LETO XII. ST. 36 (616) / TRST, GORICA ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2008
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Julijan Čavdek
Skupno upravljanje
v	i	•	v	•
nas politični olj
Cez približno dober mesec bo potekal deželni kongres Slovenske skupnosti -zbirne stranke Slovencev v Italiji. Političnih tem, vezanih na našo narodno skupnost v Italiji, bo seveda veliko. Temeljno izhodišče pa bo uspeh na letošnjih deželnih volitvah, kjer se je Slovenska skupnost uveljavila in dosegla izvolitev Igorja Gabrovca v deželni svet FJK. To sta omogočila deželni volilni zakon in dogovor z Demokratsko stranko. Izid deželnih volitev je prinesel novo situacijo, v kateri Slovence zastopata svetnika SSk in Mavrične levice. Pri tem je Igor Gabrovec tudi edini Slovenec, ki nastopa znotraj deželne svetniške skupine Demokratske stranke. To pa odpira na zamejskem političnem prizorišču nove razsežnosti, ki jih gre primerno upoštevati, predvsem ko gre za skupno predstavništvo Slovencev v Italiji.
O skupnem predstavništvu oz. skupnem predstavniškem telesu se je veliko govorilo in dani so bili tudi predlogi, ki so naleteli na skeptičnost, morda ker so zadevali le civilno družbo, pa tudi zaradi načina, kako so bili predstavljeni ali pa iz nezaupanja glede na prejšnje izkušnje. Resnici na ljubo si želimo enotnosti, a vendar si jo vsak razlaga nekako po svoje.
Pri SSk je politična enotnost slovenske narodne skupnosti v Italiji temelj delovanja. Z izvolitvijo Igorja Gabrovca za deželnega svetnika se je to konkretiziralo na najbolj zgovoren in otipljiv način. Za ta rezultat je bilo potrebno veliko vsestranskega dela; pri tem bi upošteval tudi skupno upravljanje občine Re-pentabor. To je eden izmed redkih primerov, ko smo Slovenci šli ločeno na volitve, a na podlagi predvolilnega dogovora smo potem nastavili skupne sile za dobro upravljanje našega teritorija, kar se obrestuje. Podobno lahko trdimo tudi za občino Dolina. Slovenska skupnost je prepričana, da je po tej poti potrebno nadaljevati, saj bi uveljavitev take "dobre prakse" omogočila marsikatero pozitivno spremembo znotraj slovenske narodne skupnosti. Ta je danes še vedno blokirana na stari razdelitvi, ki pa je iz ideološke "belo-rdeče" prešla na izhodiščno "vključevanje v italijanske stranke-samostojno nastopanje".
Časi, ki so pred nami, ne dopuščajo, da bi se s svojo usodo igrali. Danes imamo desnosredinske uprave od Rima, dežele FJK, do tržaške in goriške občine, ki so pokazale svojo negativno nastrojenost do naših problematik. Bojim se, da se bo to stanje samo še stopnjevalo, če ne bomo znali posegati po sredstvih, ki bodo italijanske institucije prisilile k upoštevanju naših narodnih legitimnih potreb. Na občinski ravni pa te potrebe zadevajo upravljanje teritorija oz. naše zemlje, ki je bistvena sestavina narodne identitete in prihodnosti. Nujna so torej skupna stališča, da se ne ponovijo zgodbe kot Kraška gorska skupnost ipd.
Naslednje leto bomo Slovenci v Italiji poklicani na volišča, saj bodo na vrsti evropske in občinske volitve. Prav pri slednjih bomo spet postavljeni pred izpit narodne zrelosti in od nas je odvisno, če bomo to zrelost znali pokazati. Slovenska skupnost je pri tem prepričana, da bi lahko bil model skupnega upravljanja naših občin tisti, ki bi to zrelost potrdil in osmislil. Pri tem je najbolj naraven partner Demokratska stranka, s katero SSk že sodeluje v deželnem svetu in v svetniških skupinah v Trstu in Gorici. Na tak način bo vsaka stran ohranila svojo identiteto, ki bo v službi skupnega dobrega naše slovenske narodne skupnosti.
Saši m tn'-l v Stični
1
.	w	*	...	.
GORICA
Goriška nadškofija ima tri nove diakone
"Bodite zvesti sopotniki ljudi.
ki jih boste srečali!
