GLAS SVOBODE
SliOVKNSKI TEDNIK
lidhtta.

'	I	f
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
BLOmmO WEEKLY
Pirana To Tiu Iiiimmi« ot
Jf^J^OJ^
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	"KDOR NE RUSU SVOBODNO. SE KE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 33.		Chicago, 111. 17. augusta 1906. ' Leto Y.
Vse liaywooda! .
S velikim zanimanjem parimo socijalno gibanje na zaipadu. Vsi socijalni in delavski listi z gorečnostjo in vnemo delujejo za Hay-wooda. Socijalni govori in agitacija za kandidata Valjema D. Haywood se slišijo po vsih kotih držav Colorado in Idaho.
Ljudstvo se giblje in vre, kapital trepeče in joka nad svojo zmoto in socij»listi se vže sedaj pripravljajo na kruti boj, katerega jim že sedaj nudi kapital, to je republikanska in demokratična stranka. Kapital rije in brca in že kuje nakleipe, kako lepo bode zopet zmaga!. Ali ne boš! Ne te volitve 1 Ljudstvo-delavstvo je za Haywooda, delavca, delavske ga voditelja, katerega ste po nedolžnem umora obtožili in katerega- se ne upate soditi, boječi se, da drugi korenjak Ilaiywood na vaše prste stopi in dokaže ljudstvu vaše lopovstvo. Ljudstvo je verno svojemu voditelju in bode zanj glasovalo, vam l)o pa dokazalo vse vaše gndobije in vas spravilo na pot, katero ste gladili Haywoodu, Moyer-ju in Pettibonu.
* Ljudstvo se izraža, da ne zdržu-je milice, da bi ljudstvo natikalo, kadar zahteva to, kar je njegovega ; ljudstvo je sito vašega nasilja in tiranstva, ljudstvo zahteva ljud-sko-socijalno, delavsko vlado. —
Slovenci v Coloradu, vi znate, kaj ie vaša dolžnost dne 6. novembra. Ne .pozabite na onega, kateri je za vas in proti kapitalu.
"Vse za Haywooda" naj doni od ust do ust in zmaga ie naša!
Kom plot Sojar & Co. jalo.vljen.
i*.
Tukajšni blagoslovljenec, ki sliši na ime Sojar, prizadeva si v zadnjem času na vse krjplje, kako bi med dosedaj v miru in slogi živeče Chicaške Slovence svobodnega mišljenja zasejal seme razdora, V kak namen, — to je vsakemu jasno. Tem ljudem ni nobeno sredstvo preumazatio, samo da služi njihovim sebičnim namenom.
V dosego istih stopil je v kompa-nijo z znanima kričačema Zavrt ni-kom in Prešernom, ki tudi hočeta na vsak način dobiti vajeti v roke in terorizirati celo stranko. Radi-tega jima je ponujeno prijateljstvo od strani g. Sojarja dobrodošlo in z veseljem sta poljubila maziljeno roko! Prijatelji so se našli! Sklenili so tesno polbrat i mstvo in se na tajnih sestankih dogovorili, kako postopati, da ubijejo neljube Jim osebe.
Kot prvo žrtev si je izbrala ta lepa trojica g. Kondo. Tega se mora najprej ubiti! In zakaj ? Zato' ker je on najodločnejši zagovornik prave svobode in naostnej'ši obsoje-valec terorizma tn "duhoVske ter nadvlade raznih posameznikov. — Toda ta njih grda nakana razbila se ie ob značajnosti4 in razsodnosti naših somišljenikov, ki dodsobra poznajo take ljudi, kakor so Sojar in njegogvi kumpani. Njih nameni so preveč prozorni, da bi se ne zaznalo, kaj hočejo ti združeni kri-čači.
, Uprašamo Vas samo, g. Sojar, kaj imate Vi iskati' pri našh društvih? Brigarjbe se za svoja društva fn za svoja'duhovna opravila; nas pa (pustite pri miru. Inače Vam zna slaibo presti!
Tudi aka je hiša, v kterej prebivate, le tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti nevmarizmu, oslabelosti in druge bolezni. Steklenice po 50 in 25 centov.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Ruskega carja-samodržca, koje-ga radi njegove omahljivosti v se-dajni krizi zasmehuje vos svet, polotil se je v zadnjem času nekak pogum, kakeršnega opozujemo pri potapljajočih se, kt se v svojem zadnjem obupu hočejo oprijeti vsake bilke, da se rešijo pogina. Odločil se je, da ne ukrene ničesar, kar diši po 1 beralizmu in reformah, temveč se v prihodnje opirati .le na politiko "močne roke". Mogoče je tudi, da so mu njegovi "neodgovorni" "svetovalci vitepli v glavo misel, da ga zamore le surova sila na prestolu vzdržati. Vsekako pa vztraja z vso brezobzirnostjo na etaUšču, da ise morajo vsi svobodomiselni elementi od vlade izključiti, Ln daje temu svojemu najnovejšemu političnemu prepričanju pri vsaki priložnosti z ono otroško trmo izraza, iki je značilna za vsakima s.!abotneža.
Sicer se je isplotšna stavka, kakor je bilo pričakovati, izjalovila. V Rusiji je mestno delavstvo še preslabo, da bi dobilo premoč. In ker pretežna večina kmetskega ljudstva
—	navzlic vsem puntom, ki se tu pa tam dogajajo — še vedno na carja veruje, in ker tudi armada vlado podpira, kakor se je to zgodilo v Sveaborgu in Kronstadtu:
—	je po zatrdilu voditeljev bitka za sedaj izgubljena.
Toda prišel bo dan--
Nadaljna najnovejša poročila javljajo:
•Veliki knez Nikolaj Nikol&jevič odklonil je ponujeno mu mesto vrhovnega zapovednika^ cele vojske v krajih, kjer je proglašeno vojno stanje.
Ce se je to zgodilo pred napadom nanj ali po napadu, ni znano; pravi vzrok odklonitve pa tiči najbrže v tem. ker ise veliki knez boji za svojo kožico. On priporoča, da se i nemi j e za to odgovorno mesto prejšni vrhovni poveljnik Čez man-džurijsko armado general Linevič, a car se še ni odločil.
Dan rojstva carjeviča se je ofu cijalno praznoval z običajnim razo-bešenjem zastav in razsvetljavo. Toda navdušenja ni bilo nikakorš-nega. — Prav tako!
V glavnem mestu Petrcgradu je mirno. Pa deželi pa so revolucijo-Jiarci osredotočili vso svojo delavnost v poizkusu, umoriti generala K a rat e j e v ega, ža n d a rme r i j s k ega zapovednika v provinciji Samara Naipadalec generalov šel je po stopnicah v njegovo pisarno in tam vrgol bombo, ki pa ni eksplodirala. Napadalec je navzlic vsemu zasledovanju srečno ušel.
TURČIJA.
Zatrjuje.se, da ista Bolgarska in Perzija sklenili vojaško konvenci jo, ki je naperjena proti Turčiji.
NEMČIJA.
Veliki škandali so se razkrili v nemškem kolonijalnem uradu. Goljufalo se je erar na debelo pri naročilih za vojaštvo v Afriki. Ra-zun majorja Fischerja so krivi najvišji kolonijalni uradniki.
'FRANCOSKO.
Starostno savarovanjf. Ministerski svet je sklenil, da stopi zakon o zavarovanju za starost in o-nemoglost v veljavo dne 1. januarja 1907. Določil je, da se dopolni v ta namen potrdbna svota 23 mi-Ijonov frankov.
Bivši finančni minister Caillaux zagovarja v " Matin u" prav tople ožjo spojitev Francije in Anglije, da enotno pobijata obe državi nem-
ški vpliv. Nemčija ®i namerava z novo carinsko evropsko unijo zagotoviti v Evropi politično nadvlado. Obenem zahteva Cailaux, naj Francija obnovi trgovinske pogodbe z vsemi malimi evropskimi državami, da jih ne bo Nemčija izse-sala.
AVSTRO-OGRSKA.
Angležki kralj Edward odpotuje v kratkem v kopališče Marienbad in od tam pride menda okrog 9. septembra na Dunaj kot gost cesarja Franca Jožefa.
Gostoval bode v Schoenbrunu.
Pri zgradbi električne železnice v Atulerbuschu na Tirolskem so se v predoru vneli plini »n eksplodirali. Težko ranjenih je bilo 16 oseb, med teini tudi inženir, ki je vodil zgradbo.
Ameriške vesti.
Nesreča.
Elizabeth, N. J., 14. avg. Vlak Pennsylvania-zelcznice .povozil je 4 dečke, vsi poti 9 leti, v trenotku, ko so hotel: prekoračiti tir, in jih u-smrtil. Nesreča se je zgodila vpričo več ljudi j, kiiso stati na kolodvoru in čakali na prihajajoči osobnl vlak. Več gospa se je od strahu onesvestilo,
Defravdacija.
Birmingham, Ala., 14. avg. Blagajnik "First National Bank-e" A. R. Chrisholm pouevcri! je okrog $100,000. Pri aretaciji je izpovedal, da je denar zaigral.
Plaže in cene živil.
Washington, 14. avg. Delavska pisarna priobčttje poročilo o delavskih plačah in delavnem času v naj. važnejših tovarnah in mehaniških industrijah v Združenih državah za leto 1905. To poročilo pravi, da so bile plače poprečno za 1.6% višje ko v letu 1904, mej tem ko je delavni čas ostal večinoma neizpreme-njen. število uslužbencev se je za 6.3% zvišalo. Kar se pa tiče cen za živila, so se te za 6.1% podražile.
Vojna v Brooklynu.
New York, 14. avg. Nemiri, ki so nastali vsled zvišanja voznihe na električni nadcesti železnici, se še vedno niso polegli. Železnični nastavljena silno brutalno postopajo in kar jednostavno mečejo iz vozov gospe in otroke, ako ti nečejo plačati zvišane voznine. Pri tem jim pridno pomagajo policisti.
Ves Brooklyn je takorekoč v bojnem stanju.
Ustanovil se je meščanski odbor, ki naj z vso odločnostjo izposluje, da se uveljavi razsodba sodnika Gaynor, ki je odločil proti cestno-želeaniškini družbam.
Nastali nemiri so imeli za |>oslc-dico, da je službujoči policijski komisar Waldo odredi!, da se policisti vzdržijo vsakega nadaljnega vmešavanja v prilog železniškim druž bam. Tudi je zažugal, da bo vsak uslužbenec, k: se še sjKizabi nad kakim meščanom, aretiran in na zatožno 4dop .postavljen.
Uprava cestnih železnic je nato ustavila ves promet na Coney Island.
Pozno v noč našlo se je na križišču cestne železnice na Coney Island mrtvo truplo mlade dame, koje identiteta se dosedaj še ni mogla dognati. Policija je mnenja, da je žena našla smrt priravnokar omenjenih nemirih.
Eksplozija.
Dvesto malih sodčkov smodnika eksplodiralo je v zalogi smodnika v Fontenatu, Ind. En delavec iz X en i je, Franc Hamilton, bil je na mestu mrtev, drugi pa so z malimi
in večjimi ,poškodbami ušli večji nesreči.
Pretep.
V	Somerdale, O., prišlo je med armenskimi in italijanskimi delavci do pretepa, -pri čemur je bil T. Brand ustreljen, Karel Antony te» ško, ostali pa lahko telesno poškodovani.
Ali delujejo? *
V	Bostonu prišlo je 17 prekup-cev ledu, ki sd se spuntatli radi zvU šanih cen, na zatožno klop.
SatnPtnOr,
Delavec Jattfcs Manson pognal si je v nedeljo jutro dne 12. t. m. v svojem stanovanju štv. 373 West Ohio ulice iz dosedaj še neznanega vzroka kroglo skozi srce, in v nekaj minutah je bil mrlič. Samomorilec, okrog 43 let star, zavžil je navidezno še dobro razpoložen svoj zajutrek. Potem pa odšel v svojo sobo in se ustrelil.
MmIh Joliet preti lurvamost.
Kakor poročajo meščanski listi, preti mestu Joliet navarnqst od mestnega vodovoda, kateri, kakor se poroča, ni dovolj trdno narejen, da bi drža! toliko maso vode, katera se vanj upelja, kakor hitro bode vodotok izgotovljen.
Mestni zastop izda! je resolucijo najeti veščega strokovnjaka, ki naj vso delo še na tanko preišče.
Pes rešitelj.
New York, 15. avgusta. Pes nekega mornarja je reši! gospo Mamie Mayers in »njeno trinajstletno hčerko. Gori omenjeni osebi vozili sti se v čolnu kacih lOo Vatloy oo obrežja. Čoln se je prevrni! tn nesrečni klicali ste na pomoč. Množica. fei je stala na "Captain's pier", si ni upala rešiti utapljajoči in je abegano vpila za pomoč. Pes, ki se je igral .na obrežju, zapazil je nesrečni boriti se z življenjem in smrtjo, Kot bi trenil, skočtl je v vodo in ]>osrečilo se mu je rešiti najprej-otroka in potem gos|>o Mayers. So. prqg gospe je ponudil mornarju ogromno svoto za marljivega psa, a ta se ni hotel ločiti s zvesto živa-ltjo. Mornar je dobil $50 nagrade :n tudi psiček si bode lahko postregel s kti'kesi in drugimi slaščicami, fkubil je tudi petdeseta!« za svoj ju naški čin. >
Iz delavskih krogov.
