PRISPEVEK K POZNAVANJU PTIČEV CERKNIŠKEGA JEZERA IN BLIŽNJE OKOLICE (S 6 SLIKAMI} BEITRAG ZUR KENNTNIS DER VOGEL AM CERKNIŠKO JEZERO (SEE VON CERKNICA) UND IN SEINER NAHEREN UMGEBUNG (MIT 6 ABBILDUNGEN) JANEZ GREGOR! , SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 21. DECEMBRA 1977 Izvleček - Abstract . Uvod .... Obravnavano območje Metoda dela . . . . . Ekološki pregled gnezdilcev Sistematski del Razprava . Zaključki VSEBINA Beitrag zur Kenntnis der Vogel am Cerkniško jezero (See von Cerknica) und in seiner naheren Umgebung (Zusammenfassung) Literatura ............................... . 304 (4) 305 (5) 305 (5) 307 (7) 307 (7) 312 (12) 324 (24) 326 (26) 328 (28) 329 (29) Izvleček UDK 598.2 (497.12-14) Gregori, Janez: Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje oko- lice. Acta. carsologica 8, 301-329, Ljubljana, 1978, lit. 10. Avtor obravnava 153 taksonov ptičev (152 vrst in 1 rod). Od tega gnezdi 85 vrst, verjetnih gnezdilcev je 13, možnih gnezdilcev pa 3 vrste. Obravnavani predel deli na 10 biotopov, pri vsakem navaja ugotovljene gnezdilce. Delo predstavlja ekološki in favnistični prispevek h gradivu o ptičih Cerkniškega jezera in okolice. Dve vrsti sta novi za favno Slovenije. Cerkniško jezero je izredno zanimivo z ornitološkega vidika, zato mu je treba posvetiti vso pozornost tudi po naravovarstveni plati. Abstract UDC 598.2(497.12-14) Gregori, Janez: A Contribution to Knowledge of Birds of Cerknica Lake and its Vicinity. Acta ca.rsologica 8, 301-329, Ljubljana, 1978, Lit. 10. The author deals with 153 bird taxons (152 species and one genus). From them 85 species nest, probable nesting birds are 13 and possible nesting birds are 3. The treated region is divided into 10 biotopes, at each the stated nesting birds are cited. The work presents the ecological and faunistical contribution to material about the birds of Cerknica Lake and its vicinity. Regarding the slovene fauna two species are new. The Cerknica Lake is extremely interesting from ornitological point of view and therefore it is worth of whole attention from nature conservation point of view. Naslov - Address: Janez Gregori Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20 61000 Ljubljana, Jugoslavija UVOD Cerkniškemu jezeru so posvečali pozornost številni raziskovalci in potopisci, ter tako ponesli njegovo slavo širom sveta. O njem obšimo pomča že J. V. V a 1- v as o r (1689), seveda neikolilw pod vplivom vraževernosti in pretiravanja teda- njega časa. Sledili so mu številni drugi pisci, ki so posvečam precej pozornosti tudi tamkajšnjim pti,čem. Vendar pa je ta pozornost veljala skoraj izključno vrstam, ki so bile zanimive za lov, predvsem vrstam vezanim na vodo, celotnega popisa vrst pa do sedaj ni napravil še ruihče. S tem delom dajemo prispevek k ekološkemu in favnističnemu poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice. Ker je nepopolno in še ni pre- gledana celotna cikohca jezera, :smo se omejiili na podajanje laistnih terenskih podatkov in na material, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Od litera- ture navajamo samo dela, ozko vezana na naše raziskave, celoten pregled lite- rature in podatkov pa bomo podali pri končni ekološki in favnistični obde- lavi tamkajšnjih ptičev. Splošne podatke povzemamo po delu P. Kunaverja (1961), podatke o vegetaciji pa po delu M. Z up a n č i č a (1969). Delo je bilo opravljeno v okviru raziskovalne naloge »Naravoslovne raziska- ve Cerkni1škega jezera in njegove oikolice«, kli jo je financirala Razd.sikovail.na skupnost Slovenije. Delno smo delo opravili v okviru redne muzejske dejav- nosti. Moja najlepša zahvala velja lovskim družinam Cerknica, Grahovo in Go- renje Jezero, ki so mi nudile 'VSO pomoč in zau:panje pri terenskem delu, ter mi omogočile zbiranje dokaznih primerkov. Zahvaljujem