GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE 1 |QQ^011)^ in RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTR0K0VINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD Leto mi. Številka 21 poti v Evropo ’92 £y.°i Gorenjevih pralnih °,ev nenehno sledi tehnič-m zahtevam razvite Evrope, >J?.(iniern času pa predvsem hj'ievam evropskega tržišča x 'etu 1992. dnud?S69anie enotnih standar- dov r°'- . Oni i paj s strokovnjaki Verband žveSCller Elektrotechniker iz szne republike Nemčije v me-|xu maju v laboratoriju Gorenja i^J.skave in razvoj testirali vse z Boo6 pralnih s,rojev iz družine miryv m 1000 vrtljaji centrifuge v >tn'ana nape,ost 230 v' ki 1x3 vj^ na nazivna napetost po no-no«S andardih v evropski skupit,;*.' Po letu 1992. Med testirani- k!s,r°ji so tudi stroji za priključi- str0Pa mrzlo in toplo vodo ter v0 vgrajeno alarmno napra- vu " se vklopi takoj, ko zazna 9° Pod pralnim strojem in hkra- ti zapre dotok vode. Po končanem pranju pa elektronska naprava, razvili so jo razvojniki elektronike v Gorenju Gospodinjski aparati, s prijetno melodijo opozori na konec pranja. S tem uspešnim testiranjem za pridobitev VDE znaka so Gorenjevi pralni stroji po besedah Srečka Piriha, vodje razvojnega programa z vsemi svojimi tehničnimi in funkcionalnimi lastnostmi, ki jih narekuje Evropa leta 1992, najbrž prvi veliki gospodinjski aparati v Sloveniji in Jugoslaviji, ki so enakovredni tovrstnim izdelkom v Zahodni Evropi. S temi dosežki razvoja pralnih strojev dokazuje Gorenje svojo odločno usmerjenost v razvit svet ter pripravljenost za uspešno trženje izdelkov tudi po letu 1992. Dušanka Založnik ^eč/a proizvodnja za večjo Porabo ( faPraševanje kupcev po lz-v Gorenja Eko je delavce ' 0r9anlzacijl spodbudilo k ^soganju proizvodnih plan- t v l l6u.° so odločili, da bodo do ko-d6| 'ynega dopusta v proizvodnji si®1 tudi režijski delavci. Name-/ ’ da bi dodatno zaposlili 52 delavcev, kolikor bi jih potrebovali za izpolnitev povečanih delovnih načrtov, bodo v proizvodnji mehanskih komponent dva delovnika opravili tudi režijski delavci. V Goreju Eko si obetajo, da bodo tako presegli majski delovni načrt za 31 odstotkov in ugodili povečanemu povpraševanju kupcev. Osebni dohodki za maj Osebni dohodek za maj bomo prejeli v ponedeljek 12. junija. Vrednost točke (enote enostavnega dela) bo višja za 22 % v primerjavi z vrednostjo točke, ki je bila obračunana in izplačana za april. V maju je bilo skupnih ur več kot v aprilu. Poleg opravljenih delovnih ur bo pri majskem izplačilu osebnih dohodkov obračunano še nadomestilo osebnega dohodka za praznike, zato bodo naši osebni dohodki tudi zaradi tega višji za kakšen odstotek. Regres za letni dopust V ponedeljek, 5. junija 1989 smo prejeli regres za letni dopust v zneskih oziroma razponih izračunanih po 75., 76. in 77. členu Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter v skladu z republiško sindikalno listo. Za oblikovanje mase sredstev za regres je bil uporabljen povprečni čisti OD dosežen v gospodarstvu SR Slovenije v prvem tromesečju, znašal je 1,814.213 din. Po sindikalni listi se sme namreč vzeti 60 % od tega zneska za oblikovanje mase, tako oblikovana masa pa se deli na delavce po kriterijih iz Pravilnika. Regres za letni dopust je bil izplačan v naslednjih