V New Yorku je bil J. S. Schwarz aretiran in obtožen, da je služit modernim trgovcem s sužnji v Alabami kot prekupec in 'prigan-jač. Sclnvarz priznava, da je to delal po naročilu duhovnika, škofa Homnrntura Broderick iz Staats-burga. Obetalo se je tem žrtvam človeške grabežljivosti po $1.40 in $1.50 na dan iti dobro, prosto hrano. —
Toda ubogi delavci so bili grozno prevarani. Trpinčili so jih nečloveško. Morali so raz drevja terpen-tinov sok pobirati, stoječi do pasu v vodi. Da niso mogli ubežati, stra-žili :*o jih od nog do glave oboroženi močni zamorci. Pazniki so ne usmiljeno bičali vsakega, ki ni neprenehoma delal. Hrana je popolnoma nezavžitna, in ker ni nikakih miz, obedovati se mora na modro-cih, v katerih kar mrgoli raznega mrčesa. — Zatorej, delavci, premislite si poprej dobro, predn^ greste komu na limanice, in zapomnite si tudi, kedo je v tem slučaju pomaga! brezvestnim kapitalistom odirati ubogega delavca- trpina.
Inšpektor države Pennsvlvanije naglasa v svoj<em poročilu na governor j a, da so premogokopi v o-menjeni državi še večje mrtvilo od pušk tako imenovanih "Coiaadc constaibtftarv". V omenjeni driavi
je bilo leta 1905 usmrčenih 1,100 delavcev.
Vsi unijskt delavci in njih somišljeniki Chicago, II!., se od strani tajnika Giicaške Federation of Labor naprosijo, da kawlar katerega na domu obišče nobiralec (solicitor) za novo vodilno ("directory") knjigo, naj vsakteri odda namesto pravega imčna ime "John Smith". Namen tega je, ako naberejo 300,000 "John Smith''-ov knjiga razveljaviti, ker jo bode po pogodbi delala neunijska tiskarna R. R. Donnelly & Sons Co. — Railroad Telegrapher.
Ddavci kontraktorja E. H. Dyer Construction Co., kateri postavljajo tovarno za sladkorni trust v Brush, Colo., poslali so odbor dveh mož h glavnemu delovodju J. J. Malone ter prosili za plačo po 50c. na uro namesto po 40c. do sedaj. Delovodja Malone ni hotel z odborom druzega govoriti kot to, da jim je bahaška odgovoril, da si naj poberejo svoje orodje. Vsi delavci so popustili dela razven treh mož.
Neki profesor razpravlja v svojem članku v (O.) "Advocate" teorijo, da on ne najde nobene razlike meti čnegiinjo miljonarja, postopačem ali farjem. Kdo bi si kaj ta-cuga mislil ? In vendar je to logično — nobeden teh ne dela nič, in vender živijo o potu iiv žuljih delavca.
Lokalne novice.
Sliši se, da. >se ne spodobi onim cerkvenim pevkam, ki žele prisostvovati mešanemu pevskemu zboru, tako storiti.
Vprašamo pa le, če se je spodobilo prusiti delavski pevski zbor "Orel", da je zaoril pri sv. maši na pretcfklo veliko noč! Mislimo, da ni nobenega greha navduševati se s narodnim čustvom.
Rečemo le: "V slogi je moči"
Velika državna banka na Milwaukee Avenue je postala pravcata anarhistična luknja. Nje predsednik Paul O. Stenslauid, ki ni oropal Samo drugih narodnosti, ampaJc kakor se vidi iz podatkov, tudi nekatere naše rojake Slovence in Hrvate, se se sedaj skriva. Policija že tuhta, da je iz sveta izginil.
Blagajnk Hering je v luknji, ker ni mogel dobiti poroštva $50,-000 ht kakor se sliši, je zelo zadovoljen s .začasnim stanovanjem.
Truplo samomorilca Frank Ko-walski iz 340 N. Carpenter ceste, bivšega "teller" propale banke na Milwaukee ulici, je stražilo dvanajst "možekov" in inarširalo s poleni v boku ob krsti, ki se je pomikala naprej. Velika množica opeharjenega občinstva sledila je za pogrebci in krsto.Bati se je bilo nemirov, vendar ljudstvo se je dostojno vedlo. Bančni krah je vzrok Kowalskega samomora.
Slovensko delavsko povsko društvo "Orel" se je preteklo nedeljo izvrstno zabavalo na Riverside. Zabava je bila domača in prosta. Na zabavi se je veliko govorilo o pri-hodrtji veselici, katero bode kmahi pevsko društvo s sodelovanjem ženskega zbora jrriredilo.
Na prodaj.
Radi odhoda v staro domovino prodam ie dobro ohranjene, štiri-glasne harmonike, nemškega izdelka. po nizki ceni.
Louis 2lajjpoh, Box 48, Chesterton, Ind.

%-	..... . '>mmm
d LAM STOBODB

Pod novim orlom, |
---:
Zgodovinska povest.
Ponatis lx "Slov. Naroda" 5
Tratji del.
\ XXIU.
Šele pozno zvečer je bil s svojimi revizijami gotov, a še ni mqgel iti počivat. Prišli so bili kurirji z raznih strani in prinesli poročila, da so se kmetje začeli upirati naloženim kotltribucijam. Od vseh strani se je pisalo, da sicer ne bo vzdržati miru. Robelot sc je jezil in toliko bolj, ker ni imel toliko orožnikov, da bi bil tem prošnjam ustregel.
Prišel je pa še drug kurir naravnost iz Pariza, ki je imel generalnemu guvernerju v lastne roke izročiti važna pisma. Zahteval je, da ga grof Bertrand takoj sprejme.
—	Dekreti so velevažni, je rekel kurir in med njimi se nahaja tudi lastnoročno pismo cesarjevo.
Grof Bertrand je že spal, a njegov sluga gaj je zbudil. Ko je grof Bertrand pregledal cesarjevo p-smo in dekrete, je bil do skrajnosti presenečen. Takoj so bile razposlane ordonance na razne strani in ko so bili čez dobro uro zbrani y škofiji generalni intendant grof Chabrol in vojaški zapovedniki, so izvedeli nepričakovano novico.
—	Cesar me je poklical k armadi, jim je naznanil grof Bertrand. V posebnem pismu mi je sporočil, da sinatra evropsko koalicijo proti Franciji kot neizogibno, in da zato svojih generalov ne more več puščat. na upravnih mestih.
Med zbranimi francoskimi funkcionarji je nastalo nej>opisno začudenje.
—	Moj naslednik postane maršal litnot, je nadaljeval grof Bertrand. Ta ni več s|x>soben za vojno. Za ta čas pa, da pride maršal lunot, ki je že na potu v Ljubljano, imenujem generala Dauthouarsa svojim namestnikom.
General Dauthouars je bil star gospod, ki se je odlikoval v raznih bitkah in imel toliko ran, da so ga imenovali v Ljubljani "ta poflika-nega generala'. Za vojno ni bil več sposol>eii in prav zato ga je BerJ*, rand imenoval svojim namestnikom.
—	Kdaj na utegne priti maršal lunot? je vprašal grof Chabrol.
—	Tekom desetih dni je gotovo tu. Jaz se odpeljem jutri zvečer — kar je po cesarjevih in vladnih naročilih še urediti, se uredi jutri.
Grof Bertram! je odslovil francoske funkcijonaije, potem pa sedel za m'zo in pssal razna pisma. Tudi od svoje žene, ki se je z otroki in sorodniki mudila v Trstu, se je pismeno poslovil, ker je nameravat čez Koroško un Tirolsko odpotovati na Nemško k armadi. Ko je bil s pisanjem gotov, se je zavd v širok plašč in šel na Stari trg, kjer je v nekdanji mestni prodajalni kruha (sedaj NiČmanova hisa) stanovala njfrgova ljubica, Ana Kranjec. In od te se je res težko poslov & ker jo je resnično ljubil. Ostal je pri nji do jutra, in ko je odšel, je imel mokre oči.
Ana Kranjec pa je po njegovem odhodu radovedno odprla mošnji-ček, ki ga je bil grof Bertrand pust 1 na ponočni omarici in skoro za-vriskala veselja, ko je našla v njem sto Na[>olcoiidorov.' Napravila se je hitro in stekla po stopnicah v sobo, v kateri je stanoval intentlani-ni pisar Viktor Zabukovec. Smeje sc je vrgla nanj in žvenketaje s cekini vpila:
- -— Fant moj — zdaj je vsega konec, meni se ne bo več treba prodajati, tebi ne vohuniti; zdaj boš kmalu moj mož in jaz tvoja žena.
XXIV.
Žarularmcrijski zaqtovednrk Robelot je v?s besen priletel na generalno intendanco iti že v predsobi kričal:
—	Zdaj imate, kar ste »skalil Mene niste hoteli slušatrl Zlepa ste hoteli duhovn ke prkfctoki — norci ste bili vsi Skupaj.
Uradniki so tekli z vseh strani skupaj* m tudi grof Chabrol je pri-
šel iz svoje sobe.
—	Kaj pa je, da ste tako razburjeni, gospod Robelot?
—	Kaj je, ekscelenca? Robelot se je razkoračil In z vso grandee© vzkliknil: Puut je I Revolucija je na deželi I Kmetje se dvigajo in streljajo na orožu.kel Kaj Vam nisem vodno pravil, da pride tako, če ne bodete z duhovniki brezobzirno postopali.
Robo lotov e besede so zbudile občno vznemirjenje in zlasti grof Chabrol, ki je že dlje Časa bolehal, sc jih je resnično preistrašil.
—	Povejte natančno, kaj 'se je zgodilo.
—	Na Bledu so davi kmetje naskočili orožniško postajo. Orožniki so morali streljati, da iso se rešili. Ves Bled se je spun tal. Vse je oboroženo in pripravljeno za boj.
—	A zakaj ? Saj se vendar ni nič zgodilo, kar bi moglo ljudi vznemiriti.
—	Ljudje iso izvedeli, da je generalna intendanca ukazala blejsko romarsko cerkev prodati in zato so se spuutali.
—	A ta ukaz še ni izdan, saj ga še nisem podpisal, je vzkliknil silno presenečeni grof Chabrol. Odlok leži ,še tu na moji mizi. Odkod vedo lllejci, da sem to odredil?
Robelot je kaj del>elo gledal, ko je slišal te besede in drugi navzočni uradniki si tudi ui<*> znali tolmačiti, kako da so blejski kmetje vedeli za ta ukaz, še predno je bil podpisan in izdan. Nastala je mučna tihota. Šele čez neKaj trenotkov je rekel grof Chabrol:
—	Pri kitendanci mora biti kak vohun, ki je izvede!', kaj se pripravlja in je to izdal. A kdo more to biti ?
Uradniki so molče prikimovali, a n hče ni rekel ničesar.
—	Najlepše pa je to, se je jezil grof Chabrol. tla sem odredil prodajo te nepotrebne cerkve, da bi kmetom bilo manj plačati na vojni kontrbuciji.
—	Tudi pri Višnji gori so nastali nemiri. Orožniki so videli ponoči nekega tujega človeka iti iz farovža v Št. Vidu. Hiteli so za njim, a niso ga mogli vjeti. Pousod pa so jim kmetje delali ovire in pod mestom so nanje streljali.
—	Tako, tako, je rekel grof Chabrol in začel hoditi [H> sobi. por. in dol, kakor bi premišljal, kaj je storiti. Bil je blag in dober mož, ki je Kranjsko resneno ljubil in prebivalstvu rad pomagal — ali sprevidel je, da se v teh nevarnih časih z dobroto ničesar ne opravi.
—	Cios|>od Robelot. je rekel grof Ch.ibrol po kratkem premišljevanju, odredite kar treba, da se te re-volte nenuuloma iti brezobzirno za-tro. Nadalje zauknžite orožništvu, da zaduši vsak pojav upornosti, če treba z orožjem. Se danes izdam razglas, da 1>o vsakdo bjez usmiljenja ustreljen, kdor se upre ali pri komur se dobi orožje.
Robelot se je brez ugovora udal ali zadovoljen ni bil. Odhajaje je rekel intendančnemn tajniku Beau-mesu:
—	Naj bi me bil ekscelenca po-ifblastil, da pustim ustreliti pet duhovnikov, pa bi bil takoj n.dr v de-ieli.
Robelot je takoj preskrl>el, da sta na bled in v Višnjo goro odjezdila dva oddelka konjenikov. Za-|iovednikoma teh oddelkov je skrivaj povedal, da naj bodota brez -skrbi, če bi slučajno bil kje ustreljen kak duhovnik, če bi ga našli pri upornikih.
Ljubljansko prebivalstvo je vest o kmetskih puntrh močno vznemirila, a v še večji meri pa vladne organe, in sicer zaradi dejtstva, da so IjUdje na kmetih vedeli za vladne odredbe še predno so bile iste izdane. Policijski komisar Toussaint je kar obupava!. Toliko tse je že trudil, da bi prišel zarotnikom in njihovim pomasgačem na sled, a vse zaman. In sedaj ga je mučila je zavest, da morajo zarotniki ime ti zaveznike celo med vladnimi u-.radniki.
Kmetske revolte so napotile Las •Cazesa, da je sklical prostozidarje m zlasti kranjskim članom lože polaga) na srce. naj1 v teh nevarnih pasib podpirajo vlado ter skrbe po
svojih močeh, da zunanjih sovražnikov ne bodo podpirali notraji sovražniki.
(Dalje prihod J
Slovenski IMstvo,
Piše Dr. S.
Is stare domovine.