se tudi kolegu Radu S m e r d u j u in muzejskemu preparatorju Alojzu š m u c u , ki sta mi lju- beznivo posredovala nekatere dragocene podatke in mi dovolila njihovo objavo. OBRAVNAVANO OBMOČJE Cerkniško kotlino, ki leži na jugozahodu Slovenije, na severu obkrožata Slivnica (1114 m) in Bloška planota, na jugu pa široko pogorje Javornikov (1268 m). Poteka v smeri SE-NW, ob tako imenovani idrijski prelomnici, in pripada dinarskemu visokokraškemu območju. Dno kotline je na višini 548 m. Precej razgiban relief je bogat kraških pojavov: vrtač, brezen, udorov, žlebov in kraških jam. Zanimiva je geološka podlaga, na severu sta liadni in glavni dolomit, na jugu pa kredni hamidni in zgornjekredni rudistni apnenec. Ker je dolomit ne- propusten za vodo, se številni potoki stekajo s severne in severovzhodne strani proti dnu kotline, kamor so nanesli debelo plast naplavin. Nasprotno pa so 20 Acta carso!ogica 305 6 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) apnenci na jugu in jugozahodu lahko topljivi v vodi, zato so tu nastale šteV!ilne kraške jame, ki so po svoji naravi bruhalniki, požiralniki ali estavele. Površin- skih voda tu ni. Ker požiralniki, predvsem Velika in Mala Karlovica, ob močnem deževju ne morejo požreti vse vode, v nekaj dneh v kotlini nastane jezero. Kadar voda sega do nadmorske višine 548 m, je jezero veliko le 1/3 km2 , ko pa se dvigne še za 5 metrov, pokriva 26 km2 površine. Ker je padavin največ jeseni in spomladi, zime in poletja pa so razmeroma suha, se je temu padav:inskemu režimu prilagodilo tudi jezero: postalo je presihajoče, najbolj polno je jeseni in spomladi, poleti pa voda odteče, včasih ostane v strugi po dnu jezera, imenovani Stržen, navadno pa se zadrži le še v Zadnjem kraju, jezerskem zalivu na jugo- zahodu. V zelo suhih poletjih tudi v Zadnjem kraju voda povsem izgine. Podnebje je dinarsko kontinentalno, letnih padavin je 1600 do 1800 mm. Celinski vpliv se kaže v pogostih severnih vetrovih, slane so že zgodaj jeseni in še pozno pomladi, snežna odeja je dolgotrajna. Poprečna julijska temperatura v Cerknici je 19° C, januarska pa - 1,8° C. Vegetacija j-e dobro razvita, odvisna od ra,zlionih Elkolo§kih dejaivnLkov, kot so geološka podlaga, debelina humusa, relief in klima, na dnu kotline pa nanjo vpliva občasno poplavljanje. Dno kotline poraščajo razne trave in šaši, ki jih ob nizkem vodostaju kosijo. Travniki in njive, kii. jih voda nikdar ne poplavlja, so na Otoku in ob vsem jezeru, razen ob vznožju Javornikov. Na Dojicah, pre- delom med potokom Goričica in Strženom na V1zhodnem delu je niizko barje z značilnim šotnim mahom ter s pooameznimi brezami in nizko rastočimi jelšami. Predel med Lipsenjščico in Strženom pri nekoliko manjšem vodostaju ni po- plavljen in se imenuje Osredek. Predele, ki so najdalj •časa pod vodo, porašča trstje, predvsem je to v Zad- njem rkraju, ob robu Dod1ic, ob potoku Goričici in Lipsenjščici Ln 1ponekod ob izlivu drugih jezerskih pritokov. Redko trstje porašča tudi obširne predele na južnem delu jezera, vzhodno od Goričice. Predvsem severni del ob jezeru porašča gosto grmovje, najbolj poraščen je predel ob Dolenjem Jezeru. Manjše skupine grmovja in drevja .so tudi ob drugih predelih obale, ob jezerskih pritokih in ponekod na mejah med polji. Prvotna grmišča oziroma gozd ob vznožju Slivnice so večinoma posekani, erozija je plast humusa sprala, tako da je marsikje vidna geološka podlaga, precejšnje površine poraščajo sekundarna gosta grmišča. Južna pobočja Sli!vnice, ki jih obravnavamo v našem delu, ,porašča 2idružba puhovca in gabrovca (Querco - Ostryetum carpinifoliae) in sicer .porašča suha, ekstremno topla strma pobočja. Sestoji so večinoma kot grmišča, redkeje kot gozd, ki so vrzelasto prekinjena s termofilnimi travišči. Združba se je zaradi ekstremnih ekoloških