AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB NO. 24 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 29TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Nemčije prihaja poročilo o punlu v Moskvi. Vojni maršal povzročil samomor, Mnogo odličnih uradnikov aretiranih je rad1"1' 28" J'anuarJ'a- Nekaj i-obp3 (Ulno naPačnega in na- sljenSS0VJetsko Rusil'0- To mi" soci j6 prevladuje v nacinalno-dalj iČnih kro8ih- k° se na-ti | "J V Moskvi razprava pro-JemT-im bol-iševiškim glavar ' So obdolženi zarote pro sedanjim boljševiškim vodičem. Z)1Nemški časopis "Angriff" na-mian,a včeraj z debelimi črka- so n't PrVi strani časopisa, da j »zbruhnili punti pred Krem-1In Palačo. vJ!adalje se Poroča, da je iz-Tuh :Samomor maršal Mihael f acevski» ki je pomožni mi-' er »arodne obrambe v sov- Vlada pričakuje večji pri-delek letos Po;Vafhmgton, 28. januarja. H)'ei?elSki tajnik vlade Zedi_ Prer t drŽaV' Henry WalIace-lek ° 1e letos obilnejši pride- ene]na amerišklh farmah in ob- Nižanje cen poljedel- sein .^delkom. Letos je po- sko - 57'00°,000 akrov z zim- VečPK6nico' ali 6,000,000 akrov Pšen 0t lansko let0" Pridelek 'iti'06 pri količkaj ugod-l^^^menu, mnogo večji kot cen 0 kar pomeni, da bo tuclj ®Sen*ci in konsekventno Uce m°ki prece-i Padla- Wal" ^ajti'6 mnenJa> da mora vlada Vjv „iPota in sredstva, da spra 2a si vadišča preobilno pšenico ^stal^3'1, da pozneje kdaj je v 0 Pomanjkanje. Obenem prepraci.a Podvzela korake, da bod;eci špekulacijo z žitom v bil0 Cn°Sti- 57 uradnikov je da bodo pazili na Kulante. Jih --o- Morajo prositi, da be- cair 2lJO mesta bivai 28. januarja. Pre- iti HIaedmest Tiptonville, Tenn., bogj0 rid> Mo., so morali za 1W Voljo prositi, da bežijo, % b°Jlh zalije voda. "Ti lju-ko Se 0 utonili kot podgane, ^Voč J° jezovi> razven ako Javil zaHtl° ne bežijo," se je iz- Voini S°PPik Rdeče^a križa ^ iez0 . irji so proračunali, Vz ker je kuhal in proda-5tičale°H Vno žganje. Priče so kega ' da je imel Berner veli-Vedu0Psa'.Bernardinca, ki je JU, jj , edll svojemu gospodar-žgatlje ai'je v°zil in prodajal Sp°2nal°i0li" Sodnik Jones je obsodb ernerJa krivim in ga ker nak Vu Zapor za štiri leta' ko 5,000 1 in Pr°dal je neka" žganja gal°n nepostavnega * Jofe P°diet3e Bohin„ k bu.snik in Mr. Jerry Clair Av°Sta odPrla na 6104 St. trgovino Pod ime-^Urnitur Wn00d APPliance and '^634. p 6 , Telefon ENdicott ift iala bosta pohištvo dom. Se P^rebščine za hišo in jetski Rusiji. Punti pred Kremlin palačo so izbruhnili, ko se je med narodom raznesla vest, da se je maršal Tuhačevski ustrelil v usta, potem ko je imel jako živahen pogovor z maršalom Vo-rošilovim, ki je ruski sovjetski vojni minister. Nadalje se poroča, da so tajni agenti aretirali Alekseja Ri-kova, bivšega sovjetskega mi-nisterskega predsednika, N. Uglanova, bivšega župana v Moskvi, in mnogo drugih odličnih osebnosti. Vsi so obtoženi, da so bili v zaroti proti sovjetskemu diktatorju Josephu Stalinu. -o-- Mississippi reka je začela naraščati Takoj ko so se vode reke Ohio nekoliko pomirile je začela naraščati Mississippi reka. Vlada je poslala v dotične kraje 50,000 mož, ki se do kolen v blatu borijo, da preprečijo katastrofo na 1,500 milj dolgem teku nevarne reke. Vlada zbira nadaljne tisoče re-lifnih delavcev, da jih odpošlje k Mississippi reki. Več vojaštva se zbira v prizadetih krajih, ki je pripravljeno vsak čas preseliti 300,000 ljudi iz njih domov. Vodstvo Rdečega križa je včeraj precenilo število ljudi, ki so radi poplave brez strehe na 1,200,000. Koliko je vseh mrtvih, dosedaj niso mogli natančno dognati. Zaenkrat jih računajo na 262, in med temi jih je 133, ki so umrli v Louisville na direktni"! posledicah poplave. Toda zaeno se poroča, da je v bolnišnicah v Loui'jvillo umrlo nad 300 ljudi radi mrzlice in drugih bolezni, katere je prinesla poplava s seboj. V državi Ohio je dosedaj uradno naštetih 24 mrtvih. Cenitev škode, povzročene od po-vodnji je $400,f)00,000, toda bojijo se, da je to število še prenizko. Ameriški Rdeči križ je dosedaj nabral že $10,000,000 prostovoljnih prispevkov. Ljudje jako radi darujejo. Poleg tega je pa bilo darovanih nad 50,000 komadov obleke in perila, blan-ketov in drugih potrebščin. Zbornica poslancev v kongresu je včeraj odobrila vsoto $790,000,000 za nujne potrebe. Danes bo tudi senatna zbornica sprejela isti predlog, nakar bo podpisan od predsednika. Roosevelt je ižjavil, da bo vporabil del te vsote za poplav-ljence. Predvsem so zlasti potrebne gorke odeje in raznovrstna zdravila ter cepilna sredstva proti nalezljivim boleznim. Armadno vodstvo ameriške armade je sklenilo preseliti 400,000 ljudi, ki stanujejo v bližini vode med Cairo, 111., pa Relifna postava Columbus, O., 28. januarja. Državna postavodaja države Ohio se nikakor ne more zedi-niti glede nove relifne postave. Sedanja postava glede relifa poteče v nedeljo, in je skoro nemogoče dotedaj narediti novo. Postavodaja je sicer pri volji dovoliti $3,000,000 za relif, toda pod pogojem, da vsaka county prispeva za relif enako vsoto kot jo podari država okraju. Okrajni komisarji skoro vseh okrajev so izjavili, da tega enostavno narediti ne morejo. V Columbusu se nahaja stotero zastopnikov raznih okrajev in mest v državi Ohio, ki pritiskajo na postavodajalce, da gredo na delo. "Vprašanje relifa v mestih je ravno tako državna zadeva, kot je vprašanje od povodnji prizadetim ljudem," so se izjavili zastopniki Clevelanda. "Cleveland je že spravil skupaj $3,000,000, da dobi $27,000,000 od zvezne vlade za javna dela. Več Cleveland ne more storiti. Posledice bo morala nositi državna postavodaja." -o-- Oropani zastopniki V sredo večer so trije mladi zločinci napadli 19 razvažalcev časopisa The Cleveland Press. Zastopniki so se nahajali v Auditorium garaži, kamor so baš pospravili svoje avtomobile, potem so bili pa plačani za svoje delo. To so zlikovci najbrž vedeli, ker so zastopnike takoj po izplačilu napadli in ustrahovali. Ko se je eden izmed zastopnikov Pressa upiral, je dobil po glavi z revolverjem. Zločinci so odnesli $251 plače zastopnikom, dočim je časopis sam zgubil $240, kar so zastopniki na-kolektali za časopis. Zadnji pozdrav članice društva Danica št. 11 SDZ se prosi, da pridejo k moli tvi v zadnji pozdrav na dom umrle' Ana Bole, 1155 E. 58th St., danes ob dveh popoldne. Čla nicam pogrebnega odseka se naznanja, da se udeleže pogreba ob 9. uri v soboto. Sv. maša bo ob 10. dopoldne v sv. Pavla cerkvi na 40. cesti. — Predsednica. vse do New Orleansa. 5,000 trukov lahko izseli te ljudi v nekaj dnevih. V Louisville, Ky., so končno dospele zvezne čete, ki patroli-rajo po cestah. Pomaga jim 2,000 policistov, ki so dospeli iz drugih mest na pomoč. Razširja se pljučnica. Včeraj so pokopali 137 mrtvih trupel v skupen grob, ker mrtvih niso mogli identificirati. Škoda v mestu in v okolici znaša najmanj $100,000,000. Reka Ohio je še vedno 57 čevljev visoka. Mesto je brez električnega toka. Washington, 28. januarja. Vodstvo ameriške armade je gotovo z načrti, da začne seliti ljudi iz ogroženih krajev na varna mesta. Načelnik generalnega štaba Marlin Craig ima pripravljene vse načrte. Dosedaj armada še ni dobila tozadevnih povelj. Kadar pridejo, tedaj bodo izvršena s hitrostjo in točnostjo kot v vojnem času. Administracija zahteva od kongresa pol-nomoč, da začne s preiskavo o šlrajku. General Motors izjavlja, da se ne poda Poravnan štrajk Več kot 200 sodarjev pri Klausner Cooperage Co. v Cle-velandu se je vrnilo na delo, potem ko je bil poravnan štrajk, ki je trajal 19 dni. Po novi pogodbi bodo sodarji dobili 5 centov več na uro in nadurno plačo za vse ure nad 50 ur na teden. Kako uže otroke! Moskva, 27. januarja. V najbolj nežni mladosti začnejo učiti ruske otroke v javnih šolah — sovraštva, namesto