^lao tekoči nitun St. 24. — Conto corrcntc con la postq^^jf^ i \*^ *" Posamezna številka 20 staling. Izlwja: wkpondeljekin četrtek ~4 popoldnc. vatic za cclo leto 15 L. „ pol leta 8 „ 7 . „ čelrt „ 4 „ La irwzemstvo cclo leto \. 35 LjS\ \ Vü nqjfäHa'hpA do] Poslcute naročninj se nil moremo ozirati. ütyovorn) urciinik: Polde Kcmperlc. S-----_-____ št. 72 V Gonci, v četrtek lS.septembra 1924. Leto vu. Ni'Jrankiranu pisma se ne sprejetnujo. üglcisi se računajo po dogovoru in sc plučujo v nuprej. List izdaja konsorcij% „GORIŠKE STRAŽH" Tisk Zadruine tiskarne :v Gotici Riva Piuzzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štcv, 5. — (prej Scuole). Slovenski jezik ^ v šolah. ^ ,'J)lh't sc odprejo vrutu Ijudskih sol. ¦ ^Wtixoä slovenskik otrok bodo ¦toirili v ruzrede, ((cm si yridohjjo ill X'' zu m**Wlfl"'- ^ usmnK. ¦S7- ^^ins^niu ocelli** stisku .((' v zmosd, ko pomisl'u'v kakšno h>tUlora M WW otrok. Vsemdeset ..Sc' ie slovensko ljudstvo v strnje- n vrsiuh borilo zu to, da dobi popol- *o slovensko ljudsko šolo. Veličusten j((Pri>tresljiv je Ml ta bo}. Vas je vstu- \^Za vasi<>. obeina zu obcino, en slo- 2flht okra* za dmgim se fe dvigal in slntev«l od ntanske vlade: Sloven- ; \hl"i (>(rokomW)vensfy> šolo!*$kjttaw> \>efiln* zadrfmimi wtirodi se je sh- niJr kwecki narod bojevul za to te- hi wuvico ($t)veškcHp življenja. n vztrajiwtnn Imju našilt 'dentov se inTr'110 *s'°w*« zahvaliti. a\ swo liih (J° leia /9/olno slovensko kl>^° *(^°° Ztfs/fwr« nase nanydne Hu/}(' (^a s<} Sl°ven('i v m<'i(fh Ittitije ' ^.w&tvo, ki po izobnizbi Ijudskih mno- •§c stoji nu odlienem mestu v držuvi. ¦ 'kj?n!)ros{o zgovornostjo num to do- in [^Pßevüke: Primorski Slovenci \ $tn! * Nemci imujo najmunjši od- i mek ncpismenih ljudi. j Slovensko Ijudstvo bridko obcuti, j v™' h izmbilo, ko so mu vniäli slo- j itsko osnovno šolstvo. Z najyeejo \ foWjo bomo Slovenci naduljevali j nJ \n>ti ^rivienemu solskemu zako- L."(' «aw sirtini so nwxocni zavez-. it ]:', nu nuši strani so pravično cuteCe ; jJ'Mnske delovne množice. ki dunes j D 'porejo frovoriti. Z muni je v tern \ fy^wju vest demokratične Evrope, ' UnV Ul)'r'd Z('^raniu narodnih muni- , ¦So/ v '""'' ue -' Slovensko ; 'sfatVo s/ nom° priboriii. praviena \ \jur bo zmiifiulu! Vzrajuti morumo ninS() druziiw. v*o vus, vso detelo ; tlJJ"110 prešiniti z ielezno voljn: otrCl}ln<) slovensko solo za slovenskc : di t Ra(H Vruv^e hoeemo to. /la- '. *ikiUfla lw('ewo to' ker slovenski je- \ kn Olll)rl iMšiin otrokom pot v ne- ; firs1 ni xlnvunski svet, ki se širi od (l s* slovenski otroci v šoli učijo —¦ Wosebnih uruh slovenski jezik. VL,7* 4. novega šolskega odloku pm- nen\?°nk (lr"ZeX(l (slovenskega uli Ohdr^10 iezika v doduinih uruh je i «o Y ZEN zu (Irup)jezične otroke, če četbr'**i a^ m n)moyi fttmwstniki za- otr im šolskcga leta javili, du v pise jo -p« zu pouk druxegu jeziku.« v,s; j? Mwieni: Vsuk slovenski oce, četh' dobra slovenaka muti morn za- šoh?m šolskega leta pismenn juviti j skeniu vodstvu: Prightsum svoje- *ik°trofia za pouk v stovi>nskl'm W- sfu'S0 ic Vslsf/ pravica. slovenski Znslsi- T° je pa tudi vusu sveta dof- fy f •' Oorjc slovenskim sturišem, ki Ve Wojemu otroku ne privosčill, da Otrro naučt maierinskega jeziku! Hm°c* Sa;/M* ft1 no(l° zunii't'vuli "l k° ifot # zaprta I>ot (l° izobruzbe, ko m bo težko priti do kruhu v slovun- skilLdežetah, halo kliculi takim ne- * mammA sturišem: Ti moj oče si kriv, fyta )jc\iorem nuprej, ker se nisi bri- gul, da hi mi preskrbel pouk v rodnem jeziku! Slovenski sturisi, storite svojo dol- \ žnost. Prijamtevodstvu svoje sole, du ~»Ui" WilB^IJLi,otr(m me sloven- PillF- WlovbisfWLinifJ in dekletu, ^slHite%u r^A^^ftaJi bratje in se- stre dobili tfE^^Ew izvršite to pri- ; juvo. ZAive- clali v vojsko, da osvobodijo balkan- ! skc dežele turških zatiralcev. je po- veljeval Todor Aleksandrov ino^oč- , niin tajnim udruženjem vstašev. Pri- i ; družil se je s svojirni četaini bolgar- j ski vojski. Med svetovno vojno se jc Aleksandrov boril na strani Nemcev ! in Avstrijcev. Ko je leta 1°19 inirov- na konferenca razdelila Makedonijo ; med (irčijo, Jugoslavijo in BolRarijo. | \ se je Todorov s svojimi četniki vmak- i nil za bolgarsko mejo in ie tam zbi- \ ral sile in koval naklepe, da zedini niakedonsko zemljo. Ove leti je od tega, kar se je zvezal z meščanskimi strankami Bolgariie in je s svojimi četami vrj^el »kmečkega kralja« i Stambulijskega z vlade. Bolgarska