razmer ohrarnila kot ostanek toiplejše polede!The dobe. Flo- ristLčno je bogata, poleg kontinentčl!lno~termofilnih elementov, ZJdrružuje nekaitere submediteranske rastline, ,kot ·tudi nekaj mezofilnih elementov li.z bUJkovega go2ida. Graditelji te asociacije so drevesne vrste, igabrovec (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), mo!kovec (Sorbus aria) in hrasti (Quercus pubescens, Qu. cerris in Qu. petraea). Prorti vrhu Slivnice se grmovje vse bolj k,rči in v višjih legah .povsem pre- vlada termofilna senožet po,končne stoklase in navadne glote (Broma - Brachy- podietum pinnati), na kateri so posamezni redki grmički aili drevesa, ponekod je vidna ,geološka podlaga. 306 Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 7 Precej drugačna je vegetacij,s,ka shka sevemih pobočij Javorn·kov, d~;1ars,ki gozd bukve in jelke (Abieti - Fagetum dinaricum), ki jih porašča, sega prav do jezerske gladine in porr-aišča ,tudi celoten polotok Drvošec ob Zadnjem kraju. Dinarski gozd bukve in jelke je klimatogena vegetacijska enota našega viso,kega krasa. To so mogočni stari sestoji, kjer sta glavna graditelja združbe bukev in jelka. Ponekod kažejo sledove gospodarskega izkoriščanja, kjer se zairašča slwraj čista bukev, ali pa poseke pogozdujejo s smreko. Podlaga je močno raz,galjena in ra:?Jdirapana, preide celo v navpične neporaščene stene. Naselja so predvisem na severni in severnvzhodni strani jezera (Cerknica, Dolenja vas, Dolenje jezero, Martinjak, Grahovo, Žerovnica, Lrpsenj, Goričice, Gorenj.e Jezero), le vasi Laze in Otok sta na jugu. Ob naseljih so ve-či,noma sta- rejši in slabo vzdrževani sadovnjaiki. S severne in severnvzhodne strani se v jezero zlivajo ,številni pritoki: Cerk- niščica, Marti,rr}ščica, Grahovščica, Žerovniščica, Lipsenjščica in potok Goričica. Bregovi so večinoma zaraščeni z grmovjem in redlldm drevjem, v spodnjem toku jih ponekod obrašča trstje. METODA DELA Za,radi obsežnosti obravnavanega ,predela, smo terensko delo osredotočili predvsem v severovzhodni del, da bi visaj zanj dobili čim bolj natančno sliko o avifa:vni. Meja predela, kjer smo zbirr-ali podatke in material, je pribliwo naslednja: Cerknica - Dolenje Jezero - Gori,čica - Zadnji kraj - Otok - Laze - Obrh - Gorenje Jezero - Lipsenj - Martinjak - Cerknica. Izven teh meja smo opravili trainsekte na južnem pobočju Slivnice, na vrhu Slivnice in na severnem pobočju Javomiikov. Posebno pozomoot smo rposvetirli Dojicam ·pod Liipsenjem, ki so po naših dosedanjih opawvanjih ornitolooko najzain:imivejše. Terensko delo je obsegalo v glavnem zapisovanje podatkov o posameznih vrstah, nekatere primerke smo ustTel!iili ill preparirali: za 21bh1ke Prirodoslo-V'nega muzeja Sloveruije. Na terenu smo bili naslednje idrri: 27. in 28. 10. 1966, 27. 4. 1972, 20. 12. 1972, 28. 8. 1973, 31. 8. 1973, 12. 12. 1973, 14. 3. 1974, 17. 4. 1974, 15., 16. in 17. 5. 1974, 30. 5. 1974, 6. in 7. 5. 1975, 30. 5. 1975, 18. 5. 1976 in 3. 6. 1977. Za krajši -čas smo se na obravnavanem območju zadrževali tudi 22. 3. 1972, l. 6. 1972, 8. 7. 1972, 11. 3. 1974, 23. 5. 1975, 6. 6. 1975 tn 12. 5. 1978. Dva transekta smo opravili 17. 5. 1974 :i,n 6. 5. 1975 ,na severnem pobočju Javomi:kov, ob poti Laze - Otoška dolina, na vi:ši,ni 620 do 800 m, 16. 5. 1974 na južnem pobočju Slivnd.,ce, na višini okoli 700 m, ter prav tako 16. 5. 1974 na vrhu Slivnice. Pri tra:nsektih smo za,pis,ovali lateralno distribucijo vrst in siicer vse registrirane osebke. Ker so dobljeni podatki še preskromni za merodajne analize, jih v tem delu uporabljamo pri kvaili:ta:tivnem pr,ikazu gne21dilcev raz- ličnih biotopov. EKOLOŠKI PREGLED GNEZDILCEV Zaradi preglednosti delimo obravnavani predel na deset biotopov, ki ,pred- stavljajo bolj ali manj zaključene celote. Za vsak biotop navajamo gnezdilce in obenem vrste, katerih gnoodenje je po našem mnenju tam verjetno (*) ali možno (**). 