zneskih: 1. zahtevnost del in nalog do GD 13 200 točk 1,050.000 din 2. zahtevnost del in nalog od GD 14 do GD 20 170 točk 900.000 din 3. zahtevnost del in nalog od GD 21 do GD 30 140 točk 740.000 din 4. zahtevnost del in nalog od GD 31 dalje Delavcu pripada še dodatno število točk za: - ekonomsko nesamostojnega otroka do 7 let, 110 točk 580.000 din ki je zavarovan po delavcu - za ekonomsko nesamostojnega otroka nad 7 let, 40 točk 210.000 din ki je zavarovan po delavcu - ekonomsko nesamostojnega otroka do 7 let starosti, če je roditelj samohranilec in, 50 točk 260.000 din če je otrok zavarovan po njem - ekonomsko nesamostojnega otroka nad 7 let starosti, če je roditelj samohranilec in, 50 točk 260.000 din če je otrok zavarovan po njem 60 točk 310.000 din Priznanja našim emajlircem Na 21. strokovnem majskem posvetovanju emajlircev Jugoslavije z mednarodno udeležbo v Osijeku so strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati sodelovali kar s tremi predavanji, za kar so prejeli visoke ocene In pohvale Združenja emajlircev Jugoslavije. Letos se je drugič zapored s svojimi dvajsetletnimi izkušnjami s področja tehnologije emajliranja predstavila Milena Sekavčnik, tokrat z referatom "Izkušnje o vplivu sestave veznega sloja na oprijem emajla". Metalurški del je prispeval Jože Lah. Vasilij Kan-dič je govoril o metodah elektrostatičnega nanašanja mokrega emajla z napravami nove generacije, Vilma Fece pa o reševanju problema odpadnih emajlov v Gorenju z ekološkega vidika. Naj kot zanimivost povemo, da so na letošnjem posvetovaju v Osijeku, kjer so bile tudi športne igre emajlircev, obeležili 25-letnico Združenja emajlircev Jugoslavije. Milena Sekavčnik še naprej ostaja v upravnem odboru združenja, ker je še nova uveljavitev in priznanje strokovnjakom Gorenja. Gorenje Gospodinjski aparati, kot največji porabnik emajla v Jugoslavi- ji, z okrog 1800 tonami na leto, naj bi bilo gostitelj enega prihodnjih posvetovanj in športnega srečanja emajlircev Jugoslavije. H. J. Prenova sindikata___________________ Ta četrtek, 8. junija 1989, se bodo v Gorenju v Titovem Velenju sestali člani celjskega Aktiva novinarjev In organizatorjev obveščanja v podjetjih. S članom Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Dušanom Reboljem in predsednikom Medobčinskega sveta ZSS Celje Francem Kramerjem se bodo pogovarjali predvsem o prenovi sindikata ter delovanju družbenopolitičnih organizacij v podjetjih. Po končanem razgovoru si bodo ogledali še proizvodnjo gospodinjskih aparatov. D. R. Računalnik - novi pomočnik v proizvodnji V delovnih okoljih Gorenja postaja računalnik vse bolj nepogrešljiv pomočnik. Strokovnjaki pripravljajo vedno nove programe, stare pa prilagajo obstoječim in tudi novim nalogam. Skladiščnega poslovanja in lan-siranja proizvodnje si brez pomoči računalnika tudi v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika ne znajo več predstavljati. Za to uporabljajo program VS +, ki so ga programerji prilagodili dejanskim potrebam proizvodnje. Seveda pa je, po besedah Milana Javornika, vodje priprave proizvodnje v obratu Hladilniki, kjer imajo urejene tudi ustrezne prostore za računalnike, programe treba še naprej dograjevati. Ob tem pa je seveda nujno tudi sodelovanje vodij proizvodnje, plansko-analitskih