kmečka stranka, ki ji je načeloval Stainbuliski, je imela v Aleksandrovu siiiirtnega sovražnika. Kajti kmccka stranka je z vso inočjO' stremeia za tern, d« se osnujejo Združene države .Inžnib Slovanov. ki bi družile Srbe, lirv-ate, Slovence in Bolgare. Ta dr- žava bi se raztezala od Triglavskega IX)gorja do Soluna in bi mejila na tri iTiorja. Aleksandrov je bil preprican. da bodo vsi »pi njegove stranke vni- čeni, če zinaga ta inisel Velike Jugo- slavije. Zato je z orožjein vrgcl kmeč- ivo stranko ob tla in v torn boju je zgu- bil živlienje veliki državnik Stambu- lijski. Nova bolgarska vlada s Cankovom na celu je živela v popolni odvisnosti od macedonskib vstafiev. Pa kmahi so se začele vrstc makedonske stran- ke cepiti. Nastopili sta dve struji: l:na stnija trdi, da naj zahtevajo Ma- i kedonci za svojo doinovino le avto- i noillijo. I M'U^a sihliu |navi, iiu.' >c u .tauovijo Zdnižene države Balkana I in v tej zvezi naj bo Makedonija • sa.- j nv»stojen ud. Ta druga, neponrirljiva ; .¦•> mu. u< jo y* vodil Trxior x Meksan- i drov. proglaša, da si moraio Make- donci z orožjem in uporoni priboriti ' svoje ozemlje in nstanoviti niakedon- sko repnbliko. Todor Aleksandrov je iskal letos j>odpore v rdeči Moskvi in , jo je dobil. To je še bolj poostrilo si)o- re v stranki. V juznobolKarskem me- stu Oornja Dzumaja je 15. t. m. pri- šlo do vibarnega spopada med vodi- telji obeli struj. V tern sporu so začeli padati streli, inrtva sta obležala dva voditelja avtonomistov. Isti dan so avtonomisti ustrelili Todora Aleksan- drova. Tako'je poglavar makedonskih I vstašev umrl [X>d orožjem lastnili ro- jakov. | Casalinijev pogreb. ! V pondeljek se je vršil v Rimu po- greb nmorjenega fasistovskega po- slanca Casalitiija. Vršil se je z najve- čjim sijajem in ob udeležbi velike ninožiee Ijudstva. Vladajoča stranka je hotela svojemu odličnemu pristasu, ki je na tako žalosten način našel snirt, izkazati na zadnji \>o\\ vso cast in spoštovanje. Razun par nekoliko | razburljivib trenutkov, ki so jasno j lM)kazali, kako jc ozračje grozece in nevarno. ni prišlo do nikakih izgre- i dov. Pogreba se je udelezil tudi min. i predsednik Mussolini. I Unior poslanca Casalitiija je povzro- čil silno nevarnost, da bo fasistovska I stranka s svojooboroženo silo brez h- ; smiljenja nastopila proti opozieiji. Ne- 1 kateri fašistovski prenapeteži kot Fa- i rinacci so jo k teniu tudi ix>zivali. Fa- ! rinacci se ii. pr. še vedno ne more ix>- ; tolažiti in grozi voditeljem opozicije s i šcntjernejsko nočjo. Njegovi krvoloč- ! ni izpadi pa ne dose/.ejo svojega na- ! mena: občinstvo jim ne sledi, ker je razoearano in je uvidelo, da z nasil- nostmi ne pride nikamor. Tudi je vsak dan bolj jasno, da Casalini ni bil umor- jen iz ix>litičnib nagilwv, teinveč, da jc postal žrtev nenonnalnega človeka, ki je delal povsem na lastno pest brez vsakih sokrivcev. Umora se zato \m- litično ne more izkorišcati in ostajajo zato razni nestrpni in izzivajoči gla- sovi brez odmeva. Radičevci gredo v vlado. V Jugoslaviji se je v zadnjili dneti dogodil izreden politični dogrnlek: Radičevci se pripravljajo, da vsiopijo v sedanjo vlado. Ker je ta dogodek za Jugoslavijo brezdvomno zelo daleko- sežnega pomena, zato naj ga kratko osvetlimo: Ko je v Jugoslaviji padla Pašičeva vlada in je prevzela njeno nasledstvo sedanja Davidovičeva, so se strankarski boji, ki so bili že prej zelo strasijii^ §e poostrili. V opozicijo jx)tisnieni Pašič se je čutil užaliene- ga in zapostavljenega, zato ie s po- rnočjo svojega zaveznika Pribičeviča napel vse sile, da bi strrnoglavil novo* vlado in se zopet polastil državnega krmila. Ker je Pašič kliub starosti brezdvomno zelo spreterf in sposoben politik, je imela vlada tezly> stališce in je morala zelo paziti n>^vse svoje tikrepe in korake. Zlasti je skušala Pašičeva skupina izrabiti Radičevo delovanje, da b^zpodkopala novi vladi tlsf-Tia najvišjem mestu. .« Kakor znano ima Radič za seboj ogroinno večino lirvatskega naroda. i Svojo stranko imenuWi »Mrvatsko re- j Mublikansk<; " "*• ' O". S tein ' jc prograni -vanja pre-v j se bori za ^-.....