Z leve: Mirko Butkovic, nadškof msgr. Dino De Antoni, Bruno Momcone in Nadir Piaato (foto DPD)
di Jezus, da bi služil ljudem. "Bog je dar, svet-ništvo pa je živeti zavestno ta dar". Klicani smo, da bi bili služabniki ne po sili, zaradi junaštva ali viktimizma, ampak zato, ker je darovanje značilno za Kristusa. Zato "vas pozivam, da služite Bogu in ljudem". Pri tem pa "ne bodite kot služabniki, ki se jemljejo pretirano zares ali jim je težko služiti”. Pomembna je ponižnost, samo tako "boste ljubili ljudi bolj od vaših načrtov". Torej: služenje iz hvaležnosti, ne pa kot potreba po tem, da bi izstopali ali imeli moč. Služenje prinaša zanos, je pa tudi težko, saj vodi do Kalvarije. Biti služabniki "je naše pravo bogastvo". Marija, Božja Mati, je sklenil pridigo nadškof, naj tudi mladim diakonom pomaga, da bi bili v služenju res podobni Kristusu.
/stran 4 DD
Novi publikaciji
Slori in ZRS-UP sta izdala raziskavi o položaju in perspektivah slovenske manjšine v Italiji
Bodite v službi ljudem, verodostojni pričevalci, ponižni, veseli in zvesti spremljevalci vseh, ki jih boste srečali! Te goreče besede je goriški nadškof msgr. Dino De Antoni v nedeljo, 28. septembra, položil na srce trem mladeničem, ki jih je v stolnici sv. Hilarija in Ta-cijana posvetil v diakone.
Lep jesenski popoldan je priklical k slavju v go-riško cerkev res veliko ljudi, ki so se želeli veseliti za Cerkev in Goriško pomembnega dogodka. Ta radost naj navduši še druge mlade, da se bodo pogumno odzvali na Božji klic in bodo postali posnemovalci Kristusove ljubezni, je uvodoma razlil svoje misli iz srca nadškof, ko je videl natrpano cerkev, v kateri je bilo kar nekaj mladih obrazov. Po berilih v italijanščini, furlanščini in slovenščini se je začel obred posvečenja s predstavitvijo treh kandidatov. Mirko Butkovič (roj. 1979) izhaja iz župnije sv. Nikolaja in Pavla v Tržiču, trenutno je v pastoralni službi v Gabrjah in Rupi. Bruno Mollicone (1975), po rodu iz župnije sv. Štefana v kraju Rualis pri Čedadu, opravlja pastoralno službo v župniji sv. Nadangela Mihaela v Červinjanu. Nadir Pigato (1973), po rodu iz župnije sv. Petra in Pavla v kraju Nove (Vicenza), opravlja pastoralno službo v župniji sv. Ambroža v Tržiču. Vsakdo izmed njih, poklican po imenu, je rekel: "Tukaj
sem". V homiliji je msgr. De Antoni povedal, da ganjen stoji pred Božjo dobroto, ki še vedno kliče mlade. Za to se je zahvalil kandidatom, njihovim družinam, predstojnikom in skupnostim. Nekaj besed je povedal o evangeljskem odlomku, v katerem sta se brata na različen način odzvala na očetovo vabilo, naj gresta delat v njegov vinograd. Ob tem je kandidate spomnil, da se ljubezen odraža v radostnem, preprostem in ponižnem služenju. V takem duhu je prišel tu-
Franco Frattini je pisal predsednikoma SSO in SKGZ
Štoko in Pavšiča je povabil
na srečanje
Po izstopu Luke Koper iz družbe GCT
Trst ni še pripravljen na sodelovanje s Koprom
Italijanski zunanji minister Franco Frattini je pisno povabil predsednika obeh krovnih organizacij, Rudija Pavšiča (SKGZ) in Draga Štoko (SSO), na srečanje, da bi poglobili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost, sodelovanje med Slovenijo in Italijo ter skupne pobude, ki utrjujejo evropsko integracijo.
