rsaas !*>bot. ia prainikof. , daUT Satar*JS, J^p and PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta »pravniški prostori! MAT South UwntkiW An tt&SZfSSrSl CH1CA0O. ILU PONDEUEK. 16. JULIJA (JULV II), 1940 Subacriplion $6.00 Yaarlj ftTKV.—NUMBKR 137 Ass^tanca for —ilinf at »p+dal rata of pooUe« proridad fer la aaeUon 110«, Act of Oct. 8, 1917. authoHfd on Juna 14, IS 18. flUJA BO ŽABA OFENZIVO (EZ DVE LETI Hie/fl /e pripravljena na obrambo, pravi Churchill j jMCI IZGUBILI 91 LETAL Ei----N, 15. jul^VtltlLa bo predla iz defenzive 1 1942," j« dejal PW-ffiiKton Churchill v svojem ■n po radiu, ki je bil razšir-tfi na Ameriko. "Vojna bo ,eU povsem drugo oblfko od nje. Dežela je že zdaj prl-rljeaa. da odbije vsak poskus Kije, i armado 1,500,000 V Churchill je v svojem govoru iriiil zasego francoske bojne norice. Dejal, da je bila sa-»odrejena, ker je bila nevar-ia bodo bojne ladje prišle •jeve roke. Ce bi se to bi bila ogražana varnost Velike Britanije, temveč Anerike. ^_i minister je naznanil, » Nemci v letalskih n*valih Aiglijo od 4. julija doslej iz-K 91 letal. Angleške izgube primeri z nemškimi malen- Komunisti v Latviji hvalijo Stalina Zsrotniike aktivnosti razgaljene Riga, Latvija, 13. jul. — Štirje telegrami, odobreni na prvem zborovanju latvijske komunistične stranke, so bili poslani sovjetskim voditeljem V Moskvi. Vsi priznavajo, kar je že splošno znano, da komunisti v vseh državah delajo in agitirajo za strmoglavljonje vlad po navodilih iz Moskve. ' Telegrami so bili poslani Stalinu, ruskemu diktatorju, Juriju Dimitrovu, tajniku ekseku-tivnega odbora komunistične in-ternacionale, Molotovu, sovjetskemu premier ju in zunanjemu komisarju, in Vorošilovu, vojnemu komisarju. Telegram, naslovljen Stalinu, se glasi: . 13. jul. — Nemški le-navali na Anglijo se na-ejo. Nemci so bombar-iz zraka mesta v Walesu, ozapadnem delu Anglije industrijske distrikte na ■pPLetalski minis ds povzročena i "Nekaj ljudi je bilo u-in ranjenih in bombe < so »mnogo hiš," pravi po-L "Deset oseb je bilo ubi-i okrog trideset ranjenih v i ikotskem mestu." nci so vrgli veliko število livnih in poiigalnih bomb v južno vzhodnem in ipadnem delu škotske, »o porušile pet poslopij em Škotskem mestu in več je izgubilo življenje. Tu da Nemci uprizarjajo iz svojih baz v Stavan-Norveftka. Te so bile v »jih tednih tarča napadov kih letalcev. po poročilo pravi, da so li uničili osemnajst nem-bombnikov v zadnjih dveh aami pa so izgubili šest * spopadih v zraku. Sest Ttih bombnikov je bilo se-Biih v bitki nad nekim iim pristanifrčem. Jleuradni seznam žrtev nem-i letalskih napadov v zadnjih tih dneh kaže, da je bilo ,ni 167 ljudi ubitih.' Ste-kftev je nujbrže večje. ^fcHia. 13. jul. — Tu poročajo, j* nemška letalska ofenziva ti Angliji prizadjala velike »l* aovražniku. Bombe so I šile tovarne orožjs in mu-v IMymouthu, Ports-Jthu in drugih mestih. sngU«Kkih parnikov s gažo 30,000 ton je bi-^^■h v Kokavskem ■ v včerajšnjih napadih, drugih pa je bilo poško-Narijrtki krogi se ba-d* J«- blokada s podmor-Isčinkovita. ^ letalci »o včeraj na-sngleAkc parnike, kt so se P*1' v bližini vzhodnega fj*' n«*kaj milj sevemo-I Jr>'» «k1 Lindona. V bitkah rj^ Angleži izgubili de- "Sodrug! Tukajšnja organizacija komunistične stranke vas goreče pozdravlja ob priliki svojega prvega javnega in legalnega zborovanja po več letih podtalnega delovanja, za svobodo latvijskih delavcev. Poleg imen velikih učiteljev, Marxa, Engel-sa in nepozabnegk Lenina, nam je vaše ime dajalo pogum v težkih časih in nelegalni borbi v prošlosti. Zdaj, ko so verige reakcije zdrobljene, se je pričelo novo življenje in doba novih zmag. V tem zgodovinskem imentu obljubujemo vam, dra-.. sodrug Stalin, da latvijska organizacija komunistične stranke bo vedno korakala po poti, katero Ste vodja svetovnega proletktfjata, začrtali. Povzpe-" se bomo na najvišjo točko _ aarrkomunistične inter-nacionale, katero smo držali kvišku tudi v dobi podtalne borbe. Zahvaliti se moramo vsem sovjetskim voditeljem, ki so stali ob naši strani in nam pomagali ter omogočili vstop v novo in • srečno življenje. Iz globočine naših src pozdravljamo mogočno rdečo arirtado, ki nam je prinesla svobodo. Popolnoma smo prepričani, da bo ona osvobodila delavce po vsem svetu." ogrska in bol-garija revidirali stališče Rumunija nastopila proti angleškim kom-* , panijam RAZPRAVA O RU-MUNSKl POLITIKI Budimpešta, Ogrska, 13. jul — Mir v balkanskih državah, ki je visel na niti, odkar je Rusija pograbila iBesarabijo in severno BUkovino, je bil vsaj za nekaj časa zasiguran, ko sta Ogrska in Bolgarija na pritisk iz Berlina obljubili, da bosta potisnili svoje teritorijalne zahteve na račun Rumunije v ozadje. Pojasnjeno je bilo, da Nemčija hoče neovirano produkcijo v državah južnovzhodne Evrope v teku borbe, katere cilj je poraz Velike Britanije. Sovjetska Rusija ne sme izkoristiti konfu-zije na .Balkanu v svoj prilog in podjarmiti nadaljnjih kosov ozemlja, ker bi to oropalo Nemčijo za "življenski prostor" ob njeni meji. Ogrski premier Paul Telek in zunanji minister Csaky sta se vrnila v Budimpešto iz Mo-nakova, kjer sta imela razgovore z nemškimi državniki in Italijanskim zunanjim ministrom Ciflhom. Pričakovala sta, da bosta Nemčija in Italija dovolili Ogrski takojšnjo okupacijo dela Transilvanije, rumunske province, kar pa se ni zgodilo. Domače vesli Nov grob v Chicagu Chicago.—Dne 13. julija je v Hartford u, Mich., umrl Mike Kasič, član dru*tv* Slavije št. 1 SNPJ v Chicagu, kjer je bil še »red dvema letoma njegov dom.i rruplo bo pripeljano v Chicago v ponedeljek, pogreb se pa vrši v orek popoldne ob dveh iz Zoranovega pogrebnega zavoda. Zaradi tega pogreba se vrši izredna seja društva Slavije dne 16. julija ob pol oSmih zvečer v navadnih društvenih prostorih. lnguja skleni ■■ la sporazum 0 amer''*i japonsko vlado Uvoz slata iz Francije padel francija je postala fašistična država Male komunistične grupe Latviji, Litvi In Estoniji ne b nikdar prišle iz svojih skriva lišč, če ne bi bila Stalinova vlada poslala vojaških čet v te baltiške državice in jih podvrgla svoji kontroli. Naciji aktivni v ameriških državah lUon.. [**»>. ko Deklaracija državnega tajnika 1 Hulla Wsahington, D. C* 18. jul — Državni tajnik Cordell Hull je izjavil, da je dobil informacije iz zanesljivih virov, da so Hitlerjevi agentje in dlplomatje silno aktivni zlasti v državah Centralne Amerike. Na vlade teh držav- so pričeli pritiskati, naj ne pošljejo svojih reprezen-tantov na Vseameriško konferenco, ki se prične 20 julije, v Havani, Kuba. Agentje so jI* dalje posvarili pred posledicami, ki bodo prišle, če bodo na konferenci sklepali o akciji proti Nemčiji. Hull je dejal, da se bo na konferenci vršila razprava le o zadevah, ki se nanašajo izključno na ameriške države. Dalj« j* rekel, da on nI imel nobenega razgovora z briuko vlado o načrtu raipolaganja prev«W produktov ameriških republik. , Federalni zakladnik H-nr* 'renčija, 18. j„|. - Morgenthau je naznanil, da ** | je FVederlek Phillips, snglešk finančni podminUter odzjml povabilu, naj pride v Afriko Slednji se bo udeležil konference v Waahingtoou. na kateri va o finančnih zadevah. _______________ _ li. jnl ^ Eumunija je zasegla 60 angleških oljnih ladij v svojih pristaniščih in jim tako preprečila beg. To je bil nadaljnji korak v akcijah proti angleškim oljnim kompanijam, ki nočejo, da bi njih oljna polja prišle pod nemško kontrolo. Nekaj dni prej je moralo več uradnikov angleških oljnih interesov zapustiti Rumunijo, pozneje pa je rumunska vlada Izdala dekret, ki prepoveduje prodajanje delnic tujih kompanij v Ru muniji zunanjim interesom. A v toritete so s tem onemogočile tramsferiranje angleške lastnine v Rumunlji Rusiji. Zunanji minister Mihajl Me noiliscu je bil povabljen v Ber lin na diskuzijo o rumunski zu nanjo politiki. Poroča se, da bo skušal pridobiti Nemčijo za načrt, da severna Bukovi na, k je prišla pod sovjetsko oblast, postane napol neodvisna pokrajina, kamor naj bi se priselilo okrog 100,000 Nemcev, ki zda bivajo v Resarabiji. Obiski Chicago. — John in Stefie Pavlič iz ClevtUlnda, O, ter John In Mary Perush iz Jolieta,' 111., so 11. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti ia Detroita Detroit, Mlch. -r- Frances Mezgec, članica ,društva 121 SNPJ, se je morala naglo podvreči operaciji in nahaja se v Women's Hospitalu. Obiski so dovoljeni. — Na obisku v De-trditu se nahaja mlada Josephihe Laztfr iz Fontane, Calif. Njeni ptarši so pred leti bivali v De-troitu. Minneeotakt novice Eveleth, Minn. — Štirje slovenski fantje so.'minuli teden odšli v razne službe v federalni mornarici. Ti so 8tanley J. Pe-rič, Stanley Lavtfl, Fr. J. Suš-nik in Fr. L. Petsrlin. — Rojak John Simonič is Mountain Iro-na ima deset odraslih otrok, ki so raztreseni po Jflnnesotl. Wis-consinu in MonUni, ampalc ob prazniku neodvisnosti so se vsi sešll na domu avfjlh staršev In meil so veliko | Dovoz bojnega materiala na Kitajsko ustavljen I FRANCOSKA LUKA BLOKIRANA Tokio, 13. jul. — Tu naznanjajo, da je bil sklenjen zadovoljiv sporazum med Veliko Britanijo in Japonsko - glede poravnave spora, ki ga je Izzvalo pošiljanje orožja In bojnega materiala iz Burme na Kitajsko. Robert l^eslie Cralgie, angleški poslanik v Tokiju, je informiral japonskega zunanjega ministra Hačiro Arlto, da je njegova vlada v načelu sprejela japonske zjihteve. Pogoji sporazuma bodo objavljeni v pondeljek. Zdaj je znano le to, da se je Vellku Britanija obvezale, da ne bo pošiljala orožja, tovornih avtov, municije in gaaolina na Kitajsko. sko slavje. Nov grob of Pacifiku I San Francisco, Calif. — Pred dnevi je tujimrj za srčno hibo Marko Nemanlč, star 71 let In rojen v Božjakovem pri Metliki (v Beli Krajini. V Ameriki je živel 63 let in tu zapušča ženo n tri omožene hčere, v Oak-andu pa brata. Clevelandske veatl Cleveland. ~ Dne 10. t. m. je v bolnišnici umrla Lucija Pla-ninšek, roj. Ravnikar, stara 60 et in doma Iz Domžal nad Ljub-jano. V Ameriki je bivala 36 et In tu zapušča tri Hi no ve in štiri hčere. Groinja s stavko je pomagala Pittsburgh, Pa., 13. Jul. -The Aluminum Co. of America ae je včeraj podala In naznanila sklenitev dogovora z unijo Aluminum Workers, včlanjeno v Kongresu Industrijskih orga-nizacij. S tem je bila zaključena dolga kontroverza, v teku katere je unija zapretila z okli-cem stavke. Sklenjeni; »-pora-zum določa zvišanje minimalne plače na «6 centov na uro, izboljšanje delovnih poft^^ii odpravo priganjaštva, Nidc U-narich. predsednik unije, je dejal da je zadovoljen s poravnavo Unija je dobila skoro vse, kar je zahtevala. Nova pogodba krije okrog 16,000 delavcev v šestih tovarnah kompanij«. Žalostna usoda francoskih beguncev London, 13. jul. — Robert I*s-lie Cralgie, britski poslanik, ki se * pogaja z japonsko vlado v Tokiju, je dobil lnstrukcije glede omejitve Iz vola blaga nu Kitajsko, se glasi tu objsvljsno poročilo. Pogajanja glede japonskih zahtev so bile obnovljena potem, ko je japonski zunanji minister Arita Izjavil, da odgovor angleške vlade n) zadovoljiv In zapretil z akcijo. List DaOy Telegraph piše, da j« suitan j I mlMet*r Halifaa pojasnil stališče angleške vlade Taičiju, kitajskemu poslaniku v ljondonu. PovedMl mu je, "da so se pojavile nove mednarodne komplikacije po ksrpitulsclji Francije pred Hitlerjevo oboroženo silo in vsled tega Je morala Velika Britanjja skleniti »po-razum z Japonsko vladd!" Kakšen učinek bo imel ta sporszum ns Kitajsko, nI bilo omenjeno. Jasno Je, ds Velike Britanija ne bo odslej dosti pomagala Kitajski v borbi proti japonskim Imperialistom. Hongkong, 13. jul. — Nekaj japonskih bojnih ladij je odrinilo proti Kwangčovanu, francoski lukl med Hongkongom in lndokino, da blokirajo to luko, iz katere odhaja bojni material na Kitajsko, Poročilo pravi, da bodo Japonske avtoritete u»ta-nov i le postajo za kontrolo l|on-trabantnega blagu. Waahingion. D. C., 10. julija. \Boj proti vsem oblikam I— (JK) — Trgovinski vladni . JT . ___ (Kidelek, The United States De-1 internacionalizma I partment of Commerce, poroča Cf_ __ ; _ A „ v svojem tedenskem poročilu pod LEBKU IN ah U m A K,-današnjim datumom* sli to pa za teden od 26. junija do 3. Julija, da je v teku tistega tedna došlo v Združene države ameriške zlata za $86,466,984. Od te vsote gu je došlo is Velike Britsnlje $44,-046,070; $30,161,040 is Kanade; $3,627,727 Is Južne Afrike r $3,-166,264 is Švedske; $1,164,860 is Hongkoflga; $27,303 is Francije in $3.166,264 is Jugoslavije. Številke v poročilu izkarujejo, da je bil skoro ves priliv zlata skozi ta teden vložen na račun zunanjih vlad ali zunanjih pooblaščenih državnih bank v a-meriške banke zveznega rezervnega sistema. Takega r slata, shranjenega na račun sunanjlh vlad ali njihnih pooblaščenih centralnih bank, je bilo prošll teden v Združenih državah a-meriških vsega skupaj za $1,-664,120,968 ali za $71,197,690 manj kakor teden poprej. To zmanjšanja očividno pomeni to, da se je prav za tolikšno vsoto denarja potrošilo po raznih zunanjih vladah, neposredno ali posredno, v Združenih državah ameriških sa rasns vojne nabave, UVoz zlata s Francoskega je padel na neznatno vsoto, dočlm je prišlo še prejšnji teden Is Francije zlata za $241,000,000, pa se pe mnenju najbolj pouče* ttlh bankirskih krogov sodi* da je še pred nemško iiivszljo Francija izvozila vso svojo i logo slata, in siper ponajveč New Vork. Pred koncem tedna Je došlo dodatno v New York is Kanade $100,000,000 zlatu, kar pa nI uključenn v poročilu zveznega oddelka za trgovino. Radi velike vsote, do-bavljene dosedaj Iz Velike Brl Unije, in tistih, o katerih se ve, da so že na potu, menijo. Ist" dobro obveščeni krogi, da bo kaj hitro tudi vsa saloga zlata Velike Britanije prepelJ*«* v Ameriko, ponajveč v Združene države ameriške, oziroma v New Vork. Po poročilu prejšnjega tedna je priliv zlata padel za teden NIL V PpKOJ I le r ne ftvlca, 18. jul. — Poražena Francija je prevrnila časovno razdobje in se vrnila v staro dobo z osvojitvijo sistema provinčnega vladanja. "Kapitalizem In socializem sta stvar prošlosti," je dejal maršal Pe-tain, predsednik francoske vlade, kateremu je parlament dal diktatorsko oblast, v svojem govoru po radiu. "V tem momentu« je potrebna borba proti vsem oblikam interivacionalhtmn" _ Potaln J« "ttto orisal sistem vladanja, mešanico politične prošloatl in politične sedanjosti. Po govoru je bilo naana-njeno, da je Petain nasledil predsednika Ubruns kot načelnik eksekutivnega departmen-ta. On je poatal predsednik Francije In prtimler, Lebrun pa je bil vržen na smetišče. Petain bo imel sakonodajno oblast, dokler ne bo formiran nov parlament. V slučaju izbruha nemirov ali resne krize bo vladal dekreti. Mrtva republika Je dobila vlado dvanajstih ministrov i glavnim stanom v Versaillesu, toda nekatera ministrstva bodo funkcionirala v Parizu. Oblast, katero js dobil Petain, Je vsš-ja od oblasti, ki js bila kdsj v » » m _ _ . .- . _ kK Vrniti se ne morejo domov - čete "nile v Lyons • "-"cija, ia. jul. —1 v«i»kov ae je vrnilo v "> ffa nemške Francoska trobojnl-J* »av.hrala na javnih po-i* » nadomestila nacijsko Obvezna vojaška sluiba v Urugvaju Montevideo, Urugvsj, 13. Jul. —. Nižja državna zbornica je aprejela načrt glede obvezne vo-jaške službe, ki je bil že prej ^bren v senatu. Urugvaj je ena izm*d malega števila ameriških republik, ki so uveljavile obvezno vojaško službo. Kordesuz. Francija, 18. jul. — Čeprav je bilo premirje med Francijo In Nemčijo podpisano pred štirimi tedni, se okrog 2,-000,000 francoskih beguncev ne more vrniti domov, ds se bi lotili dels In pričeli novo življenje. V deželi je nsstals novs situacija, ko Je maršal Petain dobil diktatorsko oblast. Poleg francoskih beguncev je tudi 1,600,000 belgijskih beguncev, ki bodo morali ostati v Franciji mords več mesecev. Nemško vojaško poveljstvo je namreč prepovert* lo repa t r laci -jo belgijskih beguncev. V Bor-desuau so nacij-ke avtorltaU naznanile, da morajo francoski begunci iz pokrajin Bas Rhin, Haut Rhin, Mo*selie, Vosges, Meurthe-et^Moselle, Meuse, Ar-dennes, Alane, Nor d in Pas-de-Calais oeUti v krajih, v kaUira ao pobegnili, do nadaljnjega obvestila. Veliko število beguncev je pobegnilo is omenjenih krajev kmalu po izbruhu vojne r zadnjem septembra. Francoske avtoritete se zavedajo, da problem beguncev mora oitl r«šeri, s so bres moči. Pokoriti se morajo ukazom nemških gospodarjev. **eer je Konvencija demokratske stranke Chicago, 16. Jul.