvajali ukrepe za preprec vanje slovenskega »miting resnice«. Preko društev, so vključena v zvezo po’10 ■[ skih veteranskih društev Se ver, so sodelovali v števili11 ^ humanitarnih akcijah 111 udeleževali slovesnos ;ti tet vanj- raznih športnih tekmo Tovrstne akcije bodo na ljevali tudi v letu 2005, P^ pravljajo se na petnajsto 0 letnico obdobja manevrs ^ strukture narodne zaščite,^ katerem se je tajno pripr3 ljala nova slovenska voj s K’ obeležili pa bodo tudi letnico zmage v 2. sveto vojni. »Prednostna naloga n3' šega društva ni le zastojL nje interesov veteran ^ ampak opominjanje lj da vsaka vojna prinese ljenje in za seboj pušča gične zgodbe. Zato __ vedno znova opozarja nikoli več vojne,« je za 1 č,‘ Polona mastna« IfOtC Timi mn 3 Začarani krog v svetu (ne)dela Stanje na področju zaposlovanja invalidnih oseb se izboljšuje - Delodajalce je treba seznaniti s prednostmi pri zaposlitvi le-teh Celjski zavod Racio Social, ki že od leta 2001 skrbi za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov, posveča posebno pozornost Sluhim in naglušnim brezposelnim osebam. Njihov Položaj na trgu dela je prav z®radi težav s komunikacijo še toliko težji. V preteklih letih je bilo njihovo šte-yilo med brezposelnimi večje« zdaj pa se že zmanjšuje. Po podatkih republiškega C3voda za zaposlovanje je bUo konec lanskega junija med brezposelnimi v Sloveniji 71 oseb s težavami sluha. Od tega Ph je bilo v celjski regiji de-Vet, pri čemer je večina med Pjinti vključena v programe ZaPoslitvene rehabilitacije. V družbi Racio, ki jo že od CSega začetka vodi mag. Tatija Dolinšek, se lahko Pohvalijo tudi z razvijanjem ^Poslitvenih možnosti na pobočju socialne oskrbe. Sodelovali so pri pripravi nacionalnega programa javne-dela psihosocialne pomoči družinam ostarelih gluhih in Paglušnih ter posameznim §|ohim in naglušnim osebam, ki ga Zveza društev gluhih in ^glušnih Slovenije skupaj s Sv°jimi regijskimi društvi iz-Vaja že več kot štiri leta. Pri J^Zvoju programa je pomem-n° vlogo odigrala Marija “erdoner - Lavrenčič, sekre-drka Društva gluhih in najinih Celje. S problemati-. ° zaposlovanja se je ukvar-tudi projekt Socialna os-r“a - možnost zaposlitve v Pr°gramu Phare 2000. V Plenjena programa sta bili z celjskega društva gluhih in ^glušnih vključeni dve brezdelni osebi. Ena od njiju .e tudi Nada Volf, ki obisku-kar šest naglušnih ostare-u oseb na njihovem domu, ^ aicer v Šentjurju, Žalcu in etju. »Srečujemo se trikrat a teden. Zelo sem zadovoljil s Programom, ki ga izva-te>°' ikdislim, da so tudi sta-V i .to lepo sprejeli.« Nada °u j e naglušna tako kot gos-a^ajda, ki jo hodi obisko-v ' Družita se, si izmenja-a informacije, saj imata Eva Zorko podobne težave. »Vem, da potrebuje družbo, tako kot jo potrebujem tudi sama. Predvsem se pogovarjava, saj opažam, da se je zaradi svoje na-glušnosti tudi ona izolirala od drugih ljudi,« poudarja Volfova. Nevarnost apatije In prav za to gre! Ne glede na to, zakaj in kako pride do brezposelnosti, je z njo pretrgana interakcija med posameznikom in delovnim okoljem. V kriznem obdobju, ko je ta ciljna skupina najbolj potrebna pomoči, ostaja mnogokrat prepuščena sama sebi. Kaj sledi? Posledice, sploh dolgotrajne brezposelnosti, se odražajo tako na telesnem kot psihičnem zdravju posameznika in imajo vse značilnosti začaranega kroga, saj ogrožajo možnosti za vključevanje človeka v svet dela. Zaradi vse večje nevarnosti, da postanejo povsem apatični, se je družba Racio iz Celja ob sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje in njegovimi območnimi službami ter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije in njenimi regijskimi društvi že konec prejšnjega stoletja lotila eksperimentalnega prilagajanja programov aktivne politike zaposlovanja za gluhe in naglušne brezposelne osebe. Pozitivna in poučna je v tem smislu zgodba naglušne Vere Tovornik, ki je po poklicu finomehanik. Njena de- hitri kabelski internet SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 Vera Tovornik lovna pot se je začela v podjetju Libela Standard, kjer je bila zaposlena 17 let. Leta 2003 je zaradi stečaja podjetja ostala brez zaposlitve. Novembra istega leta se je po napotilu rehabilitacijske svetovalke v območni službi zavoda za zaposlovanje vključila v program zaposlitvene rehabilitacije, in sicer v družbo Racio. »S pomočjo družbe Racio ter ob pripravljenosti podjetja Viva pisala sem prišla do službe in s tem ponovno do pogojev za življenje. Upam, da mi bodo v podjetju delovno razmerje tudi podaljšali,« upa Tovornikova. Spodbuditi delodajalce! »Vsak človek ima določene sposobnosti, kvalitete in lastnosti, ki so za delodajalca z ekonomskega stališča neprecenljive. Torej, če bo delodajalec iskal specifično konkretno znanje, ki je zanj najbolj pomembno, bo dal pri zaposlovanju možnost tudi invalidnim osebam,« je poudarila Tatjana Dolinšek, ki si prizadeva, da bi delodajalci spoznali, da so za zaposlovanje invalidov, tudi gluhih in naglušnih, ključni njihove sposobnosti, veščine in znanje. Rešitev je torej v usposabljanju, izobraževanju invalidov, da bi se bili sposobni hitreje in učinkoviteje prilagajati spremembam na trgu dela. Za invalida pa ni pomembno le, da zaposlitev dobi in obdrži! Imeti mora tudi možnost razvoja nadaljnje delovne kariere. Kako torej motivirati delodajalce? »Tudi s pomočjo takšnih člankov, kot je ta, s promocijskimi gradivi, z vestmi v časopisih, objavami spodbudnih fotografij, brošur, kratkih obvestil... Možne delodajalce je treba informirati o prednostih zaposlovanja invalidov. Te so nedvomno v programih zaposlitvene rehabilitacije, ki so prilagojeni tako invalidom kot delodajalcem, v subvencijah, ki so jih ti deležni, ko zaposlijo invalide, v svetovanju Nada Volf glede prilagoditve na delovnem mestu, delovnem okolju in posebni opremi ... V svetu se vse bolj uveljavlja t.i. podporno zaposlovanje. Ta pomeni zaposlitev v običajnem delovnem okolju - na odprtem trgu dela in izdatno podporo tako invalidu, ki ga zaposlujemo, kot tudi delodajalcu, pri katerem se zaposli. Novi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, sprejet junija lani, je odprl možnosti za razvoj podpornega zaposlovanja tudi v Sloveniji,« je pojasnila Dolinškova. Ne jemljimo jim poguma Med pogumnejšimi je nedvomno mlada Celjanka Eva Zorko, lanska zmagovalka na svetovnem prvenstvu za gluhe v borilnih veščinah. Po končani osnovni šoli je uspešno zaključila še izobraževanje na mariborski srednji tekstilni šoli, smer modno oblikovanje. S pomočjo sošolcev, prizadevnih učiteljev, branja z ustnic in trdne volje je končala redni program šolanja. Ker se žal ni mogla vpisati na naravoslovno tehnično fakulteto, je svojo študijsko pot usmerila na fakulteto za tekstilno tehnologijo, smer konfekcijsko oblikovanje. Na fakulteti pa takšne podpore, kot jo je imela prej, nima. Po zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika pripada študentom s težavami razumevanja le sto ur tolmačenja oz. prevajanja. Poleg tega bi moral biti tolmač nekdo, ki bi se spoznal na študij oz. na pojme, ki se pri študiju uporabljajo. Poklic tolmača za znakovni jezik na žalost še ni zaživel, k temu pa bi lahko pripomogle tudi fakultete, ki bi morale poskrbeti za enakovredno vključevanje gluhih in naglušnih v študijski proces. Upajmo le, da Evi ne bo zmanjkalo poguma, preden bo svet uslišal njen klic in spoznal njene talente. Da ne bo predolgo slep in gluh ... VESNA TRIPKOVIČ Foto: IG, GK KJE SO NAŠI POSLANCI? Uradniška čistka ali prevetritev? »Zadeva je preprosta, vladna koalicija, ki je dobila večino na volitvah, ima odgovornost, da izpelje program, s katerim je nastopala. Nekateri uradniki v javni upravi niso sposobni komunicirati z novimi predstojniki in jim svoja mnenja sporočajo prek tiskovnih konferenc, to pa ne pelje nikamor. Takšno stanje je nevzdržno in ga je treba takoj razrešiti, zato tudi skrajšan postopek za sprejem zakona,« je Rudolf Petan (SDS) kot prvopodpisani utemeljil predlog 40 poslancev SDS, NSi, SLS in DeSUS, da so zakon o javnih uslužbencih obravnavali včeraj na izredni seji državnega zbora in po skrajšanem postopku. S spremembo zakona si je vlada omogočila, da nemoteno zamenja uradnike na najvišjih položajih v ministrstvih brez predhodnega dokazovanja krivdnih razlogov. Tako bo lahko kadarkoli predčasno razrešila generalnega direktorja policije ter predstojnike davčne in veterinarske uprave, generalštaba SV in druge vodilne funkcionarje po ministrstvih, ki jih je za mandatno dobo petih let imenovala še prejšnja vlada. V koaliciji poudarjajo, da jih v spremembe sili prav zagotovitev pogojev za učinkovito delovanje vlade, nujen pogoj za to pa je usklajenost med politično oblastjo in najožjimi sodelavci, kot pravi Petan. »Kadrovanje bo še naprej potekalo preko uradniškega sveta, ki bo še vedno neko ‘strokovno sito’, na podlagi katerega bo pristojni minister izbral kandidata,« zagotavlja Petan. Konjiški poslanec ob tem opozarja, da se predlog Janševe vlade sploh ni razlikoval od predloga, ki ga je leta 2001 v parlament poslal takratni notranji minister dr. Rado Bohinc in v katerega so zapisali možnost uradniških zamenjav ob menjavi vlade, zgledovali pa naj bi se po nemško-franco-skem modelu političnega uradnika. V opoziciji oziroma v LDS in ZLSD, saj je SNS tokrat podprla koalicijo, ostro nasprotujejo takšni rešitvi, največkrat slišan očitek pa je uvajanje kadrovanja po političnih merilih. Stranki sta tudi napovedali pobudo za ustavno presojo zakona, saj naj bi posegal v obstoječa pravna razmerja za nazaj. Vložitev veta so napovedali že tudi nekateri državni svetniki. Dvom v zakon so izrazili tudi nekateri pravniki, predstojnik Inštituta za javno upravo dr. Rajko Pirnat meni, da bi sprememba komaj vzpostavljenega sistema (zakon o javnih uslužbencih je bil sprejet leta 2002 in začel veljati leto kasneje, dokončno pa seje uveljavil šele s sedanjo vlado) lahko vplivala na pravni položaj zaposlenih, ki so pod drugimi pogoji sprejeli zaposlitev. Bojan Kontič (ZLSD) meni, da so primerjave z zakonskim predlogom bivšega ministra Bohinca, ki prihaja iz njegove stranke, neumestne, saj je oba zakona pisal isti človek - sedanji minister za javno upravo in takratni državni sekretar dr. Gregor Virant. »Moti me, ker je sprva zagovarjal ureditev, po kateri moramo na določeni ravni ločiti strokovnost od politike, zdaj pa je na to očitno pozabil. Ločitev na državne sekretarje kot politično funkcijo in strokovne generalne direktorje v državni upravi je smiselna in jo je treba ohraniti. V nasprotnem primeru je uradniški svet nepotreben, v javne razpise pa je treba napisati, katerim strankam mora ustrezati kandidat, da se nanje ne bodo prijavljali ljudje, ki sicer izpolnjujejo strokovne kriterije, političnih pa ne. To je potemtakem navadna farsa.« Prav tako so po njegovem mnenju za lase privlečene trditve, da so zamenjave potrebne zaradi nezmožnosti sodelovanja z novo vlado. »V skladu s takšno logiko je najlažje zamenjati kar celotno državno upravo, če to ne bo pomagalo, pa še volivce,« pravi Kontič, ki meni, da uslužbenci v državni upravi delajo korektno, ne glede na politične barve. »Če pa kdo ne dela v skladu z zahtevami, obstajajo disciplinski postopki, s katerimi ga je mogoče razrešiti.« Rudolf Petan Rudolf Petan zagotavlja, da zamenjav ne bo tisoč, kot trdi opozicija. »O številu je prezgodaj govoriti, šlo bo morda za pet, deset mest, v najslabšem primeru nekaj deset ljudi. Ne smemo pa pozabiti, da je 50 let kadrovala ena in ista opcija. Zato ta zakon ne pomeni politizacije, temveč prevetritev državne uprave, ki je tega zagotovo zelo potrebna.« SEBASTIJAN KOPUŠAR m »Če obstaneš, si mrtev« Ko so direktorja žalskega podjetja Mikropis Holding Janeza Uplaznika preko luže obvestili, da je njegovo podjetje spet med najboljšimi partnerji IBM na svetu, ni mogel verjeti svojim ušesom. Da gre za pomembno priznanje, ni treba posebej poudarjati, pri čemer se njegove prave veličine zavemo šele, ko izvemo, da je Mikropis Holding kot edini na svetu nagrado za izredne dosežke pri prodaji IBM-ove računalniške opreme dobili že tretje leto zapored ter da so bile poleg tega za območje Evrope, Bližnjega Vzhoda in Afrike podeljene le tri takšne nagrade. Ponjo se je moral Uplaz-nik s svojimi sodelavci odpraviti v Združene države, natančneje v Long Beach, kjer je v začetku februarja potekala svetovna konferenca multinacionalke IBM. »Vedeli smo, da smo nominirani, nagrade, ki pomeni veliko priznanje za naše dolgoletno uspešno delovanje na področju distribucije IBM-ovih POS-sistemov, pa resnično nismo pričakovali,« je zadovoljen direktor in večinski lastnik tega uspešnega računalniškega podjetja, ki je že petnajst let naj večji zastopniki in distributer strojne in programske opreme najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev. Med Mikropisove največje kupce sodijo Mercator, Zavarovalnica Triglav, Droge-rie Markt, Interspar, Aerodrom Ljubljana, Engrotuš in še številna druga podjetja ter finančne ustanove. A zgolj uspešna prodaja IBM-ovih proizvodov po Uplazni-kovem mnenju ni bila dovolj za nagrado. K njej je največ prispevala dobra orga-nizacij a učinkovite podpore, tako imenovan Help Desk, ki je uporabnikom njihove računalniške opreme na voljo 24 ur na dan in vseh sedem dni v tednu. Na IBM-ovi konferenci je podjetje letos prvič sodelovalo tudi kot razstavljavec, in sicer z lastnimi programskimi rešitvami za celovito upravljanje trgovinskega poslovanja, »ki zajemajo vse segmente, od nabave, blagovno-ma-terialnih tokov, skladiščenja, do prodaje, financ in kadrovske funkcije ter jih je mogoče prilagajati potrebam posameznih uporabnikov. Predstavili smo tudi tri aplikacije za tako imenovano touch screen blagajniško poslovanje, prilagojeno specifičnim zahtevam dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo in vvellness. Rešitve so vzbudile veliko zanimanja, na konferenci pa smo poleg nagrade pridobili tudi vrsto novih izkušenj in navezali številne nove stike, pomembne za prihodnji razvoj,« pojasnjuje diplomirani inženir računalništva, ki se je po končanem študiju najprej zaposlil v Hmezadu. Na področju informatike je delal devet let, nato pa je sklenil, da gre »na svoje«. Sredi Žalca je pred devetnajstimi leti ustanovil podjetje, v katerem je danes redno in pogodbeno zaposlenih okoli sto ljudi, a verjetno se mu takrat še sanjalo ni, da bo podjetje v svoji branži postalo eno najuspešnejših na svetu. »Če obstaneš le za kratek čas, si mrtev. Na področju računalništva gre namreč razvoj tako hitro naprej, da moramo nenehno vlagati v razvoj, slediti novim tehnologijam in delati na dolgi rok, pri čemer se mi zdi izjemno pomembno, da smo dobili dostop do IBM-ovih laboratorijev, v katerih lahko razvijamo in izboljšujemo svoje ideje in projekte,« Uplaznik pojasni, kako se jim kljub močni konkurenci uspe obdržati na vrhu. Seveda ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih, med katerimi jih je več kot polovica z univerzitetno izobrazbo. »Zaradi našega vlaganja v znanje in promocije imena IBM na območju bivše Jugoslavije sem prepričan, da bomo uspeli tudi v drugih evropskih državah in širše,« je oče študenta računalništva in študentke kadrovskega menedžmenta, ki se bosta zaposlila v domačem podjetju, vedno poln načrtov. Ko se ozre nazaj, ugotovi, da se področje informatike in računalništva počasi vrača tja, kjer je bilo pred dvajsetimi leti: »Ko sem se sam začel ukvarjati z računalništvom, je bilo vse centralizirano. Podatki za podjetja so se obdelovali v enem računalniškem centru, nato se je zadeva razbila na več takšnih centrov, danes pa se spet centraliziramo, le transport podatkov je drugačen.« Pravi, da ima srečo, da je njegov poklic obenem tudi konjiček ter da mu ni težko delati tudi 16 ur na dan. Redke proste trenutke izkoristi v fitnesu, rad tudi plava, in dasiravno je službeno nenehno na poti, se med dopustom z veseljem odpravi na potovanje. Njegova največja prostočasna strast pa so čebele. Da je bil nekoč strasten čebelar ter da je v najboljših časih letno »pridelal« tudi do 800 kilogramov medu, izvemo, pri čemer ima še vedno dva panja čebel »za okras«, kar se jeseni zelo pozna v sosedovih sadovnjakih. BOJANA AVGUŠTINČIČ Janez Uplaznik Rap: problem ali klic na pomoč Razprtije v OŠ Frana Kranjca zaradi odpovedane valete in raperske zgoščenke - Iskanje krivca Da je v našem šolstvu ali bolje v naših šolah nekaj hudo narobe, že dalj časa opozarjajo tako učitelji kot tudi starši otrok. Medtem ko eni opažajo, da so se učenci začeli zelo dobro zavedati svojih pravic in hkrati, kako primerno, pozabljati na svoje dolžnosti, drugi ugotavljajo, da so učenci preobremenjeni, kljub obilici dela pa jim šola ne daje dovolj znanja, saj je v učnih načrtih preveč t. i. balasta. Na probleme v šoli sta opozorila tudi osmošolca Osnovne šole Frana Kranjca na Polulah. Posnela sta rapersko zgoščenko in v pesmih verbalno obračunala z nekaterimi učitelji in ravnateljico omenjene šole Ivanko Marič. Zgoščenka je zakrožila po šoli in rezultat je (zaenkrat) odpovedana valeta. Kar pa je še najmanj. Rap je glasbena zvrst, ki opozarja na probleme v družbi, dostikrat pa raperji prav v svojih besedilih, ki so v ra-pu bistvena, obračunajo s svojo preteklostjo. Namesto fizičnega nasilja svojo duševno bolečino izrazijo v (govorjeni) glasbi. Žaljiva besedila v raperskih pesmih tako niso novost ali morda polul-ska izjema. Seveda pa je zaskrbljujoče, da je do take zgoščenke sploh prišlo. Učitelji so zanjo izvedeli povsem naključno, ko je eden od osmošolcev udaril sošolko, ki je zagrozila, da bo povedala, da zgoščenka obstaja. Po poslušanju žaljivih pesmi, v katerih je mogoče slišati vse od prašič do čefurjev, so začeli ugotavljati avtorstvo. Čeprav naj bi zgoščenko posnela dva osmošolca, ki naj bi ju k temu spodbujali tudi drugi sošolci, si je avtorstvo priboril le eden. Zgoščenko pa so že nekaj mesecev pred odkritjem poslušali vsi, najverjetneje so zanjo vedeli tudi nekateri starši. Kdo je kriv? Učencema, ki sta zgoščenko posnela, so izrekli vzgoj- Ksenija Centa ni ukrep učiteljskega zbora, učitelji pa so se po tem odločili še za kolektivno kazen. Odpovedali so sodelovanje pri pripravi valete. In potem so v zrak skočili še starši. Tako se je začel hud spor odraslih, otroci pa se v tem duhu pripravljajo na malo maturo. Psihologinja na dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine v Zdravstvenem domu Celje Ksenija Centa po teoriji izbire pravi, da verjetno kazen v obliki odpovedi valete ni rešitev, vendar pa sama valeta verjetno v tej situaciji sploh ne bi imela smisla: »Ne morem mimo tega, da ne bi razumela prizadetosti učiteljev. V taki situaciji je najbrž težko od učiteljev pričakovati, da bodo odreagirali profesionalno in da bodo v zgoščenki videli težave posameznika. Po drugi strani razumem tudi prizadetost staršev predvsem tistih otrok, ki v stvar sploh niso bili vpleteni. Vprašanje pa je, kaj je sploh osnovni problem.« Kaj je torej učenca pripeljalo do tega, da sta ustvarila tako zgoščenko, ki ni satirična ali posmehljiva, ampak gre za navadno prostaštvo? Kdo je kriv? Psihologinja Ksenija Centa pravi, daje iskanja krivca brez smisla, ker četudi bi ga našli, bi problem ostal. »Najprej se mi pojavi vprašanje odnosa učencev do učiteljev. Če se učenec dobro razume s svojim učiteljem, po- tem ni verjetno, da bi naredil kaj takega. To pa ne pomeni prenašanja krivde na učitelja ali pa zgolj na učitelja,« pojasnjuje Ksenija Centa, »učenca verjetno nista najbolj zadovoljna. Od kod to nezadovoljstvo izhaja, pa je vprašanje. Ali je to nezadovoljstvo vezano na njuno primarno okolje ali na šolsko okolje ali celo na oboje skupaj. Dejstvo je, da sta izbrala neprimeren način za teše-nje potreb po moči, izbrala sta način, ki socialno ni sprejemljiv. Smiselno bi jima bilo posvetiti pozornost in jima dati možnost, da se naučita socialno sprejemljivega načina.« Očitno je, da gre za iskanje pozornosti, kar je učencema zagotovo uspelo. Očitno pa je tudi, da tovrsten način kaže tudi na stanje duha naših otrok, staršev, in tudi celotne družbe. Na težave, ki ne zadevajo le učencev, ampak tudi učitelje, že dalj časa opozarja tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). V sporočilu za javnost so o primeru na Polulah zapisali, »da so ta in podobni napadi na učitelje v zadnjem času dokaz, da je o odnosu družbe do učiteljev in učiteljskega poklica treba čimprej javno spregovoriti,« in v tem polul-skem primeru predlagali »strpen, umirjen in konstruktiven pogovor med učenci, njihovimi starši, učitelji in ravnateljico, s katerim bi umirili nastali položaj in našli za vse sprejemljivo rešitev.« »Problematični« otroci V SVIZ so na nasilje nad učitelji že opozarjali, z ministrstvom za šolstvo in šport pa so se dogovorili, da bodo pregledali vzroke za nasilje in iskali rešitve, da se nasilje ne bi še stopnjevalo. Čeprav se ob tem poraja vprašanje, kako je do tega sploh lahko prišlo. Če je bil še včeraj učitelj tisti, ki j e v razredu ne le ohranjal mir, ampak užival tudi ESil Polulska šola, kjer vlada te počitniške dni zatišje po hudih razprtijah. neko spoštovanje, se danes dostikrat ukvarja z mislijo, da le ne bo kaj narobe, da se ne bo znašel pred sodiščem. Kot lahko večkrat slišimo predvsem v pogovorih z učitelji-je t. i. »problematičnih« otrok vedno več. Ksenija Centa ob tem popravi: »To niso problematični otroci, ampak so otroci s problemi.« Tako je v tem primeru zgoščenka le vrb ledene gore. Otroka s problemi moramo poskušati razumeti in ga sprejemati kot nekoga, ki enostavno ni dovolj vešč ali ni imel dovolj možnosti, da se uveljavi na socialno sprejemljiv način. Takega načina moramo otroka naučiti, kar pa je s kaznovanjem nemogoče. Treba je vzpostaviti dober odnos, saj le tako lahko nanj vplivamo, da si b° izbiral boljše oblike vedenja-Kadar je odnos slab, pa otrok ponavadi naredi prav nasprotno, kar mu rečemo. Tu se pojavi problem vzgoje-pri katerem se po besedah Ksenije Centa že dalj časa pojavlja dilema, ali je bolj primeren avtoritaren ali permisiven, tj. dopuščujoč vzgojni pristop-»Verjetno ne eden ne drug, obstaja pa tudi alternativa. Predvsem moramo najti način, kako otroke naučiti prevzemanja odgovornosti za kvalitet0 svojega življenja,« pojasnjuje Ksenija Centa. A težava obstaja (seveda) tudi pri tovrstni vzgoji. Zahteva namreč veliko več časa in angažiranos vseh odraslih. In že smo Pr* današnjem načinu življenja-prežetim s kapitalizmom-»Služba, denar, zahteve del° dajalcev, vse ima prednos pred otrokom. Starši so tak0 zelo malo časa z njim. Otr° pa dobiva prve vzorce ved nja in prve informacije Pra v svojem družinskem okolJ.' Če smo zgolj njegovi varuh -potem mu teh informacij^*" so potrebne za njegovo z* ljenje, ne dajemo,« pravi Ks nija Centa, »po eni strani r zumem, da se morajo star marsičemu odreči in da 0 lajo predvsem zato, da zag to vij o preživetje družine-pa vprašanje, kje se bo to ko čalo. Svet namreč deluje P materialnih načelih, vrti 8 ekonomija. Ne zavedamo P se, da se ta ekonomija Pras_ zaprav producira samo na ^ rovi ljudi, na osnovi člo kih potencialov. Ampak ^ človek ne bo v redu funkc* niral, če ne bo srečen in • dovoljen, ne bo mogel h proizvajati.