da bi jih učili znanja. Obiskovalci šole mladih pionirjev v tem mestu pripovedujejo o sledečem prizoru: Opazili so dekletce, staro 4 leta, ki se je z malim topičem, ki je služil za igračo, zaganjala v namišljenega nasprotnika. "S kom se boriš?" so jo vprašali. "S sovražnikom," je odgovoril otrok. "In kdo je sovražnik?" — "Fašisti seveda," je odgovorilo dekletce. — Na enak način v ruskih sovjetskih šolah pripovedujejo otrokom, da ni Boga, da je to prazna izmišljotina in praznoverstvo. Ni čuda, da je v ruskih ječah dva milijona ljudi. -o- Huda kazen za izsiljevalce denarja New York, 28. januarja. Tu sta bila spoznana krivim Max D. Krone, privatni detektiv, in A. Henry Ross, odvetnik, ker sta iz Alfred Smitha Ji'., ki je sin bivšeiga governerja, izsilila $12,900. Denar sta izsilila, ko sta governerjevemu sinu grozila, da bosta prinesla v javnost neki tajni sestanek' mladega Smitha z neko stenografinjo Katarino Pavlich. Mladi Smi-thov sin je poročen, in je afera vzbudila mnogo prahu. Oba izsiljevalca bosta obsojena 5. fe-; bruarja. Čaka ju kazen 15 let zapora. --o- Za poplavljence , Kdor bi hotel kaj darovati: za poplavljence, najsi bo obleko, jestvine, v kantah ali ko-j zarcih, ter denar, lahko prinese k Ameriški legiji, podruž. št' 273, glavni stan na 6914 St. Clair Ave. Vse darovane stvari se bodo potom te organizacije odposlale na pristojna mesta. Zadušnica Za pokojnim Joseph Poles se bo brala sv. maša v soboto ob 7. uri v sv. Vida cerkvi ob priliki druge obletnice smrti pokojnega. Prijateji ranjkega so prijazno vabljeni. Prebivalci Cincinnatija sej vračajo na delo Cincinnati, O., 28. januarja. Ljudje v tem mestu se polagoma vračajo na delo, zlasti na delo, da popravijo svoje hiše in rešijo kar je še ostalo. Nevarnost poplave in ognja je minila. Bati se je le epidemije bolezni. Reka Ohio dosledno pada, dasi precej počasi. Pitno vodo še vedno vozijo v mesto pod nadzorstvom Rdečega križa. 65,000 ljudi je še vedno brez strehe in za te je treba dobiti primernih stanovanj. Tudi elektrarna je začela deloma poslovati, in sinoči so imeli prvič tekam enega tedna zopet luč v stoterih hišah. Delo rehabilitacije je ogromno. Povodenj in ogenj sta naredila v mestu nad $15,000,-000 škode. Državne in zvezne zdravstvene oblasti so začele včeraj s čiščenjem hiš in ulic. Vsaka hiša mora biti natančno po predpisih očiščena in odobrena od zdravstvenih oblasti, predno je dovoljeno stanovati v njej. -o—-- Protest rablja Dunaj, 28. jan. — Iia-bel j avstrijske republike je danes podpisal protestno listino proti obešenju 22 let starega Edvarda Ilečko. Ilečko je bil obsojen v smrt na vešalih, potem ko je bil spoznan krivim, da je umoril nekega lekarnarja v roparskem napadu. Rabelj je izjavil. da tako izvrstnega fanta pod nobenim pogojem ne bo obesil. Ilečko je tekom obravnave ganil celo sodnika in drž. pravdnika do solz, ko je pripovedoval, kako je dolga leta zaman iskal delo, da bi preživel svojo ohromelo mater, toda postava je diktirala smrtno obsodbo. Fst Du-najčani se zanimajo za ta slučaj. -o- Pravi, da so vohuni med delavci potrebni Washington, 28. januarja. Herman Weckler, ki je podpredsednik De Soto Motor Co., je včeraj tekom preiskave pred senatnim preiskovalnim odsekom izjavil, da so delavski vohuni "bistven" sestav v velikih delavnicah. Povedal je nadalje, da so korporacije postale tako obsežne, da ne morejo več nadzorovati delavcev, ne da bi bil vpeljan obsežen vohunski sistem. Avto magnat se je tudi izjavil, da vohunski sistem ne prinaša delavcem nobenih sitnosti, dočim so delavski voditelji povdarjali, da je vohunski sistem povzročil, da delavci med seboj niti več govoriti nc morejo, boječ se, da jih kdo za-toži, če bi jih napačno razumel, Washington, 28. januarja. Ker so se vsi njeni poskusi zbližati zastopnike General Motors in zastopnike unije dosedaj ponesrečili, je delavska tajnica Miss Perkins včeraj apelirala na kongres, da naredi postavo "v največji naglici." Ta postava bi dala administraciji pravico vpeljati preiskavo glede General Motors štrajka in prisiliti obe stranki k pobotanju. Miss Perkins zahteva oblast, da sme prisiliti priče, da pridejo in pričajo, nadalje da zapleni poslovne knjige obeh prizadetih strank in da sploh preiskuje vzroke in potek štrajka. Ob istem času, ko je Miss Perkins poslala svojo zahtevo kongresu, je pa General Motors korporacija v New Yorku potom svojega predsednika Sloan izdala nekak manifest naslovljen vsem uslužbencem. V manifestu korporacija zanika očitanje delavske tajnice, da se korporacija skuša iznebiti svoje moralne odgovornosti. Nadalje korporacija zanika, da bi bila ona odgovorna za nadaljevanje štrajka. Predsednik Sloan trdi, da je najmanj 100,000 delavcev General Motors drage volje pripravljenih iti na delo, toda so ustrahovani "od gotovih diktatorjev." Kompanija da je pri volji vsak čas začeti s pogajanji, toda ne prej, dokler sedeči štrajkarji ne zapustijo delavnic, v katerih se na nepostaven način nahajajo. Peter Schick, ki vodi v Cleve-landu gibanje onih Fisher Body delavcev, ki bi se radi vrnili na delo, je .včeraj brzojavil na Lewisa, rekoč, da je nad 5,000 izmed 7,200 Fisher Body delavcev podpisalo izjavo za vrnitev na delo. Schick je izjavil napram Lewisu, da ne bo odgovoren za posledice, kadar se omenjenih 5,000 delavcev vrne na delo. Predsedniški ples V soboto 30. januarja se vrši predsedniški ples v Clevelandu in sicer ob 8. uri zvečer v mestnem avditoriju. Pričakuje se 15,000 ljudi. Dva orkestra svetovnega slovesa bosta na razpolago. Kot znano gre čisti dobiček prireditve za hrome otroke. Več radio "zvezd" iz Hol-lywooda bo navzočih, med njimi Fay Wray, Richard Arlen, Donald Woods in Brian Don-levy. Vstopnice veljajo $1.00 in v očigled blagega namena te prireditve jih ljudje radi kupujejo. Vstopnico dobite lahko tudi v našem uradu. Rojstni dan Washington, 28. januarja. Predsednik Roosevelt bo obhajal v soboto svoj 55. rojstni dan, čvrst, zdrav in močan, toda preobložen z delom. Zadnje dneve mu zlasti daje obilo preglavice povodenj in avtomobilski štrajk. Roosevelt je izjavil, da bo delal tudi na rojstni dan. Navadno Roosevelt vstane ob 8:30 zju,traj, dobi zajtrk v spalno sobo, potem pa gre na delo v urad, kjer ostane do 2:30, nakar ima lahko kosilo v uradu, potem pa dela do 5:30, nakar se gre kopat. Potem prebira razne reporte do 8. ure zvečer, ko je večerja. Po večerji pa gre v svoj studio na kratek pogovor ali pa kako osebno delo. -o- Mesto Pittsburgh je izven nevarnosti Pittsburgh, Pa., 28. januarja. Reki Allegheny in Monongahe-la sta se zopet umaknili v svoje normalne struge. Prebivalci v nižinah so se zopet vrnili v svoja domovja. Vsaka nevarnost povodnji je pretekla. -o- Novorojenec z zobom Pred nekaj dnevi je Mrs. Helen Pirnat, stara 26 let, povila v Lutheran bolnici krepkega de-čka, ki je prišel na svet s popolnim zobom v dolenji čeljusti. Bolničarke kot zdravniki pravijo, da je to izredno redek slučaj,. Glavna bolničarka v bolnici je povedala, da je pomagala že pri 7,200 rojstvih, toda dosedaj še ni Videla otroka, ki bi prišel na svet s popolnom zobom. Družina Pirnat stanuje na 1311 W. 69th St. Poškodovani rojak V avtomobil, ki ga je vozil Peter Perušek, star 60 let, sta-[nujoč na 11921 Kirton Ave., je zadel neki truk. Mr. Perušek je dobil pri tem več zlomljenih reber in druge poškodbe. Nahaja se v mestni bolnišnici. * Deficit zvezne blagajne znaša do 20. januarja že poldrugo milijardo. * 350 oseb je umrlo včeraj za influenco v Tokiu. Direktorij Slovenskega doma Izvoljeni direktorji Slovenskega doma na Holmes Ave. za leto 1937 so: predsednik Mi-'hael Lah, podpredsednik John čopič, tajnik Joško Penko, blagajnik George Marolt, zapisnikar Leo Kaušek. Nadzorniki: Stanley Eržen, Frank