služb, pa teh- nologov, skladiščnikov, komisio-narjev. Čim prej pa bo preko ETERNET računalniške mreže treba povezati prav vse proizvodne obrate, saj se bodo le tako lahko skrajšale poti od naročila do končnega izdelka. V obratu Hladilniki so sredi maja začeli preko računalnika poskusno spremljati tudi dnevno prisotnost delavcev in delo, ki ga opravljajo. Kot pravi Jana Zorko, poenterka v tem obratu, se zdaj zaradi večje količine vneše-nih podatkov, ker je delovni čas v proizvodnji zelo razdrobljen, srečujejo še s precejšnjimi težavami. Tudi programerji si za takšno sprotno spremljanje delovnih opravil šele nabirajo potrebne izkušnje, zato bodo morali ta program še ustrezno prilagoditi in izboljšati. D. R. Vnašanje podatkov v računalnik je le del novega načina skladiščnega poslovanja in lansiranja proizvodnje, opravita pa ga Betka Miklavčič in Valčka Ledinek Kultura v podjetju — da V petek, 2. junija 1989, je bila v Titovem Velenju okrogla miza, ki smo jo pripravili v Gorenju v sodelovanju z občinskim svetom Zveze sindikatov in na kateri naj bi odgovorili na vprašanje ali nam je v podjetju potrebna kulturna dejavnost. Dokaj provokativna tema naj bi razkrila probleme, ki nas v okviru te dejavnosti motijo - ne glede na to, da smo na tem področju kulturne dejavnosti v Gorenju dosegli ogromno in da smo |x> raznovrstnosti dejavnosti daleč pred drugimi - in nakazala možne rešitve. Zato smo povabili strokovnjake, ki se s tem ukvarjajo dalj časa. Če ta dejavnost izhaja iz resničnih potreb, potem morajo biti nekatere stvari drugače organizirane, kulturna dejavnost pa mora imeti svoje mesto v razvojni politiki podjetja. Njena vsebinska zasnova mora izhajati iz tovrst- nih planov, organizacijska opredelitev te dejavnosti mora biti bolj posrečena in urejena profesionalna zasedenost delovnega mesta. Usklajeno in koordinirano mora biti delo med službami, ki prispevajo istemu cilju - med kulturno dejavnostjo in propagando, značilnim stilom, izobraževanjem, socialnopsihološko službo ter informiranjem. Pogovor v okviru mize je zajel veliko različnih tem. Splošno mnenje je bilo, da je organizirana kulturna dejavnost v podjetju potrebna, vendar mora vsebinsko temeljiti na novih konceptih. Če v tovarni zaživi koncept korporacijske kulture, to je skupka vrednostnih predstav, ki oblikujejo obnašanje sodelavcev na vseh stopnjah in na ta način podobo podjetja, bo imela svoje pravo mesto tudi kulturna dejavnost. S. P. Štipendist Gorenja Gospodinjski aparati Juriča Šafarič je za svojo raziskovalno nalogo poleg republiške prejel v ponedeljek 5. junija 1989, tudi občinsko nagrado. Brez znanja težko, z znanjem lahko Prejšnji teden so na Centru srednjih šol v Titovem Velenju predstavili raziskovalne naloge, s katerimi so se mladi vključili v gibanje Mladi raziskovalec za razvoj občine Velenje. Med 27 nalogami je svoje posebno mesto našla naloga Juriče Šafariča, štipendista Gorenja Gospodinjski aparati, ki je za svoje delo prejel tudi najvišje republiško in občinsko priznanje. Za njegove bodoče sodelavce v Gorenju Gospodinjski aparati nagradi nista presenečenje. Juriča Šafarič je namreč svojo nalogo Programski paket za računalniški emulator programatorja pralnega stroja zasnoval prav pri njih, natančneje v okviru posebne razvojne dejavnosti