« Mogoče pa do nekateri šele takrat ug tovili, da se je bilo morda ^ smiselno ukvarjati z vale ki bi bila v primeru, če bi izpeljali, najverjetneje pelin kot posladek ob ko osemletke. ŠPELA S Foto: ALEKS STEK^ m HOVI TEDNIK 5 mno xxvm CENA $ DIN Z UREDI V laški občini praži Zato je danes v tedniku lu. Dragi bralci v Laiki latili s kakšnim phtmor. glasu z laškega oomo V teh dneh se tudi to pozna p NT, ali neT soč Celjanov. Posredno ko se razvija, kaj dela. skok prek vseh ovir in bona m ob SQ letnici E mestnega parka. Ne pozabite na ocen Katastrofalni potres na Kozjanskem 20. junija 1974, o katerem je pisal tudi Novi tednik. Nas bo streslo? Rušilni potres grozi območju Zahodne Štajerske, kjer *'vi v najbolj ogroženih območjih 32 tisoč ljudi, vsakih 500 let tw po potresm 1 a.,,1'v območje, kje ,TCe s 63-odstotno p sti° pričakovati Meles vsakih Petl ak^Jein mski znani Sin.'1 Potres z epice dr, er?'ji v dveh leti! d, močno priz C£a na) bi bil ^ ^ območju. Vna obravna ruruln in reševanja ju y r*Oega potresa r (PripS,^110 šta]er; rešev Sm° Pripravlje rebitni rušilni potres, pa tudi, od kod uglednemu ruskemu znanstveniku argumenti za tako strašljive napovedi. Martinov svari Napovedovanje potresov sodi po mnenju uradne znanosti na področje znanstvene fantastike. Toda ruski znanstvenik Martinov trdi, da je seizmologija kot znanost »zaspala«. Še več. Temeljila naj bi na zastarelih spoznanjih, saj potresov naj ne bi povzročalo le ohlajevanje Zemlje in njeni notranji procesi gibanja tako imenovanih tektonskih plošč. Potrese naj bi povzročala gravitacija na Zemlji in v vesolju. Takoj ko naj bi kateri koli od dejavnikov to gravitacijo porušil, jo Zemlja kompenzira in skuša »ujeti« prvotno ravnotežje. Ruski znanstvenik s svojo ekipo s tem vedenje o potresih postavlja na povsem nove temelje, ki pri uveljavljenih seizmologih vzbujajo kvečjemu posmeh in hkrati obtožbe, da gre za popolno šar-latanstvo. Po drugi plati se pojavlja vprašanje, kaj če ima Martinov prav. Že pred desetletji so kitajski znanstveniki na doslej nepojasnjen način napovedali rušilni potres v svoji državi... Hkrati se je znanost na to odzvala z odgovorom, da je šlo za naključje, da potresov pač ni mogoče napovedovati. Morda res ne ... Toda Martinov je ob »evropskem« potresu napovedal tudi rušilni potres v Iranu. V torek se je njegova napoved, res da morda le po naključju, izkazala za pravilno. Največji potresi v Sloveniji Potresi, ki so bili v preteklosti na slovenskem ozemlju, so zbrani v katalogu potresov avtorja V. Ribariča in zajemajo dogodke od leta 792 dalje. Avtor najprej omenja veliki koroški potres, ki je z epicentrom v bližini Beljaka v Avstriji 25. januarja 1348 prizadel tudi naše kraje, njegovo moč pa ocenjujejo na 10. stopnjo po EMS. Idrijsko je rušilni potres stresel leta 1511. Največji učinki so bili po mnenju strokovnjakov med 9. in 10. stopnjo EMS. Leta 1895 je rušilni potres stresel Ljubljano, učinki pa so bili med 8. in 9. stopnjo EMS. 1917. je potres po ocenjeni stopnji 8 EMS prizadel brežiško, 1956. pa potres po ocenjeni stopnji 7. EMS ilirskobistriško območje. Na Litijskem se je zatreslo leta 1963 po stopnji 7 EMS. Na našem območju je bilo najhuje leta 1974, ko je potres s stopnjo 7-8 EMS prizadel Kozjansko. Poškodovanih je bilo okoli 5.300 zgradb, prizadetih prebivalcev je bilo več kot 15.000. Od leta 1976 je treslo predvsem v Posočju. Nekaj potresov je imelo tam tudi epicenter, nekaj pa središče v sosednji Furlaniji. Začelo se je maja in septembra leta 1976, učinki po EMS pa so celo dosegli 10. stopnjo. Sledil je potres leta 1998, ko je dosegel učinke 8. stopnje po EMS. Vmes so naše kraje prizadeli še potresi pod Storžičem leta 1977 s stopnjo 6-7 EMS, 1982 v Savinjski dolini, ki je bil pretežno omejen na Šempeter in je dosegel stopnjo 7 EMS, ter 1995 spet na Iiirskobistriškem, s stopnjo 7-8 EMS. Je torej res mogoče, da Martinov natančno ve, kaj napoveduje ... Je mogoče potrese napovedovati, kot trdi sam, z uporabo naprav, ki jih je razvil s svojo skupino in tesnim sodelovanjem seizmologov iz po njegovem ogroženih držav? Bo Evropo v dveh letih res prizadel rušilni potres? Martinov pravi, da jo bo. In hkrati pravi tudi, da bi ob resnem sodelovanju strokovnjakov (pa seveda tudi ob plačilu uporabe inštrumentov, ki jih je razvil), tak potres lahko napovedal še bolj natančno. Celo do tri dni natančno in to v kvadratu s stranico sto kilometrov. Kako ogroženi smo? Zahodno štajerska regija je po ugotovitvah slovenskih seizmologov, na katerih temelji načrt zaščite in reševanja, srednje potresno ogrožena (7,5 stopnje po evropski potresni lestvici - EMS), z veliko verjetnostjo pa je mogoče napovedati, da tudi najmočnejši potres po mnenju seizmologov ne bi smel preseči osme stopnje po EMS. Po območju Zahodno štajerske regije tečeta dva večja preloma, ki povezujeta Karavanke s Kozjanskim ter Koroško s Halozami. Ozemlje sekajo še številni drugi prelomi. Večina ozemlja, skoraj dva tisoč kvadratnih kilometrov, kjer prebiva le malo manj kot 220 tisoč ljudi, je uvrščena v območje z nevarnostjo 7,5 EMS, v 8. stopnji EMS pa sta del območja, ki sodi v ljubljansko potresno območje, Kozjansko in del krško-brežiškega potresnega območja. V prvo sodijo iz Zahodno štajerske regije občine Gornji Grad, Nazarje, Vransko in Prebold, kjer je ogroženih dobrih tri tisoč prebivalcev. Kozjansko potresno območje zajema občini Šentjur in Dobje, del Šmarja pri Jelšah, Laškega in Štor, medtem ko se občin Celje, Vojnik in Slovenske Konjice zgolj dotika. Na tem območju prebiva dobrih 21 tisoč ljudi. Na krš-ko-brežiškem potresnem območju so z našega območja občine Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli, kjer je ogroženih malo več kot pet tisoč prebivalcev. Na območjih, ki so označena s stopnjo 8 po EMS, prebiva v Zahodno štajerski regiji skoraj 32 tisoč prebivalcev ali dobrih 12 odstotkov prebivalstva regije. Načrt ukrepov zaščite in reševanja podrobno ocenjuje, kakšno škodo bi na tem ob- Načrt zaščite in reševanja v primeru potresa je vsem zainteresiranim organom in javnosti na vpogled na sedežu celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. močju povzročili morebitni potresi, verjetnost nastanka verižne nesreče (požari, plazenje, poškodbe na infrastrukturi ...) ter vse ukrepe, ki jih lahko ob morebitnem potresu izvedejo enote zaščite in reševanja, pa tudi prebivalci sami. Pri tem se ekipe aktivirajo že ob potresih od 5-7 stopnje, medtem ko se njihovo število in dejavnosti pospešijo in povečajo ob potresih 8. in 9. stopnje po EMS. Zadnji rušilni potres je Kozjansko prizadel leta 1974. Če torej verjamemo statistiki in uradnim seizmologom, bi morali imeti s potresi na tem območju s 63-odstotno verjetnostjo mir še vsaj do leta 2474. Ruski znanstvenik Martinov pravi drugače. Ali ima prav on ali uradna znanost, bo jasno v dveh letih. Medtem pa je silno pomembno, da se vsi, ki živimo na potresno ogroženih območjih, zlasti pa oni, ki živijo na še posebej ogroženih (EMS 8 ali več), dobro zavedamo večne, prežeče in v očeh današnje znanosti vsaj časovno nepredvidljive nevarnosti. Treba je torej graditi protipotresno varno in se hkrati zavedati, da bo morda že jutri nepredvidljivo tresenje tal zahtevalo hitro ukrepanje. V prvi vrsti beg za življenje... Šele zatem ukrepanje po sicer skrbno pripravljenem načrtu ukrepov reševanja in zaščite v primeru potresa. BRST /V£ SOP vee- PTklA/Ol/AL- HtSi - (/ ht? s/ S^AL i DA Zfi/AVST/č*"1*- MAP0VeOAL f>OTfr£$ J> ki jih lahko uporabimo kot bio maso za kurjenje in kompostiranje ali jih vrača-610 naravi. za poseben stroj, vgrajen na traktor, ki je primeren za mletje vej in drugih lesnih upadkov, ki nastajajo ob rezanju živih mej, okrasnega grmičja, dreves ... Stroj, ki ga je Selala specializirana firma za les in lesne odpadke iz Leibnitza v Avstriji, je prvi v Slove-sicer pa je podobnih seveda že več. D N Stopinje v novo ^ galeriji Jaki v Nazarjah se danes ob 17. uri obeta prvovrsten kulturni posladek, erfornians ter likovno-glasbena predstava akademske slikarke iz Gornjega Grada Rezije Bastelj. j ^ umetnico, pevko ljudskih pesmi, pravljičarko in zbirateljico ljudskega blaga Ljobo nče ter Lučkimi fanti bo predstavila svojo novo zbirko slikarskih del z imenom Stopi-n,e v novo, V organizaciji Kulturnega društva Nazarje bo ob razstavi spregovorila umet« °stna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava v nazarski galeriji bo na ogled do 10. arca> od ponedeljka do četrtka med 12. in 18. uro, ob petkih pa od 9. do 15. ure. JM Srednja poklicna in strokovna šola H Višja strokovna šola L ŠTIRILETNI PROGRAMI ! - Živilski tehnik in - Kmetijski tehnik - Kmetovali« gospodinja - Kmetovalec - Slaščičar-konditor - dualni sistem - Pek - dualni sistem f 3. PVO IN POL LETNI PROGRAMI) - Pomočnik peka in slaščičarja f 4. PROGRAM 3+2 .1 - Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2) Prijave oddajte do 10. marca. Informacije: 03 746 29 00. f KMETIJSTVO j - inženir kmetijstva (redni in izredni študij) ŽIVILSTVO - inženir živilstva (redni in izredni študij) NOVO - vpisni pogoji. Vpiše se lahko vsak, ki je opravil splošno oziroma poklicno maturo (ali zaključni izpit oz. diplomo pred uvedbo poklicne mature) ter drugi, ne glede na smer srednješolske izobrazbe. Prijave oddajte do 8. rifacca. Informacije: 03 746 29 G' ERC 12 ŠENTJUR LAŠKO ( mm 75 let akademika Jožeta Mačka V laško knjižnico vabijo drevi ob 18.30 na večer z rojakom, akademikom Jožetom Mačkom, doma iz Olešč, ki ima opravljene kar tri doktorate in sicer iz agro-nomije, fitopatologije in agrarne zgodovine. V prostorih Muzejske zbirke bodo najprej odprli razstavo o njegovem delu, večer pa se bo nadaljeval s pogovorom v prireditvenih prostorih laške knjižnice. Jožeta Mačka je, potem ko se je izučil za trgovca, vedoželjnost zgodaj vodila v Ljubljano, pa tudi v tujino. Diplomiral je na biotehniški in ekonomski fakulteti v Ljubljani ter najprej doktoriral iz agronomskih znanosti v Bonnu, nato pa še iz eko- Na dddr. Jožeta Mačka, doma iz Olešč pri Laškem, so lahko Laščani upravičeno ponosni, saj je eden redkih v Sloveniji, ki ima kar tri doktorate. nomskih in zgodovinskih znanosti v Ljubljani. Kot redni profesor in predstojnik katedre za fitomedicino na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je vse življenje posvečal tudi pedagoškemu delu, ob tem pa deloval tudi kot znanstvenik, za kar je prejel številna ugledna priznanja. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter številnih fitomedicinskih strokovnih združenj doma in po svetu. Objavil je veliko knjig ter številne znanstvene in strokovne razprave v domačem in tujem tisku, poznan pa je tudi po zanimivih poljudno strokovnih prispevkih v različnih medijih. O življenju in delu s področja fitomedicine in ekologije se bo z dddr. Jožetom Mačkom pogovarjala dr. Marta Ciraj z Urada za kemikalije pri ministrstvu za zdravje, o delu na agrarnozgodo-vinskem področju pa profesor dr. Stane Granda z Zgodovinskega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Večer, posvečen njegovi 75-letnici, bo popestril Vokalni sestav Odmev, ki ga vodi Mojca Vuga, razstavo Mačkovih del pa je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto pripravil Jože Majcen, vodja Muzejske zbirke Laško. MOJCA MAROT Jazbec tudi šentjurski poslanec Na pobudo predsednika 00 SDS Šentjur Jožeta Koržeta bo v ponedeljek v občinskem središču začela delovati poslanska pisarna. Ker po zadnjih državnozborskih volitvah občini Šentjur in Dobje nimata svojega poslanca, so za sodelovanje tako prosili župana Občine Štore Franca Jazbeca, izvoljenega na listi SDS. Za različna vprašanja in pobude bo dosegljiv predvidoma vsak četrti ponedeljek v mesecu, sicer pa bodo podrobnejši datumi objavljeni na vratih pisarne, ki jo bo poslanec Jazbec imel na Mestnem trgu 2, v pritličju t.i. stare občine. Korže verjame, da je Jazbec zelo dobra izbira in da bo znal aktivno in učinkovito prisluhniti tudi Šentjurčanom. ST Odkrite skrivnosti Alposovih hal z občinskih svetov Varovanci in zaposleni Varstveno delovnega centra Šentjur so pred dnevi obiskali Alpos. S povabilom, da spoznajo proizvodnjo in se srečajo z vodstvom podjetja, Alpos nadaljuje prijazne geste sodelovanja z VDC. V okviru decembrske prireditve Žur za Šentjur so v Alposu že namenili milijon tolarjev za izvedbo t.i. dodatnih aktivnosti in dvig kvalitete življenja v VDC-ju. Zdaj pa so si varovanci ogledali podjetji Alpos - Posebne storitve in Alpos -Alu. Zanimiv proces proizvodnje sta jim predstavila direktorja Dušan Belej in Jure Perme, varovanci pa so med proizvodnimi stroji našli nemalo vzporednic z lastnim delom v centru. Sledila je pogostitev v Alposo-vi upravni stavbi in srečanje s finančnim direktorjem Radom Marovtom, ki je med drugim poudaril, da želijo kljub pritisku časa in kapitala ostati podjetje, ki bo našlo čas in pozornost za ljudi v stiski. Nekoliko drugače preživet dan, ki je odkril prenekate- Med ogledom proizvodnje ro skrivnost velikih molčečih hal, je varovancem ostal v izredno lepem spominu. Zato si skupaj z zaposlenimi želijo še več podobnih izkušenj, ki bi jim približale še kakšno inštitucijo ali podjetje v domačem kraju. ST Po suši birokratska ujma Posledice predlanske suše še vedno niso izzvenele. Kmetje so v kriznih mesecih zmanjševali proizvodnjo in pokrivali izgube iz najrazličnejših virov, ugotavljajo tudi na območju šentjurske občine. S precejšnjo zamudo je svojo pomoč primaknila tudi država, ki je za novo ujmo pred meseci poskrbela z odločbami, po katerih morajo prejemniki akontacij finančna sredstva delno ali v celoti vrniti. Občinski odbor LDS Šentjur zato odločno prote- stira zoper ravnanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Od 1.095 izdanih odločb kmetom z območja šentjurske občine mora kar 814 prejemnikov v celoti ali delno vrniti sredstva v skupnem znesku več kot 36 milijonov tolarjev. V izjavi za javnosti so v LDS podprli prizadete občane, ki jim, kot pravijo, »z neusmiljenim in birokratskim odnosom zmanjšujejo možnost preživetja«. Mnogo prizadetih se s kmetijstvom namreč ukvarja za golo preživetje, potem ko so v tovarnah na Celjskem izgubili delo. Agencija pa povsem neživljenjsko in z birokratsko natančnostjo zavrača pritožbe zgolj zaradi zamujenega roka. V šentjurskem odboru LDS še zahtevajo, da se prejemnike akontacij oprosti vračila po že izdanih odločbah ali da se vračilo vsaj odloži oziroma nadomesti kako drugače. Če njihova prizadevanja ne bodo obrodila sadov, bodo v skrajnem primeru ljudi pozvali tudi k državljanski nepokorščini. ST Govedorejci v Dobju Tradicionalno srečanje govedorejcev občin Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur je bilo tokrat v Dobju. Na dnevu govedorejcev je približno sto kmetov poslušalo predavanja Helene Praprotnik o mlečnih kvotah in možnosti rasti mlečnega obrata, Antona Darovica o slovenski govedoreji ob vstopu v EU, Petra Pšakerja o izvajanju nitratne direktive in Alenke Karlaf o zgodnjem upokojevanju kmetov. TV Razvojna listina pod streho ŠENTJUR - Svetniki so sprejeli dolgoročni razvojni program in tako zaključili skoraj dveletno obdobje njegove priprave. Načrt naj bi zagotavljal uravnotežen razvoj občine, ugodne bivalne in poslovne pogoje, ohranjanje naravne in kulturne dediščine in še mnogo več. S temi smernicami naj bi se občina končno otresla oznake ‘manj razviti’ in postala privlačno in perspektivno življenjsko okolje. Čeprav so program soglasno podprli, pa so opozorili tudi na nevarnost, da postane sam sebi namen, če ga ne bodo intenzivno uresničevali z operativnimi programi. Parcela lahko tudi breme ŠENTJUR - Občina je strategijo prostorskega razvoja zastavila celostno in dolgoročno. Najpomembnejši vidik za razvoj mesta ter ostalih krajev in naselij so še vedno industrijska cona, prometna ureditev (predvsem trasa navezovalne ceste Šentjur-Dramlje oz. obvoznica) in gradbena območja. Slednja so med svetniki vzbudila veliko zanimanja-Pobudam občanov za spremembe gradbenega območja je namreč domžalsko podjetje RRD po strokovni oceni dodelilo pozitivno oziroma negativno mnenje. Svetniki so o3 podlagi nekaj spornih primerov sklenili, naj se vse negativ; ne rešitve še enkrat temeljito preučijo. Opozorili pa so tudi na dejstvo, da lahko parcela, ki bi jo lastniki prekategorizi' rali v gradbeno »zgolj za vsak slučaj«, po novi davčni zakonodaji postane tudi hudo finančno breme. Kdaj bo strategi' ja dokončno sprejeta, še ni jasno, podžupan Jože Artnak pa se je izrecno zavzel, da se predvideni septembrski rok ue prelaga več. Omejitve mimo zdrave pameti ŠENTJUR - Potem ko je svetnikom poročilo o varnosj* občanov predstavil komandir policijske postaje Ludvik Petrič, se je iz svetniških vrst vsul plaz pripomb na cestu6 označbe. Hitrostne omejitve so na določenih točkah P°' stavljene izrazito neživljenjsko - na drameljski vpadni1 se lahko voznik pelje 90 kilometrov na uro mimo blok°v in gostega naselja ob cesti, na Proseniškem pa je sredi p°-na ravni cesti omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro. ?e' trič je povedal, da to ni stvar policije in mora pobuda prl iz lokalne skupnosti. Prav v tem svetniki vidijo največ de la za Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, ki so ga lli seji ustanovili z odlokom. Petrič je med drugim še opozCj' ril na porast mladinske kriminalitete, pereč problem a' koholizma za volanom in porast smrtnih žrtev na šentju-skih cestah. 13 NO« TEDNIK Vezenine in delo z ljudmi Ljudmila Jan uči kmečke žene ročnih del - Med Zagrebom in Bistrico ob Sotli Tečajnice na domačiji Francke Javeršek februarja končajo delo in se odpravijo v vinograd. Ljudmila Jan je razpeta med Zagrebom in Bistrico ob Sotli, pri čemer že dobro de-Setletje prijateljuje z Društvom kmetic Ajda na domačiji Francke Javeršek na Kristan Vrhu. Ljudmila Jan se je rodila v Taboru v Savinjski dolini, vendar se je zaradi očeta železničarja kmalu znašla v Zagrebu. Učiteljišče je končala v Mariboru in Ljubljani, nato se je začela njena pot po različnih slovenskih šolah. To so bili časi, ko so mlade nčitelje z dekretom pošiljali v bolj odročne šole, in to se je zgodilo tudi njej, ki se je najprej odpeljala v Prlekijo, v Vodrance. “Študirala sem biologijo in kemijo, rada Sem imela gospodinjski in likovni pouk,« Se spominja svojih začetkov. Kmalu so jo Prestavili na Dobrno, nato v Braslovče in Žalec, od tam pa leta 1956 v osnovno šolo v Bistrico ob Sotli, kjer se je leta 1989 tudi upokojila. V šoli v Bistrici je bila mama za Vse in otroci, starši, učitelji in drugi so jo 'uieli radi zaradi preprostosti, iskrenosti, Veselja in dobre volje ter izjemnega peda-goškega dela. Bila je začetnica danes uveljavljene likovne kolonije v osnovni šoli: »Želeli smo, da v takratnem Spominskem parku Trebče °rganizirali likovno kolonijo, vendar so nam ju v Ljubljani odsvetovali, ker je bilo takih ^°lonij že precej. Pa sem rekla, da bomo Poskusili z otroško kolonijo, in smo uspe-u Prva likovna kolonija je imela naslov Ti-tovi kraji, naši kraji, potem so Titovi kraji °dpadli in danes je likovna kolonija o trgatvi.« Njeno izjemno ljubezen predstavlja ohranjanje tradicije slovenske narodne vezenine 2 najrazličnejšimi vzorci. Tako ima kljub Upokojitvi v šoli še vedno krožek, ki ga od 1. Ljudmila Jan iz Bistrice ob Sotli. do 9. razreda obiskuje približno 30 učencev. »Treba je imeti veliko potrpljenja, vendar sem zadovoljna, ker se mladi učijo vezenja, da ne bo izumrlo.« Danes je Ljudmila razpeta samo še med Bistrico ob Sotli, ki je njen dom, in Zagrebom, kamor se rada za nekaj dni ob koncu tedna vrača, saj ima tam sorodnike. Ker je kljub letom še vedno spretna voznica, se ji ni težko pripeljati na Kristan Vrh, kjer že več kot deset let od novembra do februarja vodi krožek ročnih del. V njem v povprečju sodeluje po 25 kmečkih žena iz občin Šmarje, Podčetrtek in Kozje, medtem ko imajo v Bistrici svoj tečaj. Tečaj je vsakih štirinajst dni po dve do tri ure in predstavlja prijetno druženje kmečkih žena. Mira Rupnik iz Zibike obiskuje tečaj že od vsega začetka: »Začeli smo z navadnimi križci, zdaj se lotevamo vseh vrst tehnik vezenja, od tkaničenja do belega veza, rišelje-ja, pletenja, kvačkanja, »hardanger« vboda in drugega. Delamo prte, nadprte, prtičke, delno tudi zavese. Motivi so božični in velikonočni, rože, različni ornamenti in drugo, kar krasi platno. Večina izdelkov ostane doma, nekaj malega za novo leto ah kak drug praznik podarimo.« Francka Javeršek je predsednica Društva kmetic Ajda in ljubeznivo odstopi večji hišni prostor, ki se za nekaj ur spremeni v pravo ustvarjalnico in tudi klepetalnico: »Vsako leto na občnem zboru, letos je bil 18. februarja v Rogaški Slatini, pripravimo razstavo ustvarjenih del. Razstavljamo tudi na različnih sejmih in občinskih prireditvah. Ko se začne rez v vinogradu, je do naslednje sezone naše delo z vezenjem končano.« »Tako ohranjamo slovensko dediščino in to prenašamo tudi na mlade rodove,« pravi Janova. »Sama srečanja predstavljajo tudi prijetno druženje, petje, pripovedovanje, medsebojno pomoč, izmenjevanje izkušenj in podobno. Največ ustvarjamo na platnu, ki smo ga v letošnjem tečaju porabile več kot sto metrov. Občudujem te kmečke žene, ki ob delu na polju, v hlevu, vinogradu in doma še zmorejo toliko volje, da delajo nekaj lepega za svojo dušo. In s takim delom in pogovori si naberejo energije do naslednjega srečanja.« Ureditev statusa gradu in kašče TONE VRABL Nov veter v TD Pilštanj Podčetrtek je središče ob-. in tudi samostojna kra-,evHa skupnost, katere pred-Sednik je Peter Mišja. Ker ?re za izrazito turističen v5aj, je razumljivo, da je ve-r|!n<1 dela usmerjena ’ i v ure- , v prijetnega zunanjega 2§leda, ki zagotavlja do-Počutje domačinom in * mnogim gostom. Lani so dokončali ureditev ^°Cnika v zaselku Golobi-Jek, v Podčetrtku pa posta-I 1 več klopi, uredili razsvet-skV° m postavili informacij-e turistične table ob po-v^Lnejših točkah in cerk-v L- Uredili so tudi del ceste Ij^selku Pecelj in razsvet- 0 v Imenem. Predvsem so uosni na uspeh pri obnovi stu v Sodni vasi, kjer so Št)6!26*’ ™ciativ0 za hitrej-, °bnovo objekta na pomem- 1 Prometni cesti. H'Naša želja je, da bi uredi-(j0 °‘esarsko stezo iz Olimja j. °dčetrtka in da bi se konč-s 2ačela gradnja občinske be’ v kateri bi bili tudi za aktivnosti posa- storj dKllvnosu posa-pr 2rdh društev. Za varnejši Ure*1161 bomo poskrbeli z U enimi cestnimi prehodi, Peter Mišja razmišlja tudi o mestu župana Občine Podčetrtek: »V prejšnjem mandatu sem že poskusil, zdaj ko je odstopil Marjan Drofenik, bom znova kandidiral. Rad delam za dobro občine.« razsvetljavo in s pločniki. V programu imamo tudi urejanje mostov in turistične poti iz Atomskih toplic skozi Podčetrtek na grad, ceste v Imenski Gorci, pločnika Ime-no-Golobinjek in Imeno-dr-žavna meja in drugo. Predvsem pa si želimo, da bi se končno uredil status gradu v Podčetrtku in znamenite kaš- če, saj bi morala oba objekta v prihodnje predstavljati pomembni točki v našem kraju in občini. Trudili se bomo, da bo kraj z zaselki lep in prijazen do vedno večjega števila obiskovalcev iz najrazličnejših držav.