Matoh in Frank Celigoj. Gospodarski odbor: Frank Žnidaršič, Frank Kocin in Charles Benevol. Ostali direktorji: Marian Urban-čič, Jim Šepic, Anton Jerman, Mrs. Martinjak, Louis Jerkič, Andy Lokar in Anton Baraga. Poneverjeni davki Včeraj se je začela v Clevelandu druga obravnava proti Alex Bernsteinu, bivšemu prvemu davčnemu uradniku v Clevelandu, ki je bil pred enim letom spoznan krivim, da je po-neveril $453,000 iz davčne blagajne. Bernstein je apeliral in apel je prišel šele sedaj na vrsto. Obravnava se bo vršila pred tremi sodniki, ki so dospeli izven Clevelanda, da sodijo. Karl Rotter umrl Sinoči je preminul v bolnici jako dobro poznani rojak Kari Rotter, 19703 Keewan?e Ave. Pogreb bo vodil August F. S.ve-tek. Podrobnosti poročamo jutri. Odprti;'a trgovine Mr. Joseph Kuhar odpre v soboto grocerijo in mesnico na 15611 Waterloo Rd. Ob tej priliki bodo izjemno nizke cene, ki jih razvidite v oglasu. Izplačane dividende General Motors korporacija naznanja, da bo izplačala svojim uslužbencem pri Fisher Body v Clevelandu te dni enkrat $277,000, kar je njih delež na delnicah in pri službovanju pri omenjeni tovarni, kjer se nahajajo delavci sedaj na štraj-lcu. Vsi oni uslužbenci, ki so leta 1931 vplačali $100 v kompanijeko blagajno, bodo dobili te dni povrnjenih $256.00. Ostali dobijo primeroma manj. General Motors korporacija bo vsem svojim uslužbencem po deželi izplačala skupno $10,-700,000 v raznih dividen-dah. Korporacija naznanja, da se bo letos izvršilo izplačilo nekoliko prej, ker štrajk je povzročil, da je že marsikateri uslužbenec brez denarja. -o-- Dovoljenje za žganje Mr. Mike Vraneža, ki lastuje Grovewood Tavern, naznanja, da je dobil dovoljenje za toče nje legalnih likerjev. Rabljeni avtomobili Opozarjamo na oglas za prodajo ohranjenih, rabljenih avtomobilov. Slovenski zastopnik je poznani rojak Louis Pike, ki vam bo dal prav lahke pogoje. On ima tudi zastopstvo za nove Dodge in Plymouth avtomobile in truke. Važna seja Danes zvečer se vrši izvan-redna seja Ženskega kluba Slo-jveskega doma na Holmes Ave. Udeležijo naj se vse članice. e AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays slovenian daily newspaper Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo ieto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3,00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 24, Fri., Jan. 29, 1937 BESEDA IZ NARODA P. Kogoj, Cleveland, O.: Spomini iz domovine Kaj se dogaja v Rusiji Še vsem je dobro v spominu lansko "čiščenje," ki se je završilo v komunistični stranki v Rusiji in ki je imelo za posledico, da je bilo šestnajst zarotnikov, med katerimi sta bila tudi dva svoječasna visoka komunistična vladna funkcionarja, Zinovjev in Kamenev, postavljenih ob zid in ustreljenih. Ni še prerasla trava njihovih grobov, že prihajajo poročila iz Rusije, ki naznanjajo o ponovnem takem "čiščenju," o zaroti najhujšega pomena, v kateri so zopet zapleteni možje, ki so imeli visoke pozicije v komunistični stranki sovjetske Rusije. V Moskvi se je pričela obravnava proti sedemnajstim, nekdaj mogočnim boljševikom, ki so obtoženi, da so kovali zaroto, da se razdeli bogastvo Rusije med Nemčijo in Japonsko, in kar je pri tem najhujše, je to, da so obtoženi svojo krivdo prignali. Obravnava, pri kateri je navzoč kot opazovalec tudi ameriški poslanik DaVis, se vrši v nekdanji veliki carski plesni dvorani, kjer so svoje dni ruski carji in njihovi velikani plesali s svojimi damami. Obtoženci so skoraj komaj dočakali, da so pred očmi sodnikov priznali svojo krivdo, ža kar jih čaka smrt. Glavni obtoženec te skupine je bradati, preko noči ostareli Čeh Karol Radek, briljanten žurnalist, ki je bil dolgo smatran kot avtoriteta in glasnik vlade potom svojih člankov v časopisu "Izvestje." Naravnost čudovita je zgodba zarote, ki je bila povedana državnemu pravdniku in katero zaroto je zasnoval izgnani komunistični voditelj Leon Trockij. Vrtajoč od znotraj, je teh sedemnajstero obtožencev skušalo zanetiti nezadovoljstvo in odpor med državljani sovjetske Rusije proti obstoječi vladi ter pripraviti tla za zopetni povratek kapitalizma. Cena zunanje pomoči, katero bi dobili zarotniki od Nemčije in Japonske, je bila predaja bogate Ukrajine Nemčiji, sovjetsko obmorsko provinco Amur pa naj bi dobila Japonska. Zarotniki so priznali, da je bilo dogovorjeno, da bodo brez protesta in križem rok gledali nemške poizkuse, da si Nemci podvržejo Podonavje in balkanske države, kakor tudi napredovanje Japoncev na Kitajskem. In če bi se Japonska zapletla v vojno z Zedinjenimi državami, so izjavili zarotniki, so ji bile obljubljene "neprecenljive koncesije" v pridobivanju olja na otoku Sahalinu, katero olje bi ji bilo potrebno v slučaju vojne. Neki obtoženec, ki je železniški visoki komisar, je priznal, da je bilo v zadnjem času namenoma in potom sabo-tažnih dejanj mnogo ruskih vlakov iztirjenih, pri čemer je izgubilo mnogo oseb svoje življenje. Priznal je tudi, da je prejemal svoja navodila direktno od nekega japonskega funkcionarja, ki mu je med drugim tudi naročil, da naj z bacili okuži živila in druge potrebščine ruske armade, ki je na prevozu na Daljni vzhod. Med obtoženci je tudi Vladimir Romm, bivši poročevalec časopisa Izvestij, ki se je komaj nedavno vrnil iz Wash-ingtona v Moskvo. Obtožen je, da je bil on posredovalec med Trockijem in zarotniki, ki so stremeli za uničenjem sovjetske države. Proti iniciatorju te veleizdajske zarote, Leonu Trocke-rnu, se bo vršila obravnava v njegovi odsotnosti, kakor se je vršila prva obravnava lansko leto. Trockij se nahaja zdaj v Mehiki, ki mu je dala njegovo zadnje zavetišče, kajti vse ostale države se ga branijo kakor zlega duha, kar je tudi dokazal, da je. Sploh pa je zdaj vprašanje, kako dolgo mu bo še Mehika nudila varen azil, kajti takrat, ko je dobil dovoljenje, da se naseli v Mehiki, mehiška vlada še ni vedela o njegovi zadnji zaroti, ki je prišla šele zdaj na dan. Mehiško organizirano delavstvo kakor tudi mehiški komunisti so se itak z vsemi silami upirali Trockijevi naselitvi v Mehiki, ker ga smatrajo za največjega sovražnika komunizma, kakor ga tolmačijo v Rusiji. Kam se bo potem obrnil ta večni zarotnik, je še odprto vprašanje, ker vse države se ga branijo ko kuge. Vprašam jih, kako je s slovenskim jezikom v Italiji. Povedo mi, da so vse šole italijanske, in da se je mladina že precej poprijela italijanskega jezika, stari govore pa samo slovensko. V cerkvi v Podbr-du je tudi služba božja v slo venskem jeziku in tudi cerkveno petje. Kar se tiče pa uradnega jezika, je pa povsod brez izjeme samo italijanski in tudi uradniki so nastavljeni sami Italijani. Domačini zelo težko dobe kako uradno službo. Dekleta se ženijo največ z Italijani, ker domači fantje nimajo sredstev za ženitev. Ce se rodi kak nezakonski otrok, plačuje država materi vsak mesec po 80 lir za dete moškega spo la in sicer za dobo treh let, za ženski spol pa po 60 lir. Ko sem se od njih poslav-ljal, sem jim videl na obrazu, da nas štejejo srečnim, ker smo samo sosedje Italiji. Kaj več se pa boje povedati, ker jih je strah pred strogo kaznijo od strani fašistov. Z Jožetom sva se podala vrh Kolbe, odkoder sva imela lep razgled po vsej Goriški. Mimi-ca in Sturmova Minka sta bili pa zeloi zaposleni z nabiranjem borovnic, ki jih je bilo dosti tam okrog. Še nama sta jih prinesli kar na vejicah, ki sta .jih nalomili. To se je Jožetu tako dopadlo, da je svečano obljubil, da bo napravil posebno delikateso za večerjo, ki se napravi iz smetane in koruzne moke. Danes to že lahko povem, kar mi je bilo takrat še prepovedano, ker smo šele šest ur staremu mleku posneli smetano, kar se sicer ne sme, ker je s takim početjem sir precej prikrajšan na kakovosti. Ta jed, ki si jo majarji