20• 307 8 1. Dinarski gozd bukve in jelke (Abieti - Fagetum dinaricum) Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Obsežni gozdo,vi te združbe poraščajo s:evemo pobočje Jaivorntkov in po- lotok Drvošec, vse do jezerske gladine. To so hlaidnej,ši gozidovi. Od drevesnih vrst prevladujeta bukev in jeJika. Vegetacija je pestra ter dobro ohranjeina in nudi življenjske pogoje številnim pti,čjim vrntam. Gnezidilci so naisiednji: Accipiter gentilis Buteo buteo * Falco subbuteo Tetrastes bonasia Tetrao urogallus Columba palumbus Cuculus canorus Strix aluco ** Picus viridis Picus canus Dryocopus martius Dendrocopos major Garrulus glandarius Nucifraga caryocatactes Corvus cornix * Corvus corax Troglody tes troglodytes Sylvia atricapilla Phylloscopus collybita Phylloscopus sibilatrix Regulus regulus Regulus ignicapillus Muscicapa striata Erithacus rubecula Turdus merula Turdus philomelos Turdus viscivorus Aegithalos caudatus Parus palustris Parus montanus Parus cristatus Parus ater Parus major Sitta europaea Certhia familiaris Fringilla coelebs * Carduelis spinus * Loxia curvirostra Pyrrhula pyrrhula Coccothraustes coccothraustes Vrsti Anthus trivialis in Prunella modularis sta izraziti robni vrs:ti, prva predvsem ob posekah, druga pa v mladih sestojih smreke. Predvsem ob robu in v predelih z manjšo pokrovnostjo krošenj gnezdi vrsta Muscicapa striata, na vrsto Parus palustris pa smo naleteli v bližini spodnjega roba gozda. 2. Gozdna in grmiščna združba puhovca in gabrovca (Querco - Ostryetum carpinifoliae) Porašča južna pobočja SHvnice, na eJkistremno toplih, suhih in s:trmih po- bočjih, delorrna kot grmišča, deloma kot goZ!d. P0tpiis gnezidilcev je naslednji: * Buteo buteo Streptopelia turtur Cuculus canorus Dendrocopos major Anthus trivialis Oriolus oriolus Garrulus glandarius Sylvia atricapilla , Phylloscopus collybit a 308 Erithacus rubecula Turdus meruLa Parus palustris Parus ater Parus caeruleus Parus major Fringilla coelebs Coccothraustes coccothraustes Emberiza cia Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 9 Izlmr,iščanje te Zldružbe je vidno ipredvsem ob v.z,nožju Slivnice, ikje r je plast humusa močneje sprana in ip0tneikod povsem razgaljena geološka podlaga. Vmes raste gosto ntzko ,grmovje, ki je n eikalk:šen gozdni rob združbe puhovca i:n ,ga- brovca, s specifačnimi ~nezdilci: Lanius collurio Sylvia nisoria Sylvia communis Luscinia megarhynchos Nekatere izrazito sončne ,in suhe lege ob vznožju SliV>nice pok,rivajo trav- niki z redkimi posameznimi drevesi. Za te predele je značilna predvsem vnsta Lullula arborea. 3. Grmišča Najobsež,nej:ša so ~nmiišča ob iseve!1Ilem robu jezera, .predv,sem pri Dolenjem Jezeru. Grmovj,e raste v v,elhltih neprehodnih skupinah, vmes ·so čiste tra:vnaite površ}ne. Panekod je grmovje ob vis01ki: vodi močno poplaivlj,eno, goc:;to zara- ščeno 1n krivenčasto, vmes so vehke množine naplavljenega .rastlinja. Prav za- radi tega rastlinja, je v grmovju omogočeno gnezdenje raznim racarrn. G11morvje raste tudi ob jezerskih pri.tokih. Gnezdilci so razmeroma številni: Lanius collurio Pica pica Acrocephalus palustis Sylvia communis Saxicola torquata Turdus merula Sl. l. Grmišča ob vasi Dolenje Jezero 309 10 Sylvia borin Sylvia atricapilla Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Acanthis cannabina Emberiza citrinella Vrsta Saxicola torquata je rredelk gnezdilec, vezan na ,grmovje in travniJke ob njem. 4. Sadovnjaki in manjše skupine drevja ob polju Ker se po gnezdilcih oba predela skoraj ne razlikujeta, ju obravnavamo ooruže:no. Sadovnjaiki, ,ki so večinoma &tarejši iin slabo vzdrževani, so ob na- seljih in ponekod prehajaj•o v skupine drevja ob poljih in jezerskih pritokih. Gnezdilci so: Streptopelia decaocto Strix .aluco Upupa epops Jynx torquilla Picus viridis Dendrocopos major Anthus trivialis Lanius collurio Oriolus oriolus Sturnus vulgaris Pica pica Corvus cornix Hippolais icterina Sylvia borin Sylvia atricapilla * Phylloscopus collybita . Muscicapa striata Turdus merula Aegithalos caudatus Parus palustris Parus caeruleus Parus major Sitta europaea Passer montanus Fringilla coelebs Serinus serinus Carduelis chloris C.arduelis carduelis Emberiza citrinella Bližin•e naselij se izogiba predvsem vrsta Corvus cornix. 