Kjer so vodilni stanovi gospdar-sko slaibi, tam tudi duševno niso ja-ki in seveda kmet in drugi delavec ni dober gospodar, ali pristopen višjim duševnim razvojem. Tlačan, suženj je bil tudi na svoji zemlji slab delayec, ker bi mu grajščak, farovž in samostani vzeli, akobi bil imel več čez uhranitev golega življenja. Tlakarsko gospdo in meščanstvo srednjega veka je živel kmet. V narodih, v katajih je bil meščan dober gospodar, delavec, vodil je kmeta na svitlejšo plan, ker je dobil ' potem več od njega. Meščan •se je podvizal, da je spravil kaj omike mej kmete, da so mu mogli dati več prebitkov njenega dela. Pri nas vsega tega nič — aH le malo; voditelj za nič, vse drugo za nič. Na Nemškem, Angležkem se še držijo po vočjcni veleposest 11'ki v naših časih, ko nimajo več tlakarjev delavcev, ker kmetujejo kot novodobni kmetski veščaki, pri nas na Slovenskem se držijo kaj slart>0 veleposestva, ako ni hosta večji kos vsega veleposestva. — Pri nas se prodajajo na drobno za porodoma, veleposestva. To je proces, ki se povsod vrši. Ljudstvo ne-če več tlakariti, intenzivno, vrtnar sko obdelovanje polja, reja preši-čev, krav, kuretn ne redi kfnetsko familijo tudi na par oralov sveta ln kmeta pri tem obdelovanju ni treba toliko; večina kmetskih delavcev se poda v delo industrije in ta plača l>oljšc, kakor zamore pla čati veleposestnik. Sicer pa je prišlo z večjo omiko mej ljudi stremljenje pa neodvisnosti. Tako grdo pa, kakor na Slovenskem nikjer tli so grajščaki svoja lepa [»osestva^ ki so dobro živela njihove prednike, prodali za mali denar, kar se jih je dozdaj razprodalo j>o prekupcih. Te prodaje kažejo, da so naši vele-]»osestniki najslabše gospodarsko izobraženi kmet'. Prigodilo se je, da prodajalec grajščiue še ni štel oralov, koliko jih ima in ne smrek površno, kolikor jih stoji v njego-v h hostali, da bi si količkaj napravil pregled v vrednosti njegove zemlje. — Strokovnjakov v kmetijstvu je bilo bore malo mej slovenskimi veleposestniki. Le v zapravljanju so bili dobri veščaki.
Tako'se tedaj ni čuditi, da je nadarjen slovenski kmet, bivajoč ob važnem morju, na dobri zemlji s svojim grajščakom, duhovnikom in meščanom tako malo storiti mogel v gospodarstvu in duševnem življenju. Izobrazba, napredki v gospodarstvu se ne vstvarjajo čez noč, ampak skozi tisočletja se razvija človeška pamet in potomci zidajo na podlagi prednikov naprej. Nič se neizgubi duševne, gospodarske muči; ali če so predniki bili za nič, tudi potomci ne morejo zdatno naprej.
Le enkrat, v 16. stoletju je bilo živahnejše življenje v naš h krajih. I >i!o je v naših deželah isto tlakarsko gospodarstvo, kakor pri Nemcih. Iste gospodarske razmen,' so izcimljale iste prikazni. Meščan se je razvil, kakor na Nemškem. V 16. stoletju se je začel boj meščanstva proti grajski in duhovenski gospodi, gospodarstvo proste lastnine proti tlakarski vezani lastnini; meščan je hotel dobiti premoženje tla-karske gospode v svoje roke in to teženje povzročilo je hude boje proti katoliškemu duhovniku in ta boj se je lotil tudi verstva oziroma naj-večjih neumnosti, ki jih je tlakar-ska kmetija izcimila v verstvu. Slovenci smo bili tudi Luterani in to dobro sloozi 50 let. Grajščak, meščan in po večjem kmet bili so Luterani. Tedaj so se začele pri nas ljudske šole, tedaj so prišle prve in v. slovenskem jeziku tiskane knjige mej ljudstva in l>rav lep boj je bil mej Luterani, katoliškimi razdivja-nimi duhovniki in katoliškimi av-
strijskimi vladami. In boji s Turki povzdigovali so tedaj ves narod. Tedaj se je tudi kmet brigal za zboljšanje svojega stanja, za osvo-bojenje tlake in desetine. Kmatskc ustaje vo bile 11a dnevnem redu.
"Ta reformacijska doba je najsvetlejša stran nase stovenske zgodovine," tako piše slovenski zgodovinar. Po njej zopet narod zapada v mrtvilo. V 17. 'stoletju se ojačijo avstrijski vladSrji s pomočjo pa-pežtva in njegovega denarja-; z jezuiti na čelu udušili so protestanti-zem v našem ljudstvu1 in stem zatrli za dolgo na]»rodek našega naroda. Najboljši ljudje zapustili 'so domovino in prišli so vanjo inalovrednl tujci. Stare j>lemenitdške rodovine, ki so z narodom zrasle, so vidle v kmetskih ustajah reformacijske dobe, da je trdba 's kmetom lepše ravnati, tudi zaradi tega, da ga pridobijo luteranski veri; te rodovine so zapustile domovino, vzemši seboj dosti premoženjskih moči (dosti slovenskega premoženja požrlo pa ju papežtvo).; na njih mesto so prišli katoliki — tujci iz vseh vetrov, ki so z narodom kar mogoče grdo ravnali. Stare rodovine, katere so se vrnile in pokatoličile so pa zadale Občnemu mrtvilu, ki ga je stvarjal absolutizem vladarjev, ki je nastopil j>o reformaciji. Bogatejši, boljši meščani so šli v tujino, na njih mesto ni prišlo kaj prida iz tujine in naraščaj iz dežele v mestu ni imel prave šole. Drugod so Protestanti s absolutističnimi kralji u-stvarili veliko gospodarstvo, ki je privedla kmetu osvobojenje tlake in desetine in v mestih so utirali veliko trgovino in industrijo; pri nas nič, v Avstriji sploh malo. Pri nas ni bilo za to ljudi, niti voditeljev v gospodarstvu, niti gospodarskih šol. Katoliški far je bil še naj-izobraženejši in ta je manj vedel, kakor današnji absolviran gimnazi-jalec. Realnih študij nobeden ni gojil, le latinščina in pozneje grščina sta bili vse. Le tehnične študije so človeško delo zbol i sati pomagale, pomagale iznajti spretnejše orodje, človeka učile raouniti. mu pomagale na kmetiji in v meščanskih obr-tih. In protireformacija oropala je narod vsega premoženja, ki se je dalo odnesti. Katolicizem vzel je vsem eneržijo. S praznimi rokami, s prazno glavo, in s nespretno roko se ni moglo n c prida napredka u-stvariti. Ameriko so protestantov-ski ljudje in ljudje brez vsega premoženja postavili na noge in danes stoji Amerika kot velika delavnica nad vsemi dragim: državami. Evro-nejski naseljenci v Ameriki so vse, kar je Evropa imela neumnega, vrgli od sebe in v novi domovini ustvarili največja Ix^gastva, sledeči samo svoji pameti, katere ni poneumljala kaka Ixnjazen pred večnostjo, peklom, ne lupanje na kaka nebesa. (tVmeumnevanja po Ameriki je dovolj, sosobuo istega najdemo na dnevnem redu v siv. cerkvah in farovž h.—Opomba ured.)
Mi Slovenci nismo smeli rabiti svoje pameti. Za nas je mrsliJ far in uradnik absolutističnega vladarja — in ta je bil po večjem sin ka^ ke plemenitaške rodovine.
To moramo večkrat jwvdarjati, iko hočemo razumeti prikazen, da naš duševno jak kmet in meščan nista ustvarila v jako plodnem o-zenilju in ob važnem morju skoraj nič novodobnega gospodarstva, o-inike. To moramo pa tudi.navesti, ako motrimo nastop liberalstva mej Slovenci, katerega smo omenili začetkoma.
Na slovensko .Štajerskem se je začelo, kar zovemo loj slovenskih liberalcev s duhovenstvem. Ob volitvah so posvetnjaki trčili s duhovniki vkup in začelo se je. Ustvaril se je "Slovenski Narod". Ta se je preselil čez nekaj časa v Ljubljano. In na Kranjskem se je potem vršil boj mej slovoenskimi liberalci in duhovniki v vsem redu. Bil je to prav vesel boj. Zadnjih 20 let je pr šlo v tem boju do poplnega razdora mej Iberalci in duhovniki. Liberalci so si privezali na Kranjskem nemške veleposestnike v
rtstil, najdemo dosti koristi. Bilo je r|>ogumno podjetje, se podati v ixjj s katoliškim duliovnikom, kateri je imel skoraj vso kmetsko maso v svojih rokah, ki je štrntal1 kmeta proti meščanu in proti vsem, ki se niso njemu podvreči hoteli. Bilo je dosti pogmna treba, boriti se s katoliškim farjem, ki ne pozna meje maščevanja in kteremu je šlo za njegovo vedno prazno bisago v tem bojni.'za njegov trpljiv nad maso kmeta, za kmetovo denarnico. Vča-sih'so sc naiŠ: popi l"e oenili jeze v teli l>ojih. Razumljiva je bila- ta. srditost.	v
' (Nadalje sledi.)	'
? O D A K " O T
683 Looniis nI.
2 GOSTILNA
na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zubave in dvorane za zborovan ja.
TELEFON CAKAI. 7041
Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imuni po 7, 8, 13 in 17 kr, knkor spori, sultan in dani-ske cigarete. J. VOKOUN, 344 Blue lulnd Ave.
MATIJA K1RAK
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, nu-ravno vino in pristno žganje. Izvrstne smotlke,
TELKFON ŠTEV. -15173
HUSPOSKA BRATJE.
Slovenski fotograf ion i atelije mej Slovenci dobro znan. Izdeluje nil j lepšo slike različnih vt*li-kosti po najnižjih eennh.
IH41 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Edward Paiich
---gostilničar---
663 Blue Island Avenue CMICAOO. ILL.
swwwwwwwwwww
= MODERNI FOTOGRAFIJI ATELIJE
[ L. Hagendorff.
= Vogal Rued in Oregan ul. : V MILWAUKEE. WIS.
: Znižane cene za poročne slike.
liUiUiiiiiiiiiiUiUiUiUiUiUE
3 3
Zastonj dobite.
Veliko sliko, uko naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu
Dobro delo, zmerne cene.
pl STARA IN IZKUŠENA
tlJKARD LINE
attasOTUenft M« 1940.
prevaža ljudi in blago čez ocean
EIHEULTAR. GEMOVA, IMPEL ITD,
LEPI, VEUKI IN NOVI
1'ARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA" . 10,000 ton. ••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka odplujejo NARAVNONT V ITALIJO.
Obrnite se do naših zastopnikov
kateri Vam dajo potrebna nav< di-
. , , . . , . K ' e" la o cenah in času kedai paroiki zelnem zboru m tako imeli večino odplujejo.
v kranjskem deželnem aboru. Stem	§« IU«J» *gM*tj«l
sofcimeli večji upliv v deželi, —j F. G. WHITING, ravnatelj.
Ako se pogleda, koliko je ta boj ko- • 67 Dearborn 8tr.	chicago.
O LAS SVOBOD*
3
Socijalna razmotrivanja, '
_j_
Kaj zahteva socijalizem f
IX.
Slovensko katolifeko časopisje po svojih urednikih in dopisnikarjih, večini katoliških duhovnikih naper-ja grozen boj proti socljalizmu in njega pripadnikom. V svojih predalih pobijajo socijalno doktrino in socijallste rekoč, da socijalizem je v nasprotju s vero, da če socijalizem kedaj zavlada, verska prostost kaj kor tudi poetična izgine. To je laz in neki slovenski Časopis, katerega urednik razmotriva socijalizem, ve toliko o njem, kakor novorojeni o-trok, ki še ne ve, da ž?vi. Ravno v tej koloni pod istim naslovom ča-tali so c. isodrugi, da socijalizem zahteva in nam'garantira politično in versko prostost. O tem se je'na debelo in široko razmotr'valo in sedaj se prikaže spaka v katoliškem listu, ki trdi nasprotno. S;cer pa ni čuda; katoliški di^toven se boji socijalizma, ker če socijalizcm zavlada, beračenje in kopičenje denarja bode prenehalo, temna doba klečeplastva spremenila se bode v dobo napredka, izkorišČevanje de-lavca-trpina bode prenehalo, vera in veroizpovedi ne bodejo politične stranke, kakor so sedaj. Ali je bil Kriist poliitikar, ali je on za to dal ^v. Petru ključ, da bi odpiral drugim duhovnom duri do parlamenta in drug h političnih in civilnih uradov? Ne, nikakor ne! Duhoven je nastavljen kot "božji"' pastir, in kot lak naj >e drž! svojega posla in ne ipče posvetnega bogastva in kraljestva. Ko bi duhovni, verski oznamovatelji v obče uustili poli- , tične stranke na strani in hodili svojo pot, katero jim je odkazal Krst sam, vere ne bi Lile na tako nizki stopinji, kakor so ravno danes.
Če pomislimo, ali ni bil Krist je-den največjih socijalistov, ali ni on izpolnoval, kar je Bog odredil, aH je on prelomil katero desetih božjih zaiik>vedi. Ne! Kaj pa njegovi namestniki?
Peta božja zapoved se glasi : "Ne ubijajit" Ravno »sto uči Socijalizem, kateri tudi zahteva, <Ka se smrtna kazen to je ubijanje, ob-glavljenje itd. odstrani.
Ce pa pogledamo v preteklost, če pogledamo zgodovino katoliških narodov, če {wgledamo cerkveno zgodovino, vidimo, da so božji namestniki sami križali,' žgali, morili in ubjjali me samo posameznike ampak cele narode. Cerkvena inkvU zicija. križarske vojske, vojake raznih evropejskih vlad. katere so pod kontrolo katolicizma, - » nam najjasnejši dokaz, kako cerkev |>o svojih duhovnikih izp^nuie deset božjih zapovedi.