—-Danes opol-I dne bo v Htadiumu otvorjena konvencija demokratske stranke. James A. Farley, načelnik osrednjega odbora stranke, bo pozvsl delegate k redu, nakar bo sena-tor VVilliam B. Bankhead govoril kot začasni predsednik konvencije. Vse kaže, da bo predsednik Roosevelt ponovno imenovsn za predsedniškega kandidate. omenjenem poročilu za $831,-779,647, kar se Ishko razume, če se pomisli, da ie Francija sama uvozila skozi tisti prejšnji tmien zlata za $241,000,000 STO* ti neznatni vsoti $27,308 v Urni tednu. Po istem poročilu znašajo zlate zaloge Združenih držav ameriških samih sadaj $20,114,698,-428 proti vsoti $16,149,700,824 nstsnko pred letom dni. je Fraifftfju vladal Napoleon HI. Primerja se Ishko « oblastjo gs-nerala Franca, špsnsksga dik- tatorja. Petain bo imel podporo pri trlumvlratu, ki gs tvo-rlju Mvšl premier In zunanji minister Pierre Uvsl, Adrten Marquet In general Maaime Weygand, bivši vrhovni poveljnik francoskih in angleških armad v Franciji. Francoske provlnos, ki so tvorile važne enote v šaau monarhije, bodo dobile governer-je, toda ti se bodo morali pokoriti dlktatom Petalnovega režima. "Podlaga naše nove države morajo biti drullna, delo in domovina,rt je rekel Petain. "Francija, katero sdsj napada Anglija, bo morala doprlnašatl nadaljnje žrtve, Jas potrebujem zsupsnjs narod*/' Ogrsko sodišče obsodilo špione Budimpešta, Ogrska, UI, Jul. — Osemnajst oseb je bilo obsojenih ns obrsvnsvl pred sodiščem v zapor od trah do petnaj* atih let na obtožbo špionate. Dva med obsojenci «ta Kumunee. * Delavski odbor oplazil kompanijo "Neodvisne" unije razpuičene Samo štirje delavci pri WPA komunistit bil sklenjen *vorezum med francoskimi In nemškimi avtoritetami glede repatriaclje begun cev, Uide doslej ni bil storjen* še noben korak v tej snu rl. Begunci so obupani, UnIs ne morejo si pomagati. Nekateri ao bili odtrgani od svojih družin. s katerimi bi se radi zdru žili. Vse kaže, da bodo morsll šr dolgo ostati v pokrajinah, katerih al zasedla nemška sr-j Plltaburgh, Pe„ 13. jul deralni delavski odbor je odre-dtt, da mora Welrton Htetl Co. razpustiti "neodvisno" (kom panijske) unije v svojih tovarnah in ponovno upoalltl vse de lavce, katere Je odsk»vila zaradi unljskth akti v mist i. Tem mora plačati tudi mezdo za ves čas, ko so bili brez zaslužka. Delavski odbor ni pa priznal organlzatorlčnega odbora jeklarskih delavcev, unije CIO, sa predstavnika delavcev pri kolektivnih pogajanjih z družbo. Odlok be*ira na proceduri, ki ae Je pričela proti kompanijl Washlngton, D. C., 18. Jul. — Uradniki WPA so ugotovili, da so pri rellfirth delih uposlenl samo štirje komunisti. Preden je bil o*. M4.) - »rflUatelJ« to * to to »rttoiU toitaiM. . _ MUtoM uBM^inud itrtkkM wUI not to ratorn«4. OUmt ........ fivu. Mto m »tafto. pU)*. vmm, tto.. wUl to r+mr%U to M«tor Mir «rtoa hhmumM to -» i«r—»il u4 «U«mM KmIm m Ur Im lUk l PROHVKTA M»7-M to. LsmpdaU A—» CMcm*. MKMMKH OP THK KSDSBATBO ....................... ftetum • a*U»«to m (Juto II. IM«), totoc »•»*• MM M HMtovu »MMtti, to «M to • U» fetumota potdito M- !'«•»,» IU to I I Miaitob to M »Ml IU M MtovL naselbin Padec francoske demokracije Listi poročajo, da se je 9. julija v Vichyju na FrancoNkem sešel francoski parlament in od-glasoval za ustanovitev fašistične diktature v Frsnciji. Ustava tretje francoske republike iz leta 1875 je bila s tem (»kopana in francoske tia/lamentarne demokracije je bilo konec. Samo štirje poslanci, dva socialista in dva socialna radikalca, so gla«ovali proti diktaturi. Ostalih socialistov in socialnih radikalcev, ki so imeli v zbornici večino—francoeka spodnja zbornica je Štela 618 poslancev—menda ni bilo navzočih. Sešlo se je le 398 poslancev, večinoma Iz reakcionarne desnice, dočim so socialisti in večina socialnih radikalcev zapustili Francijo še pred Hitlerjevo okupacijo. Brutalna resnica je, da se je polovica francoskega parlamenta, kolikor ga je ostalo doma, sešla v Vichyju—na ukaz diktatorja Hitlerja in grobokopi francoske demokracije: stari maršal Petain, Lava! In Bonnet so izvršili ultaz. Sicer ni bilo treba nobenega parlamenta za Izvršitev Hitlerjevega ukaza, nobene "parlamentarne" komedije nI bilo treba, ampak Hitler, ki se rad igra s ceremonijami in teatralnostjo, si je privoščil to kruto farso—kakor si ja privoščil zadnji rn^sec sestanek za kapitulacijo Francije v istem mestu in istem železniškem vagonu, v katerem je premagana cesarska Nemčija podpisala premirje 1L novembra 1918. Hitler dela natančno po avojem načrtu. Kakor ni pred sedmimi leti vprašal večine nemškega ljudatva, če hoče njegovo diktaturo, ln kakor ni kasneje vprašal avatrljskih Nemcev, Cehov, Slovakov, Poljakov, Norvežanov, Dancev, Holandcev In Belgijcev, tako ni zdaj vprašal Francozov, mora se zgoditi po njegovem načrtu—in njegov načrt Ja, da mora demokracija izginiti povsod kamor stopi njegova okovana pata. Francosko demokracijo je vrglo ob tla največje izdajstvo v moderni zgodovini. Natančna alika tega izdajstva je Ae temna, toda glavne poteze slike nam kaše jo, kako so na višku krize prilezli iz vseh kotov, in lukenj najreakclonar-nejši francoski elementi—elementi z nasprotujočimi si cilji, ki fm so se združili na enem stališču, namreč da so vsi enako sovražili demokracijo. Ti elementi, ki so Imeli vplivno bese do v armadi (izdajski častniki in generali), v Kospodarstvu Francije (bankirji in Industrijsni mogotci); v nazadnjaški politiki (Lava!, Bonnet itd.), v katoliški cerkvi, v kateri imajo*stari francoski monarhistl največjo zaslombo, dalje francoski fašisti in klerofašlsti. ki so vsa ta leta ljubimkali z Mussolinijem, španskim Frankom in Hitlerjem—vsi ti elementi so se v psihološkem momentu strnili v akciji masnega izdaj-atva. In zavezniki vsah teh ho bili—hote ali nehote—francoski komunisti, ki so se po Hltler-Stalinovem paktu prelevili v največje saboterje demokracije in obrambne vojne. Uničenje francoske demokracije nam nazorno kale, kdo no poleg odkritih tudi skriti sovražniki demokracije, namreč oni, ki v Javnosti obsojajo Hitlerja in hlinijo simpatije za napadene narode, na dnu svojega srca pa ploskajo Hitlerjevim zmagam in pozdravljajo zator svobodnih demokracij. Vatikansko glasilo Osservatore Romano Je* kakor so poročali ameriški listi, po-zdrav ilo zborovanje francoakegs "parlamenta" v Vichyju in njegov sklep za uvedbo fašistične stanovske d ris ve na razvalinah francoake demokratične republike t Brutalna farsa v Vichyju Je kajpada le «-pi roda brez trajnega pomen« Francoeka republika je lahko pokopana sa vselej, ampak francoska demokracija je le pa rs liti rs na—dane« leži na tleh brez moči—in nekega dne vata-ne prerojena in pomlajena s »»»talimi demokracijami F.vrope vred f veliki celoti. Francoska republika najbrže sa vselej izgine z zemljevida, toda demokratično francosko ljudstvo, milijoni francoskih delavcev in kmetov,,ki so v zadnjih 160 letih piaali Evropi klasično formulo politične in socialne revolucije, to žilavo ljudstvo, žilavo na idejah, najde nekega dne svoje meato v svobodni, demokrstični federaciji F.vrope. Kakor Je Hitlerjeva brutalna askapa« da te porušila celo vrsto nacionalnih kakor porušila še ostale nacionalne države v F.v ropi, toda vzik tsem nsčrtom današnjih totalltarakih diktatorjev —bodočnost Evrope, kakor vsega sveta, Ja prej ali slej v demo kVatkni federaciji. | Zahvala kluba 27 in zbora Zarje Cteveiand, Ofcio. — Z radostjo sporočamo slovenski javnosti, da je slavje 80 letnica našega kluba In Kar je izredao dobro uspelo finančno in ia. bolj pa v moralnem oziru. Imeli smo najete izletniške prostore društev SNPJ sa pro-| slavo 30 letnice ustanovitve kluba št. 27 za nedeljo, 14. julija, dramsko društvp "Ivan Cankar" po za nedeljo, 7. julija. Ker je pa eksekutiva JSZ določila, da se vrši XII. redni zbor JSZ in Prosvetne. matice 4.