5. Polja s travniki, pašniki in neobdelanimi površinami Ker bi ,za obdelana polja lahko šteli kot diferencialino vrsto edino Coturnix coturnix, jih obravrnavamo skU1Pa1j s trav-ruki iJil ostalimi travnatimi pov11šinami. Razprosti1rajo se ob severniem in severov,zhodnem -delu jezera, ter ob naseljih Laze in Otoik. Vrste, ki tu gnezdi jo so naslednje: Perdix perdix Coturnix coturnix Phasianus colchicus 6. Senožet stoklase in navadne glote (Broma - Brachypodietum pinnati) * Galerida cristat.a Alauda arvensis Saxicola rubetra To so izrazito suhi travn:iiki na 'Vlrh:u Slivnice, pon-ekod raiste Dediko ni,zko grmovje (navadni brin) in posamezna dTevesa (jerebilka, rdeči bnr, smr.eka). Ker je plast hurrnUJsa tanka, je ponekod vidino 'kamenje. Gne:z;d1lci so: Alauda arvensis Anthus trivialis 310 Acanthis cannabina Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 11 7. Barje in vlažni travniki Obsežen bariski predel Dojice so rahlo dvi,gnjene in jih ,voda mk1dar ne poplaivlja. P()lleg ha.irskih rastltn (šotni mah), rastejo na Dojicah :posamezne· breze in zakrnele jelše. Nižje predele tra:vnilkov voda namaka, pri nekoliko nižji gladini pogleda iiz nje Osredek, obsežen pvedel 1pod Lipsenjem. Dosedanji seznam gnezdilcev je naslednji: Anas platyrhynchos * Anas crecca Anas querquedula ** Aythya nyroca ** Aythya fuligula Crex crex VaneIIus vaneIIus 8. Trstje * Tringa hypoleuca * Tringa glareola Numenius arquata * GaIIinago gaIIinago Aiauda arvensis Motacilla flava SaxicoLa rubetra Porašča predele, ki s•o najdalj ,časa pod vodo (Zaidnji, kraj, južni del jezera), vendar je to trstje večinoma zelo redko in služi 1le kot kriltje v11starrn, ki tu delajo plavajoča ,gnezda (Podiceps ruficoIIis). Go•stej,še trstj,e, ki je pomembno za številne druge phče, pa je ob mbu Dojic, ob 1pototkih Goriiči,ca, Upsenjš,čica, ter nelkaterih drugih pritokih. V predelih s trstjem gneZJdijo: Sl. 2. Pogled na barski predel Dojice, v ozadju Slivnica 311 12 * Ixobrychus minutus Gallinula chloropus Fulica atra Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Acrocephalus schoenobaenus Acrocephalus arundinaceus Emberiza schoeniclus V predelih Dojic, kjer je trntj,e najredikejše, je pogost gne:odilec Saxicola rubetra. V trntju smo redno videvali vrsto Motacilla flava, v,endar se nismo mogli pr,e;pr1čati aili tam tudi gne1z;di, ali samo v ,sosednjih predelih brez trstja. Vrsto Podiceps ruficollis bi morali pravz,aprav šteti med ,gnezdilce stoječih celinskih voda, ki pa jih v tem delu ne i0dvajaimo. 9. Jezerski pritoki Za gnezdenje ptičev so zanimivi njiho,vi bregovi, iki jih vecm1JOma porasca razno gr,movjie in trstje, ponekod pa so ra:omeroma visoki useki v breg, kjer bi uteginile gnezditi nekatere vriste. Predvsem tam, kjer vode tečejo s.kozi naserja, so struge delo1ma regulirane 1s ,škarpami, kjer so prav tako ustrezni ,pogoji za Sipletainje gnezd. Ker smo te predele le bežno pogledali, navajamo verjetne gnezdilce: * Alcedo atthis * Motacilla cinerea * Riparia riparia 10. Naselja Mnoge vrste so glede mest za gnezdenje vezane na poslo,pja. V na,seljih obravmaivanega ,predela gnezdijo na s:ta,vbah naslednje vrste: ** Ciconia ciconia Motacilla alba Falco tinnunculus Coloeus monedula Streptopelia decaocto Muscicapa striata Apus apus Phoenicurus ochruros Hirundo rustica Passer