Cerkev je še dan danes velikanska moč, k.utera- se bori s socijaliz-mom, boječa se, da ise s prevlado socijalizma ne uresniči Kristovo prorokovanje: "Priišjfl do rlan, ko litxle en hlev, en p*lir." S tem je pa hotel reči: "Prišel bo čas. ko bo zavladalo bratoljubjc." Ali se socijalna doktr.ua ne vjema z vsem, kar je Krist učil, ali socijalna demokracija ne uči isto, kakor se čita v berilu iz lista sv. Pavla apostola do Efezanov 4, 1—6. "Bratje, prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da fipodcibno živite po poklicu, h kateremu ste poklicani, z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpljenjem; prenašajte eden druzega v ljubezni, m skrbi-te ohraniti edinost duha v zvezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste pok le an i v eno upanje svojega poklica.'' In v evangeliju 9V. Matevža 22. 34— 46 čitamo: "Druga zapoved pa je tej enaka: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe."
Njegovi namestniki (samo po i-mentti) se ne drže njegovih zapovedi. Ali katoliški duhovni zve spodobno po poklicu, h kateremu so poklicani, ali oni skrbe. da se ohrani edinost duha, ali oni ljubijo bližnjega, kakor samega sebe?
Ne, nikakor ne! Vero in Kristo-ve nauke izkoriščevajo v <svoje podle namene, njih poklic jim je deveta briga in edinost človečanstva jim je trn v peti. Oni so ravno nasprot-
ni temu, kar jc Krist učil, kajti ko ne bi bili, ne bi tolika bičali socijalizem in njega doktrine. Njim je politika več kot njih poklic. Krist j»li je pOstavil, da oznanujejo njo govo vero in ne kot politične agitatorje. Tora'j, tir je -samo ob sebi razumno, zakaj se katoliška duhov, čina brani socijalizma. Kakor vže rečeno, katoliški duhovni so politi-karji in ive božji namestniki in ker socijalizem zahteva veroizpovedno svobodo kakor (tudi politično, oni dobro vedo, da vera bcxle morala listati zopet 0110 bistvo, katero je učil Krtst, iu da oznaujevalci vere ne l>odejo imeli take moči kot poli-tikarji. To jih kolje in grize!
"Ne kradi!" pravi sedma božja z.i]>oveii. Današnji razredni sistem nam je najlepši dokaz, kako se ta sveta zapoved izvršuje. Citalci tega lista sedaj že razumejo, kaj se s razrednim sistemom misli, toraj nam ni treba tu razkladati o njem. V sakdo ve, da socijalna demokracija zahteva odpravo razredov. Cc-nut? Gospodujoči razred uživa to, kar izdela delavski razred ; a delavski razred dobi pa samo drobtinice od svojega izdelka. Gospodujoči razred krade produkt delavskega razreda; ali ni to greh? Vsekako! 7. odstranitvijo razredov iti upelja-vo isplošnega gospodarskega sistema pa mora prenehati tatvina, katera je danes na dnevnem redu. In ne-samo to. ako socijalizem zavlada, tatvina v obče postala bode mrtva stvar, bode zginila izmed človeški- družbe. Krasti nam ne l>ode treba, kajti ako liodemo zmožni za delo ali ne, življenje in svoja veselja liodemo imeli ravno tako, kot visi (kugi. Lakomnost in pohlepnost po '"vsemogočnem' tolarju bode izginila in zadovoljnost za-vladala.
Tega se tudi natši izkoriščevalci nrtjibohj boje. Duhoven v socijalni eri' ne bode vpil iz leče in izpred al-tarja: "Dajte, dajtel" ampak učil Ixxle to, kar jc Krisd. učil in izpol-nbval svoje verske dolžnosti. Svojemu poklicu Ixxle zvest in koristen človeški družbi; tako dolgo pa, dokler bode hlepet po posvetnem premoženju imel bode boga samo na jeziku in s šibami svetega evangelija pomagal kapitalu bičati delavca. —
Iz visega tega razvidite, da socijalizem se strinja pojiolnoma s deseto božjo zapovedjo, ki se glasi: "Ne želi svojega bližnjega blaga
Kapitalisti i-n duhovni sedajnega časa pa te zapovedi ne poznajo. In ko bi jo poznali, gotovo ne bi delavec dela! po deset ur na dan za 1*>-ri $1.^5. a ostalib O tolarjev pa tako prostvoljno (?) pitat11 aH daroval kapitalu. Ko bi še to bilo vse, naj bi bilo. Delavec mora plačati za stanovanje, vzdrževati svojo rodbino in potem mora še od te bore *vote odtrgati toliko, da st> njegov dušni pastir valja v izobilju 11 masti kot pršutina.
Socijalizcm je nasproten temu odernštvu in izsesavanju; socijalizem sovraži parasite in radi tega parasiti in nihče drugi ne sovraži socjalizma.
To je pribita istina in kjer je listina. tam ne najdete oderuhov in krvosesov.
Socijalizem v nobenem oziru ne nasprotuje veri, z vso odločnostjo pa se upira posvetni vladi in politik a rji od strani duhovništva ; v obče socijalizem je za splošno gospodarstvo in proti razredom.
"Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega." Tudi te zapovedi se naša duhovščina ne drži ampak prav pošteno udriha po vsem, kar jim ne gre na roke in kar se njim ne dopada.
Zakaj toraj toliko mažejo po katoliških Časopisih in zakaj tol ko bičajo :n križajo socijalizem in soci-ialiste.
Katoliški duhovni v obče rečeno se jwokleto malo menijo za to, kar j m vera zapoveduje in politika jim je glavna smer svoje požrtvovalnosti; s pol tično močjo nameravajo zopet pridobiti to, kar so imeli petsto let nazaj; ali v tem se motiiol Socialna stranka je še majhna in slaba, ali njena moč raste s vrakim dnevom: in kmalu se bode svitala "rodeča" zarja 1
vzhodu in posvetni duhovščini bode donela "skrajna ura".
Katoliškim duhovnom in kapitalni se priporoča evangelij svetega Matevža v petem poglavju od 20— 24 vrste v prevdarek:
"Slišali ste, da je bilo rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. —r — Če tedaj svoj dar prineseš k oltarju, in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe : pusti ondi ^svoj dar prbd oltar-jem, in pojdi poprej spravit se s Svojim bratom in tedaj pridi in daruj svoj dar,"
Civilizacija kot vzrok bolezni.
Vešča k Senu, obet; znani rano-eolnik, soje ravnokar povrnil iz potovanja po Afriki in jo obelodanil resnitat Bvojih študij na raku, ki se^ogostokrat zaleže z jutah on dotne deželo. On 1111 s zagotavlja, da seta grozno bolezen najde samo med civiliziranimi narodi. Kaj naj bo stori za preprečen jo razplo* ditvo raka iti tuberculose, ne dn 1 »i spremenili naš že ustanovljen način življenja'? S vživanjetn Tri-nor je ve zdravilne grenkega vina si zamoremo ojačiti miš sistem v Inki mori, dn jo potom isti v stanu varovati in hraniti se vsakemu napadu teh dveh bolezni. To vil o povzroči delovanje prebavnih ur-gauov in tako ponovi in poživi kri. Kadarkoli, kateri izmed vašo družino so ne počuti dobro ali ravno tako kakor bi moral biti. dujte mu tega grenčeca; ri bi morali isto piti, kadarkoli se počutite slabi, gmotni, nervozni, karkoli nemo-roto jesti, delati, spati ali kadar ae vam polt spremeni.
Dobiva se v vseh lei arnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 St Ashland Ave., Chicago, III.
VABILOl
Rijaki Slovenci pridite na drugo — veliko — letno veselico, katero priredi slovensko narodno podporno društvo "Ailrija" }t. 3. S. N. P. Jednota v Johnstown, Penu.. dne 18. avgusta t. I. točno ob pol sedmi uri v Hrvatski dvorani na Sedtni ulici v Cambria City.
Ta veselica je prirejena v svrho nabave društvene zastave. VIju 1 no vabimo vse cenjene sobrate in vsa tukajšnja bratska društva in ona v Conemaugh, Pa., k obilnen' posetu. Vstopnina za gospode $1. Dame proste.
Za izborno godbo, dobro zabavo in fini prigrizek, skrbel bode
"Odbor"
ZAHVALA.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
Na Vašo pismo, v katerem ho zanimate o delovanju in učinku meni poslanih wlravil, sporočn-jem, da nisem še vseli adravil porabil, ker jo zadostovnla jodna bil tekla in pol za oz-zdravljenje moje bolezni. Tri tedne sem jemal zdravila. Zatoni j so Vam morem točno zahvaliti za o-zdravljenje moje bolezni takokrat-kem času.
Koneono Vas pozdravljam ter Vnm ostanem hvaležni iti iskreni prijutolj, Anton Rettel 1210 N. Center Str. Joliet, III.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naseliti nu kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (iicer). Tudi dajem zemljišča v najetn. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) UK) acers, pripravljen sem uiu pomagati kakor sem rekel brezplačno.
V vsih tozadevnih informacijah obern i te se zaupno na
M. P. Pazderic P.O. Box 192 Larimore, N. I)ak.
dnevni kurz.
100 kron avstr. velj. je $20 SU Temu Je prldjatl *e 10 centov tr poštnino.
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman, • .
580 Ho. Centre Ave. Chicago.
Se priporoča vsim slovanskim društvnm za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zustav in vBakterlh potrebščin. Izdelek jo najfinji in najskusnejši, pri tem pa zelo zmerne cene.	_
Pišite v svojem jeziku po vzoree ali vzorčno knjižico.
Noštevilno zahval in pripoznaoj jamči zn pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočani tudi moje dvorane za društvene soje, svatbe, zabavne večere itd. veliko dvorano pa zn narodne in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolngo najboljše ^pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
taT Potujoči rojaki vedno dobro došli! l&a
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank M lad if,
:>H1 S. Centre Ave.	Chicago, HI.
O"
Dr. Me Ae Weisskopf
Ashland Ave, Telefon Canal 476
©
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
e.
DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej^lovana v svojo korist.
	F. 1. SKALA & CO. 320-322 W.18.St.,prodaja prevoznih lifttkov	
V slučaju zadržka ali zaprek, obrnite" se naravnost na nas	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem BVetu B^Bebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in droge pravno listine. Izterju-je dedščine. ZatopBtvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.	Zatoprrfki sprejmejo potnike na postajah.
	F. J. SKALA & CO. »20-822 W. 18th Str. Chicago, 111.	£
MOČNO BLAGO.		
Najbrie, da ste videli že kako oznnnilo in si predstavljali, kako po ceni so blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina iihb ima tako skušnjo, in e« je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme, to oznamovane in tako lepo popisane, dasevam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Krete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa-no, To je glavni vzrok, dn mi ne navajamo naših cen po o-glasih'. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrBto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si našo vzorcoza možke obleke.
SLAB SVOBODI
"Glas Svobode"
IThb voiob or Libbhty] WEEKLY Published by The Gift® Svobode Co 669 Loomis Bt. Chicago, 111.
Zourvd at the Pu«t OfliM »t Cbiutro. III., u Seootu) Cl»»« MilUr, _
Subscription »1.80 pr yw-
Advertisements on agreement.
"01m Svobode" lilde tmH p*«* • velj« u AMERIKO:
u celo leto................|1.60
u pol leta .................
ZA KVROPO:
u celo leto ............tO
u pol leta .......^.....krn »
Pri<i svobodomiselni list sa slovtmki narod v Amerik*.
Naslov za dopise in pošiljutve je sledeči:
^lnn Svobode'
669 Loomis St, Chicago, III,
■ n
Dopisi.
Chicago, 111., 12. avgusta. Moj d up. s v št.' 31 je najbrže užalil vašega prejšnjega urednika, kajti v zadnjem času se je tako ujačil, da je kar s "košem" udrihati pričel ali to nič ne de. Zelo mi je bilo neljubo, da sem ga pičil od strani, ker je pa resnica, da se je pečal s našim fajmoštrom, mi pa tudi ni nič žal, da sem stvar omenil.
Nekje ob Erijskim jezeru izhajajoči novi dnevnik vidno in ne vidno naipreduje ter spravlja ljudi kar žive v nebesa. Temu v dokaz je najnovejše uredovanje celega lista, pa bodi si iz prve ali zadnje strani. Ni se čuditi, saj imajo "na-turne" urednike, katerih šef je podkovan v urejevanju časnikov vsih političnih stramk, sosebno se pa blišči njegova bistrost pri urejevanju katoliškega dnevnika. Oglejmo .si njegovo čtivo in za tem par o-glasov.
V	štev. 1O0. pod mestnimi novicami, se čita:
"Sorijalisti bodejo napravili prepovedano imeti javna preda — poskus s policijo. Socijalistom je vaji j a na cestah."
Da-li to pride iz Chicaških klavnic?
V	Štev. 164.: "John D. srečno doma in sodnije ga bodejo cukale za brado." Ali ne veste, da Rockefeller nima las? Ko bi rekli, da mu bodejo potegnilo "baroko" raz glave, bi že bilo!
Pod dopisom iz Pittsburga je nekoga zdravnik s 'božjo (pomočjo' ozdravil. Menda ne verujete v Do-wijevo doktrino?
Na Ely, Minn., ponesrečil pa se je zelo tituliran Italijan in piše: Iz tog2 kraja nam |>oroča rojak g. I >s. Jos. J, Peshell: Dne 25. julija <■ - j tu ponesrečil mnogim rojakem t lani Italijan John Montegia Mon-tegia." To je d spač, ka-li?