privoščijo samo za velike praznike, se imenuje "žbr." Napravi se pa takole: Za štiri lačne osebe mora biti dva litra smetane, katera se dene v posodo, da zavre. Nato se vsiplje notri na drobno koruzna moka in se hitro meša, da ne nastanejo kaki štrukeljci. Kmalu postane voljno, nakar je treba osoliti in v desetih minutah je jed gotova. Kakšnega okusa je, lahko poskusite sami dom: Nekega dne je bilo tako lepo vreme, da nisem mogel počakati na sirarja. Vzamem torej daljnogled ter se odpravim na Črno goro. Pot mi je znana, pa jo uberem po že zapuščeni poti, zaraščeni z veliko hosto in. gosto travo. Zelo naporna hoja je bila. Čudno se mi je zdelo, da so to pot opustili. Spominjam se še, da so vsako leto gnali živino na to goro v nedeljo po sv. Ani. Od tukaj je sila lep razgled k izviru Savice in v ves bohinjski kot in na vse triglavsko pogorje. Po senožetih se bliskajo kose koscev, na obeh straneh pod goro pa se leskečejo planine, po katerih se pase živina. Res sem imel popolcn užitek. Škoda pa se mi je zdelo sočne trave, ki bo vsa zgni-]a, mesto da bi jo popasla živina. Nazaj grede pa sem vzel drugo pot, čez Škrbino. Tukaj mora človek paziti kam stopi, zato je šlo bolj počasi. Sredi pota sem pa naenkrat naletel na modrasa ali gada, kar je že bilo. Močno sem se prestrašil. Presodil sem iz varne daljave, da meri kake tri čevlje. Sonce je močno pripekalo, z, to se mu ni nikamor mudilo, da bi imel vsaj toliko manire, da bi se mi umaknil s pota. — Pot je bila ozka, gad je pa ležal prav sredi pota, zato je bilo treba nekaj strategije, da ne bo kaj narobe. Mimo njega ni kazalo iti, nazaj tudi ne. Stojim kakih deset čevljev oddaljen in premišljam situacijo. Iz tal izrujem dva kamna, kot pest debela in preidem v napadalno četo. Ko sem vrgel prvi kamen, sem zgrešil. Menda se mi je roka tresla, ali kaj. Pošast se niti zganila ni. Drugi kamen je pa padel tik kače, kar je imelo posledico, da je kača dvignila glavo in se ozirala po kalilcu svetovnega miru. Njena pozornost mi je natresla strah v srce, zato sem se previdno odmaknil nekaj korakov in tudi obrnil sem se tako, da bi jo bil lahko ta-kaj ucvrl, če bi svetovni položaj tako kazal in zahteval. Potem sem se ogledal okrog sebe in dognal, da kačo lahko obidem v ovinku po hosti. Ni bila pot ravno bulevard, vendar sem srečno prišel mimo nevarnega prostora. Ko sem bil na oni strani in že precej od tega prostora, sem se še vedno oziral nazaj. Saj veste, da se nisem bal, ampak hotel sem biti siguren, da je za mojim hrbtom vse v normalnem stanju. Spraševal sem se, kako je ta golazen zašla tako visoko v gore. Doli pri Malnar-jevi koči naletim na nekega profesorja, ki je nadzoroval kakih dvajset deklet, ki so bile tukaj na počitnicah. Pripovedoval sem mu, s kakšno živaljo j da sem se srečal. Smejal se je in povedal, da je tukaj polno gadov. Bolj v nižavi pa dobimo modrasa, ki je velik sovražnik gada in ga preganja. Zato pa .jo je gad potegnil malo višje. Profesor .je rekel, da ima ta golazen hudega sovražnika v planinskem orlu. Kakor hitro zapazi orel kačo s svojimi bistrimi očmi, se spusti bliskovito nanjo, jo zgrabi za vrat ali za glavo ter jo odnese v višave. Od tam jo spusti na zemljo in to ponavlja toliko časa, da se kača ubije. Potem je pa večerja ali kosilo. Malnarjeva koča lansko leto ni imela oskrbnika in je bila deloma zaprta. Za dva tedna je prišla v kočo na oddih družba visokošoicev in zatem pa dijakinje pod nadzorstvom tega profesorja. Ta koča je zelo pripravna za oddih. Mimo koče teče studenec, ki nikdar ne usahne. Letoviščniki dobe lahko mleko na bližnji planini. Živila pa donašajo poklicni no-sači. Mladina hodi na izlete po gorah, nabira rože in druga zelišča. Zvečer pa zažigajo kresove, ki mogočno žare v nebo. Tudi jaz sem se namenil, da si napravim kres kar na svojo pest. Pa takega bom napravil, kakršnega še niso videli tukaj naokrog. Za pomočnika sem si izbral Ženčovega Jaka, ki je nekako pri štirinajstih letih in ima veselje do takih stvari. Kar vesel je bil, ko mu razodenem svojo nakano, da bova kurila kres. En dan in pol sva skupaj nosila suh-ljad in celo lestvo sva morala napraviti, da sva mogla deva-ti na grmado. Kup je bil že tako velik, da sem se že bal, da se podere. Jaka .je bil vesel, ko sem mu obljubil, da ga bo on zažgal. Toda še nisva bila prav gotova s kresom, ko pride vest, da gremo drugi dan z živino s planine. Crednikov termin poteče namreč drugi dan in tako morajo kmetje vzeti živino domov. Jaz tega obvestila nisem bil nič vesel, ker bi bil ostal rad na planini vsaj še do sobote. Dobil sem torej čred-nika na svojo stran in obljubil mi je, da bo ostal še do sobote, in to brez posebnega honorarja. Eno steklenico vina sem mu obljubil, pa je bil takoj pri volji. Majarji so prišli drugi dan z novico, da se tudi kmetje strinjajo s tem in da naj le kar ostanemo do sobote v planini. Zadnji večer smo imeli v planini veselo zabavo. Cavlov Francelj je preskrbel vina od Italijana preko meje, prišla nam je pomagat praznovat tudi finančna straža in tako smo peli in vriskali okrog kresa, da se je slišalo menda prav do Ljubljane. Drugo jutro smo se pa odpravili v dolino. Jaz sem bil s svojo prtljago kmalu gotov. Vzel sem v svojo oskrbo tudi sekiro, da jo izročim gospodarj u, p r i j a t e1 j u Med ju, kjer sem se vedno o-glasil, kadar sem bil v Ravnah. Pri tej hiši sem bil vedno z veseljem sprejet in postrežen. Gospodar mi je rad pripovedoval, kje je zasledil srnjake ali gamze. Da je njegova puška ravna in nese naravnost, sem se prepričal, ko sem kon-štatiral, da .je najboljša jed mlad gamz. Poslovil sem se od Medjo-vih in tudi ostale sosede sem :obiskal. Saj je tukaj tekla moja zibelka in sem bil pač popolnoma domač med starimi znanci, s katerimi smo obujali spomine na davne, davne čase. Kamor sem prišel, povsod sem bil lepo postrežen. Dali so na mizo doma kuhano žganje, klobase, ržen kruh, sadje vsake vrste, bohinsko skuto itd. — Teh kmetskih delikates se nisem nikoli branil, to se razume. Pa še pridi! so rekli in r;em tudi obljubil. Ce bo prilika, pa bom res zopet šel. (Pride še) --o- Umrlemu bratu v spomin Dne 16. januarja je preminil moj ljubljeni brat, Viktor Opa-škar. Doma je bil iz fare Dob pri Domžalah. Danes meni, jutri tebi, — tako je zapisano na nekem pokopališču v stari domovini. To je tudi živa in bridka resnica. Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas zadene neizprosna smrt. Tako je zadela tebe, ljubi brat, pri delu. šel si na delo zdrav in vesel, tam te je pa zadela žalostna usoda. In to samo po nemarnosti in nespo-obnosti vodstva mestne elektrarne, katero vodijo sami polit.ikar.ji. Nobene stvari ne popravijo za varstvo delavcev, zate je pa vse zdrapano. Tako je skočila tudi tista mala kara, s katero vozijo pepel ven, s tira in te pritisnila k zidu. Po 21 minutah strašnih bolečin si izdihnil svojo blago dušo. Vsi smo te ljubili in te bomo zelo pogrešali. S pava j v miru sedaj, ko si prestal to zemeljsko trpljenje in Bog naj ti poplača trpljenje in strašno smrt, ki si jo moral prestati po zanikerno-sti drugih. Spavaj v miru, dragi brat, dokler se zopet vidimo v večnosti. Frank Opaškar st. -o- Sam. društvo Garfield Članstvu samostojnega društva Garfield se naznanja, da se vrši sej a v soboto večer, 30. januarja, ob 7:30. Slišali boste poročilo odbornikov, kako so delovali preteklo leto. Po-ročano bo finančno stanje, ki kaže, da še precej napredujemo. Le od strani članstva je premalo zanimanja za društvene seje. Največkrat se zgodi, da je majhna udeležba na seji in tako izgubi odbor vse veselje do društvenega dela. Torej bratje in sestre, zdramimo se. Obnovimo novo veselje do društva in prihajajte v večjem številu na seje. V skupnosti je moč in le v skupnosti bomo