DELOVNEGA _JUDSTVA leto xxviii. št. 46 ptuj, 7.7. novembra 1975 cena 2 din ROJSTVO NOVE- PRAVIČNE DRUŽBE Katera beseda, katera pesem in katera misel je povzdignila kvišku, k svetli luči, k svetli prihodnosti vse Slovence, Hrvate, Srbe, Bosance, Hercegovce, Makedonce, Vojvo- dince? Je to bila beseda o novi Jugoslaviji, pesem o Titu ali misel na zmago novih družbenih sil? Da, prav te besede, pesmi in misli so premagale tujo, sovražno in faši- stično roko ter nas kot spomladan- sko travo dvignile in vodile v ^revolucijo, ki se danes ime- nuje socialistična samoupravna družbena skupnost. Prav ta neuničljivi vodnjak naprednih misli, dialektičnega materializma. in marksistične znanosti nas je dvignil v svet socialistične prakse. Glava ni klonila, roka se ni utrudila. Pot je vodila samo naprej, skozi jasen oblak resničnosti, skozi solze sreča in veselia. žalosti, skozi leta krčev, kriz in hudih obtožb. Prebrodili smo pot. Kri je lila v potokih, zemlja je ječala, umirali so junaki in heroji, se rušili mostovi, a ljudstvo je kljubo- valo ne v podobi vsemogočnega hrasta, temveč kot lahna in upoglji- va vrba z močjo hrastovega debla. Zemlja molči, napila se je krvi, tudi kamen tiho spi, ostaja le spomin na bitko. Veter, ki to jesen biča zemljo, planine, doline, vasi ia mesta nosi v sebi vso to revolucio- narno moč preteklih partizanskih dni. Slišen je njegov šepet o rojstvu * nove domovine. Preseli nas 32 let nazaj. V starodavno mesto Jajce, na zasedanje A VNOJ-a, kjer smo v najhujših letih sprejeli daljnosežne sklepe o nadaljevanju revolucije, o usodi nove Jugoslavije in o skupnem enakopravnem življenju vseh demokratičnih sil. Zmaga naše narodno-osvobodil- ne vojske in uspeh narodnoosvo- bodilnega boja je postal temelj izgradnje socialistične revolucije. Se gradimo Jugoslavijo. Se se ozi- ramo po zgodovinskih sklepih A VNOJ-a. še venomer raste jugo- slovanski patriotizem, ki nam pomeni svobodo, delo, odgovor- nost in življenje. Ko tako mislimo na zgodovinsko Jajce in razmišlja- mo o sklepih predstavnikov Jugo- slavije, lahko mirno in zavestno rečemo, da smo sklepe uresničili. Proces socialističnega razvoja še kajti to je pernDanetna akcija^ in bitka vsakega posameznika za še mogočnejši razvoj samoupravne družbe in socialistične misli. Partija nam je vzgled, Tito tvorec napred- ka in delovni ljudje Jugoslavije nosilci socialistične samoupravne resničnosti. Samoupravljanje. Uresničuje se Marksova vizija o republiki dela. Poslanstvo le-te nosi delavski razred, ki mu je osnovna naloga, da ,, prema ga razredno razcepljenost v družbi . stoletno odtrganost proizvajalcev od sredstev, od pogojev in sadov dela, to pa je tudi najgloblji smisel socialističnegsL samoupravljanja" {Tito). 1 Mračnjaške sile so premagane, a še ne zatrte v kali. Se poje tista komaj slišna sapica, ki riše zna- menja nasilja v zemljo krvave domovine. Se se zvija zlobna in nekoristna trta, ki se kot nališpana živalca razkazuje po zapuščenih ulicah našega časa in nas spominja na pretekla grozodejstva. Zatrli bomo ta plevel. Delovni človek s svojim delom briše sledi te zle sapice. Mora izbrisati, to je njegova naloga in dolžnost. On vlada nad proizvajalnimi sredstvi in proizva- jalnimi odnosi in nihče drug. Opravljati to nalogo, pomeni zma- gati in tako uresničevati sociali- stično in marksistično misel. Za našo lepšo sedanjost in pri- hodnost, kakršno si želimo, smo že izbojevali odločilne bitke. Toda mi se, kakor je zapisano tudi v pro- gramu Zveze komunistov in kar je tudi naročilo Marksovega nauka, nikoli ne moremo zadovoljiti z doseženim, marveč moramo pogumno iti naprej k tistemu, kar je še boljše in naprednejše, kar je še bolj svobodno , in bolj človeško {Tito, 1973). Tudi Ptuj, Haloze, Slovenske gorice. Dravsko in Ptujsko polje so nosilci revolucije, napredka in samoupravljanja. Tudi delavec iz ,, Gradenj", ,, Tap-a ", ,, Lesa ", ,,Elektrokovinarja" itd. je aktivni udeleženec samoupravljanja in v sebi čuti vso bolečino NOB, vso, veselje svobode in vso odgovom nost sprejetih sklepov iz leta 1943^ ko so delegati 29. novembra začrtali pot nove Jugoslavije. To je dan republike - praznik narodov Jugoslavije, prazniK vsega aelov- nega ljudstva, praznik samouprav- Ijalca, naj si bo to šolarja ali upoko- jenca. Jt Živel 29. novem beri M z. kodrič Tovariš Tint na drugem zasedanju A VNOJ Stran 2 tednik - Četrtek, 21. novembra 1975 Darilo prazniku - 29. novembru 29. novembra 1943 se je v zgradbi, ki stoji blizu mogočnih slapov, pet plamenic združilo v eno samo veliko Jugoslavijo. In v tem kraju s čudovitimi slapovi se je rodila naša domovina. Ker se zavedamo, kaj je svoboda, da pomeni v svobodi živeti, živeti v celoti, zato ob tem prazniku in hkrati ob 30-letnici osvoboditve ni naključje, če v vsakem kraju in v slehemem mestu zapojo pevski zbori, zaigra godba . . . V Ptuju bo centralna proslava dneva republike in 30-letnice osvoboditve na predvečer rojstva naše domovine, v petek 28. nov. ob 19. uri v športni dvorani ,Mladika". Pobudnik proslave je OK ZKS Ptuj, organizacijsko- tehnična plat pa je bila poverjena KUS Ptuj. Režiserje tudi tokrat Marjan Kovač. V počastitev tega velikega dogodka v naši zgodovini bo igrala Godba na pihala DPD „Svoboda" Ptuj pod vodstvom prof. Antona Horvata, peli pa bodo: pevski zbor 0Š_ „Tone Žnidarič" pod vodstvom Grete Glacove, MPZ OŠ_„Franc Osojnik" pod vodstvom Ladislava Pulka in MPZ SŠC Ptuj pod vodstvom Franca Lačna in Ladislava Pulka. S pestrim recitalom se nam bo predstavila tudi srednješolska recitacijska skupina dijakov Kmetijske šole. Kovinarskega šolskega centra, SŠC za gospodarstvo in upravo „Jože Lacko" in Gimnazije Kveder". Okrog štirideset glasov v svobodi živečih mladincev in mladink bo zadonelo tako močno in tako polno, da se nam bo prikazala živa podoba tistih dni, ko se naše ljudstvo ni predalo malodušju, ampak zgrabilo za orožje in se borilo za tisto, kar mu pripada; da se nam bo prikazaJa živa slika zasedanja, na katerem so bih postavljeni temelji nove Jugoslavije in na katerem je postd Tito simbol svobode, pravičnosti, nove socialistične domovine. Na tej proslavi bodo podehh priznanja vsem zaslužnim komunistom, ki že 30 ali celo že več let akrivno delujejo v ZK. Govornik bo sekretar OK ZKS Ptuj Alojz Gojčič. Smoter in cilj proslave pa je, da se mladi vseh šol, OZD in KS vsaj enkrat v letu združimoo v enotno manifestacijo, le ta pa naj bi bila zahvala organizaciji ZK, ki krepi enotnost, dosledno in vztrajno uresničuje Titovo poUtiko pri graditvi samoupravnega socializma in boja za mir v svetu in je torej nositeljica našega družbeno-političnega in nazorskega življenja. To doseči, pomeni prispevati veliko, pomeni darilo prazniku. Tri desetletja so minila od tedaj, toda nič se ni pozabilo, nič odpusrilo ... V četrtek, 27. nov. v dopoldanskem času pa bodo proslave 30-letnice osvoboditve in rojstnega dne republike za vse učence ptujskih osnovnih šol in dij^e srednješolskega centra Ptuj. 27. nov. bo dramski krožek gimnazije ,J)K" Ptuj nastopil v Mariboru z nastopom Partizanski miting. Istega dne bodo člani te dramske skupine nastopali za vse bolnike in člane OZD bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. 28. novembra bo skupen nastop vojakov iz ptujske garrtizije, članov OZD Kmetijskega kombinata Ptuj in članov gimnazijske dramske skupine v počastitev 29. novembra in 30-obletnice osvoboditve. Na tej proslavi bo tudi svečan sprejem novih članov v ZK. Vse občane vljudno vabimo, da se proslav v čim večjem številu udeleže in skupno z nami proslavijo rojstni dan naše repubUke. Nada Topolovec Teden Komunista v Ozmožu Minulo soboto se Je tudi v ormoški objjini pričelo praznovanje 50. obletnice pisane partijske besede, oziroma časopisa Komunist. Pomen tega praznovanja je toliko večji, ker sovpada z 30-letnico zmagovitega konca NOV. Obletnici pomenita temeljni kamen v naši nepretrgani socialistični revoluciji in sta trajno skupaj z njo, živo navzoči v naših bitkah za socializem. Ne slavimo jih samo zato, temveč tudi zato, da bi izkazali dolžno spoštovanje in priznanje generacijam nroletarskih, socialističnih borcev, katerih delo je vgrajeno v temelje naše sedanjosti. Tovariš Dolanc je ob neki priložnosti dejal: „Vsaka revolucija in tako tudi naša, se mora vračati k svojim virom prav zaradi svoje sedanjosti in prihodnosti." Na ormoškem območiu so prav zato v skbp prireditev ob tednu Komuni- sta vključili tudi odkritje dveh spomenikov: heroju Megli in heroju Kerenčiču. Tako delo vodi k utrditvi izbojevanih pridobitev in poglobljeni osvetlitvi novih družbe- nih nalog in dela, ki nas še čaka. Prvi dan tedna Komunista, to je v soboto popoldan, je bila v ormoškem gradu odprta razstava partijsk^a tiska in marksistične literature. Pred tem so se prolstavniki komunistov iz vse občine zbrali na delovnem razgo- voru z glavnim in odgovornim urednikom časopisa Komunist Vlaj- kom Krivokapičem. Razpravljale! so glede tega časopisa - glasila ZKS menili, da mora biti bolj kot doslej tribuna za izmenjavo izkušenj pn organiziranju partijskega dela in vodenja družbene akcije za dosledno uresničevanje ustave in naloe, sprejetih na X. kongresu ZKJ in Vil. tongresu ZKS, Vse nj^ovo pisanje mora biti usmerjeno v idejno m politično usposabljanje članstva. Za uresničitev te nalqge pa mora Komunist rabiti v tisku živo in vsakemu delavcu jasno razumljivo Titovo besalo. Razumljiv mora biti vsakomur, dosledno akcijsko usmer- jen in povezan z vsemi sredinami. Za ta namen pa bo tudi na ormoškem območju p<)trebno organizirati dobro dopisniško mrežo. Sedaj je ni, pa se zato delo komunistov tega območja redko ali pa sploh ne pojavi na straneh Komunista. Zbrane na tej manjši tribuni o časopisu Komunist so pozdravili tudi predstavniki za sedaj Se edinega marksističnega krožka na območju ormoške občine, pionirji osnovne šole Ormož. Za svoje delo in uspehe so prejeli darilo komiteja OK ZK Ormož - štiri knjige Zgodovine' revolucij XX. stoletja. V programu tedna Komunista, ki na ormoškem območju sovpada s praznovaniem dneva repubhke, se bo zvrstib še precej prireditev. Danes je v Središču ob Dravi medregijsko posvetovanje žena o problematiki kmečke žene, jutri bo otvoritev otroškega vrtca v Središču, v soboto pa odkritje spomenika narodnemu heroju Jožetu Keren- čiču v Ormožu. Ves čas do vključno 29. novembra je odprta razstava partijskega tiska v prostorih stalne zbirke „Ormož skozi stoletja" v drugem nadstropju ormoškega gra- du. REPUBUKA Bil nekdaj je kralj naš vladar, naše bogate dežele gospodar, Jugoslavija je bila kraljevina, danes republika je pod vodstvom delavskega sina. Rodila gaje proletarska mati, mladje moral bič kapitalizma spoznati. Zato sije borbo za pravice delavca izbral, ko okupator našo zemljo je teptal in rod naš uničeval Prvi uprl se je ponižan Jugoslovan, ko'z doma v pregnanstvo bil je izgnan, ko v krematorjih njegovi so življenje končali, pod vodstvom Tita preganjani k uporu so se zbrali. In danes v deželi vihrajo zastave^ dneva republike se vse veseli. Sami gospodarji smo deželice mlade, trideset let nam že svobodna zemlja rodi. Slava jim, ki padli so za to, da svobodni smo mi, nam srce pa stiska bolest, da jih med nami ni. Marija Belovič tednik - četrtek, 27.novembra 1975 3. stran Vsem občanom in delovnim ljudem samoupravne socialistične Jugoslavije iskrene čestitke ob DNEVU REPUBLIKE in jim želimo mnogo novih delovnih uspehov na vseh področjih dela ter samoupravnega odločanja. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ HKRATI VABIMO OBČANE NA OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB DNEVU REPUBLIKE, KI BO V PETEK, 28. NOVEMBRA 1975 OB 19. URI V ŠPORTNI DVORANI „MLADIKA" (NOVA DVORANA POLEG ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ). Odslej bolj zavzeto delo Diužbeni samozaščiti in proble- mih okrog nje je bila posvečena celotna seja konference občinske organizacije SZDL Ormož, kije bila minuli ponedeljek. Na območju ormoške občine so šele sedaj glede družbene samo- zaščite storili prve korake. Nekaj aktivnosti je sicer bilo že prej, vendar so bile to večji del enkratne akcije, ki so imele svoje posebne cilje. To so bila na primer predavanja o obrambni vzgoji, letos je veliko število prebivalcev sodelo- valo v vojaški vaji »Pohorje '75", pomembno je tudi delo občinske organizacije ZRVS, ki je že daleč preraslo okvire strokovno vojaškega programa, omeniti pa velja tudi močno razvejano in množično gasilsko zvezo. Tu so tudi strokovne službe, postaja milice, sodišče in upravni organi, ki v primerjavi s preteklimi leti razpolagajo z izbopanimi tehničnimi sredstvi, okrepih pa so se tudi kadrovsko. Spomladi 1974 so bili v vseh krajevnih skupnostih območja ob- čine Ormož imenovani odbori za družbeno samozaščito. Pri skupščini občine je bil imenovan odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito, ki spodbuja in usklajuje delo odborov za družbeno samozaščito v KS, skrbi za uresničevanje programskih izhodišč družbene samozaščite v občini ter skupaj z družbenopolitičnimi orga- nizacijami, samoupravnimi organi OZD in TOZD ter sUokovnimi službami pospešuje vzgojna prizade- vanja za dvig splošne varnostne kulture. Izmed sprejetih je bilo uresničenih le malo nalog, ki si jih je odbor postavil, zato je bil čas problemske konference O K SZDL Ormož namenjen ponovni oprede- htvi nalog odborov za družbeno samozaščito. Po uvodni besedi Silva Bedrača, predsednika OK SZDL in komandir- ja postaje milice Ormož Bena Valha, ki je podal varnostno oceno, so se razpravljale! najdalj zadržali pri delu samoupravne delavske kontrole znotrej TOZD in OZD. Da se le-ta v združenem delu težko ali pa sploh ne uveljavlja, je razlog predvsem v pomanjkljivi kadrovski zasedbi, večkrat pa tudi v nepoznavanju vsebine dela. Konferenca SZDL je zato sklenila opozoriti sindikalne organizacije na ta problem. Izdelati, oziroma izpopolniti bo treba programe načrtnega usposabljanja organov delavske kontrole za uspešnejše opravljanje njihovih funkcij. Glede drugih oblik družbene samozaščite so naredili na ormo- škem območju šele prve korake. Naprej in najbolj bo potrebno s pomočjo predavanj in varnostne vzgoje v osnovnih šolah razviti vse oblike varnostne kulture, ki smo jo med NOV že imeU in smo jo v povojnem času zanemarjali. Bistveni razlog za to, da prizadevanja na področju družbene samozaščite na ormoškem območju še niso obrodila željenih sadov, je v precejšnjem nerazumevanju vloge in vsebine tega dela, zato tudi problematika ostaja n^večkrat v ozkih okvirih posamez- nikov. Zanimiva je ugotovitev, da so krajevne skupnosti, tako kot na področju planiranja, tudi glede družbene samozaščite korak pred TOZD in OZD. V statutih KS so zapisane določbe glede družbene samozaščite, medtem ko jih v statutih OZD in TOZD ni. Delegati so ob koncu sprejeli sklepe, ki iz