-6. julija v | ('levelandu, smo naprosili društvo Ivan Cankar, da nam odstopi nedeljo, 7. julija, da prihranimo na stroških glede zunanjih govornikov. Društvo Ivan Cankar nas je razumelo in so nam iz prijaznosti dali njihov datum, [ zakar smo jim iskreno hvaležni. Zahvaljujemo seProavati, Proletarcu in Enakopravnosti, kakor tudi reviji Cankarjevemu | glasniku za oglašanja. Zavedamo se, da brez naklonjenosti teh listov na bi imeli tako velika udeležbe. Iskrena zahvala gre vaem, ki so pomagali oglašati, delavkam v kuhinji, točilcem za baro, prodajalcem listkov in vsem, ki ste na en ali drugi način pripomogli do zaieljenega uspeha. Iskreno smo hvaležni govorni, kom za vzpodbudne beaeda. In sicer Etbinu Kristanu, uredniku | Cankarjevega glasnika, Mattu Petroviču, ustanovnemu članu I kluba št. 27, Franku Zaitzu, uredniku Proletarca, Antonu Su-larju Iz Kanaasa, ki ja gl. porotnik SNPJ, Andreju Vidrichu iz Johnstowna, Pa., gl. podpredsedniku SNPJ, in Milanu Madvešku, {zastopniku kluba št. 49 JSZ in gl. odborniku SNPJ. Upamo, da bodo vale besede rodile uspehe na našem delavskem Jji kulturnem polja. Največja zahvala pa velikemu številu posetnikov, in to vsakemu posebej, kajti brez vas ne I bi bilo nikakršnega uspeha. Pribil ste v velikem šteMu iztfeve-lanjda In iz številnih zunaftjih naselbin. Zelo Čaatno je bila zastopana naselbina Fair Port, O. Hvala vam! Se enkrat: Iskrena hvala vsem in vsakemu za udeležbo, pomoč in kooperacijo! Za odbor kluba št. 27 JSZ in [zbora Zarja: ■. Louie Zorko. ne vtakne .prstov vmes, ker bi dobila le plačilni račun. Glede pete kolone pa je treba omeniti, da k nji pripadajo po moj Hi mislih tudi navijale! cen, ker a tem zadržujejo obrambno naredbo. V to svrho spadajo zlasti točilnice raznih pijač. Od 1. julija je obdavčena pijača in več drugih predmetov, ali oni so po svojem načrtu še bolj obdavčili sebi v korist. Na primer ceno steklenici piva so dvignili z Oc na 16c, za pol pinta viške od Oc na 66c. Torej imajo pri pivu 1.20, ako se odšteje novi davek, edaj imajo še vedno en dolar novega profita. Enako je pri viski in sodi. Večkrat sem že čital, kako je Mussolini dober varuh proti na-vijalcem cen (menda gotovo taco, kakor je sv. Anton za pra-šiče), zato bi bilo dobro, da se ja pokliče na pomoč, kajti tu-tajšnje oblasti so menda v takih zadevah brez moči. Andrew Maren. Malo kritike Mt. Olive. IU. — Več tednov se je v uradni številki Prosvete nadaljevala v uradniški koloni polemična razprava pod naslovom "Opice a la Hitler. Mussolini 1" Po mojem mnenju je ta naslov zgrešen. NI moj namen za govarjatl ta dva razbojnika, da lo pa ae bi dobiti lanju bolj primerno ime, ki bi popolnoma od. govarjalo njunim početjem. Torej, fakti naj govore,' ime pa faktično pride aamo od sebe. Večini čitateljev Prosvete je znano še od zadnje vojne ime Clemenceauja, "francoskega ti gra," ki je v svoji predrznosti skočil še celo predsedniku Wil somi V laae. Gori omenjena dva pa sta še stokrat bolj predrzna in se ju mora po vsej pravic Imenovati za današnje tigre. S tem, da se naša potomstvo opic priznava na čelu Hitlerja in Mua. sollnija, še nI vsa povedano, četudi urednik misli drugače. Nekoč sent bil v Wsshington parku v Milnaukeeju in tam sem videl neka vrste opico, baš takrat pa so dobili opice drugega plemena. Kilo jih je precej šnje Število in vnel ae je *mrtn boj med njimi, tako da Jih je več podleglo. Vaelo je doati truda. predno ao jih pazniki pomirili. Torej tudi opice ae znajo bojevati brez orožja. Ali se moremo potem čuditi omenjenima dvema tigroma, ki razpolagata Z najmodernejšim orožjem za uničevanje človeštva in mest? Da sta namenjena priti tudi sem pogledat na uro, nI verjetno, ker imata tam še doati posla in ne-prilik med tolikimi vrstami narodnosti. Svet pa napeto priča kuje kaj se bo zgodilo, ako se vihra ne zaobrne tako, kakor Je zgodilo i Napoleonom v Moskvi. končno pa pri WsterlooJu. Želeti pa je vseeno, da Amerika Slovanska liga ~ Farrell, Pa.—V tukajšnji oko-ici so naseljene v velikem štev i-u razne slovanske narodnosti, ki pa se skozi celo dvajsetletje niso nikdar združile ne v politični, gospodarski ali kateri koli drugi struji. Vedno smo bili pre-zirani, ker so nas ločila plemenska, verska in politična prepričanja. Vsako poletje že več let so se vršili razni narodnostni dnevi. Ob vsakih takih dnevih, namesto da se bi učilo narod, da smo člani ene ali druge slovanske ve-e prav tako 81ovani kot ostali, se tega ni storilo. Kadar so brat e Hrvati imeli svoj hrvatfeki dan, so govorili samo eno, to je, log in i Hrvati in nihče drugi, sto so I ponavljali Srbi, Slovaki, Poljaki itd. K4or se je zanimal za njih dneve, je lahko imel dober vpogled v zmotnost delavske mase slovanskega pokolenja. Večina teh narodnosti je imela t svoji sredi nekaj takih, ki so slepili in zapeljavali narod aamo zato, da so sami lahko kova-1 oseben in materialni dobiček. Ko pa smo sprevideli, da tako ne bomo mogli Slovani nikjer priti dalj kot v kakšno ječo, se je na-Šlo nekaj zavednih mož, ki so spoznali, da gredo slovanske na rodnosti v prepad in da ne bodo njih posamezni člani nikdar mogli poststi dobri ameriški držav-Jani. V marcu 1933 Je Mihael Babi; ^oalal pisma vaem slovanski« klubom, gospodarskim in kulturnim ustanovam, naj se zberejo v Slovaškem domu z namenom, da se o tem vprašanju skupno pogovorimo. Na prvem sestanku ae je zbralo šest slovanskih narodnosti oziroma njih zantopni ki, ki so reprezentirali Slovake, Cehe, Slovence, Srbe, Hrvate in Karpatske Rusnjake. Vsak je povedal avoje mnenje, kaj misl ■tem načrtu sa skupno sodelovanje. Seveda, prve be*sedne ba-tlne so padle po tistih narodnih voditeljih, ki narod slepijo in kujejo avoj dobiček- VP Delo se je s tem korakom za-počelo in povabljene so bile še oatale slovanske grupe, naj ae udeležijo prihodnjega sestanka* ki se je vršil v začetku apnla 1938. Na tem aeatanku se je Izvolil začasni odbor, ki je ime polno moč sklicati sestanke. Ti- sto leto ni pokazalo jrcsebne-kh navdušenja za to idejo, kajti vsaka grupa je imela v programu svoj lastni cirkus, zato pa je bilo leto 1984 bolj povoljno v tem oziru. Liga Je bila ustanovljena in njena pravila so se izdelala, nakar so bila poslana posameznim grupam, da jih pregledajo in priporočajo svojim članom v odobritev. Cim so posamezne organizacije pravila sprejele, so se zbraji zastopniki vseh klubov na seji v mesecu aprilu in sprejeli sledeče ime novi organizaciji: Združena slovanska liga v okraju Mercer v državi Pennsylvaniji. Namen Združene slovanske lige ja, trajno socialno, gospodarsko in kulturno izboljšavanje, politično nepristranska organizacija, ki je zastopnica slovanskega ljudstva v okraju Mercer naše države, ki se je priselilo iz Evrope ali ki po rojstvu pripada katerikoli slovanski narodno, sti, zastopani v Združeni slovanski ligi. Liga je za izboljšanje mestnega socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja Iteh narodnosti; za podpiranje tistih kandidatov v razne mestne, okrajne, državne in zvezne uraije, ki bodo po mnenju lige zagovarjali in dali prizadetim narodnostim večje socialne, izobraževalne in ekonomske pravi kce. Sledijo druge točke, med temi tudi točka, da Slovanska liga mora delovati na tem, da se naša mladina, ki je izšolana za razne poklice, sprejme kjerkoli mogoče v razne posle. To se Je i polni meri zgodilo. Pred osmi mi leti nismo imeli slovanskih učiteljev v naših javnih iolah Danes imamo tri mestne solici torje, zveznega državnega pravd nika* zdravstvenega načelnika in več drugih uradnikov slovanske ga pokolenja. Vendar se še opaža, da med našimi slovanskim narodnostmi je tu in tam še nekoliko nesporazuma in sovraš tva, kar je posledica iz preteklosti. Kljub temu se opaža, da tud to polagoma izginja. Ko je imela Slovanska liga svojo prvo manifestacijo, se je zbralo okrog 8 tisoč velika množica ljudi v parku Farrell City leta 1936. Vsaka narodnost j* imefa svojega govornika. Za Slovence je bil Vatro Griil iz Cle-velanda> V tem j« dokaz, da b prav lahko shajali med seboj in tudi razumeli sa bi prav dobro. Tisti dogodek je bil pač največjega pomena v življenju slovanskega narodarv naši okolici, ki bo zapisan v spominu slehernega. ■ M anfestacije slovan skega dneva so mirne, dostojne polne ljubezni do vsakega slovanskega naroda. Mi ne mani festiramo, da se bf voditelji kazali na belih konjih. Naša proslava je slavje za ujedinjenje vseh Slovanov, je priča in učiteljica, da smo vsi slovanski narodi ene Ifjrvi in enega jezika, da nas je rodila ena. mati — slovanska mati. ""Tak dan bo zopet dne 4. avgu sta. Vršil se ho v Farrell City parku. PriČetek ob 2. popoldne Program se bo oddajat po sha ronski radiopostaji WPIC, ki ima 870 kilociklov. Cas bo objavljen pozneje. Ulj ud no vabimo vse rojake, da se udeležijo te skupne slovanske manifestacije omenjenega dne. Lahko prinesete seboj košarice z jedili in pijačo kajti liga sama "se ne bo pečala z nobeno tako stvarjo, ker ne gre za dobiček, pač pa za izobraževalne avrhe. Razume se, kdor pride iz oddaljenih krajev in ostali bodo ps dobili potrebna okrepčila v Slovenskem domu, kjer bo vsakdo dobrodošel. Frank- Kramer Državni tajni* CerdeN H aH oru JSZ. . H Is Chicaga ata prišla Rudolf in Jobana Sedlar s hčerko Uer-nice, ki ao ae udeležili ahoria B. julija, na katerem je govor Norman Thomas. Sprevodnik ulična John Klančar, ki je nekoč bival v Sheboyganu, jo je| ženo Ano in njenima sestrama Franoae Boatič in J. Zakrajšok odkurfl z avtom proti Waehing-tonu, New Vorku in Niagara Fallau. Fant Ima počitnice. Nai republikanski governer ia Co-lumbuaa nam Ja govoril v sredo popoldne v Kuclid Beach parku. Ker me ni osebno povabil se tudi nisem udeležil njegovega shoda. kajti bil sam po metropolsko užaljen. Naša Zadruga Ja priredila svoj običajni vsakoletni piknik 14. Julija na Motilnlkarjev favmi. frank Barbtf. 