napredovali. Novo leto je za nami, toda p redno ga bo konec, bomo doživeli še marsikatero veselo uro med društvenimi brati in sestrami. Tudi razočaranj nam bodočnost prinese, ker nismo dovolj zainteresirani v današnje razmere. Sklenjeno ja bilo na glavni letni seji, da se upelje kampa- Kaj pravite! Zelo nujno! Ponižno prosimo g. Jonteza, da nam z obratno pošto odgovori, če smemo kaj darovati za poplavijence. Radi bi kaj dali, pa si ne upamo. Oni dan smo; dali dve toni premoga za štrajkarje, pa nam je Jontez to oblajal. Zato pa bomo odslej vsakokrat, kadar bi hoteli kaj pomagati z darovi, prosili visoko cenjenega g. Jonteza za dovoljenje, da se tako izognemo napadov od njegove visokorodne kapacitete. Vedno . Predno je šel zdomi, ^^^ namreč lepo objel in P° $ mi /je clal še deset dolai"je* ^ nov klobuk in dva dolai'J'1 nove nogavice." AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20 T H, (037 8 KRIŽEM PO JUTROVEM Po namiktm Urlxaiku K. Kara Newburske novice Nekaj višje inštance iz SDZ je bilo tukaj zadnjo nedeljo večer. Glavni predsednik, Mr. Ponikvar in gl. tajnik, Mr. Gornik, Mr. Jos. Lekan in Mr. Frank Surtz in še par drugih je bilo, ki so se udeležili praznovanja 15-letnice društva Kraljica Miru. Naš po-klon. Tudi "Cigani" so hodili po odru. Igra je smešna in Cigani s svojimi kretnjami so jo delali še bolj takšno. S še par vajami bi bila šla igra bolj gladko in bila naravnost neprekosljiva. Igravcem in igrovodji čestitamo. Le kmalu pridite zopet na dan. Ne pozabite, da se vrši splošna farna seja v nedeljo 31. jan. o pol 4 popoldne. Ta seja je za vse farane, ki so 18 let ali več stari. Pridite na splošno farno ;ejo v nedeljo, je zelo važna. Seja bo pol 4, v SI. Nar. domu na 30. cesti. V nedeljo 7. februarja se vrši cerkvena predstava, ki bo nekak "vaudeville." Če vam danes povem samo to, da imamo že angažirane same strokovnjake za razne tcčke, potem bote vsi tam. Predstava se vrši samo zvečer ob pol 8, ker ne moremo dobiti za popoldne. Ves čisti dobiček je namenjen za novo cerkev. Vstopnina bo 50c in dolar. Kdor plača de 'ar, bo imel rezerviran sedež in bo njegovo ime tiskano na programu med pokrovitelji ali "Patrons." Sicer pa bo predstava sama vredna najmanj dolar. Pismo iz Agness, Oregon, me je presenetilo. "Kdo neki bo to?" sem si mislil. Ko pa pismo odprem, vidim, da se je spomnil na nas Thomas lVIartinšek iz Maple Height.;. Sploh nisem vedel, da .je od doma. Tommy je tam v CCC Camp in pravi, da je nekje 70 milj od sveta, ali vsaj tja se pride edino le s kako barko. Kako je tako daleč zašel, ne vem. Ker pa ga poznam že od mladih nog, vem, da bo Tommy povsod dobro skozi prišel, ker je priden in pošten dečko. Lets hear from ycu again, Tom. Bral sem v A. I)., da je bilo čez 40,000 pasjih licenc vzetih letos, če smemo soditi po divji jagi in Lajanju in tuljenju, vsaj polovico teh je bilo zadnje čase na 80. cesti. Tudi naš vrt, ki je ves spraskan in skopan, kaže tako. Opozarjamo one, kateri imajo pse, da jih držijo doma, kajti naš mežnar je že precej blizu konca svoje potrpežljivosti in Father Bazilik, ki ne more spati po noči radi te zverine, sta pripravljena iti na vojsko vsak čas. Toraj v slučaju, da se vaš pes ne .vrne, ga idite iskat na dump, tam ga boste našli počivati v miru med starimi konvami kamor spada tak rubbish. DRŽITE VAŠE PSE DOMA! Ali pa. jih naučite, da molče vasuje-jo. Društva in posamezniki, ki želijo imeti oglas v našem cerkvenem Vestniku, naj nam to nemudoma naznanijo. Mi bi radi imeli vsa društva na listi; tolikokrat se rabi seznam društev, da bi bile škoda opustiti ga. Letošnji Vestnik bo še posebno zanimiv ' in zelo služen. Takoj se priglasite, da ne bo prepozno. Prva seja celokupnega cerkvenega odbora se je vršila zadnjo nedeljo.' Odbor obstoji iz sledečih: Anton Košak, tajnik, Tomaž Mervar, blagaj nik, Jos. Gli-var, Frank Štokar in Ladislaus Volčanšek, gl. odborniki. Pomožni odborniki pa so: za West 'side: Anton Šestan in Frank Štepic. Za Brooklyn, Jos. Zorn in John Jesenovic. Za Forest City Park, Emil Jakič in Frank Štokar, ki je ob enem tudi gl. odbornik. Za Marble in Burke, Frank Adamec in Frank Gričar. Za E. 77, O sage in Issler, Silvester Pavlin in Vincent šušter-šič. Za Union in 78th St., Leo Dardžinrki in Anton Šraj Jr. Za E. 80, Frank Mulh in Mike Mir- se MALI OGLASI SPECIAL Butter, Rolled, lb.....35c fEggs, doz...........25c Bananas, lb..........5c Aristos Flour 2434 lbs............. Jello.or Royal, pkg. Cleanser, Blue Bird 3 for..............10c Chase and Sanborn Coffee, lb..........25c SPECH BROS. 1110 E. 63rd St. $1.15 .. 5c e »ekaj trenutkov sta se Grk je sunil Omar j a J, tUnik, rana je Omarju po-(lv°jila moči — tudi Kolettis! zletel čez ograjo. Tedaj pa je Omar opazil, Ua se je Ibrahim ujel za ogra-| ,0' Skloml se je in ga z nožem "rezal čez roke. Ibrahim je izpustil ograjo in padel. hit/6 t0 Se zgodil° mn°g° Vat..eje' uego se da pripovedo- 2v\>ar je zlezel nazaj v ' K18'6' pobral zav°J in šeL nabral ^^ 86 je mahoma! ved -u Vellka množica rado-| 8n,llh Uudi, porabil je vse-| r!108110 zmedo in se zmuznil! "eopažen. Vsn + . 0 svojo krvavo zgodbo Pripovedoval tako ravno-,USno- kot da je čisto nekaj "akdanJ'ega. Tudi jaz nisem ,a'IOgo govoril, obvezal sem mu H/0' Pa sicer ni bila Poseb~ ^ nevarna, in nato smo šli vsi k Maflejevim, kjer je 01'al Omar dogodek še enkrat mPovedovati. Tam je seveda njegova po-fj»t vse drugače delovala. Ma-,oei. Jakub in Lsla, vsi trije žab i lti planili na n°£e> p0" (losl'- na SV0''° muslimansko lat 1Stveilost in hiteli v Ga~ ha ' vidijo mrtvega Ibra-^ Kolettisa. Se 1 dru£i smo pa obsedeli in jalo 0Var'iali> pa dolgo 'ie tra" d0v.',.(la so se vrnili. Pripove- Pritr' leži-i° trupla v lc'ii sobi stolpa in da nih- kak'16 pozna "ponesrečencev," So °r pravili ljudje, ki ni-Mafi 6li'.kaj se zgodilo. — šern eju in njegovima tovari- Prišt Seveda niti na misel ni nost°' bi bili izdali skriv-Celi ' Za kate™ so le sami ve- * gtyl sem Halefa, ali bi Grka J=rledat starega znanca, v Do] olettisa, ki ga je videl p(, lni stopnic. ^Uivo je skomignil z ra- "C ali * 1)51 Kara ben Nemsi Šel, t.hadži Halef Omar, bi Ha k- Lsti Grk pa je mrhovino! Z" nočem videti." l»aviH.Smo še sedeli in raz" nega h ° l3odrobnostih straš-iii Is, d°Sodka. Maflei, Jakub rit} se kar niso mogli pomi- je d„i! Premajhna kazen ga kratek ! Je Pravl1 Isla" ~ je l)r trenutek smrtne groze ir>ia temal° za zločine, ki jih bi bili Cl°Vek na vesti! Živega "D8t^°rali dobiti v roke-" čedn a Sta nam še dva od "j'^a družbe, ki moramo ž ^enii ai p0l'avnati račune," jej eUWz flej> "To sta Barudl Ali ju tUt in Hamd el-Amazat. J v°m° Pač kdai dobili?" | 111 °čkj[a*ri' za Mafle-ia> Islo| v Poštev 'j dejal, "pride j Je uyv ^arut el-Amazat, j Aniazat Zenico- Hamd el" storij) ^ posebej ni nič ^ttlar, ima opravka le *Voj ' ^oče maščevati smrt °Ceta. b^te )11ln! obl.i ubite, da se ne Amazat li nad Barut el" ,Sodniji °m' amPak «'a izročili bite." ' Vam Povem, kje ga do- u o hkrati. se čudili vsi triJ'e so vam , se r^zviieli. Silili ^^siij e'--me nadlegovali in dokler' 1UCesar nisem povedal, sem žele^1 ni&° obl3ubili, kar: d o val P(°tem sem •ii,n pripove-ln-i drugem obisku Vse8e^ Cem dervišu in kaj Cai12;abil iz Planil r , sem končal, je že "Alah Pokonci. Alah' o 1kerim ~ usmiljeni je name,!1'' vem' kaJ tJ bino W a]°! našo rod-*brahim7; »ničiti, ker je Lsla Prvo so\ odvzel! Naj- Ua ber-T^v mene spraviti rtSk0. Palico, ni se jim posrečilo. Sedaj so se lotili Hulama v Odrinu. In potem prideš ti, Maflei, na vrsto. Pri tvojem dobavitelju Galingreju so že začeli. Nemudoma moramo Hulamu in Galingreju pisati in ju po-i svariti!" i "Pisati?" je dvomil lsla. — j "To ni nič! Sami moramo v Odrin in prijeti tistega Barut jel-Amazata. Težke račune ima-mo ž njim! Eflendi, ali pojdeš z nami?" "Da," sem odgovoril. . "S pisanjem res ni nič. Najbolje, da osebno opravimo. In šel bom z vami, kajti Odrin leži i na potu v mojo domovino." "Na potu v tvojo domovino? Že v pisarni si mi preje pravih da potuješ domov/ Je res?" j "Da." ' "Se ti že tako zelo mudi? Saj i si komaj prišel v Stambul!" I "Seveda se mi mudi. Izostal |sem dalje, nego sem računal." i Ni jim bilo prav, tem do-Ibrim ljudem, da jih mislim že; jkoj zapustiti. Ugovarjali so, j pa pomirili so se, ko sem jim J povedal svoje razloge. Med tem prijateljskim prepirom je le eden molče stal ob j strani. Moj Halef je bil. Pa na obrazu mu je drhtelo, vedel j'$em, da ima tudi Qn mnogo na srcu. "Kdaj odidemo?" je povpraševal lsla. Ves je gorel, menda bi bil najrajši kar odhitel. "Takoj!" je odločil Očko. 