domesticus Delichon urbica Čeprav omenjene vrste štejemo klot gnezdilce na stavbah, si nekatere :obe- rejo tudi drugačna mesta. Talko vns:ta Motacilla alba gne:odi tudi po raznih škal'!pah izven na,selij, zadnji znani par belih štorkelj pa je imel gnezdo na smreki ob vasi Otok. SISTEMATSKI DEL V pregledu vrist -ptičev obravnavanega predela, podajamo 1astne terell1.Ske podatke, podatke o materialu, ki ga hrani Prirodo,lovni muzej Slovenije (PMS), v dveh primer,ih navajamo dermo,p,laisti,čine preparate, ki jih hranijo domači lovci. Pri mate:t'.ialu, ki ga hrani PMS v študij,ski zbirki, navajamo inventarno številiko, pod katero je vpisan datum pridobitve osebka, spol, kmj in ime zbira- ,telja. Pri preparatih, ki so v razsitavini ,zbirlki muzeja, j1e ,poleg .inventarne šte- vilke oznaika (r. zb.). Pri rnajstarejših pre;pairatih razstavne :obi11ke, pov,zemamo 1z do,kume,ntoiv rpodatke o kraju, eventuelni datum, leto ra2Jstave (l. r.) in fane 312 Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 13 Sl. 3. Gnezdo liske (Fulica atra) v trstju ob Dojicah, v katerega sta dve samici znesli 16 jajc, eno je še ob robu gnezda, dve pa sta padli v vodo (6. 5. 1975) darovailca (dar.). En podatek je iz stare zbirke delno uni,čenih mehov, zato je i,nve ntarna števi,lka v oklepaju, en podaitek pa j,e iz oološke zbi·Dke (oo-1.). Ne- k aitere p odatke smo vzeli ,iz muzejske zbinke 1tekutov (.zb. tek.), .kjer ,so V!pisain:i gostitelji ;pridobljeni na obrav;navanem območju. Pri tem naivajaimo inv,entarno števi:lko na teh gostiteljih pridobljenih tekutov. 313 14 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Dva podatka nam je posredoval kolega R. Smerdu z Zavoda SRS za spomeniško varstvo, enega pa A. š m u c , pr,eparator PMS. V vseh pr.iJinerih j,e izvor podatka naveden. Pri ozinakah legita (leg.) U!porablj.amo naslednje okrajšave: F. Bar bi ,č ---'- F. B., L. Breskvar - L. B., J. Gregor ,i - J. G., J. Schiebel - J. Sch., A. š m u c - A. š. :iln A. W e r 1 i - A. W. Neka,tere vrste ozna,čuj,emo koit stalne, s predpo,staviko, da se na obravinava- nem območju pozirrni pojavljajo s,eve:me 1p01pulacije. l. Gavia arctica (Pontoppidan), severni •slapnik Marterial: l. št. 666 (r. zb.), Cerikniško j., l. r. 1856, dar. A. Ga 11 e. 2. št. 671 (r. zb.), o, Cerkni:ško j ., l. r. 1856, dar. A. Ga 11 e. 2. Podiceps ruficollis (Pa 11 a, s), mali ponirek. Razmeroma pogost gnez- dillec, .pozd1mi priletijo na jezero tudi od drugod. 12. 12. 1973 ji:h je bifo v Strže,nu proti Obrhu oin živahno ,pel, 16. 5. 1974 pa se· je eden zadrževal na Slivnicii. 119. Muscicapa striata (P a 11 as), sivi muhar. Razmeroma redek gnezdilec sadovnjakov in v redkem g,ozdu. 120. Saxicola rubetra (L.), repaljščica. Zelo pogost gnezdilec travnikov, predvsem zamočvirjenih, z redlkirrn trstjem. Matedal: l. št. 1520, 15. 5. 1974, Grahovo, leg. J. G. 121. Saxicola torquata (L.), frnoglaivi ,prosnik. Redek gnezdHec trav:r1~kov, ki jih obrašča grmovje. 122. Oenanthe oenanthe (L.), navadni ku1pčar. Regiistdra11i simo ga samo enkrat, in sicer se je 27. 4. 1972 eden zadrževa1 na Dojicah. 123. Phoenicurus ochruros (G me 1 in), šmarnica. Raizmemma redek gnez- dilec ob naiseljih. 124. Erithacus rubecula (L.), taščica. Zelo pogost gne2idilec go2idov Javor- nikov, razmeroma pogosta je tudi na južnih pobočjih Slivnice. 322 Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 23 125. Luscinia megarhynchos C. L. B r eh m , mali slavec. Redek gnezdilec suhih in sončnih grmov:natih predelov ob vzmožju Slivnice. 126. Turdus pilaris L., brinovka. Jeseni se ,redno pojavljajo, v zimskem času iščejo hrano predvsem na ,kopninah ob vodi. Opa,zovaE smo jate 20-30 osebkov. 127. Turdus merula L., črni ·kos. ~eroma redek ,gnezdilec. Materiicl!l: l. št. 1126, 24. 7. 