"če bi se štele vse številke u-morjenih oseb, ki so jih do sedai časopisi naznanili ki sn sedaj časopisi naznanili ki so se baje namnožili." Zavarujte se sami zqper nesreče, ki jih slovenskim urednikom ponuijate v vašem košu.
Stev. 166. Pod naslovom: Duhovnik Bile umrl, nam podaja sledečo slič eo iz kmetije:
Prišla je dne 13. m m. po noči v Ilirsko Bistrico bela smrt in na koncu vasi utrgala sredi prijaznega vrta ob bregu čistega potoka nekdaj rdeči (!), toda od ^letne starosti že beli cvet duhovniški. — To ni dispač ampak romantična fantazija)
Stev. 167 paipokaže svoj dijadekt in humor. Čitajte!
Pepček: "Flancek, al ti les vec ne veljames na stolkla?" Le pu-cak, jest bom že tuj mam povedu?"
Francek: "Le puvej, plava lec! •Moja mama sama na veljame!"
Ravno v tej številki imenuje rimskega papeža sv. Očeta. Radi bi vedeli, kedaj je ta človek svet postal; ni čuda toraj da na drugi strani zntpaz m mičen oglasek.
"Ej, "črne bukve" so izšle ravnokar. Iste so zanimive; vsebujejo potrebna navodila za čaranje itd." Ako tako čtivo ne spada v kato-
liški dnevnik, potem ne vemo, kam naj sploh spada. To pač jasno dokazuje nazadnjaštvo naših ameriško katoliških analfabetov.
S/ zalogi imam š$ št. 168, 169, 170 itd., katere pa imajo dovolj takqvega gradiva in ga bom o priliki prinesel.
Gospod urednik, ali znate, da se kuje nov list, Tednik katoliških društev. Če še tega ne veste vprašajte g. Kondo, kje se je rodil in kedo mu je boter.
S iskrenim socijalnim pozdravom	Ribničan.
Stippville, Kas., 9. avg.
Moli, pa lnxleš imel vsega dovolj. Mogoče se Vam bode čudno videlo zakaj se tako izražam. Pa saj veste, da je slovenska navada siliti človeka k molitvi. Če gre človeku malo >labo, pa ga vže zopet silijo moliti.
To je saj moja skušnja. Ko sem b i še mlad fante, okoli dvanajstih let moral sem si že sam svoj kruh služiti, seveda za pičlo plačo sem moral delati precej trd« in zraven moliti. Ko sva se z gospodarjem pogajala, koliko bo mi dal je že takrat proti mojim staršem reke!: "Ej. kaj, bomo že še naredili za to; 110, če bo pa fant pridno delal in rad molil, ga boniipa prav rad imel. Čez teden sem moral delati kot črna živina in veselil se nedeljskega počitka, ali vzeti si ga upal nisem, ker, ako ne bi šel v cerkev k maši, bi me vse kl ealo nevernika itd. Ko je pa leto poteklo, ali mislite, da sem kaj ekstra za maše dobil? Kaj še le! Gospodar bi mi bil rad še ono boro plačo |K)hrustal, ko bi mogel.
Nekaterikrat se je že pokazalo, da takovi, ki radi v cerkev hodijo, smejo goljufati itd., pa mu ne bode nihče nič rekel, za onega pa ki se ne briga za cerkev pa že pravijo, da ga bode hudič vzel.
Tako je g. urednik!
Po mojem mnenju molitev ne po. tnaga nič. V starem kraju je veliko beračev, ki vedno molijo, pa morajo le vedno beračiti. Če bi molitev kaj pomagala, berači bi se v kočijah vozili. Jaz sem tudi v starem kraju molil, pa sem moral v Ame riko iti, da si delam življenje.
Jaz pravim, da je vse skijp en "gemein" humbug in da to je samo farška pretveza, da oni lažje do bogastva .pridejo. Če ne bi svet molil, ne bi hodil v cerkev in kaj naj potem farji počno?
Župnik Hribar, sv. vidske fare v Clevelandu, je pri svoji predigi o-znanil, da mu so škof prepovedali brati peto sz>. mašo izpod petih tolarjev. Samo pomislite pet tolarjev zaslužiti v eni uri. Tu je edini slučaj, kjer molitev pomaga in nikjer drugje. Poleg tega se mu pa še ipremajhena svota zdi in bi rad, da se mu plača po deset tolarjev.
O, sveti humbug, humbuški!
Kar se tiče dela, pričelo se je delati zoj>ett 1x3 vseh rovih, lestvica z leta 1903 se je z nova podpisala.
Pozdravljajoč vse slovenske svo-t^pdom'selnike in želeč listu uspeha, sem vaš
Zakrajšek.
"Črne bukve 1"
"Črne bukve", ta izrodek človeške fantazije v temnem srednjem veku, ko je ljudstvo verovalo še v razne coprnije in najneumnejša praznoverstva, — so zopet izšle! In to v pros viflj enem 20. stoletju!
Ne čudimo se tolikanj dotičnemu založništvu, ki je ta monstrum največjih neumnostij izdalo, računajoč pri znani lahkovernosti slovenskega ljudstva na dober dobiček, — a čuditi in najostrejše moramo obsojati one amerikansko-slovenske časopise, ki take oglase sprejemajo in 9tem to knjigo svojim čitatel-jem priporočajo. V stari domovini bi si gotovo tudi najbolj nazadnjaški list kaj takega ne upal storiti; toda v prosvitljeni (!) Ameriki, kjer se tako radi ponašajo, kako visoko stoje v omiki in napredku nad Evropo, — je kaj takega mogoče!! To (pač v prav slabi luči kaže naša kulturna stremljenja! Jako značilno torej za one slovenske liste, ki so te oglase priobčiti I In to sta do zdaj: katoliška "Nova Domovina" v Clevelandu, O., in "Co-
foradske Novice" v Pueblo, Co. 1! Sramota, trikrat sramota takemu Časqp'sju! In ti katoliški listi hočejo naš narod vzgajati in ga voditi do višje omike?? Rojaki, Slovenci, zdramite se vendar enkrat in spreglejte, kjam boste prišli pod vodstvom raznih kabOliških osrečevat el j ev! Ti hočejo samo to, da o-stanete Vr neumni, praznoverni in nesamostojni, da oni potem.lažje v kalnem ribarijo in si polnijo vedno prazne malhe! Do te nepdbitne resnice pridete lahko sami, ako količkaj odj>rete oči in s paznim očesom razmotrivate razmere, kakor-šne so.
Conemaujgh, Pa., 7. avgusta. . Cenjeno uredništvo "Glas Svobode" prosim za par vrstic, da objavim tukajšnjim rojakom in Slovencem, da smo dne 29. julija t. 1. ustanovili slovensko narodno mla-deniško |K>dporno društvo "Danica" št. 44, katero je vže sprejela S. N. P. Jcdnota. Naše društvo šteje 28 udov in ker želimo, da st vsi mladeniči Canemaugh in Johnstown okolice k nam pridružijo naznanjamo tem potom, da ima društvo vsako zadnjo nedeljo v mesecu točno ob drugi uri popaludne svoje redne mesečne seje in da se takrat tprosilci sprejemajo. Društvo ima svoje seje v dvorani društva sv. Alojzija.
Srčen |>ozdrav vsim rojakom Slovencem, sosebno bratom S. N. I'. Jednote, mnogo naročnikov in obilo vspeha pa našemu glasilu "G). Sv." želeč,
Martin Černelič, tajnik.
Naznanilo. Tužnim srcem naznanjala vsem znancem in prijateljem, da je u-mrl naš Ijutbljeni sinček Rudolf
dne C), t. m. in bi! pokopani dne 7. t. m. Bodi mu žemljica lahka! Frank Mladič in soproga. Chicago, 111., 10. avg. 06.
Žalujoča Fran in Julijana Ba-čun, naznanjatta sorodnikom, prijateljem in znancem, da je britka smrt ugrahiki iz naše srede najino ličer
Paulino.
Bodi ji žemljica lahka!
V Milwaukee, Wis,, dne 8. avgusta 1906.
Direktna zve** z Avatrijo, Ogrsko In Hrvaiko
Francoska proga
glavna prevozna družba.

New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La ProvMce.........,'10.000 ton.
La Savoie............22.000 ton.
La Lorraine..........22.000£ton.
La Touraine.........15.000 ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano mi parnikib družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna meBiin jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop nn 32 Broadway St. New York.
MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosli, agent na 947B Ewing Ave. 8. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarlc, agent na 216 17. c<'nta, St. Louis, Missonr.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
POZOH!
POZOR!
SLOVENCI!
Kadar bo mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Ave. pri La Saile postaji.
ZaI'omixite si: '
"EDINI SLOVENSLI HOTEL V CHICAGO,"
.,. Gostoljubna postrežba!....
FRANK BERNIK, lastnik.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In poklčtvo pri m- N A 8 -TOl
Jas. Vasunipaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAVCI!
Cene delnicam so vedno višje.
.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejekib vodah pokazal krasno proBperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobru p. I, Radi tega »o tudi cene delnicam poskočile. Če je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrud nik tega ogromnega podjetja. No odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler bo še po |6.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.	'
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
(Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je i«
$1.500.000 uplatanih.
108 Greenwich Street, New Ttrfc.
Cenjeni gospod:—
8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite,
8 tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime.............................
Ulica in št......
Mesto in država.
Dne..................190*..,
Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
ULJUI BVODODH
0
i sedežem v Chicago, llilnoiH. Predsednik: John Stonioe, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, III. Tajnik: Martin Konda, (SOU Loom is St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Evring Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O.Box 193 La Salle, 111. John Vbrščaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob TiaoL,9002 Strand St. So. Chicago. 111. Mahtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. J ohip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 81ii Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nsdxor-niki:
Pomoini odbor:
Bolniški odbor:
VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. I'. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja so vsa društva, ki iuiajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svojo dopiso jednotnoinn tajniku.
(L Uregoriču—v odgovor.
Društvo sv. Štefana v Chicagi. čegar predsenik je gosp. Anton Gregorič, je v svoji zadnji mesečni seji blagovolilo izreči smrtno obsodbo nad "Glasom Svobode" in g. M. V. Kondo, češ da se list vmešava v farne zadeve in da popolnoma po krivici napada g. SojarjalI
—	To resolucijo obelodanil je zgoraj imenovani društveni predsednik g. Gregorič v "Amerikanskem Slovencu". G. Gregoriča poznamo kot pametnega moža, in ravno vsled tega se čudimo, da hodi v žrjavico po kostanj za druge ljudi.
—	Na objavo samo pa odgovarjamo g. Gregoriču sledeče:
Kakor smo že večkrat slovesno izjavili, nima "Glas Svobode" namena, kritikovati cerkvenih naukov ali se vmešavati v farne zadeve. To je stvar faranov. Zvesti svojemu programu, pa bodemo vsikdar in povsod ipabLjali vse one, k> so proti socijalizmu in ki hočejo ljudstvu v glavo vtepsti krive pojme o socijalizmu.
-- Kar se tiče razprave o socijalizmu, kateri Vašega Braggo-ta", kakor se kaže, bolj zanima nego cerkveno opravilo, pa povejte Vašemu varovancu g. Soj ar ju, da naj najame kako dvorano, ki je bolj pripravna za to ko prižnica, in tam naj nastopi kot gentleman, — in njegovemu povabilu za debato od-zvaJi se bodo brez razlike vsi Chi-oaški Slovenci socijalnega mišljenja. Cerkev pa naj ostane za cerkvena opravila, ne za politiko in napadanje socijalizma in njega po- j sameznih privržencev. Dn je to naše stališče jedino pravo, pritrdili nam bodo brezdvonmo vsi Chicaški Slovenci, ne glede na njih versko prepričanje, torej tudi Vi, g. Gregorič, ako ste značajen mož, za k a-1 koršnega Vas poznamo.
Mi proti duhovniku kot takemu, | to je kot verskemu in tuavnemu vzgojitelju naroda, nimamo prav nič, dokler je duhovnik v pravem pomenu besede; kajti socijalizem m vera, temveč nauk, kako se naj človeška družba preustroji, da se bo vsem dobro god do, ne samo neka-ternikom, ki so za svojo lenobo še dobro plačani. Kakor hitro pa se 1 duhovnik izneveri svojemu poklicu in mesto da bi ljudstvu razlagal večne resnice, t. j. nauk a pravičnosti m bratski ljubezni, temveč mu vceplja v glavo napačne nauke o rečeh, ki ne spadajo na prižnico, in o kattfih sain dosti ne razume,
—	tak duhovnik prestatne biti duhovnik, temveč je čisto navaden političen agitator, ki vero izrablja v svoje strankarske namene. Proti takemu duhovniku in njegovim naukom pa bodemo vsikdar in povsod neustrašeno nastopali, brez ozira na to, ali se komu zamerimo ali ne. Mi smo Stranka, ki se ji gre samo za načela in ki se pošteno trudi, da pride ljudstvo do svojih pravic in do večje izobrazbe, politične in um-stvene. V sled tega z veseljem pozdravljamo brez razlike stanu vse one, ki jednako z nami mislijo čut jo in delujejo za blagor ljudstva v omenjenem smislu. Zato se t udi kol.kor mogoče izogiblje-
mo in se bodemo izogibali tudi vprihodnje vseh osebnih napadov. Le kadar bodemo v danih razmerah v to prisiljeni, poslužili se bodemo tega sredstva, a v dostojni obliki.