elektronike za gospodinjske aparate. Tam je lani opravljal svojo počitniško prakso in kasneje z delom nadaljeval tudi v svojem prostem času, seveda ob pomoči mentorja, diplomiranega inženirja elektrotehnike, Jakoba Koželjnika. Svoje znanje je tako Juriča Šafarič, učenec 3. letnika računalniške usmeritve na Centru srednjih šol, koristno združil zjz kušnjami in tako je nastal P° sem uporaben program. S P0- močjo tega programskega Pa^ ta v Turbo Pascalu 4 bodo la^ neposredno krmilili vzorčni pra stroj in preizkusili časovni p0’® programa še preden bodo P redovali tehnične zahteve Pr0' vajalcem programatorja za OSVO' jitev novih, bolj sodobnih pr°9 matorjev. , g. Seveda Juriča Šafarič, ki je 5 deloval tudi pri nastajanju učn ga robota v Centru srednjih ni edini uspešen štipendist b renja. Tako je na primer nje9" sošolec Vili Jakob, štipeh®. Gorenja Procesna oprema,® vojil tretje mesto na republiška tekmovanju srednješolcev v ^ čunalništvu. Vsekakor borno naših bodočih strokovnjakih ^ pisali in podrobneje Prec,.s , tudi vlogo Centra srednjih šol P. njihovem razvoju. Tokrat pa a veljajo naše čestitke Juriči Sa ^ riču za njegovo raziskovalno delovno vnemo ter vsem drug'"J ki so tokrat morda ostali mai° ozadju. B e. Utrjevanje poslovnih in prijateljskih vezi V Gorenju Gospodinjski aparati so meseca maja prejeli povabilo poslovnega partnerja Tehnomont iz Pulja, ki jih je povabil od 26. do 29. maja 1989 na "druženje poslovnih prijateljev”. Skupino 13 delavcev Gorenja so predstavniki Tehnomonta (poleg generalnega so bili na sprejemu prisotni še direktorji tozdov) najprej seznanili z delovno organizacijo, v kateri je zaposlenih okrog 2.000 delavcev. Glavne dejavnosti Tehnomonta so ladjedelništvo, proizvodnja kovinskih konstrukcij in montaža ter proizvodnja kovinskih izdelkov. Za Gorenje Gospodinjski aparati izdelujejo nosilce pokrovov gorilnikov za tozd štedilniki, tečaje jer-menice za pralni stroj in pokrove cilindra za kompresorje. To izvodnjo so si predstavniki b renja ogledali še s posebnimz nimanjem. . „ Naslednji dan je bil namehl športu in razvedrilu. Čeprav ' zultat ni bil niti najmanj pome . ben, pa je Gorenjeva vrsta g05^ telje presenetila v malem nog metu in kegljanju, medtem ko v šahu in igrah s kartami bili ši domačini. Športno srečanje sklenili s slovesno podelitvijo r kalov, celotno srečanje pa v ^ deljo z ogledom znamenit® Pulja in Brionov. Miran Suhadolnik, ki je vodil , Gorenjevo skupino, je poved ^ da takšna srečanja resnično k ristijo utrjevanju poslovnega ^ delovanja. u j ^ prid boljši prodaji je delavci maloproda- r'ike09il—u Proizvodnje bele teh-rv,-,'k' je pomembna sestavina Vebr/ v Elektroprometovi raz-ni maloprodajni mreži, s< raz-so se gostje v Topolšici sestali s prodajnimi delavci Gorenja Commerce, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. V razgovoru so izmenjali mnenja o stanju na domačem tržišču in medsebojnem še tesnejšem sodelovanju v prid boljši ponudbi in prodaji Gorenjevih izdelkov. D. Z. Včasih so blizu poti sjfmlnska sekcija v Gorenju iunU- 3 Popravlja v soboto, 10. dn.if ,989> že tradicionalni 'finski Izlet na Uršljo goro. u^rat so s seboj povabili tudi nce in delavce osnovne šole Bratov Mravljakov, katere pokrovitelj so, in delavce Jugobanke ekspoziture v Titovem