« predstavlja letošnji program dela v KS Peter Mišja. Ob skrbi za dobro delo v KS Podčetrtek pa del prostega časa Peter Mišja kot predsednik namenja PGD Imeno, ki bo imelo redni občni zbor jutri, v soboto: »V našem društvu je približno 80 članov, v kraju pa ni družine, ki ne bi imela vsaj enega gasilca. Tudi letos bomo v glavnem nadaljevali z nakupom osebne opreme, ureditvijo fasade na garaži gasilskega doma, udeleževali se bomo tekmovanj in izobraževalnih seminarjev. Na občnem zboru bosta pisni priznanji dobila Ivan Kajba in Robi Leskovšek, priznanji OGZ Šmarje pri Jelšah Janko Šelekar in Robi Trunk ter priznanji GZS Ivan Gubenšek (državno odlikovanje 3. stopnje) in Leopold Ale-gro (plamenico 2. stopnje).« TONE VRABL Po tradiciji so tudi tokrat člani Turističnega društva Pilštanj in Kulturnega društva Lesično-Pilštanj pripravili skupni občni zbor s pregledom opravljenega dela v minulem letu. Obe društvi v kraju tesno sodelujeta, lani pa sta ob osrednji prireditvi binkoštovanju oz. pastirskem prazniku skupaj izvedli tudi praznovanje 600-letnice trga Pilštanj. Medtem ko bo tudi naslednja štiri leta kulturno društvo vodil dosedanji predsednik Miha Zakošek, pa so se v vrstah turističnega društva odločili za spremembe v vodstvu in programu. Po osmih letih uspešnega vodenja je Andreja Kolarja zamenjala Silva Mastnak, ki se je z družino preselila na Pilštanj in v hiši uredila keramično delavnico in razstavišče. Letos bodo med drugim pripravili več kiparskih, lončarskih in kamnoseških delavnic, temeljite programske spremembe bo doživel pastirski praznik, na novo pripravljajo Emino romarsko pot in druge prire- Silva Mastnak in Miha Zakošek ditve. Nadaljevali bodo z iskanjem prostorov za svojo dejavnost, saj so Jazbečevo hišo, v kateri so gostovali zlasti z razstavno dejavnostjo, prodali in jo namenili za druge dejavnosti. Šest članov obeh društev je dobilo visoka priznanja TZS. Bronaste značke so dobili Anton in Miha Zakošek, Andrej Kocman, Marija Lupše, Irena Juršič in Marjan Černič, srebrno značko pa Andrej Kolar. TV 14 ' SL. KONJICE ZREČE_____| ■ ■Ml Mmšmm Vedo, zakaj so jih izvolili Konjiški občinski svetniki so se lani sestali na devetih rednih sejah ter po eni žalni in svečani, odločali pa so se še na štirih korespondenčnih sejah. Vse so bile sklepčne, udeležba pa več kot 90-odstotna. Glavnino dela so opravili na rednih sejah, na katerih so skupno preživeli 30 ur in 35 minut. Praviloma so prvo točko dnevnega reda namenili predstavitvi različnih tematskih področij iz lokalne skupnosti, za katera so bili vabljeni tudi zunanji poročevalci. Njihove pozornosti so bili deležni projekt Slovenske Konjice - Zdravo mesto, delovanje domačega zdravstvenega doma, poročilo o opravljanju storitev brezplačnega pravnega svetovanja občanom ter Lokalna agenda 2020. Poleg tega so odločali o vrsti splošnih aktov in ob tem sprejeli 19 odlokov ter skupno 94 sklepov. Tako rekoč na vsaki seji so se srečevali še z imenovanji oziroma soglasji k različnim imenovanjem in se ukvarjali z javnimi financami, povrhu pa so odločali še o občinskih priznanjih, o drugačni organiziranosti občinske uprave, spremenjenem financira- nju političnih strank ter sprejeli vrsto prostorskih aktov. Občinski svetniki so podali ustno na sejah skupno 36 pobud oziroma predlogov in 35 vprašanj, aktivni pa so bili tudi v delovnih telesih občinskega sveta. Redno se je sestajalo vseh 11 delovnih teles, največkrat, kar 10-krat, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve. Samo enkrat se je sestal svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, večina pa je zabeležila štiri seje. MBP 1 d**, JK* : ' L 1 ^ up l Bil “ KRATKO Več ljubiteljev knjig SLOVENSKE KONJICE - Splošna knjižnica Slovenske Konjice z enotami v Vitanju, Zrečah in Ločah ima blizu 5 tisoč članov. Lani se je število članov povečalo za 9 odstotkov, knjižnice pa so zabeležile 45 tisoč obiskovalcev, ki so si izposodili preko 210 tisoč knjig. Letos pričakujejo še 10-odstotno povečanje tako članstva kot izposoje. Za športna društva in klube SLOVENSKE KONJICE - Zavod za šport je že objavil razpis za sofinanciranje športnih društev in klubov v tem letu. Zanje bodo namenili 17 milijonov tolarjev, na razpis pa pričakujejo 25 prijav. Čeprav zavod zagotavlja prostorske pogoje za delo klubov in društev ter vzdržuje tudi strelišče in kegljišče, za neposredno delovanje klubov vseeno ostane premalo denarja. Društva in klubi so tako prisiljeni iskati denar iz drugih virov. Podatki iz preteklih let kažejo, da zavod prispeva za njihovo delo manj kot tretjino potrebnih sredstev. Otroci za otroke KONJICE, ZREČE - Konjiški in zreški otroci so se vključili v pomoč svojim vrstnikom v južni Aziji, ki jih je prizadela naravna katastrofa. V zreškem vrtcu so zbrali skoraj 500 igrač, zbirali pa so tudi oblačila in šolske potrebščine. Podobno so ravnali v konjiškem vrtcu, s pomočjo vzgojiteljic pa so spoznavali tudi globji pomen dobrodelnosti. Učenci in delavci konjiške OŠ Pod goro pa so se na občinskem otroškem parlamentu odločili, da bodo za prizadete otroke zbirali prostovoljne denarne prispevke. Zbrali so skoraj 330 tisoč tolarjev. MBP Cez Konjiško goro Preko sto konjiških planincev se je pred časom podalo na pot čez Konjiško goro do Špitaliča in nazaj. Večja postanka so imeli najprej na Kumškovi domačiji, kjer so se srečali s planinci iz Dramelj, Vojnika in Šentjurja, kasneje pa še na Ambroževem ranču. Medtem ko je bil prvi del pohoda še v pravih zimskih razmerah, je sneg do vrnitve že skoraj pobralo. UV Za novo naselje v Vešeniku Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice komunalno ureja del območja, kjer nastaja novo naselje v Vešeniku. Gradijo fekalni kanal v dolžini približno 550 metrov, ki bo priključen na predvideni zbirni kanal Bezina-Slovenske Konjice-centralna čistilna naprava. Uredili bodo tudi nov vodovod v dolžini 490 metrov, ki se bo začasno navezal na obstoječi vodovod. V Škalcah bo treba zgraditi tudi nov, večji rezervoar, ki bo skrbel za zadostne količine vode v času največje porabe, pa tudi kot rezerva v primeru izpadov. Denar za izgradnjo kanalizacijskega omrežja bodo dobili iz sredstev republiške takse za obremenjevanja voda, vodovodni sistem pa gradi Občina Slovenske Konjice. Ocenjujejo, da bo za kanalizacijo treba odšteti 17 milijonov, za vodovod pa osem milijonov tolarjev. MBP GEODETSKE MERITVE x \ * Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA. GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Poslovna enota Celje, Stanetova 31,3000 Celje Banka Koper dd, Pristaniška H, 6000 Koper http ://www. ban ka-: koper, si Prva debetna poslovna plačilna kartica vSIoveniji. uanajate na siuzoeno potovanje.' morate piacati račun v trgovini ali restavraciji? Potrebujete gotovino z bankomata za poslovne namene? Bi radi mimogrede kupili nekaj, kar potrebujete pri delu v delavnici ali pisarni? m Igra o igri s pari Na Odrupododrom nepomirjene strasti, prijateljstvo in ljubezen Komaj dobro so v SLG Celje zagrnili zastor za Dnevi komedije in nekaj dni zatem premierno pospremili na pot Terorizem, že so pred novo, 6. premiero v tej sezoni. Na mali sceni, Odrupododrom, bodo 1. marca ob 19.30 krstili noviteto Matjaža Zupančiča, dramo Igra s pari, v avtorjevi režiji. Matjaž Zupančič - spomnimo, da je na minulem 15. festivalu Dnevov komedije za komedijo MGL Bolje tič v roki kot tat na strehi dobil naslov ‘žlahtnega režiserja’ - je na celjski oder postavil Igro s pari, ki govori o nepomirjenih in nepomirljivih strasteh, o prijateljstvu in ljubezni, prešuštvu, ljubosumju in maščevanju. Obenem pa ni, kar je mogoče presenetljivo, melodrama. Avtor jo je namreč označil za dramo, kar Po besedah dramaturga igre, Igorja Lampreta, pomeni igro, »v kateri dobro, lepo in resnično ne bo postavljeno v narekovaje, temveč pod vprašaj«. Junaki igre, v kateri nastopajo Renato Jenček, Jagoda, Lučka Počkaj in Dejan Pev-čevič kot gost, so v tej zvezi Renato Jenček, Dejan Pevčevič k.g.. Lučka Počkaj, Jagoda pripravljeni iti dlje, ker tako pač mislijo: včasih celo do konca. V program sezone je Igro s pari uvrstila mag. Tina Kosi, umetniška voditeljica SLG Celje zato, ker se ji je drama zdela ob prebiranju odlična in tudi zato, ker se ji »zdi prav uvrščati v program dela domačih avtorjev, ki bodo hkrati spodbuda tudi drugim, da bi se lotili pisanja«. Matjaž Zupančič, katerega dela so v Celju že uprizarjali (Nemir in Ubijalca muh), je nad delom s celjsko ekipo gledališkega ansambla navdušen (tudi drugič bi izbral isto ekipo), kot režiserja pa so ga zanimala vprašanja resničnosti v zgodbi, ki se odvija v enem večeru. Te plasti, plasti odkrivanja, pa prepušča gledalcem. MP Foto: DŠ Tuševe naložbe v znanje Celjska družba Engrotuš bo tudi letos z računalniško opremo obdarila deset otroških oddelkov splošnih knjižnic po državi, saj je, kot pravijo, naložba v znati)" e najboljši kapital. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo odmevnega dobrodelnega projekta Tuševi bistri kotički, v okviru katerega so lani opremili 15 splošnih knjižnic v Sloveniji, med tijimi tudi otroški kotiček Pri Llišku Knjižku osrednje celj- ske knjižnice. Na tokratnem razpisu, na katerega seje prijavilo 20 splošnih slovenskih knjižnic, so jih izbrali deset, ki so pripravile najbolj kakovostne projekte za vzpodbujanje branja, kreativnosti in kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok. Med knjižnicami, ki bodo spomladi bogatejše za po dva delovna kotička, opremljena z računalnikom, LCD zaslonom in s tiskalnikom, so tudi Knjižnica Rogaška Sla- tina, Medobčinska matična knjižnica Žalec ter enoti Osrednje knjižnice Mozirje, Ljubno in Rečica. »Odziv na naš javni razpis kaže, da se knjižnice pogosto srečujejo s problemom pomanjkanja sredstev, ki bi jih lahko vložile v modernizacijo svojega dela in ponudbe. Hkrati pa je razvidno, da obstaja izjemna volja in pripravljenost, da stopijo korak naprej in svojim članom ter obiskovalcem ponudijo dodatne storitve,« je ob tej priložnosti povedal direktor podjetja Engrotuš Aleksander Svetelšek. V sklopu te akcije bodo v izbranih knjižnicah in bližnjih Tuševih trgovinah preko celega leta računalniške delavnice, urice branja in pisanja, kreativne delavnice in še mnogo drugih aktivnosti, namenjenih spodbujanju branja otrok, razvoju njihove kreativne igre in radovednosti ter pridobivanju znanja. BA Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper Dodiplomska šola FM • Visokošolski strokovni študijski program Management • Univerzitetni študijski program Management Podiplomska šola FM • Specialistični študijski programi: Management v izobraževanju, Management v evropskem okolju in Management • Magistrski študijski program Management • Doktorski študijski program Management Center za vseživljenjsko učenje FM • Posamezni predmeti oz. deli študijskih programov, delavnice, seminarji in tečaji Informativni dnevi • Ljubljana: Ekonomska šola Ljubljana, Prešernova cesta 6, sreda, 23. 2. 2005, ob 16.00 • Maribor: Drega gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1, četrtek, 24. 2. 2005, ob 16.00 • Kopen Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, sreda, 2. 3. 2005, ob 10.00 - brezplačen seminar: Reforma visokega šolstva in diplomanti I. in II. stopnje na trgu dela - na poti k •Boion.ji« (do 13.00) • Škofja Loka: Ljudska univerza Škofja Loka, Partizanska 1 (nekdanja vojašnica), sreda, 2. 3. 2005, ob 16.00 • Celje: Poslovno komercialna šola, Kosovelova 4 četrtek, 3. 3. 2005, ob 16.00 Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6104 Koper, 05 610 2020, 05 610 2003, referat@fm-kp.si Škofja Loka: 04 506 1370; Nova Gorica: 05 333 3960 Celje: 03 490 0332, 041 699 082 www.fm-kp.si * CVIČKE IZ PODZEMLJA Šmocl, Laško, 25. 2. ob 22.00: V Laškem nam pripravljajo progresivno noč s Spiridonom. Elektroniko bodo poživili še s projekcijo 3D animiranih scen. KUD Underground, Celje, 26. 2. ob 21.00: Nastopili bodo Ljubljančani Melodram. Gre za, recimo, eksperimentalno muziko, ansambel pa sestavljajo štirje študenti. Skupina je bila finalist Klubskega maratona Radia Študent 2002, pred slabega pol leta pa je pri Nika Records izšel njihov prvenec. MCC, Celje, 26. 2. ob 22.00: Na clubbing večeru bodo nastopili HouseHolics. Zastonj. KLjUB, Celje, 26. 2. ob 21.30: Kljubovale bodo štiri skupine iz Bistrice ob Sotli, torej Eternia, Zmajev rep, Malik in No cenzura. Preigravajo glasbo v smislu grunga, rocka, ai-ter muzike in nu-metala. Izdali so tudi platko z naslovom Urock, ki jim jo je sproduciral Aldo Ivančič. Mladi, zagreti in jezni. ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE OCENJUJEMO Zahod sreča vzhod in obtiči Prav navdušujoče je spremljati gledališki repertoar ansambla, ki z ustreznim tempom sledi odrsko ustvarjanje po gledaliških prestolnicah sveta in prav tako hitro uvrsti na spored tisto najboljše, kar zmorejo ponuditi rtewyorški, londonski, pariški in moskovski odri. Prav na slednjem je bila nedolgo tega krstno uprizorjena sodobna drama Terorizem, ki stajo napisala brata rusko-iran-ske krvi Vladimir in Oleg Pres-njakov le teden dni po resnični drami s talci v gledališču. Ker ni verjetno, da bi jo uspeli v tako kratkem času spraviti na oder, sajgrezazahteven večplastni gledališki projekt, moramo najbrž verjeti v to, da sta jo - genialno - slutila. Kar pa ni neobičajno za novodobne dramatike: s svojimi vizionarskimi posegi v gledališče nemalokrat sprožijo tisto, kar se je v družbenem okolju kopičilo in kuhalo že dolgo. Presnjakova sta prav taka. Dobo terorizma, kot so jo oznanili po padcu Svetovnega trgovinskega centra v Nevv Yor-ku, sta vzela zelo zares. Naslonila sta se na obrazce ruskega kapitalističnega preobrata z vso njegovo simptomatiko vred in jih postavila ob bok dobi tehnologije, informatizacije, mobilnih in digitalnih svetov. Nastal je svojevrsten »terorizem v glavah« protagonistov, ki so s svojimi posameznimi dejanji vplivali na širše okolje. Zgodba o naključjih, ki so povezana ali pa tudi ne, se tako sklene. Zanimivo, kako so Terorizem izpeljali na odru SLG Celje. Režijo so prepustili Mateji Koležnik, ki še nikoli ni ustvarjala v Celju. Gre za najbolj prepoznavno režiserko v slaven- Iger So zvezde doma Na programu od 24.2.05! LETALEC 170 min., (The Aviator), drama Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo DiCaprio, Cate Blanchett, Kate Beckinsale, John C. Reilly, Alec Baldvvin 11 nominacij za Oskarja! ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje 10a; 3000 Celje skem prostoru ta hip - izoblikovala je lasten slog, iz katerega gradi in izpeljuje gledališko formo. Sodobne tematike seje lotila prav tako sodobno in s pomočjo scenografa Iva Knezoviča ter kostumografa Alana Hranitelja ustvarila per-fekcionistično sliko kaotične sodobnosti. Ne bom se zmotil, če bom rekel, da so tokrat šivilje, maskerke in odrski delavci garali kot nori. Učinek je bil veličasten. Scenske rešitve so bile fascinantne, oder je vselej deloval kot mogočna platforma, pa naj je šlo za letališče, notranjost letala, park ali savno. Prostorje bil vseskozi ravno prav poln, da so imeli kaj delati. No, najbrž so garali tudi mojstri luči in glasbe, saj je Terorizem predstava, ki se odvija izjemno hitro. Koležnikova je namreč vsem presežkom v predstavi dodala še enega. Med šestimi navidez nepovezanimi zgodbami iz drvečega ruskega vsakdana v urbanem, alieniranem okolju, ki se odvijajo hitro in šokantno, obstajapovezava. Vsakič jo izpostavijo z upočasnitvijo gibov, kot bi se upočasnila filmska kamera. Tako nastane učinek filmskega očesa, kar je še dodaten plus k celoti. Na moje veliko presenečenje (pa saj sem v bistvu to pričakoval) so igralci, vsi po vrsti, uživali v predstavi. To se je videlo, kot se je opazib tudi, kako zeb so garali, ko so koordinirali gibe (upočasnjenosti jih je učil koreografBranko Potočan). A izpadb je bolje, kot se mogoče zdi na odru samem. Prav gotovo je učinkoval pozitiven odziv občinstva, kar je čutiti v cebti. Če je vse, kot je treba, je užitek skrbeti le še za učinkovit dramaturški bk. Ne manjka niti trenutkov suspenza, erotičnih drznosti (posebej bhko za hrabrost pohvalim Vladimirja Vlaškaliča in Tjašo Železnik). V bistvu so dali prav vsi vse od sebe, večina je igrala dve vb-gi ali tri, in so morali spretno manevrirati na odru in za njim, da o karakterni mimikriji niti ne govorim. Poleg omenjenih dveh so terorizem na odru kaotične stvarnosti zganjali Anica Kumer, Barbara Medvešček, Barbara Vidovič, brez brk skoraj neprepoznavni Zvone Agrež, Miro Podjed, kije u savni dobro pariral mbj-šima Rastku Krošlu in Igorju Žužku, AljošaKokak in Manca Ogorevc. In ko sem že mislil, da presežkov ni več, sem se spomnil tudi ujete podobe urbanih ritmov, ki doda gbdališki in filmski razsežnosti še glasbeno. Coco Mosquito je umetniško ime avtorja, ki se je podpisal pod ustrezne ritme, ki dodajo pečat krutemu vsakdanu torbo kapitalizma. Resnično mislim, da je predstava vrhunska. Ničesar preveč in ničesar premab. Bravo, ustvarjalci Terorizma, kljub krutemu sporočilu je zabaven in izjemno gledljiv! TomaS 16 iVJU Bernardi telefon še zvoni Ena najbolj uspešnih slovenskih manekenk, tudi nekdanja mis Jugoslavije, o izboru fotomodela, modnem svetu in vračanju Bernarde Marovt verjetno ni treba podrobneje predstavljati. Prepričani smo, da je za zanjo slišala večina Slovencev, saj je navsezadnje ena redkih, ki je uspela tudi v tujini. Nekdanja mis Jugoslavije, edina Slovenka, ki se je doslej na lepotnih tekmovanjih uvrstila v finale izbora za mis sveta, se je nato v Italiji posvetila manekenstvu in modi. Zadnja leta v Sloveniji uspešno pripravlja izbor Fotomodel Bernarde Marovt oziroma, za tujino, Bernie models. Bernardo smo prestregli v Planetu Tuš na predstavitvi 12 deklet, ki jih je izbrala za nadaljnje tekmovanje. Prise-žem, da se je za lepotico v smislu a jo vidiš ... občudujoče obrnilo ogromno moških in žensk. Ob lepoti, s katero še vedno poseka veliko mlajših mišic in manekenk, je Bernarda predvsem profesionalka od glave do pet, ki se brez pomislekov zavrti pred fotoaparatom. Najbolj pa me je navdušil njen nalezljiv prešeren smeh, ki je dokazoval, da je Zgornjesa-vinjčanka, doma z Ljubnega ob Savinji, zadovoljna sama s seboj. Zakaj ste se odločili za izbiro svojega fotomodela? Prej sem vsak teden pripravljala članke za revijo Jana, ki so se imenovali Bernardin fotomodel oziroma Bernarda svetuje. Ogromno deklet je pošiljalo svoje fotografije. Da jih ne bi metali stran, smo začeli razmišljati, kaj bi pripravili. Odločili smo se, da bomo dekletom omogočili tekmovanje oziroma medsebojno primerjavo. Tako se je začela akcija Bernie models oziroma Fotomodel Bernarde Marovt, za tekmovanje pa se je prijavilo kar 208 deklet. Najprej smo jih izbrali 28, med njimi pa še 12 finalistk. Te bomo naslednji mesec odpeljali v Egipt, kjer bodo preživele teden dni in se učile osnov posla - od fotografiranja do snemanja, dajale bodo intervjuje, posvetili se bomo gibanju, hoji, obnašanju, plesu ... Maja pa bomo pripravili veliko revijo, na kateri bomo izbrali eno od deklet, ki bo podpisala pogodbo z Riccardom Gayem, šla z njim do Milana in začela delati. Tovrstnih tekmovanj je v Sloveniji veliko. Zakaj torej še en izbor? Prepričana sem, da je moj izbor boljši, če mu lahko tako rečem. Na ostalih tekmovanjih, kot so mis Slovenije, mis Univerzum ali mis karkoli, zmagovalkam nudijo potovanja, denar, obleke ... mi pa jim delo. Izbranemu dekletu odpremo vrata, da začne preboj v tujino in zato je, vsaj po moje, zanjo lažje. To je zahteven projekt, ki ni odvisen le od vas, temveč tudi od sodelavcev ... Gre za skoraj leto dni precej zahtevnega dela. V bistvu začenjamo septembra ali oktobra, ko sprejemamo prijave. Nato pripravimo šest fototerminov, kjer izberemo po štiri dekleta. Na osnovi pogovorov in fotografij izberemo 12 finalistk, ki jih odpeljemo na potovanje, kjer posnamemo tudi dokumentarni film o izboru, nato sledi še finale. Vmes pripravimo katalog s slikami, organiziramo različne prireditve in revije, na katerih se dekleta predstavijo; skratka, kar dolga in zahtevna stvar. V tem tednu dni, ki jih zdaj čaka, se za- tovo ne bodo naučile vsega, kar potrebujejo na modnih pistah, nekaj izkušenj pa bodo gotovo pridobile. Bistveno je, da razumejo dogajanje, kako poteka, pravo delo pa se začne z izkušnjami in leti. Ena od lastnosti, ki ste jo ocenjevali pri prijavljenih kandidatkah, je smisel za humor ... Ta je zelo pomemben, poleg njega pa še karakter dekleta. Kot model moraš nekaj dati in pokazati - če si ‘mrtev’, ne bo nič. Seveda gledamo na skladnost telesa, lepoto obraza, gibanje in hojo, poleg tega pa se mi zdi, da morajo dekleta izžarevati še ‘nekaj’, tudi humor in z njim inteligenco. Kakšen je modni svet, o katerem navadni smrtniki samo beremo? Je res samo črno-bel? Mislim, da ljudje o manekenkah navadno razmišljajo in govorijo lepo in z naklonjenostjo. Je pa tudi veliko zavidanja in ljubosumnosti, tako da je slišati tudi veliko slabih stvari. Še največkrat od ljudi, ki nimajo pojma, kaj se dogaja, in nimajo veliko izkušenj. Osebno imam lepe vtise - v vseh letih, kar delam, nisem imela težav. Je pa res, sploh v začetku, da marsikdaj o sebi slišiš stvari, ki ti niso všeč. Takrat ti seveda ni vseeno. Z leti pa, ne rečem, da ne poslušaš, gredo obrekovanja bolj mimo. Kako gledate na poroko Melanije Knavs? Koliko je res priložnosti za sodobno Pepel-ko? Vse je mogoče. Vedno ponavljam, da je treba biti ob pravem času na pravem mestu s pravo osebo. Pri tem je treba vedeti, kaj sploh hočeš od življenja. Veliko je deklet, ki hočejo ustvariti kariero in zaslužiti, so pa tudi takšna, ki se želijo predvsem bogato poročiti in živeti razkošno življenje. V bistvu gre za stvar odločitve. Kaj je v modnem svetu najbolj pomembno? Najprej moraš vedeti, kaj hočeš. Zgodi se, da punca reče: okej, bom poskusila - če bo šlo, prav, če ne, pa tudi v redu. Tako ne gre, treba je verjeti in biti vztrajen. Da se takoj, ko začneš korakati po tej poti, zaveš, da je to resno delo in ne igranje. Veliko deklet prihaja k nam in potem ne zdržijo. Verjetno si predstavljajo, da je to delo bolj kot ne igra. Zato bi vsem svetovala vztrajnost in pridnost. Ko začneš delati in ko se odprejo vrata, je treba biti profesionalen do konca. Sicer je marsikaj odvisno od karakterja in vprašanja, če zdržiš - delo je namreč velikokrat zelo naporno. Pride tudi čas, ko se je treba odločiti, kaj sploh hočeš. Ali hočeš nadaljevati ali končati, mogoče kaj drugega? Odločitve so pomembne, pri tem pa je treba vedno skrbeti tudi za prihodnost oziroma nadaljnjo eksistenco. Poglejte, za dekle, ki jo bomo izbrali kot fotomodel, bi lahko rekli, da ima začrtano pot in da smo ji pomagali pri preboju. Pa vendar bo veliko odvisno od nje. Sama bo morala pokazati, kaj zmore. Doma ste z Ljubnega ob Savinji, zdaj živite v Milanu. Se počutite kot dekle, ki je odšlo v svet? Ven sem šla z željo, da bi potovala, srečala čimveč ljudi in govorila čimveč jezikov. Potem ko sem se začela ukvarjati z modo, je šlo kot blisk in uresničilo se mi je kar nekaj teh želja. Se vračate domov? Za razliko od mnogih drugih lahko rečem, da sem ponosna, ker sem iz Slovenije, in vedno povem, od kod prihajam. Veliko drugih tega ne počne, čeprav ne vem, zakaj. Seveda se vračam domov, saj