TaLslučaj je nastopil tudi v aferi Sojar. Mi smo g. Sojarja radi njegovih zlobnih trditev o socijalizmu in njega naukih morali osebno prijeti, ker tako zlobnih budalostij oziroma burk že res dolgo nismo sli-šadi. —
Nadalje trdite, g. Gregorič, da srno smešili najsvetejše zakramt^i-te. To nam še na mStfl ni prišlo 1 Stvar je čisto drugačna, in Vi ali niste razumeli, ali pa ste bili prisiljeni objaviti ono resolucijo. O napadu na zakrament sam pač ne more biti govora. Kdor pazno prečita dotičnu našo notico, bo precej videl, da smo mi napadli take baže ljudi, ki zakramente nevredno pre-jemljejo in z namenom, da ljudi varajo. Steni nismo smešili zakramenta, pač pa one kratkovidneže in lahkoverneže, ki imajo take lopove za pobožne in vnete katoličane. Ali moremo takega človeka, ki "pobožno" sprejme svete zakrament? potem pa ukrade kelih, drugače imenovati? Odgovorite nam, g Gregorič I In Vi zagovarjate takt propalice človeške družbe?!
Iz vsega povedanega se jasno razvidi, da smo bLli mi po krivici napadeni, in dokler g. Sojar ne popravi stranki in posameznikom storjene krivice, ne l>o miru. Ne bodemo zlezli pod mizo, in terorizirati se ne damo, kakor se dado ponekod politično nezreli nesamostoj-neži 1
• t t
Steni, upamo, da smo zadevo vsestransko dovolj pojasnili, in da tudi oni. ki ne stoje v vrstah naših somišljenikov, zadobe jasno sliko, zakaj smo gu. Soj ar ju napad vrnili.
Poudarjamo samo še, da bo prišel enkrat čas,ker mora oriti, ko bodo tudi naši sedajni sovražniki spregledali in spoznali, katera stranka se bori pošteno za občni blagor, in katera pa ljudstvo, ki hoče biti slepo in gluho, izkorišča v svoje sebične namene, — in le želimo, da bi ta čas kmalu prišel. Kajti nam je blagor in sreča ljudstva v resnici pri srcu, ne samo na — jeziku!
Toliko g. Gregoriču, vsem nepri-jateljem in tudi našim somišljenikom v pojasnilo in blagohoten preudarek.	Uredništvo..
Listnica u rcrfniitva.
J. B., Oglesby, 111. — in A. L., Aylmer, Colo.: Vajina dopisa radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Hvala. Pozdrav.
Zahvala.
Vsem oenjenim rojakom v Dar-ragh, Madison in Herminie, Pa., kakor tudi vsem drugim prijateljem, ki so me v potrebi tako izdatno podpirali, posebno pa nabiratel-jema podpor gg. Josipu Hauptma-mt in Mat ji Kic-u, — izrekam stem najtoplejšo zahvalo. Bog plati! —
Frank Plazzotta, ^	Darragh, Pa., Box 32.
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da» bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s |>onosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar vršili višje šole v Evropi in pride ako imate kako bolezen izmed onih mišljajte niti trenutek, temveč o nam v vašem materinem jeziku 1kxletno pomagali v najkrajšem pri nas, predno se obrate do kake
jih je v Zdr. državah. Mi smo doma iz Vaših krajev. T raj rojaki, katere so imenovane spodaj, ne po-brnite se takoj do nas, in razložite svoje boleč ne in nadloge. Mi vam času. Rodite previdni! Oglasite sc ga druzega zdravnika.
Zasrtrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
I)IL PIULL, slovenski zdravnik, n katerim se lahko pogovorite.
703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše liolezi« v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste srtari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penil Ave. Pittsburg, Pa.
P. Hchoanhofen Brg. Co'i.
Najboljše pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
r

^VlA ERKX,^
— 624 So. Centre Ave. —
Ediui slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vso po ztnemo nizkih cenah
chk\aoo, III. dHHHHMBHM
Kasparjeva državna banka.
m Blue Island k Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od L jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto.
Pošilja so denar nu vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (Sifkarte).
Denar se posojujo na posestva in zavarovalne police.

VESELJE ŽIVLJENJA
4
Tvoji prijatelji, napredek tvojego delovanja in vse druge take reči ti ne priiisejo veseljo da živlienja, ako to nadleguje nepre-bavnost. Poskusite si zopet nazaj dobiti svoje veselje do življenja! Najlažje Bi iBto izposlujete če rabito
SEVEROV
Življenski Balzam.
To slavnozimno zdravilo je narejeno iz čistih tvarin, katere delujejo po vsem Človeškem sestavu. Nered pr< lavnih organov, '/a-basanost, neprebavnost in drugo take bolezni ho prav hitro ozdravljene; glavobol in hrbtenica preneha; otožnesl Bespnmni v veselje; kri bo očisti okrepča.; krepost se povrne starim in bolnikom, in vse sestav telesa prstane kot prenovljen in prerojen, ako rabite to izvrstno zdravilo.
Cena 75c,
"Dve leti Hem trpela na neprehavnoNti. Koleni pa rabila Severov Zivljen-hU balzam nem popolnoma ozdravela. Počutila urni Ne veliko bolje nego pred več leti. in veliko čvrutcji In veNelejai nem postala nego Rem bila pred rabljen jem Vašega zdravila. Ozdravilo meje popolnoma moje dolgo-t ran je baleznl."	Katli Težili, Troy, South Dakota.
V
ŠTEVILKE GOVORE!
PAT A doza Heverovega Zdravila zoper kobro in drisko ježe večrkat zadostovala pri zdrav-IM^I A ljeuju krčev, driske, kolere in drugih bolezni.
SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER KOLERO IN DRISKO. Cena 2Bc in 50o.
^I^om lot je trpela na slabem želodcu Sofija Popek iz Lcgansj ©rt, Pa Piše da sedaj se OlJO 1 ji je vrnil okussbolečinesoodstranjene in postala je popolnoma zdrava ker je rabila
SEVEROV ŽELODČNI URENČEC.	Cena 50c in $1.00
TfcVl? steklenici Severovega Zdravila za obiati iu jetra ste zadostovali k ozdravljenju Mary If V Ej Podliška iz Lidgewood.N.D ,ki je hudo trpela na bolečinah v hrbtu in obistih- Vsem ljudem, ki trpijo na bolečinah v hrbtu. goBps Pcdliska najtopleji priporoča
SEVEROVO ZDRAVILO ZA ORISU IN JETRA.
Cena 75c in 9L2o
V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. ^
W. F. Severa Co. V
--------
6
OLAS »VOBODH
VESTI II STIHE DOHIIIIE II iz jii|isliiiiskili pokrajin.
Požre&tast kranjskega duhovnika. ' Kako samogolten je nekateri kmečki fajmošter, naj nam služi sledeči slučaj. Nikolaj Perzetič, ki prebiva zdaj na Ruskem v Petro-gradu, je dobil od črnomeljskega okrajnega glavarstva pismo,,v ka-•tereni zahteva župni urad <t Vinici od adresata plačilo zaostale bire za leti 1904 in 1905 od njegove hise st. 4. v Vinici in sicer za vsako leto po 12 litrov prosa ali po 1 K 20 vinarjev ter povračilo troškov, katere je imel župni urad v tej zadevi in ki znašajo ravno 1 K 81 vinarjev. Skupni dolg znaša torej 4 K 31 Zaradi teh borih vinarjev je župnik viniški, Juri Ktinig po imenu in Ko-čevar po rodu, šel nadlegovat 0-krajuo glavarstvo, da je pisalo Per-zetiču v Petrograd, naj "prizna svajo birodolžnost in poravna omenjeni dolg ali pa v kratkem času natanko v Črnomelj naznani, zakaj in v smislu katerih okcmsčin :n postavnih določil se temu upira." Ktinigova zahteva je znamenje silne saniogoltnosti, kakršna je lastna največjim skopuhom. A če bi bila ta zahteva tudi opravičena! Hisa št. 4. v Vinici je doslej dajala le po en liter prosa pri kolekturi, a še tega »rostovoljno iti je ni mogel nihče v to siliti. Prebivalci te hiše so smeli vsled tega pri maši stati, če so pa hoteli sedeti, so pa itak posebej plačevali zahtevane svote. Liter prosa bire je morala dajat; hiša št. 16 v Vinici, katera hLša je b la last posestnikov hiše št. 4. Ker je pa ta hisa št. 16. pogorela, je na vsak način z njo o<lpadla vsaka na-daljna dolžnost dajati prej običajno biro. Seveda KoAig pa smatra svojo nenasitljivost zar merodajno merilo in določitev bire pri posameznih syojih faranih, pa je št. 16 prenesel na št. 4 in zdaj jo skuša z vsemi mogočimi silami spraviti v 12k rat ni velikosti iz ubogega posestnika, ki si v daljnji tujini služi bori kruh, dasi niti do enkratne nima nobene pravice. Ta slučaj nam jasno kaže, kako bi se godilo slovenskemu ljudstvu, če bi dobila črna garda neomejeno oblast v deželi.-
Katoliški župnik — svinjar.
Blizu Libercev je župnik Schlenz dlje časa oskrunjeval šolske deklice. Doslej se je dognalo, da je oskrunil nad 20 deklic. Schlenz je bil prevzet najhujšega jeauitizma in strašen pobožnjak. Zdaj, ko so prišli na -sled njegovim svinjarijam, je ušel. Ako pride na Kranjsko, sme biti zagotovljen, da ga bo "Slovenec" vzel v zaščito,-če se še preje ne zavzame ljubljanski škof Bone-\ mira zafij.
Zakonska drania.
Zakonska Filip in Katarina Kuz-man v Zagrebu že dlje časa nista živela složno, ker je b i soletni mož ljubosumen na svojo 51 let no ženo. Katarina je šla vsled vednega domačega prepira služit za hišno. Zadnjič je pa mož priletel nadnjo, potegnil dolg nož iz žepa in jo napadel. Pričel se je boj na življenje Ln smrt. Vsled ženinega vpitja so prih teli ljudje, ki so divjega moža razorožili. Žena je dobila velike rane po stegnih in rokah. Prepeljali so jo v bolnico, napadalec je pa abežal.
Nove volitve po volilni reformi se bodo vršile najbrže januvarija ali februvarija prihodnjega leta.
Vrvi dan prometa na novi železnici v Trstu.
23- juL predpoludne se je odpeljalo s kolodvora državne železnice pri sv. Andreju, in sicer po novo-otvorjeni progi in na razne postaje od Trsta do Jesenic, 750 oseb. In to s prvim vlakom 300, z drug m 150 in s tretjim 400 oseb.
Škofovi zavodi v Št, Vidu pri Ljubljani.
Na Dunaju izhajajoči list za stavbenike "Bautechniker", prinaša v svojih štev. 23, 24 in 25 t 1. po zgrad telju zavodov ljubljanskega škafa, inženerju Vancašu v Sa-
rajevu, črteže, troškovnik m druge podrobnosti o vsej stavbi v Št. Vidu. Iz teh izvajanj poizvemo, da ti slovenskemu "debremur" ljudstvu namenjeni zavodi z vsem stanejo dgromiio vsoto 1,370,000 K! Pač dobro ljudstvo to' ki vzmore tako vsoto za svoje — ponetrmnevanje!!
Zabranjen hrvatski koncert v Bosni.
Pravniki iz Oseka so hoteli prirediti v Zenici v Bosni koncert, alt vlada ga jim je zabranila. NfcmŠke-mu "Schubertbundu" pa je malo prei priredila- tam celo sijaien obed.
I' Mirni peči na Dolenjskem
je pred nekaj dnevi umrla neka stara sirota z imenom Neža Tratar. Prvi dan je mrliču pri župni cerkvi v Mirni peči zvonilo. Ko je pa župnik Bergant zaslutil, da umrla ni zapustila nobenega premoženja '.11 da sploh zvonenje zanjo nihče ne bo plačal, je župnik takoj vsako nadaljno zvonenje ustavil. Taljo je truplo uboge rajnke ležalo brei zvonenja — seveda po krščanskem usmilenju — na mrtvaškem odru, in je bilo tudi istotako pokopano. Neki vzgleden posestnik, pri katerem je kncla rajna nekaj "grošev" spravljenih, je orosil župnika, naj se za rati j ko bere maša, češ, 011 (do-t eni posestnik) jo bode plačal. Ali župnik mu odgovori: "Ja veste kaj! Saj zanjo ni treba maše brati, ona je bila uboga, veste kaj, uboga, je škoda za denar; in tako je nadalje še druge čenčarije klepetal ta katoliški duhovnik. Iz teh besedi
torej lahko sklepa, da se maše Miiejo brati zamo za bogate umrle osebe, za uboge pa ne. — Ta slučaj je napravil ^tukaj .prav žalosten vtisk, in marsikateri župljan je sedaj do trda prepričan, da peša vera samo radi duhovnikov. Vprašamo Vas, g. župnik: Kdo je kupil tukajšnje zvonove? Kaj Vam je u-buga rajna nčhiila žalega? Morda ni zmerom, ko je bila še zdrava, zahajala pridno v cerkev? Nadalje, ali se še spominjate, kako se je lansko leto klenkalo na zvonove, ko se e peljal novomeški prošt dr. Elbert od obeda iz župnišča? Da, klenkanje je bilo tako, da se je Vsa Mirna peč tresla. Torej ra žive "blagoslovljene" osebe se mora zvoniti, za uboge mrtve, katere ne zapuste nikakejja premoženja, pa ne. —
Drevo v drei>esu.
Ob glavni cesti iz Šiške proti Ljubljani je n. kostanj ondotnega drevoreda votel, ker se je nekoč debela veja odcepila od glavnega debla. Votlina je napolnjena z gnilim lesom in prstjo. Gornji del debla je pa zdaj pognal korenine, ki se gajo do dva metra daleč v imenovano votlino in so že nad en prst debele.