'Niti trenutka nočem izgubiti. Mudi se mi, da čimprej dobim svojega prijatelja Barud el-Amazata v pest." "Mislim, da se bo vendarle j treba prej pripraviti," sem o-! menil. "Ce jutri zarana od-j potujemo, še ne bo prepozno. Ves dan imamo pred seboj. "In kako borno potovali? Na konjih ali z vozom?" ""Jezdili bomo!" je odločil , Maflei. I "In kdo vse pojde?" "Jaz — jaz — jaz — jaz!" Enoglasno in vsi trije so se ponujali. Vsi, bi seve radi šli. Po dolgem, po povsem prijateljskem prerekanju smo se odločili, da i pojdejo tile: Jakub Afara, ki | si ni dal vzeti ugodne prilike in |bi rad obiskal svoje sorodnike i Hulame v Odrinu, lsla, ker I mu njegova živahna podjetnost !ni dala miru, da ne bi bil sam in osebno dobil v pest tistega, ki mu je ugrabil nevesto, Očko, ki se je hotel maščevati za pre-stano žalost nad izgubo ljubljene hčerke, Omar, ki ga je še vedno vezala slovesna prisega iz šott Džerida, da maščuje nad Hamd el-Amazatom |očetovo smrt in ki je bil pripravljen potovati za morilcem Ido Skadra ali pa do konca sve-j ta, če bi bilo treba, in jaz, ker so vsi ti kraji ležali na potu v mojo domovino. Mafle bi bil tudi rad šel z nami in le s j težavo so ga pregovorili, da je j ostal doma. Nekdo je moral I ostati v trgovini in ker je lsla i na vsak način hotel odpotova-!ti, je njega "zadel žreb." Halef ves čas ni zinil bese-jdice. In ko sem ga vprašal, kaj bo storil, mi je odgovoril: "Mar misliš, da te bom samega pustil oditi? Alah naju je združil, pri tebi bom ostal." "Toda misli, Halef, na Han-no, na cvetlico med ženami, na ženo vseh žen! Vse bolj se oddaljuješ od nje." "Tiho bodi, gospod! Saj veš, da vedno to storim, za kar se odločim. * S teboj bom šel, pa je!" i "Pa nazadnje se bova le mo-irala ločiti I" (Dalje pihodnjič) tič. Za E. 81, Jos. Kastelic in Frank Lekan. Za E. 82, Frank Globokar in Ignatius Kuhel Jr. Za Union in St. Catherine, Louis Gliha Jr. in Anton Zidar. Za Gibson in Orleans,, John Novak in Silvester Urbančič. Za Sandusky & Way, Stanley Kužnik in Frank Novak. Za Reno, Louis Bradač in Louis Hočevar. Za Prince, Martin Mirtel in Frank Planinšek. Za Elizabeth, Frank Stopar in Frank Bubnič. Za East Blvd., Jos. Hočevar Jr. in John Turk. Za Rosewood in Vineyard, John Vičič in Louis Ulepič. Za Plymouth in Sladden, Frank Pugel in Anton Zrimšek. Za Corlett, Frank Filipovič in Andrew Ule. Za Maple Heights, John Lipnos in Frank Stavec Jr. Za Randall, Ig. Gliha in Frank Yuh. Woodland. John Hrovat in Frank Urbačič. To so toraj možje in fantje, katerim so farani poverili skrb za svoje farno podjetje. Za ekonomsko in finančno stran bodo .skrbeli. Takemu odboru pravimo pri narodnih domovih "di-rektorij." Cerkvenemu odboru pa pravimo "trustees." To se pravi, so to odborniki, katerim je vodstvo farnega podjetja zaupano. "Trust" pomeni zaupati. Po-inam jih in vem, da se jim lahko jaupa, ker >o pošteni in ob enem marljivi. Seveda, odbor sam ne ?more vsega. Treba je, da sej vsak član, to je, vsak faran za uma za to podjetje. Bili so časi, ko so nekateri mislili, če je fari nasprotoval, če ni hotel sodelovati, da se je s tem znosil nad župnikom. Dandanes ljudje to ■eč malo bolj premislijo in vedo, ;la se s kakim nasprotovanjem, :erkvi in župnemu podjetju zno-njo le nad svojimi sofarani in ako tudi nad seboj, ali po domače rečeno, da se ujedo v svoj nos. župnik ima pri cerkvenemu podjetju samo toliko, da je nekak 'general manager." Podjetje pa j e last župljanov, je last "delni-: :arjev." čim bolj se delničarji ■aninu.jo za njih podjetje, tem )olj bc napredovalo. Kdor pa ni lelničar, to se pravi, kdor ne deli,je z drugimi in ne podpira, tak lima pravice pri fari. Delničar-i vsakega podjetja plačajo za lelnice enako, eden kot drugi. Mikakor se ne more dati enemu lelnica za pet dolarjev, drugemu :,a računati 20 dolarjev. Tako udi ni pravično, če nekateri, ki ločejc biti farani, plačajo na leto .ri ali štiri dolarje, dočim mora-o drugi plačati $25, če hočejo, la se podjetje uzdržuje in ima obstanek. Cerkev sicer pravi, naj podpira v.ak po svoji moči. Pa je hvadnik, ker se nekateri strašno '"švoh" počutijo, kadar ie treba za cerkveno podjetje d;> ;i kak dolar. Nič bi jih ne bilo sram, če bi vse drugi zanje storili, sami bi pa lenarili vseskozi. To so farani, ki toliko storijo za vzdrževanje božjega kraljestva na zemlji, ket je Judež pomagal lašamu zveličanju. Morda še nikoli niste videli! kaj takega, kar bo šlo čez "dile" j v nedeljo 7. februarja na predstavi" za novo cerkev. Ne zamu- j di te je. Polletne skušnje, "tests," so zdaj mimo. Nekateri otroci so jih delali z lahka, nekateri pa teško, vse po tem, kako so se učili od začetk;. Hem in koliko talentov jim je Bog dal. V splošnem, naloge niso pretežavne niti za srednjo mero talentov. Vprašanje je lo, ali so otroci rabili svoj čas pravilno, ali pa so morda lenarili. In ko že govorimo o otrocih; starši, ali mislite, da je dobro, da vaši otroci letajo zunaj po ee-sti in drugod do desetih in enajstih zvečer? Malo premislite. Otroci naj bodo zvečer doma, razen če imajo res kak opravek zunaj. Zadružna razprodaja Aristos moke Vsem je znano, da je Aristos moka ena izmed najboljših v deželi. Radi te vednosti jo z mirno vestjo priporočamo našim gospodinjam ob tej izredni razprodaji, ki velja samo za ta teden! ARISTOS MOKA 88 lbs....................$4.29 49 lbs.................... 2.19 24>/2 lbs ................. 1.10 5 lbs.......................27c SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 E. 152nd Street GLenville 6316 16721 Waterloo Road 712-14 E. 200th Street KEnmore 1248 KEnmore 3562 * DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM Delo dobi ženska za splošna hišna dela in kuho. Oglasi naj se samo taka, ki se na to razume. Stara naj bo od 35 do 45 let. Zglasite se v prodajalni na 6108 St. Clair Ave. (x) SPITE TRDNO, VZiVAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico — NAROČITE SI PROSTI VZOREC j Trincr's Bitter Wine Go. I 544 S. Wells St.. Chicago, 111. I Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime ....................... i Naslov ..................... KOKOŠJA VEČERJA zelo okusna, prve vrste, se bo servirala pri nas v soboto večer, 30. januarja. Postrežem boste v vašo največjo zadovoljnost. Na razpolago je tudi sveža pijača. Za goste bo igrala tudi izvrstna godba, tako da se boste prav lušt-no imeli. Se vljudno priporočamo MRS. JOSEPHINE STRNAD in SINOVI 1315 E. 53d St. Kaj želite? Lepe mlade grahaste kokoši j od 4 do 6 funtov po 26c funt. j Lepe suhe šunke, od 3 do I j funte, po 20c funt. Lepa mlada prasetina po 24c funt. Sveži vampi po 12c funt. Najboljše rajževe in krvave klobase po 5c vsaka. Se prav vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Oyrinc 6414 St. Clair Ave. Matt Križman 6422 St, Clair Ave. nasproti SND 1132 E. 71st St. OSWALDOVE CENE! Pork šoldri, celi, mali in pusti, ft._ .