63. di Kdj ženski pri mosfeem^l Da je proti njej zmerom pozoren in ♦ 71 5 mu kaj ni všeč, da Ji to r H vpričo drugih ljudi, zlasU pa^ vpriM Da svoj prosti čas z veseljem Drehii J drujbi. Da prihaja točne! J Kfcl ; zakasnitev ustvarja pri ženi mn 1 njemu ni d9 njene družbe, in prav lahkoTJ , da si ona poišče bolj vnetega namjj JimnESS nJ!fnim vljuden 1 da samo toliko, da je prepričana, da vidi v J samo prijateljice svoje žene in nič drujJgJ Da ve za vse njene želje in jim tudi po J nosti ustreza. 1 ®| Da je v družbi do nje poln pažnje in »nj vanja, tako da tudi drugi vedo, da mu ga. 3 Da ni zanj podrejeno bitje, ki je dobro tj zato, da ustreza njegovim muham, niti je nj samo za okras svojega stanovanja, kajti to 1 teligentno ženo samo ponižuje. I Da o zadevah, ki se tičejo njunega zasebni življenja, nikdar ne odloča sam, ampak da i sti tudi ženi, da pove svoje mišljenje pa I prav gre samo za kakšno malenkost. Vej stvari se dogajajo vsak dan, toda prav kaU malenkosti izpodjedajo in rušijo srečo in zj voljstvo zakoncev. | Da je ne pušča brez tehtnega razloga saj Da mu ni vsaka malenkost dober izgovori lahko gre od doma brez žene. Ce se to večkfl zgodi, se bo žena počutila zapuščeno, postala! nesrečna, in verujte mi, da je na svetu m J no dobrih moških duš, ki so pravi strokoviJ ki, ki najdejo in tolažijo mlad* rafočarane1 ne . . . vas dolžnost kliče na poslovno potoval ali na kakšno sejo, ne smete nikdar pozaU reči ženi, da vam je zelo hudo, da jo puščat«] mo. Morda bi bila to laž, toda ženi bo to doli delo, vam bo pa to še kdaj prav prišlo, mala laž je obojestransko zadovoljstvo! Da moževe navade (kajenje, kvartanje in jančevanje) ne preidejo v pravo strast, ni moči obrzdati, in Bog ne daj, da bi še ženskar. 2ena lahko možu vse še odpusti, toda da daje mož prednost drugi ski, tega mu ne more nikdar odpustiti. Mož mora spoštovati ženin čut za red in ra biti tudi sam redoljuben in snažen. Ne pa biti pretiran natančnež, kajti to daje mu neprijeten prjpvok malenkostneža. Da razumeva in ceni ženine napore in kajti s tem ji daje voljo in jo tako za-nadaljnje domače delo. Od časa do časa naj bi vsak mož svoji ženi o njeni lepoti in njenem bo mož na to popolnoma pozabil, božensm la, da je nič več ne ljubi, ln prav lthkol našel kdo drugi, ki bi se spomnil in bi b pričel oblegati s pokloni, kar je bilo pa šcH rom zelo nevarno! \ w t Človek bi lahko živel 16111 Filozofi in zdravniki že dolgo vedo, da i vek le redko doseže skrajno mejo življei "Prirodno smrt" navadno lahko opazujemo mo pri živalih, človek pa zaradi raznih bol« umre dosti prezgodaj. Zdaj so se zdravil vprašali, koliko let bi človek lahko živel, če bi podlegel boleznim. Kdaj bi v tem prW nastopil edino prirodni konec našegs teless, bi bil organizem popolnoma izkoriščen do t nje stanice? Na vsa ta vprašanja daje odgovor ruski u njak Lazarev, upravitelj biološke sekcij« !* da za eksperimentalno medicino v Moskvi. N gova raziskovanja so v Rusiji dosegla velik speh, pa tudi v inozemstvu je že znan. Za merilo človeškega življenja je vzel p fesor Lazarev pred vsem bistrost in obut vost človeških čutov. Ko se dete rodi, itn* slabo razvite čute in skorsj nič ne resgirs zunanje dražljaje. Potem se čuti zmerom n bistrijo in dosežejo svoj višek, ko ima M 20 let. Človek z 20 leti ims torej najbo.j r vite čute. V poznejših letih pa bistrost cal spet polagoma pada. Profesor La^Vfl poskusi ugotovil, da pri človeku čuti pop« ma odmro med 140. do 160. letom. To^N človek lahko živel povprečno 160 let. w povprečno prej umira samo zsto, ker ub*» mega sebe z napačno prehrano, z newirs življenjem in zato, ker ima premalo odporna proti bacilom. , Profesor Lazarev je tudi teof^ično ^ vil, da bi se življenje lahko ; k p bi s pomočjo raznih kemikalij obran. H: čutov in bi tako smrt nekako porinil, ts letja naprej. PHf (Iz Prosvete. 16. julij* . Domače vesti. Pri svtni Minn., Je MU rojakinj. ta, trije rojaki ao po bili težko pobiti. Delavske vil. Na stranke je prišlo do s£s s tarjr (akupina liberalcev iz Viel» Is inozemstva. Iz Trsta poročajo o kr**1 Izgredih proti »ovencem i Sovjetska ft-IJa. dalje v poljsko Ukrajino ia se biw Utavsketn. 15. JULIJA v kateri je bilo za 95,000 din po- narja na Vrhovem, bo šele do- jovice ' j r starega kraja 5lovenije . gairtni nezgodi krat mu je rekel oče, da bo v kratkem že kaj več prineael domov. Fant sodi, da sta oče in Grašič vse dobro izvršene ban-j kovce odnesla s seboj. Nadalje zatrjuje fant, da je delavnica v j Zagorju obratovala ie pol leta. Med gostilničarko Stempiharje-. vo in mesarjem Koširjem je go-prosil, naj mi da vsaj 60 din, da tovo vladala velika zaupna sloga, se lahko vrnem domov. Pa nkjzdaj si ljudje tudi vedo raslsga- ,lt.,K...........sem dobil ne denarja ne kruha, ti, zakaj je mesar Košir pripra- ^■Liubljana, 20. maja. Ko sem drugič prosH pri obeh, Vu gostilničarko do tega, da |e i „. £ # je pripetila hu- sem bil spet odgnan. In tedaj poročila Stempih^rja, ki je doma ,na nesreča, ki je za- sem obema zagrozil, da ju ova- blizu St. Jurja pod Kumom, če-T lisnie 32-letnega me- dim orožnikom, ker sta se peča- prav so ji domači branili poroko. Cdrtsvnih železnic Ivana la s ponarejanjem bankovcev. To Stempihar je sedaj na orožnih ,kl <7Blatne Brezovice. Na sem storil v sili." vajah in bo gotovo vedel še kaj R*! bila V nedeljo tom- Fant se je res maščeval in Več povedati, kako se je delal ^Vteri se je tudi Zdešar gostilničarka Stempihar jeva je denar v njegovi skriti podstrešni 11 t motornim kolesom, orožnikom kmalu vse priznala, sobici. Zagorjani splošno sodi-^ vozil na trg, kjer se je Pokazala je prostor ob ognjišču, j0, da je bil motor vsega ponare-lipn nožica ljudi, mu je po kjer je bil v zaboju shranjen jevalskega pokreta v Zagorju ^ "hodnika stopil nasproti stroj z različnimi kemikalijami. Košir sam. V koliko pk je z IjJj^Da bi se izognil, je Tehtal je blizu 90 kg. Nadalje afero v zvezi Stempihar in v ko- lictonski rob Kraj pHia preisaava. ivosir je oo- L**Ivesten obležal v krvi. ni denar je komandir Mahovec vzeten za različne pustolovščine V o mu brž priskočili na sam odnesel na postajo. Zaboj hn tako ga je pač lahko omrežil la itrenesli v bližnjo hišo pa so prepeljsli z vozičkom. Pri- bivši zagorski gostilničar Grašič, ClLli zdravnika, nato pa znanje Stempiharjeve je omaja- ki je Koširja v dušo poznal. Rodili odpeljati v ljubljansko lo tudi mesarja Koširja, ki je iz-Uir je imel vedno opravke v kum-!*£» Na kirurškem oddel- povedal, da so razne stvari skri-hjanskih hribih in je nedvomno id močno prizadevali, da te na podstrešju za tramom. tam gori tudi vzdrževal stike z jLirujejo najhujšega, ves Pri podrobnejšem zaslišanju I Grašičem, ki mu je svetoval, naj je ostal zaman. Nekaj pred je Stempiharjeva navedla tole: si pomaga s ponarejanjem de-jo je Zdešar podlegel. Nekega dne je Košir privedel v narja. Vsekakor Košir naj-jv premale pozornosti je njeno gostilno dva moža in ji re- več žrtvoval za nabavo materia-nekaj nad leto dni stari kel, da sta slikarja, ki bosta v la, ki je bil ves kupljen v Zagre-v sinček Tičev Janezek nekaj dneh napravila različne bu. Košir m bil samo željan de-nad Litijo. V nedeljo do- slike. Stanujeta naj pri njej v narja, marveč tudi časti in-je je zlezel na peč in zadre- zgornjem nadstropju in ni treba hotel že večkrat postati poslanec Medtem pa je mati pripra- ljudem praviti, kaj delata, da jut ali vsaj Župan. Pri zadnjih vo-»Oirenj za kosilo. Peč se je ne bi nadlegovali, naj še njim litvah so ga nekateri kaj lahko k razgrela, a Janezek se je kaj naslikata, ker sta izvrstna pripravili do tega, da je kandi-Inmil šele, ko je bil že ves delavca in morata kmalu oditi diral na Hodžerovi listi in ta ne-ien po životu. Naglo so ga drupam. Hrana naj bo dobra, umnost ga je stala lepe tisočake, ip v bolnišnico v Ljublja- vse pa bo plačal Košir sam. Tako Kdor hoŽe kaj veljati, mora ime-lie po nekaj urah je v hudih se je res tudi