njih povzemamo, da bodo po oceni doseženega že v decembru letošnjega leta pristopili k konkretnejšemu delu. Med drugim_ bo v občini potrebno spregeti družbeni dogovor o družbeni samozaščiti, skrbeti za izobraže-. vanje, saj je večkrat naloge težje spoznati kot uresničiti in ne nazadnje bo potrebno bolje sodelo- vati s sredstvi javnega obveščanja. Sprejeti sklepi vsebujejo konkretne zadolžitve in roke, kar je jamstvo, da bo delo pri organiziranju civilne zaščite na ormoškem območju v prihodnosti boljše. jr tap in sigma odslej skupaj Delavci Tap-a in Sigme so se na zborih delovnih ljudi, organizira- nih 21. novembra 1975 v pretežni večini odločih za združitev. Proces združevanja se je s tem šele začel Na sklepni seji seje še istega dne sestalo delovno telo za pripravo združitve koketivov. Skupne seje se jeemed drugim tudi udeležil Stanko Lepej, predsednik OK SZDL Ptuj ter kolektivoma čestital v imenu družbeno-politič- nih organizacij in SO Ptuj. MG VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MARIBOR TOZD VODNOGOSPODARSKA ENOTA DRA VA, PTUJ VSEM OBČANOM PTUJSKE OBCINE 1 2ELIMO PRIJETEN PRAZNIK! Stran 4 TEDNIK - ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 1975 Tomaž pri Ormožu - 22. novembra 1975. Kljub mrazu in ostremu vetru se okrog osnovne šole zbirajo ljudje, ki bi radi bili prisotni na slovesni otvoritvi spomenika narodnemu heroju - svojemu rojaku - Vinku Megli. Godba si sartizanskimi koračnicami pozdrav- ja domačine in goste, ki se zbirajo na svečani seji zbora delegatov krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL ter društev in organizacij tega kraja. Mama narodnega heroja sedi v prvi vrsti sredi najožjih sodelavcev njenega sina iz predvojnih in vojnih časov v Zagrebu. To so Nikola Šeguta, podpredsednik zveze sindikatov SR Hrvaške, Milka Kuprin članica občmskega odbora ZB NOV mesta Zagreba, tu je podpredsednik te organizacije Mihajlo Mačešič-Mičo, Milica Opala in Martin Kojmir, Vinkova sodelavca iz Zagreba ter številni drugi gostje. Slavnostno sejo prične predsednik krajevne konference SZDL Tomaž in ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Vlado Kovačič. S prijetnim občut- kom zadovoljstva v imenu vseh prisotnih najprej pozdravi Meglovo mamo Otilijo. Medtem ko ji pionirji izročajo šopek cvetja, se razlega burno ploskanje, mami narodnega heroja pa polzijo solze po obrazu. Po pozdravu tudi drugih gostov tovariš Kovačič v krajšem nagovoru spomni na pomembnost letošnje 30-letnice osvoboditve, konča pa z besedami: „Vsem nam, predvsem pa mladini, naj ostanejo v trajnem spominu liki nase revolucije, zavedajoč se, daje Jugoslavija zrasla iz krvi in trpljenja mladine, kmeta, delavca, izobraženca, skratka vseh naprednih domoljubnih sil. Posta- vitev spomenika narodnemu heroju Vinku Megli pred osnovno šolo Tomaž je vsem nam, posebej še občanom tomaževske krajevne skupnosti posebna čast, sočasno pa tudi spodbuda za naše nadaljnje plodno in ustvaijalno delo." V odsotnosti Meglove sodelavke Milene Boksa, ki se iz zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti sobotne dovesnosti, je njeno pismo o Meglovem delovanju prečital predr sednik krajevne organizacije ZB NOV Tomaž Branko Boksa, ki je Milenin brat in tudi Meglov sodelavec. Za besedo je prosil tudi Nikola Šeguta, iz Zagreba ter med drugim poudaril, daje mesto Zagreb dobilo letos odlikovanje „mesto - heroj" prav zato, ker so v njem živeli in delovali takšni rodoljubi, kot je bil Vinko Megla. (Izvlečke iz tega govora in MUeninega pisma objavljamo posebej). Po govorih je sledil skrbno pripravljen program učencev osnov- ne šole Tomaž. Predstavili so se z lepo izvedeno zborno recitacijo in pevskim zborom. Sledilo je odkritje spomenika, ki gaje izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič iz Ptuja. Tu je govoril Slavko Soršak, sekretar medobčin-i skega sveta ZKS podravskih občin. (Izvlečke iz govora objavljamo posebej). Spomenik heroju Megli je nato odkril predsednik krajevne organizacije ZB NOV Tomaž Branko Boksa in ga predal v varstvo krajevni skupnosti in učencem tomaževske osnovne šole. Posebna delegacija borcev je k spomeniku položila tudi venec, heroja Megla pa so prisotni počastili tudi z. enominutnim molkom. Ob končuje zaigrala godba, prireditev pa je izzvenela s pesmijo mladih pevcev: „Lepo je v naši domovini biti mlad". Sledilo je tovariško srečanje, na katerem so Meglovi sodelavci obujali spomine na mladega borca za pravice delavcev in vseh zatiranih, ki je s svojim delom postal heroj narodov in narodnosti Jugoslavije. Udeležena svečane seje ob otvoritvi Meglovega spomenika (zbrani v telovadnici nove osnovne šole pri Tomažu), Obisk pri Meglovi mami Dan pred odkritjem spomenika Vinku Megli je njegovo mamo pri Tomažu obiskal podpredsednik zveze borcev NOV mesta Zagreba Mihajlo Mačešič-Mičo. Spremljali so ga predsednik ZB NOV Ormož Martin Toplak, sekretarka komiteja OK ZKS Ormož Terezija Stefančič in predsednik OK ZSMS Ormož Ivan Vajda. Potem ko so Meglovi mami izročih darila, ji je v pozdrav in spodbudo spregovoril nekaj besed gost iz Zagreba: ,,V imenu borcev in v svojem imenu vam želim srečno in dolgo življenje, ker ste rodili sina, kije bil vaš in tudi sin naše revolucije. Pomembno je, ker je bil Vinko eden prvih udeležencev ljudskega gibanja v Zagrebu. Jaz in prebivalci mesta Zagreba smo ponosni na to, da se je vaš sin, kot Slovenec vključil v to vrenje. Mladi ljudje in drugi, ki v svojem srcu misUjo dobro, bodo Meglova mama - prva na desni strani in gostje iz Ormoža ter podpredsednik ZB NOV mesta Zagreba (tretji z leve strani). Foto: J. Rakuša ponosno stopali po stopinjah vašega sina v borbi za veliko, bogato in močno Jugoslavijo. Vaš sin in drugi komunisti Zagreba so se borili za nacionalno in socialno osvoboditev narodov in narodnosti Jugoslavije, kar se sedaj uresničuje pod vodstvom partije in Tita. Vaš sin bo ostal zgled vsem, kako se je treba boriti za boljše in lepše življenje. Še enkrat se vam zahvaljujem za vse, kar je vaš sin naredil za revolucijo, ki smo jo tako uspešno izvojevali. Bodite na to ponosni, bodite ponosni na delo svojega sina, ponosni bodite na nase bratstvo in enotnost, ki je delo tudi njegovih rok. V imenu borcev mesta Zagreba vam še enkrat želim dolgo in srečno življenje." Meglova mama je nato obudila spomm na svojega najstarejšega sina, ki je s svojo borbo postal heroj jugoslovanskih narodov in narodnosti. V prijetnem razgovoru je izražala presenečenje in zahvalo za izkazano pozornost. Prijeten popoldan pa je hitro minil in morali smo se posloviti. jr Fotografija v naslovu: Pred osnovno šolo Tomaž se je zbrala velika množica ljudi, ki so bili prisotni pri sveča- nem odkritju spomenika he- roju Megli, Foto: J. RAKUŠA Proslava v Gorišnici Krajevna konferenca SZDL Gorišnica pripravlja skupaj s pioniiji tamkajšnje osnovne šole, mladino in domačim prosvetnim društvom ,J^uda Sever' svečano proslavo ob dnevu republike. Prireditev bo v prostorih osnovne šole na predvečer praznika, 28. novembra ob 18. uri. Naslednji dan, to je v soboto, 29. novembra pa bo veseli del prireditev ob dnevu republike na goriškem območju. V zadružnem domu bo zabava, kjer bo poskrbljeno za dobro domače počutje s specialitetami kmečke kuhinje. Goste bo ,,vedril" ansambel Mavrica. tednik - Četrtek, 27. novembra 1975 5. stran Spoznati veličino prehojenega NEKAJ MISLI IZ GOVORA SLAVKA SORŠAKA, SEKRE- TARJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS PODRAVSKIH OBCIN ob OTVORITVI SPOMENIKA VINKU MEGLI PRI TOMAŽU „Ko se s pogledom obračamo v naših trideset let, ne moremo mimo naše poti izgradnje socializma, ki naj uveljavi stoletne težnje delavsk^a razreda in vizijo velikih začetnikov marksizma. Odločih smo se za pot, ki je doslej ni bib. To pot moramo z velikimi napori, ped za pedjo vztrajno krčiti in priznati moramo, da je ta pot že kar dolga. V vsakodnevni politični bitki pri krčenju te poti pa vse preradi gledamo samo naprej, kjer vidimo še mnogo ovir in nasprotovanj. Vendar se je koristno ozreti tudi nazaj - zlasti tedaj, ko se nam zazdi, da napredujemo prepočasi. Takrat spoznamo vso veličino prehoje- nega." PONOSNI NA USPEHE „Tudi v občini Ormož ste dosegli pomembne uspehe tako na področ- ju šolstva, zdravstvene mreže, cest, možnega povečanja števila debvnih mest, otrošk(^a varstva itd. Prav to dokazuje, da je slovenska družba spoznala nujnost pospešenega raz- voja manj razvitih območij. Vendar bi dosežki v tej občini bili znatno manjši, če ne bi občani in druŽ)enopolitična vodstva spoznala, da je hitrejši razvoj odvisen predvsem od njih samih, njihove upornosti in pripravljenosti odrekati se delu dohodka, da bi zgradili ceste, ki bi jih povezovale med seboj in z drugimi, objekte, ki bi ustvarih razmere za njihovo polnejše soustvarjanje v sociaUstični družbi. Čeprav so lahko slovenska družba in občani Ormoža upravičeno j)onosni na gospodarske uspehe prejšnjih let, to ni dovolj. Prav v življenjskih razmerah kmeta je še veliko težav, ki jih povzroča skrajno slabo razvita mreža sodobnih cest, pomanjkanje vode, pa končno tudi slaba električna napeljava, kar vse nujno vpliva na njegovo vključevanje v tržne pogoje gospodarjenja. Od tod izvira tudi mnogo socialnih neena- kosti, od slabšega zdravstvenega varstva, do slabših rezultatov izobraževalne dejavnosti. DOLŽNOST VSE DRUŽBE ,JCljub uspehom v gospodarskem in družbenem življenju občine, je doseženo stanje še vedno takšno, da občino razvršča med najslabše razvite občine v Sloveniji. Še vedno je velik odstotek potencialno proste delovne sUe, ki danes obremenjuje kmetijsko posestvo, še vedno so v občini kraji, ki niso bistveno spremenili svoje podobe in gospo- darske strukture, še vedno so središča v občini, ki niso povezana z asfaltirano cesto, mnogo kmetijskih posestev še dela na star način. Vse to bo potrebno pospešeno izboljševati, da bo življenje lažje, da ne bo treba iskati kruha izven kraja ali celo izven domovine. Za to ni obveza samo prebivalcev, živečih v teh krajih ampak tudi dblg širše slovenske družbe, da v ^interesu svojega celovitega hitrejšega družbe- nega razvoja ustvari vsaj približno izravnane poboje gospodarskega in družbenega življenja vseh svojih delov tako Kozjanskega, Brkinov, Bele Krajine, kot Pomurja, Haloz in Slovenskih goric. Uspeh takšne dru&ene akcije pa je lahko zagotovljen le tedaj, ko prebivalci Spomenik heroju Vinku Megli. Ob njem je njegova 77-letna mati (z ruto). Foto: J. RAKUŠA teh slovenskih območij takšen razvoj želijo in sami zanj tudi kaj storijo. Da prebivalci občine Ormož to tudi res žeUte, ste že nekajkrat dokazaU, zato z gotovostjo lahko trdimo, da bo gospodarski razvoj te občine v naslednjih letih tak, da bo vse hoh izboljševal pogoje življenja prebivalcev te občine z odpiranjem novih delovnih mest v občini sami, s približevanjem novih delovnih mest v drugih središčih in da bo omogočal ekonomsko kar naj- uspešnejšo vključitev tega kmeta v trzne pogjoje proizvodnje, ki mu bodo dajaU tudi dovolj velik dohodek. Vse bolj je tudi vidna realna perspektiva, da bo otrok iz teh krajev dobil sodobne pogoje šolanja, ki mu bodo omogočali nadaynie šolanje in bo tako izpopolnil vrste velikih mož, ki jih je sbvenski družbi ta del Slovenije ze dal." jr. VINKO MEGLA 1922 - 1942 „Na predvečer revolucije" Gkivoriti o Vinku Megli pomeni govoriti o delavskem gibanju v Zagrebu v najburnejšem obdobju, na predvečer revolucije, NOV in vstaje naših narodov. To je bil čas, ko je na čelo partije prišel tovariš Tito. Megla se je po prihodu v Zagreb, kjer se je učil krojaške obrti, takoj vk^učil v demske sindikate in s svojim delom tako postal svetal lik borca za pravice delavcev. M^la se je v teh prizadevanjih posebno odlikoval in bil zato spoštovan. Zaradi svojega poUtičnega delovanja je bil izključen iz vajeniške šole. Zato je prišlo do štrajka in so ga morali sprejeti nazaj v šolo. V tem času je postal član mestn^a odbora sindikata delavske mladine, potem pa član mestnega komiteja SKOJ. Prav Megla je bil tisti, kije na območju Zagreba ubU prvega ustaša in zato moral pobegniti, ker je v Zagrebu postalo zanj prevroče. ŽARIŠČA UPORA ŽE MAJA 1941 V začetku maja 1941 ga srečamo v njegovem rojstnem kraju - OTi Tomažu. Tu je še isti mesec organiziral mlade in dobil zvezo s Štefanom Kovačem in Jožetom Kerenčičem. Ker je bil svetlolas in bolj majhne postave, je svoje aktivistično delo opravljal včasih preoblečen v žensko ter tako v domačem „cekarju" prenesel precej aktivistične pošte in drug^a materiala. Na ormoškem območju je bilo že junija, julija in avgusta organiziranih dvoje žarišč upora proti okupatorju: Nlegla je bil organizator pri Tomažu, Kerencič pa na Kogu. Tako so na območju današnje občine Orniož bile že maja 1941 prve bak^e upora na tem terenu, tukaj so počili nrvi streli na partizana - ilegalca že avgusta 1941, ta čas je bil tudi ze ranjen prvi nemški žandar z orožjem iz roke Vinka Megle. To je pomembno toliko bolj, ker je v Slovenci malo krajev, ki lahko ugotavljajo podobna dejstva. DVA HEROJA Občina Ormož je že leta 1941 dala dva narodna heroja - od teh je eden Megla, izrazit predstavnik delavske mladine in vajencev, aktiven v vrstah zagrebšk^ii proletariata, znan kot izreden revolucionar, borben, prodoren, organizacijsko sposoben in tovariškl Drugi - Jože Kerenčič pa je izrazit revolucionar intelektualec, ki piše študije o sociahiih krivicah, zemljiških odnosih v Slovenskih goricah, nastopa na javnih demonstracijah, se literarno udejstvuje in vse svoje živ^enje s svojimi širokimi intelektualnimi sposobnostmi zapiše revoluciji in kot tak ponosno umre in tako tudi še sedem članov Kerenčičeve družine. | ŽALOSTNI DOGODKI Po 1. novembru 1941 nastopi obdobje številnih aretacij komunistov v Mariboru in Ptuju. Nemci ujamejo Štefana Kuhaija in Jožeta Kerenčič a, Vinko Megla sedaj ostane brez zvez. Konec decembra 1941 ah januarja 1942 pride spet v domači kraj (iz Prekmurja), kamor mu 25. januarja 1942 prinese zvezo iz pokrajinskega komiteja za Štajersko Milena Boksa. V noči 27. januarja 1942 morata po direktivi pokrajinskega komiteja KPS oba zapustiti Tomaž ter se prebiti do Rogaške Slatine, kjer je tedaj deloval pokrajinski komite. Toda v tej noči je Vinko Megla izdan in ubit, Milena Boksa in njena teta pa ujeti. Še isto noc je nemSci žandar telefoniral na komando gestapa v Ptuj: .J^ajvečji komunist in upornik Megla Vincenc je mrtev." Že naslednji dan na vse zgodaj so iz Ptuja v Tomaž prišli najvišji funkcionarji nemške policije, da bi na lastne oči videli t^a upornika mrtvega. MOCNA OSEBNOST Vinko Megla je bil kljub svojim dvajsetim letom odločen komunist, poln revolucionarnega zanosa, borben, tovariški, požrtvovalen, izredno že^an znanja in zeb sposoben organizator. Pr^ivalci občine Ormož, posebej še prebivalci takratnih revnih viničarskih koč pri