~18c Prata, cela, 5-6 ft., ft. 22c Prešičeve noge, ft. 7Vzc Srca, ft----------12V2C Govedina. za golaž, ft. J------- 18c Kirkmam's Chipso, dve za__________35c Gold Cross mleko, šest za-----------43c Sveža jajca, 2 doz. _ -47c Se toplo priporočamo vsem cenjenem gospodinjam. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. PRIJAZNO NAZNANILO Vsem prijateljem in rojakom sploh naznanjamo, da smo prevzeli dobro poznani restavrant in nočni klub na 546 E. 152d St. Pri nas boste vselej dobili svežo pijačo kot vino, pivo in najboljše žganje. Postreženi boste najboljše. Vsak petek imamo okusno pečene ribe. Igral bo Tone Krištof. Se priporočamo. MIKE PODBOY in ! FRANCES JENŠKOVIČ (Jan. 27-29) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA PREL.JUBLJENEGA BRATA Andrew Možek ki je mirno v Gospodu zaspal tine 23. januarja 1936. Leto dni je že minilo, kar odšel si Ti od, nas. srca blagega si bil nam, vsem v spominu si ostal. Mili Jezus naj se usmili cluše brata ljubljenega, mi i z srca mu želimo sveti raj in srečo blaženo. Žalujoči: brat Edward in družina; Mary, soproga; Andrew, Rudolph, Edward, Louis, sinovi. Cleveland, Ohio, 29. januarja 1937. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. IlEnderson 3113 DOl'.E 11 PREMOG IN TOt'NA POSTREŽBA de priporočamo F J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS ' Naprodaj dvojna bara, 12 stolov, tri mize. Poceni. Vprašajte po 6. uri zvečer na 8855 St. Clair Ave. (24) Odda se stanovanje ena soba, poseben vhod ,prav poceni. Vprašajte na 702 E. 156th St. (25) Domače klobase Dobite jih pri lias mesene, prav suhe, pa tudi bolj sveže, tudi jetrne in krvave. Lahko jih dobite vsak dan 25 komadov za dolar. So j ako okusne, da jih morate jesti- Mi smo prav zraven tovarne, zadnja hiša proti jezeru. Pošiljamo tudi po pošti na vse kraje. — Kar pošljite otroke, pa vam jih bodo prinesli. Mr. in Mrs. John Russ, 951 E. 69th St. Iščejo se zastopniki! Kdor želi zaslužiti tedensko od $60.00 do $80.00, naj se takoj pri Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. (x) RE J EN l P REŠI Čl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženj, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten Špeli. Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo. II. F. HEINZ Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore »8U8 22290 ST. CLAIR AVE. Hiša naprodaj ima šest sob, kopališče, furnez. ob tlakani in plačani cesti m 170t.li St. blizu Grovewood Ave. Gena je $2,950.00. Se zamenja tudi za hišo na Garfield ali na Maple Heights." Lastnik živi na 15189 Broadway. (Fri. X) Pozor, gospodinje! Pozor, gospodinje, pečlarji in pečlaricef Kupujte pri nas, kjer dobite vedno zmerne cene in najboljše vrste suho in sveže meso! Posebnosti! Pork loin celi aH polovico, ft. ................19V2C Majhni prašičevi šoldri, ft. 16c Suhe krače (domače) 2 funta za ................. 29c Teletina za ajmoht, 2 funta za ..........................29c Mleto meso (mešano) 2 funta za 29c i Vinerice, ft.......................15c j Teletina za pohat ft. ...........25c Mehki goveji steak, ft. ......23c Prašičeve glave, ft.............12c Okusne suhe klobase 4 funte za ......... $1.00 Riževe in krvave klobase i 6 za ................................-25c Najboljše vrste solatno olje, galena . ....... $1.19 Se vljudno priporočam v^^ft^jj^^^igJfl^J^ii^jjgfl^^gjflfljjfrjJfl^^J^frj^jl nMffliiiraBgB^ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29TH, 1937 ^ RABLJENI AVTOMOBILI '' ČISTILNA RAZPRODAJA Vsi morajo biti prodani — Prihranite do $65.00 DODGES PLYMOUTHS DRUGI 1935 Sedan .......$545 1935 Sedan .......$465 '36 Ford Sedan .... $435 1935 Coach ....... 525 1935 Coach ....... 425 '35 Ford Sedan .... 395 1934 Sedan ....... 435 1935 Coupe -------- 450 '34 Chrysler Coupe. 415 1934 Coach ....... 395 1934 Sedan ....... 375 '34 Stude. Sed.....425 1934 Coupe ....... 415 1933 Sedan ....... 315 '33 Chrysler Sed. . . 425 1933 Sedan ....... 365 1933 Coach ....... 295 '35 Ford i/> ton . .. 385 1933 Coupe R..... 325 1931 Sedan ........175 '33 Dodge »/a ton . .. 375 Oglejte si naše NOVE Dodge in Plymouth potniške avtomobile in truke CANNING & HARMON GLenville 3720 14401 Euclid Ave JAKO LAHKA ODPLAČILA LOUIS PIKE. slovenski zastopnik Res. tel.: POtomac 0086 Velikja odprtija V SOBOTO 30. JANUARJA J. KUHAR 15611-15 Waterloo Rd. FINA GROCERIJA IN MESO Se priporočamo HAFFNER'S Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. Wiltshire posušena picnic šunka, ft......19<^ Fels Naphtha milo, 10 za ............41^ Toletni papir, 6 za 19^ Anchor sliced slanina, sugar cured, ft. . . .29^' Gold Cross mleko, 3 za ..............20^ (samo G vsakemu) Wiltshire bologna, funt .............16<^ Sunbrite Cleanser, 3 za .............13f? Mali sveži prašičevi šoldri, funt.....17'/2 Aristos moka, 24 Vi ft.........$1.16 5 funtov ......... Pork Loin, rib end, sveži, funt .......19^ Čisto sveža jajca, ducat ............27£i Čista mast, 2 ft. za . .31^ G. & W. PRIMROSE, kvort $1.46, pint ~77c G. & W. 7 STAR, kvort $2.19, pint $1.13 G. & W.h5 STAR, kvort $1.98, pint $1.03 G. & W. GOLD LABEL, kvort $3.26, pint $1.67 G. & W. MILL FARM, kvort $1.65, pint 85c Fresh Leaf Speck- Lard, ft..........14^ Sveže sirovo maslo, prints ali rolls, ft. 35$ ZASTONJ 1 funt sveže pražene kave z vsakim nakupom $1 ali več Zastonj za otroke balončke, svinčnike in candy Tel. KEnmore 1262-R Dovažamo zastonj To žganje dobite v vseh državnih trgovinah v državi Ohio. Prva zahteva od pralnika je, da pere hitro in vestno. May-tagov gyratator pralni obrat vam da hitrost in natančnost na pralni dan. Poleg tega pa Maytag pere tako skrbno, da traja obleka dlje, da vam udobnost, ki olajša delo perici, ter je delan za vse življenje. Da, v Mayta-gu je več vrednosti in zado-voljnosti. (MODELI S «fl TAKO I NA POCENI 1 TEDEN) KOT ■ rcpSL MODEL 110 ""r^ J .. SAMO $59.50 7 Bo JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo dobili do voljen je za prodajo legalnih Brz3 vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi, ekspresnimi parr.iki: LIKERJEV COLUMBUS H AN S A DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK Najboljše žganje, vino in pivo. GR0VEW00D TAVERN MIKE VRANEŽA 17105 Grove wood Ave Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali prese litev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašujte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE * NORTH GERMAN LLOYD g i^Rl^^ 1430 EUCLID AVE. ^-^Jsj ......... CLEVELAND, O. p VABILO NA PLES ki ga priredi american legion, št. 273 in auxiliary odsek v soboto 30. januarja v kna\jsovi dvorani Godba Jack Zore Vstopnina samo 25c. Bazna fina okrepčila. .rn^m^mmm^mmmm^mmmmwrnmsm Pokličite nas aa prosto demonstracijo na domu. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. John Susnik in Jerry Bohinc, lastnika 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVO^ Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978 ____ ►Svete'S Flower Shopf t MISS FKANCES SVETE, lastnica 6130 ST. CLAIR AVE. HEcderson 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cene. E2BSIK2 "Resnično! Danes je že drugega novembra!?" je razmišljal. "In petega je Pollyn rojstiji dan. O joj! Prvič ga bo doživela v zakonu brez mojih čestitk. A name bo mislila, hudo ji bo . . ., kakor meni." Zrl je skozi okno na polje in travnike, a videl je v duhu le Polly, ženko, lepo, dobro, sladko . . . in hrepenel. . . Stara kuharica s krožnikom in namiznim orodjem ga, je zbudila iz sanjarenja. Obenem pa je prišel tudi Voss. Vedrega lica je vzklikal že na pragu: "Ali si se zelo dolgočasil? Mene je zabavalo imenitno petdeset učenjakov, popoldne pa pride še petdeset drugih modrijanov. No, Neža, zdaj pa le urno! Lačen sem že kot volk!" Zadovoljen in srečen je bil s svojim življenjem ta učitelj. In zelo skromni obed mu je šel v tek, kakor bi užival najslabše delikatese. Nato sta si zapalila ceneni pruski smodki, rjavo listje brez nikotina, ter kramljala. Glavno besedo je imel Jack. Razlo- JVaj -Vam po%ja£emo to MAYTAG0V0 vrednost Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena žil je prijatelju svojo nalogo, ki jo je imel izvršiti kot dozdevni tat milijonov. Voss se je zgražal, begal po sobi, klical vse svetnike, a tudi občudoval je Jacko-vo požrtvovalnost, vztrajnost in prebrisanost. Silno se je razburil. "Imenitno! Izvrstno!" je rekel očaran. "Jakob, ti si še vedno tisti porednež, ki si bil na gimnaziji." "Kakopak! In ti še vedno tisti nesebični idealist!" je pritrdil Jack. "Taka pač ostaneva oba do svoje smrti. Iz vsega tega izprevidiš, da ne spadava skupaj. Ti si človek reda in postave, jaz pa mož nebrzdane svobode in sovražnik kazenskega zakona. Zato te ne bom dolgo nadlegoval. Jutri na vse zgodaj odrinem dalje, da ne boš imel sitnosti zaradi mene. Nocoj pa prenočim pri tebi, če dovoliš. . . Potem se bratski posloviva." "Jako mi je žal, resnično, a drugače ne gre," je pritrdil Voss. "Tu v šoli bi sicer mogel ostati skrit dalje časa, nikdar nimam gostov; ampak postreči ti ne morem z ničemer in kmalu bi se dolgočasil." Mož se je bal, a Jack mu tega ni zameril. In nato sta kramljala, se smejala Doddu in drugim. Ob eni pa je moral Voss zopet v razred k otrokom. Jack se je medtem zakopal v prijateljevo knjižnico. Ogledoval si je knjige, čital to in ono, obujal spomine, hitro mu je minil čas. Proti večeru sta krenila preko polja po ovinkih v Strenovo, kjer je imel Voss opraviti. Domenila sta se, da se čez dobro uro dobita v "Modrem jelenu." Ko sta šla po trgu, je policaj pozdravil učitelja. "Ali te pozna?" se je začudil Jack. "Milzer pozna vsakogar tri ure 'naokoli," je odgovoril Voss. "Star polip! No, zato se ti ni treba razburjati." Jack se ni razburjal. A ko se je na bližnjem oglu ločil od učitelja, je videl, da gleda stari Milzer še vedno za njima. Zavil je torej v sosednjo ulico, in zopet v drugo in tretjo. . . zdaj na levo, zdaj na desno, da bi zabrisal za seboj vsako sled. Hitel je mimo cerkve sv. Petra in Pavla, dalje ob spomeniku Viljema I., okoli nove stavbe deželnega sveta ter je stopil v "Modrega jelena." Poiskal si je mračen kot, naročil veliko mero piva in čakal Vossa. Točilnica je bila prazna, le v sosednji sobi se je raz-govarjalo dvoje glasov. Začelo je hitro temniti, veter je butal v okna in v par minutah se je prevleklo nebo z gostimi oblaki, še preden je popil svojo mero, je začelo grmeti, treskati in liti kakor iz škafa. Naročiti si je moral torej še drugo mero. Vossa pa še vedno ni bilo. Ker se je naliv pretrgal, je poklical tdčajko, plačal in od* šel. "Gotovo se je vrnil še pred nevihto domov!" si je mislil Jack ter je krenil tudi v smeri ' Vnoanvo šnlfi A ko je korakal po drevoredu, r.e je vlilo zopet. Kakor bi padali celi slapi vode iz oblakov. :ack se je stisnil k deblu rogovi-lastega bresta. V, bližini je bila ura. "že devet," je štel, "in tema je kakor v rogu." Vihar je žvižgal in pljuskal dež na vse strani. "Kako neumno! Rajši bi bil ostal pri "Jelenu!" :se je jezil Jack, spredaj že malone premočen. V tistem hipu je pritekel nekdo po drevoredu proti njemu. "Ali si ti, Fric?' je vprašal Jack, a neznanec se je oktenil,| planil nanj ter ga zgrabil za vrat. "Zadavim te pri tej priči," jej ragrozil napadalec, "če mi takoj ne daš svoje obleke!" Jack se ga je izlahka otresel. "Ali se ti blede? Kaj naj i sam nag tečem domov v temi vremenu ?" "Dam ti svojo obleko," je pro- ] teče odgovoril napadalec, ki ga je sunil Jack daleč od sebe. — "Za pet ran božjih, rotim te, kdorkoli si, usmili se me! Pravkar sem ušel iz ječe!" "Torej naj bi menjala? Jaz v ječo, ti v svobodo? Pa si res originalen dečko!" se je smejal Jack. "No, stopi pod brest k meni, saj imaš plašč!" "Paznikov plašč!" je pove-dal neznanec. "Visel je na hodniku. Paznika sem.v svoji celici vrgel, ob tla ter ga vanjo zaklenil. Tudi čepico sem mu vzel, sicer bi se ne mogel izmuzniti." "Dobro znaš!" ga je pohvalil Jack. "To> si zapomnim." In kakor bi ga nenadoma obšla srečna misel, si je začel nenadoma slačiti obleko. "Pa torej me-njajva!" Urno sta se preoblekla: — Jack v kaznjenško monturo in plašč s čepico, ubežnik pa v Jackovo modro obleko s črno j čepico s senčnikom. Ker se je 7 naliv pretrgal, sta krenila urno preko mostu čez Odro in kma- ] lu sta bila na prostem polju. ; Tu sta se mogla zmeniti do do- ] bra, ne da bi prekinila svoje ] naglo korakanje. "Kdo pa si?" "Emil Popper, občinski pisar." "Pa zakaj so te obsodili?" "Ker sem spravil nekaj nepotrebnih kolkov." "In drugega nič?" "No, da. . . tri neumne takse sem tudi skril — in nekaj nepotrebnih glob sem porabil zase. Država ima itak denarja preveč celo za nepotrebne stvari, jaz sem pa stradal in si niti najpotrebnejšega nisem mogel privoščiti." "Hm. . . res, krivično. . . In koliko so ti dali?" "Leto dni." "Koliko si že odsedel?" "Tri tedne. A semkaj so me pripeljali šele sinoči." "Pa kam hočeš zdaj?" "V Ameriko bi jo potegnil najrajši. Tam bi bil na varnem. Toda, žalibog, nimam." "Denarja nimaš?" je vprašal Jack živahno. "Jaz ti ga dam." "Ti — daš? O!" "Toda pod pogojem, da izgineš še nocoj od tod!" "Takoj! Skozi tale log na levo jo udarim preko proge. . . V štirih urah bom na prvi postaji in se neopazno odpeljem v Gornjo Šlezijo. Potem pa ha j d čez avstrijsko mejo in dalje na Trst!" "Dobro, dobro!" je pritrjeval Jack. "Dam ti denarja in celo svoje papirje ti odstopim, da boš mogel mirno potovati Ipod mojim imenom." "O, preveč si dober!" se je zaradoval Popper. In je še pripomnil: "Jaz te napadem kakor razbojnik, ti pa. . ." "Nič, nič! Všeč si mi in smiliš se mi," ga je pomiril Jack. "Kaj bi tičal zaradi takih malenkosti v ječi talentiran človek!" "Hvala ti. Sodni svetnik Bel-litsch ni poznal takega usmiljenja z menoj" , "On te je obsodil? O, kdo bi si mislil! Res, kruta obsodba!" se je navidezno togotil Jack. "Kako velik si pa? — Mislim, da si precej enake višine z menoj." "1.69!" je odgovoril Popper. "Jaz 1.70! — In lasje?" "Rjavi!" "Z brado ali obrit?" "Davi so me obrili in do golega ostrigli." "Ali so te tudi v ostalem premerili in fotografirali?" "Niso. Aparati so ravno vsi pokvarjein!" "O, to je vnebovpijoča zani-jkarnost!" se je znova razre-' penčil Jack. "Kaj takega je le v Strenovem mogoče!" i Tako sta koračila k Vossovi šoli. Nebo se je polagoma razoblačilo in tu in tam se je i že pojavila zvezdica. Na vasi je lajalo par psov, po hišah je vladala še tema. Popper je moral počakati spodaj za vrtom, Jack pa se je splazil na dvorišče. Tam je šel v ulnjak in vzel iz panja [ svojo listnico. Nato se je vr-. nil k tovarišu. Prižgal je vžigalico ter mu posvetil v obraz. "Kaj me pa ogleduješ?" je vprašal Popper, plah in neza-upen. "Gledam, če si mi dovolj podoben," je dejal Jack in vrgel vžigalico v mokro travo. "Oči in lasje se strinjajo, le tvoj nos je ordinaren." "Zelo mi je žal, ampak sam nisem kriv," se je opravičeval Popper. "Takega so mi pač dali. Ali morda zato zdaj ne dobim denarja?" (Dalje prihodnjič.) Dvorane v najem Jako čedne dvorane dobite v najem po nizki ceni. Dvorane so pripravne za raznovrstne seje, male partije in za vse enake prilike. Oglasite se za podrobnosti pri Tiebers 5501 St. Clair Ave. (Jan. 15, 18, 22, 25, 29. Feb. 5. 8. 12.). DRUŠTVO CARNIOLA TENT 1288 THE MACCABEES V AVDITORIJU S. N. DOMA I V NEDELJO DNE 31. JANUARJA 1937 j Program se prične ob 3:30 popoldne—zvečer bo ples v prizidku se bo servirala okusna večerja in sveža pijača Cenjeno občinstvo je prav vljudno vabljeno, zlasti pa članstvo organizacije Maccabees Vstopnina popoldne ali zvečer samo 25c Vljudno vabi—ODBOR. t