V dopisu, ki sta ga prejela predsednika SSO in SKGZ, se italijanski zunanji minister se jima zahvaljuje za vsebino pisma in podpira izrečene misli. Predsednika Pavšič in Štoka sta zapisala, da slovenska narodnostna skupnost želi skupaj z večino prebivalstva Furlanije Julijske krajine izpostaviti prepričanje, da je nujno preseči pojem manjšine, ker so v nekem smislu vsi narodi manjši-
na v združeni Evropi, usmerjeni v miroljubno sožitje, v mir in največje možno sodelovanje. "V tem kontekstu bi mi kot manjšina morali dobiti drugačen pomen v odnosih med narodnostmi in različ-
nimi jeziki, ki so resnično bogastvo vsem enako razpoložljive Evropske unije. Skupna pripadnost Evropski uniji in temu odgovarjajoče preseganje meja, ne samo zemljepisnih, nam nudi nove možnosti sodelovanja in povezovanja, kjer velja kot primer navesti sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem", sta še zapisala predsednika krovnih organizacij. Italijanski zunanji minister se v pismu sogovornikoma opravičuje, da zaradi vrste obveznosti ni bilo mogoče skupno srečanje ob njegovem nedavnem obisku v deželi Furlaniji Julijski krajini. Predsednika krovnih organizacij bosta v naslednjih dneh stopila v stik z zunanjim ministrstvom, da bi se v Rimu čim prej srečala z ministrom Francom Frattinijem.
Deželno tajništvo SSk ob volitvah v Sloveniji
Nadaljuje naj se začrtana pot
Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost je ocenilo izide državnozborskih volitev v Sloveniji, ki so potekale prejšnjo nedeljo. Nedvomno dejstvo je, da so se slovenski volilci in vo-lilke odločili za zamenjavo ter podprli levo opcijo, pri kateri je naj večji uspeh dosegla stranka Socialnih demokratov skupaj s svojim predsednikom Borutom Pahorjem. Izid je sicer zelo tesen, ker je dober rezultat dosegla tudi stranka sedanjega predsednika vlade Janeza Janše, saj je zmagala v petih izmed osmih volilnih okrožij, tako da bo dokončno besedo dalo preštetje volilnic iz tujine. Jasno pa je, da s skromnim rezultatom koalicije SLS-SMS in stranke NSi ni mogoča desnosredinska vlada. Rezultat volitev predstavlja pravzaprav presenečenje glede na dejstvo, da je Slovenija s sedanjo vlado dosegla zavidljive uspehe na mednarodni ravni in izredno gospodarsko rast, ki ji ni primerjave v njeni zgodovini. Na to je precej vplivala volilna kampanja, ki je z raznimi vprašljivimi aferami odtegnila pozornost od pravih političnih
vsebin, s katerimi bi bilo prav, da bi se volilci in volilke soočili za oddajo volilne podpore. Slovenska skupnost izraža upanje, da se bo z novo vlado, katere najverjetnejši mandatar bo ravno predsednik SD Borut Pahor, nadaljevalo dobro nastavljeno delo v prid slovenskim narodnim skupnostim v zamejstvu in Slovencem po svetu. Pri tem Slovenska skupnost pričakuje, da bo mandatar imenoval tudi ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu. Prav tako pomembno je, da se v Državnem zboru nadaljuje postopek za spre-membno ustave, po katerem bi bili zagotovljeni dve dodatni poslanski mesti za Slovence, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pri tem Slovenska skupnost izraža zaupanje v namen Boruta Pahorja, kot Primorca, da bo slovenska vlada posvetila ustrezno pozornost primorski regiji in čezmejnemu sodelo-
vanju njenih občin s sosednjimi občinami v Italiji, kjer živi slovenska narodna skupnost. Slovenska skupnost izreka iskrene čestitke za izvolitev obema poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti, Robertu Battelliju in prof. Lasz-lu Gonczu, in jima izraža vso podporo v prizadevanjih za uveljavitev pravic obeh avtoh-
Damijan Terpin
Na dnu...
VNG smo že večkrat pisali o pobudah za sodelovanje med slovenskimi in ia-lijanskimi pristaniškimi podjetji. Prvi poskus sodelovanja pred nekaj leti je bilo, kot se spominjamo, upravljanje kontejnerskega prometa na sedmem tržaškem pomolu, ki pa je propadel zaradi močnega pritiska tržaških nacionalističnih krogov, ki so mu metali polena pod noge in mu s tem povzročili finančne izgube. Sledil je poskus sodelovanja na področju prometa z južnim sadjem, ki pa se konkretno ni nikdar uresničilo. Letos spomladi je tržaška Pristaniška ustanova, ki jo vodi izkušeni in evropsko naravnani predsednik Claudio Boniciolli (v preteklosti je uspešno upravljal pristanišče v Benetkah), razpisala netečaj za upravljanje lesnega pristanišča za generalne tovore za prihodnjih 15 let. K temu razpisu se je prijavila tudi družba General Čargo Terminal, ki so jo letos marca v ta namen ustanovile hčerinska družba Luke Koper Adria Terminali (z 48% kapitalskim deležem) ter italijanski družbi Paco-rini (s 44% deležem) in Ocean (z 18% deležem). Že samo dejstvo, da je bilo v tej navezi tudi pristaniško podjetje iz Kopra, je v tržaških konservativnih krogih sprožilo nasprotovanje, izdatno podprto z medijsko kampanjo v slogu parole, da Slovenija pripravlja "obkoljevanje" jedra tržaškega gospodarstva, ki je pristanišče. Že uporaba vojaškega besednjaka odslikava znano zaprtost za enakopravno sodelovanje slovenskih in italijanskih podjetij v obojestransko korist in vnaprejšnje odklanjanje vsakršnega sodelovanja s slovensko stranjo, za katero se vsaj v besedah javno izrekajo politiki na vseh ravneh. V ta širši okvir sodijo pomembne pobude, kot so sodobna cestna in železniška povezava proti srednji in vzhodni Evropi, jadranska pomorska pot in z le-to povezano so-
delovanje vseh severnojadranskih pristanišč, ki ga nujno zahteva sodobna globalizacija.