je občutek vedno izjemno prijeten. Pa še domači me razvajajo. Se kdaj spomnite na tekmovanje za mis sveta oziroma koliko se današnja lepotna tekmovanja razlikujejo od takratnega dogajanja? Ko tekmuješ za mis, je to nekaj povsem drugega, kot če se ukvarjaš z modo. Če zmagaš na prireditvi mis nečesa, se tam konča. In povsem druga zgodba je, če se potem začneš ukvarjati z modo, kot sem se jaz. Lahko bi rekla, da začneš od začetka. Ljudje so sicer vedeli, da sem nekje tekmovala in zmagala, vendar to nima veze z modo, revijami, s fotografiranjem ... Čeprav sem dobila nagrado mis sveta - mis fotogeničnosti, sem vseeno morala od začetka. Mogoče je kdo rekel: ona je najbolj fotogenična - pa poglejmo, kako izgleda. Včasih se zgodi, da tudi zdaj spremljam tekmovanja, namenoma pa jih ne hodim gledat. Da bi se kaj veliko spremenilo, ne bi rekla, v bistvu ostaja enako. Ste še aktivni na področju mode? Čeprav je minilo kar nekaj let, še vedno pridno delam. Ne vsak dan kot prej, vendar pa zdaj lahko izbiram: kaj in s kom bom delala ter kam bom šla. Imam več prostega časa, ki si ga vedno organiziram. Nasploh je zdaj veliko bolje, kot je bilo na začetku, ko sem se morala v resnici dokazovati in delati. Res pa je, da so se tudi v modi spremenili časi, saj je za manekenke manj dela in potovanj. Veliko kreatorjev, sploh manj pomembnih, je nehalo delati. Poleg tega mi je v veliko zadovoljstvo izbor fo- tomodela v Sloveniji. Res sem presenečena zaradi izjemnega odziva in vesela, ker se stvar odvija naprej navkljub vsem problemom, s katerimi se soočamo. Upam, da bom pripravila čimveč modnih revij, kar občasno že zdaj počenjam, in pomagala mladim, da se naučijo modnega posla. Omenjali ste prosti čas. Kaj počnete? Rada zahajam v gledališče in kino. V Italiji sem posnela dva filma in se tako preizkusila tudi na igralskem področju. Film imam izjemno rada. Ukvarjam se s športom, kadar imam čas, veliko berem, rada komuniciram z ljudmi. Moja največja strast pa so še vedno potovanja. Včasih se na pot odpravim s prijatelji, kolegico ali s svojim prijateljem. V osnovni šoli ste se učili nemščino. Ste imeli kdaj težave z jeziki? Zdaj sporazumevanje ni več problem, nekoč pa sem začela od začetka. Ko sem prišla v Italijo, nihče ni razumel moje nemščine. Najprej sem se začela učiti angleškega jezika, saj sem sprva največ delala z Američani. Šele kasneje sem se naučila italijansko, zdaj pa se učim še francoščine. Kaj oblečete, kadar niste na modni pisti? Še zmeraj prevladuje črna barva. Ne le zato, ker je moja najljubša, uporabna je podnevi ali zvečer. Sicer mnogi menijo, da črna ‘pomrtvi’, a po moje je ravno nasprotno - črna barva poživi človeka. Je pa seveda odvisno, kdo jo nosi. Čez dan se rada oblačim športno in udobno, sploh ker sem skoraj vsak dan z dragimi oblekami. Zato komaj čakam, da se oblečem v hlače, velikokrat v kavbojke. Če vas kdo vpraša za leta, odgovorite? Vedno odgovarjam s pro-tivprašanjem, sploh kadar gre za moškega: Koliko pa ti misliš, da sem stara? Potem ne glede na številko, ki jo pove, pritrdim, češ kako si to vedel. Tako mimogrede po letih ponavadi ne sprašujejo. Pa saj zame ni skrivnost, to vedo vsi. Mode in manekenk ponavadi ne povezujemo z leti-Se bojite staranja? Zaenkrat ne. Mislim, da pač moraš to dejstvo sprejeti, saj je to normalen proces, ki doleti vsakega. Prepričana sem, da je veliko odvisno od karakterja, saj imaš osebe, ki staranja preprosto ne prenesejo. Zaradi tega se p°' javijo različni problemi. ^ modnem svetu rečemo, da ko telefon ne zvoni več, je to pr' vi signal, da se staraš. Vaš telefon še zvoni? Da (pospremljeno s prešernim, samozavestnim smehom) . URŠKA SELIŠNlk Foto: GREGOR KATIC NOVI TEDNIK 17 ... Gimnazijci se trudijo z nepogrešljivo četvorko. »Tega večera zagotovo ne bova nikoli pozabila!« Parada mladosti in lepote Sezono maturantskih plesov so nadaljevali dijaki I. gimnazije in Poslovno-komercialne šole Celje Ko dvorana Golovec dobi slavnostno preobleko, ugasnejo luči in se zasliši glasba, se začne najpomembnejši večer v življenju niladih maturantov. Vročica tradicionalnih petkovih in sobotnih noči v ritmu četvorke še ne pojenja. »Vi mladi drugače gledate na svet. vem, če bom dočakal dan, ko se naša ‘ta mala’ poročila. No, jo Pa vsaj danes vidim oblečeno kot Pravo damo. Nisem gledal na stroške. kje pa, samo želim ji, da bi bil ta večer najlepši v njenem življenju. Solze so mi privrele v oči, ko se je odpravljala,« je povedal ponosni očka. ki ni izdal svojega imena. »Ma-^i. a res misliš, da bo frizura zdr-ZaIa vso noč,« je skrbelo mladenko v rdečem. Temperatura v dvorani Pa se je medtem, malce pred osmo Oro zvečer, dvigala do vrelišča. Bodočim maturantom je bilo vznemir- jenje moč razbrati s sijočih obrazov. Noč, na katero so se tako dolgo pripravljali, je tukaj in zavedajo se, da bo odslej vse drugače. Sledili bodo naporni meseci priprav na maturo, po kateri se bo njihovo življenje močno spremenilo. Sledilo bo slovo od sošolcev, s katerimi so v svojih najbolj razburljivih letih delili dobro in slabo ... Pod strogim očesom plesnih učiteljev so odplesali svoj železni repertoar in nihče ni štel, kolikokrat so bile pohojene nožiče mladih dam, nevajenih slovesne oprave. Ko je izzvenela himna mladih maturantov - Gaudeamus igitur, so sledili govori ravnateljev in dijakov, številne zahvale razrednikom, ki so jih spremljali skozi ves ta čas, jim dajali nasvete, vzpodbudo in podporo. Nikomur v teh trenutkih, ko so začutili, da se bliža slovo, ni bilo lahko. »Štiri leta smo bili sku- paj, z vami sem bil od informativnih dni, od takrat, ko ste izgubljeni prvošolci iskali svoj razred, pa vse do zdaj, ko ste na pragu življenja,« je svoje maturante nagovoril Jože Zupančič, ravnatelj I. gimnazije v Celju, preden so se v ritmih dobre glasbe odvrteli v noč. Vsi, ki ste svoj maturantski ples že odplesali, se gotovo še spominjate, da vseh čustev, ki so takrat privrela na dan, ni mogoče popisati z besedami. Mnoge od vas vse to šele čaka. Luka Arsenjuk, predstavnik gimnazijskih maturantov, si je v govoru zaželel: »Vpišimo se v zgodovino kot nepozabna generacija!« Na pragu iz rane mladosti v odraslost, ki jo simbolizira prav maturantski večer, pa je bil nepozaben vsak izmed mladih obrazov, zazrtih v prihodnost. POLONA MASTNAK FOTO: ALEKS ŠTERN j Maturantka je za ples zaprosila ravnatelja I. gimnazije v Celju Jožeta Zupančiča. »Selitev iz Slovenije ni izključena« Atletska šampionka Jolanda Čeplak o pripravah na dvoransko EP Ena najboljših tekmovalk na 800 metrov na svetu si je lani olimpijsko medaljo pritekla v zadnjih centimetrih, prav tako tudi zlato medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu na Dunaju. To je bilo pred tremi leti na zdaj že legendarnem obračunu z Avstrijko Grafovo, ko je Joli tudi postavila svetovni rekord, ki je še v njeni lasti. Od 4. do 6. marca bo naslov branila v španski prestolnici. »Zelo dobro sem se pripravila. Treningi so bili podobni kot leta 2002. Šest dni sem vadila na Tenerifih, kjer je bilo vreme super. Zaradi napora so bile prisotne bolečine, a sem jih z ustrezno terapijo odpravila. Na mitingih v Bostonu in Erfurtu sem zmagala, vendar časa nista bila tako dobra kot v prejšnjih letih. A za veliko tekmo bom maksimalno pripravljena. Drevi se bom v nemškem Chem-nitzu skušala prvič letos spustiti pod dve minuti. Kontrolna merjenja na treningih kažejo, da bom v Madridu sposobna teči okoli minute in 57 sekund.« Kakšen je cilj? Zgolj zmaga. Na vsak način bom skušala obraniti zlato medaljo z Dunaja. Najboljši letošnji čas ima Rusinja Larisa Czao, 1:57,53. Koliko velja? Larisa me doslej še ni premagala. Izid je dosegla v Moskvi ... V Glasgovm je nato tekla 2:02, na državnem prvenstvu 1:59. Prvenstvo bo v Španiji in kot glavno tekmico vidim Maite Martinez. Kaj pa Kelly Holmes, nosilka dveh zlatih olimpijskih medalj iz Aten? Po mojih dveh zmagah mi je z SMS-sporočilom preko angleške agencije čestitala in napovedovala mojo zmago v Madridu. Sodila sem, da se EP ne bo udeležila. Morda si bo premislila. Poznate novega predsednika naše atletske zveze? Ne. In nikoli ga še nisem videla ne govorila z njim. Brala sem sicer o njegovih načrtih. Vsi na začetku veliko obljubljajo. Bomo videli. Sicer pa je moja pot tako ali tako že začrtana. Pred tedni je teniška igralka Katarina Srebotnik izjavila, da ni ona tista, ki je zaslužila največ med slovenskimi športnicami, temveč da je to Jolanda Čeplak. Slednja je odvrnila: »To sploh ni res, so mi pa morda prav zato ta teden vlomili v hišo!« Primer so obravnavali celjski policisti in ocenili škodo: 900 tisoč tolarjev. Po evropskem prvenstvu se bo sredi marca na tržišču pojavila čokolada z imenom Joli. Kakšne so vzporednice med evropskima prvenstvoma na Dunaju in v Madridu? Pred finalom v avstrijski prestolnici sta bili najžlahtnejši odličji pravzaprav že oddani, saj sva imeli z Grafovo toliko boljše izide od tekmic. Tokrat je malce drugače, pa čeprav me tako naši kot tudi tuji mediji že proglašajo za prvo favoritinjo. Primerjava se mi ponuja z Atenami. Tam sem bila psihološko zelo obremenjena. Zdaj tega pritiska ne čutim. Ste že oblikovali mnenje glede nove davčne zakonodaje? Ne. Nasploh težko odgovorim na to vprašanje. Posvetovati se moram z menedžerjem Wagnerjem. Vedno sem plačevala davke in jih bom tudi naprej. Sicer pa športniki najbolj promovirajo našo malo državo v svetu in to dejstvo bi vsekakor odgovorni morali upoštevati. Je možna tudi vaša selitev iz Slovenije? Ni izključena. Morda se bom res preselila. A ne zgolj zaradi financ, predvsem zaradi vadbenih pogojev. Zunaj je mraz, dvorane s krožno stezo pa v Sloveniji ni. To bi nujno potrebovala. DEAN ŠUSTER Pred nami je vroča nogometna pomlad! Zagotovite si svoje stalno mesto na najlepšem nogometnem stadionu v Sloveniji za samo 15.000 SIT oz. 16.000 SIT v primeru plačila na dva obroka. NK CMC Publikum vas vabi k nakupu najcenejših sezonskih vstopnic v Sloveniji s katero si boste v naslednjih 12-tih mesecih lahko ogledali vse tekme lige Sl.MOBIL Vodafone ter Pokala Hervis (finale ni vključeno). Nakup sezonskih vstopnic je možen vsako soboto od 19.2.2005 dalje med 10.00 h in 13.00 h na blagajni rokometne dvorane Zlatorog. Vabljeni na tekme CMC Publikum v Areno Petrol! Prvič že 6. marca ob 17.00 h na tekmo CMC Publikum - Mura. Predprodaja enkratnih vstopnic: www.esiti.com, TIC Celje, bencinski servisi Petrol, rokometna dvorana Zlatorog (petek 4.3. med 15.00 h in 18.00 h, sobota 5.3. med 10.00 h in 13.00 h ter nedelja 6.3. od 14.00 h naprej) Sezonske vstopnice ZDAJ! Športniki leta v Preboldu Šahistka in karateist Za najboljše v letu 2004 na športnem po- ne košarkarskega kluba, ki oboji nosijo ime dračju so v Preboldu izbrali šahistko Kseni- kraja. Priznanja sta podelila predsednik Šport' jo Novak (zmagala je že lani), karateista Mat- ne zveze Prebold Sašo Plevčak in atletski jaža Končino, najmlajše odbojkarice in čla- trener Brane Strožer. (DN) ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 25. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog, Nazarje - Ajdovščina (19). SOBOTA, 26. 2. ROKOMET 1. SL - moški: 13. krog, Celje Pivovarna Laško - Krka (18.30), Škofja Loka: Termo -Gorenje (20). 1. SL - ženske: 15. krog, Celje Celjske mesnine - Olimpija (17), Izola - Celeia Ž3' lec. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Metropol (20.30). NEDELJA, 27. 2. Savinjska liga - Brglez.com, 13. krog Team Celje - Laško (9.00), Parižlje - Wert' nox (10.15), Žalec - Brglez (11.30). m NOVI TEDNIK 19 Derbi v Zrečah Do zaključka rednega dela Jadranske lige je še osem krogov Čeprav je Nedžad Mulič odličen branilec, mu pogosto v končnicah zmanjka zbranosti in trener Alposa Kemoplasta Matjaž Tovornik se upravičeno huduje nanj. Po tednu, v katerem se je odvijal zaključni turnir slovenskega pokala, se košarkarska moštva vračajo k rednemu delu prvenstva v Jadranski in 1. A slovenski ligi. V obeh so na sporedu zelo pomembna srečanja, saj so vse naše ekipe še v boju, ene za vrh in druge za obstanek v ligah. Ponovitev pokala? Laščani bodo v 23. krogu mednarodne lige v Treh lilijah gostili domžalski Helios. Visok poraz v finalu pokala Proti Unionu Olimpiji je zaskrbel marsikaterega navijača Pivovarjev, prav gotovo pa je pustil nekaj posledic tudi na ekipi. Enako bi lahko rekli za Helios, ki bo v Laško prav gotovo prišel z mislijo na polfinalni pokalni poraz v Škofji Loki s 86:52. Vendar pa je Pokal nekaj drugega kot liga in tega se v Laškem še kako dobro zavedajo. Zmaga je za moštvo Aleša Pipana nuja, če želi ostati v boju za zaključni turnir, saj do konca lige, do katerega je še osem krogov, spodrsljaja praktično ne sme biti več. Laščani so vsekakor favoriti v tem srečanju, vendar bodo morali to Potrditi na parketu. Paziti bodo morali, da se ne bodo opekli, kot so se to sezono že nekatere ekipe z Domžalčani, ki so sicer na zadnjem mestu v ligi. Zaradi tega bo potrebna resna in zavzeta igra °d začetka do konca srečanja. V zaostali tekmi je Bo- sna v Sarajevu premagala Cr-veno zvezdo in s 13. zmago ujela Pivovarno Laško, s katero si zdaj deli osmo mesto. Derbi v Zrečah V 1. A ligi je v tistem slabšem delu, ki se bori za obstanek, na sporedu lokalni derbi v Zrečah, kjer bo Rogla pričakala Šentjurčane. V letošnji sezoni je izid medsebojnih srečanj 2:0 za Al-pos Kemoplast, ki je slavil tudi v Zrečah, in sicer prvič, odkar ekipi igrata skupaj v prvi ligi. Sicer pa imajo oboji v ligi za obstanek po 10 zmag, štiri več kot predzadnji Triglav, ki je na mestu, ki vodi v B ligo. Ker je do konca drugega dela sezone še sedem krogov, niti eni niti drugi še niso rešeni vseh skrbi, zato je srečanje še kako pomembno, seveda ob draži medsebojnega derbija, ki je že tako ali tako vedno dovolj velik motiv tako za ene kot druge. V minulem krogu sta obe ekipi izgubili v domačih dvoranah, tako da bo sobota za oboje tudi nekakšen popravni izpit. Možnosti so izenačene, tega pa se zavedata tudi oba trenerja. »Mi bomo skušali narediti vse za zmago, seveda smo ob tem še kar nekaj dolžni Šentjurčanom iz dosedanjega dela sezone. Imamo nekaj težav z boleznijo Žnidariča in Matetiča, lažje je bil poškodovan Sivka, vendar pričakujem, da bomo zaigrali v popolni postavi. Derbi je vedno derbi in v njem je vse mogoče, odlo- čila pa bosta večji motiv in volja posameznikov na eni ali drugi strani,« je pred tekmo povedal trener Matjaž Čuješ. Podobno razmišlja tudi strateg Alposa Matjaž Tovornik: »V tem predahu smo dobro delali na treningih, igralce smo pošteno obremenili in mislim, da bi to lahko prineslo rezultat. V Zreče gremo še enkrat presenetit gostitelje, ki pa so glede na domačinstvo kljub vsemu favoriti. Poškodbam in bolezni smo se zaenkrat izognili, tako da bomo v popolni postavi. Od igralcev pričakujem predvsem borbenost in željo, saj bosta ob obrambi v tem srečanju najpomembnejši. Sam si predvsem želim, da bi igralci dokazali, da je bilo Zagorje samo en slab dan, in da bi z zmago že stopili v naslednjo sezono 1. A lige.« Dodajmo še, da sta se v Šentjurju sestala moštvo in uprava. Slednja se je odločila, da zaenkrat ne bo kaznovala igralcev, kljub napovedim po porazu z Zagorjem. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC PETEK: 2. SKL vzhod: Ptuj - Pivo1 varna Laško mladi (20). SOBOTA: Jadranska liga, 23. krog: Pivovarna Laško - Helios (19). 1. A SKL za obstanek, Zreče: Rogla - Alpos Kemoplast (18). 1. B SKL, Polzela: Hopsi -Nova Gorica (19), Ljubljana: Bežigrad - Banex (20.30). 2. SKL vzhod: Celjski KK - Grosuplje (16.30), Prebold - Superga (19), Ruše - Nazarje (20). 3. SKL vzhod, Podčetrtek: Pivovarna Haler - Rogaška (19), Vojnik - Sl. Bistrica (19). PANORAMA KOŠARKA 1.A SL -moški Skupina za 3. del: Elektra - Slovan 64:83 (18:22, 33:46, 52:65); Nuhanovič 18, Kre-jič 13, Vidovič 11, Cmer 10, Ručigaj 4, Buršič, Ivanovič 3, Nedelj ko vič 2; Oliver 25, Modrič 13. Vrstni red: Slovan, Helios, Krka 7, Elektra 6, Kraški zidar, Postojnska jama 3. 1.B SL - moški 18. krog: Hopsi - Bežigrad 107:92 (19:19, 51:42, 77:64); Čatovič 40, Jovanovič 14, Godler 13, Vaši 10, Turnšek 9, Rizman 8, Podvršnik 7, Tajnik 4, Ocvirk 2; Debevc 17, Ninič 16. Vrstni red: Nova Gorica 34, Loka kava, Hopsi 32, Parklji 30, Rudar, Banex, Radenska 28, Hrastnik 27, Litija 24, Fragmat 23, Polje 22, Ilirija 21, Ajdoviščina 20. ROKOMET Pokal Slovenije Četrtfinale, povratna tekma: Prevent - Celje Pivovarna Laško 27:38 (11:19); Mak-sič 11, Vučičevič 5; Kozlina 8, Kozomara 6, Kokšarov 5, Na-tek 4, Brumen, Lollo, Goren-šek, Zorman 3, Mlakar 2, Gajič 1. Ormož - Gorenje 33:32 (17:17); Bezjak 9, Cudič 6; Sirk, Zrnič 7, Bedekovič, Sovič 5, J. Dobelšek, Rutar 2, Tam-še, B. Oštir, Ilič, Šimon L 1. SL - ženske 14. krog: Celeia Žalec -Krim 29:34 (13:17); Stevanovič 8, Sotler, Irman, Petrinja 5, Kikanovič 2, Korun, Naglič, Jeriček, Pri-stovšek 1; Cerar 15, Argen-ti 5. Vrstni red: Krim 28, Celeia 21, Celjske mesnine, Burja 18, Olimpija 16, Loka kava 15, Ptuj 14, Izola 6, Kočevje 2, Maks 0. Delo z mladimi poseben izziv 0 celjski rokometni šo-bi lahko pisali ure in ure. Rokometaši Celja Pivovar-j*e Laško so lani z osvoji-lvijo naslova evropskih pr-v^kov le še udarili pečat sila bogato popisan list n)ene zgodovine. Toda če snto pred leti celjski šoli Popisovali vodilno vlogo e v moški konkurenci, v^a) že bežen pogled na eOsko slovensko prvensko lestvico razkrije *jlen močan pridih tudi pri aekletih. Tone Tiselj zanesljivo vo- 1 sv°jo, v slovenskem pro-°ru že kar dolgočasno do-Riantno evropsko zasedbo rima k novemu naslovu, či-° v vrhu pa sta s svojimi deri eti še dva Celjana in nek- anja igralca družine pod Go-°lCem, Aleš Filipčič (Cele-l' Za|ec) in Mišo Toplak (Čevelj ske Mesnine). animiva je zlasti žalska Ig °Pba, saj so rumeno-ze-Vs e Pravi hit prvenstva. Po-e. .m na novo sestavljena sti!?a i.e namreč po trinaj-°digranih krogih trdno na drugem mestu. Le en poraz, jasno s Krimom, in izkupiček, ki se ga niso nadejali niti največji optimisti. Toda 40-letni Aleš Filipčič je še enkrat potrdil svoje trenerske kvalitete. Za trenerja je najlepše spričevalo rezultat, ki potrjuje napredek, in mlada združena celjsko-žalska zasedba je svojemu strategu, nekoč zelo perspektivnemu rokometašu Aera Celja, dokazala visoko učinkovitost njegovega dela. Zelo nazoren primer. Ljubljanska Olimpija mu je na začetku sezone močno grenila ure, saj je njegove varovanke izločila iz pokalnega tekmovanja in iz Žalca odnesla prvenstveno točko. Dobre tri mesece kasneje je bilo maščevanje sladko. Že uigrana savinjska vrsta je v prestolnici z desetimi goli razlike dobesedno pometla z nekdanjimi zmagovalkami pokala EHF, pa četudi brez dveh poškodovanih igralk prve postave. Filipčič je pravi trener ustvarjalec in delo z Aleš Filipčič mladimi nadarjenimi igralkami je zanj naj večji izziv. Prav velik potencial ekipe, ki jo sestavljajo številne slovenske mladinske reprezentantke, ga je že tretjič privedel v Žalec, kjer je v preteklosti že izbrusil dva perspektivna rodova. Kot trener slovenske mladinske reprezentance je seveda dekleta dobro poznal, toda tako hitrega napredka vendarle ni pričakoval. »Seveda so za to najbolj zaslužne punce, ki jim marlji- vosti res ne gre oporekati. Izpostaviti pa velja še dobro sodelovanje z drugim trenerjem Ramšakom in homogenost ekipe, ki je s prihodom Barbare Gorski ogromno pridobila,« hiti razdeljevati zasluge strateg, ki ima sicer naziv višjega trenerja. Sam je uvrstitev blizu vrha prvenstvene lestvice vajen. Tako je bilo že nekoč v Žalcu in tudi v obeh obdobjih v Piranu. »Vsekakor me delo z ekipo, kot jo vodim zdaj, bolj zadovoljuje kot recimo treniranje že prekaljenih profesionalk v zadnjem obdobju v Piranu. Res je tudi primorsko izkustvo precej vredno in kot tak jemljem celo sicer moreč zaključek lanske sezone, ko je ob bankrotu kluba prišla do izraza volja nekaterih igralk, ki so prvenstvo vseeno odigrale do konca. V Žalcu pa lahko ponovno sam gradim ekipo na daljši rok in računam, da če bo jedro ekipe ostalo skupaj, lahko igramo vidno vlogo tudi v katerem od evropskih pokalov,« so naravnane misli enega najuspe- šnejših slovenskih ženskih trenerjev tudi že v prihodnost. Pravzaprav se jena nek način z vodenjem ekipe spogledoval še kot igralec, saj je vselej imel vlogo organizatorja igre in se je kot srednji zunanji prebil do slovenskega reprezentančnega dresa v vseh mlajših selekcijah. Čeprav se v igralskem obdobju nikoli ni videl na trenerski klopi ženskega kluba, se je po kratki epizodi za krmilom ladje z moško posadko hitro znašel tudi v vlogi dirigenta ženskega orkestra. »Metodika dela je enaka in dekleta so bolj ubogljiva,« razmišlja Filipčič, ki pri delu z mladimi igralkami daje prednost indivi- dualno taktični pripravi. »Le tako lahko rokometašica razvije vse potenciale, četudi mnogim zmanjka volje spričo mačehovskega odnosa naše krovne rokometne zveze do mlajših reprezentančnih selekcij. Svoje doda še politika Krima, ki vse bolj destimulira klube za vzgojo igralk, te pa ob radodarnem deljenju slovenskega državljanstva mnogim tujkam ne vidijo več prave perspektive,« z grenkim priokusom zaključuje. Toda sam še ni obupal. Mlada perspektivna ekipa Celeie Žalca kot nov izziv, nov motiv. Napredek je očiten. PK Foto: GK JUTEKS JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC m 20 NIKA Gladovno stavka že več kot sto dni! Bojan Vodopivc čaka odgovore - Jih bo dočakal? - Njegovo življenje je zaradi gladovne stavke zelo ogroženo Bojan Vodopivc je vidno izčrpan. Lani maja smo poročali o obširni policijski akciji na celjskem in slovenjgraškem območju, v kateri so vzeli prostost več osebam, ki naj bi se ukvarjale z drogami. V osemnajstih hišnih preiskavah so zasegli trinajst kilogramov marihuane, približno kilogram kokaina, manjšo količino sintetičnih drog in en kos orožja, so takrat povedali policisti. Poleg ostalih so takrat v Celju prijeli Bojana Vodopivca. Vodopivc, včasih znan celjski podjetnik, je bil že obsojen zaradi tihotapljenja otroške hrane. Kazen za to je že odslužil, trenutno pa je v priporu zaradi domnevnih nečednosti z mamili. Konec oktobra lani je Vodpivc začel gladovno stavkati, ravno v teh dneh pa so ga zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Gladovna stavka se utegne končati tragično, saj Vodopivc vztraja že več kot 115 dni, a pravi, da bo šel do konca. »Ne stavkam zato, ker sem v priporu, temveč zato, ker od sodišč nisem dobil ustreznega odgovora na svoja vprašanja,« nam j e zaupal. Videti je izredno slaboten, v bolnišnici je bil, odkar je začel odklanjati hrano že petkrat. Tokrat so ga v bolnišnico pripeljali, ker sam ne more odvajati urina. Pije le vodo. »Poskušal sem jesti, vendar ne morem. Telo zavrača hrano. Slabo mi je. Ve- činoma ležim, saj hodim zelo težko.