Železniška proga odi Jesenic dO Celmca
bo otvorjena dtie 4. oktobra t. 1. Od tega dne bo vožnja od Trsta do Celovca skrajšana na 5 ur 25 minut, dočim traja sedaj preko Jesenic, Trbiža in Beljaka 7 ur 45 minut.
V gnojnici je utonil 15 mesecev stari otrok Anton Kna-felc iz Zagorja. Bil je -sicer v varstvu kletne sestre, ki pa je šla črešnje obirat; v tem času je padel otrok v sosedovo gnojnico. ( Za utopljencem žaluje razun starišev in starega očeta še 11 bratov oziroma sester.
Me trpite na rermatlzmu 1
Drgnite boleča, otekla mestu z
DR, MBE-BW
iu iznenadeni bodeto nad pr1* jetnim olajšanjem, kterega Vam podeli	(!1)
Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.W.Freytag nam piše iz Hamel, lll.:"Že 20 let vporab-Ijam v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim vspehom v slučajih nmnatizma, protina. pre hlajenja. l>olečin v hrbtu in podobnih bolih Vaš sijajni Anchor Pni n Expeller bodetn vpdno rabil. 25c in 50c. A Pri vseh lekarnarjih klA F. Ad. Rlchter & Co.
PAULINA ŽAGAR,
1516 Hecla Street,
— , CALUMET, MICH.
1
Velespoštovani gospod Collins M. I.
Najprvo Vam naznanjam, da sera se po 3 teaen-skem rabljen ju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu, vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mo-gel ozdraviti, ker vsaki mi je rekpl, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi niti tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič m- boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da sl« obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovanc krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, Bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa.. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina/agar,
__1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
t. ... 1- /-> /• n- \i 1 vt .» 1	L 1 1	<4, tidravllen od rcvmatlzma
Dragi Dr. E C. Lolhns M. 1. New lork.	v r<>kah in nogah in itiod.
Jaz Jožef Pavlifi Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! sproČili. Zda je Čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan noln-ni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	4oZef Pavlic,
Box 334 Aspen, Colo.
fnt boleml.
V. s Jovanuvlcli, New Albany. Ind.
Poleg teh imamo Še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
ltOJ AKI 8L0VENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, xato pazite kanili poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist našili rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 Went 84th Street,	NEW YORK, N. Y.
ker on je edini, kateremu jo vsaka bolezen popolnoma iu temeljito znana ter edini zainore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jet rah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nefVoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle no^e in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabijevanja), šumenje in tok iz ušes, ogluŠenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, liŠaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurasteniČni glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d,, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bole, *ii. O11 ie prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih bolezni] ostane popolnoma tajno.)
Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,»Zdravje" katero je napisal slavni lir. E. Č. Collins H, I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstoni. ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
ZAT0HAJ ROJAKI t Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
• Dr. E. C. COLLINS,
BfEOIOAL INNTITXJTE.
140 West 34th St.,
New York, N. Y.
Polem »mete bili prepričani v najfcrajiem £a*n popolnega otdraTlienl«. Za U*le, kateri ielijo sami o*elmo priti v la lavod, ie I,ti odprt od 9-ur« ijutrai do s popoludne. Ob otdeljili in pramikili od imib dopoludne do i popoludne.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralno vode in drugih neopojnih pijač.
82-84 Fisk St, Tel. Canal 1J05
Vsem rojnkom priporočam bvojo fino uiejeno
OSTILNt
na 257 - 1st A ve, Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in Bolidna. Vsak pit u joči Slovenec dobro do-
Šel.	C. HOFBAUER.
N a z d a r lojaltil
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava evoj lepo urejeni
=Saloon=
215 Pearl at.,New York.
V

Edina vinarna, ki toči najboljše »kalifornijska in importirana vina. Kdor pije našp vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokosil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Rojaki, naročajte si "01. Svobode.
»9
Točiva vedno sveže pivo in pristne drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset bo priporočava
brata Košiček m i Centre In. Chicago. JIL

--------•—......■
QLAS SVOBODE
7
JA, J
ižlte I
PRAVA POT • SO DENARJA,
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zaneslivo vložen je y
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
652 Blue Island Ave.
9vote, vložene do 12 julija, obrestujem b 1. j'uly naprej. Ustanovljena 1890.
vsako kolloto odpkto do 8 ure zvečer
Mirko Yadjina
griporoča bratom lovencem svojo
BRIVNICO. 890 W. 18. St. Chicago.
V t T TttT t tU t" T" "f T'" "1T 'I'TTT
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Wisconsin.
Priporoča vsi m aloyensklm salonom Hvoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P. J.Dkdbioh jo pooblaščen sprejemati naročila in denar.
J	|J
a ATLAS BREWING CO. M
•
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja In izbranega ječmena.
LAGER
MAGNET
(1RANAT
RT
Pozor rojaki!!!
Ita/.važa pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v- Ohicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nitn "saloonn" vedno svežo najfinejšo pijačo-"atlaB beor" in vsakovrstna vina. Unijske smodke trn razpolago. Vsace-mu v zabavo služI dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežbi zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Avo. blizo 19 ulice Chicago, III.
Poštnini potom lahko vlagate denar.
Da znmoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278- 92nd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno črnerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna,' da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo. da je edino .pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljaiije. Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo li od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepcalo in Čistilca krvi,
bob zni branite bolezni.
1 POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevf zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
♦ * » »
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO. ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Tritierjev brinovec, sllvovka, tropinjevec, konjak.
RAZNO.
Klerikalni bik in krave liberalcev.
V	Rakitniku pri Matenji vasi na Notranjskem ima neki brumni mož bika, katerega noče prepuščati v porabo kravam, ki so lastnina liberalca. Možicelj sc> baje boji, da bi se njegov biček ne okužil s kravami liberalcev, "zato zavrača te krave. Liberalci rakitniški ter oni: iz sosednjih vasi si bodo vsled tega postopanja omislili za svoje krave lastnega bika, Če že mora biti politična razlika tudi pri bikih in kravah. Klerikalnemu možicu pa priporočamo, naj se gotovo udeleži III. katoliškega shoda v Ljubljani, kajti tam bo blestel poleg rpnogo drugih brihtnih katoliških mož kot ena najsvetlejših zvezd. Dobro bi 'lilo, da pripelje seboj tudi svojega bika in ga ]K>kaže vsem pravovernim soudeležencem shoda kot vzor katoliškega bika. škof jima podeli gotovo, obema svoj izredni blagoslov.
Tudi pastirji štrajkajo.
V	kraju Cinela na Španskem so stopili pred par dnevi v štrajk vsi tamkajšnji pastirji, ker niso dobili zahtevanega po viška, k plači. Zapustili so črede; gospodarji so skušali dobiti druge ljudi, pa zaman, in nazadnje ni preostalo drugo, nego da so gnali sami živino past. In tako so pasli: i grof, i advokat, občinski svetnik, tajnik, profesor, žena inženirjeva in dve bogati gospi.
Čitalnice v domobraitskih vojašnicah.
Skupni ogrsko-hrvatski domobranski n^nister je izdal na polkov-na zapovedništva naredbo, da uredijo Čitalnice za podčastnike; v čitalnicah bodo časopisi, strokovni listi, društvene igre (šah, domino itd.), in napravi se mala'knjižnica. Za ureditev take čitalnice se da na razpolago 300—700 K.
Norec prevari! pametne.
V	Florenci' je neki abnormalni mož Fertechi pritekel ves poten k društvu "rdečega križa", proseč nujne pomoči, češ, da mu je žena znorela. Brž so šli trije možje pomožnega društva z vrvmi in prisilnim jopičem z bedakom, in ko je žena na trkanje odprla, misleča, da je prišel mož domov, so planili po njej ter jo zvezali. Bolj ko je žena prosila in zatrjevala, dia je zdrava in pametna, bolj je mož kričal : Le trdo jo zvežite in pazite, ker ima line. Vedno zatrjuje v svoji blazno, sti. da jc pametna, potem pa -se loti človeka z nožem. Ko so ženo odvedli v blaznico, se je mož na pragu glasno smejal ter tolkel po kolenih. Toda ne dolgo, ker so se zdravniki priprčali, tla je žena pametna, le mož je norec. Zato so ženo odpustili in moža zaprli.
Žrtev pohotnosti.
V	Montone lnferiore pri Aveli-nu v Italiji je izpovedal nekaj dnij preti smrtjo mladenič Sar no, da mu je uzrocila jetiko, za katero umira, pohotnost duhovnika, kateri ga je zlorabljal. Ko so mladeniča preiskali, so res našli na njem znake take zlorabe. Duhovnik je iz stare aristokratske rodbine.
Neurje.
21. jut. ponoči so bili menda v Olimpu pri delu vsi bogovi in tudi *tar. Hefajst jim je moral pomagati, kajti bliskalo, grmelo in treskalo Te, da je bilo kaj, med tem pa je lil dež, kakor bi ga bil zlival iz škafa. Okoli četrt na 2. je udarila strela za|>oredonia v hišo na Karlovski cesti st. 30, ki je last soproge c. kr. de/.chiosodnega svetnika gospoda Kavčnika, a k sreči ni naprav la posebne škode, le pri podstrešnih stanovanjih je napravila nekaj lukenj in tudi nekaj opeke je padlo ras streho. Strela je pokvarila tudi v isti hiši se nahajajoči policijski stražnici telefon in električno hič. V hiši stanujoče stranke so se silno ustrašile in so bile naglo vse pokon* ci. Tudi drugod je napravila strela pri telefonskem in električnem o-mrežju nekaj zmede. Tudi proti 9. uri zjutraj se je vlila močna ploha, a se je kmalu izlilp. Tema je bila taka, da so morali po mnogih pisarnah prižgati luči.
Avtomobil za ruskega carja.
V	Budimpešti je za ruskega carja zgrajen razkošna urejen avto-mobil-bmnibus, ki je oklppljen z jeklenimi ploščami. Na avtomobilu je velik salon, umivalnica in ena soba. Avtomobil stane 110,000 K in vozi z brzino 96 km. na uro. — L'liogo ljudstvo pa gladu umira.
Čuden poštar.
V	Auklandu v Novi Zelandiji imajo poštarja, ki uraduje z — nogami. Pred 15 leti je poštarja Moona zadela kap ter sta sc mu vsled tega roki posušili. Z nenavadno vztrajnostjo se je navadil po tem rabiti noge ter ž njimi sedaj spretno piše, šteje denar, pečati pisma it»d. Istotako tudi z nogami je.
Stroga kazen.
Čevljar Mastivi v Manakveru (Maroko) je umoril 30 žensk iz do-bičkaželjnosti. Pretekli teden je bila obravnava in je bil najprvo obsojen na smrt na križu; pozneje pa se je sklenilo, naj se živ zazida, do tega dne pa vsak dan do krvi biča. Obsodba se je izvršila ob velikem pritisku občinstva. Dva dni so še slišali 'ljudje klice nesrečneža, šele tretji dan je izgubil zavest in u-mrl. Čas 20. civiliziranega stoletji
A'o želvi je jezdil.
Pred desetletji je predaval v londonski geografičn: družbi Kouge-mont o svojih doztvljaj h na potovanju po Avstraliji. Takrat je tudi trdil, da je jezdil po morju na veliki želvi. Nihče 11111 tega ni hotel verjeti. Sedaj pa je deloma dokazal resn eo svoje povesti. Preko nekega londonskega ribtvka je namreč res prejezdil na želvi, ki jo je gladil z roko |x> glavi ter ji neprestano klical "Jahtallah", kar baje razume želva. Prihodnje dni je napovedal, da jezdi v odprto morje.
Za potovanje okoli sveta je treba dandanes le pet voznih listkov. ki so tako majhni, da jih potnik lahko nosi v telovnikovem žepu. Ako odpotuje namreč iz Hamburga. potrebuje do New Yorka en vozni listek, drugi listek velja iz New Yorka v Vancouver, tretji iz Vancouver,! v Hongkong in četrti :z Ilonkonga v Genevo, a peti iz Genove nazaj v Hamburg. Pri tem je mogoče vožnjo poljubno prekiniti in napraviti izlete od pro-ge na vse strani. Malo težje je nositi s seboj potrebni — denar.
Nemci na Ruskem.
V	Tiflisu je začel izhaiatti nemški časopis "Kaukaisische Post", ki ima namen organizovati ioo Kavkazu raztresene nemške koloniste v zavedno germansko falango. In ruska vlada vse to mirno gleda ter rajši zatira socialistično rusko časopisje.
Drago ki j use.
Celje, dne 26. julija: Predvčerajšnjim je došla sem tolpa ogrskih ciganov, ki kupčujejo s konji. A koj za ujimi dojde brzojav, rekoč, da imajo smrkavega konja pri sebi. Politična oblast sumnjivega konja konfiscira, a druge — kakih deset — pa izolira v zato pripravljenem hlevu. Cigani protestu-jejo. kolnejo, zabavljajo; a vse zaman. Danes so ubili "smrkavega' konja. Raztelesijo ga v pričujočnosti tu-kajšnega državnega nadživino-zdravn ka in vseh obližnjih živino-zdravnikov. A glej! Obdukcija dokaže, da je kljuse malo nadušljivo, sicer pa zdravo. Ciganom pa je moral erar plačati 300 K odškodnine. Draga procedura!
Nemški Cmurek v nei-arnosti.
Na glavnem trgu v Cmureku je letošnjo spomlad trški obč, zastop dal zasaditi vrsto lip po sreditji. trga. Mnogi Nemci so od začetka ugibati, kakšna so neki ta drevesa, a niso spoznali lipe. No, pred nedavnim so pa vendar prišli do te-g,i. da so vsajena dreves^ — slovenske lipe! "Duh lipovega cvetja nam okuži ves nemški značaj emu-reški ! Proč z lipami 1" so kričali p<" krčmah. Ker pa kljub temu vp tju ostanejo lipe na glavnem trgu emu-reškem, proglase jih za nemška drevesa!