----- ................: llrvatske v i okviru jugoslovanske države. zago- \ varja republikansko obliko in zabte- va, da naj ima kmei-seljak odločilno besedo. Ker v lx>ju za ta svoja na- čela Radič ne pozna nikake popust- Ijivosti in kot pretkan politik svoje | zahteve še vedno povečuje, nudj zelo lepo tarčo za napade nasprotnikov. Slikajo ga kot smotrenega razdiralca mlade drzave, očitajo mu, da boče zanetiti na Balkanu novo revoiucijo | ter skušajo iz vsake njegove l>esede i in njegovega koraka skovati trditev, | da je najnevarnejši človek za državo. Umevno, da so zato novi vladi, katero podpira Radič s svojimi ix)slanci, na vse mogoče načine skušali dokazati, ' da se drži na krmilu s ])omočjo stran- ke, ki zasleduje propast drzave, da je ! ogrožen obstoj vladarske hiše in vla- i davine, da je nova vlada z Radičevci vred skupina neznačajnih ljudi, ki ho- cejo Jugoslavijo uničiti. Dejanja vla- de in tudi zadržanje Radičeve stranke so jasno pričala, da ta očitanja in sumnicenja niso resnična, ugled drza- ve pred svetom je pa kljub temu trpef. Vsi dobri in postcni Jugoslovani so zato z velikim veseljem sprejeli vest, 1 da se je v nedeljo vrsil v Zagrebu ve- ličasten tabor Hrvatske republikanske seljaske stranke, ki je sklenil. da sto- pijo tudi njeni zastopniki v vlado. To je gotovo velik korak k razčiščenju i notranjih bojev v Jugoslaviji. Stran- , ka, kateri so očitali protklržavnost, j stopi v vlado in prevzema s tern di- rektno odgovornost za bitje in zitje dr- zave. Najodličnejsi zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev se zdruzijo v sktipni vladi ter si podajo roke k ta- 1 ko potrebnemu six>razuniu vseh treh narodov-bratov. Ne da bi pretiravali lahko ugotovimo. da je ta korak zgo- dovinske važnosti. Notrania učvrsti- tev Jugoslavije je napravila z vsto- ixnn Radičeve stranke v vlado silerr korak naprej. Stran 2.____________________________._____________________»QORlSlA STRA2A« DNEVNE VESTI. Važno za slovenske stariše. Slovenske stariše pozivljamo že danes, da nam prijavijo vsak slučaj, če bi jim kako šolsko vod- stvo delalo ovire, ko bodo vpiso- vali otroke za pouk slovenščine v dodatnih urah. Ta poziv velja po- sebno slovenskim starišem v Go- rici. Tajništvo Političnega društva „Edinost" v Gorici. Via Mameli Štev. 5. Važno za davkoplačevalce. Davkoplačevalci, ki se čutijo priza- deti radi zaostalih davkov in sicer radi: 1. hisnonajemninskcga davka, 2. davka nu vojne dobicke, 3. osebno - dohodninskega davka in 4. obrtnega davka naj se zglasijo v tajništvu Kmetsko- delavske zveze, Via Mameli St. 5 v četrtek, petek in soboto od 8—/ ure popoldne. Skupine Kmetske - delav- ske zyeze naj pošljejo svojega za- stopnika. Tajništvo Kmetsko-delavskc zveze v Gorici. Vpisovanje na goriških srednjih šoiah (gimnaziji, realki in dopolnilni soli). /. Rok za vpisovanje traia od 21.- septembra do 15. oktobra t. I. 2. Dijaki, ki so ze obiskovaji kak razred gori omenjenih srednjih sol, naj samo javijo na nekolkovanem pa- pirju, kateri razred da bodo obisko- vali. 3. Dijaki, ki so v juliju napravili sprejemni izpit za ly razred srednjih sol, in oni, ki so takrat padli iz kakega predmeta, morajo ravnotako napraviti prosnjo za sprejem v /. razred (na ne- kolkovanem papirju, ako so slovenske narodnosti). Prošnji nuj priložijo spri- čevalo o ccpljcnju koz. 4. Dijaki, ki hocejo prestopiti z ene- ga učnega zavoda na drugi. naj na- pravijo tozadevno prošnjo (na nekol- kovanem papirju, ako so slovenske narodnosti). 5. Dijaki, ki zelijo vprvic polagati izpite za I. razred srednjih sol, naj ta- koj vložijo na ravnateljstvo sole pros- njo s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. spricevalo osebne istovetnosti s sliko, 3. zadnje šolsko spricevalo. 4. spricevalo o cepljenju koz, 5. potrdilo zupanstva o slovenski narodnosti prosilca, na podlagi kate- rega bo oproščen vseh solskih pristoj- bin in kolkov, 6. dijaki - vojne sirote naj priloze potrdilo žuiHinstva, da so v resnici vojne sirote. Kot taki Unajo prednosl pri sprejemu v solo. 6. Vsako prošnjo. mora podpisati oce, oziroma njegov postavni namest- nik. 7. Dijaki - drugorodci (Slovenci, Hrvatje, Nemci) so oprosčeni vseh šolskih pristojbin tcr jim ni treba kol- kovati nobene prošnje in nobene li- stine le da niso repetenti. Zato naj vsak slovenski dijak, ki ni nredložil tekom lanskega šolskega h'ta ravnatcljstvu sole potrdila o slo- venski narodnosti, gotovo priloži se- dan ji prošnji omenjeno potrdilo, ker sicer ne bo oproščen pristojbin in kol- kov. V prošnji naj omeni izrecno, da je slovenske narodnosti, in naj se sklkuje na prej all sedaj prilozeno tozadevno potrdilo. Ponavljalni izpiti. Ponavljalni izpiti na goriški gimna- ziji se začnejo dne 1. oktobra t. I. za vse razredc. Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije (za one, ki fih bodo 1 polagali prvič, in one, ki so padli i ! enega all več predmetov v julifsker, ( zasedanju), bodo v sledečem redu: ' 1. oktobra: aritmetika. j ' 2. oktobra: diktat in risanje, 3. oktobra: ustmeni izpiti. ' I 4. oktobra: »prova integrativa«. i Izpiti na dopolnilni soli. , IZPITI na goriški dopolnilni šoi j (Scuola complementare). ; /. Sprejemni izpiti za I. razred fzi one, ki jih bodo polagali prvic, in zi one, ki so padli iz kakega predmeta ? juliju), bodo: 1. oktobra (oh 9 uri): aritmetika, ! 2. oktobra (oh 9 uri): diktat in r- : sanje, 3. oktobra (ob 8 uri): ustmeni i:- \ piti. 2. Sposobnostni, oz. ponavljalni k- piti za II. in HI. razred bodo 6., 7. n \ 8. oktobra. 3. Odpustni izpiti (esami di licenzt) bodo 9., 10. in 11. oktobra. ! Začetck pouka. Začetek pouka na goriškin sreunjili • šolah. 0 zacetku šolskega pouka le morejo dati ravnateljstva nobeneia gotovega pojasnila. Gotovo je le U, \ da se pred 16. oktobrom ne začre \ pouk. Sicer homo o tern pravocasw \ porocali v nascm listu. \ Važno za trgovce. Vlada je ukinila vinski davek, a istočasno povišala davek na kavo, ' kavine surogate in sladkor. Ista St. »Gazette officiate«, ki je objavila od- lok o ukinjenju vinskega davka, je objavila tudi odlok, ki zvišuje davek na kavo, kavine surogate in sladkor. Od kvintala kave se bo plačalo pri ! uvozu: lir 1200, ako se kava uvozi iz države, s katero inia Italija posebno tarifno DOtfodbo. lir 13?O rr> i o kava uvozi iz države, za katero ve- lja splošna tarifa; Lir 1848 od kvinta- la pražene kave. Za 100 kg cikorije se bo rnorala plačati lir 420 davka, isto- tako tudi za kavine surogate. Za 100 kg sladkorja prvega razreda bo tre- ba plačati 400 lir davka, za sladkor drugeg razreda pa 384 lir. Prijava. V roku petih dni — to je do 21. sept. 1924 — morajo vsi trgovci, ki imajo v zalogi več kot 50 kg kave ali pa vcč kot 100 kg kavinih nadomest- kov, oziroma sladkorja, prijaviti za- logo imenovanega blaga finančncmu uradu v občini, v kateri imajo zalogo; če pa ni v dotični občini finančnega urada, naj viožijo tozadevno prijavo pri najbližjem briirnrlnem finančneni poveljstvu. Za vinorejee. i Poročali smo, da je ministerski svet i sklenil s 15. septembrom odpraviti 15 lirski vinski davek. »(Jazzetta Uffi- ciale« od 15. sept. J924 st. 217 je ob- javila tudi žeto zadevni odlok. ki je stopil v veljavo z dnem objave, to je s 15. septembrom. Pasterjev zavod v Trstu. Prilično pred eniin mesecem so ot- vorili v Trstu »Pasterjev zavod« to je zavod, ki zdravi od steklMi živali, zla- ! sti psov, vgrizene osebe. Ker se v zad- i njem času pogosto javlja steklina v naši deželi, opozarjamo občinstvo na ta zavod. Za stare vpokojence novih pokrajin. 'Stari civilni in vojaški vpokojenci, ki jim je bila nakazana pokojnina v kronah, bodo od 1. julija 1924 dalje prejemali svoje pokojnine, milostne | pris])evke, dmge stalne in začasne I prejemke, kakor tudi draginjske do- I klade v lirah al pari s kronami. Do sedaj so prejemali namreč samo 80% v lirah. Te ugodnosti bodo deležni tu- di duhovniki v novili pokrajinah, ki j so prejemali pokojnine in pripadajoče | '. draginjske doklade na račun verske- ga zaklada in ki jih plačuie za enkrat < država, dokler ne bo to vprašanje končno urejeno. Cl. 3. tozadevnega odloka razveljavlja nekatere določbe | drugili odlokov, ki so z novim odlo- kom v nasprotju. Kadi interesentov | navajamo tudi točno odlok: Novi od- lok je od 24. avg. 1924 St. 1371, pri- občen v »(jazzetta Ufficiale« od 13. sept. 1924 št. 216. Videmski framasoni na delu. V inestu Tolmezzu severno od Vid- ma so katoličani sklicali evliaristični kongres. Na tern zborovanju naj bi prcbivalci tolnieškega pltrožja posve- tili Bogu svoic duše. in -#ružtne> Vr- šile so se velike priffrave v mestu in | po kmečkih obanah;*niladinska dru- štva, cerkvene bratovščisic, katoliča- ni vseh stanov in raÄnib strank so se pripravljali na to versko slavnost. V zadnjem hipu jc videmska prefektura izdala ukaz, da se v sprevodu ne smc- jo nositi zastave. Cerkvcna oblastva so nato izdala razglas, da se evhari- stični shod ne bo vršil, kaiti Cerkev se ukrepom proti verski svobodi ne more ukloniti. I Za kulisaini so zopet pletli zaroto frarnasoni. Posrečilo se jim je. Vi- demsko uradništvo si je vplelo' nov list v venec zaslug: novo krivico pro- ti verski svobodi. To so slaba