zgodilo. Nataka- ti denar, si je mislil Košir, pa £n*h izdihnil. rica je morala svojo sobico pre- naj že bo zaslužen ali kakorkoli . I pustiti slikarjema in se preseliti pridobljen. Poslej bo imel čas rtu nesreča kolesarja v pritličje v g0rnjih prostorih razmišljati, da je tudi pohlep po Mokronog, 23. maja. gta se Bjikarja kar dobro počuti- denarju in časti le velika zablo-feraj se je odpravil s kole- ^ pila gta in dobro jediaj na dan da . .. j fi-letni mladenič Cerne iz ge pa nigta upala prikazati. Ko- Snoči so Koširja in Stempi-wSt. Ruperta po opravkih ||f p^v*, da sta ga slikarja harjevo odgnali k sodišču v Liti-Trebelno. Ko se je popoldne I ma in mu nudila lah- ji. ni dvoma, da bodo prišle na U proti domu, je precej hi- ko pot do boga8tva. dan še zanimive podrobnosti, zla- Tozil po strmi ban(winski ce- "gji sem v gospodarski stiski," I sti to, kam so šli dogotovljeni jtrti Mokronogu Kojepri- ^ me je zape- petstotaki. V Zagorju je bilo a v trg v diru, ni mogel za- Moral gem ^ ^krat včeraj ve8 dan živo kakor v pa- luglo v stran in jei tako pri- din |č še 6f000 LjU in vsa javnost napeto priča- hvehko silo v hišo mokro* težko prisluženega de- kuje, kaj bo prinesla na dan pre- pekovskega mojstra. g. £ * ' je ponarejanje lah- iskavn spretnih orožnikov in.II- začelo. Treba JjJ^ Ud* ^ -J Sop Uu je obvisel na »ldu J ' . .,„ .v„„.i „ , ftneirečeni ie v nekaj razli4en drobl4' vse s 'fj, Nh»« soseda »e ne razumeta. Jdh i^ihniL Okoli S- I vrednoti do 20,000 din. Nekaj | PoeQBto (ltiim0 cviled ionin PHJ3SVET A . Voda v podunav-skih ravneh (Skoraj povsod v Sloveniji je pitna voda odlična. Ko pije bistro studenčntco, se nihče ne spomni, da ne poznajo povsod te blagodati. Pri nas priteče vsaka voda iz skale ali peska. Ni pa tako povsod drugod državi. * Je hitro nabralo mnofco Ponarejenih ^ovcev sem ^ g|a8, kl se * moiem prepira. V. mu hoteli pomagati, P^"1*1' kratkim »em odšel v i val- pomoč je bita zaman. f^.1: ^ .kl vrt in vzel . seboj tudi »o- ke, kar bi bila morala slikarja še naknadno dovršiti. Približno je bilo narejenih za 100,000 din bankovcev, papirja je bilo tudi Zagorje, 21. maja.lže narezanega za tak znesek, tu I bi si bil mislil, da bodo tu- di podpisi na bankovcih so bili »»gorskem revirju odkrili točno izvrieni. Pa bi bilo^ čez iico za ponarejevanje pet- malo časa vse še urejeno, ali po-«v. Včeraj popoldne pa je tem je prišlo do razkritja na Vr-po vsej zagorski doli-fhovem pri Radečah in je vse pad-•retirana sta bila eplošno lo v vodo. Slikarja, ki sta v ii obrtnik, mesar in posest- marcu bila še v Zagorju, sta ^ didatu tole vprašanjs. Štefan Košir in gostilničar- razkritju na Vrhovem rekla, da "Kaj veste o delovanju vra-*«rija Stempiharjeva. Orož- morata brž nekam po opravkih niče. „ UtcUAii! »bili zaposleni sem in tja, in da bosta po vrnitvi dokonča a Gospod Pro^r j^ljajt Bab ftttaafflKtfipS - * «0 izprva sodili, da gre | dobil od njega samo 60 din. Ta-1 vi ste pozabili. F*JP«tvo. Kmalu nato sU na orožnižko postajo •iharjeva in Košir in kmalu »»vedele |Hwlrobnosti, kakb ■lo d<» razkritja. ■AlJo |M)|K»ldne je prišel s pri Mariboru 15-letni ^»nceta Majcna, katerega PN kratkim izsledili ▼ Skor-tem ko (iraAiča Še iščejo. J*Wjek v je fant zgUsil "wpiharjevi in Koširju, na-[*** videli «Kliti na oroini-•°»tajo. KmaOi zateči je f^tarijs ,4ieh omenjenih. Jj^vsli* imel priliko 11 z Majcnovim fantom. Ir je bil že dva- ^ fcsorju, k^r je vedelrda ISnifiV (H ( ■HH f Zsgorju je Ma jenov sin razkriti gnezdo tjevakev denarja Ustavili smo se pred slonom. "Kaj je to?" me vpraša deč- Iko. "Slon," mu odgovorim. Malček žival nekaj časa opa | zuje, potlej pa meni: "Niti malo nl podoben moje mu očetu .. i* • Ko bi vedel Pri izpitu zada profesor kan Potoval sem peš iz Bosanske proti Novi Gradiški. Ožejal sem pa- stem v Novem selu gledal, ali je pred kako hišo vodnjak, da popijem čašo vode. Nisem ga našel. Povprašal sem nekega dečka: "Ali bi se mogla pri vas dobiti čaša pitne vode?" — "O, vode vsaj je pa zdaj dovolj. Saj je Sava dovolj velika !"-je odgovoril. To je bilo namreč pred meseci, ko sta Sava in DunaV tako narasla. Mene je seveda odgovor ujezil. Mislil sem, da se deček norčuje. Sel sem pravkar mimo hiše sel-skega starešine. Zavil sem vanjo in vprašal: "Kaj v tej vasi res ni nobenega vodnjaka? Starešina rti! je odgovorit da res ne, ker v tej puhlici vodnjak ne more obstati. Bil sem radoveden, kaj vendar potem jiijo. Zgrozil sem se, ko mi jo rekel, da uporabljajo za pitje savsko vodo. Pfej, čisto kalno vodo, ki bi jo v goratih krajih nit konj ne povohal! Ko stoji voda v škafu, se sicer blato usede na dno. Navzlic temu je voda ogabna. Ker som bil žejen, a druge pijače nisem mogel dobiti, sem pil. — Vprašal sem, ali zelo vpliva na kakovost vode, Če višje gori vrže kdo poginilo živinče ali prašiča v vodo. Zvedel Bem, da voda neka Časa smrdi, a to hitro mine. Ta krat vode ne Bmejo piti take, kakršna je. Naj pomislijo malo na to oni naši ljudje, ki i^najo navado mlade pse in mačke in poginule živali metati v vodo. Voda odnese-mrhovino, ki začne gniti čez dsn, dva, ko jo že ns Hrvatskem, in tam kuži vodo. Prav tak je položaj v obdunav-skih krajih. Vodo je povsod preveč, zadTega m je za pitno Nedavno so biiMeaapisi polni poročil o strahotni poplavi tam doli, ki je enake ne pomnijo. Pred nekaj leti so zavarovali Pančevski rt z nasipom In tako iztrgali vodi veliko zemlje. Prej se je voda lahko ob najmanjši povodnjl razlila daleč Čez bregove. Letos se zaradi nasipa nl mogla ln je zato dosegla toliko večjo višino, da je bil nižji del Beograda poplavljen in so Beogrsjčsnl v poplsv-ljene ulice morali postaviti podstavke ter nanje položiti deske, da so mogli iz hH in v hiše. Nasipi branijo Dunavu razlivanje tudi više In niže Beograda. Na nasipih stoje, ob visokem stanju vode, straže noč in dan. Zemlja je zelo luknjičava in dogaja se, da voda napravi luknjo pri dnu nasipa. Tedaj je treba biti takoj na mestu, da se luknja ob pravem času zamaši. V vodo na mestu, kjer Je luknja, mečejo zemljo, d« se luknja zamaši, na zunanji strani pa se na izvir polagajo vreče s pe skom. Dovolj so pisali časopisi o povodnjl v Novem Sadu, kjer je voda predrla nasip. Gorje, če zmaga voda! Poleg nasipov Sknpina lepotte* slonom ob vhodu na rassUviMe v Kan Franeiecu. f*'" 'n (Jrašič ponare-»n*r PP, la^kj Rofltilni. , r*nt h- nadaljeval* nadaljeval: aretaciji in sploh y nabiral staro že-■V«*' -m m. z nedelj-.^"lja povsem vama od povr Šinskih voda, osrednji higienski zavod bo pa potreboval šs mnogo čaaa, da bo ravnine proskrbel % zdravo pitno vodo. Fr. L. i hvša cesarica Cita pride v Ameriko New York, 13. jul. — Bivša avstrijska cesarica Cita, vdova cesarja Karola ln mati Otona tiabsburŠkega, ki se še vedno poganja za avstro-ogrski prestol, bo prišla v Ameriko, se glasi vest iz zanesljivih virov. 3ripeljala ae bo najbržs z leta-om. Cita se nahaja na Portugalskem, kamor je pobegnila ls Belgije po nacljpkl invaziji t« dežele. Z njo vred bodo prišli Ameriko njeni trije sinovi ln tri hčere. In Poslanik BuUitt dospel v Merfrid Madrid, ftpanija, 18. jul. — VVilliam C. BuUitt, ameriški poslanik v Franciji, je sinoči dospel v glay.no mesto Španije. Ob prihodu Je dejal, da hoče spet navezati stike z Washlngto-nom. Dalje je rekel, da po bili komunikacijo med Vichyjem, kjer Je sedal nove frsneoske vlado, ln Washinftonom otežko-čene in vsled tega se je odločil za odhod v Madrid. Mobilizacija državnih milic Washington, D. C., 18. Jul. Is Bele hiše je prišlo naznanilo, da bo predsednik Roesevelt s dovoljenjem kongrese odredil mobilizacijo državnih milic in jih potom priključil k federalni armadi. Državne milice štejejo okrog 60,000 moš, toda "Mfnto so lahko poveča na 880,000. HUMOR Kdina uteha Nova kuharica Ves dan postaja prod zrcalom. To gospodinji no ugsjs.: "AH morebiti mene kdaj vidite, ds bi neprestsno stsls prod zrcalom?" Kuhsrics se ps prostodušno nasmehne: < To vsm tudi nl potrebno, gospa. Vi mene ceh dan glodate, jaz se moram pa v zrcalo pogledati, če hočem videti prijazen obraz." • 4 f Italija izgubila 1S1 letalcev Rim, 18. jul. — Glavni mili-taristični stan je priznal, da-je bilo 181 italijanskih letalcev-u bitih In 10« ranjenih v Mtklh i Angleži v nrvlh tednih vojne i Veliko Britanijo* Ta Je daljo priznal potop bojne ladje PaKSi nini v bližini albanskega pbrež ja, nl pa pojssnll vzroks, 220 častnikov in mornarjev Je izgu bilo