ROJAKI, NAROČUJTI «1
"GLAS SVOBODI."
M mm	. ^ .
02120825
OLAB SVOBODE
MED NEBEŠKIMI SVETOVI.
NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje Črnomaljska presta.
II.
Copernicus se prikaže "Profesor Copernicus, poglejte, mu pokažem odstavek čtiva v ome njeni knjigi in nadaljujem:
"Ta knjiga se laže, in če se ne laže glede življenja nad Zemljo in na Marsu, jaz sem po tem takem mrtvo bitje. Toraj povejte mi, če sem živ ali mrtev I"
Profesor se ni mogel vzdržati smehu in ko se je dobro <na moj račun nasmejal, prične:
"Potolaži se, ti živiš. Izjemno se je pripetilo, da si postal nadnaravni člsvck. Kar črtaš v knjigi, je res fTo spregovorivši izgine, jaz pa zo pet odprem predale knjige in na daljujem:
Zvezdogledna statistika uči, da so plohe čudne, redke in zgodovin ske prikazni na Marsu. On nima kar mi zovemo premembo vreme na v obče; dež je tam skoro nc znan in oblaki ne zakrijejo solne nib žarkov po več desetletij. Vre Yne je vedno lepo :n sqlnce sije <fto-ro neprenehoma na to ali ono ]>o lovico. Atmosfera, pomankljiva na kisiku in dušiku, je najbrže soparna, zagoščena s vodenimi plini, ki padajo na Mars v podobi rose, red-kokedaj v obliki deža in "ki zabra-njujejo prehitro ohlajen je mase in ki obdrže toploto, katero je prejela po dnevu od solncai; kajti če bi se to ne zgodilo Mars bi bil mrtvo oblo, pokrit s večnim ledom. Soln-ce, katero mu daje duč in gorkoto, je 145 aniljonov milj oddaljeno Dognano je tudi, da je Marsova površna temperatura skoro tako vi soka, če ne višja kot zemeljska. • Da je voda. druga potrebna živ-Ijenska snov, navzoča na Marsu, je dokazano s tem, ker se vsako leto ob istem Času nje južni in severni tečaj predrugači, po letu se stopi in po zimi zamrzne, p -stane voda oziroma led ali sneg. Dvestoletno Opazovanje jc to tako vbrdilo, da so naši učenjaki o Marsovih tečajih bolj poučeni kakor pa o zemeljski arktični in antarktični točki. ■ Profesor Lowell, opazujoč več detno spremembo na Marsu, trdi, da obstoje njeni tečaji po zimi iz ledu in snega in se po leti spremene, to je postanejo voda. On opozarja na temnovišnjevc (vodobarvene) pasove. ki prehajajo od Marsovega ravnika, ter se zlivajo v južni oziroma severni tečaj, zgubljajoč po zimi vodena barvo in postaj a joči tem bolj: beli — sneženi, črm severnejše oziroma južnejše dospejo.
Profesor Pickering je s fizikalič-nhni poskusi po/kazal poletni odsev teh pasov, kakor tudi odsev severnih in južnih pokrajin na Marsu. Voč:na učenjakov se strinja v mnenju, da je ta odsev jednak onemu naše vode, in da te pokrajine, ki so po rimi snežmvbele, tvorijo po leti morja in iezera.
V kolikor znano, so 'le na severnem in južnem delu Marsa večja
trditvami učenjakov, ki pravijo, da Je Mars za več miljouov let starej pd Zemlje m da se s starostjo sveta oziroma življenja vodna površina ananša, da se morja, jezera, reke in 'studenci polagoma posuše in da živ Ijenjepo preteku v^Č stoletij zgine ter da postane prej oživljeno oblo i— mrtvi, suh planet.
Luna ali mesec, ki kroži okoli nafše Zemlje, na kojem, kakor j dokazano, je(t>jlo,prod več mifjonl leti življenje, jte tak mrtev, suh pla net ali1 bolje rečeno Zemeljski sa telit.
* * *
, Na\<e!ičavši se tega poučnega či tanja zaprl sem knjigo in klical orofesora Copernicusa, ter ga pro sil, da bi mi prinesel par časopisev Profesor Copernicus me jie vpra Išal, katerih , časopisov si želim, ; jaz vesel, da se mi bode želja spol nila, mtt odgovorim: "Kar imate pri rokah s tem se zadovoljim."
Profesor odide. Kmalu ga opazim z zavitkom pod pazduho skakati po nižjih zvezdah; katere sem jaz vžt davno nadkrilil.
Profesorjevo skakanje od jed ne zvezde na drugo me je živo spominjalo nachicaške "news-boys". Oh kaka sem se mu smejal in mu Ča stital <na spretnosti v skakanju, ko je stopil na bisago napolnjeno s nebo vpijočimi grehi.
Izroči mi zavitek čas.iikov. ne da bi črlinil besedico in izgine.
III.
Razvijem zavitek in vzamem časopis, ki je ležal na vrhu. Pogledam napis. "Chicago Socialist"
"Aha, cbicaški socijalni list, kaj vendar piše?"
Gledam, čitam, pridem na zadnjo stran, nekje v sredini se vstavim, kar duška mi ni dalo. Prišel sem namreč do neke resolucije, ki se jc tikala bojkota proti soc. listu Glas Svobode'. To resolucijo si za. znamujem z rudečim svinčnikom in odložim list na stran.
Vzamem druzega ,«z naslovom Slovenski narod". List odprem in radovedne oči iskale so važnih člankov, obstanem na čtivu: "doktor Žlindra prodal slovenski mandat. Kompromis s Štajersko."
Kakor, da bi me strela ubila, nisem vedel kaj se mi je zgodilo, list mi ic izpal iz rok in slabo mi je prihajalo. Kličem Slomšekžt.
Slomšek pridirja in me poliva z vodo. Ko mi je |>ostalo nekoliko boljše, |K>sQgel je v mojo bisago in mi dal dušek vina. Odleglo mi je.
Slomšek še precej dobra duša me pobara, rekoč:
"Kaj jc temu vzrok, da ti je pri-lo slabo?"
Jaz, ne da bi mu kaj odgovoril, se sklonim, poberem in mu izročim Slovenski Narod" ter pokažem »dstavek, katerega sem pred par minutami Čital. Slomšek čita in se namrdne.
"Hm," pravi, "to nič novega. Dr. Šusteršič in njegova četa petolizcev je prodala* "Slovenijožrcem" ne samo Štajersko, ampak tudi Kranjsko, Koroško in Primorsko za borili par grošev. Ali še ne veš tega, la se ta ožlindrana zgaga peča s Nemci in Lahi in deluje na škodo lovenskemu narodu? Ali si slišal, la jc Plantan zdelan in da je radi
Slomšek, bivši škof itd, na slovenski zemlji in njegovim resnim izrazom nisem verjel, kajtii bal sem se, da je Slomšek tak potuhnjenec, kakor cbicaški fajmoster, ki se je pO krčmah izdajal za najbolj svobodomiselnega človeka v Chicagu, a v svoji kovač nad jo pa nabijal po socijalizmu in liberalizmu.
Slomšek je mogel sprevkleti, da mi njegov govor ne dopada in radi tega se je poslovil s seboj je pa vzel neki nemški list "Pfaffenspiegel".
Časopise sein položni na mizo in* si vzel dalnogled, lioteč pokukati na Mars, v tem trenotku pa potegne močan veter (to je bil nebeški veter), in zbije dva časopisa iz zra-koplava. Bila sta slovenska.
Krogli, katera je postajala čim dalje večja, približeval sem se z grozno hitrostjo. Vedel sem, da prva postaja bode na Marsu radi tuga me je Britm^chmid-Ktoio-chwilova knjiga zanimala, odprl sem predal, kjer sem ponehal zadnjic in počel čitati.
— Mislimo 9i naš severni in južni tečaj poln vode in snega, notranje pokrajine uboge na vodi, mislimo si pokrajine, kjer mi bivamo brez nvsirja, jezer, rek, potokov, studencev itd,, nti9limo si, da nas obišče dež le vsako katoliško sveto leto, ki je menda po vsakih 50 ali 100 let eno od druzega, ni H toraj samoumevno, da bi opustili vse jezikovne in druge malenkostne prepire, ter se složno posvetili najnuj-šemu vprašanju kako napeljati vodo iz severa in juga v naše žejne pokrajine m tako omogočiti življenje rastlin in bitij.
(Nadaljevanje.)
Kupčija s zaplenjenimi Čitsopist.
Policija v večjih ruskih mestih je pričela kupčijo s konfiskpvanimi časopisi. Prodajajo jih navadni časopisni roznašalci in siccr mnogo cenej«, kakor nekonfiskovane ek-semplare. Da ta kupčija dobro gre, o tem priča dejstvo, da je general Timofejev uničil v Tiflisu v poldrugem mesecu 34 ča-sopisov.
POZOR!	,	POZOR! W
VELIKI SKUPNI IZLET,
. . ..DRUŠTEV____
"SLAVNE" IN "SLOVENIJE"
BODE 26. AUUUSTA T: L. V ATLAS PARKU na N,40. ulici,v bližini Češkega Narodnega pokopališča
Športne igre in keglanje na dobitke so na programu. — Slovensko in hrvatske pesmi donele bodejo 11« ekolu toraj pevBki zbori bodejo tudi tam.
Odbor je preskrbel ukrenil izletnikov.
vse za svobodno zabavo
Vožnja: — Vzemi Hiilsted do Milwaukee ulice in od tam Elston do vrta ali pa Ashlnnd in Western karo do Elston ulico in od tam do vrta.
Vstop 25c "all ticket."
ODBOR.
t £
I

Bojim sc, da se ni
Matija Kozan iz Tribui, št. <>, ki je zadnjič delal v Camp Bird Min« olo. pripetila nesreča. Meseca aprila je "Glas Naroda'1 št. 81 objavil, dajo bilo 112 delavcev ubitih in mnogo zasutih v imenovani jami. Rojake in čitatelje "Gl. Sv." prosim, da mi blagovolijo poročati njem. Jolm Sikonija Box lil	Roslyn, Wash.
POROČNE SLIKE
i^eluje v najlepših pozicijah. Vgaka podoba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše sliko v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
•»-. .... £-
ESTABLISH 1B8H	PHONE CANAL 297
vodovja, a notrina pi je neugodno
sfabo preskrbljena s naravno mo-j tega prišel nazaj z Dunaja?'' kroto. To se strinja popolnoma s 1 Take in enake mi počne praviti
Telefon urada Main 3tf,
Telefon stanovanja
aas—Y.
Dr. F. E. Hicklin
La Salle. III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad Ima nad Strauso-vo prodajalno.
Oidrav^enje oči je moja posebnost.
Slika preiloruje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje je najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Walthatn.	AA
Te vrate ura stane le tJpI-Tb.UU
V obilo naročbo bo priporoča vbem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Mad I son Nt.
Chicago, III.
f Slovenci pozor! I
i --- &
(S Ako potrebujete odeje, klobuke, Braice. kravat« «li Hm«
i »
čistim stare obleke In Izdelujem nove
jt najnovejši modi In nizki cenl^JI JI RIJ MAMEK, r»81 S. Centre Ave.
^	bliio 18. ulice Chicago, III.
§
a ft
ROJAKI, NAR0ČUJTE 61
"CLAi BVOBOTE."
........ B B Z I P 0 8 T A 11 S K I P A H 0 »H 0 I) ........
— "BROOKLYN" —
ODPLUJE 12 NEW TORKA DNE 23, AVGUSIA T, L
Ta parobrod je last Frank Zotti-jevega parobrod nega društva, katero so naši rojaki založili, toraj ovnnska last. To je jeden največjih in najhitrejših parobredov, ki plove med New Vorkom in Sredinskim uiorjem in obratno, ki vozi pqftto Zdr. drlav in ki prekosi pol med
New Vsrkom in Marsejlem, Francosko v desetih dneh
te se vozite na katerem drugem parobrodu smatrali vas 1 odejo 78 tujce in tako tudi z vami postopati, docim so na tem parobrodu vojite kot zemljak lastnika tega paiolrcda in toraj je samorazumljivo, da se Tam bode streglo kot takim. Po vkrcanju v Marsejlu se takoj odpeljete po suhem čez Bazel proti domu in xe drug. dan ste na Kranjskem, domači zemlji. Cena vožm n u listku III razreda iz New Yorka čez rancosky do Trsta, Reke, Karlovca, Bjelovsra. ZagttLa ali Ljubljane je
SAMO
iK^P?robr°t-Zapt,S'i New Yortkolufc° točno ob 11, uri dopoludn^, morate biti v New Yorku Že dan pred odhodom. Ker Be je vže veo potnikov za ta parobrod javilo, vem priporočamo, da ne odlašate in nam takoj pošljete fo.OO are, tako, da bodete gotovi za primeren in holjši prostor na parobrodu.
FKANK ZOTTI & CO. glavni tastopaik F.Z.8.8.Co, za Zdr. države, Canado in Mexico.
108 Orsenwlch Str„ Nsw York, ali 99 Dearborn Str., Chicag«, III.
( 'emu pustiS ml nevednih zobozdravnik^- izdirati svc;e, mo-goče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 HUJE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Pozor!
Slovenci,
Poior!
"Salon" i MODERNIM KEULJISČEM Svefe pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki 4obe čedno prenočišče z* nizko ceno. Postreiba točna in Izbcrna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, SM S. Centre hi Chicigi, III,
■______________

..._
______
______a,	_.___._■	- ■■_i*