in ne- i varna pota, gospodje! Državni praznik. V soboto 20. septembra poteče 54 ! ht, odkar so italijanske čete vkora- kale v Rim. S tern je bila zaključena dolgn borba italijanskega naroda za ' zedinjenje. V soboto bo državni praz- nik, uradi bodo zaprti ves dan. Prizadetim. Mnogi so sc'ftbrnili na tajništvo Kmetskn- delavske zveze zaradi izselitvc v Beljfi.io. Tajništvo sc jc iiiformiralo pri tukajšnjem komisarjatu javnc varnosti, kl jc dal slcdcča pojasnila: Kdor hocc clobiti potni list za Beltfijo mora imcti: 1. »Contratto di Lavoro« — de- lovno poxodbo, ki jo mora vidirati italijan- ski konzul v Belgiji; 2. čc nirna dclovnc po- godbe pa mora imcti takozvani »atto di chiamata« — pozivnico n. pr. od kak^ncua sorodnika, ki jo mora istotako vidirati ita- lijanski konzul v Bclniji: •¦?. beljiijska oblast- va pa zahtevajo tudi še kazenski list. Tafništvo Kmetsko - delavske zveze v Gorici. Tajniški izpiti. Poprašali smo pri tržaški prefck- turi, katerih načel se bo držala glede šolske predizobrazbe onih obcinskih in pokrajinskih usluzbencev. ki lx)do pripusčeni k p(jsebnemu izpitu za do- sego patenta občinskega tainika. Za- nimalo nas je, ali so postopala tako, kakor na Tirolskem. Odgovor se gla- si: sedaj ni se nič določenega. Utis smo pa dobili, da ne bo tudi pri nas usoda občinskih tajnikov dosti dru- gačna od tirolskih. Tajniki! bodite budni, da Vas ne prepetnajstijo po krivici. Goriška Mohorjeva Družba. naznanja svojim članom, da so knjige v tisku. Knjige so sledece: 1. Koledar v veliki obliki in krasni dvobarvni opremi, kakršnega Slo- venci še nismo imeli. Unietniško opremo je oskrbel prof. S. Šantcl. Vsebinsko bo Koledar zelo bogat; ix>- leg leposlovnega gradiva prinasa ve- liko znanstvenih in podučnih član- kov. Krasilo ga bo veliko število le- pih slik. 2. Gospodarska citanka. ki jo je urcdil agr. inž. Rustja, prinaša tako bogato zbirko najrazliaiejših strokov- nih člankov, da jo vzamo vsak z ve- likim zanimanjem v roke. 3. Dr. Bradača prevod dveh I^is0: vih povesti iz češčine iiaslovljenm »Preužitkarii« je izbrano delo, ki sii- ka tragjko starih preužitkarjev & deželi. Ta knjiga je glasen klic P° človečanski ljubezni v borbi ^°Pe_ iimazano sebičnost, ki nisi najsvstO' še druzinske vezi. 4. »Na Indijo« je prevod niskci^ romana, ki ga je spisal znanieniti P>* satelj ! )anilewski. Snov je zajcta ' /Jvljenja in dela carja Petra VeliKC" ga. To je zelo zanimiv in boj?««*^' dejanja polen pa obenem podučen ^0' 5. Za malo doplačilo dübijo claii tudi lep, na novo prirejen »MoW1'' nik«. Vsak vpisan clan dobi sprejemn0 podobico družbe. ^ Člani na.i potrpijo1 se nekoliko & s3. Ko dobijo v roko Ictosnjc knj^e' ki imajo vse Ic-po obliko in dober P*?' pir, gotovo ostanejo družbi.zvesti •' pridobijo novih članov. . Krog naše dnižbc so se zbrali KO sotrudiiiki naši najboljši kulturni de' lavci. Med člani in ustanovniki sonal' odličnejše osebnosti. Gospodarstvo. Kaj je letos z žganjekuho? Zelo mnogo vprašanj dobivanio & strani čitateljev našega lista, kaj if to zadevo. V odgovor na vsa vpr^sa' nja sporočamo sledece: Dne 12. novembra 1924 stopi vp]1' sih pokrajinali v popolno veljavo i^' lijanski zakon o žganjekuhi. S teJf dnem odpadejo vse olajšave, ki ^a ; danes to je v dobi do 11. novemW1 i niso velike. ' Lastniki žganjskih kotlov wotä \ letos, to je do U. novembra t. 1. ž#J. svoje lastne tropine proti polovicf taksi. 2gati morejo pa le lastne ^ pine in ne tujih. , | Oni lastnik kotla, ki hoče žgati las!' : ne tropine, mora vložiti prosnjo pri v' nančni oblasti (v Oorici pri Ufficia tecnico di finanža, Sezione staccatav ! via Brigata Pavia 38). Tarn dobi w voljenje. Takso mora plačati v n»' prej. Taksa se določi na podlagi P°'j žganjskega kotla, ki jo mora i'nL vsak lastnik žganjskega kotla, davKJ 7.50 L od litra alkohola in na podlf1 dovoljenih ur. Pinančna oblast cla w voljenje za naj man j 25 ur žga»iJe' ! kuhe. Lastnikom žganjskiJi kotlov & ' dovoljuje 10% znižanje takse, i^°sl' I nost, ki jo uživajo vsi grosisti. | Iz tega bi sledilo, da nc morejo žg*|' I ti oni, ki nirnajo lastnih kotlov, <^J' I rorna, da morajo plačati celotno taK* so, to »e pravi ne 7.50 od litra alk0' j hola temveč 15 lir. Dosedanja praksj1 i pa pravi, da finančni uradniki tu P'1 tarn kaj spregledajo, posebno ko in1**' jo od višjih oblasti posebna riavoui'* za katere mi ne zvemio. . Vse navedene olajsave veljajo Pil do 11. novembra t. 1. Po 11. novt?