Tomažu, so lahko upravičeno ponosni, daje iz njihovih vrst izšla tako močna osebnost, kakor je revolucionar in narodni heroj Vinko Megla. (Povzetek iz govora Nikola Š^ute, M^lovega sodelavca iz Zagreba in pisma Megbve sodelavke pri Tomažu Milene Boksa na otvoritvi spomenika heroju Megli pri Tomažu). jr Stran 6 tednik - Četrtek, 27.NavEMBRA 1975 PODGORa v spomin kurirjem in poti TV14 Otvoritvena slovesnost spominske- ga obeležja na partizanski kurirski poti v Cvetk ovcih se je mmulo nedeljo pričela s svečano sejo zbora delegatov KS Podgorci in krajevne konference SZDL. Med gosti so posebej pozdravili delegacijo zdru- ženja železničarjev Slovenije in Istre. Po govoru predsednika KS Podgorci Stanka Žiher, ki je razčlenil prizadevanja naše družbe za boljše življenje naših ljudi ter še posebej prizadevanja in delo KS Podgorci, je sledil lep kulturni program, ki so ga izvajah učenci osnovne šole Velika Nedelja in Podgorci ter člam 00 ZSMS Podgorci. Prvič se je predstavil tudi moški pevski zbor prosvetnega društva Osluševci, sodelovala pa je tudi železničarska godba na pihala iz Maribora. Po slovesni seji so zbrani odšli k otvoritvi spomenskega obeležja v Cvetkovce. Tu je najprej spregovoril predstavnik organizacije ZB NOB združenja železničarjev Slovenije in Istre Beno Brecelj, ki je tudi sam bil, kot 14-letni fant, partizanski kurir. Naslednji govornik je bil domačin, predsednik krajevne konference SZDL Podgorci Joško Korpar, ki je kot 17-letni fant opravljal kurirsko delo prav na tej poti, na kateri je bilo v nedeljo odkrito spominsko obeležje. Na sedanjem območju KS Podgorci je takrat delovala 14 postaja TV & 4. relejne linije III. sektorja brigade VDV. Ustanovljena je bila junija 1944. Njen prvi komandant je bil Rudi Sever, po njegovi junaški smrti pa je prevzel dolžnosri Fric Janez-Vitez. S svojo enoto, ki je štela od 12 do 20 kurirjev, je TV 14 vzdrževala vezi na območju: Vurberk, Trnovska vas, Juršinci, Polenšak, Tomaž, Ormož in Ptuj (vse do Drave). Koliko kilometrov v snegu in blatu, prahu in soncu, zimi in mrzlih nočeh je bilo opravljenih, koliko kilogramov različnega vojaškega materiala, literature in pošte je bilo preneseno, koliko ljudi je šlo prek teh poti, bi lahko povedah samo padli tovariši ali pa živeči kurirji. Ker je ta pot prav v Cvetkovcih peljala čez železniško progo, kar je bilo zaradi strateškega pomena le-te še posebej nevarno, se je Železniško transport- no podjetje Ljubljana odločilo na tem mestu ob letošnji 30-letruci zmage nad fašizmom odkriti spominsko obeležje, ki pa ni samo to, temveč pomeni tudi spodbudo in opozorilo.' Obeležje je odkril predstavnik ZB NOV združenja železničarjev Slove- nije in Istre Valentin Polanec, v varstvo pa ga je v imenu KS Podgorci sprejel predsednik 00 ZSM tega kraja Janko Korpar. jr KLJUČAVNIČARSTVO Alojz Forstnerič Ptuj, telefon 77-818 priporoča svoje ključav- ničarske storitve, ki jih opravlja hitro in kvalitetno. Ob prazniku republike iskreno čestita! Predsedstvo o delu O K ZSMS Ptuj 8. seja predsedstva OK ZSMS Ptuj je bila v celoti posvečena oceni dela RK ZSMS od oktobra 1974 do novembra 1975. Tako so posamezni predsedniki specializiranih konfe- renc in komisij, ki delujejo pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, razčlenjevali delo mladine po kongresnem obdobju, na vseh področjih njenega delovanja. Milan Cucek, predsednik OK ZSMS Ptuj je povedal, da smo izgradili enotno organizacijo mladih, organizacijo jasnih izhodišč, močno povezano in enotne akcijske orientacije. V nadaljevanju pa so spregovorili še o kadrovski politiki, obveščanju in propagandi, organiziranosti in razvo- ju, kjer je treba poudariti, da so mladi postavili trdrie temelje nove organizacije, ki je resnično postala organizacija mladih, itd. O delu mladinskih delovnih akcij je govoril Franc Prime, sekretar OK ZSMS Ptuj in povedal, da je v 4. mladinskih delovnih akcijah, organi- ziranih na štirih manj razvitih območjih v Sloveniji, sodelovalo 2124 mladincev in mladink, ki so organizirani v 45 brigadah, zgradiU 24 km vodovoda, čez 20 km cest, in sodelovali še v številnih udarniških akcijah. Posebej pa se je dotaknil mladinske delovne akcije Haloze 75. V prihodnjem letu bo mladinska delovna akcija začela z delom tudi v Slovenskih goricah, zato je treba že v tem trenutku začeti s prvimi pripravami na to akcijo in akcijo, ki bo jpotekala v Halozah. Člani predsedstva so izvolili še dva delegata za 2. sejo RK ZSMS, Milana Cucka in Marjana Gojkovi- ča. V zaključku seje so obravnavali še delo komisije za sodelovanje mladine in JLA ob tekmovanju za odličje ,,22. december", ki se podeduje najboljši občinski konfe- renci ZSMS za delovanje na tem področju. OK ZSMS Ptuj je pred leti na tem področju že dosegla zavidljive rezultate, vendar je v zadnjem času opaziti stagnacijo in bo torej treba to sodelovanje znova poživiti Komisija pa mora v nekaj dneh pripraviti oceno tega dela. Leto se izteka, 00 ZSMS v krajevnih skupnostih so pred izdelavo programov dela za pri- hodnje obdobje, za leto 1976. Ponekod še le-te niso ustanovljene, zato bo treba tudi to delo opraviti v najkrajšem času. Za izpeljavo te naloge so zadolženi posamezni člani predsedstva OK ZSMS Ptuj. MG Krajevna skupnost Ptuj se pridružuje čestitkam ob letošnjem 29. novembru, praznil4amreč KS Dolena ne izpolnjuje nekaterih pogojev družbenoekonomskega raz- voja krajevne skupnosti. O proble- mu, oz. sofinansiranju te krajevne skupnosto bo razpravljal izvršni svet skupščine občine Ptuj. Poleg tega sklepa, so delegati še zavzeli stališče, da morajo omenjene krajevne skupnosti do 15. decembra predložiti program izvajanja del ter finančni račun izvajanih del. Šele na tej osnovi bodo kasneje razdeljena sredstva. zk- Zakaj počasna gradnja transformatorskih postaj Sedanja cena električne energije ne pokriva stroškov proizvodnje in distribucije. V ceni niso vkalkulirani stroški za razširjeno reprodukcijo, oz. izgradnjo novih transformator- skih postaj ter večjih rekonstrukcij že obstoječih objektov. Izgradnja transformatorjev je v tem času nujna, ker pač prva faza elektrifikacije, ki smo jo opravih po osvoboditvi in zaključili okrog leta 1960, ni bila opravljena v tekšnem obsegu, da bi pokrivala današnje velike potrebe. Direktor TOZD Elektro Ptuj, Stanislav Horvat, nam je v nadaljevanju na vprašanje, zakaj nastaja problem pri finansiranju gradnje vmesnih transformatorjev v KS in zakaj prepočasna gradnja le-teh, odgovoril: „Elektrogospodarstvo Slovenije nima dovolj sredstev za gradmo transformatorjev. Zakon dopušča, da se sredstva za izgradnjo takih objektov lahko zbirajo tudi pri odjemalcih. Delavski svet bivšega rodjetja Elektro Maribor je v letu 972 sprejel sklep o 50 % sofinanciranju s strani odjemalcev električne energije. Sredstva v višini 50 % pa elektrogospodarstvo jemlje iz prispevka, ki ga plačajo vsi novi odjemalci in odjemalci, ki poveču- jejo obremenitev električnega omrežja. To višino prispevka določa interesna skupnost oskrbovalnega območja. Potrebe po izgradnji vmesnih transformatorskihp ostaj so na podeželju velike. Za izgradnjo in finansiranje elektro-energetskih ob- jektov (vmesne transformatorske postaje) sklepamo pogodbe s KS. Kljub pogodbam nastajajo določene težave, ker pač krajevne skupnosti nimajo za to namenskih sredstev, temveč zbirajo denar od odjemalcev električne energije na osnovi samoupravnega dogovarjanja. Od tod tudi zamude. Povedati moram, da smo do konca meseca oktobra uspeli realizirati vse pogodbene obveznosti iz leta 1974 in 1975. V letu 1975 smo skupaj s KS zgradili 9 transformatorskih ppstaj. V letu 1976 predvidevamo po pogodbah zgraditi najmanj 8 takšnih objektov. Pri realizaciji izgradnje transfor- matorskuh postaj, za katere smo se s KS vezali v letu 1975, ni šlo tako gladko, kot bi to želeli. Razlog za zamudo v rokih je bila izjemna potreba izgradnje objektov, ki so se pojavili po sprejetju našega načrta. To so bili elektroenergetski objekti za RGC, HE srednja Drava II, za tovarno mesnih izdelkov v Zlato- ličju, za stanovanjske bloke v Kvedrovi ulici in Rabeljči vasi in tako dalje. Skupaj za 15 elektroenergetskih objektov izven plana pa so kapacitete gradbeno montažnih TOZD v skupnosti Elektro Maribor bile dodatno obremenjene. Od tod tudi zamude gradenj v krajevnih skupnostih." Z. k. KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE Dravsko polje Lovrenc na Dravskem polju iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom, posebej še kmetom - kooperantom ter svojim poslovnim partnerjem ob dnevu preublike - 29. novembru in želi prijetno praznovanje! TEDNIK - ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 1975 9. stran VIMPOLU so proizvedli manj kot so planirali Težave na domačem pa tudi tujem tržišču tudi največjemu delovnemu kolektivu na območju občine Slov. Bistrica, IMPOLU niso prizanesli. To so v kolektivu ugotovili pred nedavnim, ko so se seznanjali z dokončnimi proizvodni- mi in prodajnimi rezultati za obdobje prvih devetih mesecev letošnjega leta. Ob tem so ugotovili, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta izdelali skupno 24.640 ton izdelkov, kar je za 24 odstotkov pod planiranim. Vzporedno s tem pa je bila tudi prodaja v obdobju preteklih devetih mesecev za 16 odstotkov nižja od tiste v preteklem letu. Niž ^ pa je tudi vrednost proizvodnje. Letos so biU najuspešnejši v januarju, ko so dosegli plan z 86 odstotki, nekoliko manjši na je bil odstotek tudi v drugih letošnjih mesecih. Od januarja do septembra letos je bilo prodanih nad 25.300 ton aluminijskih proizvodov in je v primerjavi z istim obdobjem lani prodaja manjša za 6 odstotkov. Od skupnega so 8.312 ton izdelkov izvoziU. Predvsem so prodajali v ZDA, Zah. Nemčijo in Bolgarijo. VH Odbor za vprašanja zdomcev Pr i občinski konferenci SZDL| Ptuj se je 19. novembra konstituiral Koordinacijski odbor za vprašanje naših delavcev na začasnem delu v tujini. Že na prvi seji je sprejel širok delovni program, ki pa ga bo po potrebi še r azširjal. Predsednik koordinacij-| skega odbora je Jože Šegula. Med prve pomembne naloge je odbor sprejel izdelavo analize začasno zaposlenih v tujini. Izdelana mora biti do konca januarja 1976. Pri izdelavi analize se bo odbor poslužil števihiih podatkov, kvali- fikacijske strukture zaposlenih v tujini, zaposlenosti! v tujini po KS, načina odhoda v tujino, šolanjct otrok itd. Zbrani podatki bodo osnova bodočega dela odbora. Ob novem letu, ko se bo veliko število naših delavcev iz tujine vračalo domov, se je odbor odločil pripraviti posvet, na katerem bi posredoval gospodar- sko-politično in kulturno informa- cijo, možnosti zaposlovanja, spre- govoril pa bi še o srednjeročnem razvoju občine Ptuj za obdobje 1976-80 itd. Prav tako bi naj na tem posvetu govorili še o programu dela koordinacijskega odbora in ciljih, ki jih le-ta pri svojem delu zasled uje. To je okviren program prvega dela posveta, v drugem delu pa se bodo s kulturnim programom predsta- vile nekatere naše skupine. Predvideni datum tega posveta je 27. december 1975. MG stran 10 tednik - Četrtek, 27. novembra 1975 Ob mednarodnem letu žensk (Nadaljevanje) Poudariti moramo, da obstojajo v jugoslovanskih pokrajinah razlike v položaju žensk zaradi raznolikosti naše države v ekonomskih ter družbenih razmerah, kar je posledica zgodovinskega razvoja. Leta 1939 je bilo v Jugoslaviji med zaposlenimi 200.000 žensk, to je 18 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Med narodnoosvobodilnim bojem so decembra 1942 ustanovili Antifašistično fronto žensk - AFŽ, kije vključevala ženske v boj za svobodo in jih pripravljala na bodoče družbene in politične naloge v osvobojeni domovini. Po osvoboditvi, ko je bila uzakonjena ženska enakopravnost, smo sprejeli tudi obsežne načrte za obnovo in razvoj dežele, za industrializacijo in elektrifikacijo ter pripravili pogoje za hitrejši razvoj manj razvitih predelov. Jugoslovanske ženske so se po osvoboditvi v raznih pokrajinah različno vključevale v socialistični razvoj. Do leta 1971 je naraslo skupno število zaposlenih žensk v Jugoslaviji na 31 % (v Sloveniji 49 %). Naj navedem pri tem primer ženske udeležbe v delavskih svetih po nekaterih pokrajinah. Leta 1970 je bil delež žensk v delavskih svetih: v Sloveniji 25 odstotkov, na Hrvaškem 18, na Kosovem pa 8, kar pove, daje v bolj razvitih območjih naše države bolj napredovala vloga ženske v druž tnem življenju. To je pogojeno tudi z izobrazbenim nivojem po pokrajinah. V Sloveniji, kjer je položaj žensk najboljši, je le 2,48 odstotkov nepismenih žensk, moških pa 2,52. V vsej državi je 15,2 % odstotkov nepismenih. (Podatki so iz leta 1971). Če je Mednarodno leto žensk postavilo trdne programe za večjo zaposlitev žensk, za dvig njene izobrazbe in kvalifikacije, za reševanje vprašanj v zvezi z materinstvom in otroškim varstvom, bo pospešilo pri nas korak k velikem cilju, k enakovrednemu življenju vseh ljudi v naši samoupravni socialistični družbi. Viri: Bilten republiškega odbora za ML2-OZN-1975 dr. Ruehle-Gerstl: Das Frauenproblem der Gegenwart Vida Tomšič: Vloga žensk v Jugoslaviji v gospodarskem in družbenem razvoju (Poročilo iz leta 1971 za komisijo ekonomsko-socialnega sveta OZN) ErichFromm: Zdrava družba POLOŽAJ ŽENSK v PTUJSKI OBCINI Napisali smo, da se položaj žensk po jugoslovanskih pokrajinah razlikuje. Povsod pa ženska procentualno na njeno zaposbtev močno zaostaja za moškim v predstavniških organih, v organih delavskega samoupravljanja in na vodilnih položajih v delovnih organizacijah. Cim manj je pokrajina razvita, tem manj je zaposlenih žensk in tem manj se ženska uveljavlja v družbenopolitičnem življenju. Zato je razumljivo, da je položaj žensk v ptujski občini slabši, kakor v bolj razvitih slovenskih občinah. V Jugoslaviji je med zaposlenimi okrog 32 odstotkov žensk, v Sloveniji 49 odstotkov, v ptujski občini pa je bilo septembra 1975 med zaposlenimi 41 odstotkov žensk ah 6094. V delegacijah družbenopohtičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti je 28 % žensk. V organih krajevnih dcupnosri pa je 27 odstotkov žensk. V družbenopolitičnih organizacijah je 31 % žensk. Od teh prednjačijo ženske v SZDL, kjer j5i je od vseh članov 53 odstotkov. Od članov ZK je 29,9 odstotkov žensk. Od teh je ena tretjina aktivna v organih ZK. ZAPOSLENE ŽENSKE Septembra 1975 je bilo v občini zaposlenih v gospodarstvu 12.364 prebivalcev. Od teh je bilo 4291 žensk, kar je 343 odstotkov. Razčlenitev po gospodarskih panogah je taka: V NEGOSPODARSTVU je v ptujski občini zaposlenih 2315 prebivalcev. Od teh so 1803 ženske, kar je 78 %. Konec prihodi^ ič.