« »Razlog, da Bojan Vodopivc gladovno stavka, je v tem, ker je prepričan, da sodišče zoper njega neupravičeno vodi kazenski postopek zaradi neupoštevanja določil 44. člena Zakona o ustavnem sodišču, ki točno določa, kako učinkuje razveljavitev dela zakona, kot se je to pripetilo v njegovem primeru. Prikriti policijski ukrepi so se izvajali v HALO, 113 Še vedno vinjeni za volan Glavna cesta Arja vas-Velenje-Zgornji Dolič velja za nevarnejšo na našem območju, saj se je lani tam zgodilo več kot 200 nesreč, v treh so umrle tri osebe, več kot sto ljudi pa je bilo telesno poškodovanih. Vzrok za najhujše nesreče je bila neprilagojena oziroma prekoračena hitrost. Celjski, žalski in velenjski policisti so tako minuli petek med 10. in 18. uro na omenjenem cestnem odseku izvajali poostren nadzor prometa in ustavili 62 voznikov motornih vozil. Izrekli so 22 opozoril, izdali 16 plačilnih nalogov, zaradi prekoračitve hitrosti pa so kaznovali osem voznikov. V dveh primerih bodo kršitelje obravnavali pri prekrškovnem organu oziroma na okrajnih sodiščih. V noči na soboto pa so v poostrenem nadzoru prometa na območju Slovenskih Konjic z alkotestom preizkusili 131 voznikov. Trije od teh so bili pod vplivom alkohola, policisti so napisali še 12 plačilnih nalogov, petnajstkrat pa voznike le opozorili. Naslednjega dne so psihofizično stanje preverili še pri več kot 200 voznikih na območju Šentjurja, kjer so ugotovili manj prekrškov cestnoprometnih predpisov. Naj večjo stopnjo alkohola v krvi je alkotest pokazal pri vozniku v Slovenskih Konjicah, in sicer 0,86 promila. Razstavil ukradenega golfa? Policisti so ovadili 23- in 24-letnika z območja Slovenske Bistrice, ki so ju prijeli zatem , ko so bili v noči na četrtek pretekli teden obveščeni o poskusu tatvine osebnega vozila VW Passat v Ulici Miloša Zidanška v Šentjurju. Dvojico so pridržali, a so ju naslednjega dne izpustili na prostost. V hišni preiskavi pri enem od osumljenih so policisti našli in zasegli dele v celoti razrezanega osebnega avtomobila znamke VW Golf, letnik 2000. Obstaja sum, da so najdeni deli od osebnega avtomobila, ki je bil ukraden v noči na 11. januar na parkirnem prostoru stanovanjskega bloka v kraju Slake pri Šmarju pri Jelšah. Preiskava še vedno ni končana. Kdo je poskušal ropati? Policisti iščejo mlajšega moškega, ki je v torek, nekaj minut pred devetnajsto uro, Na Zelenici v Celju dohitel starejšo žensko in ji poskušal iz roke iztrgati torbico z denarnico. Ker mu to ni uspelo, je z grožnjami od oškodovanke uspel dobiti sedem tisoč tolarjev, nato pa je zbežal v proti Čopovi ulici. Moški je visok okoli 175 centimetrov, oblečen pa je bil v temna oblačila. Kdor bi o njem karkoli vedel, naj pokliče na najbližjo policijsko postajo. SŠ Pri kratkotrajni gladovni stavki lahko pride do porabe glikogena v jetrih, pri gladovni stavki, ki traja več dni oziroma tednov, pa zaradi porabe zaloge snovi, ki so za organizem nujno potrebne, pride do večje izgube telesne teže. Razgradnja beljakovin v mišicah pomeni izgubo moči in elana. Organizem ima manjšo odpornost in večjo možnost za okužbe in bolezni. Pomanjkanje vitaminov vodi v anemije, poškodb živčevja in ostalih težav, ki so za človeka lahko usodne. Encimi v prebavnem traktu se razgradijo in čas prebave je upočasnjen, zato je videti, da po dolgem času trajanja gladovne stavke telo hrano zavrača. času po tem, ko je ustavno sodišče z odločbo že ugotovilo protiustavnost oziroma protizakonitost 49. člena Zakona o policiji,« navaja njegova odvetnica Nuša Maček. Bolj natančno to pomeni, da bi po prepričanju obrambe sodišče moralo upoštevati tudi določilo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. »To je primer, ki do dneva učinka razveljavitve citirane ustavne odločbe še ni bil pravnomočno končan. Zaradi tega je obramba vse od uvedbe kazenskega postopka zahtevala, da se iz sodnega spisa izločijo vsi dokazi, ki temeljijo na izvajanju prikritih policijskih ukrepov, ki so se izvajali na temelju določila 49. člena Zakona o policiji, ker se ti dokazi ne bi smeli nahajati v kazenskem spisu in ne morejo ter ne smejo biti podlaga obtožnemu aktu.« Vse do danes Vodopivc ni dobil od pristojnih sodišč konkretnega odgovora na svoje zahteve in trditve v zvezi s tem, navaja Mačkovh. »Pri tako perečem procesu ne zadostuje odgovor sodišča, da se bo tudi o teh predlogih obrambe odločalo šele na glavni obravnavi.« Z Vodopivčevim mnenjem se ne strinja predsednik Okrožnega sodišča Celje Andrej Pavlina, ki je s stavko seznanjen že od prvega dne in se je o tem z Vodopivcem že pogovarjal: »Ne strinjam se z njegovim tolmačenjem 44. člena Zakona o ustavnem sodišču in mislim, da je popolnoma zmotno. Po tem členu se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V konkretni kazenski zadevi pa je bilo o uporabi posebnih metod in sredstev, z odredbo preiskovalnega sodnika, izdano po predpisanem postopku, odločeno že pred dnem začetka učinkovanja predmetne ustavne odločbe. Do nesporazuma očitno prihaja zato, ker pripornik zamenjuje postopek odločanja o glavni zadevi s posameznimi preiskovalnimi dejanji v predkazenskem postopku, ki pa so že zdavnaj zaključena. Torej trenutno tudi ni nobenega razloga za izločitev dokazov, ki so bili zbrani na podlagi 49. člena Zakona o policiji.« Pavlina še dodaja, da se zaveda, daje zdravstveno stanje pripornika res slabo, vendar: »... se je v takšno stanje spravil sam. S tem tudi onemogoča začetek glavne obravnave, na kateri bi se lahko ponovno preverila zakonitost dokazov. Njegova gladovna stav- Predsednik Okrožnega sodišča Celje Andrej Pavlina se z razlogi za Vodopivčevo gladovno stavko ne strinja. ka pa je postopek zavlekla tudi za tri priprte soobtožence.« Omenja še, da gladovna stavka ne more biti razlog za odpravo pripora, saj bi se v tem primeru število gladovno stavkajočih pripornikov drastično povečalo. »Moj klient je uporabil gladovno stavko, ki jo nekateri res lahko označijo kot poskus izsiljevanja, vendar pa je takšen protest obdolženca edini način dosega pravice, ob tem ko se pravosodni organi izmikajo odgovoru na zastavljeno pravno vprašanje in tudi ignorirajo upoštevanje Ustave RS in Zakona o ustavnem sodišču.« Zaradi gladovne stavke je Vodopivčevo življenje zelo resno ogroženo, njegova zagovornica še dodaja, da ne verjame in ne more sprejeti odgovora sodišča o tem, da obdolženec še vedno sodi v pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, «... ker človek, ki je priključen na toliko aparatur, zagotovo na prostosti ne more ponavljati kaznivih dejanj.« Mačkova poskuša tako doseči, da bi se Vodopivcu zdravstveno stanje izboljšalo na prostosti, od koder bi tudi spremljal sojenje. SIMONA ŠOLINIC Vrata, ki jih boste želeli pokazati. Sistem garažnih vrat že od 199.600 SIT*. Za izmere in dodatne informacije Izjemna ponudba velja pokličite 03 89 15 146 ali obiščite od 22. februarja do 4. marca 2005. spletno stran www.okna-vrata.com *cena velja ob 10) % predplačilu z montažo in DDV za garažna v/ata tip iso 20 {20 mm izolacije) z Integriranim pogonom, bele barve, vodoravni vzorec, dimenzij 2375/2090 mm, 2500/2090 mm, 2250/2000 mm, 2590/212B mm. ARCONT m NOVI TEDNIK PREJELI SMO Odprto pismo odgovornim Ob petdesetletnici podpisa avstrijske državne pogodbe (ADP) ter dejstvu, da avstrijska oblast do danes ni poskrbela za izpolnitev svojih obvez po 7. členu ADP, sem se odločil za sledeče vrstice. V zadnjih sto letih seje število slovenskega prebivalstva na avstrijskem Koroškem zdesetkalo, kar kaže na to, da avstrijske oblasti niso imele zadosti posluha za manjšinske zadeve. Zadnja izjava predsednika avstrijskega parlamenta Khola pa je bil zadnji šok, ki ga moramo vzeti na znanje. Khol za časnik Delo pravi, da je ADP nastala v hladni vojni in da danes ni več podlaga za pogajanja s Slovenijo, sicer pa da Slovenija itak ni naslednica Jugoslavije. Nadalje pravi Khol, da je znamenita razsodba ustavnega sodišča glede topografskih napisov izvršena. Kritično moram pripomniti, da slovenske oz. jugoslovanske oblasti v zadnjem stoletju (v 1. 1920, 1945, 1955) niso zadosti učinkovito zastopale naših interesov in zato je tudi prišlo do že znanih nesrečnih zaključkov. Tem bolj bi se morala sedanja samostojna Slovenija prizadevati za svoj narod, ki živi v zamejstvu. Seveda kot posameznik ne morem govoriti v imenu vseh slovenskih Korošcev, lahko pa zase povem, da sem bil zaradi svojega porekla zatiran vse življenje. Že leta se borim z avstrijskimi oblastmi glede uradnega jezika, kjer sem le redkokdaj uspešen. Zato si želim, da bi odgovorni slovenski politiki v prihodnje bolj odločno in učinkovito zastopali naše interese in manj hvalili tako odlične gospodarske odnose s prijateljsko Avstrijo, ki jo zanima zgolj dobiček. M.M., Celovec (naslov je v uredništvu) ZAHVALE, POHVALE Kapo dol! Ko dva ali trije Slovenci staknejo glave, praviloma takoj udarijo debato čez podjetje, šefa, politika ali občino. Na žalost imajo v glavnem za to opravičilo. Da pa temu vendarle ni vedno tako, bom poskušal v imenu nekaj ljudi to trditev zavreči. Lepega zimskega, a toplega popoldneva, smo se na predlog prijatelja odpravili na sprehod. Šli smo proti Savinji. Na avtopoligonu v Ločici ob Savinji smo parkirali in se pri Grobelskem mostu povzpeli na nasip. Najprej ni- smo mogli verjeti svojim očem! Sprehajalna pot je lepo obnovljena, razširjena, očiščena in celo posuta z gramozom. Veselo razpoloženi smo jo mahnili proti toku. Prišli smo do domiselno urejenega športnega parka, ki ga je zgradilo športno društvo Savinja 2000. Tako namreč piše na zelo lepi brunarici. To je bilo za nas drugo lepo presenečenje. Pod prijetnim nadstreškom smo naleteli na možakarja, ki se je z metlo boril proti nanošenemu listju, saj je pihal dokaj močan, a topel veter. Beseda je dala besedo in izvedeli smo, kako poteka izgradnja objektov in kakšni prostorski problemi pri tem spremljajo društvo: na eni strani avtocesta, na drugi voda in še enkrat cesta. Ti problemi kar kličejo po visoki ograji. Po lažjem okrepčilu smo pod avtocesto nadaljevali pot proti Polzeli. Sprehajati se je res lepo če je pot lepa, na eni strani pogled na čisto vodo z ribami, na drugi strani pa zelo lepe hiše. Prijetno vzdušje nas je po prijetni poti neopazno pripeljalo do konca. Ne do konca sveta, ampak do konca lepe poti. Na poti so se namreč pojavile ograje in neki drugi objekti, ki so nas odvrnili od nadaljnjega pohoda. Vrnili smo se po isti poti in po krajši debati pri sebi rekli: Kapo dol pred vodstvom občine Polzela, ki je dojelo, da na videz majhne stvari občanom veliko pomenijo. Zaželeli smo si, da bi doživeli še več takih potez s strani lokalne oblasti, pa bi počasi Opel Corsa, eden najbolj priljubljenih avtomobilov, vas bo osvojila z modernih dizajnom, varčnimi motorji in prostorno notranjostjo. Atraktivna Corsa Essentia Plus vam je na voljo z novimi bencinskimi motorji s tehnologijo Tvvinport in 16V ali dizelskimi motorji s tehnologijo common-rail CDTI ter bogato serijsko opremo: elektronska klimatska naprava priprava za radio in zvočniki dve zračni blazini električni servo volan tonirana stekla električni pomik prednjih stekel zavorni sistem ABS po višini nastavljiv centralno zaklepanje z (za motorje CDTI) voznikov sedež daljinskim upravljanjem Ljubljana in okolica: j.VTOTEHNA Vis Ljubljana, 01/ 581 85 31 AVTOTEHNA VIS in KOSEC U°mžale, 01/721 60 92 AVTOHIŠA ZALAR vehke Lašče, 01/ 788 19 99 £yTOTEHNAVIS in MAHKO' Pri Litiji, 01/ 897 48 88 AVTOTEHNA VIS in OMAHEN Grosuplje, 01/ 786 09 1 pYT9TEHNA VIS in Ul _^^01/705 17 25 AVTOTEHNA VIS in SEVEF Vrhnika, 01/750 63 30 AVTOHIŠA MOSTE Ljubljana, 01/520 02 00 SERVIS TROBEC Ljubljana, 01/423 AVTO MLAKAR Ljubljana, 01/ 280 in URBAS 280 50 50 PREKMURJE: AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 DOKL Murska Sobota, 02/ 530 46 50 PRIMORSKA: Nova Gorica, 05/ 330 63 33 Postojna, 05/ 726 44 44 ISTRA AVTO Koper, 05/668 23 00 AVTOCENTER TAVČAR Sežana, 05/ 730 14 40 ISTRA AVTO in KALISTER Jelšane, 05/ 788 60 09 GORENJSKA: AVTOTEHNA VIS Kranj, 04/ 281 71 VIS PE KRANJ AVTOTEHNA VIS in PIŠEK Škofja Loka, 04/ 502 40 11 DOLENJSKA: /TOHIŠA ADRIA )vo Mesto, 07/ 393 44 75 ŠTAJERSKA, KOROŠKA: AVTO CENTER CELEIA Celje, 03/425 46 00 AVTOCENTER Velenje, 03/89 AVTOHIŠA HVALEC Kidričevo, 02/ 796 33 33 AVTOHIŠA KOLMANIČ £ Maribor, 02/ 450 29 50 AVTOHIŠA ODAR Slovenj Gradec, 02/8l w ‘Cena za 3-vratni model s 44 kW (60 KM). Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje 'u in se ne kombinira z nobeno drugo komercialno ponudbo. Za podrobnejše informacije —se obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Opel. eti 9 Povprečna poraba goriva: od 4,2 do 7,71/100 km, emisija COz: od 115 do 185 g/km. www.opel-marketing.si manj robantili čez njo. Bilo je res prijetno nedeljsko popoldne. E.V. in skupina Polzelanov (naslov je v uredništvu) Naš Iztok bo spet videl! Ob hudi preizkušnji, ki je doletela našo družino, ko se je v prometni nesreči hudo poškodoval naš ljubljeni sin in brat Iztok Vodišek, izražamo iz srca globoko in neprecenljivo zahvalo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje. Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili kirurgu dr. Marku Cetini in okulistu dr. Zdenku Zeliču ter vsemu ostalemu strokovnemu zdravstvenemu osebju na kirurškem oddelku, kjer je bil Iztok operiran. Prav tako se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju na oddelku EIMOS (intenzivna kirurška pomoč) ter osebju ORL, kjer se Iztok sedaj zdravi. Zahvala velja tudi mimoidočemu, ki je nudil prvo pomoč in pa dr. Meliti Zlatečan iz ZD Laško, ki je bila na kraju nesreče in ki je Iztoka spremljala v bolnišnico. Nikakor ne smemo pozabiti tudi ekipe nujne kirurške prve pomoči, ki je Iztoka prva sprejela - to so dr. Brigita Švab, dr. Dimitrij Cetina in dr. Božidar Bohanec. Ta ekipa je bila dežurna tisto pusto nedeljo, ko se je naš Iztok ponesrečil. Zaradi vseh vas bo naš Iztok lahko še naprej videl sonce, nebo, rože in vse lepo na tem svetu. Samo zaradi vas ne bo ogrnjen v temo slepote. Zaradi vas, ki ste se z nadčloveškimi napori potrudili in kot visoko usposobljeni strokovnjaki skoraj po čudežu našemu Iztoku povrnili vid. Besede ne morejo izraziti naše neskončne zahvale, pa kljub temu: Srčna hvala z dna premnogih src, ki so upala, predvsem pa iz srca njegove družine Vodišek. Družina VODIŠEK, Veliko Širje PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 26. februarja na 9. spominski planinski pohod Franca Štrusa. Odhod v soboto ob 6.21 z železniške postaje v Celju. Prijave do 25. februarja na tel. 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zabu-kovica vabi: vse člane in ljubitelje narave na volilni občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Doma upokojencev Griže. Po kulturnem programu in zboru sledi prijetno druženje. Planinsko društvo Zabu-kovica vabi: 5. marca na Tošč v Polhograjskih hribih. Odhod avtobusa bo ob 6.40 uri iz Glazije v Celju in ob 7.00 iz Migojnic. Prijave do 3. marca na tel. 031 860 188. 21 Boris Kmet Konec januarja smo se na celjskem pokopališču poslovili od Borisa Kmeta (1912 - 2005), dolgoletnega okrožnega javnega tožilca v Celju, ki je umrl v 93. letu starosti. Odšel je eden zadnjih pred drugo svetovno vojno izobraženih pravnikov v Celju. Kakšen človek je bil! Predvsem velik strokovnjak, zavezan svojemu poklicu in službi. Njegova izobrazba je temeljila na splošnih znanjih, ki jih je nekoč dajala gimnazija, in se potem nadgrajevala s študijem prava na univerzi in v življenju. Slovel je po svoji predanosti poklicu. Delovnih ur ni nikoli štel, kot tudi ne tistih, ki jih je prebil ob študiju, da bi bil kos zahtevnim nalogam svojega poklica in položaja. Vse to ga je naredilo za velikega strokovnjaka - predvsem na področju kazenskega prava. Znan je bil po svoji človečnosti, sposobnosti, daje v vsakem videl tudi dobro in je tako za vsakega, tudi za tiste, ki jih je obravnaval po poklicni dolžnosti, našel prijazno besedo, človeško toplino. Že od leta 1936, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, se je zapisal pravosodju. Po vojni je postal delavec v javno tožilski organizaciji. Najprej je delal v Ljubljani, nato v Črnomlju, Novem mestu, Jesenicah pa zopet v Ljubljani in bil oktobra 1958 imenovan za okrožnega javnega tožilca v Celju. Na tem delovnem mestu je leta 1979 dočakal tudi upokojitev. Tudi po tem ni odnehal in je še nekaj let razdajal svoje bogate strokovne izkušnje mlademu kolektivu novoustanovljenega Temeljnega javnega tožilstva v Celju. V vsem tem času je ob sebi vzgojil vrsto uspešnih kazenskih pravnikov. Vrsto let je bil predstojnik Okrožnega javnega tožilstva v Celju. To mu je dajalo možnosti nadzora nad delom na tožilstvu kot tudi nad delom tistih organov, ki so s tožilstvom sodelovali. Vedno in dosledno je spoštoval veljavna zakonska določila. Njegov pristop je prav gotovo pripomogel k temu, da tudi v občutljivih letih od 1958 do 1979 v Celju ni bilo kazenskih postopkov, pri katerih bi lahko dvomili v njihovo zakonitost. Tako je dal svoj prispevek h graditvi pravne države, h kateri si v zadnjem času tako prizadevamo. Pokojni Boris Kmet, kije zaradi zdravega načina življenja ostal čil in iskrivega duha do visoke starosti, je za seboj pustil neizbrisne sledi i/ zavesti številnih prijateljev in nekdanjih sodelavcev. Pomenljivo je, da njegov sin, ki je sledil očetovi poklicni usmeritvi, zatrjuje, da mu je bil vedno v vseh pogledih vzornik. A ne le njemu, temveč tudi celi vrsti mlajših kolegov, ki jih je dolga leta vodil predvsem z močjo svoje strokovne avtoritete in znanja. Delo Borisa Kmeta je postalo s trenutkom njegovega slovesa del zgodovine našega tožilstva, nenadomestljiv pojem, ki ga bomo pogrešali. IVAN ŽABERL MODRI TELEFON Parkirišče nočnih vlomov Bralka nas je obvestila, da se na parkirišču pri Šolskem centru Celje zvečer in ponoči nepridipravi izživljajo nad parkiranimi avtomobili. Pravi, da so njenima sodelavkama že vlomili v avto, sama pa se poleg slednjega še boji, da bi jo zvečer, ko gre sama iz službe proti avtomobilu, kdo napadel. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik pravi: »Naši policisti so seznanjeni s problematiko v okolici srednje šole, kjer poleg kršitev javnega reda in miru beležijo tudi nekaj kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in vlomov v vozila. Parkirišče ob srednji šoli je v nočnem času dejansko slabo osvetljeno, zaradi česar policisti večkrat opravljajo kontrolo navedenega območja in okoliških parkirnih prostorov, bolnišnice in gradbišča srednje zdravstvene šole. Policisti v vseh primerih prijav in zaznanih kršitev s področja dela policije izvedejo ukrepe v skladu z zakonskimi določili in ustrezno ukrepajo zoper vse kršitelje, ki so zaloteni pri prekršku ali storitvi kaznivega dejanja oziroma le-te ugotovijo z zbiranjem obvestil.« BA m 22 1.111 TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 26. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK, 28. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 1. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 2. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako zadnjo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ČETRTEK, 3. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 4. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih RC 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE PETEK, 25. FEBRUARJA, OB 20.55: 6 Pack Čukurje nominiran v kategoriji pop glasbe s skladbo No. 1 Žena. Na sliki skupaj z Nino, novo pevko skupine Vogurt. Foto: GK SRF: SLOVENSKA GLASBENA NAGRADA Radio Celje je ena od radijskih postaj, ki sodeluje na drugem Slovenskem radijskem festivalu. Kdo so najboljši glasbeniki, katere so najboljše skladbe minulega leta, bo razkrito prav danes, ko bomo iz Maribora neposredno prenašali omenjeni radijski festival. V Mariboru bo tudi Simona Brglez, ki bo z glasbeniki posnela tudi pogovore, tem pa boste lahko prisluhnili prihodnji petek v oddaji Do opoldneva po slovensko ob 9.15. NEDEUA, 27. FEBRUARJA, OB 10.1 (h ZNANCI PRED MIKROFONOM: KREATORKA JOLANDA THALER V oddaji Znanci pred mikrofonom bomo to nedeljo gostili kreatorko in lastnico blagovne znamke Thaler Jolando Thaler. Ne bo predstavila samo modnih trendov, ampak nam bo zaupala tudi svojo življenjsko zgodbo, kako je najprej imela službo, v kateri ni mogla izsanjati svojih sanj, nato pa postala lastnica butika, ki izpolnjuje njeno življenje. Tega zapolnjujejo tudi jutranja telovadba, tek na smučeh, stanovanje, ki ga je v teh dneh opremila tako, da se lahko njen prijatelj počuti kot na kakšnem otoku, med njenimi velikimi ljubeznimi pa so tudi potovanja. Z Jolando Thaler se bo pogovarjala Simona Brglez. 'PONEPIUIK, 28. FEBRUARj£^ 19^5^96! VRTILJAK POLK IN VALČKOV^ VABILA NA KONCERTE IN FESTIVALE V Vrtiljaku polk in valčkov bo tokrat Darja Vrhovnik predstavila deveti Koroški festival polk in valčkov, ki bo 6. marca na Prevaljah, Ljubica Mikola pa bo povabila na predstavitev zgoščenke Nevestine sanje Ansambla Mikola, ki bo 11. marca v Vojniku. Pater Ivan Arzenšek s sodelavci bo prav tako sedel na vrtiljak in z voditeljem oddaje Tonetom Vrablom predstavil dobrodelni karitasov koncert Z roko v roki, ki bo v ponedeljek, 7. marca, v telovadnici osnovne šole v Žalcu. ČETRTEK, 3. MARCA, OB 12.15: ODMEV: KO (PO)UDARI RAP Raperska zgoščenka, ki sta jo posnela učenca OŠ Frana Kranjca na Polulah, je razburila tako učitelje kot starše. Prve predvsem zaradi vsebine pesmi, ki jih je moč slišati na zgoščenki, saj so zelo žaljive in prav prostaške. Starši pa so zgroženi zaradi odziva učiteljev, ki so se ob teh dogodkih odločili, da ne bodo sodelovali pri pripravi valete. In začelo se je iskanje krivca. Kot je za oddajo Odmev povedala psihologinja Ksenija Centa, iskanje krivca nima smisla, saj problem ostaja. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Odmevu. Zakaj je sploh prišlo do take zgoščenke? Kdo je “kriv”, da imajo učitelji in učenci v medsebojnih odnosih vedno več težav, in kaj bi lahko spremenili, da bi tako stanje rešili? Odmev bo pripravila Špela Oset. HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje v FMTO'1 NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. COMPLICATED DISASTER - TIIMA TURNER (3) 2. LIFT ME UP - M0BY (2) 3. D0S0METHING- BRITNEV SPEARS (2) 4. UNE FEMMEUKE U - K'MAR0 (5) 5. BOULEVARD 0F BR0KEN DREAMS-GREENOA (8) 6. TAKE ME AWAY - STONEBRIDGE FEAT. THERESE (3) 7. AFTERMATH - R.E.M. (6) 8. Y0U ARE ALI 0F THAT - DANZEL (5) 9. ALM0ST HERE - BRIAN McFADEN & DELTA G00DREM (1) 10. WHY DO I DO - JAMES TYLER (1) DOMAČA LESTVICA 1. SV. MARGARETA-MI2 (6) 2. TAKO LEPO Sl ZLOMILA Ml SRCE - NUDE (2) 3. VSE, KAR Sl ŽELIŠ - OMAR NABER (4) 4. KIRON-ZEUS (5) 5. TRENUTEK IZ SANJ-VOGUR (3) 6. ANIMA - JADRANKA JURAS (1) 7. DDAN-GP (6) 8. NAZAONJI POSTAJI - ANJARUPEL (5) 9. POD TVOJO OBLEKO - AVTOMOBILI (2) 10. METULJ-SAŠA LENDER0 (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GET RIGHT - JENNIFER L0PEZ STAND MY GROUND-VVTTHIN tEMPTAnON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LJUBLJANA-BILLrSPRIVATE PARKING POJDI Z MENOJ - REBEKA DREMELJ Nagrajenca: Simona Madile, Tržišče 16, Slatina Tone Hace, Jenkova 37, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. MAMICA HVALA Tl - VIKIAŠIC st. Z GOSTI (7) 2. STARI ZVONAR - OKROGU MUZIKANTJE (31 3. VSE MELODIJE MOJE MLADOSTI -J0ŽEGAUČ& GLASBA IZ SLOVENIJE (5) 4. STRELSKA K0RA7N1CA- ŠENTJURSK1 MUZIKANTJE (D 5. KJE SO ZDAJ POTI - ANS. FRANCIJA ZEMETA (2) Predlog za lestvico: DEDK0VAURA-POLKA PUNCE SLOVENSKIH 5 plus 1. GORENJSKI NAGELJ - GAŠPERJI & SLOVENSKI OKTET (41 2. NA VRHU SEM PLANIN- ANS. TONETA RUSA (6> 3. POJMO, L’UB'M0-VITA (1> 4. PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI - ANS. SVETUN (3> 5. B1RT0VAHČI - KORENINE (2> Predlog za lestvico: MA HODI LES - PRIMORSKI FANTJE Nagrajenca: Aleš Stanko, Harje 1 a. Laško Metka Marolt Čopova 23, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje . Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsa* ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celp m Sonček je spet z vami! Naj bo že konec zimskega spanja in mrzlih dni -Pojdite z nami na počitnice! V Turistični agenciji Sodček dobro vemo, da je to čas, ko začnemo sanjati o lahkih oblekicah, toplih sončnih žarkih, omamno dišečih sončnih kremah in lenarjenju na plaži. Vedno pogosteje nam Pogled uhaja na kovčke na vrhu omare in vedno pogosteje si želimo, da bi jih napolnili in odšli. Pred kratkim smo dobili dva novorojenčka - poletni katalog in 1. maj. Ali ju že imate? Na naših Policah že diši po sveže natisnjenih katalogih. Letos oba s spremenjeno podobo, še lepša, obsežnejša, še bogatejša, z veliko novimi predlogi in z vsemi počitniškimi cilji, ki ste jih radi obiskovali v preteklih sezonah. Vsekakor ne smete spregledati programov naših aktivnih počitnic - Sončkovih klubov. Aktivno pri nas po-nieni zabavno, družabno, poučno, športno, spontano. Kogar poležavanje na plaži in branje knjig dolgočasi, bo še posebej vesel bogatih animacijskih in športnih aktiv- nosti ter izletov, ki smo jih pripravili. Za vaše naj mlajše sončke pa je mini klub tako ali tako nepogrešljiv. Simpatični, nasmejani animator- ji, polni novih idej, bodo za vas in vaše malčke pripravili nepozabne počitnice. In ko boste odhajali, boste vprašali: »Kje se dobimo prihodnjič?« Prijateljem pa boste ob prihodu domov pripovedovali o ugodni ponudbi, novih poznanstvih, skrbnih predstavnikih. Portorož, Umag, Poreč, ekološki otok Cres, otok Murter, ki leži na vstopu na Kornate, lani zelo obiskana destinacija - tik pred bosansko mejo - letovišče Klek, Črna gora, kraljica peščenih plaž, ter najlepši, z bogato in bujno vegetacijo obdan grški otok Krf. To so že stari gostitelji Sončkovih klubov. Letos smo našo karavano ustavili tudi ob našem gorenjskem biseru - Bohinjskem jezeru. Doživeli boste prelepe lepote gorskega sveta v spremstvu izkušenega planinskega vodnika! Sonček bo sijal tudi v Sončkovem klubu na otoku Pagu, otoku presenetljivih raznolikosti, otoku čipke, sira, prelepih zalivov s peščenimi in kamnitimi plažami. Tudi Rab ca ne smemo izpustiti. Turistično letovišče, obdano z oljčnimi gaji in pinij evimi gozdovi na jugovzhodni obali Istre. Uživali boste vsi, ki ljubite dolge sprehode, šport ali čofotanje v morju. Lahko bi rekli, da so ugodne cene in dobri popusti za otroke sinonim za naše klube. Znaka ‘otrok brezplačno’ in ‘mama z otrokom’ v katalogu pa vas bosta še posebej opozorila na hotele, kjer so popusti za otroke bistveno višji od običajnih. V letošnjem poletnem katalogu je nemogoče prezreti bogate ponudbe zasebnih apartmajev vzdolž slovenske in hrvaške obale, ki smo jih posebej izbrali za svoje goste. Simpatični objekti s prijaznimi gostitelji se nahajajo v neposredni bližini morja! Najbližje so nam prvomajske počitnice in ko jih boste načrtovali, nikar ne spreglejte kataloga - Sončkov pr- vi maj, v katerem je 14 Sončkovih klubov, za radovedne in željne malce drugačnih potovanj so tu: Pariz, Alzacija, Rim, Umbrija, Sicilija, Salzburg in gradovi južne Češke. Še imate star Sončkov katalog? Prinesite ga v agencijo Sonček in ga zamenjate za brezplačno potovanje! Gre za akcijo »STARO ZA NOVO«. Vabimo vas, da nas obiščete! Ljubljanski poslovalnici se nahajata na Slovenski ter v Cityparku, mariborski na Glavnem trgu in v Europar-ku, Sonček ima poslovalnice še v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, od oktobra pa sije Sonček tudi v dolenjski prestolnici Novo mesto. Obiščemo vas tudi doma: odtipkajte www.sonchek.com, pokukajte na teletekst TV Slovenija na stran 372 ali pokličite naš klicni center: 02/ 22 08b 33. Pridite in vaše sanje naj z našo pomočjo postanejo resničnost! PR [ ■—f r Z ■-? I I \ fči r-J r-j. jJ , \ J J U Balkanska naveza »Veter brije, dež prši, noč Se spušča na zemljo,« je zoprno vzdušje opisal pesnik Janez Menart. Midva pa se z avtomobilom v takšnih razmerah z dunajskega letališča prebijava proti slo-Venski meji. Pred 12 urami j*ya bila še v Srednji Ameriki- kjer je žgalo sonce, zdaj Sva v srednji Evropi, kjer se jjež s snegom sprijema v brozgo. Izmučena od Polcih soglasno skleneva, da je fs za počitek in okrepčilo. Pri modrem znaku s preležanimi vilicami in z no-zapeljeva proti stavbi, j izgleda bolj umetniška inflacija kot počivališče - pi-SaRa fasada, nenavadni okra-SQ1 stebri, grmički na strehi !" »Hundertwasser,« mi podrti sopotnica. Avstrijci očit-dajo precej na estetiko tudi Pti objektih, ki jim v Slove-f ne pripisujemo posebne ednosti (pri nas več kot fa-^atia štejejo velike porcije), ato so najeli znanega arhi- tekta, da je opremil postojanko za utrujene voznike. Privlečeva se v prvo nadstropje in vstopiva v razkošno jedilnico - preveč razkošno glede na količino denarja v žepih. Z neke mize izmakneva jedilni list in naskrivaj štejeva, če imava dovolj vsaj za porcijo ocvrtega krompirja. »O, dober večer, draga gosta! Kako sta?« zaslišiva za sabo v jeziku ene od republik nekdanje domovine. Ne avstrijskega griiss gott, ampak dober večer! No, dobro veče, pravzaprav. Za nama stoji natakar, ki se mu vidi, da naju je iskreno vesel. »Samo nekaj malega bi pojedla,« se trudiva pojasniti v zmesi srbščine in hrvaščine, ki smo se je malo naučili v osnovni šoli, precej več pa iz stripov. »Ni problema! Prosim, sedita!« nama pokaže prosto mizo in potem čaka na naročilo. Midva še vedno buljiva v jedilni list in računava, kaj bi resnoI I j j V i samo uživajte vaše počitnice jemljej ip.^APONUDBA y ZADNJEM HIPU: KRAJNSKA GORA - LUKSUZNI* K™AJI 26.02.-05.03. app 1/3 ali 1/4; 7-dnevni najem že od 97.000 Sl' Srim/p UbOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA UWji ' 274-U: 137.000 Sit; RIM-P0MPEJI-NEAPELJ-S0RRENT0-CAPRI; 28.4,2.5.: 61.500 Sit; srce Italije; 27,29.4.: 42.900 S«; SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,29.4.: I 304., ? fURIJA- riviera cvetja; 30.4,2.5.: 45.900 Sit; JEZERO MAGGI0RE-B0R0MEJSKI0T0KI-MILAN0; ^RNlno l; RAVENNA-RIMINI-SAN MARINO; 30.4,1.5.; 19.500 Sit; BENETKE in BENEŠKE LAGUNE; 27.4.: 9.700 Sit; 30.4., , u,7* 29.4,2.5.: 45.900 Sit; AVSTRUA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500 Sit; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE; 1,2.5 ;ii Sr00 Sit OUNAJ-BRATISLAVA; 30.4,1.5.: 20.900 Sit; SARAJEVO-TRAVNIKUAJCE; 1,2.5.: 23.900 Sit; BEOGRAD; fSVOMi % ROMUNIJA; 27.4,2.5.: 102.000 Sit; HALLSTATT-BAD GOISERN-BAD ISCHL-MONDSEE; 30.4.: 8.200 Sit V^Oh^KI OnniM na morju, v planinsh, zdraviliščih.... ižžB^LPOTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij !1! Otenuhflslol not------------------L a-“---------!-:-A------------------------------ i mh-rinlinar d ps apii n w& ver fVRRfiKnv 6c< pudrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/71323 08 si lahko privoščila. Natakar očitno opazi zadrego, saj prisede in pomežikne: »Kaj pa če bi tole naredili malo drugače?« Nato predlaga, da naj mu odštejeva dva tisoč tolarjev (v tuji valuti, seveda), on pa nama bo postregel, kar si bova zaželela. Na račun, ki ga bova poravnala pri blagajni v pritličju, pa bo napisal, da sva popila le dve kavi. Nejeverno se spogledava in previdno še enkrat vprašava, če sva ga prav razumela. »Seveda,« se namuzne, »saj smo vsi naši ljudje! Zato si moramo pomagati, ne?« Malce se obotavljava - previdnosti pri trgovanju z Mehičani se nama je namreč vtisnila v podzavest - nato pa se ojunačiva in naročiva golaž in juho za začetek, nato pa za vsakega še dunajski zrezek z ocvrtim krompirjem in solato. Čez nekaj minut se že mastiva z okusno jedačo. A vsak grižljaj malce težje zdrkne po grlu. »Kaj, če naju je naplahtal?« se sprašujeva, a vseeno pomlativa do konca. Natakar pospravi krožnike, nato pa prinese sladico. »Ampak tega nisva naročila,« se pridušava, on pa odvrne: »Nič zato! Hiša časti !« Malce kasneje pride še ka- vica. Na račun hiše, seveda. »Da bosta ostala budna. Pot je še dolga!« pravi natakar in spet prisede ter začne razpredati, da v tej restavraciji dela že nekaj let in da se pri njem skoraj vsak dan ustavljajo »naši ljudje«. Ko bo zaslužil dovolj, pravi, se bo odpravil na svoje. Ali pa bo dvignil ves »zasluženi« denar in z ženo odpotoval v Mehiko. Za digestiv potem prinese še mlečni napitek, ki menda blagodejno učinkuje na črevesno floro. »Nekaj teh napitkov vsak dan nesem domov,« pravi, »saj jih moja žena obožuje. Spije jih najmanj deset na dan.« Nazadnje se ojunačiva in prosiva za račun. Menda opazi najin dvom in se nasmehne: »Brez skrbi! Takoj ga dobita!« In res prinese račun za dve kavi. »Pošteno - kot smo se dogovorili!« pravi. V roke mu dava dva tisoč tolarjev in se z računom odpraviva v pritličje, kjer blagajničarka zdolgočaseno vzame listek: »Želite še kaj?« Ne, hvala, odvrneva. Saj sva res že sita. Zunaj veter še vedno brije in dež prši... A koga to briga? ! Zdaj sva spet med našimi ljudmi! DAN PODJED Lilekova 5 P.P. 42,3000 Celje, Slovenija Tel.: 03 42 84 300, Fax: 03 42 84 322 e-mail: info@palma.si SP 'iSr tuj CELJE: 03/42 S4 300,03/42 84 302 VELET 03/89 84 370 KaPc!;: 05/6633660 PORTOROŽ; 05/6710680 turistične egefldfe PALMA Cfue VELENJE- KOPER PORTOROŽ PLAČA 1, POTUJETA 2 BENETKE, 1 dan, bus, 5.5., 12.5., 19.5. Od 8-900 SIT BUDIMPEŠTA, 2 dni, bus, 12.5., Od 22.900 SIT CVETLIČNI SEJEM PORDENONE, 1 dan, bus, 12.5,8.700 SIT, AVTOSALON ŽENEVA, 1 dan, avio, 9.5, 72.000 SIT, DIDAKTA - STUTTGART, 4 DNI, 5.5, Bus, 51.900 SIT PARIZ, 5 dni, bus, 16.3,39.900 SIT, PARIZ, 3 dni, avio, 18.3, 79.900 SIT, LONDON, 3 dni, avio, 25.3,79.900 SIT AMSTERDAM, 3 dni, avio, 18.5,86.900 SIT, SICILIJA, 4 dni. avio, 17.5,83.900 sit, VEČNO MESTO RIM, 4 dni, bus, 17.3,31.500 SIT, GRČIJA Z LADJO, 6 dni, bus, 29.3,62.900 SIT FIRENCE, 2 dni, bus, 19.3, 24.900 SIT, DUNAJ, 2 dni, bus, 19.3,18.900 SIT PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI. IZŠEL JE KATALOG POTOVANJA 2005 - POKLIČITE za napetost in bolečine v mišicah, za utrujenost, slabo prekrvavitev in težave s kožo - KLINIČNA AROMATERAPIJA * ZDRAVILIŠČE LAŠKO kombinacija zdravilnih eteričnih olj, mešanih z rastlinskimi olji ter različnih tehnik masaž Inf. in rez. 03-7345-166 'jsjjzJUdšrS rfrmfof Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 03490 03 36 www.zniders.com Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, | smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, f organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. | Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure | m 24 NASVETI Zavalovite v pomlad! Nadrealizem, ki ga je v svetu umetnosti odločno zakoličil slikar Salvador Dali, je kot sanje, domišljija, podzavest... ki črpajo ideje iz realnosti. Naj vam bo všeč ali ne, dejstvo je, da gre za fantastične motive, ki skrivajo v sebi veliko simbolike in metaforike. In človek ni zgolj nemi opazovalec, temveč ima občutek, da videne zgodbe tudi sam soustvarja. Tako nekako, kot se dogaja v letošnjem dojemanju in izražanju mode, ki že dolgo ni vlekla tako očit- nih vzporednic z umetnostjo. Pisane, drzno barvite, med seboj prekrivajoče, včasih tudi na prvi pogled izključujoče modne elemente je treba zajemati drzno, če znamo, seveda. In zadržano, če si z modno kombinatoriko nismo ravno na ‘ti’. Tale spomladanski modni utrinek po videzu sicer ne sodi v nadrealizem. Po sporočilnosti pa smo že bližje. Na kaj vas spominja drobcen, nagajivo valovit volanček? Mene, denimo, na prvi otroški spomin - na vezeno odejico s Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK svileno volanasto obrobo, na platnen poletni klobuček z volančkom... Nekateri se ob pogledu na ta ljubek detajl spomnijo na starinske kuhinjske zavese, drobceno volanasto čipko na dekliških nogavičkah, spodnjih hlačkah ... Volanček je namreč znova tukaj, kot droben pljusk romantične nostalgije. Da bi za-valovili kar v celem in povprek? Ne se hecat! Čeprav letošnji etno in hipijevski stili znova obujajo dolga, v več raznobarvnih in različno vzorčastih volanov sešita krila in bluze, naj se poigrajo z njimi le mladenke, ki to obvladajo. Da končna podoba ne bo hecna, ampak všečna, iskriva in zapeljiva. Večplastno valovanje v stilu španskih plesalk je res hudo vroča reč, ampak ... saj ne želite, da bi bile videti kot slabe kopije Carmen? Moda se to pomlad navdušuje tudi za mnogo bolj varno igranje - z diskretnimi volančki. Volanč-kast trio na majčki, drobcena obroba poletne tunike ali kratkih hlač, detajl na bluzi, krilu ... so vsekakor simpatični odmerki, ki bodo nežno poživili vašo novo podobo za prihajajoče tople mesece. TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVE Petek, 25. februar: Srečanje Sonca in Urana bo povzročalo nenavadne situacije in zaplete. Priporočljivo je, da z razumom analiziramo vse okoliščine, kajti nepričakovani dogodki bodo pomenili velike preobrate na vseh področjih. Ne smemo dovoljevati zapletov po lastni krivdi. Sobota, 26. februar: Zgodaj zjutraj prestopa Luna v Tehtnico, planet ljubezni Venera v Ribo. Začenja se obdobje romantičnega razpoloženja v ljubezni. Veliko nam bo pomenilo, da bodo medsebojni odnosi urejeni in skladni. Bolj skrbno se bomo ukvarjali z videzom. V zdravstvenem smislu je treba veliko pozornosti nameniti ledvicam in mehurju. Nedelja, 27. februar: Luna v pozitivnem aspektu nam bo dajala veliko optimizma in idealizma. Misli bodo konstruktivne, moč besede velika, še posebej zvečer. Dan je primeren, da preživimo nekaj uric z ljudmi, ki jih imamo radi, in tudi za pogovore in sklepanje kompromisov. Ponedeljek, 28. februar: Luna prestopi v močnega Škorpijona in zvečer tvori čudovit aspekt z Venero. Poslovno lahko naredimo ta dan kakšno dobro, dobičkonosno potezo, če bomo le prisluhnili intuiciji in občutku nasploh. Pri delu bomo prepričljivi in samozavestni. Torek, 1. marec: Sonce in Luna bosta v odličnem aspektu, zato je treba ta položaj maksimalno izkoristiti, še posebno v poslovne namene. Na zasebnem področju bo pre- ASTROLOGINJA GORDANA vladala naša bolj popustljiva stran narave, mogoče celo negotovost. Bistveno je, da si zastavimo cilj in od njega ne odstopamo. Sreda, 2. marec: Dopoldne bo Luna v pozitivnem aspektu z Merkurjem. Poslušati je treba intuicijo in instinkte, veliko boljši svetovalci bodo od zdravega razuma. Prestop Lune v ognjenega Strelca bo naredil večer Ognjen in strasten. Četrtek, 3. marec: Ta dan se ne bo vse odvijalo, kot bi si želeli, kar lahko povzroča velike notranje konflikte in slabo voljo. Priporočljivo je, da si organiziramo kakšno večjo aktivnost, saj nas bo rutina spravljala v nemočno stanje. Prevladala bo dinamika. Večer bo na zasebnem področju sproščen, lahko tudi romantičen. Astrologinja GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 OD KOD PRAZNIKI? Belo jagnje Na samem začetku sušca goduje sv. Albin, čigar ime v latinščini pomeni bel. Dan kasneje nas pozdravi sv. Neža Praška. Njeno ime izhaja iz latinskega imena Ag-nes, ki naj bi imelo izvor v izrazu agnus - jagnje. Grško beseda agne pomeni čista ali nedolžna. Sv. Albin se je rodil sredi 5. stoletja na južni obali Bre-tanije, francoske pokrajine, kjer je vera še danes močno zakoreninjena. Hotel je biti božji glasnik, zato je kmalu zapustil dom in odšel v samostan, kjer se je vzgajala nova krščanska elita. Albin je postal zgleden redovnik, zato so ga kmalu izvolili za opata samostana v Tehilaku. Ni se želel popolnoma distancirati od posvetne družbe, zato je bil ves čas dostopen okoliškim vernikom. Bilo mu je 60 let, ko ga je ljudstvo postavilo za škofa v An-gersu. Zapustil je zatišje samostana in se posvetil oznanjevanju evangelija med versko zanemarjenimi staroselci in mladim rodom Frankov, ki so se šele privajali krščanskemu življenju. V tem času je v deželi prevzel oblast frankovski kralj Klod-vik, ki se je kmalu zatem dal krstiti. Tako staroselci kot novi gospodarji so torej potrebovali dober krščanski zgled. Albin je v svoji škofiji hotel imeti red. Vse napore je vložil v boj proti zanikrnemu verskem življenju. Skrbel je za urejeno družinsko življenje in preganjal poroke med najbližjim sorodstvom. Na njegovo pobudo so na sinodi v Orleansu sprejeli sklep, da je prepovedana ženitev v drugem kolenu sorodstva ali svaštva. Kazen za kršitev je bilo izobčenje. Umrl je 1. marca 550. Pokopali so ga v Angersu, nad njegovim grobom pa je kmalu zrasla cerkev, kamor so prihajali številni romarji. Sv. Albin je veljal za silnega pri-prošnjika ob otroških boleznih. Na predvečer godu znane rimske mučenke sv. Neže je leta 1205 na svet pri-vekala hči češkega kralja Otokarja I. Poimenovali so jo kakopak - Neža. Že kot triletno dekletce so jo obljubili za nevesto 11-letnemu šlezijskemu vojvodu Bo-leslavu. Njen oče si je na- OPTIKLA ulobir PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Levec 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 Piše: PAVLA KLINER mreč na vse kriplje prizadeval doseči večjo neodvisnost Češke od tedanje nemške države, a njegove želje so splavale po vodi. Bo-leslav je kmalu umrl. Pojavili so se sicer novi snubci, tudi sam cesar Friderik II-vendar se je Neža medtem že zavezala z obljubo deviš' tva. Cesar je izjavil, da bi se z orožjem maščeval vsa' kemu, ki bi ga Neža izbrala namesto njega, ker pa si je izvolila samega Kristusa, bo branil njeno deviško čast-Neža je slekla kraljevska oblačila in si nadela redovna. V Pragi je sama ustanovila samostan duhovne hčere sv. Klare in postala prva klarisa iz severnih dežel “ sv. Klaro je sv. Nežo Praško vezalo iskreno duhovno pri' jateljstvo, o čemer pričaj0 mnoga pisma. Okrog samostana klaris so zrasle sirotišnice in bolnišnice ter razna zavetišča. V bližini s°se naselili tudi nekateri Pre' možni meščani, ki so P° vzoru svetih sester želeli slo žiti revnim. Duša in srce samostana je bila Neža, ki J. je papež postavil za opatl njo. Njen zgled je m°ČO° vplival na plemiška dekle ta iz naj višjih čeških dro žin. Kar okrog sto jih je prl^ lo za njo v znameniti Pra"^ ki samostan. Nežo je sebi poklical 2. sušca 12“ _ Za konec le še čestitke b lim ljudem’ in ‘jagnjetoO1 m 25 Discovery v tretji izdaji Land rover discovery 3 AVmill o Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodeliregnemer.si VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentno rumena) II 719,00 SREDSTVO PROTI ZMR. VODE ZA ČIŠČENJE VETROBR. STEKLA (koncentrat) II 501,00 KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.800 naprej PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI IZPUŠNI SISTEMI -20X0028.2.2005 NIŽJE CENE FILTROV Toledovo tretje rojstvo Land Rover je že nekaj časa pri ameriškem Fordu in drži, da mu gre dobro. Zdaj tudi na slovenski trg prihaja novi discovery oziroma discovery 3, tako rekoč ena °d terenskih legend. Navzven je discovery obdržal slovito stopničasto streho. Dovolj pomembno je, da je po novem karoserija jeklena (prej aluminijasta). Dodali so pnevmatsko vzmetenje in le pri osnovni izvedenki dis-coveryja z dizelskim motorjem si je mogoče omisliti običajne, se pravi vijačne vzmeti, medtem ko sta tako osrednji kot zadnji diferencial dobila elektronski zapori. Pri Land Roverju so še posebej Ponosni na sistem, ki ga je mogoče uravnavati z gumbom v potniški kabini. Voznik lahko izbira med petimi različnimi nastavitvami oziroma se Prilagodi različnim cestnim Podlagam, kar med drugim Pomeni, da je avto pri vožnji Po asfaltu bliže cesti, pri vožnji po terenu pa se oddaljenost trebuha od tal poveča. Motorja sta dva, in sicer 2,7-litrski dizelski šestvaljnik, ki ponuja 190 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti in ima 440 Nm navora že pri 1.900 vrtljajih. Precej zmogljivejši in po porabi tudi požrešnejši je 4,4-litrski bencinski V8 motor. Ta ima 295 KM pri 5.500 vrtljajih v minuti (navora je za 425 Nm pri 4.000 vrtljajih); zanj hočejo v maloprodaji 13,3 milijona tolarjev, medtem ko je dizelska izvedenka v domači garaži za 9,8 milijona tolarjev. Slab začetek Nemški trg je vedno kazal dogajanja v evropskem tržnem prostoru. Če se leto pozna po januarju, potem bo slabo, kajti v prvem letošnjem mesecu so tam prodali točno 200 tisoč avtomobilov oziroma za 3,7 odstotka manj kot januarja lani. Januarja so tako vse domače avtomobilske tovarne prodale manj, medtem ko je bilo pri tujcih drugače; Renault j e svoj posel ta mesec povečal za skoraj 27 odstotkov. Najbolje prodajano vozilo je bil VW golf, vendar je njegov rezultat za skoraj osem odstotkov skromnejši kot januarja 2004. Novi seatov toledo, gre že za tretjo generacijo, se v novi podobi in vsebini očem ponuja kot kombinacija kombilimuzine in enopro-storca, tako da precej spominja na hišno alteo. Razlike so pri dimenzijah, saj je novega toleda v dolžino za 445 centimetrov, kar pomeni, da je bistveno daljši od altee. Trenutno si je mogoče avto omisliti v kombinaciji s štirimi motorji, in sicer z dvema bencinskima in dvema dizelskima. Oba dizelska prihajata iz koncerna Volksvvagen (ki je lastnik Seata) in ponujata 195 oziroma 140 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Osnovni bencinski agregat je 1,6-litrski štirivaljnik, ki zmore 102 KM, precej več moči ima 2-litrski motor (150 KM). Toledo ima dva vrsti opreme, pri čemer je bogatejši stylan-ce, ki ima med drugim dvoobmočno samodejno klimatsko napravo, 16-palčna lita platišča, tempomat ... Serijsko je zraven ročni petstopenjski menjalnik, pri močnejših izvedenkah (bencinski in dizelski) je menjalnik šeststopenjski. Porsche cayenne golf Novi toledo je že naprodaj, letos naj bi slovenskim kupcem prodali vsaj 130 avtomobilov. Najcenejša izvedenka (z 1,6-litrskim bencinskim motorjem) je na voljo za malenkost več kot štiri milijone tolarjev. Cayenne za golf igrišča Porsche je razvil posebno vozilo, ki ga bo namenil golfistom oziroma za prevoz po §olf igriščih. Navzven se ta avtomobil spogleduje s cayennom, za prevoz pa naj bi skrbel električni 'hotor, ki razvije 3,2 KM in zmore največ 24 km/h, doseg pa naj bi bil nekako 30 kilome-tr°v. Kot pravijo, se bo vozilce morda pojavilo leta 2005. MERKUR, d. d., C. na Okroglo 7,4202 Naklo POSLOVNA PRILOŽNOST Merkur-vodilni slovenski trgovec s kovinsko-tehničnimi in gradbenimi izdelki ter izdelki za opremo doma, je v Celju na Hudinji v letu 2004 dodatno razširil svoj največji trgovski center v Sloveniji. V nadstropju centra ponujamo v najem dokončane trgovske lokale in iščemo Poslovne partnerje, ki bi popestrili ponudbo v trgovskem centru, kjer ima Merkur v pritličnem delu sodoben trgovski center s ponudbo izdelkov za dom in domače mojstre. Ponujamo vam najem trgovskega lokala v velikosti °d 50 m2 do 2.000 m2 v prvem nadstropju centra (tekoče stopnice), ki ga °dlikujeta odlična lega ob glavni celjski prometnici ter več kot 500 urejenih Parkirnih mest. dodatne informacije vam vsak delavnik od Ponedeljka do petka v dopoldanskem času posreduje 9- Damjan Privošnik, tel.: 03 / 543 22 25 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA S KVALITETNIM KURILNIM OLJEM Kurilno olje je zmes ogljikovodikov, pridobljena po posebnih metodah destilacije iz surove nafte. Vsebnost substanc (kot so sedimenti, žveplo, pepel, voda, koksni ostanek) vpliva na kakovost kurilnega olja. Omenjene sestavine povzročajo določene kemične reakcije pri skladiščenju olja v rezervoarju ter zgorevanju v samih gorilnikih, filtrih, kuriščih ter dimnikih. Višji je odstotek vsebnosti teh sestavin, nižja je kvaliteta kurilnega olja - kar pomeni večjo obremenitev za kurilne naprave, torej višje stroške! Nižji odstotki vsebnosti omenjenih sestavin v kurilnem olju, ki so rezultat uporabe sodobne tehnologije pri njegovi proizvodnji, so pogoj za višjo kvaliteto kurilnega olja, ki vpliva na manjšo porabo in nižje stroške vzdrževanja kurilnih naprav. Da bi PRIVARČEVALI ter se IZOGNILI zgoraj naštetim NEVŠEČNOSTIM, Vam Horizont z nakupom visoko kakovostnega kurilnega olja O. K.ODE zagotavlja: • EKONOMSKE PREDNOSTI: - O. K. OLJE ima višjo kurilno .vrednost kot določajo predpisi* - več energije za isto vrednost! - O.K.OLJE vsebuje do 63% manj nečistoč, kot določajo predpisi* - daljša življenjska doba gorilnikov in filtrov, manj okvar in manj stroškov čiščenja rezervoarja! • EKOLOŠKE PREDNOSTI: -O.K.OUE vsebuje tudi do 90 odstotkov manj pepela, kot določajo predpisi* - čistejši dimniki in kurišča! ‘Slovenski standard SIST1011 določa fizikalno-kemij-ske lastnosti kurilnega olja. Njegove zahteve kvalitete so enake tistim, ki veljajo v najrazvitejših evropskih državah. Kakovost kurilnega olja O.K. olje pa ne le da ustreza zahtevam, temveč jih po številnih lastnostih presega. HORIZONT - Vaš dobavitelj kurilnega olja! Kurilno olje za okolje! Snežinka riti snežinko # i*S * - - "* 0 ,f; Ob vsakem naročilu visoko kakovostnega Pr kurilnega olja O.K. olje prejmete ^ SNEŽINKE z vsemi ugodnostmi. 