1952, CLpovprečino šte- vilne glede ži!vljenjskih pogojev v obravnavanem območju (predv1Sem Falco tinnunculus). Od vrst, ki se pojaviljajo kot preletniJki ali zimski go,sti, je vsekakor po- membna registracija vrste Platalea leucorodia. O njenem pojavljanju v Slove- niji :imamo bore malo podatkov, v•erjetno pa bo to drugo opažanje v tem sto- 325 26 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) letju. Pomemb!l110 je tudi oipazovanje vrste PhaLaropus lobatus, ki je dr,uga do sedaj znaJna registracija v Siloiv,erriJi (prva: primerek iz Sečoveljskih solin}. V veli!kiih jatah rac, ki se rpodaiv,ljajo na jezeru, s:o 'verjetno tudi razne redke vrnte. Na+vajamo !konkretne ,po,dwtke za vrsti Melanitta fusca iin Clangula hye- malis. Cerkniško jezero je ,po,memhoo območje, kjer -se na iselil1Jvi zauista:vljajo razni preds:tavrrilkii galebov in čiJger. Poldaitki, ki 1jih naiva:jaimo, s:o ,zarriimivi s fonološ- kega vidika, obenem pa dopo,lnjujejo razmeroma mafo,štev~1ne podatke o ne- katerih vrstah (Larus minutus, Chlidonias leucopterus). Zanimiiva slku1pina rpLoj:kokljunov so labodi, lk:i se pojaivljajo na jezeru kot izjemno redki gosti. Pomembna je predivsem naj1d+ba vrst,e Cygnus bewickii, za katerega podajamo ,prvi podatek za ozemlje Sloverrilje, za ozemlje Jugoslavije pa je to 4. podaitek (Mat vej e v, V as lic 1973). Prirmer,ek Cygnus bewickii, k,i ga hrani M. Mahne iz Li;psenja, je aiduwtein, njegove bfometdčne ,podrutke ,pri- merjamo s podatki, ki jih navaja Ha rte rt 1920: 1273 (tabela 1). Ker rse mere des·ne in leve strani razlilkujej10, 1podajaimo srednj,o vrednos,t. Ta;k,o po b1ometri:čnih podatkih, kot (PO risbi kljuna (slika 6) vidimo, da je s:islte- ma:tska pr~padnost obraivina:vanega primerka nespoma. Nova virsta v favni Slovenije je :tudi Anthus cervinus, o njeilli na,jdbi smo že podali krntko 1spo-11očilo (G r e g o r i 1977 a). Taibela l. BiometriJčna primerja'Va vrst 1 Kljun od Srednji Vrsta Perut Rep konca Kljun od Kračnica prst s perja kota ust krempljem na čelu Cygnus cygnus (Hartert) 580-635 170-205 92-116 90-105 98-120 145-160 Cygnus bewickii (Hartert) 480-540 140-175 87-96 115-128 Cygnus bewickii (Gregori) 535 132 84 85 119 119 ZAKLJUCKI l. V ,tem delu obravnavamo v glavnem severovizhodni del jezera, transekte ,pa srmo opravili tUJdi na Slivinici irn na severnih pobnčj,th Ja,vorniikov. Glede podatkov smo se omejili .predV1serrn na lastne tereTI!ske za-piske in na .maier.i+all, ki ,ga hrani Prirodoslovni muzej Sloveruje v Ljubljani. Ker je to pri!s,pevek h gradivu o avifavni Cenkni,ške,ga jezera in oko~ice, namenoma uporabljamo samo literaturo -ozko vezano na naše raziskave. Celotno Li1teraturo bomo naivedli pri dokocr}čni obdelavi ta:m+kajšndih pti+čev. 2. V obdobju od leta 1966 do 1977 srrno opravhli 18 tereI11skih pregledov, poleg tega smo se 6-krat ustavili -tu za krajši čas. 326 Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 27 Sl. 6. Glava malega laboda (Cygnus bewickii), ki ga hrani M. M ah n e iz Lipsenja 3. Obravna1vani predel smo zaradi preglednosti razdelili ,na deset biotoipov ill1 v zvezii ·z :njimi pod·aj,amo ekološke karakteristi,ke vnst, ki v njih gnezidijo. 4. Navajamo podatke .za 153 taiksonov (152 virsit in 1 ror,klj,e (d.n mogoče tudi ujede) lahko naredile gnezdo in spet začele gnezditi, saj ostale pogoje, kot vemo, tu tmajo. Zusammenfassung BEITRAG ZUR KENNTNIS DER VOGEL AM CERKNIŠKO JEZERO (SEE VON CERKNICA) UND IN SEINER NXHEREN UMGEBUNG Der See von Cerknica un seine Umgebung gehort dem dinarischen Hochkarst- gebiet mit seinem dinarisch-kontinentalen Klima an. Den Grund des Beckens (548 m Seehi:ihe) nimmt der periodische See ein, der bei hochstem Wasserstand eine Flache von 26 km2 bedeckt. Unsere Untersuchung der Vogelwelt konzentrierte sich vor allem auf den nord- ostlichen Teil des Sees. Bezilglich der Daten, die wir in der vorliegenden