^ PRIZNANJA ZA POMOČ OSTARELIM Nesmiselno bi bilo trditi, da je sosedska pomoč ostarelim na ormoškem območju dosegla ali celo presegla vse možne oblike in razsežnosti. Daleč od tega, vendar se počasi in vztrajno Sri in z leti dobiva vedno več delavcev, ki so s svojim delom in sredstvi pripravljeni priskočiti na pomoč svojemu ostarelemu sosedu. Tri leta so minila, odkar so organizirano pristopili k oblikovanju sosedske pomoči. |^yojakov" je vedno več in med temi so tudi Marija Caf, Milan Pucko in Marija Trop iz ivanjkov- skega območja. Za svoje humano delo so letos prejeli posebne gismene pohvale občinskega odbora .deč^a križa Ormož. MARIJA CAF je poleg svojca zahtevnega dela na delovnem mestu in skrbi s svojo družino našla čas za svoji dve ostareU sosedi Alojzijo Antolič in Heleno Kumer. Storila je več kot nalaga dolžnost, ki jo je sprejela s tem, ko je postala delavka sosedske pomoči. Na območju, kjer deluje kot babica, njena skrb ni bila poa^ečena samo otrokom in mladim materam, marveč vedno najde čas tudi za starejše ljudi in jim pomaga s svojim znanjem s področja zdrav- stva, pogosto pa tudi s tem, da prisluhne njihovim drugačnim teža- vam. Tako dela več ko t zahteva njena poklicna dolžnost. MILAN PUCKO iz Velikega Brebrovnika je zadolžen skrbeti za svoje osamele sosede, zlasti za Pavlo Soaar in Mihoričeve. Pogosto jim je potrebna zdravniška pomoč m takrat Milan odpelje starčka k zdravniku ali ea pa pokliče na dom (zdravnika). Ne skrbi pa samo za navedene, temveč prisluhne tudi potrebam drugih osamelih in ostarelih ljudi v svojem kraju. MARIJA TROP poleg skrbi za dom in kmetijo, najde čas ter prisluhne drobnim potrebam jvojih osamelih sosedov FrančiSce Žnida- rič, Alojzije in Marije Muršič ter Marije in Antona Masten. Priskrbi jim zdravnika, če je potrebno in obvešča ustrezno komisijo pri KS o potrebah in problemih. jr Mar^a Caf, MUan Pucko in Marija Trop (od leve) Foto: J. Rakuša tednik - Četrtek, 27. novembra 1975 11. stran Topla peč in mir pri hiši Ob dnevu starejših občanov občine Ormož - 20. novembru so se na tem območju zvrstile številne prireditve, ki sta jih pripravila komisija za pomoč ostarelim pri KS ter krajevni odbor RK posamezne krajevne skupnosti. Najstarejše občane so povsod prisrčno pozdravili, jim pripravili kulturni program in jih pogostili. Osrednji takšen praznik je bil letos v Ivai^kovcih, kjer imajo na območju KS nad 250 občanov, stanh nad 70 let. Okrog 50 je nepokretnih in so jih obiskali na domu (tako so štorih tudi v drugih KS) in jih obdarili, drugim pa so pripravili sprejem kot se spodobi Naprej jih je pozdravil predsednik krajevne konference SZDL tovariš Kumer, nato je predsednica odbora za sosedsko pomoč pri občinskem odboru RK Ormož Minka Rajhova podelila trem najzaslužnejšim na tem področju pismena priznanja - prejeli so jih: Marija Caf, Milan Pucko in Marija Trop. Nato je starejšim v zabavo in kulturni užitek zapel oktet Vinka Vodopivca iz Primorske. Tak kulturni program v Ivanjkovcih je omogočila občinska kulturna skupnost Ormož. Veseli del sprejema v Ivanjkovcih se je pričel s prisrčno zahvalo za vse, kar so starejšim pripravili. Spregovorila je domačinka Erna Meškova in poudarila, da takšne oblike pozornosti do starejših svet ne pozna. Sočasno je pozvala najstarejše, naj bolj prenašajo svoje izkušnje na mlade, naj jih učijo tudi spoštovati kruh, saj ga vidimo ležati po vseh jarkih. Glede kmečkega standarda ostarelega človeka pa je menila, da ni večjega blagostanja, kot je sedaj po zimi topla peč in mir pri hiši. Zato naj starejši nikar preveč ne silijo v mlade gospodarje, ki največkrat delajo drugače, kot se je delalo nekoč. Vs^ ostareli naj pomaga po svojih močeh, mladi pa naj bodo s svojimi starši potrpežljivi pa bo vse lepo in prav. Ob koncu se je zahvalila tudi pevcem in dejala: „Vsem bi vam najraje segla v roke, pa so mi že v dvorani rekli, ko sem se pozdravljala s sovaščani, huj kakšne mrzle roke imate - zato nisem nikomur več segla v roko in tudi vam ne bom. Zaradi povedanega seveda nesmete biti hudi V Ivanjkovcih smo pač veseli ljudje in nam rad hec kcoj vujde." jr Nastop Primorskega okteta Vinka Vodopivca v Ivanjkovcih. Foto: J. RAKUŠA ŠestŠkrlečevih sester Izmed sprejemov, ki so se za starejše občane ob dnevu ostarelih zvrstili prejšnji teden po krajevnih skupnostih območja občine Ormož, 90 imeli svojevrstno a nimivost v Senežcih (KS Velika Nedelja). Tuje odbor Rdečega križa skupaj z domačim gasilskim društvom in mladino 00 ZSM Sodinci pripravil sprejem za 45 domačinov, starih nad 70 let. Med temi je bilo tudi šest sester, starih od 70 do 84 let. Štiri so še ledik,dve pa sta že babici. Najstarejša Marija je prejela šopek, ker je čez tri dni praznovala rojstni dan - 84 let. 80-letna Matikia, poročena Ambruž, je imela v zakonu 4 otroke, sedaj pa ima že 11 vnukov in pravnuka. Živi na Seniku. Anika ima 78 let, Kristina pa 75 in živita skupaj s sestrama na svojem rojstnem domu. Peta po starosti od zgoraj navzdol je Abizija,poročena Kajnč. Pri svojih 73 letih ima že 11 vnukov, potomcev svojih štirih otrok. Ledik je tudi najmlajša izmed Skrlečevih sester - Albina, 70 let. V sproščenem razgovoru ob nazdrav^anju z domačim vinčekom, so nam sestre povedale marsikaj zanimivega. Razen njih šest so bili v družini še trije bratje, od katerih dva še živita. Ker je tudi od teh eden še ledik, smo se opogumili s vpra&njem, zakaj se kar pet otrok iz devetčlanskega »gnezda bratov in sester ni poročilo. Najzgovornejša je bila 78-letna Anika: ,J>Iaš oča so nekda vedno rekU, kaj te se ženili, doma lepo delajte, saj vam nič ne manjka - polek toga pa je domoči težok najfalejši pa tudi največ naprovi. Tak je tudi bib in ostab." Morale so biti te Skerlečeve sestre res lepo vzgojene, da so takrat morali preživeti mnogo hudega, saj je bilo doma devet otrok in ena S^ma kravica. Potem ko so otroci zrasli, je družina prigospodarila kar lepo posestvo (6 ha), ki ga sedaj obdelujejo štiri sestre. Tudi čas se je spremenil in tako sedaj tudi starejši Mudje živijo mnogo bo^e kot so živeli nekoč. jr Zlatopotočenca Plohi Minulo soboto sta po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja Julijana in Franc Plohi iz Jastrebcev pri Kogu. Zlata nevesta je bila rojena 1900, njen sedaj zlati ženin pa je dve leti mlajši. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, štirje še živijo in tako imata sedaj že tudi šest vnukov in tri pravnuke. Mama je bila šivilja, oče pa čevljar, imata pa sedaj tudi srednje veUko posestvo, na katerem kljub letom še vedno pridno delata. Oče je bil tudi borec v NOV in ima priznano dobo pred 9. 9. 1943. Zlatoporočni obred sta opravila predsednik SO Ormož Mirko Novak in matičar Jože Sever. Potem ko sta zlatoporočenca prejela darilo občin- dce skupščine in plaketo zlatopo- ročencev, sta se morala tudi podpisati v matično knjigo. Mama je seveda kot ženska imela prednost, ko pa je bil na vrsti oče, je dejal:. „Daj mi ali posodi očale, ne vidim se podpisati, mama pa je odvrnila: „Kakši si te ti ženin, če se niti podpisati ne vidiš." V poznejšem razgovoru sta nam zlatoporočenca povedala mnogo zanimivega. Pred- vsem to, da oba rada pojeta in sta zato sodelovala v pevskem zboru, ki pa ga žal sedaj ni več. Oče je bil tudi večletni sotrudnik prosvetnega društva na Kogu, delal je na tamkajšnjem krajevnem uradu itd. Zdrava sta. Ko smo zlato nevesto vprašali, kako se sedaj, ko je po petdesetih letih spet nevesta, počuti, je odgovorila, da jo naj pridemo to vprašat naslednji dan zjutraj, po zlatoporočni noči. . . Oče se je seveda temu smejal in povedal, da ta čas drugih problemov nima, le mošt, oziroma vino se noče sčistiti.. . Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke. VORIVlOŽU se bo ob prazniku republike te dni zvrstilo še nekaj pomembnih prireditev. Opozoriti velja predvsem na odkritje spomenika narodnemu heroju Jožetu Kerenčiču - v soboto ob 10.30 uri. Govoril bo Franček Simonič. Jutri ob 10. uri pa bo v Središču ob Dravi izročen namenu novi otroški vrtec za 85 otrok. Osrednja proslava, na kateri bo nastopil tudi priznani oktet „Gallus" pa bo isti dan ob 19. uri v Ormožu. jr Šest Skrlečevih sester iz Vičanec - od leve: Anika, Marija, Albina, Kristina, Alojzna in Matilda. Foto: J. RAKUŠA stran 12 TEDNIK - ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 1975 O Šolskih glasilih in tisku v združenem delu Ob 50. obletnici pisane partijske besede in ob tednu Komunista v obči- ni Slovenska Bistrica se je odvijal 18. novembra razgovor z mentorji in uredniki šolskih glasil, 19. novembra pa posvet urednikov glasil v združe- nem delu. Rada bi spregovorila nekaj besed o obeh posvetih, oziroma raz- govorih. Najprej nekaj pomembnih ugoto- vitev in sklepov o vlogi šolskih glasil. Primarna vloga, ki jo seveda zastopa vsak mentor ali urednik, je vsekakor literarna. V šolskem glasilu objavlja- jo svoje literarne in likovne dosežke učenci od 1.—8. razreda. Vendar pa mora biti vsaka likovna in pisana us- tvarjalnost vodena, seveda nevsiljivo, a vendar z določenim ciljem. Po- membno vlogo pri ustvarjanju mora- ta imeti idejna usmerjenost in vsebin- ska zasnova. Nov dejavnik, ki pa naj v bodoče odigra posebno vlogo pri ustvarjanju mladih, je vsekakor vlo- ga družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti v vlogi širšega in- formatorja v vsebinski zasnovi glasi- la. Vedno bolj poudarjamo vlogo KS in njenih organov na vseh področjih družbenega življenja. Zato se je obli- koval takoj logični zaključek, da je šola v kraju pomemben člen, ki ne more prezreti prizadevanj in načrtov, oblikovanih v KS sami. Torej šolsko pionirsko glasilo ne more biti le rezul- tat literarne ustvarjalnosti šolarjev, ampak tudi sodelovalec na širšem ob- močju. Menim, da je idejna stran ter vsebinska zasnova glasila neke šole odraz dela, interesov in nenehnega spreminjanja dogodkov, novosti ter odraz dogodkov v KS. Marsikje je šola edini ustvarjalni dejavnik v kraju, tako na družbenem, političnem kot kultur- nem področju. Zato naj bo glasilo za- snovano tako, da bo ne le šola, am- pak vsak občan v KS našel v njem se- be, svoje probleme in načrte. Kjer je struktura prebivalstva predvsem kmečka, je takšen šolski ,.časopis" največkrat tudi edini informator. Nekaj besed še o vlogi glasil v de- lovnih organizacijah pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Gostitelj posvetovanja o tisku v združenem delu je bila v tednu Ko- munista OZD Impol, kar pa ni slu- čaj. OZD Impol praznuje letos visok delovni jubilej — 150. obletnico raz- voja od fužinarstva do najmodernej- ših oblik delovnih procesov. OZD Impol temelji na visoko razvitih sa- moupravnih odnosih, ki je prva v slo- venjebistriški občini pričela obveščati svoje člane z glasilom Metalurg. Pri- sotnim so spregovorili o vlogi in na- menu tiska v združenem delu tov. Re- bolj — sekretar za obveščanje pri zvezi sindikatov Slovenije, tov. Kleindinst — sekretar komiteja ter tov. Zunec, član komiteja OK ZKS. Zbor je pozdravil tudi tov. Logar — predsednik aktiva novinarjev v zdru- ženem delu. O svojih dolgoletnih uredniških izkušnjah pa je spregovo- ril tudi Slavko Kovačič. Beseda je tekla o nujnosti obvešča- nja članov v vsaki TOZD, o aktual- nosti informiranja, o obliki informi- ranja, ki mora biti razumljivo vsake- mu delavcu ter o določilih ustave in sklepih 8. kongresa zveze sindikatov. Ob tej priložnosti je bila tudi raz- stava tovarniških glasil, v kateri so bile zastopane vse slovenske regije. Gostiteljem in občinskemu komite- ju ZKS gre zahvala, da je prišlo do tega posvetovanja, s katerega smo odnesli marsikaj novega, kar bomo lahko posredovali v delovnih sredi- nah in koristno realizirali v vsakdanji praksi. Pa še drobno razmišljanje: ko sem bila prisotna na obeh posvetovanjih, se mi je porodila misel ali bolje reče- no drobna želja, kar zadeva obve- ščanje šolnikov. Ali nismo tudi mi člani v združenem delu, čeprav nismo direktno vključeni v sam proizvodni proces. Obvestila, ki jih dobivamo pri OIS, so le kanček informacij, nikakor pa ne izmenjava delovnih iz- kušenj in novih oblik v učnovzgoj- nem procesu. Upam si trditi, da ob- stajajo šole, ki temeljito izkorenmja- jo preživele oblike v učnovzgojnem procesu in ki orjejo ledino. Zato upam, da ni odveč pobuda o medse- bojnem obveščanju, o delu, proble- mih in načrtih v neki dogovorjeni pi- sani obliki (glasilo, bilten, informa- tor). Vprašanje je le, kdo se bo opogu- mil in zastavil prvi korak. Alenka R. [EDNiK - Četrtek, 21. novembra 1975 13. stran PMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR PTUJ GOSTOVAL V VARAŽDINU v organizaciji občinskega sveta fveze sindikatov Ptuj in Delavsko [ultumo umetniškega društva SVOBODA - VIS" Varaždin, je v bboto, 22. novembra 1975, tostoval v Varaždinu ptujski lomomi moški zbor pod vodstvom Uf. Branka RAJŠTERJA. [DKUD „SVOBODA-VIS" VA- HAŽDIN praznuje v teh dneh 70 etnico obstoja. V ta namen se v ^'araždinu ves teden odvijajo lailturne prireditve. Sobotni prire- ditvi, ki sta bih v Domu JLA, sta bih namenjeni pripadnikom varaždinske gamizije JLA. V obeh programih so poleg ptujskega Komornega moŠce- ga zbora nastopili še Folklorna skupina iz Srednje vasi pri Bohinju iz občine Radovljica, Folklorna skupina Seljačke sloge iz Preloga v občini Cakovec in mešani pevski zbor DKUD „SVOBODA-VIS" Varaždin. Pester in skrbno priprav- ljen program so varaždinski pripad- niki JLA spremljah zelo pozorno. V obeh programih je zlasti pozornost in priznanja žel ptujski pevski zbor, ki je tudi tokrat, kot že tohkokrat doslej dokazal svojo visoko umetni- ško raven in tako častno zastopal občino Ptuj v Varaždinu. Posebno laskave besede na račun ptujskih pevcev je bilo shšati v razgovoru z varaždinskimi pevci, ki so prišh vsi v dovrano takrat, ko je v drugem programu ponovno nastopal Ko- morni moški zbor Ptuj. Po programu so bili vsi nastopajoči gostje Varaždinske industrije svile, konfekcije in dežnikov v Varaždinu, kjer je večer hitro minil v prijetnem tovariškem pogovoru. Z gostovanjem ptujskega Komor- nega zbora v Varaždinu je Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj v celoti izpobiil letošnji program kulturne izmenjave s SR Hrvatsko v okviru programa XIV. tradicionalnih delav- skih Srečanj bratstva in prijateljstva - PTUJ 1975. FB Ob koncu letošnje jeseni je izšla kakor že vrsto let doslej »popular- na" knjižna zbirka ft-ešernove družbe. Na slovenskih tleh ima zbirka že bogato in dolgo tradicijo. Zbirka, kakršna je, sega v širino in je zares namenjena množicam - vsakemu bralcu - ki ga pač zanima svet knjige z umetniške ali samo beletristicne bralne plati. Tako si tudi uredniki te družbe prizadevajo ugoditi vsem željam, okusom in potrebam bralcev. Poleg „obsežnega" Prešernovega koledarja so v zbirki še štirje romani in sicer ponatis „Povest o dobrih ljudeh" pisatelja Miška Krajnca, ,4^tički brez gnezda" Franeta MUčinskega in pripoved izpred druge svetovne vojne Bena Zupan- čiča „Plat zvona", kot četrto leposlovno delo je nova proza Milene Mohoričeve „Hiša umira- jočih". Koledar