Kot protiutež omenjeni navezi je 23 podjetnikov iz Trsta oz. dežele FJK ustanovilo alternativno navezo, in sicer družbo Agentimar, ki se je prijavila k omenjenemu natečaju za bodoče upravljanje lesnega pristanišča. Z omenjenimi podjetniki povezani krogi so istočasno sprožili v medijih poli-
tično kampanjo, v kateri so prikazovali stare "strahove" pred tujimi oz. slovenskimi pristaniškimi operaterji, četudi z nevečinskim deležem v navezi še z dvema italijanskima podjetjema. S takšnim enostranskim prikazovanjem stvari so izvajali pritisk na predsednika Pristaniške ustanove in člane njenega upravnega odbora, naj ne izpeljejo do kraja razpisanega natečaja. Na seji pristaniškega odbora 18. septembra je bil sprejet predlog o predložitvi sklepanja o izbiri koncesionarja za upravljanje lesnega pristanišča. Predsednik Boniciolli je predlog sprejel, a hkrati poudaril, da namerava jamčiti prozornost postopka in da bo sklep o dodelitvi koncesije vezan na vrednost letne najemnine. Sledil je predlog o odložitvi razprave za osem dni, da se tako da možnost kompromisne rešitve med obema navezama.
V pričakovanju naslednje seje upravnega odbora pa je v torek, 23. septembra, popoldne vodstvo
Povejmo na glas
družbe Luke Koper sporočilo, da izstopa iz slovensko-italijanske naveze GCT, ker ne želi "biti tarča napadov in škodovati ostalima partnerjema pri potegovanju za pridobitev koncesije". Ocenilo je namreč, "da v Trstu še ni dozorel čas za podjetniško sodelovanje s slovenskim partnerjem". Hkrati so iz Luke Koper sporočili, "da ostajajo še naprej odprti za sodelovanje s tržaškimi oz. italijanskimi partnerji predvsem na osnovi dobrih odnosov s Pristaniško ustanovo".
Odločitev slovenske strani o umiku iz omenjene italijansko-slovenske naveze je presenetila tržaške kroge, ker jim izbija iz rok razlog za njihovo politično nasprotovanje sodelovanju. Pristaniški odbor je na zadnji seji 24. septembra zamrznil postopek za izbiro koncesionarja in pozval obe navezi, naj se dogovorita o enotni navezi. Predsednik Boniciolli je dejal, da, če ne bo v kratkem sporazumnega dogovora, bo vztrajal na licitaciji, vezani na vrednost ponujene najemnine. Ob vsem povedanem je žalostno ugotavljati, da večji del tržaških in drugih deželnih podjetnikov zavrača sodelovanje s slovenskimi podjetji v tržaškem pristanišču, čeprav sta se za takšno sodelovanje še pred dobrim mesecem zavzela italijanski in slovenski zunanji minister. Očitno je, da se omenjeni del podjetnikov ne more rešiti iz začaranega kroga nacionalne ekskluzivnosti, čeprav gre v danem primeru za sodelovanje v skupno korist. Zato tudi ne preseneča, da je prav v tem času avstrijsko podjetje, ki skrbi za dostavo blaga po železnici iz tržaškega pristanišča na Bavarsko, napovedalo odpoved zadevne pogodbe in se preusmerilo na Luko Koper. Za pametnega je dovolj zgovorno dejst-
vo.
Alojz Tul
tonih manjšin v Republiki Sloveniji.