7100710 26 OGLASI - INFORMACIJE DOTtednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. TORNA VOZILA PRODAM OPEL vedro 16IGL, letnik 1991, brezhiben, 1. lastnik, prodam. Šentjur pri Celju, telefon 031 373-269. 824 FORD escort 1,6, letnik 1991, za 220.000 SIT in R 21, letnik 1990, za rezervne dele, prodam. Telefon 031 808-382. 947 R 5, letnik 1992, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 710-0604, zvečer. 948 MFA romeo 1471,9 distinctive, letnik 2003, 34.000 km, vsa oprema, kot nov, pro- dam za 3.400.000 SIT. Telefon 041 768-769. p GOLF IIJXB bencin, letnik 1988, prevoženih približno 140.000 km, prodam za 80.000 SIT. Telefon 040 853-897.Ž 68 FORD fiesto, rdeče barve, letnik 1996, dobro ohranjeno, cena po dogovoru, ugodno prodam. Telefon 5481-378 ali 051 346-963. 984 PASSAT karavan 1,8 CL, letnik 1995, vsa oprema razen klime, prodam. Telefon 031 520-247. 1001 GOLF II 1,6 diesel, letnik 1989, bele barve, lepo ohranjen, prodam za 230.000 SIT. Telefon 041 290-750. Š148 GOLF IH, letnik 1993, metalne barve, 5 vrat, z vso opremo, prodam. Telefon 040 664-587. 1010 FIAT punto 60 SK, letnik 1998, dodatna oprema, kot nov, prodam. Telefon 041 393-067. L195 PONTIAC transport 3,4, letnik 1997, odličen, prodam za l.290.000 SIT. Telefon 040741-953. 1013 JUGO 45,1990, registriran, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 576-169. 1026 FORD escort diesel, letnik 1990, rdeč, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. Š155 RENAULT 5 campus, letnik 1990, brezhiben, ohranjen, reg. november 2005, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5772-165,041 974-108. 1043 KUPIM OSEBNI avto, od letnika 1993 naprej, kupim, gotovina. Telefon 041 399-346. 332 STROJI PRODAM TRAKTOR linder 4*4,22 km, starejši letnik, prodam. Telefon 031 865-659. 992 M0T0KULTIVATOR Maestral, motor diesel acme, skoraj nov, prodam. Telefon 041 714-196. 949 ZGRABUALNIK in pajek Stoli, širino 410 cm, možna tudi zamenjava za kravo simentalko, prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 480-819. Ž75 TR0SILEC gnoja Krpan 25 prodam ali zamenjam za bike, 300 do 500 kg. Telefon 041 522-720. L191 TRAKTOR TV 736, obračalnik pajek, 4 vretena, škropilnico AMK, 200 I, prodam. Telefon 041 983-800. Š156 --p--~— TRAKTOR ter drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 309 SAM0NAKLADALK0, manjšo, 10 do 12 m3, rabljeno, kupim. Telefon (03) 5730-751. L181 SEJALNICO, dvo ali štiriredno in puhalnik Tajfun kupim. Telefon (03) 5739-408. L189 TRAKTOR Zetor, Univerzal ali Imf 539 kupim, plačilo takoj. Telefon 051 203-387. 1005 TRAČNI obračalnik, lahko je slabše ohranjen, kupim. Telefon 031 722-641. Š145 »SEST PRODAM HIŠO na Ostrožnem ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 628-674. 810 HIŠO dvojček v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m2, dvorišče 262 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 4270-130. 680 V BLIŽINI Zdravilišča Laško prodam polovico stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. Telefon 041 738-467. L166 HIŠO ob Mariborski cesti v Celju, primemo za obrt, prodamo. Telefon 031 825-924. 360 VIKEND, Rifnik, Šentjur, površina 75 m2, zemlja 5.124 m2, prodamo za 36.000 EUR. Telefon 5414-355. 93» NA izredni lokaciji v Celju, ob vstopu na avtocesto, prodamo ali oddamo 340 ali 545 m2 poslovnih prostorov, namenjenih za pisarne, prodajno skladišče ali fino proizvodnjo. Prostori so zgrajeni in opremljeni po najsodobnejših standardih s pripadajočimi parkirišči. Telefon 070677-700. 780 STAREJŠI stanovanjski objekt, z gospodarskim poslopjem, v središču Šempetra, primeren za poslovno dejavnost ali stanovanje, prodam. Ogled možen vsak dan. Telefon 041 768-769. p ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo, v mirnem predelu Šempetra, prodam. Telefon 041 768-769. p NOVO, nedokončano hišo, Dobrova pri Celju, prodam. Telefon 041 389-238. 897 CEUE, Ostrožno. Hišo, vrstno, končno, prodam ali zamenjam za stanovanje. Telefon 041 372-638. 993 6 ha mešanega gozda, na relaciji Železno-Velika Pirešica, prodam. Telefon 5717-823. ž74 BLIZU Podčetrtka prodam manjšo hišico z vinogradom. Nujno. Telefon 031 263-053. 1015 MANJŠO hišo, Ljubečna, Bovše, novogradnja, velikost 140 m2, k + p + m, velikost parcele 1.700 m2, prodamo za 24 mio SIT. Telefon (03) 490-0091, 031 541-592. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. 1028 STANOVANJSKO hišo, veliko približno 160 m2, letnik 1970, parcela 386 m2, v Gotovljah, prodamo za 19 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 PARCELO, velikost 973 m1 * * * V, z možnostjo nadomestne gradnje, v Letušu, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 1031 HIŠO v 4. gradbeni fazi (120710 m), na parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 BIVALNI vikend, letnik 2000, velikost približno 100 m2, v okolici Kozjega, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 HIŠO, letnik 1960, velikost približno 150 m2, na parceli 700 m2, v Rimskih Toplicah, prodamo za 14 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 NOVA Cerkev. Stavbno parcelo, 1.400 m2, prodamo za I0.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n VOJNIK. Stavbno parcelo, komunalno opremljeno, 587 m2, z gradbenim dovoljenjem, gradnja v začetni fazi, prodamo za 11.800.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n NEPREMIČNINE ■ ■ Pl TEL. 03 5451-006 ■ 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com ALOJZ KENDA » p., Dobrova 23/a 3000 CELJE PREK0RJE. Stavbno parcelo, 467 m2, prodamo za 4.900.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n LJUBEČNA. Stanovanjsko hišo, prenovljeno 1998, parcela 695 m2, prodamo za 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n LAŠKO. Stanovanjsko hišo, letnik 1880, parcela 9.494 m2, potrebna obnove, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n OPLOTNICA, Poslovni objekt, letnik 1991, uporabne površine 330 m2, parcela 958 m2, picerija, ll samostojnih stanovanjskih enot, prodamo za 50.000.000 SIT, možen odkup samo picerije in 2 SS stanovanja. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n ŠENTJUR. Polovico stanovanjske hiše, letnik 1974, stanovanje 120 m2, dodatni prostori 61 m2, garaža, z vso opremo, dobro vzdrževana, prodamo za 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n PONIKVA pri Žalcu. Stanovanjsko stavbo, I2D m2, staro 12 let, parcela 1.000 m2, prodamo za 13.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 1042 Stanovanjski objekt v Dečkovem naselju v Celju bo predvidoma končan v februarju 2005. s&ff STANOVANJ v površinah od 55 do 91 m2 Cena : 1.200,00 EUR/m2 = 286.800,00 SIT/m2 60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV Cene so brez DDV informacije: WWW.MAKSIMILIJAN.SI tij/Uv /f. v. v.; Ljubljanska c. 5; Celje; tel.:03/4915060; 051/305432 KUPIM PARCELO, starejšo hišo alivikend kupim za gotovino, plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 406 BIVALNI vikend, v Celju ali okolici, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 363-364. 1028 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Celju, Gotovina takoj. Telefon 041 363-364. 1028 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Celju. Gotovina takoj. Telefon 031 541-592. 1028 V OKOLICI Šentjurja kupim manjšo hišo ali menjam za stanovanje. Telefon 041 836-228. s 155 ODDAM 1 HA in pol košnje, v bližnji okolici Dramelj, ob cesti, oddam. Telefon 5798-324. 940 NA relaciji Škofja vas-Vojnik oddam v najem delavnico, 8*8 m, garderoba in sanitarije. Telefon (03) 5773-727. 918 LOKAL, 33 m2, no Hudinji, Podjavorškova ulica, poslovni center Chemo in lokal, 50 m2, v objektu Celeiapark, oddam. Telefon 041 725-103. p FRIZERSKI salon v Kulturnem domu Lesično oddamo. Prostor je že opremljen. Informacije g. Franc Plahuta, telefon 041 733-253. VRSTNO hišo z opremljeno kuhinjo, velikost približno 100 m2, na Jožefovem hribu, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 CEUE, center. Poslovni prostor, trgovina ali storitve, 60 m2 in dve pisarni, 39 m2, skupaj ali ločeno, oddamo. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n V CEUU, na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor, velikost 45 m2, namenjen za različne dejavnosti. Telefon (03) 492-1470. V CENTRU Celja oddamo v najem opremljen gostinski lokal. Telefon 041 666-726. 1051 DOBRO vpeljan lokal, trgovina - servis (približno 100 m2), v Žalcu, zaradi upokojitve oddam v najem. Možnost kasnejšega odkupa. Vse dodatne informacije po telefonu 031 318-644. p IOVAIUJE p___ DVOINPOLSOBNO stanovanje, 75 m2, lokacija Nova vas, 1. nadstropje, prodam. Telefon 031 337-209. 751 ŠESTS0BN0 meščansko stanovanje v Celju, Lilekova ulica, 2. nadstropje, ugodno prodam. Telefon 041 672-374. 406 LAŠKO, Debro. Stanovanje, 56 m2, delna opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Telefon 041 269-880. 952 PREBOLD. Trisobno stanovanje, 60 m2,3. nadstropje, prodamo za 11.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 1042 1050 TRISOBNO stanovanje v bloku v Kersnikovi ulici v Celju, površina 87 m2, prodamo-Telefon (03)5411-726. 970 CEUE.Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje. Telefon 5418-304, 040 899-294. 980 DVOSOBNO novo stanovanje, na Glaziji. 83,81 m2, z balkonom in teraso, prod0-mo. Telefon 041 624-060. Viba d. 0. o-. Novo Celje 9, Petrovče. NOVO enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah prodamo za 7,6 mio SIT. M' jaznost nepremičnine, Kocenova 4, & Ije, www.prijaznost.com; telefon 0'1 727-301,548-2002. 2031 R0YAL d.o.0.01/300 73 701 1 www.roval-neDrettiicninexori1Jl CEUE, center. Dvosobno stanovanje, v nadstropju, 72 m2, potrebno obnove, prodamo za 10.300.000 SIT. Exper^ nepremičnine, Gosposka 7, Celje, tele*0 041 405-628. 1042 TRI nova mansardna luksuzna stanovanje v centru Celja, 63,52 in 79 m2, prodom-Telefon 031 600-625. 1°f ENOSOBNO stanovanje, 36 m2, Celje, Otok, enoinpolsobno, 48 m2, center in dvoso no, 53 m2, bližina centra, prodam- 'e ^ fon 031 600-625. 1046 KUPIM STANOVANJE kupim za gotovino. Lahko je tudi v slabšem stanju, plačilofa Telefon 041 672-374. DVOINPOLSOBNO stanovanje, do 10,5 ■* SIT, kupim. Telefon 031 662-627-1 ^ ENO oziroma dvosobno stanovanje kijPj® Celju. Gotovina takoj. Telefon 03 ^ tovina takoj. Telefon 031 541 -592- 1028 m Trgovina z ortopedskimi pripomočki in sanitetnim materialom NOVO! LASULJE na naročilnico zdravnika specialista STOMA CENTER SANA Gosposka ulica 22,3000 Celje t Tel.: 03/42 86 685 £ BALDO COKLI NA VZMET 1 30% popust j na določene modele SAVINJSKA dolina. Garsonjero ali enosobno stanovanje kupimo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 1042 SAVINJSKA dolina. Eno ali dvosobno stanovanje kupimo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 1042 opDAM~™* SOBO oddam urejeni osebi. Telefon 041 976-162. 985 TRISOBNO stanovanje, 70 m2, Spodnja Hudinja, Milčinskega 6, odlična lokacija, 5. nadstropje, oddam. Najemnina 280 EUR + stroški, za dobo 2 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 618-845. p DELNO opremljeno enoinpolsobno stanovanje na Lavi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548- 2002. 1031 OPREMLJENO enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1031 CEUE, Čopova. Opremljeno garsonjero, 24 m2, najemnina 43.000 SIT/mesec, oddamo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 1042 EEUE, Malgajeva. Opremljeno garsonjero, 22 m2, najemnina 39.600 SIT/mesec, oddamo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 1042 ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, CK, vsi priključki, oddamo, 190 EUR. Telefon 041 780-407. 1038 NOVO in opremljeno enoinpolsobno stanovanje v Celju oddam. Telefon 031 323-441. Ž78 NAJAMEM STANOVANJE ali starejšo hišo, v okolici Vojnika ali Celja, najamem. Telefon 041 843-904. 988 GARSONJERO, v bloku v Celju, najamem. Telefon 031 516-917. 1032 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301. 1031 GRADBENI MATERIAL PRODAM SMREKOV opaž, suh, rezan, tesan les in kamen pohorski lomljenec, dostava, prodam. Telefon 041 331-831,(03)5762-986. 8057 DRVA, kratko žagana, mešana ter bukova dolga v hlodih, prodam. Telefon (03) 8095-016. p BUKOVA drva, metrska ali razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 1009 STIKA PRODAM PRENOSNI računalnik, BTV Maraton Gorenje, belo tehniko, prodam. Telefon 031 250-949. 1046 PRODAM PRAŠIČE, težke od 25 do 140 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. 764 ŽREBCA haflinger, starega 18 mesecev, prodam ali menjam za les. Krušič, Galicija 31, Žalec. Ž61 JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija VVinter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927926 JAGNJICE in jagnjeta, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681. Š100 KMETIJSKA zadruga Loško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosfi, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677, (03) 734-4378. l 28 DOMAČE kunce belgijski orjak, za pleme, oče tehta 8,5 kg, mati 7,5 kg, stare 3 mesece, prodam. Telefon (03) 571-6331. 957 KOBILO, težko, »pripuščeno«, staro štiri leta in pol, prodam. Telefon 041 783-919.Ž 70 MLADO kravo simentalko, za zakol, težko približno 400 kg, prodam. Telefon 041 511-308. 269 PRAŠIČA, težkega 110 kg, prodam. Telefon (03)5709-155. Ž73 DVE mladi kravi simentalki, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 7347-673. L187 MLADO kravo, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 281-237. 995 GPR$: infrared, ' j1 prosta uporaba v ■ vseh omrežjih in operaterjih. (________ate.________________ Najboljši v akciji! . GSM telefon, SIEMENS, C65 Vgrajen fotoaparat. 34. >90 2 IT 3.490 SIT / O 67.S__________ LCD zaslon, PHILIPS, 1 70C5BS diagonala 17M, ločljivost do 1280 x 1024 pri 75 Hz, svetilnost 250 cd/m1, odzivni Čas 16 ms. m i 34.1’PO SIT Osebni računalnik, PC PLUS, Sempron 2800 Procesor AMD Sempror, 2800+, pomnilnik 512MB, trdi disk 120GB. DVD+~RW, grafični pospeSevaieo Prenosni telefon, DIALON, Easy kartica 5.1 , TV-Tuner, Modem 56k standard DECT/GAP, funkcija V.90, integrirana mrežna kartica, PIK/CUP, imenik za .20 Številk, ohišje Midi Tower, multimedijska spomin za 30 zadnjih številk, tipkovnica Genius PS/2, miška Šcroii domet na prostem do 300 m in PS/2, zvočniki. v stavbah do 50 m. 9.990 SIT Multifunkcijska naprava, brother, dcp-ttoc Združuje barvni inkjet tiskalnik, skener, barvni kopirni stroj in čitalnik spominskih kartic. Barvna kartuša in papir za fotografije, HEVVLETT PACKARD, C936EE Za tiskalnike H P Deskjet 5740, 6540, 6840 ter 130 listov papirja za fotografije 10x15 era. ANESLJIVO N ggUg^k Ponudba po zanesljivo najnižjih cenah velja od 21. 2. do 12. 3. 2005 oz. do prodaje zalog. Za več informacij o zanesljivo najnižjih cenah se obrnite na prodajno osebje v Merkurjevih trgovskih centrih. Obiščite nas v trgovskih.centrih MERKUR, Mariborska 162, Celje, MERKUR, Ronkova 35, Slovenj Gradec in MERKUR, Kidričeva 2b, Velenje na oddelkih z akustiko in računalniki! Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo PRAŠIČE, težke približno 20 kg, prodam. Telefon 041 836-398. Š140 NEMŠKE ovčarje, zelo lepe, stare 6 tednov, prodam. Šentjur, telefon 041 714-914. Š138 MLADO kravo v 9. mesecu brejosti prodam ali menjam za bikca ali mlado jalovo kravo. Telefon 541-3019,041 357-024. 1002 BIKCA, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 634-641. Š147 POLOVICO prašiča, ISO kg, domača kuhana hrana, cena 700 SIT, prodam. Šentjur, telefon 5743-143. Š146 BRDO telico limuzin in prašiča, 100 kg, prodamo. Telefon 5792-345. š 144 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam, cena pa dogovoru. Telefon (03) 5740-177. Š150 BIKCA simentolca, 160 kg, brejo telico, kravo in belega kozla prodam. Telefon 041 971-638. 1014 PRAŠIČE, od 130 do 150 kg in majhne, od 25 kg naprej, prodam. Telefon 041 708-978. 1023 OVNA in dve jagnjici, starost 5 mesecev, prodam. Telefon 031 731-577, (03) 5798-368. Š152 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5792-370, zvečer. Š153 NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, z rodovnikom, stare 2 meseca, vrhunskih staršev, z rdečkasto masko, cepljene, prodam. Telefon (03) 586-9299, 041 966-252. ž/7 BRDO telico simentalko prodam. Telefon (03) 5799-077. 1040 KUPIM BIKA, 150 do 200 kg, kupim. Telefon 041 707-295,(03)5772-332. 977 TELIČKO simentalko, staro do tri tedne, kupim. Telefon 781-0363. 1037 BIKCA ali teličko, težka od 50 do 150 kg, kupim. Telefon 5821-627, 031 566-563. 1044 ODDAM NEMŠKO ovčarko staro 15 tednov, oddamo. Informacije po telefonu 5893-210 ali 041 922-148. Š139 TUŠKI IDELKI PRODAM KROMPIR, primeren za sajenje, prodam. Telefon 041 742-334. 913 SLADKO seno prodam. Telefon 031 235-372. 939 KROMPIR, jedilni in krmi (večje količine dostavimo) prodam. Telefon 041 742-334. 913 ULEŽAN hlevski gnoj, z možnostjo dostave, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 803-573. 942 KAKOVOSTNO vino: mešano belo, sortno traminec, kerner, modra frankinja in samo-rodno jurko prodam. Telefon 041 320-070. 1016 SILAŽNE bale prodam ali menjam za okrogel smrekov les. Telefon 031 840-078. Š149 SENO in otavo, kakovostno, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5472-083.102/ KRMO, seno in otavo, prodam. Telefon (03) 579-8175. 1053 MENJAM HLEVSKI gnoj menjam za seno, slamo, diva, deske, hlodovino... Telefon 040 803-573. 942 -»STALO PRODAM BUKOVA klaftrska drva, seno, kvadratne bale, prodam. Telefon 041 649414. Š87 Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica. 02 818 - 20 - 08 040 304 - 481 Kulturno umetniško društvo X5, Gestrinova 4, Ljubljana ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.0.0. _____Slovenska c. 27, LJUBLJANA_ GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA GOTOVINSKA POSOJILA CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Razvojni center) MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop ZA KOJ ODKUP DELNIC CE, Mariborska 66 03 490 18 OO Azur - Papotnik k.d., Prožinska vas 22d, Štore PRTIČKE in prte različnih vzorcev, na belem platnu, so različnih dimenzij ter vsi ročni izdelani, ugodno prodam. Vse informacije po telefonu 5481-868. 895896 FANTOVSKO obleko za obhajilo, svetlo sive barve, prodam. Telefon 031 620-368. 953 ROTACIJSKO kosilnico Sip roto 165 in kravo simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 031 259-636, (03) 5778-652. 989 DEKLIŠKO oblačilo, primerno za birmo ali valeto, prodam. Telefon 031 708-516, 492-7853. 992 FORD fiesto 1,3, letnik 1993, cena 135.000 SIT in diatonično harmoniko prodam za 240.000 SIT. Telefon 041 707-748. Š148 KOŠE, pletene, prodam. Telefon (03) 5740-177. š 151 ZIMSKE gume, na platiščih 13», za renault clio (4 x) in električni bojler, skoraj nov, 801, prodam. Telefon 031 264-680. 1018 TRAKTORSKO kiper prikolico in bukova drva prodam. Telefon 031 683-824. L194 DVE breji telici sivki, zamrzovalno skrinjo, traktorsko škropilnico, 3001, silorezno prikolico, 28 m3,24 nožev, sadilec koruze, dvoredni, silokombajn Sip, prodam. Telefon 041 354-550. p BALIRAN0 seno in dve neregistrirani telički, 170 kg, prodam. Telefon 5736-702. L196 KOTEL za žganjekuho, 601, ugodno prodam. Telefon 041 599-490. Š154 KUPIM _____________ KROŽNO brano Imt, ohranjeno in slamo v kockah kupim. Telefon 041 46-827. 2 76 IŠČEM STARE stripe za projekt Poem Express, namenjen otrokom, iščemo. Društvo Šmod, Mestna 2, Laško, telefon 031 351-140. 756 90,6 95,1 RADIO CELJE 95,9 100,3 Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 6 let za vse zaposlene ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, faz: 02/252 48 23 Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor IjpIDELFlN ltel ab d.0.0. Ljubljanska 14a, Celje NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 CmElaKI MLADOSTEN vdovec, 173/78, SŠI, nekadilec, katolik, situiran, želi spoznati žensko do 62 let. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE. 904 Če ste osamljeni in si želite prijateljstva ali resne zveze, pokličite. 01/729-2316.041406-639 Tatjana K. Markovič s.p., Ljubljanska c. 83,1230 Domžale Posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite Oai/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli. 'OSLITEV ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami iz okolice Šentjurja. Frizerski studio Sonja, Cesta Miloša Zidanška 10 a, 3230 Šentjur, telefon 5743-172,031 509-037. šisi ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprav. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gastro točilne naprave d. o. o., Popovičeva ulica 2, Celje. n ZAPOSLIMO KV elektrikarja za nedoločen čas. Informacije po telefonu 041 640-064. Aso Celje d. o. o., Ipavčeva 21, Celje. DELO v telefonskem studiu. Pokličite (03) 428-2072, od 8. do 16. ure. Lindigo d. o. o., Kidričeva 13,3000 Celje. 1006 IMATE delo? Proste pozicije za polni delovni čas. Potrebujemo 10 novih sodelavcev za področje Štajerske. Prijavite se po telefonu (03) 428-2072, od 8. do 16., sobota od 8. do 12. ure. Lindigo d. o. o., Kidričeva 13,3000 Celje. tooe IŠČEM kakršno koli delo v okolici Celja ali izven. Telefon 031 432-181. 1010 m 28 INFORMACIJE NOVI TEDNI Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. Kako boli... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE KRAMERŠEK iz Bezovice pri Vojniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Mercator Levec, Franciju Ofentavšku ter gospodoma Ivanu Šelihu in Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred. Posebno zahvalo bi radi izrekli še doktorju Stevanu Bordeviču za zdravljenje, skrb in človeško toplino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. - V 1019 ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta JOŽEFA VREČAR s Savinjskega nabrežja 6 v Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za cerkveni obred. Hvala gospodu Ojstršku za izrečene besede slovesa, Komunali Laško, pevcem za zapete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter vsem društvom in organizacijam s prapori. Žalujoči: otroci z družinami, sestri in ostalo sorodstvo. L184 ZAPOSLIMO izučenega keramkarja. Telefon 041 675-688. Rafael Žaler s. p., Goričica 18, Šentjur pri Celju. 1021 PRODAJALCI se zavedajo, da so rezultati posledica truda. Ko vam uspe, postajate še učinkovitejši in se še bolj spoštujete. Predani ste svojemu poklicu, izdelku in podjetju, za katerega delate. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje. n NATAKARICI nudimo sodelovanje. Telefon 041 435-433. Moto klub Ex Grand Prix, Razlagova 13, Celje. 1024 Redno službo nudimo zastopnikom z lastnim prevozom za dostavo znanim kupcem. Prešernova družba d.d., Ljubljana, telefon 051 371 476 (Silva). ZAPOSLIM dekle za strežbo v dnevnem baru. Vikendi in prazniki prosto. Telefon 041 547-996. Alojz Metličar s. p., Pohorska 4, Celje. 1020 NATAKARJA (natakarico) zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 752-111, (03) 838-1030. Šport center Prodnik, Edvard Jurjevec s. p., Juvanje 1, Ljubno ob Savinji. n Zaposlimo KOORDINATORJA LOGISTIČNE DEJAVNOSTI. Pogoji: - V/VII stopnja ekonomske ali prometne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na področju logistike in skladiščenja v živilskem sektorju - enomesečno izobraževanje v tujini - znanje italijanskega jezika. Delo poteka v skladišču v Celju. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov: Eurospin Eko d.0.0., Renški Podkraj 64,5292 Renče. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka, dolgoletna glavna medicinska sestra Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje BRIGITA PREZELJ višja medicinska sestra Sodelavci Zdravstvenega doma Celje bomo cenjeno kolegico, vestno sodelavko in vzornico ohranili v lepem spominu. Dom je prazen, dom je tih, ker tebe, draga mama, ni, da skupaj bi bili. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica ANGELA PERC iz Krivice 30 pri Prevorju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili tolažilne besede. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Oprešniku za besede slovesa. Vsi njeni. š 143 Minevajo dnevi, meseci in minilo je leto, odkar te več ni. Vse je tiho in prazno, a spomin nate še živi. V SPOMIN MARIJI KRISTANŠEK z Reke pri Laškem (2.12.1954-27.2.2004) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, v mislih in besedah postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečko v spomin. Vsi njeni. L192 ZAPOSLIMO več delavcev z dokončano vsaj 3-letno srednjo šolo in izpitom B, C, E kategorije za dela na specialnih gradbenih delih. Informacije: Gradnje Polak, Gabrijel Polak s. p., Primož pri Šentjurju 034 a, Šentjur. 1047 IŠČEM delo: čiščenje stanovanja, lokala, poslovnih prostorov. Sem zanesljiva in poštena, okolica Celja. Telefon 041 873-110. 1007 IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n DRUŠTVO Zgornji trg organizira 26. 2. 2005 ob 19. v prostorih društva Zg. trg, Ulica skladateljev Ipavcev 30 literarni večer. Gost večera bo g. Jernej Borovnik. Š132 SANACIJE kopalnic ter popravilo in vzdrževanje vodovodnih naprav. Sončni žarek, Bojan Pesan s. p., Ulica, skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur, telefon 051 266-822,051 206-503. Š103 KNJIGOVODSKE-ročunovodske storitve z nap sodobnejšimi programi, strokovno in ažurno, po najugodnejših cenah, za d. 0.0. in s. p. že od 10.000 SIT naprej. Telefon (03) 781-0091,041 242-800. 8 - 12 kg mesečno in oblikovanje postave IZDELUJEM kuhinje, klopi, mize, okna, vrata in vse izdelke po želji kupca. Mizarstvo Jože Cmok s. p.,. Črnoliška 18, Šentjur, telefon 031 765-934. n BAGAT servis vseh vrst Šivalnih strojev in likalnikov. Prodaja novih strojev Pfaff, Elna, Brother, ugodne cene in pogoji. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 710-3144. Ž51 KRČNE ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 ______dr. J. Zimmerman, Koper_ NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Prof. Peter Košir s. p., Celje, telefon 031 616-970. n RAČUNOVODSKE storitve za s. p. in d. 0.0. Kakovostno in ugodno. Pokličite 041 661-099. 975 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642, 041 578-556. Kartagina d. 0.0., pe Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0. 0., Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana. n Včasih rad si se pošalil, da na oblačku boš sedel... Pazi nase, naj ti bo toplo, dokler se spet ne srečamo. ZAHVALA Zapustil nas je TONČI ULAGA (8.9.1953 -13.2.2005) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in podporo v najtežjih trenutkih. Posebej hvala osebju oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje, dr. Tkalcu za razumevanje, dr. Seličevi in ge. Perpar iz ZD Štore ter ge. Lamut in ge. Zimšek za podporo in pomoč na domu. Zahvaljujemo se tudi g. Korenu za lepo opravljen obred, PGD Štore in gasilski enoti Laška vas, štorovski pihalni godbi, govornikoma g. Pajku in g. Kraglju, pevskemu zbom Idila ter pogrebni službi Zagajšek. Hvala tudi podjetju Štore Steel in sindikatu za denarno pomoč. Še posebej se želimo zahvaliti družinama Sivka in Arzenšek za izjemno podporo in pomoč, ki je ne bo mogoče nikoli poplačati. Vsi njegovi. ° 1008 Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube mame, omike in tašče MARIJE PETEK roj. Krklec iz Rogatca (23. 3.1924 - 9. 2. 2005) V najglobji bolečini nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izraze sožalja. Iskreno se zahvaljujemo g. Andreju Grubelniku za opravljen obred in izrečene besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo drago mamo spoštovali, imeli radi in pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo vsi njeni: Kristina, Stane, Verica in Jožica z družinami. 983 Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tvojega trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja. Odšla si tja, kjer ni več trpljenja, a v naših srcih ostala vedno boš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice Alojzije Škoberne iz Velikih Grahovš 34 nad Laškim (8.5.1934-15.2.2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter zanjo darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala sosedi Štefki Vrbovšek in njeni družini za vso skrb in pomoč v času bolezni. Hvala patronažni sestri Žaliki, hvala sodelavcem podjetij Paron Laško, Sadeko Rimske Toplice in Kmetijski zadrugi Laško. Hvala duhovniku za opravljen obred, gospodu Konradu Jurkošku za besede slovesa, pevcem, praporščakom, godbeniku za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. m NOVI USNIK 29 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre TEREZIJE ZIMŠEK iz Ulice 5. prekomorske brigade 15 v Celju (9.10.1917-4.2.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili pisna in ustna sožalja. Žalujoči vsi njeni najdražji. 951 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala vse dni. V domu. našem je praznina, v naših srcih pa skeleča bolečina. Tvoj dom pa rožice krasijo in lučke ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame TEREZIJE POHAJAČ iz Lokovine 33 pri Dobrni (12.10.1925-28.1.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, govorniku g. Milanu Reberniku, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, godbi na pihala, pogrebni službi Dečman in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo PGD Dobrna ter družinam Krivec, Koprivnik in Rebernik za pomoč v najtežjih trenutkih. Ohranite jo v trajnem spominu. Žalujoči sin Štefan z družino. 1012 Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Vedi, da v naših srcih boš ostala, za vse, prav za vse ti še enkrat hvala. V SPOMIN FANIKI JURIČAN iz Zibike (1.11.1911-27.2.2004) Hvala vsem, ki ji prižigate svečko in postojite ob njenem grobu. Hčerka Milena z družino in sin Vanč z ženo Sabino. Tiha bolečina spremlja misel, da bo 26. februarja pet let, kar te ni. S spoštovanjem in ljubeznijo , v naših srcih vedno z nami si. V SPOMIN ZDRAVKU SMRKOLJU iz Celestinove ulice 1 v Celju Hkrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi. 997 Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla, jokala, ker, draga mama, te ni ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče JOŽEFE MIHELČIČ roj. Koprivc, s Proseniškega 28 pri Šentjurju (7.2.1928 -17.2.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede, pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Andreju Fidlerju za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Mojci in dr. Kočarjevi iz Topolšice za pomoč v najtežjih trenutkih njenega življenja. Zahvala kolektivu Alpos Pohištvo d. o. o., pogrebni službi Žagajšek, JKP Šentjur, pevcem za zapete žalostinke, g. Rajku Zidovniku za ganljive besede, g. župniku Vinku Conču za opravljen obred, trobentaču za odigrano melodijo in ge. Bernardi Pfoder za molitve na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerka Milena z družino ter ostalo sorodstvo. 1( Ljuba mama, dve leti v grobu spiš, a v mojem srcu še živiš. Solza, žalost, bolečina zbudila te ni, ostala je praznina, ki boli, ki nikdar ne mine, ko zasanjam se v spomine. V SPOMIN ŠTEFANIJI KOTNIK (18.10.1923 - 28.2.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Mož Herman in vsi njeni. 741 Minilo je leto dni, odkar te več ni, a spomin nate še živi. V SPOMIN JOŽEFU FRECETU iz Krajnčiče 1 a Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Vsi njegovi. š 141 Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN na draga starša FRANCA m MARIJO (1906-1975) (1911-2004) ŠIPEK Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni. L186 Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko tajiti, . le drage žene, mamice nihče ne more nam vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre IRENE KOLBL -DEBELAK (13.7.1967-11.2.2005) se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli z iskreno mislijo poklonit njenemu spominu in nam izrazit pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter podjetjem Aquaset iz Štor, Telekom in GVO Celje za cvetje, sveče, tolažilne besede in materialno pomoč. Vsem sošolcem hvala za darovane sveče in cvetje, podjetju Žagajšek za organizacijo pogrebne slovesnosti s pevci in trobentačem. Hvala govorniku g. Čandru in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Peter, sin Matej, hčerka Sabina in ostalo sorodstvo. .. V celjski porodnišnici so rodile: 7. 2.: Simona RAMŠAK s Frankolovega - dečka, Irena ŠTAHL iz Braslovč - dečka, Jožica HLEBEC iz Blanc -dečka, Suzana LOVAS MIRIAM iz Celja - dečka. 8. 2.: Božena BRUNŠEK KRK s Polzele - deklico, Katarina KOPITAR iz Škofje vasi - dečka, Damjana KAJTNA iz Sevnice - dečka. 9. 2.: Jerneja PUSTOVRH iz Celja - dečka, Arvina BUKVIČ z Vranskega - dečka, Doris MLAKAR GRAČNER iz Slovenskih Konjic - deklico, Manja ŠKORC KORES iz Celja - deklico. 10. 2.: Snježana PUNGER-ČIČ iz Sevnice - deklico, Ros-vita REDNAK iz Velenja -dečka, Suzana POTOČNIK iz Žalca - deklico, Nataša POD-GRAJŠEK iz Zreč - dečka, Klavdija KUBALE iz Rogatca - dečka, Slavica BUNŠEK iz Podčetrtka - dečka, Brina DEBELJAK iz Šmarja - deklico, Anica TRUPEJ iz Šmarja - deklico. 11. 2.: Darja PLAZL iz Velenja - deklico, Katarina SODIN ČOKLIČ iz Celja - deklico, Matejka PEČOVNIK z Vranskega - deklico, Darja JELŠNIK iz Nazarij - deklico, Saška ŠLOSER iz Zreč -deklico. 12.2. : Vanja MAČEK iz Celja - dečka, Renata GROBELŠEK iz Celja - deklico, Štefka VERBOVŠEK iz Laškega -dečka, Mojca PAVLIČ iz Celja - dečka, Petra VENGUST iz Celja - deklico. 13.2. : Marija ČATER iz Celja - deklico. 14. 2.: Alenka PETROVEC KOŠČAK iz Celja - dečka, Natalija RAVNAK iz Frankolovega - dečka, Bronislava MEŠKO iz Velenja - dečka, Ingrid SMODIŠ SAMEC iz Radeč - dečka, Shkendije ZEKAJ iz Žalca - deklico, Matejka TURINEK iz Žalca - dečka. 15. 2.: Jelena BAVČAR iz Celja - dečka, Slavica VRANIČAR iz Šmarja - deklico, Nataša SAJOVIC iz Teharij -deklico, Marjeta KRAJNC iz Ponikve - deklico, Tanja KLADNIK z Ljubnega - deč- ka, Dijana KESAR iz Pristave pri Mestinju - dečka, Aleksandra RATEJ iz Celja - deklico, Irena ŠPEGEU JOVAN iz Nove Cerkve - deklico. Celje Umrli so: Ignac KRIČEJ iz Celja, 75 let, Jožefa VREČAR iz Laškega, 80 let, Nada Marjana BOŽIČ s Polzele, 82 let, Jožefa DROBNIČ iz Tržiča, 74 let, Neža GRAČNER s Planine pri Sevnici, 73 let, Terezija FERLEŽ iz Ponikve, 80 let, Marija GRM iz Vitanja, 84 let, Amalija GRUDNIK iz Vitanja, 86 let, Marija KRI-STANEC iz Rimskih Toplic, 51 let, Ivana KOTNIK iz Celja, 74 let, Jožefa KUNST iz Šentjurja, 82 let, Jožef PRISLAN iz Rečice ob Savinji, 74 let, Magdalena RAMŠAK iz Celja, 83 let, Pavlina ŠKORJANC iz Prebolda, 94 let, Alojzija POLAK iz Celja, 74 let, Kristina SEVŠEK iz Zreč, 80 let, Kristina KUKOVIČ iz Slovenskih Konjic, 66 let, Terezija ZIMŠEK iz Celja, 88 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Angela PERC iz Krivice, 78 let. Laško Umrli so: Ivan KRAJNC iz Vrhovega pri Radečah, 51 let, Katarina SOTLAR iz Celja, 91 let, Terezija POHAJAČ iz Lo-kovine, 80 let, Anton JANČIČ z Vrha nad Laškim, 94 let, Andro TOMIČ iz Kozine, 77 let, Janez GORIŠEK iz Ud-mata pri Laškem, 101 leto, Frančiška BEC iz Radeč, 77 let, Irena Miroslava ŠPENKO iz Sela pri Vodicah pri Ljubljani, 81 let. Velenje Umrli so: Angela SENEGAČNIK iz Slovenskih Konjic, 81 let, Angela STROPNIK iz Florjana, 86 let, Valentin HRIBERŠEK iz Varpo-lja, 75 let, Lucija JUVAN iz Celja, 85 let, Marija STROPNIK iz Velenja, 66 let, Margareta ŠUHA iz Velenja, 81 let, Jožefa MIHELČIČ s Proseniškega, 77 let, Frančiška KNEZ iz Ponikve pri Žalcu, 85 let, Pavla MLINAR iz Podvolovljeka, 73 let. m NEDELJA. 27.2. 30 NIK rm a metropol PETEK 16.00 Palača strahov 16.00 Gospodar prstanov: Bratovščina prstana SOBOTA 16.00 Niko vabi: Čudežno potovanje 18.30 Gospodar prstanov: Stolpa NEDEUA 16.00 Palača strahov 1800 Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev SREDA 19.00 Z glavo ob zid SLOVENSKE KONJICE PETEK 19.00 Super veliki jaz SOBOTA 18.00 Pet krat dva 20.00 Super veliki jaz NEDEUA 19.00 Pet krat dva ŽALEC NEDEUA 18.00 Tajd 20.00 Po sončnem zahodu VRANSKO PETEK 19.00 Uročena Ella VELENJE PETEK 16.00 Polami vlak 18.00 Mladi, lepi in zadeti 20.00 in 22.30 Rezilo: Trojica mala dvorana: 17.00 Zboristi 19.00 in 21.30 Dvojčici SOBOTA 1800 Zboristi 20.00 in 22.30 Rezilo: Trojica mala dvorana: 17.00 Polami vlak 19.00 Mladi, lepi in zadeti 21.00 Dvojčici NEDEUA 18.00 Rezilo: Trojica 20.30 Mladi, lepi in zadeti mala dvorana: 17.00 Palami vlak 19.00 Zboristi 21.00 Hiša letečih bodal PONEDELJEK 1800 Zboristi 18.00 Rezilo:Trojica mala dvorana: 19.00 Lajf po Liffe-u: Dvojčici TOREK 18.00 Mladi, lepi in zadeti 20.30 Rezilo:Trojica mala dvorana: 19.00 Lajf po Liffe-u: Dvojčici SREDA 1800 Rezilo: Trojica 20.30 Zboristi ČETRTEK 1800 Bližnji odnosi 20.00 Letalec PETEK. 25.2. Iger so zvezde doma Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Letalec, vsak dan: 16.20,19.40, petek in sobota: 23.00, od četrtka do nedelje: 13.00 Bližnji odnosi, vsak dan: 21.30 Njegovi tastari, vsak dan: 16.10,19.00, petek in sobota: 23.50,od četrtka do nedelje: 12.30 Rezilo: Trojica, vsak dan: 16.00 Lemony snicket Zaporedje nesrečnih dogodkov, vsak dan: 18.20, 20.40, petek in sobota: 23.10, od četrtka do nedelje: 11.10,13.40 Peter Pan (sinhroniziran v slovenščino), od četrtka do nedelje: 11.20 Elektra, vsak dan: 15.50, 18.40, 20.50,petek in sobota: 23.20, od četrtka do nedelje: 13.50 Aleksander, vsak dan: 15.00,16.30,18.03,20.00, petek in sobota: 22.00, od četrtka do nedelje: 11.30 Medvedja brata, od četrtka do nedelje: 12.00 Ray, vsak dan: 17.00 (razen v petek), petek: 23.10 Zelo dolga zaroka, vsak dan: 20.10, sobota: 22.50, od četrtka do nedelje: 14.20 Polami vlak, vsak dan: 15.10, od četrtka do nedelje: 11.00 Zboristi, vsak dan: 21.20 Tu pa tam, vsak dan: 17.20,19.20, petek in sobota: 23.30, od četrtka do nedelje: 13.10 KOLOSEJ Njegovi tastari 1400.16.30.19.00. 21.30.00.00 Lemonv snicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov 13.30.15.50.18.10, (20.30 razen v sredo), 22.50 15.20.17.30.19.40 21.50 0010 V iskanju dežele Nije 15.00. 19.20 Zadeta modela 17.20.21.40.27.40 Ruševine 14.50.1700.19.10.21.20 23.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so od četrtka do nedelje 9.30 Knjižnica Slovenske Konjice Pravljica in ilustriranje zgodbe z ročnimi barvami 10.30 in 17.30 MNZ Celje_________ Demonstracija obrti predstavlja se urar Božo Godnik 17.00 Galerija Jaki Nazarje______ Likovno-glasbena predstava Stopinje v novo odprtje razstave slikarskih objektov akademske slikarke Terezi-jeBastelj 18.30 Knjižnica Laško Pogovor z dddr. Jožetom Mačkom pogovor z agronomom, fitopato-logom in zgodovinarjem bosta vo- Razstave Knjižnica Šentjur: akademska slikarka Vesna Čadež, do 18.3. Galerija Volk: reprodukcije znanih slikarjev (Dali, Klimnt, Kadinsky...), do 28. 2. Galerija Mozaik: razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 28. 2. Galerija Mik: razstava del akademskega slikarja Albina Lugariča, do 17. 3. Likovni salon Celje: Kopirajmo Kitajsko, razstava Saše Sedlačka, do 26. 2. Špesov dom starejših občanov Vojnik: akrili na platno Polone Kitak, do 28. 2. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskih slikark: Ivane Andric Todič, Anke Hribar Košmerl, Vere Terstenjak, do 11. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografa Vinka Skaleta: Portret, do 31. 3.; Znamenja - pomniki za včeraj, danes in jutri, fotografska razstava dr. Borisa Skalina, do marca. Galerija Borovo: razstava likovnih del Vladke Sumrek, do 4. 3. Galerija Otto Škofja vas: pregledna razstava olj na platno Dragana Iliča, do 26. 2. Savinov likovni salon: razstava likovnih del akademskega slikarja in letošnjega Prešernovega nagrajenca Bogdana Borčiča Galerija Vegrad Velenje: olja na platno in dela v mešani tehniki Aliče Jav-šnik, Marjane Rihter in Robija Podpečana. Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana. KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja. Pokrajinski muzej Celje:.Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino, stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005; Ku-harca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem, avtorja mag. Vlada Šlibarja, do 28. 2. Klub Smeh ipfp Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). dila dr. Stane Granda in dr. Marta Ciraj 19.00 Savinova hiša Žalec_________ Klavirski recital Vesne Verbnjak 10.00 SLG Celje_________________ Grimm/Poldk: Palček Abonma Družinski lutkovni in 19.00 OŠ Prevorje M. Real in M. Femer: Trije vaški svetniki gledališka komedija 21.30 KUD KLjUB Eternia, Zmajev rep, No cenzura, Malik koncert Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: Celje na starih zemljevidih od 16. do srede 19. stoletja, iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje, do 6. 3. KD Slovenske Konjice - velika in mala avla: Med Konjicami in Mariborom v risbi in sliki ob 40. obletnici prof. Zlatka Praha: velika avla: Deep & blue, slikarska razstava Zvonka Pušnika. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30. 6. Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v objemu voda - Poplave v Celju v prejšnjem stoletju, do 31. 3. Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: razstavi del Petre Koucka (Petroviče, Češka Republika), peroris-ba na temo Konj, in VladimiraMatoviča (Beograd, Srbija in Črna gora), retrospektivni pregled del od 6. do 15. leta starosti, do 28. 2. Stalne razstave Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. W smog w Petek od 10.00 do 16.00 Risanke in družabne igre za otroke Petek ob 22.00 Progresivna noč s Spiridonom, projekcija 3D animacij demo scen Sobota ob 20.00 Odprtje razstave LAK-ovega fotona- tečajaKLAK Sobota ob 21.00 LAKov glasbeni večer: Dungeon kee-pers in In a maže novitednik www.novitednili.Goni 15.00 Center ŠOP Gorenje________ Eno pesem peti zaključni koncert ljudskih pevcev in godcev PONEDELJEK, 28.2. 16.00 Savinova hiša Žalec_________ Ustvarimo književno revijo civilnapobuda 17.00 Levstikova soba Himalaja - Daulagiri 2004 - Slovenska Himalajska odprava predavanje Matica Klanjščka z diapozitivi 19.30 Dom kulture Velenje_________ M. Grgič: Ljubo doma, kdor ga ima gledališka predstava adinski center ce Sobota ob 22.00 House večer, posebna gosta Hou-seHolics Razstava Fantazije (slike Rama Komana). Zbiramo prijave za delavnico ma-kro-fotografije (vodi fotograf Gašper Domjan prvi vikend v marcu) in seminar retorike in javnega nastopanja (drugi vikend v marcu). Petek ob 20.00 Dijaška zabava, zabava v stilu 70.ih, obvezen “dress code” Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pešnici: vadba joge Sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja: rekreacija Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure. Mladinski center Patriot Slovenske Konjice Petek ob 19.00 Prostočasna delavnica: oblikovanje iz das mase in gline Petek ob 20.00 Glasba po izboru Nike Sobota ob 21.00 Anavrin, koncert Redno: Petek 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis 21.00 - 22.00 aerobika Sobota 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis 18.30 - 20.00 badbinton, namizni tenis, razno MLADINSKI CENTER VELENJE Petek ob 20.00 Lan party Sobota ob 21.00 Black Spot, koncert MTERHET KRMRI1R 5TRHE STRjlETORR UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij Narava v črno belem, avtor Janko Cahon. Info na www.filter-slovenia.org P S| JI | j.; Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 14.003 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška SeliŠnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl _ AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronsP pošti: agendja@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLAD® Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE sevnem zuidvju; - - Celje, tel: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje , za duševno zdravje - Ponl? jma-socialni in psihološki reh jlmi dji oseb z duševnimi motni Krekov trg 3, Celje ^ Telefon 03 428-8890, 428-» ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOL ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 HOV! TEDNIK DRILO Nagradna križanka iKET- ■- ■ A , Z J ? r* . %3 L J1 Sl - <*č- cte k, uicnus Etnmira nrtrn GOSPODARSKA DEJAVNOST, KI SE UKVARJA Z GOJENJEM ČEBEL, ^ČEBELARSTVO ADAMA >N EVE, Kajnov brat "AJ višja Dora v Turčiji |H2 K" ■ j?**-: 4|rr ■■'TšgžSmm dr ~wfhšcom 4 "-C/ P0MOČ: AMIJA-severnoameriška roparska sladkovodna riba, ČEDAD-mesto v Italiji, ČRET-močviren svet, REGOSOL-prst, ki nastaja na matični podlagi Nagradni razpis nagrada: kuponi v vrednosti 20 evrov za Casino Rubin Žalec ^ nagrada: srebrna broška zlatarne Nugget 3 *S. nagrada: darilni bon v rednosti 2.000 SIT Modeteksa iz Laškega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo vfe)eli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do e‘rtka, 3. marca 2005. i?