Prešernove družbe za leto 1976 je posvečen Cankarjevi stoletnici. V koledarju se s krajšimi teksti oglašajo Minka Krvina, Leopold Suhodolčan, Metod Mikuž, ki razpravlja o pojavih in položaju klerikalizma na slovenskih tleh, Janez Cucek obnavlja izraelsko- arabske odnose in spore, Savin Jogan pa s člankom »Samoupravni položai in pravice človeka v novi ustavi', razpravlja o jugoslovanskem samoupravljanju. France Štele je v svojem zapisu opisal ekološke probleme sodobn^a sveta, sveta v katerem živimo. Kroniko dodajanj med lanskim avgustom in letošnjim julijem pa je pripravil Jože Dolenc. Likovno je Koledar opremil Janez Vidic, o katerem pa je Ivan Sedej podal tudi spremno besedo. Naj ob koncu omenimo, da je poleg navedenih knjig še poljudni priroč- nik z naslovom »Zdravje in lepota - s higieno in kozmetiko", ki sta ga spisala Manja Pečnik-Vovkova in Ivan Bonač. Cena letošnje zbirke Prešernove družbe je v broširani izvedbi 70 din, v vezani pa 100 din. Razstava »Glasila delovnih organizacij v gospodarstvu" Ljudska in študijska knjižnica je za počastitev praznika dneva repubhke pripravila v svojih prostorih razstavo »GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ V GOSPODARST\'U". Knjižnica, ki že nekaj let dobiva obvezen tisk, to se pravi celotno slovensko knjižno produkcijo, je pripravila razstavo z namenom, pokazat) približno sUko informiranja delav- cev po tovarnah in drugih večjih gospodarskih organizacijah, po drugi strani pa dajo razstavljeni časopisi vpogled v spoznavanje našega gospodarstva ter so zlasti za učence in dijake, ki se odločajo za poklic, neposreden vir informa- cij o različnih delovnih organiza- cijah, njihovem delu ipd. Ta izbor glasil, razstavljena so po abeced- nem redu, je zaradi obširnega materiala in premajhnega razstav- nega prostora, omejen le na tisk iz neposrednih gospodarskih organi- zacij in to v letošnjem letu. Ce bi namreč hoteli razstaviti tudi vsa ostala glasila družbenopolitičnih organizacij, npr. sindikatov, SZDL, športna, šolska in druga glasila, bi rabila še vsaj trikrat toliko prostora. Tako je razstavlje- nih okrog 180 naslovov. V naši občini vidimo, da izhaja redno le kidričevski tovarniški ,Aluminij" in glasilo ptujskega kmetijskega kombinata »Naša pot". Razstava bo odprta od 3. dec. do konca leta, vsak dan od 8. do 19. ure. -ob Mladinska knjiga Knjigarna in papirnica Ptuj prodaja leposlovne knjige, šolske potrebščine, otroške Igrače itd. ŽELIMO PRIJETEN PRAZNIK REPUBLIKE, 29. NOVEMBER IN ISKRENO ČESTITAMOl F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana) (96) Povedali so, da nekateri čakajo že drugi dan, da so mnogi čakali celo noč, da pa odpravljanje strank napreduje le po polževo in da ni upanja, da bi prišli na vrsto pred jutrišnjim dnem. Med Slovenci, ki smo bili v večini, je bilo največ takih, ki so bili že pred vojno v raznih službah na jugu bivše domovine. Posedli smo na obrobke pod platanami in čakali. Ljudje, ki so se vračali, so bili nejevoljni in so povedali, da gre pač zelo počasi in težko, da neradi dovolijo potovanje v Ljubljansko provinco. Da je za globoko Italijo mnogo enostavneje in lažje dobiti potno dovoljenje. Imeli so vtis, da namenoma ovirajo potovanja v slovenski del Italije. Tudi Italijani so se zbali, da bi izgnanci navalili v njihovo provinco. Bali so se gadov za srajco. Sonce je doseglo že skoraj opoldansko lego, ko sem se naveUčal upati in čakati. Pa bom poskušal na hrvaškem uradu, sem si rekel, morda uspe vsaj eno. S^ bi se tako pomaknil znatno bliže svojemu cilju in spomnil sem se romantičnih Gorjancev, kjer bi gotovo uspelo tudi brez uradnega vizuma kako preiti v Ljubljansko provinco. Na hrvaškem konzulatu situacija ni bUa nič boljša. Mnogo ljudi, tudi zelo zavirano delo, stroga osebna preverjanja in izmikanja. Mnogi smo se še prej naveličaU in čakanje še bolj skrajšali. Prenekateri si je mislil, to je vendar isti narod in isti jezik, ni vrag da ne bi uspelo kjerkoli prekoračiti novopečene umetne meje. Ce ne z vlakom in na mejnem prehodu, pa pač nekje v naravi in kritju prostranih gozdov. En dan je razmeroma kratek čas in hitro mine. Neprespana noč in utrudljivo postajanje je dokončno strlo obupajočo voljo. Gotovo se nas je dobra četrina odločila opustiti malo obetajoče čakanje. Odpravil sem se nazaj proti postaji. Po ulicah, posebno v nekaterih delih mesta, xje bUo še mnogo posledic in sledi okrutnega maščevalnega napada nacističnih letal. Maščevali so se za nekaj, kar ni zaslužilo maščevalca. Sprememba politične smeri proti takoimenovani osi, ni bUa nikaka prelomitev dane besede, ker prvotno ,dana' beseda, ni bila beseda naroda, ki ga nihče po načelih demokracije ni vprašal za mnenje. Vse se je odigravalo prenaglo po volji, peščice ljudi in premalo pripravljeno. Sicer tudi v tem primeru alternativa ni znana. Nihče ne ve, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Eno pa je gotovo, da podpis ni bil v skladu z narodno častjo, niti s tradicijonalnimi smernicami dotedanje politike. In tako je Jugoslavija morala popiti keUh do dna. Po ulicah smo srečavali mnogo Slovence, pa tudi znance med njimi. Marsikdo je izkoristil svobodno kretanje in tako se jih je rrmogo podalo proti Beogradu, ker je tam pač bila največja možnost n^ti znanca, prijatelja, morda celo sorodnika Ljudje so v stiski izbrskali vsako bilko, ki bi pomenila pomoč, če že ne rešitev iz zagate. Celi dan je bUo lepo vreme in pozno popoldansko sonce kasne pomladi je že kar občutno pripekalo. Po ulicah je vladal vrvež. Vse klopi po prisojnih legah so bile zasedene. Težko je bUo najti prazen sedež na pločnikih pred kavamicami, kjer so Beograjčani že od nelcdaj tako radi posedali in čokolali. K^ bi tudi sicer delali v teh prevratnih dneh? Da^je prihodnjič stran 14 tednik - Četrtek, 27. novembra 1975 Franjo Brumen: KOSMIČEKLAS (Nadaljevanje in konec) Sredi prve svetovne vojne so bile na soški fronti hude ofenzive, zdaj z ene zdaj z druge strani. Noč in dan je bilo slišati močno grmenje težkih topov, ki je pretresljivo odjekalo ob grebenih Slovenskih goric. V jugovinastih nočeh, ko je bilo vse mimo, je bil odjek tako močan, da so žvenketale šipe. Tisto leto je bilo bolj deževno in bolehavo. Razširila se je epidemija davice, ki je v takratnih časih še nevarno kosila svoje žrtve med otroki. Starejši bratec je hodil že v peti razred ljudske šole in je tudi zbolel. Skoraj vsi zdravniki so bili poklicani v vojsko in jih je zelo primanjkovalo. Epidemijo so skušali zavirati le s splošnimi ukrepi, ki jih je po svoje usmerjala občina brez pravega nadzorstva zdravstvene službe. Na kratkem obisku je starejši gospod odredil strogo osamitev bolnika, ki je bil tako prepuščen samemu sebi. Kdor je prebolel, je ostal, kdor ne, so ga pokopali brez večjega pogreba. Brata sta bila nerazdružljiva prijatelja. Mlajši je hodil stalno pod okno pritlične sobe, v kateri je ležal Franček. Klical ga je in skozi okno sta se pogovarjala. Nekega dne pa Ivek ni mogel več zdržati samote. Splezal je skozi okno: ,,Franček, samo malo bom pri tebi. Malo bova igrala domino in vrgla karte, da ti bo krajši čas!" je nagovarjal in že je splezal na bolniško posteljo. Nista dolgo igrala ne enega, ne drugega, ko je vstopila v sobo mama. Oba je ostro pokarala in obiskovalca spodila iz sobe. Ofenzivnost na itaUjanski fronti še ni pojenjala in celo ponovno je vzplamtela s še večjim truščem. Legel je tudi Ivek. Bitke so bile tako hude, da je bilo že vse bližnje zaledje zatrpano z ranjenci in začeli so jih prevažati tudi v bolj oddaljene kraje. Manjši transport ranjencev so pripeljali v naše bližnje pokrajinsko mestece ob Dravi, kjer je ostal doma edini starejši zdravnik. Vsak dan so ga hodili klicat in prosit za pomoč pri težkem bolniku, a ni se mogel odtrgati od dela v natrpani bolnišnici. Ivek je gorel čedalje v večji vročini. Težko je požiral in jesti ni mogel Začelo ga je tudi daviti in dušiti. . Mati je bila v dvojnih skrbeh, oče sredi ognja na fronti, doma pa na smrtni postelji najmlajši in najljubši otrok. Trpljenje jo je strlo. Zaprla se je v svojo sobo. Jokala je noč in dan. Umirajočega ljubljenčka ni prišla več pogledat Na pomoč je priskočila soseda, ki je malčku zatisnila oči. Preden so ga položili v krsto, je pritavala nesrečna mati. Iz njenih nekoč opojno toplih oči je sedaj sevala obupana brezizraznost. Po- ^ubila je bledo mrtvo ličece in odrezala mu je najlepši kodrček las. Krsto so zabili in tdcoj prepeljali v samotno mrtvašnico. Poslali so brzojavko očetu na fronto. Prišel je strt in skrušen. Pokopali so sinčka brez mame. Od žalosti se ji je omračil um. Dva dni po pogrebu je oče odpremil zlomljeno mater v bolnišnico v oddaljeno nemško mesto. Ko se je pozdravljena vrnila, je vse življenje ljubosumno čuvala kosmi- ček zlatih las in se tolažila, češ morda je v najnevarnejših dneh ofenzive sinčkova smrt rešila družini očeta. ^ labod tovarna perila Novo mesto TOZD Delta, Ptuj TOZD Ločna, Novo mesto TOZD Libna, Krško Čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku republike in priporoča svoje izdelke iz standard programa. Naša arheološka najdišča laporje O Laporju so zgodovinarji le malo pisali, čeprav ima ta sončna vas na zatišni legi južnega obrobja bistriške doline tuudi svoje zgodovinske skrivnosti. Ljudsko izročilo sega le do turških časov in ga je leta 1894 na kratko opisal neki Ivan Kolar, čigar zapiske smo našli med Ferkovo zapuščino v Gradcu: „V laporskem okolišu je nekoč stalo dvoje gradov, eden v .Turnišču' v bUžini gozda ,zverinjak', drugi na polju .Gumilje'. Kar zadeva besedo ,Turniš', je ta še danes ohranjena, a ni povsem jasno, odkod izhaja. Po navadi jo Izvajajo iz ljudske besede ,turn', torej stolp, po drugih pa prihaja od besede ,turk', torej Turek. Po tem naj bi ,turnišče', - tako se tamkaj še danes imenuje nizek pogozden greben, - pomenilo kraj, kjer naj bi bil nekoč stal stolp oziroma kraj, kjer so nekoč biU Turki Tudi ime .zverinjak'je še danes ohranjeno in pomeni živalski vrt, kar jasno kaže, da je tam nekoč stal grad. Prav tako nenavadno je ime ,Gum|je', ki je preoblikovana besedaza jgomile' in pomeni torej grobove. Oba gradova so verjetno porušili Turki. Sledov za njima niso našli, a mogoče se nikomur ni zdelo vredno, da bi ju sploh iskal" Vsako ljudsko izročilo ima neko stvarno podlago in torej ni iz trte izvito, zato bi bilo treba tudi k tem domačim ledinskim imenom najti ustrezno razlago. Še najlaže je pojasniti ,Gumlje', kar res pomeni gomile. Tako se danes imenuje polje na vzhodni strani vasi proti nižjemu delu doline in tam se že dolgo orje. Kot marsikod drugod je bil tudi tu nekoč gozd, v katerem so bile najverjetneje starinske gomile. Ko so gozd izkrčili, so gomile izravnali in razvozili. Ledinsko ime tega kraja pa seje ohranilo. Gozd je moral biti izkrčen že zdavnaj v srednjem veku, saj so tu najprimernejša tla za njive, zato nihče več ne pomni, koliko je teh gomil bilo in kaj so v njih morebiti našli. N^verjetneje so gomile izvirale iz rimske dobe. Morebiti so pripadale manjšemu zaselku, o katerem pa ne vemo, kje bi naj bil, saj o njem ni nobenih najdb in ga ne omenja niti ljudsko izročilo. Edini zatrdni dokaz, da je v Laporju ah njegovi okolici v rimski dobi res nekaj bilo, so v cerkvi vzidani rimski maromrni spomeniki. Ko so namreč leta 1907 prezidavah farno cerkev, so v zidovih našli troje marmornih kamnov. To je bila najprej 80x50 cm veUka plošča z reliefom plesalke potem pa dva kamna z vklesanimi napisi. Od teh je danes kot edini arheološki spomenik v Laporju viden le eden - v jugozahodni steni cerkve vzidan oltarček rimskemu vojnemu božanstvu Marsu (na shki). Druga dva kamna so takrat spet zazidali in se danes skrivata nekje v cerkvenih zidovih. Napis na 60 cm visokem žrtveniku se - v prevodu - glasi: „Marsu (posvečeno). ACCLO, KVINTA PORKULEJA FINITA (suženj) je rad in po zaslugi izpolnil zaobljubo." Ce bi vedeli za kraj, odkoder so v 12, stoletju pripeljali med drugim kamenjem za gradnjo cerkve tudi ta žrtvenik, bi nam bilo mnogo pomagano pri njegovi razlagi. Kvintus Prokulej Finitus je bil namreč pomembnejša oseba, a ne iz tega kraja, saj je sam dal izklesati podoben žrtvenik v Cadramu pri Oplotnicl V bUžini Laporja je torej morebiti živel le njegov suženj Aklo, o katerem pa ne vemo, s čim bi se bil tod bavil in tudi ne, zakaj se je zaobljubil ravno božanstvu vojne. Mogoče so tudi laporsko cerkev gradih deloma iz ostankov ruševin kake rimske stavbe, kot se je bilo to zgodilo na sosednjem Crešiyevcu in so pri tem upooabili rimske marmorne kamne, ki jih je mogoče v cerkvenih zidovih skritih še več. Žrtvernik Marsu govoii za neko svetišče. Pri tem smemo samo domnevati, da so v rimski dobi stale kakšne stavbe ravno na „Turnišču" in so tako njihove ruševine morebiti bile bližnje in dobrodošlo gradivo za gradnjo cerkve. Spomin na te ruševine bi se bil v takem primeru ohranil v ledinskem imenu kot razlaga za nekdanje zidove, ki so jih v srednjem veku imeU za ostanke stolpa aU „turna",s^ so bih najstarejši gradovi v resnici le utrjeni stolpi. „Zverinjak" v bližini je bolj skrivnosten, a ni nujno v zvezi s kakšnim gradom. Ta predel Laporja, gozdni greben tik ob vasi, je še danes nenavadno razrit ter ima številne jame, jarke in vmesne »nasipe". Vse to je tam že od davnaj in nihče ne ve, kako je nastalo. Mogoče so tam kdaj kopali pesek ali kamen za gradnje, saj je podobnih starinskih vkopov najti tudi marsikje drugod, ah pa so prav tam razkopavah nekdanje ruševine. Ta del gozda je nato postal dobro skrivališče za volkove in lisice in mogoče njegovo ime odtod? Stanko Pahič tednik - četrtek, 27. novembra 1975 15. stran Samoupravljanje ob sobotah Agrotransport Ptuj je podjetje v ptujski občini, ki v glavnem izvršuje po naročilih razne prevoze po domovini in evropskih državah ter opravlja razna zemeljska dela. Kolektiv sedaj šteje 197 zaposlenih ter ima v svoji sredini 21 učencev v gospodarstvu, vendar pa je po obsegu poslovnih uspehov med tistimi, ki zelo dobro gospodarijo in kar je v sedanjem času stabilizacije pomembno, so vseskozi likvidni, čeprav pa tudi priznavajo, da so imeli ob letošnjem trimesečju kar za 11.900.000 dinarjev neporavnanih faktur medtem, ko so sami bili dolžni le 760.000 dinarjev, kar znaša samo 6,4 odstotke napram dolžnikom. Preden bomo podrobneje opisali dosežke tega kolektiva, razkrili njihove načrte, moramo opozoriti na rezultate njihovih dosedanjih prizadevanj. Podatki se nanašajo na rezultate poslovanja do 30. septembra, to je za devet mesecev s primerjavo - indeksom za enako obdobje v lanskem letu. Podjetje ie povečalo celotni dohodek na 146 odstotkov, dohodek, ki se deli, znaša 149 odstotkov. Netto osebni dohodki zaposlenih so se povečali za 30 odstotkov. Tako je znašal povprečni OD v istem obdobju lani 3.171 dinarjev, letos pa 4.112 dinarjev. Razuniljivo, da