Deželni tajnik SSk
Damijan Terpin
Italija ima najvišjo stopnjo davčnih utaj v EU
Italija ima med vsemi članicami Evropske unije najvišjo stopnjo davčnih utaj, kaže nedavna raziskava združenja italijanskih davkoplačevalcev Contribuenti, ki jo povzema Slovenska tiskovna agencija. Glede na raziskavo Italijani davkariji ne prijavijo kar 48% vseh obdavčljivih dohodkov. Raziskava je še pokazala, da je 44% davčnih utaj posledica nezadovoljstva davčnih zavezancev z javno upravo. 36% vprašanih, ki so utajili davke, je kot razlog navedlo zapleteno davčno zakonodajo, 20% pomanjkanje nadzora. Največ davkov naj bi glede na rezultate raziskave utajili v industriji (32%) ter banke in zavarovalnice (28%). V geografskem smislu so davčne utaje najbolj razširjene na jugu Italije, najmanj pa na severovzhodu države.
Qlandia porušila ravnotežje
Da je Qlandia, novo trgovsko središče v Novi Gorici, porušila ravnotežje, je izjava pristojnega odbornika goriške občine. Gre seveda za trgovinsko-gospodarsko ravnotežje med sosednjima mestoma, ki da ga sedaj ni več, in to v škodo Gorice. Nimamo razloga, da odbornikovim besedam ne bi verjeli, pri čemer velja poudariti, da je pojav mogoče prepoznavati že nekaj let, namreč zelo hiter razvoj in vzpon Nove Gorice oziroma širšega novogoriškega območja. Stanovanjske in cestne gradnje, trgovska središča in vse višja raven vsesplošne ponudbe dokazujejo, da nikakor ni pretirana trditev, kako Nova Gorica svojo starejšo sestro Gorico prehiteva in kako vsa znamenja kažejo, da jo bo prehitevala tudi v prihodnje. Vsekakor je sedaj na potezi Gorica, ki naj se dokoplje do novih in učinkovitejših razvojnih spodbud.
Kdo poreče, da število in privlačnost trgovskih središčne moreta biti merilo razvoja, toda dejstvo je, da so omenjena središča nepogrešljiv odgovorna potrebe časa in predvsem ljudi. Ni jih priporočljivo odpraviti z zamahom roke, češ da gre le za cenenost porabništva. V tem smislu ima alarm goriške občine ob odprtju Islandije prav, trgovska središča z razpoložljivim urnikom, parkirnimi prostori in raznoliko izbiro na enem samem mestu so nuja, ki jo porajajo mrzlične obveznosti današnjega življenja. Alarm nam po drugi strani pove, da Gorica v tem trenutku novemu času ne more povsem zadovoljivo slediti, medtem ko Novi Gorici to
uspeva. In zakaj je tako? Qlandia po vsej verjetnosti potrjuje domnevo, da marsikdo v Gorici, in nemara tudi širše znotraj večinskega naroda, nastajanje nove Evrope ni jemal dovolj resno, nekako po načelu, mi smo v Evropski uniji že od prej in nam ni treba ničesar dodatnega še storiti. Vse skupaj v duhu svetopisemske prilike o delavcih, ki so pričeli z delom zjutraj, pa se potem jezijo, ker enako plačilo dobijo tudi tisti, ki so pričeli delati šele zvečer. Nova Gorica je skupaj s Slovenijo prišla v Evropo resda kasneje, vendar to ne pomeni, da si vstopa ni zaslužila. Zagotovo pa je bila za ta vstop visoko motivirana, kar Gorica očitno ni bila. Še več, bati se je, da je Gorica Novo Gorico ves čas podcenjevala in jo nemara podcenjuje še danes, kar ji, namreč Gorici, škoduje. Večvrednostni občutek tistemu, ki se takšnemu občutku predaja, dolgoročno ne prinese nič dobrega, ker ta občutek pač živi od spodkopavajočega zadoščenja, da resnično poseduje večvredne vrline. Večvrednostni občutek hoče slej ko prej biti nad drugimi, v kolikor pa ti drugi uspevajo, se raje zapre vase, kot da bi se odprl sodelovanju, ki bi bilo zanj edino koristno.
Ker je odprtje Qlandije porušilo ravnotežje med mestoma, se je slednjič umestno vprašati, kako od danes naprej. Ne more biti nobenega dvoma: najboljši odgovor je odločno in aktivno sodelovanje z Novo Gorico, in to na vseh ravneh. In kdaj bo do takšnega sodelovanja spet prišlo? Bati se je, da mnogo prepozno.