Velenju, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Obetajo si lepo vreme, predvsem pa dobro razpoloženje. ,rijazali /o, odločili za u Svm' Po poskrbeli PleS delovnega Ch?1 Prostore s^kov. Počistili s §l dežurnega g: V gasilski enoti so zaposleni delavci z najrazličnejšimi poklici, kvalifikacijo gasilca so si pridobili s kasnejšim šolanjem. Tako imajo v svojih vrstah kvalificiranega pleskarja, mizarja, strojnika, ključavničarja... Zato so strokovno usposobljeni za najrazličnejša vzdrževalna in podobna dela, ki jih v večini primerov opravijo prostovoljno. H. J. Srečanje na delovnem mestu Veljko Tomovič Med letošnjim 5. srečanjem delavcev Gorenjeve maloprodaje v Uplku, sem spoznala našega današnjega sogovornika, 39-letnega Veljka Tomoviča, vodjo razstavno prodajnega centra Gorenja v Mostarju. Daleč od hribovite Hercegovine, v ravni in zeleni Slavoniji, sva se pogovarjala prisrčno, sproščeno, kot stara znanca, o Veljkovem druženju z Gorenjem, Gorenja s Hercegovino, z Mostarjem, s prebivalci lepega mesta pod Bi-jelim bregom in iz okoliških krajev. Veljkova pripoved je navidez podobna drugim, vendar ima nek poseben zven in barvo, ki jih vsiljuje geografska oddaljenost od matične delovne organizacije Gorenja. Vendar v tej pripovedi ni nobene grenkobe ali občutka zapostavljenosti, je le rahla nostalgija kot za rojstnim domom. Pripoved preveva njegovo spoznanje, da je druženje z Gorenjem polno obvez, odgovornosti, delovne vdanosti in medsebojnega zaupanja, zaupanja ljudi v ljudi, v prijatelje firme in njene podaljšane roke v Mostarju. Preveva jo tudi hotenje Mostarcev, da Gorenjeva prizadevanja še trdneje vtkejo v svoj delovni vsakdan, v graditev imagea in zanesljive poti v jutri. Da jim to uspeva dokazuje doseganje letne prodaje, s katero so že nekaj let četrti med 41 maloprodajnimi centri Gorenja v Jugoslaviji. Dokazuje veliko zaupanje kupcev, ki pogosto prihajajo v prodajalno po najrazličnejše informacije iz Gorenja, da pohvalijo ali grajajo. Vedno iskreno kot prijatelj prijatelju. In v tem vidi Veljko Tomovič prihodnost Gorenja v teh krajih. V zaupanju in pričakovanju vedno novega iz Gorenja. Gorenjevo dobro ime so, je poudaril Veljko, gradili že njegovi predhodniki, ki so danes povezovalna nit med Gorenjem iz Titovega Velenja in njegovimi prodajnimi centri v Bosni in Hercegovini. Delo, ki ga Veljko Tomovič opravlja, zahteva od njega polno vdanosti, ki jo je že v času šolanja, ko je uspešno "prestal" vse praktične, takrat zelo zahtevne preizkuse poklicne žilice. "Nisem zgrešil poklica, ni mi žal niti 13-letnega druženja z Gorenjem, ki je postalo še bolj tvorno. To mi veliko pomeni, zato si prizadevam s svojo osebnostjo in lastnim vedenjem prispevati še več k popolnejši podobi Gorenja v mojem kraju.” Veljko je nanizal tudi nekaj misli o nujnosti bolj ustaljenega pretoka informacij, povezovanja delavcev po vsej Jugoslaviji, še bolj prožnega reševanja njihovih stanovanjskih vprašanj, bolj ustrezno zadovoljevanja popraševanja po kuhinjah, kopalnicah stavbnem pohištvu, ki je brez ustreznega prehodnega skladišča otežkočeno. Na koncu je poudaril osebno zadovoljstvo z razvojem, uspešnim delovanjem in statusom maloprodaje v Gorenju Commerce, kar je vidno zlasti v zadnjem času. Očitno gre za ustrezno razumevanje vodstva