so porasle tudi pogodbene obveznosti in sicer po indeksu na 157, zakonske pa na 164 odstotkov. Velja omeniti, da Agrotransport v drugem polletju splohh ni povišal cen svojih storitev. SS tem prispeva svoj delež k stabilizaciji našega gospodarstva. Nasprotno pa si vsi zaposleni naloge oziroma načrtov ne bodo mogli v celoti realizirati. Podjetje je v letošnjem letu investiralo v modernizacijo svojega strojnega in transportnega parka nekaj nad 10 milijonov dinarjev. Med drugim so nabavili 19 tovornjakov v skupni nosilnosti 200 ton. Kljub temu, da ne kupujejo o vsemogočih znamk in tipov vozil, saj imajo v glavnem vozila znamke TAM-Magirus Deutz in FAP - Mercedes, imajo težave pri popra-I vilih, kex jim primanjkuje nadomest- nih delov. Tako buldožer stoji že polne tri mesece. v pogonu, kljub temu da je na tržišču huda konkurenca. Nimajo težav pri izplačevanju osebnih dohodkov. Prav tako imajo tudi vse obveznosti do družbe v celoti poravnane. Kot vemo, samoupravni organi še danes v mnogih delovnih organi- zacijah opravljajo svoje delo v rednem delovnem času. V Agrotran- sportu pa so nam povedah, da imajo organi upravljanja svoje seje navadno ob dneh, ko se ne dela; to je ob prostih sobotah. Kljub temu so seje vedno sklepčne. Letos je DS zasedal sedemkrat, poslovni odbor je imel osem sej. V podjetju imajo v samoupravnih organih 58 ljudi, kar je nekaj več Icot četrtina vseh zaposlenih. V letošnjem letu so imeli že dva zbora delovnih ljudi, na katerih so se pogovorih o vseh važnejših nalogah, načrtih . . . Med drugim želijo v prihodnjem letu, ko bodo praznovaU 25-letnico obstoja podjetja, ustvariti že za 60 milijonov dinarjev skupnega dohodka. V Agrotransportu se je v letošnjem, to je jubilejnem letu tudi število članov ZK povealo za sto odstotkov. Člani ZK so že imeli letno konferenco, na kateri so med drugim sprejeli program dela za prihodnje obdobje. Tovornjaki, ki so jih nabavili letos, znance FAP-Mercedes. F. H. KOLEKTIV AGROTRANSPORTA PTUJ ČESTITA OB JUBILEJNEM LETU 30-LETNICI REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM prizadevajo za dvig delovne storilnosti in discipline. V zadnjem času se je podjetje že vključilo v mednarodno delitev dela. Taico so lani v prvih devetih mesecih tistvarili za 668.000 letos v enakem času to je v devetih mesecih pa kar 1,161.000 deviznih dinarjev dohod- ka. Njihove tovornjake je zato mogoče videti in srečati na vseh evropskih cestah. V Beogradu že imajo svoje predstavništvo. Po potrebi pa jih bodo odprli še v nekaterih drugih večjih mestih v državi. Samoupravni organi podjetja so že sprejeli investicijski program za 1976 leto, ki med drugim predvideva, da bodo nabavili nekaj strojne opreme (nabava strojev za zemeljska dela in tovornjakov). V načrtu pa imajo tudi razširitev lastnih mehaničnih delavnic, ki jih niso povečali že vse od 1960 leta dalje. Za vse to pa bodo potrebovali kar 15 milijonov dinarjev. Pri tem računajo, da jim bo kB Maribor, podružnica Ptuj priskočila na pomoč s krediti, sicer zastavljene Ob našem obisku v podjetju smo se pogovarjaU tudi s Antonom Plavcem, predsednikom delavskega sveta, ki nam je med drugim povedal, da so z dosedanjimi uspehi zadovoljni. Nenehno si prizadevajo, da imajo vse razpoložljive kapacitete 1300 novih Članov pionirske organizacije V dneh pred praznovanjem dneva republike so v vseh osnovnih šolah ptujske občine slovesni sprejemi novih članov v pionirsko organiza- cijo. Letos jih bo sprejetih kar 1300. Slovesnosti so popestrene s kulturni- mi programi. MG Za gradnjo bolnišnice Ptuj so darovali prispevke naslednji darovalci: Marija Visenj ak iz Ptuja, Potrčeva 56, stari papir v vrednosti 81,00 Milena Lešnik iz Maribora, namesto venca na grob pok. Pavle Lešnik 400,00 Fotoatelje Langerholc, fotoposnet- ke v vrednosti 231,00 Stanko Senčar kot zastopnik Angele Bobnarič z Miklavža 5 00,00 Hčerke pok. pacientke Marije Ferlinc v zahvalo za nego 600,00 Domska mladina pionirski odred in deL skupnost Dijaškega doma Ptuj (popravek) 1.544,00 Vsem darovalcem iskrena hvala. DIREKTOR prim. dr. Mitja Mrgole stran 16 tednik - Četrtek, 27. novembra 197s Ptujski peki spečejo mnogo kruha nad deset ton kruha Kot vemo, se je kvaliteta našega vsakdanjega kruha v zadnjem času že zelo izboljšala, tako po okusu kot tudi po trajnosti. Zato smo zaprosih Jožeta Satlerja, direktorja pekarne „Vinko Reš' v Ptuju, da nam kaj več pove o tem našem vsakdanjem živilu.. Med drugim nam je povedal: „Res da se je kvahteta kruha v zadnjem času zboljšala. Takoj pa naj tudi povem, da bi lahko bil kruh še neprimerno boljši, če bi dobivali boljše surovine zanj. Pri tem imam v mislih pšenico, ki žal ni najboljša. S pridelovalci pšenice se namreč precej razhajamo. Ni namreč vedno tista pšenica najboljša, ki daje n^večje hektarske donose. Mlevdci izdelki pa so slabše kakovosti Da bi tako peki izboljšali okus kruha, mu dali tudi daljšo trajnost, si pomagamo z raznimi aditivi, ki pa so dragi, kljub temu pa si prizadevamo, da bi naši ljudje imeli na mizi vedno okusen predvsem pa svež kruh. Kruh je, tudi tisti najcenejši, danes prav s pomočjo pripomočkov okusnejši, trajnejši in se več ne kvari tako hitro. Pri kruhu še danes nastanejo največje okvare in deformacije oblik pri transportu. Neredko iz pekarne odpeljejo naši šoferji do potrošnih središč, to je v trgovine, še vroč kruh. Sed^ namreč za potrebe Ptuja in okoUce spečemo v naši pekarni dnevno po deset ton kruha, 20.000 tisoč kosov raznega peciva. Naše kapacitete so zadovoljive. Neredko pa se zgodi, da v nekaterih trgovinah, zlasti na podeželju, običajno zmanjka kruha. Vzrok je iskati predvsem v tem, da poslovodnje naročajo premajhne količine v bojazni, da bi jim ostajal na prodanih pohcah. Sicer pa tudi povpraševarge po kruhu ni vsak dan enako.' F. H. ODPRLI SO NOVE ZDRAVSTVENE PROSTORE v splošni bolnišnici dr. Jožeta < Potrča v Ptuju so v soboto svečano predali svojemu namenu nove prostore za laboratorijsko službo in specialistične ambulante. To nalogo so zaupali najstarejši delavski v laboratoriju, Nežki Simonič. Investicija v nove objekte je znašala bhzu 5.600.000 dmarja/ ; instalacijska dela v novih objektih pa so opravili delavci bolnišnice sami. MG tednik - Četrtek, 21. novembra 1975 17. stran Splošno kleparstvo ALOJZ ŠMIGOC Prešernova ul. 7 Ptuj čestita vsem občanom in delovnim ljudem ob državnem prazniku 29. novembru ter priporoča svoje kvalitetne storitve. ^PANORAMA" OBRTNO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA PTUJ priporoča svoje storitve in če- stita članom zadruge in drugim občanom ob 29. novembru, prazni- ku repubuke! RAZSTAVA PTIC V KLUBU MLADIH Društvo za varstvo in vzgojo ptic ter okrasnih golobov je že drugič v enem letu pripravilo zelo zanimivo razstavo ptic pevk, papig in eksotov ter golobov najrazličnejših vrst. Danes vključuje v svoje vrste že blizu 60 rejcev, ki posvečajo vso skrb in ljubezen svojim žvrgolečim prijateljem. Društvo je v tem kratkem obdobju pridobilo prizna- nje tako v jugoslovanskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Dokaz za to so številna vabila za udeležbo na velikih mednarodnih razstavah v Budimpešto, Bratislavo in drugam, ki pa se jih društvo zaradi pomanjkanja denarja žal ne more udeležiti. Kot že rečeno, je letošnja razstava po obsegu mnogo večja kot lanska, zasedla je oba prostora Kluba mladih. V prvem prostoru se srečamo z najrazUčnejsimi vrstami golobov. Vekoslav Lašič, ki je tudi predsednik Društva za varstvo in vzgojo ptic ter okrasnih golobov nam je povedal, da je razstavljene golobe ocenil tov, Grmek iz Maribora, znani mednarodni sodnik in se pohvalno izrazil o njihovi kvaUteti, Ludvik Simončič, prav tako priznani mednarodni sodnik iz Ljubljane pa je ocenil ptice pevke, papige in eksote; tudi njegova ocena ni bila nič manj laskava od Grmekove. Seveda je to veliko priznanje za društvo. To si je postavilo osnovno nalogo povečati število članstva in kvaliteto gojitve. To pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi, s katerimi pa društvo ne razpolaga. Že na otvoritveni dan se je v klubu mladih trlo ljudi, vsi so želeH videti te naše pernate prijatelje. Letošnjo razstavo posveča društvo praznovanju 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom ter praznovanju dneva republike. Raz- stavo so omogočili poleg Mercatorja - TOZD Panonija Ptuj, še Ptujska tiskarna in Klub mladih. Vsem se društvo zah vaj uje. MG. Sindikalne športne igre v Ormožu Prejšnji teden v sredo in soboto se je odvijalo tekmovanje v malem nogometu kot prvi disciplini delavskih športnih iger '75 v Ormožu. Za tekmovanje se je prijavilo šest moštev, ki so tekmovala v dveh skupinah. Pri V. Nedelji so v prvi skupini nastopila naslednja moštva: Zarja, Slog in Jože Kerenčič. V drugi skupini, ki je tekmovala v Ormožu pa so nastopili: Primat, Slovin in Optyl. Rezultati 1. skupine: Zarja : Slog O : 3; Slog : Jože Kerenčič 2:4; Jože Iferenčič : Zarja 3 : 2. V prvi skupini je osvojilo prvo mesto moštvo Tovarne Jože Kerenčič, pred Slogom iz Središča in Zarjo iz Ormoža. V drugi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Slovin : Optyl 4 : 2; Primat : Optyil 2:0; Slovin : Primat O : 0. Prvo mesto je osvojilo moštvo Slovina, ki je zbralo isto število točk kot moštvo Primata, vendar je doseglo več zadetkov. Tretje mesto je zasedlo moštvo Q)tyila. V soboto se je tekmovanje nadaljevalo s finalnim delom. Najprej sta se srečali obe tretje uvrščeni moštvi Zarja in Optyil v borbi za peto ali šesto mesto. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 1 : 1, pri streljanju sedemmetrovk pa je bil uspešnejši Optyil in zmagal z rezultatom 3 : 1. V borb za tretje oziroma četrto mesto sta se srečali moštvi Primata in Sloga, ki sta v predtemovanju zasedli drugi mesti. Uspešnejšo je bilo moštvo Sloga, ki je zmagalo z rezultatom 3:2. V odločilni temi za prvo mesto sta se srečali moštvi Slovina in Tovarna Jože Kerenčič. Tekma je bila prekinjena pri rezultatu 1:1, 10 minut pred koncem, zaradi slabe vidljivosti in bo ponovljena danes. Končna uvrstitev: 1. ali 2. Slovin ali Jože Kerenči, odvisno odd rezultata tekme, 3. Sloga, 4. Primat, 5. Optyil in 6. Zarja. Tekmovanje je lepo uspelo, saj so bile vse tekme zelo zanimive in borbene ter jih je spremljalo precejšnje število gledalcev, med temi je bilo največ članov delovnih organizacij, ki so spodbujali svoja moštva. Neprijetnost se je pripetila le na finalni tekmi za prvo mesto, ki se zaradi mraka ni mogla odigrati do konca, čeprav je na igrišču zelo dobra razsvetljava, vendar ni bilo nikogar, ki bi jo prižgal. Telesno kulturna skupnost Ormož, ki je organizator tekmovanja, je v celoti financirala postavitev razsvet- ljave in pravočasno obvestila upravljalca z razsvetljavo, da naj v primeru potrebe poskrbi, da bo igrišče osvetljeno. Nadaljevanje delavskih športnih ^er bo v začetku decembra in to v kegljanju. Telesnokultuma skupnost Ormož je pripravila v počastitev dneva repubhke odprto pokalno tekmova- nje v malem nogometu. Bilo je včeraj in bo še jutri na igriščih v Ormožu .in pri Veliki Nedelji. Prijavilo se je 14 moštev, finale pa bo jutri ob 17. uri pri Veliki Nedelji Kovinarska delavnica Marjan Župec Ptuj, Budina 10 a priporoča svoje kvalitetne storitve in želi prijeten praznik - 29. november, dan republike! Stran 18 tednik - Četrtek, 27. novembra 1975 JUDO V jubilejnem letu na vrhu v Jugoslaviji s takšnim, uspehom se lahko poh- vali le malokatero manjše športno društvo v Sloveniji pa tudi Jugosla- viji. V skromnem slovenjebistriškem klubu, ki letos praznuje 15-letnico svojega delovanja, so z doseženim več kot zadovoljnji, kljub temu, da se vsi prav dobro zavedajo, da do uspeha ni bila lahka pot. Prelitega je bilo veliko znoja, marsikatera ura prostega časa itd. Vse to pa je prav v letošnjem, jubilejnem letu bogato poplačano, saj so prav v zadnjem nedeljskem kolu zvezne judo lige v Beogradu dokazali, da so med naj- boljšimi ekipami v Jugoslaviji. S pre- pričljivimi zmagami proti tekmecem za najvišje mesto v jugoslovanskem judu, nad Slavijo iz Novega Sada in ekipo Novi Beograd, so slavili dvojno zmago in se tako povzpeli na najvišjo stopnico zvezne judo lige. To pa je tudi dosedanji največji uspeh tega prizadevnega, skromnega, vendar borbenega judo kluba IMPOL Slov. Bistrica. Judo je pri nas še dokaj mlad šport, ki si utira pot v jugoslovanskem pro- storu komaj nekaj let. Med pionirji tega športa pri nas je gotovo tudi ekipa Judo kluba IMPOL iz Slov. Bistrice, ki se prav v zadnjih nekaj letih uspešno uveljavlja v jugoslo- vanskem, pa tudi evropskem merilu. Judo klub v Slov. Bistrici je ustano- vila pred 15 leti skupina mladih, ki so se za ta šport navdušili, ko so obisko- vali šole in tudi trenirali pri takrat- nem JK Kovinar. Za takratne mla- dince Blažiča, Soršaka, Bučarja, Brbreta, Pliberška, Kovača, Mer- laka, dveh Šternov in še nekaterih drugih, je postal judo šport št. 1. Tako so sklenili v Slov. Bistrici usta- noviti lastni judo klub, ki je že po enem letu napornih treningov opozo- ril nase v slovenskem merilu: kmalu so se uvrstili v republiško ligo. Uspehi pa ne bi bili tako hitri in kvalitetni, če jim že v samem začetku ne bi stala ob strani največja delovna organizacija IMPOL iz Slov. Bistri- ce, katere ime je klub tudi sprejel za svojega. Začetni uspehi so prinesli v vrste kluba manjšo stagnacijo v delovanju, vendar so kmalu spoznali, da samo z rednim in intenzivnim delom lahko nadaljujejo z dosežki v takrat še zelo mladem klubu. Sest polnih let trdnega in zavestnega dela je bilo treba, da so mladi iz bistriškega Judo kluba dosegli svoj novi, do takrat največji uspeh. Na kvalifikacijah se jim je uspelo uvrstiti med najboljše jugoslovanske judo klube, v prvo zvezno ligo. Tu so že prvo leto dali vedeti, da ne bodo igrali postranske vloge, saj so že isto leto osvojili drugo mesto v državi. Z uspehi pa so člani kluba še nadaljevali, saj je bilo kadrovsko zaledje, sedaj po tako velikih uspehih kluba, več kot zadovoljivo. Daje bilo delo vseskozi načrtno in intenzivno dokazujejo tudi podatki, da so člani Judo kluba IMPOL v preteklih letih še dvakrat osvojili tretjo mesto ekipnega državnega prvenstva, dva- krat pa so bili v tej konkurenci četrti. Sedanjim članom JK IMPOL, Janezu Vidmarju, Stanku Topolčni- ku, Stanku Rebernaku, Antonu Leskovarju, Baldu Dragiču in Se nekaterim drugim pod vodstvom Franca Pliberška, pa ti uspehi niso ,,stopili v glavo". Z delom nadalju- jejo s še večjo zavzetostjo, saj se zavedajo odgovornosti do svojih na- vijačev in prijateljev, ki jih v bistriški občini pa tudi Sloveniji ni malo. Trener Franc Pliberšek, ki to na- logo v klubu opravlja že od samega začetka, ni brez pohvalnih besed, ka- Trener Franci PliberSek Je gotovo najzaslužnejši za velike uspehe JK IMPOL iz Slov. Bistrice dar je beseda o klubu pa tudi