Janez Povše
TOČNO TAKO!	\
TO PA JE RAČUN!
KOT PSIHOLOG Ml TOREJ ZAGOTAVLJATE, DA DENAR NI BISTVO ŽIVLJENJA!
POGOVOR
| Predsednik lužiškosrbske ljudske stranke SLS (Serbska Ludowa Strona) Hannes Kell ter strankin tajnik SLS Henry Matusch
Mlada politična stranka Lužiških Srbov za ohranitev jezika in kulture manjšine ter za razvoj teritorija
Ko se govori o manjšinah znotraj Nemčije, običajno omenjajo Dance. V istem hipu pa se še spomnimo na nemško manjšino na Danskem. Ob južni meji dežele Brandenburg (Dolnja Lužica) in severni meji dežele Saške (Zgornja Lužica) pa živijo Lužijski Srbi, manjšina slovanskega izvora.
S predsednikom Hannesom Kel-lom in tajnikom Henryjem Ma-tuschem edine politične stranke te manjšine sem pripravil intervju, ki v nekaterih točkah zrcali vprašanja, s katerimi se spopada tudi slovenska manjšinska stranka v Italiji, Slovenska skupnost.
Tukajšnji mediji slovenske manjšine so komaj ali nezadostno poročali o ustanovitvi SLS. Kdaj je bila stranka ustanovljena, koliko članov ima? Matusch: SLS je ustanovilo 26. marca 2005 v Cottbusu 12 ustanovnih članov. Trenutno šteje 63 članov.
Na Vaši spletni strani http: //www. sls-portal. org/ ste objavili zgodovinski pregled o lužiški ljudski stranki, ki je bila ustanovljena leta 1919. Je Vaš namen navezati se na tradicijo ter nadaljevati z delovanjem Lužiških Srbov, ki ga je najprej nacionalsocializem spodrezal, nato realsodalizem Nemške Demokratične Republike krnil, ali postaviti na noge nekaj povsem novega? Matusch: Naše današnje politične in ekonomske razmere ne odgovarjajo več onim iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, zato je danes treba v posameznih primerih najti nove odgovore. Na vsak način sledimo tradiciji stranke, ustanovljene leta 1919.
Kell: Hočemo se navezati na tradicijo ter v novem duhu izkoristiti bogastvo dvokulturnosti v prid celotnega lužiškega področja in vseh njenih prebivalcev, vštevši nemške. Novost je v tem, da iniciativa izhaja iz Dolnje Lužice. V preteklosti se je tako konceptualna kot administrativna suverenost vseh inštitucij nahajala vedno v Budišinu (Bautz-nu) v Gornji Lužici.
Kako bi povzeli najpomembnejše dlje SLS?
Kell: Za nas je najbolj važno ustaliti s stranko samostojno, direktno manjšinsko politično in parlamentarno predstavništvo v občinah, okrožjih in deželnem zboru. Istotako želimo v sklopu EFA na evropski višini promovirati naše ideje. Dosedanji politični predstavniki so vezani na ustaljene velike stranke in njihove strankarske obveznosti ali pripadajo izključno kulturnim društvom. K temu spada priznanje kot manjšinska in deželna stranka.
Najvažnejši cilj je ustanovitev in izoblikovanje nacionalnega ljudskega zbora, ki bi imel temeljne avtonomne pravice odločanja za pokrajino. Sem spadajo neka davčna avtonomija, suverenost pri izobraževanju, široke subvencije kulture in gospodarstva. Predpogoj za vse to je po našem mnenju tudi administrativna reorganizacija celotnega naselitvenega področja v veliko okrožje Dolnja Lužica (Brandenburg) ter veliko okrožje Gornja Lužica (Saška).
Zgospodarskopolitičnega vidika stoji na prvem mestu izstop iz
termoenergije na premog in čimprejšnja naselitev proizvajalnih obrti, logistike in storitev, ki so v sozvočju z regeneracijo pokrajine po opustitvi rudarstva in ustrezajo predvsem turizmu in kmetijstvu. Mi vidimo v tej pokrajini križišče evropskega gospodarskega prometa (vzhod-zahod).
Vsi ti cilji služijo ohranjanju temeljev za manjšino in kulturo ter s tem povezanih regionalnih posebnosti.
Lahko rečemo, da je pred ustanovitvijo SLS krovna organi-zadja Domowina bila edina in vsestranska zastopnica interesov Lužiških Srbov v Nemčiji? Je bilo morda to po mnenju ustanovnih članov SLS premalo?