«11: bru bodo morali biti vsi kotli vzida»1' in davek se bo plačcval od kolic/n litrov alkohola. Od vsakega litra alk{>' hola bo potrebno plačati 15 lir davk«: Navedene in sc nekatere druge, tuk;lj ncnavedene odredbe glede prostoro^» skoro popolnoma onemogočuieio W njekuho v malcni. Kaj pa potcm z nasimi tropiUallll< z malo vrednim sadjein itd.? .. Ni upanja, da bi bil zakon v kons? naše majhne žganjekuhe rešen, ker | celi Italiji (ravnotako tudi v Fran^1' Španiji obstoja le velika žganjekulia' destilacijske tvornice. Nastopiti inoramo pot in si 7^] diti nekoliko velikih žganjekuh. A^ ne bomo sami rešili vprašanja žgaii]c' kuhe v tern smislu, ga bodo rešili W kapitalisti, in sicer ne v korist našef^ malega kinetovalca, temveč v koftf svojega žepa. V Oorici se že oglašaJ0 interesenti. »OORISKA STRATA«__________________________________________________stran 3. j Zavedajmo sc danes, sredi septem- hra, da je naši domači žganjckuhi od- ! zvonilo z nastopom 11. novcmbra leta i | 1924. ; Splošno pregledovanje bikov v Srednjem in planinsketn govedo- rejskem ozemlju bivše goriške | dežele. j 'Vsebne komisijc bodo preglcdovale one I "'kc, ki j ill liočejo posestniki pripuščati tujiin ] krav;im, sledcče dni: ; 22. septembra: Trnovo pri (jorici ob 8. uri Prcd županstvom. Lokvc ob 9. uri prcd Win- kltrjevo nostilno, Üepovan ob 1Ü. uri pri po- j **' (za Čepovan in Lokovec), (Irgar ob 11. i Ur" Prcd županstvom. Bate ob 13. uri pri cer- ^vi, BanjSice ob 14. uri pri cerkvi v TruS- n^ah. Kal ob 15. uri pri Bratu/.cvi jjrostilni. ^vče ob 16. uri prcd županstvom. I 23. septembra: Hlevnik ob 8. uri pri Peter- j ^l" (za Kožbano), Hiljana ob 9. uri prcd ZuPanstvom, Mcdana ob 9 in po] uri i)red ž«Panslvom, Kozana - Vipolže ob 10 in pol ; Lr' Skolarisu, Kojsko ol) 11. uri pri cerkvi, j ^tevcrjan ob 11 in pol uri pri predsedniku z»varovalnice za Kovcjo živino, Osek-Vitov- *e ob 14. uri pri Rcmcu, Scmpas ob 14 in p°l uri pred Solo, Ozcljan ob 15. uri pri ccr- Kvi, Voifcrsko ob 16. uri prcd solo, Vrtojba (* '7. uri pri cerkvi, Scmpeter ob 17 in pol Pri Jfrofu Coroninijii. 24- septembra: Ročinj ob 8. uri pri Per- *et» (za Ročinj in A.ibo). Kanal ob 8 in pol j Uri Pred (iorjtipovo gostilno, Dcsklc ob 9 in p°l uri pri gostilni Zimic, Anhovo ob 10 in Do' uri pri cerkvi. Solkan ob 11 in pol uri pri j obeinski tehtnicl. Podjjora ob 14. uri pred ^anstvom, Loenik ob 14 in pol uri na trjni, Standrež ob 15. uri pri Antonu Kuzmin h. st. | ^3. Sovodnjc ob 16. uri pri lvami PcrllKOju v Kuhijah St. 17, Bilje ob 17. uri pri Cijann. "e»ee ob 17 in pol uri na trgu. j 2(>- si'ptembra: St. Vid ob 9. uri. Slap ob i °- «ri (z;, Slap, l.ože, Ciočc in Krzclj), Vi- I Java ob n. uri, Planina oh 12. uri. Sturjc ob j 4- uri, Podkrai ob 15. uri, Col ob 16 uri. i ^- svptcmbru: Lokavcc ob ft. uri pred 2u- Patistvom, Sv. Križ ob 8 in pol uri pri Bo- llet" na Cesti, Skriljc ob 9. uri, Dubravlje ob 9in Pol uri pfred zadru/.no kletjo. Smarje ob I 0 in Pol uri pred gostilno Stubelj, Oabrije ¦ ° " in pol uri pri Ukmarju. Rilienberk ob • l""i pri »Kovcruu«, Crniec ob 15. uri pri j cerkvi, Vrtovin ob 16. uri pred Kostilno Hcn- nlta Ccrmelj, Kamnje ob 17. uri prcd gostil- n° »Prf Rebku«. 2(J- septembra: Prvačina ob 7 in pol uri Prci] županstvoni. PornberK ob 8 in pol uri Pr franc, frankov 121.75 do 122.25 Lir J 100 belK. frankov 113.-- do 114. Lir '' ](X) Svic. frankov 4211.- do 431.- Lir | 2g 1(» čea.-slov. kron U8.40 do fW.75 Lir ! 1(J0 dinarjev 31.- do 31.30 Lir ; 1 Sterlinß 101.70 do 101.90 Lir z l dolar 22.60 do 22.80 Lir ' zlato markoW 5.40 do 5.50 Lir 1(X) avsl kron 9 3.1 do 3.2 cent. Beneške obligacije. yr ne 17. sept.: Srednji kurs L. S3.29, v 8tu *ö.-, v Mi la nil K3.2f>, v Rinm 83.30 L. Mestne novice. s)(> 0Vei*sfiim starišem v Gorki. Vabimo venske stariše Solskih otrok v Qorici, da se zjrlasijo v tajništvn Političncjra dništva »Kdinosti« v (iorici, Via Mameli št. 5 drugi tcden od 9—12 lire dopoldne. Tajnišfvo Pol. drusiva »Hdinosti« v Gorici. * Pozor! Slovenske trjrovce, odvetnike, obitnike. privatnc uradnikc in ostalo občin- stvo v Oorici, ki iina osobje. ki spacla pod bolniSko blasajno. obveSčamo, da je Bralno podporno društvo »' (iorici od kr. vlade pri- znano in potrjeno kot bolniška biajjajna, ter da ni res da je drustvo nczakonito, kakor tn nekattri naši nepri.iatel.ii trde. Važen sestanek : pevovodij, organistov. se bo vršil v četrtek, dne 25. septem- bra ob 9 dopoldne v Alojzijevišču v Oarici. Opozarjamo vse prjjatel.ie cer- ; kvene in svetne ^lasbe. zlasti čč. du- .