življenje. Umizki uradniki obsojeni v zapor New Vork, 17. Jul. — Kede ralno sodišče Je spoznalo šest uradnikov mednarodne unije krznarskih delavcev (CIO) za krive oviranje justice In terorizma In jih obsodilo v zapor od enega do dveh let. Odvetnik obtožencev jo izjavil, da bo vložil prlzlv proti obsodbi. - NtmogoSš "Očke, ti praviš, februai da sem februar js?" ro- jen meseca "Da . . ." "Kako to, takrat so štorkljo vendar v Afriki?" Razumen konj "Konj, ki ste mi ga prodali pretekli mesec, Je krasna šival, ssmo nikoli ne dvigne glsvs." "Seveda, konj Je nsmrsč atrahovltp ponosen. Ko ml boste plavali zadnji obrok, bo pa spet glavo dvignil." BLOVKNttKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svojo pubUkisijs bi As possbno list Prosvsta u koristi, tsr potrebno sglUetjo svojih društev in člsnstvs In zs propa-gsndo svojih Idej. Nikakor pa i sa propsgsndo drugih podpornih orgsnlzsdj. Vsrts organizacija Ima običajno svoje glsallo. Torej agiUtorišnl dopisi In naznanila dragih podpornik orgsnlsaeij In njih drnfttov naj se ns pošiljsjo listu froaveta. Oani nai)e American ammmmkni CoaamkatloM Inc. v New Torka. Lasser snuje novo delavsko gibanje Washlngton, D. C., 18. Jul. ■ David Usser, ki je nedavno odstopil kot pred sodnik Delavske zveze, organizaeljs relifnih In brezposelnih delsvcev, In U-krat tudi priznal, da je Ca pod dominacijo komunistične stranke, Je zdaj izdal apel za formiranje novega delavskega gibanja. Glasovnice gled« sklicanja splošne konference, kl naj bi *«• vršila v Wa*hingtonu ali v Chicagu v prihodnjem mesecu in na kateri naj bi bila razprav o ustanovitvi novega delavskega gibanja, so bile po tAaeerje-vi izjavi poslane delavskim, far-merskim, mladinskim In drugim gjrupem. IJHTNIC A URKI>NI*TVA "" Bear River, Colo., A, D.: Hvala zs poslsno tiskovino. TISKARNA S.N.P.J. SFEEJBMA VSA t tiiksriko obrt »padajoče dsls Tlsks vabila za vssslics In zhode, vlzltnlee, časnlks, knjige, kolodsrje, leUks itd. v slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem Jeziku In drugih VODHTVO TIHKARNK APKLIRA NA CLAHBTVO H.N.PJ., DA TIHROVINK NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm ikijmmila daj« VMlitvo lUksrue Gin« tM«riM, unljftk« d*l« prv« vrfU Plin« f l«fars»»ij« ss »s»lefi # S.N.P.J. PRINTERY 2657 It 80. LAWNDALB AVKNUB Telefon RoekweU 4904 CHICAGO, ILIee Tasi s« os Isije tod! tse o*tmsss pojs«sUs Intrige glede združevanja' in kdo je kdo pri SSPZ Piše Anion Zaiti, bivši gl. odbornik SSPZ (Nadaljevanji.) Ožigosal tem nevtralnost JSKJ in povedal, da se pri njih izrablja s tem, da na podpirajo skoraj prav ničeaar, kar je naprednega, na drugi strani pa hočejo biti bolj napredni kot oni, ki podpirajo. Ker se nikakor nismo mogli lediniti, je predsednik seje določil deset minut odmora. Za-stopniki SSPZ smo lil na drugi konec mise in pričeli isnova čuka rta prihodnji konvenciji — debatirati glede nove načelne isjave. Rr. Kvartič je rekel, da nate članstvo tudi ni tako napredno, kakor jas mislim, in če se vsi drugi zantopniki sedi-ni jo, da se moram (Kidati večini. S tem Je mislil, da bi pristal na predlofteno načelno isjavo, Tedaj svs se resno sprij«--la v debati le a KvarUčem. ki Je vit raj a I, da se moram podati večini, jas pa da imam pravico do protestnega glasu In hočem, da pride v sapisnlk, da sem gla-sova! proti sprejetju take načelne isjave, da bo potem članstvo videlo, kdo Je kdo. | S sejo amo prUli4 radi tega v niki SSPZ bali, da bom povedal v javnosti, koliko jim je za nato načelno isjavo. In ker sem odločno rekel, da ne bom v kaj takega nikdar pristal bres dovoljenja Članstva, so se bres mene zmenili za kompromlaen predlog, da se načelna izjava prepusti sdruiitveni konvenciji. Ko sem se vračal s konference domov, sem le vedel, kaj me da bodo v Clevelandu napeli vse sile, ds me bodo porszill, ker nem se u psi nssprotovati ln ker sem se odprto isrszll, ds ne bom nikdsr navdulen sa sdrutenje s JSKJ. pač pa s SNPJ. Konferenca » SNI'J Par tednov |>osneJe se je imela vrliti konferenca s zastopniki SNPJ. Spominjate se le, da se na! urednik Grill ni mogel vzdrftati teh par tednov ter je teden pred našim pogajanjem napadel V Napredku urednika glasita SNPJ, nalo naprednoat In SNPJ. Napisal je to s namenom, da bo las to j. Ker so ss ostali sastop. rszplsmtel sovraštvo pri SNPJ proti SSPZ. 2elel je razburiti odgovorne funkcionarje in zagnati zagovo pod vos združenju SNPJ. * Nakana se mu ni posrečila in Jas niaem mogel kaj, da ne bi povedal svojega milljenja i Napredku. Ktjnferenca t za stopniki se je kljub vsemu ns tolcevanju vrlila v naj lepil alo-gl s veliko razliko napram prvi konferenci s JSKJ. Storjen je pa bil pred to kon ferenco le en poskus, da bi se na kakšen način pogajanja razbila. Tisto dopoldne pred konferenco smo zopet Imeli sejo v gl uradu in ukrepali, kaj bomo zahtevali od zastopnikov oziroma od SNPJ. Lisch in Kvar tich sta bila milljenja, da pred lolimo SNPJ iate pogoje;, ka krlne »mo prej JSKJ. Namen tega Je bil, ds bi se pogajsnjs razbila, ker so bili skoraj gotovi, da SNPJ ne bo na kaj takega nikdar pristala, namreč da se spremeni ime organisacije in da se sedel premesti v Cleve-Isnd. Imsl sem to pot neksj podpore od strsnl Vrhovnika. ka teremu še ni zdelo prev, da bi mi predložili SNPJ iste pogoje kot smo JSKJ. ker sta organizaciji rszličnl in imajo pri SN-PJ marsikaj, česar pri JSKJ nimajo. Tako ns primer ni THRONGS SEE OPENING FAIR PARADE Va«< i bil on takrat tako svest si zmsge, kskor je bil pozneje na konvenciji, ne bi bil on niti ene črke napisal v prilog združenju, ker v srcu on ni bil nikdar sa združenje, kar mu sem tudi neštetokrat povedal ob navzočnoeti ostalih odbornikov.! Ker so pa bili dlpisi v glssilu skoraj pet proti enemu ss združenje, je bilo treba filozofiranja, da se za vsak slučaj zavaruje, ako bi se večina izrekla zs združitev. Videl sem pismo v gl uradu, v katerem mu je neki gl. odbornik iz Clevelanda priporočal, naj se le pripravi in oboroži za konvencijo! S tem je mislil reči, naj se nič ne boji, ker Cleveland je stoodstotno proti združenju s SNPJ! Tisti, ki so zasledovali dopise o združenju, sa (lahko opatzili, kako tiho so bili v Clevelandu in se organizirali. Bil je en sam dopis, ki je ubral iste strune kakor prej drugi — tisti, ki niso bili za združenje — to je. da je bil za združenje in ne. Rečeno je tudi bilo v tem dopisu, da katoliških članov ne bomo nikdar spremenili, kar je indirektno letelo name, kakor da bi bil jaz kdaj propagiral križarsko vojsko napram katoličanom! — 1 Intrige v Clevelandu Par dni prej, predno smo Šli na konvencijo, se je zopet ogla- V gl ur4du bTcwT n.m princi provi^^" rajo Uko da bomo lahko i— dovolj kopij za delegate b»l nam je, da bo J£ril je storil in poslal zadostno vilo mimiografiranih mbM obeh jezikih na konvS čemer bom pisal Ve< ml . 8mo Pri»Ii na komfc,i-)e bilo Uko rekoč že m njeno. Clevelandska delne je bila, dobro organiziran, proporčno po številu članstv društev najboljše zastopana, čunali so seveda tudi na Ch go, ker so vedeli, da bodo vse, razen enega na svojo Poleg tega so previdno hi okrog delegatov, kateri se direktno izrazili za združenj jih skušali dpbiti na svojo sti Prvo, kar so mogli nan je bito, -da so obrekovali n. Sušljali so okrog delegatov sem plačan od SNPJ, da sem za SNPJ! — in za nobeno go organizacijo. * Saj ste Čitali — so govori kako se je vlekel za SNPJ kam bo Zveza prišla, it ba imeli Uke odbornike? Br. Rus je bil dodeljen < ku za pravila in prišel je v veland tri dni pred pričetk konvencije. Imel je priliko, j'e tudi on malo poagitiral; k navdušen sem za SNPJ in SSPZ najraje kar gorko dal SNPJ! Od delegatov sem celo del, da je nekdo govoril, da kar pobegnil iz Chicaga, ne bi se kaj 'javil, ker sem m nemudoma par dni p*red vencijo radi posestva iti v rest City, Pa., in sem to v du povedal en teden pred < dom. In ne samo to. Sušlja tudi, da morajo sedaj imeti ga pomočnika več v gl. uri da sem pri delu kasen in ne kaj še vse. (Dalje prihodnjič.) Ali sU naročeni na dnevi 'Prosveto"? Podpirajte svoj li TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli | Tiska vabiU za veselice ln shode, visitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovsikem, češkem, nemlkem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI | » ■ ■ ar Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarna—Caas smerns, unijsko dslo prvs m Pišite po informacijo Sa naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TsL BeckweD 4004 CHICAGO, ILLINOIS ^ naročite si dnevnik prosveio Po aklepn 11. redne konvencije se lahko osreči na Hst Presit« Is prišteje eden, dva. tri, štiri aH pet članov U eae druilns k esi ssrsc-nlni. Ust Proevota stan« ia vse enako, sa liane ali neflsnt H" » eno letno naročnino. Ker pa člani Je plačajo pri asesment« ■ tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej oodaj ni vsroks. rs«. ss je list predrag ia člane 8NPJ. List Proeveta je vsša Isststss is gotovo Je v vsaki dralini nekdo, U M rad čital Ust vsak dss. < listu Pr©sveta je: H CUcago jo.. ............ . la.......... 4 tednike la.......... I tednikov la......... i..... • OS.SS Za ZdraL Orla ve trn Kanado. SS.SS 1 tMMftC iflio e e o e o e e s e e e e 4.80 S tednika In............ S.00 t tednike la............L4I I tednike la............ 1.S0 S tednikov Ca........... mU Za Evrope jo., Ispoinite spodnji kape«, prilošite potrebne vsote Seasrjs sil 1** Order v pisma ia si naroČite Preovete. Mat. H Je vale lastsiss Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh ilanov prenehs biU «■• SNPJ, ali te se preseli proč od družine h. bo sahtevsl sam »Y«) ■ tednik, bodo moral tisti član is dottfne drutine, ki J» tajejs naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti ■prsvniit™ • In obenem doploiatl dotitno vsoto lista Presvata. Ako t«*s ur tedaj mora upravnlštvo sniiaU datum sa to vioto eeee#m*u PBOSVETA, SNPJ, SSS7 Se. La^odale A ve- Chksfo. M Prileieoe pošiljam naretaiae sa Hst Preovete vaote I...... A. drošt*« št..**' UHP. .•..«..,* . f, ,«.*.•..«*.....*«.*••* " Naslev ..................................................... . Ustavite tednik la ga pripišite k meji aarofahrf ed sM^k srn je dr«Š!»e: g).........................................Ci dre*"* 1> ...ČL Iroltvs H A\ * ...ČL *oH»« * JU s).......•.*•....•.....•,...•...»...•••*••" 1) Dršavo. V senci albanskih planin Prigod* »lov0n*k«ga vojaka e Makedoniji Spisal Ivan Jontei Kar je bilo pri Uh ročnih granaUh dobrega, je bilo to, da jo je vojak, potem ko je še potegnil obroček z žico, lahko drlal v rokah dokler se mu je zdelo, ker ni eksplodirala, dokler je ni vrgel. Ce je hoUI, pa je lahko iico vUknil nazaj in granaU spravil v torbo. Tistega dne so meUli "hruške". Vsak vojak je Imel zagnati eno granato, kar se je nekaU-rim zdelo premalo, kajti pok granat in ostro Žviigaftje železnih drobcev je nekaUre veselilo. Toda marsikdo izmed n/lh je tisto popoldne izgubil veselje do Uga, ker je malo manjkalo, da niso na svoji koži spoznali smrtonosne učinkovitosti tegs orožja. VrsU je bila prišla na prostaka Dolenca, ki je imel silen strah pred vsakim strelnim orožjem, pred ročnimi grsnsUmi se je pa naravnost tresel kot list v vetru. Med svetovno vojno, ko je še doms krsve pasel, se je namreč nekoč i-grsl z svstrijsko ročno grsnato, potegnil iz nje vrvico in ko jo je hoUI zagnati, kakor je videl delati vojake, se mu je kavelj granaU zaUk-nil za hladni pas in ker si v smrtnem strahu ni znal {»omagati, 4)1 ga bilo raztrgalo, da nI imel njegov tovariš, s kaUrim sU skupaj pasla, toliko prisotnosti duha, da je zagrabil za ročaj granaU, jo odtrgal s pasom vred Ur jo vrgel v poleg Ukoči potok. Eksplozija je dvignila v zrak sUber vode, toda dečkoma se nI, zgodilo nič hudega. Ampak Dolenc je imel od-tistimal v kosUh smrtno grozo pred vsakim strelnim orožjem. Ko je dobil fant "hruško" v roko, je začel trepeUti kot mrzličen. "Gospod poročnik," je bled kot kreda zaprosil poveljnika, "naj jo rajši vrie kdo drugi . . Poročnik Bogdanovič se je začudil: "Saj se je vendar ne bojiš?" - Fant je trepeUjoč priznal: "Oprostite . . toda strašno se je bojim . . ." In res se mu je roka, v kateri je držal grsnato, tresla kot trepetlika. Poročnik se je dobrodulno zasmejal Ur fan-U U bodrilne potrepljal po plečih. "Neumen strah, moj fant! GranaU U vendar ne more ugrisniti, dokler jo drži! v roki! In ko jo vrtel, U več ne doseže. Poglej!" In poročnik je vzel v roke granato, poUgnil žico in pomolil pest s "hruško" fantu pred o-bras. "Glej, tako lp jo lahko držim tri dni, pa ne bo niti samijavkala . . . Vidiš 7 In zdaj Jo bom vrgel.M Častnik le je nagnil nazaj in' granaU je v visokem loku zleUla iz jarka. Nekaj trenutkov pozneje se je Um zunaj z glasnim pokom razleUla in njeni drobci so zažvižgali skozi zrak visoko nad giavsmi stotnije. "81 videl T se Je smehljal oficir. "Nobene nevarnosti." 011 Dolenca ni prepričal o nedolžnosti nevarne igrače. Fantu po začeli šklepeUti zobje. Janez Je zašepeUI Lipetu na uho: "SUvlm liter črnine, da se bo v hlače ..Lipe se je zasmejal: "Veljat" : Poročnika Je v Um minula vsa potrpeli j i vcat. Mol je bil dober s vojaki kot oče, toda s bojaz-ljlvci ni imel mnogo potrpljenja. Ko je videl, da prijazna beseda ne zaleže, je krlknil: "Tak vrzi le to vraljo hruško! Kakšen vojak pa si7 Puške se bojiš, granaU se bojiš ... kaj pa ti bomo dali v roke, če bo treba iti proti sovražniku 7 Cukrčke? Vršil" Zdaj Js preplašeni siromak vendar vUknil kazalec leve roke v obroček In poUgnil. In že ae je zgodilo, kar je bil Janez napovedal: v fantovih hlačah Je sumljivo zahreščalo, obenem pa mu je granaU padla k nogam. Trideset mož je onemelo od groze. Skozi možgane jim je blisnila ena samcaU misel: smrt. Zdaj so bili vsi bledi kot kipi iz krede. Dve sekundi, morda tri in. . . Ali je prosUk Janez Močnik slutil, da se bo pripetilo nekaj Ukega? To vprašanje so si pozneje zasUvili vsi, ki so tisti hip v Um delu rova računali samo še s smrtjo in ki jih je strah Uko paraliziral, da se niso mogli ganiti. Kajti jedva se je bila "hruška" doUknila ilovnatih Ul, že je Janez planil zraven, sunil Dolenca stran in z nogo brehnil granato za vogel ro-vove sUne, pri čemur je izgubil ravnotežje in je malo manjkalo, da ni z granato vred padel za vogel. In že je zagrmelo in zižvižgalo. Nekaj trenutkov je vladala v rovu mrtvaška tišina. PoUm je ves vod soglasno globoko vzdignil. "Prekleto!" se je prvi oglasil Lipe, "jaz sem jo že videl, otlih oči in s koso preko koščenih rsmen . . Za njim pa se je občudujoč oglasil poročnik: "Močnik, ti imaš pa zares glavo na pravem koncu! . . In mož je pozabil na svoj oficirski čin, skočil k fantu, ki je slonel na voglu rovove sUne Ur ga burno objel. "Da ni bilo Ube, bi nekaUri izmed nas ne bil zdalje živ!" je vzkliknil. PoUm ps ga je bledica na Janezovem obrazu zaskrbela. "Močnik, saj si bled kot rjuha! Kaj pa ti je? Ali U Je morda zadelo 7" * Janez se je junaško nasmehljal Ur začel z levico otipavati svoje levo stegno. "Zdi se mi, da je en drobec našel pot skozi ilovico sem le", je menil. "OpoUkel sem se in nisem uUgnil odskočiti od vogla . . . Čutim, da mi polzi po stegnu nekaj toplega . . ." Poročnik je sam naglo, potegnil Janezove hlače fantu čez kolena, poUm pa kriknil: "Obveze! Brž." Vendar ni bilo nič hudega. Drobec je samo oplazil fantovo sUgno Ur odnesel nekaj kože in malo mesa. > Janez sam je bil celo mnenja, da bi lahko shajsl brez obvez. Toda njegovo mnenje ni obveljalo ln nazadnje je moral dopustiti, da so ga nesli vso pot do garnizijske bolnišnice. To se mu je zdelo Uko zabavno, da se je norčeval iz svojih nosačev: "Presneto, saj stočeto kot porodnice!... Ali bi ne bilo morda bolje, da bi vas jaz nosil? . . ." Tisto noč js moral Janez vzlic svojim protestom prespati v bolnišnici. "Rana sicer ni nevarna," je foenll polkov ni zdravnik, "toda zanemariti se ne sme." in tako je fant tisto noč v bolnilnici sanjal, da leži smrtno ranjen na bojnem polju, nad njim se pa sklanja Danica Ur moči njegov obraz z grenkimi solzami, kar mu je neizrečeno dobro delo ... Ko se je zjutraj zbudil, mu je bilo resnično žal, da sanje niso bile resnica. Glas o njegovem dejanju pa se je bil medtem raznesel po garniziji in po mestu; tudi u-žaljeni Danici ni ulel. Novica je čudovito vplivala na dekle, da ja v hipu pozabilo na svojo jezo ln začelo drhUti od skrbi. "Dedek, pravijo, da je ranjen ..." se je zaUkla po tolažbo k dedu. Ciča Nikola ja prikimal. "Pravijo." "Morda na smrt", se je zgrozila Danica. "Morda . . ." je prikimal ded. V mladenkinih očeh so se • zasvetile solze. "Dedek, ali hoče! Iti pogledat k njemu? . . . Morda umira . , . Morda bi me rad videl . . ." Ded je preUknil svoj Čibuk iz levega v desni ustni kot ter bistro pogledal svojo vnukinjo. "Ali golobičica, ti si vendar huda nanj in ga ne msraš več videti." (Dalj« prihodnjič)