Kell: Je že res, da je bila Domowi-na kot kulturno društvo do tedaj edina zastopnica interesov. Mi imamo to za rezultat namenskega zreduciranja prejšnje in današnje lužiškosrbske politike na kulturo in folkloro. Za narod je problematično sprejeti neposredno nadaljevanje "zastopstva interesov" v istem gremiju kot v časih NDR ter direktna odvisnost možnosti dela od finančne podpore nemške države ter saške in brandenburške dežele. Mi smo še naprej mnenja, da je potrebno neposredno politično zastopstvo v obliki politične organizacije zato, da na politični ravni utira pot za kulturno udejstvovanje. Neobhodno potreben pogoj za to bi bilo koordinirano sodelovanje v zastopstvu interesov. Da je to, kar smo doslej dosegli, razvidno premalo, izhaja iz rezultatov: v Dolnji Lužici in velikem delu Gornje Lužice grozi jeziku manjšine izumrtje, v sektorju izobrazbe imamo le obrobne zasnove posredovanja kulture in jezika, pomen in zavest prednosti dvojezičnih dežel sta na splošno zakrnela in, če izvzamemo table krajev in druge napise, sta skoraj brezpomembna. Poleg tega skoraj ni koordiniranega nastopanja regionalne in nadregionalnepolitike, ki bi se dosledno zavzemali za ohranitev jezika in manjši-
ne.
Matusch: Pred ustanovitvijo SLS je Domowina v resnici bila edina zastopnica interesov. Spoprijeti pa se moramo z dejstvom, da si Domowina lasti izključno zastopstvo Lužiških Srbov in ga na vse načine brani; ima pa istočasno prednost, da njena celotna organizacijska struktura prejema od države preko Sklada za lužiško-srbski narod primerno financiranje, medtem ko SLS ne prejema nikakršne podpore.
Gospod Kell, s svojimi 38 leti ste kar mladi predsednik stranke, generalni tajnik, gospod Henry Matusch, tudi ni še dosegel 40 - torej mlada ekipa. Veje v Lužia nov, svež veter, so "mladi" vzeli krmilo v lastne roke? Doživlja morda mlajša generadja nov razcvet zavesti pripadnosti?
Matusch: Trenutno raste sicer nova generacija, ki pa ni več številčno tako močna kot prejšnja.
A za socialnoekonomsko preživetje se moramo Lužiški Srbi aranžirati z nemško hegemonijo kljub naši zavesti pripadnosti. Kell: To je naše upanje. Vemo, da tudi starejša generacija veliko upa v naše udejstvovanje, ker doživljamo široko podporo iz njenih vrst. Prihodnost bo odvisna od tega, ali nam bo uspelo prepričati sedanjo in tudi prihodnjo generacijo staršev o prednosti dvojezičnosti za njihove otroke in jo navdušiti za nadaljnjo zavzetost tudi na političnem področju ter da bi tudi še živeči naravni govorci jezika starejše generacije imeli pogum vložiti več lastne odgovornosti v to prihodnost.
Poleg tega nam mora uspeti, da prepričamo nemško prebivalstvo naše dežele o prednosti dvokulturnosti in dvojezičnosti oziroma oboje proglašati in narediti uporabno.
Kako ocenjujete svoj volilni potendal, ko v Brandenburgu živi približno 20.000 Lužiških Srbov, na Saškem kakih 40.000?
Matusch: Do danes nismo še imeli samostojne politične formacije Lužiških Srbov, zato je zelo težko ocenjevati volilni potencial, in ker se nismo še udeležili nobenih volitev, nimam niti nobenih verodostojnih številk na razpolago. Prihodnje leto imamo na Saškem deželnozbor-ske volitve, katerih se nameravamo udeležiti. Ni še gotovo, ali nam bo to uspelo.
Kell: Rad bi korigiral te številke. Nanašajo se namreč na ocenjeno število govorcev materinščine okoli leta 1960. Osebno domnevam, da se to število v politiki rado uporablja nekritično, zato da bi namenoma obveljala malošte-vilčnost manjšine. Sam menim, da sta v celotni Lužici dve tretjini prebivalstva vendskega izvora. (Na Irskem bi tudi nikom ur n e prišlo na misel, da bi govoril o Angležih ali da bi imel Irce za manjšino, samo zato, ker prebivalci sedaj večinsko govorijo angleško namesto irsko!) Zato menimo, da predstavljajo vsi Lužiški Srbi naš volilni potencial, saj so naši cilji vsem v prid, kopa predstavljamo politično alternativo za vse!