} hovne urade, naj opozore gg. pevo- ' vodje na ta velepomebni sestanek. Listnica uredništva. hopisnikom in naročnikom: Vsled prc;>- bilice sradiva smo morali mnoyo dopisov in > notic odložiti za priliodnijic. Prosimo potrp- i ljenja. ! Kaj je novega na deželi? Standrež pri Gorici. V torek dne 16. t. in. popoldnu so potegnili iz Soče pri Sovodn.iali ob niostu na Majnico utopljenca, v kate- rem so spoznali tukajšnjega občinskc- , ga cestarja Josipa Maraža. Pogrešali ' so ga že okrog 14 dni. Najbrže se mu je omračil um in je šel vsled tega v ; nesrečno snirt. Miren. Pribodnjo ncdeljo lx> pri nas, ka- kor smo že poročali, o priliki cerkve- ne slavnosti na Oradu javna tombola v dobrodelnc namene. Udeležite se je v obilnem števjlu. Ta dan bo na razpolago korijera, ki bo vozila od 7 urc zjutraj izpred ka- varne »Teatro« v Gorici do vznožja Gradu. Vozila bo po potrebi do ve- čera. Tolniin. Dne 13. t. in. je neizprosna smrt utrgala nit življenja desetletnemu si- nu-edincu Ljubku Stres. Lep kakor beli angeli jt- snival na mrliškem odru med beiim cvetjem; beI(K)blečena sol- ska inladiiui ga je spremila z belim evetjem v roki do groba. Domačini i dijaki so nosili rakev. Srce pretresa- joč so' se glasili spevi šolske mladine v zadnji pozdrav mlademu življenju. Spoštovanima roditeljima naše iskre- no sožalje ob nenadomestni izgubi! Dornberg. V tern našem lepem središču dole- nje Vipavske doline je pretekio nede- ljo zopct zaplajx)lal kres navdusenja za najlepso izmed mladinskih organi- zacij — za misel in ide.io' Marijinih družb, ki se tako lepo razvi.ia.io po Vipavskem in zbirajo našo mladino krog svojih zastav. V nedcljo je imela naša M. družba časten dan biagoslo- vitve in razvitja nove družbene za- stave. Osem sosednili.M. družb jc j poveličalo slavnost s svojo lepo vde- ležbo in s svojimi ljubkimi družbeni- mi zastavami. G. dr. M. Rnmiat je s svojim od Ijubezni do družbene misli prekipevajočim govorom segel v srea ; vclike množice. ki je cerkev do zad- j njega kotička na.polnila, nato ie gosp. | skoiijski voiditelj M. družb ob veliki ¦ azistenci duhovSčine blagoslovil no- vo zastavo, nakar se je po zabijanju žebljev Marijina zastaya razvila in se | z Tiavzočinii družbeniini zastavami ! posestrila ter skupno z njimi vihrala nad ogromiiim številom družbenic pri procesiii, ki se je po tern razvila po vasi v cast božjo in veselje ne sa- mo dornberške M. družbe ampak tudi v veselje vseh dobrih Dornberžanov. Rihemberg. Naše «Krsč. soc. izobr. društvo« vabi k veselici, ki so bo vršila 21. t. m. na dvorišcu »Hranilnice in posojil- nice«. Vspored: 1. Dcklamacija: L'u- cellino sconosciutto. 2. O. Dev: Bar- čica, nar. iz Benečije, meš. zbor. 3. O. Dev: Kosova svatba, slov. nar., meš. zbor. 4. Krizkooski: Utopljenka, moški zbor. 5. V. Vanda: Slovo, mo- | Ski zbor. 6. V. Zganec: Maro. Marica, i narodna iz Medmurja. 7. V. Žganec: j Gin can corgudah, narodna iz Med- i murja. 7. Dr. Krek: /surški križ« ; drama v 4. de.ian.iili. Med odmori tambiiraški zbor iz Kihemberka. Za- čctck ob ?> in pol popoldnc. —¦ Odbor. Kanal. Pred dnevi je pri nas stekel mlad, dvomescčni psiček, ki je obklal v eni družini 6 v drugi eno osebo. Ko je po- ginil, so ga poslali v Trst, kjer so ! pred kratkim otvorili nov Pasterjev zavod. Po petih, šestih dneli še le je prišlo brzojavno obvestilo, da je bil pes res stekel in da morajo ognzene osebe \: zdravniško oskrbo v Trst. Do- | tični so se takoj odpeljali in bcxlo | morali ostati v zdravljen.iu okrog 3 tedne. Pri tej prilikj opozarjamo. da ; naj bodo ljudje v slučajih, če jih ; vgrizne kak j>es, ki kaže sirmljive znake, zelo previdni in naj nemudo- ma poskrbe za zdravniško pomoč. ; Dajte v takih slucajib, če mogoce psa ' takoj preiskati od živinozdravnika. ' i ki odredi potrebno. j •¦¦/ >:¦¦ * ! V pondeljek so potegnili iz Soče v ! bližini Ajbe utopljenko, ki je bila že j \ več dni v vodi. Pozneje so dognali, ' f da je utopljenka 24 letna Alojzija Zla- ! toper iz Idrije ob Bači. Skočila je v j vodo v hipni zmedenosti že v torek dne 7. t. m. in našla v mrzlih valovih prezgodnjo smrt. Sv. KHz na Vipavskem. Čujte, ljudje božji! Pri nas imamo moža, kateremu ne zadostuje več nje- govo lastno ime, temveč se poslužuje kar cele vrste imen naiših poštenih Vipavcev. Vemo sicer. da njegovo inie ni posebno