delovne organizacije, maloprodaje in predstavništev. O že tradicionalnih srečanjih delavcev Gorenjeve maloprodaje pa je Veljko Tomovič menil, da so "priložnost, da vsaj dan dva preživimo skupaj, se družimo, načrtujemo delo, tehtamo doseženo, da še bolj začutimo sožitje. Dobro bi bilo, če bi se teh srečanj udeležilo še več vodilnih delavcev, ki bi nas kar najbolj podrobno seznanili s potmi Gorenja v prihodnost". Dušanka Založnik Interna 133 V 20. številki Informatorja smo objavili vprašanje Ingeborg Čas o članarini in vključevanju v društvo invalidov. Zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki, objavljamo odgovor, ki smo ga poiskali pri predsednici Aktiva invalidov Gorenja Anki Melanšek, v današnjem Informatorju. Anka Melanšek je povedala, da je v Gorenjev aktiv, ki deluje v sklopu Društva invalidov Titovo Velenje, vključenih okrog 480 članov. Zaradi tako velikega števila so že pred leti v posameznih tozdih in delovnih skupnostih izvolili poverjenike, katerih naloga je bila tudi pobiranje članarine in vključevanje novih članov v aktiv. Vendar je to potekalo dokaj neenotno in tudi težavno, zato so na društvu in v aktivu sklenili, da bi članarino enkrat letno odtegnili od osebnega dohodka. Na tak način je bil znesek 1.000 dinarjev odtegnjen vsem, ki delajo 4 ure ali imajo 2 dneva dopusta zaradi invalidnosti, kakor tudi vsem, ki imajo invalidnega otroka. O tem so člane aktiva obvestili s predhodno objavo v Informatorju, kjer so lani objavili tudi program dela aktiva in društva invalidov. Gibanje zaposlenih v maju 1989 Delovna organizacija, tozd, dsss Število zaposlenih 30. 4. 1989 Prišli Odšli Število zaposlenih 31. 5. 1989 Skupaj Stopnja izobrazbe S cn Stopnja izobrazbe I II III IV V VI VII. I II III IV v VI VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.458 15 6 1 3 2 2 1 19 9 3 3 1 2 5.454 Štedilniki 865 1 1 7 1 2 2 1 859 Pralno-pomivalna tehnika 905 2 1 1 2 2 904 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.527 4 3 1 2 1 1 1.530 Galvana 244 243 Kondenzatorji 289 3 1 1 1 292 Kompresorji 178 3 2 1 175 Vzdrževanje 383 2 2 381 Gostinska enota 109 109 dsss 958 5 1 1 1 1 1 3 1 2 961 GORENJE NOTRANJA OPREMA 616 2 1 1 9 7 1 1 609 Pohištvo 285 2 1 1 7 6 1 280 Gradbeni elementi 239 2 1 1 237 dsss 92 92 GORENJE PROCESNA OPREMA 572 2 1 1 5 3 1 1 569 GORENJE EKO 606 1 1 19 1 1 12 3 2 588 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 424 2 2 26 23 2 1 448 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 476 6 4 2 4 2 1 1 478 GORENJE COMMERCE 1.035 *607 3 2 2 1 1 1 8 6 1 1 2 2 2 1 1 2 2 1.030 603 GORENJE SERVIS 1.539 ‘497 5 5 1 2 1 1 18 7 12 3 5 3 1 1 1.526 495 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 72 72 GORENJE INTERNA BANKA 71 2 1 1 73 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 109 1 1 1 1 109 GORENJE DSSS SOZD 96 2 1 1 1 1 97 Legenda: * - število zaposlenih v Titovem Velenju Franjo Glas Težko je sprejeti resnico, da s® vsako življenje konča, še tezi In bolj boleče je spoznanje, o smrt pokonča življenje, člove" ka prezgodaj. Tako kot našeg tovariša, sodelavca in prijata' Ja Franja. Neusmiljeno In neprlčakova-no. Komaj 51 let je dopoln ^ Poletje njegovega življenja I šele začelo zoreti. . Delavci Gorenjevega servisa1 Krapine in Varaždina smo bili* našim