posameznikih, saj z vso resnostjo uresničujejo njegova navodilain iz- kušnje. Samo tako pa je mogoče tudi v nadalje pričakovati novih uspehov kluba in posameznikov, od katerih Janez Vidmajer in Stanko Topolčnik predstavljata tudi v evropskem meri- lu veliko, saj sta že večkrat oblekla tudi državne drese in branila svoje barve po mnogih evropskih mestih. Takšni uspehi so lahko samo rezultat trdega dela, saj člani kluba trenirajo trikrat tedensko, pred po- membnimi srečanji pa tudi vsako- dnevno. Tako tudi ni naključje, da klub sestavljajo izključno domačini. Kar blizu 80 mladih vseh starosti in tudi kilogramov se vsak teden zvrsti na blazinah v TVD Partizan Slov. Bistrica. VH 30 let GIP Gradiš Pretekli teden so prizadevni organizatorji Gradisa - TOZD Gradnje Ptuj delavcem in občanom Ptuja predstavili film o 30-letnem razvoju Gradbeno industrijskega podjetja Gradiš. Film so hkrati posvetili tudi 30-letnici zmage nad fašizmom. zk tednik - Četrtek, 27. novembra 1975 19. stran v šestem kolu 1. slovenske šahovske lige — vzhodna skupina so ptujski šahisti v soboto gostovali v Zagorju ob Savi ter katastrofalno premagali domačine. ,4zbira" Ptuj: Zagorje 9:1 Podkrajšek:Orel 1:0; Boh^:Zu- pan 1:0; Šeruga:Anžur 1:0; Skarja: Lazar 1:0; Majcenovič:Regancin 1:0; Kneževič:Pavlin remi; Polajžer :Klopčič remi; Dajnko:Dolinar 1:0; Vaupotič:Kokole 1:0, Razlag:Uran 1:0. V nedeljo so se ptujski šahisti v sedmem kolu doma pomerili z moštvom ,,Rudarja" iz Velenja. Gostje so nudili domačinom, ki so bili izraziti favoriti, močan odpor ter kmalu povedli z 3:0 tako da so ptujski šahisti le z izredno borbenostjo rezultat izenačili. ,4zbi- ra" Ptuj:.,Rudar" Velenje 5:5. Podkrajšek:V_ukič 1:0; Bohak: Cvar remi; Šeruga:Goršek 1:0; Majcenovič:GoiQb 1:0; Kneževič: Stropnik remi; Skarja:Vedenik 0:1; Polajžer:Kristan 0:1; Novak:Dajnko 0:1; Vaupotič:Jazbinšek 0:1; Raz- lag:Hudomal 1:0. JANKO BOHAK izreden uspeh šahovskega društva ,4ZB1RA" ptuj v dopisnem šahu Po osemnajstmesečnih zanimi- vih borbah se je končal finalni turnir za V. moštveno prvenstvo Jugoslavije v dopisnem šahu. Ptujski šahisti so na tem tekmovanju dosegli izreden uspeh, saj so skupno z moštvom „Crvene Zvezde" iz Beograda zassdli prvo do drugo mesto. Prvak Jugoslavije je sicer postalo moštvo „Crvene Zvezde" iz Beograda, ki je zmagalo v medsebojnem dvoboju z rezultatom 2,5:1,5, vendar to ne zmanjšuje uspeha domačinov. Šahisti ,,Izbire Ptuj so na tem tekmovanju nastopili v postavi: Podkrajšek, Bohak, Šeruga in Sedlašek. Na prvi deski je dosegel najboljši rezultat na tekmovanju mojster Zdenko Kmič (Crvena Zvezda), ki je zbral 7,5 točk, drugo in tretje mesto pa sta zasedla mednarodni dopisni šahovski mojster Stevan Letič (Novosadski šahovski klub) in Janez Podkrajšek s 6 točkami. Na drugi deski je Janko Bohak zbral 6,5 točke ter osvojil prvo mesto na tej deski. Izredno je i^ral Milan Šeruga na tretji deski, ki je dosegel 7 točk ter osvojil mesto na svoji deski, kar je obenem drugi najboljši rezultat na tekmovanju. Zasluzeno je osvojil ,,M" (mojster- sko) klaso v dopisnem sahu. Nekoliko pod svojimi sposobnost- mi je igral Branko Sedlašek, ki je dosegel 3,5 točke in ki očitno ni izdrzal napornega tekmovanja, vendar je pravtako zaslužen za skupen moštveni uspeh. Končni vrstni red na tekmo- vanju je naslednji: ,Crvena Zvezda" Beograd in ,J[zbira" Ptuj 23 točk, Novosadski šahovski klub 20,5 točk, „Uljanik" Pula^in Šahovski klub Omiš 17 točk. Šahovski klub Uljma 15,5 točke, Smederevski šahovski klub in „Radnički'" Kragujevac 10,5 toč- ke ter „Vatrogasac" Kikinda 7 točk. JANKO BOHAK stran 20 TEDNIK - ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 1975 NOGOMET PARTIZANJAKOB 2:0(1:0) v zadnjem kolu prvenstva mariborske podzveze v II. razredu je Partizan Ptuj ponovno slavil zmago. V ^lepi in hitri igri so kljub močnemu in hladnemu vetru domačini preprič^ivo premagali goste. Ze v prvem delu je za domačine dosegel zadetek Majcen iz precejšnje razdalje. V drugem delu pa je Vrtič vodstvo povečal ter postavil končni rezultat. Sodnik Začevič iz Maribora je tekmo vodil odlično, ekipi pa sta igrali izredno fair. Tekmo si je ogledalo nad 100 gledalcev. DRAVA:ŽELEZNIČAR 1:1(0:0) Kljub hladnemu in turobnemu vremenu se je na stadionu Drave zbralo nad 250 gledalcev, ki so nedvomno pričakovali v zadnii prvenstveni tekmi jesenskeg^a dela zmago domačih. Toda zal so ponovno videli neefektnost doma- čih napadalcev, ki v letošnjem jesenskem delu kljub številnim priložnostim niso znali poslati žoge v mrežo. V prvem dehi gostje z vetrom v hrbet niso mogli ustvariti premoči, domači napadalci jja so zapravili nekaj zrelih priložnosti. Toda v nadaljevanju je Drava že v prvi minuti prešla v vodstvo, ko je Korenjak poslal z desnega krila lep predlgžek v sredino in Hvalecu se je posrečilo poslati žogo za hrbet vratarja. Pričakovati je bilo, da bodo domačini ob nenehnem napadanju vodstvo zvišali. Jalovi napadi nespretnih napadalcev Drave so se ob obrambi gostov razb|ali. Gostje so redkeje prihajali pred gol Drave, toda napadi so bili nevarnejši in tako je moral po nepazljivosti in nerodnosti tudi don\aci vratar pobrati žogo iz mreže. Izenačil in končni rezultat je postavil Purgaj v 7 6. minuti. Tekmo je dobro vodil Papec iz Ljubljane. Po tekmi je jesensko sezono in delo ekipe v kratkem orisal in ocenil trener ekipe tov. Donko. Med drugim je dejal, da je ekipa dosegla planiranih 11 točk v jesenskem delu prvenstva, toda žal ne tistih planiranih, temveč tudi nekaj nepričakovanih. Smatra, daje bil spodrsljaj proti Slovanu in Izoli, da pa so tudi predvsem zaradi neresnosti in nediscipline nekaterih bile izgubljene že dobljene točke. Vsekakor delo v takšni situaciji ni bilo hvaležno, včasih so se križali tudi interesi posameznikov, ki pa so prej škodili kot koristili. Stališče trenerja ni bilo rožnato v trenutku, ko je imela Drava poškodovane in kaznovane igralce. Preostali nekateri igralci so to izkoristili, prav tako pa so bile težave ob vk^učevanju mladih, ki bi naj vrzel zamašili. Uspehi, ki so^ jih pričeli beležiti mladinci in želja, da bi odse^li uspeh, ki je vsekakor eden največjih, se je tudi čutil pri trenerjevem delu. Skratka, težko je delati, če ni rezerv, da bi zamenjevali. Ob vsem tem v letošnji jeseni ni bilo mogoče sestaviti standardne postave, ki bi vsaj dve nedelji zapored nastopila. Kritično je tudi ocenil navade in nesolidno življenje posameznikov. Nekorektne in večkrat žaljive so pripombe nekaterih posameznih gledalcev, ki ozadja ne poznajo, zahtevajo in krivijo pa vse drugo, samo ne tistega, ki to zasluži. Več kot pol igralcev igra doma pod psihološkim prtisikom, kar pa ni opaziti, ko ekipa gostuje, kjer zaigrajo mnogo bolj sproščeno in poletno. Neumestne pripombe in žaljivke so vse prepogoste. Potrebna je notranja povezava ekipe, igralci morajo doseči večjo tovarištvo, saj tako odpade prepirljivost in zamerljivost. Če vse te pripombe združimo, lafiko trdimo, da ni dovo^ le naporno treniranje, da je to le del uspeha. Ob vsem pa bi moral biti v večji meri angažiran upravni odbor odnosno člani, ki bi morali tudi prav tako čutiti odgovornost za uspeh ah neuspeh ekipe, ne pa da to čutita samo trener in tehnični vodja. K temu vsemu je nedvomno prispeval tudi pravUnik o amate- rizmu, s , katerim se trener popolnoma strinja, le da je težava v , tem, da sedaj ni z igralci pogodb, zahteva pa se 3 do 4-kratni tedenski trening, ob tem pa ni mogoče izvajati sankcij ob nedejavnosti in neprizadevanju. Na vprašanje ali reS odhaja, oziroma ali bo prenahal trenirati Dravo je tov. Donko odgovoril, da pogodbeno ni vezan, daje ustno dal odpoved pred štirimi tedni, poudaril pa je, da ne odhaja zaradi neuspeha, vendar se še ni odbčil. Kljub temu pa je nanizal za uspešnost ekipe še nekaj tehtnih misli, predvsem večjo podporo in sodelovanje UO z ekipo, kot vključitev mladih igralcev, predvsem pa disciplino in prizadevnost. V nedeljo bo z ekipo Drave nastopil V Gorišnici proti domači ekipi, ob krajevnim prazniku, nato pa turnirju v malem nogometu v Mariboru. Po novoletnih praznikih bi naj pričela ekipa s pripravami za novo sezono - predvsem v zimskem času v novi športni dvorani. HAJDINA IN SLOVENJA VAS JESENSKA PRVAKA V nedeljo je bilo v MNL Ptuj odigrano predzadnje, to je 10. kolo, Vsa igrišča so bila zamrznjena iii poledenela, povrhu tega pa je pihaj še močan mrzel veter, tako cfa so bili pogoji igranja zelo slabi. Zaradi navedenih razmer je bilo srečanje Grajena-Zlatoličje že v 7. minuti prekinjeno in to po nevarni poškodbi aricade kapetana gostujoče ekipe. Hajdina je tudi tokrat igrala sigurno in lepo ter si tako zagotovila prvo mesto v svoji skupini. NK Markovci pa je srečanje z Rogoznico izgubil z 0:3, ker kot domačin ni prišel na igrišče. Nekoliko preseneča tudi zmaga Skorbe v Stojncih in neodločen rezultat Apač z Vid- mom. Rezultati: Hajdina - G. vas 5:3, Videm - Apače 2:2, Markovci - Rogozn. 0:3, Stojnci - Skorba 1:4, Zadnje 11. kolo bo na sporedu že v soboto 29. 11. 75 spričetkomob 13. uri. Pari: Stojnci - Videm, Skorba - Grajena, Rogoznica - Makole, G. vas - Kidričevo in Markovci - ZlatoUčje. Zaostala tekma Grajena - Zlatoličje pa se bo odigrala v ponedeljek 1. 12. 75 ob 13. uri. V ,,B" skupini sta bili v nedeljo na sporedu že zaostah srečanji 7. kola, Slovenja vas je po trdem boju proti Tržcu le zmagda z 2:1 in si tako zagotovila naslov jesenskega prvaka, srečanje Leskovec-Dražend pa seje končalo neodločeno 1:1. KONČNA LESTVICA 1. SLOV. VAS 8 6 1 1 23:12 13 2. ZAVRC 8 6 0 2 28:16 12 3. LOVRENC 8 5 1 2 27:11 11 4. MLADINEC 8 4 1 3 28:23 9 5. LESKOVEC 8 3 2 3 15:14 8 6. GORIŠNICA B 8 2 3 3 14:23 7 7. DRAŽENa 8 3 1 4 12:14 7 8. TRŽEČ 8 1 1 6 20:28 3 9. VARNICA 8 1 0 7 16:49 2 ROMAN TOMANiC Iskreno čestita ob rojstnem dnevu re- publike, 29. novem- bru ter prijetno pra- znovanje želi PTUJSKA TISKARNA, PTUJ JADRANSKA 17, telefon [062) 77-104 Sočasno priporoča- mo svoje knjigove- ške in tiskarske sto- ritve. NOVINARJI SO KEGLJALI Pod Pohorjem, v hotelu Habakuk se je v soboto, 22. novembra 1975, odvijalo 3. srečanje poklicnih novinarjev podravske, pomurske in koroške regije; manjkali pa so novnarji celjske. Srečanje ni imelo toUko športnega obeležja kot spoznavnega. Kot je povedal Marjan Kos, vodja dopisništva Dela,, Maribor, se novinarji srečujejo pri opravljanju svojih delovnih dolžno- sti, kjer pa po navadi zmanjka časa za spoznavanje. Zato je tako srečanje kot nalašč za to. Peresa so to pot pustili doma in se predali kegljanju. Nekateri med njimi so prvič »spustili" kroglo na stezo; pozneje so ugotavljah, da to ni bilo pretežko, vendar je po navadi krogla ubrala svojo pot in nikakor ni hotela „ubogati". Pa nič zato, bo dmgič bolje, na 4. srečanju novinarjev, ki ga organizirajo pomurski kolegi v juniju prihodnjega leta. Kot že rečeno, toliko predstav- nikov „sedme sile" se malokdaj zbere na enem mestu, kot se jih je v soboto, bilo jih je blizu 40. Tekmovanje so opravih ekipno in posamično. Za prehodm pokal Dela se je potegovalo 10 ekip; Vestnik-Radio iz Murske Sobote; Večer-Kronika iz Maribora, Ve- čer-Posebna izdaja iz Maribora; Desk-Večer iz Maribora; Večer I. iz Maribora; Večer-Samoupravljalci iz Maribora Radio I. Maribor; Radio II. Maribor; Delo I. Maribor in Delo II. Maribor. Prvo mesto je osvojila ekipa Dela 1 iz Maribora s 527 podrtimi keglji, drugo mesto ekipa Vestnik-Radio iz Murske Sobote s 499 podrtimi keglji in tretje mesto II. ekipa Dela iz Maribora, s 467 keglji. V konkurenci 36 posamez- nikov je zmagal Kovač, Vestnik, Murska Sobota s 192 keglji, sledil mu je Utenkar, Delo, Maribor s 190 keglji in tretje mesto je dobil Praprotnik, prav tako predstavnik Dela Maribor, s 177 podrtimi keglji. Zadnje mesto si je priboril Ivo Ivačič in sicer je za svoj uspeh dobil straniščni kotliček, ki mu ga je »speljala" Silva Šeruga. Tudi na najstarejšega udeleženca niso po- zabih. Marjan Kos, vodja dopisništva Dela, Maribor mu je izročil darilno košarico Tahsa. Pn ženskah je znova zmagala Majda Gajzer (Tednik), podrla je 144 kegljev, druga je bila Stanka Horvat, Maribor (137 kegljev) in tretja Silva Šeruga, Večer - Kronika, Maribor s 119 Milji. Srečanje poklicnih novnarjev so omogočili EMI Poljčane, Primat Maribor; Založba Obzorja, Maribor; Tahs Maribor; Slovin Maribor in Slovin Ormož; Metalplast Ruše; Zlatorog Maribor; KK Slovenska Bistrica, Pivovarna Laško, CGP Delo in Certus. Organizator srečanja pa je bilo Delo, dopismštvo Maribor. Prav vsi nastopajoči so dobili praktična darila; za ženske tekmovalke pa je Zlatorog še posebej poskrbel, dobile so,,olepševalno" darilo. Nasvidneje torej na 4. srečanju! MG TEDNIK - ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 1975 21. stran HUDO Ml JE BILO Tudi v mojo mladost je že legla senca. Zgodilo se je pred desetimi leti, ko smo še živeli v Muretincih. Hiša je bila stara in premajhna, zato smo se odločili kupiti gradbeno parcelo in zgraditi novi dom. Vse bi bilo lepo in prav, če bi imeli denar. Pri nas denarja ni bilo na pretek. Hočeš, nočeš, je moral oče v tujinoo. Že nek^ dni sem opazila, da mama joka. Vprašala sem jo: „Mama, kaj ti je? " „Nič ni, je odgovorila. Bilo je nekaj dni pozneje. Mama je pripravljala kovček za očeta, ki seje odpravljal v tujino. Sredi popoldne- va se je pred hišo ustavil avto. Oče je vanj spravil kovček in povabil šofeija v hišo. Ko je le-ta stopil v kuhinjo, mu je mama ponudila kavo, jaz pa sem ga motrila s sovraštvom v očeh. V meni so se poodile misli: „Vzel mi boš očeta. K^ bo z mano? " Umaknila sem se iz kuhinje in zimaj bridko zajokala. Avto je odpeljal po prašni cesti. Stopila sem k mami in jo vprašala: „Kam seje odpeljal oče? Ali ga ne bo več nazaj? Ali bomo odslej sami? „Oče se je odpeljal v Nemčijo. Zaslužil bo denar in ti prinesel igračke. Le bodi pridna!" je odgovarjala mama. Preteklo je nekaj dni. Mama je dobila prvo pismo iz Nemčije. Kako sem se razveselila, ker je oče pozdravljal tudi hčerko in sina, mojega bratca. Čas je mineval, in oče je prišel na dopust. Pripeljal ga je osovraženi šofer in spet odpeljal. Ob novem letu 1967 se je oče pripeljal v svojem avtomobilu in dejal: „Tako, zd^ bom ostal doma!" To je bilo veselje! Še istega leta smo začeli graditi hišo, v kateri živimo že osem let Zitika Habjanič, 8. a OS Gorišnica KAKO SMO DOŽIVEU VESEU TOBOGAN V četrtek^ 20. III. 1975, smo imeli v Poljcanah Veseli tobogan. Že dolgo časa so nam obljubili, da bo Veseli tobogan in tedaj se nam j^e želja uresničila. Na to so se nasi učenci veliko časa pripravljali. Skoraj vsak dan so imeli vajo. Pred nastopom smo imeli avdicijo. Na avdiciji so izbrali učence, ki bodo nastopili. Veseli tobogan se je pričel ob 5. uri popoldne. Gledat je prišlo veliko ljudi. Vodila sta ga Jana Osojnik m Marjan Kralj. SodellovaK so učenci iz poljčanskih šol in Makolčani, ki so pripravili