Abhandlung anfi.ihren, haben wir uns auf unsere eigenen, im Terrain gemachten Notizen und das Material beschrankt, das im Naturkundlichen Museum Sloweniens in Ljubljana ver- wahrt wird. Die Daten sammelten wir in den Jahren 1966 bis 1977, und zwar fi.ihrten wir 18 langere und 6 ki.irzere Erkundungen des Gelandes durch. Wir behandeln 153 Taxone (152 Arten und 1 Gattung); von diesen sind 85 Nist- vogel, vermutliche Nistvogel gibt es 13 (Ixobrychus minutus, Anas crecca, Falco subbuteo, Tringa hypoleuca, Tringa glareola, Gallinago gallinago, Alcedo atthis, Ri- paria riparia, Galerida cristata, Motacilla cinerea, Corvus corax, Carduelis spinus, Loxia curvirostra), mi:iglicher Nistvi:igel dagegen drei Arten (Ciconia ciconia, Aythya nyroca, Aythya fuligula). Zwecks okologischer Ubersicht haben wir das behandelte Gebiet in folgende 10 Biotope eingeteilt: l. Dinarischen Buchen- und Tannenwald (Abieti - Fagetum dina- ricum), 2. Wald- und Strauchassoziation der flaumigen Eiche und der Hopfenbuche (Querco - Ostryetum carpinifoliae), 3. Gestrauche, 4. Obstgarten und kleinere Baum- gruppen langs der Felder, 5. Felder, Wiesen, Weiden und unbebaute Flachen, 6. Heu- wiesen mit Trespen und Zwenken (Broma - Brachypodietum pinnati), 7. Moorgrund und feuchte Wiesen, 8. Schilfrohr, 9. Zufli.isse des Sees und 10. Siedlungen. Fi.ir jeden Biotop fi.ihren wir die Nistvogel, die vermutlichen (*) und mi:iglichen (**) Nistvogel an. Weil die gesammelten Daten noch di.irftig sind, notieren wir bei den Nistvogeln der einzelnen Biotope weder ihre Abundanz noch ihre Frequenz, sondern zahlen sie nur auf. Unter den Nistvogeln ist das regelmaBige Nisten der Art Numenius arquata besonders bedeutsam, weil das der si.idlichste Punkt ihres Areals in Mitteleuropa ist. Wir stellen fest, daB sich die Zahl der Arten Coturnix coturnix und Perdix perdix stark vermindert hat. Als einstige Nistvogel (sie nisteten noch vor 20 Jahren) fi.ihren wir die Arten Ciconia ciconia, Ciconia nigra und Falco peregrinus an. Der See von Cerknica ist fi.ir die Wogelkunde zur Zeit des Vogelzuges und der Dberwinterung auBerordentlich interessant, da es hier zu groBen Zusammenballungen nordlicher Populationen kommt. Es handelt sich dabei besonders um Vogelgruppen, 328 Janez Gregori, Prispevek k poznavanju ptičev 29 die an Gewiisser und Moore gebunden sind, welche heutzutage wegen der Schrump- fung und Vernichtung ihrer Biotope am gefiihrdetsten sind. Unter den Uberfliegern unseres Gebietes ist besonders die Registrierung der Art Platalea leucorodia zu erwiihnn, die vermutlich das zweite Mal in diesem Jahr- hundert in Slowenien beobachtet wurde. Neue Arten in der Fauna Sloweniens sind Cygnus bewickii und Anthus corvinus (Gre gori 1977 a). Wegen seiner ornithologischen Bedeutsamkeit verdient der See von Cerknica auch im Sinne des Naturschutzes grčflere Aufmerksamkeit. Literatura Greg o r i, J. 1966: O varstvu ptic v Sloveniji. Varstvo narave 5, 139-149. Ljub- ljana. Greg o r i, J. 1977 a: Rdečegrla cipa, Anthus cervinus (Pa 11 as), nova vrst~ favne Slovenije. Larus 29-30, 354. Zagreb. Greg o r i, J. 1977 b: Trstni strnad, Emberiza schoeniclus (L.), v času gnezdenja ob Cerkniškem jezeru (Slovenija). Larus 29-30, 354. Zagreb. Ha rte rt, E. 1920: Die Vogel der paliiarktischen Fauna. Berlin. Kunaver, P. 1961: Cerkniško jezero. MK, Ljubljana. Mat veje v, S. D., V. F. Vasic 1973: Aves. Catalogus faunae Jugoslavie IV/3. SAZU, Ljubljana. Skupina avtorjev, 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana. V a 1 vas o r, J. V. 1669: Die Ehre des Herzogtums Krain. Vo o u s, K. H. 1962: Die Vogelwelt Europas und ihre Verbreitung. Paul Parey, Ham- burg und Berlin. Zupančič, M. 1969: Vegetacijska podoba okolice Cerkniškega jezera. 3. med- narodni mladinski raziskovalni tabor Cerknica, 93-107. Ljubljana. 329