Franjem povezani z ne' vidnimi, a trdnimi vezmi, k1 se stkale ob našem 17-letneja skupnem delu In druženju. u naših prizadevanjih, skrben, neuspehih In uspehih, ob rac o stih. Franjo je bil človek, kil na svoj način skrbel za nas, saj je bolj kot drugi žlv®' vsemi našimi skrbmi in Pr0"!T ml, jih skušal ali pomagal rese" vati kot vesten sodelavec, el® delavskega sveta, zanesli1 serviser. Zato nas je žalostna vest o n)®' govl smrti globoko pretresla i prizadela, saj smo izgubili res nično zanesljivega sodelave” In dobrega tovariša, človeka-Spomin nanj bo ostal trajno naših srcih. Delavci Gorenja Sond® iz Krapine In Varaždin® Upokojili so se Maja se je v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju upokojilo 12 delavk In delavcev. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Pralno-pomivalna tehnika upokojili Vida Dolenc, ki se je v Gorenju zaposlila pred 26 leti, skupaj pa je delala kar 36 let. Po 23 letih dela v Gorenju pa se je s 26 delovnimi leti upokojila Frančiška Žakelj. V tozdu Kompresorji je bila 9 let zaposlena Veronika Jeram, ki se je upokojila po 21 letih dela. Miroslav Stropnik se je v tozdu Vzdrževanje upokojil po 25 letih dela, od tega v Gorenju 23, po 10 letih dela v Gorenju pa se je v tem tozdu upokojil tudi Franc Zdovc, ki je skupaj delal 20 let. V Gorenju Notranja oprema sta se v tozdu Pohištva upokojili Kristina Bračič, ki je v Gorenju de- lala skoraj 18 let, skupaj pa je imela 30 let delovne dobe, in Ana Seferovlč, ki se je upokojila prav tako po 30 letih dela, v Gorenju pa je od tega delala 20 let in pol. V tozdu Gradbeni elementi pa se je po 30 letih dela upokojil Anton Hriberšek, ki je v Gorenju delal 23 let. V Gorenju Sen/is v Titovem Velenju se je po 35 letih dela upokojila Marija Mavsar, v Gorenju je delala 20 let, Jožica Ivanuša pa se je upokojila po skupaj 30 letih dela, od tega v Gorenju 15. Peter Stankovič iz servisne izpostave v Vranju se je po 17 letih dela v Gorenju upokojil s 33 leti delovne dobe, Trajče Vese-linovski iz Skopja pa se je upokojil po 34 letih dela, od tega je v Gorenju delal 23 let. D. R. Ribiči, pozor! V nedeljo, 11. junija 1989, se bo ob 7. url pričelo tekmovanje v ribolovu za leto 1989. Tokrat bodo ljubitelji ribolova namakali trnke s plovcem v velenjskem Jezeru, grami in točke pa bodo štele za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Malica laja na obroki blago na tri meseč1'6 upu blaga morate s se^ potrdilo o poprečne^ m mesečnem dohodku ™______________i Hnblt® Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Dietna Hrenovke, kumarična omaka Pečena jajca, mleko pecivo Vratovina, fižolova solata Posebna salama, solata Kare na žaru, francoska Dušen piščanec, solata ali zelena solata Goveji golaž, testenine, Goveji golaž, testenine jabolko jabolko Pleskavica, zelena solata Sekljani zrezek, zelena sol®1 Piščančja obara, pecivo Piščančja obara, pecivo INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velsjf Gofcmja Msli oospodinjski spsrsti Nszsrjo in Gor6nj3 Nsrsvno zdr3vilišČ6 Topolšic3. Družbeni dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko * klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK 00 Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno P metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.