kar lep program. Nastopil je tudi Toni, ki ga z veseljem ^edamo. Tobogan bo tudi na televiziji in tudi po radiu. Vsak nastopajoči je dobil nranilnik pikapolonico. In tako se je Veseli tobogan tudi končal in mi smo šli domov. Želim si, da bi Veseli ^tobogan uspel in da bi ga v Poljcanah še velikokrat priredili. Manja Pahole 7. C, OS Poljčane MOJ NAJSREČNEJŠI MLADI DAN živim že v tretjem domu, toda nikjer mi ni bilo tako lepo kakor v Gorišnici. Odkar sem se rodila, sem samo enkrat srečala svojo mamo. Zato ne čutim zanjo take ljubezni, kakor do tete, ki sedaj skrbi zame. Imam brata in vec sester, od katerih poznam samo Zlatko, ki je pet let starejša od mene. Večkrat si zelim^ da bi jih spoznala in jim dala vedeti, da tudi jaz sodim v njihovo življenje. Bila je sončna nedelja. Sedeli smo pri zajtrku in zagledali, da so prišli tuji ljudje. Nihče jih ni poznal. Slavko je stopil na hišni prag, da bi jih vprašal, kaj želijo. Ko j^ih je pozdravil, se je eden od prislecev oglasil: .,Ali smo prišli k Janžeko- vicevim, kjer živi Zdenka Gapp? " Slavko je prikimal in vprašal: ,,Kdo ste?' odgovorili so: „Zdenkini sorodniki." Bili so mama, teta, stric, brat in polsestra. Stopili so v kuhinjo. In takrat sem prvič srečala svojo mamo. Bila sem srečna, ker so me obiskali moji ljudje. V sreči pa sem začutila tudi žalost. Mama, ki mi je prinesla življenje, se je tako pozno spomnila namel Mjub bolečemu spoznanju sem bila tisti dan vesela. Preganjala sem žalostne misli, samo da bi bila vsaj en dan srečna. Po kosilu sem odpeljala svoje ljudi po Gorišnici, da bi spoznali, kje živim. Kraj jim je bil zelo všeč. Toda prekmalu je prišel čas slovesa. Obljubili so mi, da me bodo čez dve leti spet obiskali. V prvem trenutku sem bila zelo vesela, ko pa so odšli sem se zamislila: „Dve leti? Tako dolgo bom spet pogrešala svojo mamo? " K^ tako malo čuti zame? Minilo je ze eno leto. Upam, da se bo drugo leto izpolnila moja vroča želja. Zdenka Gapp^T. b OŠ Gorišnica DELO MLADINE V STUDENICAH Studenice so majhna vas, po- maknjena pod vznožje Boča. Skozi Studenice teče Topli potok, ki se izliva pri mostu v Dravinjo. Studenice obkrožajo druge vasi iz studeniške krajevne skupnosti. Vseh krajanov nas je okrog 1000. Imamo pa čudovito mladino, ki je vzor vsem mladincem v občini. Nabrali so največ točk pri delovnih akcijah. Pomagajo pri kulturnem domu Studenice. Popravljajo zgrad- bo in kanalizacijo. Radi pomagajo vaščanom pri delu, včasih tudi starim in onemoglim. Res so priljubljeni pri nas vseh. Zdaj so začeli rušiti samostanski hlev, ki ga kmetijska zadruga ni popravljala pa je začel razpadfati. Na to mesto bodo zgradiu veliko ribogojnico. Predsednik mladine je Janko Kidrič. 29. novembra bodo imeU proslavo in bodo prišli predstavniki občine in KS ter podelih pohvale prizadevnim mladincem. Mogoče bomo mi mladi dali spodbudo, da se bodo Studenice zopet lepo razvijale, kot so se nekoč pred leti, ko smo imeli šolo, pošto, telefon, občino in samostan, ki tako žalostno razpada. Egidij Žnidar OŠ Poljčane ZBOR VARČEVALCEV Oktober je mesec varčevanja. Naša pionirska hranilnica je ta dan počastila z zborom varčevalcev. Dan pred zborom me je tovarišica mentorica Anica Rajh prosila, da bi sprejela naslednjega dne tudi cicibane med nas varčevalce. Seveda sem ustregla njeni želji. Naslednjega dne smo po pouku povabiU na zbor varčevalcev vse ?ionirje in učitelje naše šole. ovanšica mentorica je s prisrčnimi besedami svečano otvorila zbor. Pionirji so na njeno pobudo izvolili delovno predsedstvo iz svoiih vrst. Mene so izvolili za preclsednico delovnega predsedstva. Po otvoritvi sem kar pričela z naslednjo točko dnevnega reda. To so bila poročila predsednika PH, blag^nika, tajnika m drugih vidnih uslužbencev v PH. Po poročilih sem dobila sporočilo iz zapisnikarskega kotička, da naj pozdravim predstavnika KBM, ki je tako nenadno prišel in ga prosim za par besed. Kar takoj sem predstavnika KB pozdravila in ga prosila, da nam kaj pove. Rad je ustregel mojim prošnjam in ves razgret in vesel pripovedoval o pomenu varčevanja. Po govoru in navdušenem ploskanju navzočih sem tudi cicibančke, naše najmlajše vrstnike, s prijaznimi spoclbudno otroškimi željami sprejela med nas, varčevalce. Ob tej priložnosti jih je KBM nagradila in vsakemu pokloni- la hranilnik, značko in hranilno knjižico z začetno vlogo dveh dinarjev. Kako so žareli našim novim varčevalcem obrazi v navdušenju in veseli otroški naga- jivosti! BUi so veseli, da so tudi oni lahko pričeli z varčevanjem in se s tem pridružili nam, ki smo tudi bili veseh novih varčevalcev. Po sprejetju smo prebrali še nekaj spisov na temo o varčevanju, ki so še bolj^ popestrili naš zbor. Zbor sem zaključila s svojim spisom. Tako se je končal naš zbor varčevalcev, ki je bil gotovo velikega pomena, saj je marsikaterega pretehtal in tehtnica se je pri marsikaterem obrnila proti pravemu cilju - varčevanju. Vsakega je spodbujalo geslo: „Varčujmo za boljši jutri!" -, ki ga poskuša vsak med nami uresničevati. Sonja Gedl 8. a, OŠ Tomaž pri Ormožu OBČNI ZBOR RDEČEGA KRIŽA V soboto, 8. novembra je bil v prostorih doma JLA občni zbor RK. Na začetku je tovarišica Lipovškova s kratkim sestavkom onsala pomen delovanja RK. Zanjo je predsednik OS Ptiij izročil dolgoletnemu aktivnemu članu RK, tovarišu Kostanjevcu, odlikovanje zaasluge za narod. Sledil je kratek kulturni program, ki ga je pripravila OŠ „Franc Osojnik". Najprej so bili udeleženci seznanjeni z delovanjem podmlad- karjev in o njihovih nalogah na šoli. Sledili sta recitaciji Krvava bajka in Komunist. Učenke četrtp a^azreda so za poživitev programa zaigrale na firulice, učenka petega razreda pa se nam je predstavila z dvema pesmicama, ki ju je zaigrala na harmoniko. Folklora pa je zaplesala polko in venček narodnih pesmi. S tem je bil naš kulturni program zaključen in vsi smo bili povabljeni na prigrizek. Člani RK so potem še naprej pregledovali uspele in tudi neuspele akcije RK in se seznanjali s problemi organizacije. Mojca Demšar, OŠ „F. Osojnik", lastoviCke ^^"^ Nekoč sem opazovala lastovičje gnezdo. V njej je bila cela družina. Samec in samica sta šla iskat hrano. Ko sta se vrnila, so vse mlade lastovičke odprle kljunčke. Lasto- vičke so konstne ptice, zato jih imamo vsi radi. Lilijana Doberšek 1. b, OŠ Majšperk zakaj si umrla? (Samomorilki) Umrla si. Zakaj? Tisočero je vzrokov, pa nobeden pravi. Umrla si. Zakaj? Ta svet, ta je kriv, ti nisi. Umrla si. V trenutku te ni bilo, vendar še živiš v naših srcih. Ti nikoli nisi umrla! Mira Kumer, 7. b OŠ Miklavž pri Ormožu^ telefonski pogovor oče in mama sta odšla v službo. Bratec je še spal. Ker smo imeli v šoli prosto, sem to jutro spala malo dalje. Nenadoma me iz spanja zbudi zvonec. Le kaj je to? Sem v šoli? Je kdo prišel? Ah mogoče zvoni telefon? Nisem bila v soli. Tudi k nam ni nihče prišel. Zvonil je telefon. Odšla sem do telefona in dvignila slušalko. Hotela sem povedati, da očeta in mame ni doma, toda glas iz telefona me je prehitel. „Halo! Kdo tam? Tukaj čarovnik Ceremoniali. Želiš, da pridem na obisk?" sem zaslišala smešen, čuden glas. „Hvala! Jaz sem Tatjana. AU sploh veste, kje stanujem? " sem ga še jaz vprašala. Spet sem zaslišala tisti glas:" O, seveda vem! Saj sem vendar čarovnik! Kako ti je že ime? Oh, saj res! Tatjana. To je tako smešno ime. Tatjana, ali bi mi storila majhno uslugo? Prosim, odpri okno in odgmi zavese!" Pomislila sem, ali bi ga ubogala. Potem sem le odgrnila zavese in odprla okno. Hotela sem se vrniti k telefonu, a sem zaslišala znani glas: „Tatjana! Zbudi se! Lačen sem!" Takrat sem se šele zavedla, da sem sanjala. Vstala sem in odšla v kuhinjo in pogrela zajtrk. Tatjana Kovačič 5.,a oš Majšperk SANJE z BOLECIM KONCEM Nekega dne sva s prijateljico našli neko napravo. Po dolgem razmišlja-, nju sva ugotovili, da je raketa. Skrivaj sva jo spravili v star skedenj. Naslednji dan sva povedali, kaj sva našli, sosedovemu Janku. Ko si jo je ogledal, je ugotovil, da bi z njo lahko poleteli na kak planet. Naprave je malo popravil in predlagal, da bi poleteli na Luno. Znienili smo se, da bomo zvečer prišli sem, s sabo pa bo vsak prinesel nekaj hrane. Zvečer smo vsi prišli k skednju in vstopili v raketo. Janko je potegnil ročico in smo vzleteli. Dolgo je pritiskal na gumbe, dokler nazadnje nismo pristali. Ker smo bih lačni, smo se najedU, nato pa utrujeni zaspaU. Ko smo se zbudili, smo začutili neko tesnobo. UgotoviU smo, da smo zvezani. Prišel je nek čuden vesoljec. Malo nas je gledal, nato pa se je pogovarjal z drugimi vesoljci v jeziku, ki ga nismo razumeli. Zelo smo se začudili, ko je pristopil k nam in nam začel govoriti v našem jeziku. Še bolj pa smo se začudili, ko nam je rekel, da so nas izvoliU za voditelje njihovega planeta. Nato so nas odvezali in peljaU v njihove hiše. Ko smo prišli v eno, smo videli pohištvo iz sarnih biserov. Vse to so nam ponujaU, če ostanemo pri njih. Po dolgem razmišljanju smo le ostali. Za vodjo so izbrali mene, me peljali na prestol ter mi oblekli zlato obleko. Prijateljema pa so dali srebrno obleko. Čas je rnineval in leto je bilo naokoli. Začelo se nam je tožiti po domu. Odpovedali smo se prestolu in poleteli na Zemljo. Ko smo nekaj časa leteli, smose začudih, da letimo tako počasi, čeprav je Janko pognal z največjo silo. Ko smo se začudeni ozrli, smo opazili do polovice rakete same dragocene kamne. To je bila teža, ki nas je ovirala. Takoj smo vedeli, da so nam jih podarili prebivalci planeta, ki smo ga obiskah. Ko smo tako^ opazovali kamne, je naenkrat treščilo. Vedeli smo, da smo pristali. Zjutraj sem se zbudila na tleh pri postelji. Ko sem hotela vstati, me je vse bolelo. Tokrat sem se spomnila, da sem o čudovitem planetu in dragocenih kamnih samo sanjala. Štefka Kirbiš, 6. a, OŠ Markovd, Priprave na dan JLA Rojstni dan naše armade, ki ga praznujemo na dan 22. decembra, bi naj prešel na praznik obče narodne obrambe. Zajel bi naj široke množice ljudi v vseh njenih strukturah in na vseh področjih delovanja. O pripravah na letošnje praznova- nje 22. decembra je tekel razgovor v sredo, 19. novembra v prostorih OK SZDL Ptuj. Navzoči so soglaSali, da je treba dosedanjemu delu z mladimi v osnovnih in srednjih šolah dati no- ve kvalitete. V srednjih in poklicnih šolah ptujske občine bodo izvedli ob- rambni dan, v okviru praznovanja 22. decembra. Pionirji bodo, kot že tolikokrat doslej, obiskali ptujsko vojašnico, udeležili pa se bodo tudi sprejema pri komandantu. V ta na- men bo potrebno narediti plan obi- skov. Aktivne starešine in vojaki bo- do obiskali nekatere ptujske delovne organizacije. Sklepni del praznova- nja dneva JLA bodo srednje in pokli- cne šole ptujske občine organizirale v Mestnem kinu, ko bodo tudi razgla- sili rezultate obrambnega dne in naj- bolj prizadevnim razdeUli priznanja. Ko bodo vojaške starešine obiskovali osnovne šole, pri svojem obisku ne bodo smeli zanemariti tradicij NOV, še posebej zato, ker smo v jubilejnem letu 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. Pri tem pa se bo tudi treba dogovoriti, kaj povedati mladi generaciji. Letošnje praznovanje dneva JLA bo še posebej slovesno tudi v krajev- nih skupnostih, temeljnih organiza- cijah združenega dela in drugod. Prav vsi naj bomo udeleženi v pra- znovanju rojstnega dne naše armade. Svečanost v ptujski garniziji bo 20. decembra. Istega dne bo v ptujskem gledališču svečana akademija, sledilo bo tovariško srečanje v Narodnem domu v Ptuju. ___MCi' do nedelje 4. decembra 1975. Mlaj bo v sredo, 3. decembra ob 1.50. NAPOVED: Okrog 28. no- vembra bodo pooblačitve ob jugozahodnem vetru. Postopno se bo ustahlo na nad 10 stopinj Celzija. Za ptujsko m Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice in za Prekmurje še ni snega na razpolago, zato bomo s pozno- jesenskirm deh še nadaljevali. Aloj Cestnik V hladnih dneh vas varuje pred prehladom „KASMIR" moški šal iz uvoza. Dobite ga v trgovinah Mercator - Panonija Zadnji hlebci kruha iz črne kuhinje Vse pogosteje se srečujemo s propadanjem spomenikov naše bogate preteklosti. Kar je bilo pred desetimi ali petnajstimi leti še sedanjost, je sedaj že redkost, ki jo srečujemo samo v zelo odmaknjenih krajihh. Butane hiše, krite s slamo, postajajo prava redkost tudi v vaseh, kjer je še do pred nedavnim bila posebnost, če si je v kateri od vasčanov zgradil hišo iz opeke. Skupno s starimi hišami izginja tudi podoba življenja naših prednikov, pritlič- nih, s slamo kritih hišic, ki ne poznajo parketov ali toplega poda, pa tudi velikih svetlih oken ne. Se eno znamenitost so vsebovale te, danes bi jim lahko rekli idilične hišice, polne cvetja, v katerih se je grelo na zapečkih kai lepo število otrok, to je črna kuhinja, katere izvora imena ni potrebno posebej ugotavljati. Ves prostor je namreč prepojen s črnimi sajami, ki se sproščajo kai skozi odprtino v sredini kuhinje. Ugotavljamo lahko, daje veliko ljudi, predvsem mlajših, ki takšne kuhinje poznajo samo iz pripove- dovanj staršev. Z vsakim mesecem in letom je črnih kmečkih kuhinj manj, saj slamnate hiše z značilno arhitekturo preteklosti vse hitreje izginjajo v pozabo. Svoj prostor odstopajo močnejšim in svetlejšim stanovanjskim zgradbam, v katerili ni štiblcev, prikletov, kamric in podobnega, pa tudi ne košaric in lopat, ki so jih uporabljaU za domačo peko kruha. Podobno usodo propadanja bo te dni doživela tudi ena zadnjih značilnih haloških hišic v vasi Varož pri Makolah. Otroci, ki so zrasli v skoraj 130 let stari s slamo kriti hišici, so v njeni neposredni bhžini zgradili novi, večji in svetlejši dom, starega pa bodo porušili. S tem bo odšla v pozabo še ena redkih črnih kuhinj, ki je dajala kruh in druge domače jedi skozi več kot stoletno obdobje. Ob tem se pojavlja zaskrblje- nost, ali bomo zares prepustili propadu in uničenju tako pomembne spomenike naše kul- turne preteklosti, kot so slamnate in butane hiše, ki z vsakim dnem postajajo večja redkost, pa jili bodo zanamci svojim otrokom prikazovali samo še na fotogra- fijah in pripovedi. Samo še nekaj dni je usojeno črni kuhinji v Varoži pri Makolah. VH OdloČite se za nakup pri IZ BIRI - ne bo vam žal! Centralno skladišče IZBIRE na Zagrebški cesti 4, obvešča ce- njene stranke, da bo redna letna inventura od 2. dec. do 6. dec. 1975. Sočasno se priporoča za nakup! Pridite v prodajalno CICIBAN in izberite za vašega malčka ali šolarja toplo obleko za mrzlo zimo. Solidna postrežba in velika izbira je zagotovilo, da vam za nakup ne bo žal! Izberite tisto, kar vam najbolj ugaja. Obiščite prodajalno ZARJA in kupite nekaj zase in za svojo družino. Nizke cene — ugoden nakup v prodajalni ZARJA na Srbskem trgu. Izredna priložnost za gradi teljel Po znižanih cenah nudimo vez« na okna proizvajalca INLES ^' bnica. Obiščite centralno skla dišče na Zagrebški cesti 4, čaki vas znižanje za 25%!