cen.ieno in da se ga radi tega najbrže sramuje. vendar inu tudi izix>sojevan.ie drugih ne bo rešilo dvomljive austi. Bolj jasno bo- mo govorili v knitkem. KnjižBvnost in umetnost. „Goriška Matica". Goriska Matica« jc iziluhi za tc- koče leio stiri knjigc. Za enkrat se ' hočcmo omejiti sumo na oci'no Ko- j U'darja. Prav gotovo mora vsakega ! prosvetnega deJavca razvcseliti vsa- ka leva knjjga, namenjena našemu I Uudstvu, ki tako zelo potrcbujc pri- mcrnega berila. S posebnim zanima- njem smo pa še pričakovali letošnjih knjig Ooriske Malice, her so bile na- \ men jene IJudski prosveti. Zlasti so \ nase kultunie organizaciie stavile na to izdunjc vetik up. — Odkrito rece- no, nas je to pričukovanje precej iz- nenudilo. V celeni Koledariu ni iz- ! vzemši par načelnih clankov nlti ene besedice o prosvetnem delu med na- šim Jjudstvom in razen par kliscjev niti ene slike o nestetih kulturnih dm- štvih, prireditvah, tečajih itd., ki so i se vršili v tekočem letu po naši deže- li. Pal opazimo najrazličnejše slike \ iz vseh delov sveta in celo par slik iz \ leta 2025 po Kr. — današnii kulturni pokret med našim Ijudstvom. ki ga ne more negirati niti prosvetni slepec, \ je pa ostal — neomenjen in rieobdelan. j Ne vemo iz kaksnih ozirov. Zna- \ biti je bilo prirediteljem na poti neko ! »strankarstvo«, o kalerem govore Clanki in vestnik. Ce jc p*hI tern »strankarstvom« umcti prosvetno delo, ki deli Ijmlstvu časno in yecno sreco, mu čuva nurodne dabritte in narodno moč, izkljucuje barbarstvo, brezverstvo itd.« — pot em ne razu- memo prezirunja tega prosvetnega dcla in njegovega istovetenja s > strankarstvom«. Ce pa je umcti ptrd prosveto sumo teorijo o prosveti, pod katcro naj spada vse: zrakoplov in Tut-Ankh-Amon, Svcto leto in Gan- di, Komumzem in Smrtni zarki, po- icm ne razumemo, (emu se je letoš- nja izdaja Koledurja posvetila »Pro- sveti slovenskega ljudstva v Julijskl Ktajini«. Pričakovali smo clankov, v katerih hi se dala nurodu, ki jc oro- pan svoje sole, navodila o veiernih solah, o ¦ knjiznicah, o mladinski ci- tanki itd. — a o vsem tern letošnji KoAcdar, namenjen liudski prosveti molci. Z istim intcrcsom hi lahko Htidi objavljene iianke ljudje. ki so jim popolnoma tuje nose prosveine ruz- mere in jih k citaniu vlece sumo ru- dovednost. Radovednosti bo Kdedar ugaiut, k poglobiivi ljudskc prosvete slovenskcga ljudstva v Julijski Kra/i ni pa ne pri pom ore nic vec. kot prc- stavljcni tujcrodni senzacionelni le- topisi. Glavno vscbino tvorijo Sarabono- vi izpiski, nekaj pesmi iz Uterarne zapuscine Gregorčičeve, misijonsko porocilo, eden literarnih proizvodov Remceyih, kratka pesmha Pregljeva, navodilo o davkih in pristojbinah in postnih, dolocbuh. Koledar je pa bogat na slaht> od- tisnjenih slikah in stevilnih in Vsak Una svoj okus, zato se n> pr ere kali o vsebini Koledar ja, ne dopade se nam pa, da se pod geslom: Prosveta med nasim Ijudstvom, ktnpi- čijo vec ali mani vaznc stv- ga sveta, prezro pa naj tin lemi ljudske prosvete med nasim Ijudstvom v Julijski Krajini. V prihodnjic si zelimo, nut hi vse- bina odgovarjala naslovu, ali pa nuf podobna »gesla« izginejo. Pevsko in glasbeno druitvo v Gorici. piiredi v soboto, dne 4. oktobra t. 1., v Tr- Kovskem domu konccrt. na katcrem nasto- pita ena najodličnejših jujjoslovenskih pevk, sopranistinja KOspa Pavla LovSetova iz Ljubljane in vijolinski virtuoz. gosp. Rudolf Lipizer, ki jc tudi za prihodnje leto prevzt'l poučevanje Kosli v Soli Pevskega in jdasbe- licKa društva. Na klavitju spremlja Kos&txJ Ciril Hržen, naS dobri znancc iz predvojnib koncertov. Vabilo. Kmetijsko društvo v Šempetru pri Gorici vabi svoje Clane na rcdni o-b- čni zbor, ki se bo vršil dne 5. oktobra 1924 ob 3. uri popoldne v Zaxfru'/nib prostorilj s sledučim dnevniin redorn: 1. Poročilo načclstva in nadzor- stva. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Potrjenje letnih računov 1914 1923. 4. Volitev načelstva in riadzorstva. r\. Slučajnosti. NACKLSTVCJ. HraniJnica in posojilnica v Podbrdu je zacela zopet z, rednirn poslovanjem. Obrestna mera 4%. Vecie Immune vloge po dogovoru. __________________NACKLSTVO. NA PRODAJ je okoli 14 hekto- litrov belega pristnega v'ma po zmer- ni ceni. Kje, pove uprava! Fotograf Anton JerkiCpre CORSO VERBI 36 (prej Via Giardino). Stran 4. »CjORIŠKA STRAŽA« Poslano.*) Antonu Ferlatu v Mirnu. Na njegovo Buffalo-Billsko jcsihar- sko vpitje v »Gor. Straži« od 15. t.