Menite, da je obojestranska izmenjava informadj med manjšinami oziroma njihovimi organi koristna in važna, tudi če delujejo v velikih geografskih razdaljah?
Matusch: Absolutno! Obojestranska izmenjava informacij in izkušenj med manjšinami in njihovimi organizacijami v Evropi je po našem mnenju zelo važna in koristna. Trenutno smo že v stikih s SSIV (Siidschleswiger Wahlerverband, http://. ssw-lan-desverband. de), t. j. Zvezo volil-cevJužnega Schleswiga, in hočemo jih še poglobiti. Želimo še bolj razširiti izmenjavo informacij in izkušenj, zaradi česar smo že zaprosili za članstvo v EFA, Eu-ropean Free Alliance, t. j. Združenju evropskih manjšin-
skih in deželnih političnih strank v Evropi.
Pri tako imenovanih ustaljenih strankah se gotovo udejstvujejo tudi Lužiški Srbi, morda tudi kot deželni poslanci ali pri kakem glasilu javne administracije. Kakšno je sodelovanje z njimi, imate redne stike? Kako sodite o njihovi vlogi in pomembnosti, ki jo lahko imajo v sklopu svojih strank? So Lužiški Srbi uradno
vanje z drugimi izvoljenimi narodnimi predstavniki res neobhodno potrebno pri zastopanju interesov lužiškosrbskega prebivalstva. A če hočejo Lužiški Srbi v ustaljenih strankah obstati, se morajo podvreči vsakokratnemu prevladajočemu main-streamu, toku nemškega kova, v posameznih strankah. To je med drugim razvidno pri jezikovni politiki. Uradni in sodni jezik je izključno nemški tudi na naselit-
Hannes Kell
organizirani in priznani kot "komponenta" celotne stranke?
Kell: Ne vidim skoraj nobene možnosti delovanja vendskih predstavnikov v ustaljenih strankah. Še najbolje uspe na deželni ravni stranki Die Linke (Levica) proglasiti manjšinske teme, kar pa ima pozitiven odziv le pri manjšem delu prebivalstva. Pri ostalih strankah, imam vtis, se morajo ti predstavniki stalno upravičevati in o ustaljenosti v duhu lužiškosrbske manjšine ni kaj opaziti. Vendar se trudimo, da gojimo stike z ustaljenimi strankami, ker se zdi, da bi nekakšno lobijsko delo bilo možno.
V Vašem govoru na II. Kongresu stranke SLS ste Vi, gospod Kell, govorili o "ozkem oklepu strankarske zvestobe", v katerem se znajdejo poslana v ustaljenih strankah, če si prizadevajo za lužiškosrbske sodržavljane. In še: "Napačno je tekati za nemškimi politiki v upanju na izboljšanje lastne si-tuaaje". Kljub temu je vendar nujno potrebno sodelovati z dragimi izvoljenimi narodnimi predstavniki v zastopanju interesov lužiškosrbskega prebivalstva. Je po Vašem mnenju potendal politikov, ki delujejo v sklopu ustaljenih strank, naj si bodo Lužiški Srbi ali Nema, zares tako neznaten?
Kell: Zavest in dejanska zmožnost uveljavljanja "ustaljenih "politikov pri zastopanju interesov lužiškosrbske manjšine sta, z ozirom na rezultate, nezadovoljiva. Seveda je še vedno preveč neizrabljenega potenciala in pri temi samoodgovornosti deželnega prebivalstva so še vedno neizrabljene možnosti. S tem mislim predvsem na aktivno izterjavo obstoječih pravic in okvirnih pogojev!
Matusch: Dodal bi, da je sodelo-
venem področju Lužiških Srbov. Priseljenci, ki hočejo ostati za stalno, morajo obvladati nemščino. O lužiškosrbščini v zvezi s tem ni še nikoli bilo govora. Naštevanje bi lahko poljubno nadaljevali.
Junija meseca je bil izvoljen za ministrskega predsednika proste države Saške Lužiški Srb, dr. Stanislaw Tillich. Je prišlo že pred njegovo izvolitvijo do stikov oziroma sodelovanja? Kaj si pričakuje SLS od novega ministrskega predsednika, kar se lužiškosrbskih potreb tiče? Matusch: Saški volilni zakon predvideva 5% volilni prag in predložitev podpornih podpisov. Potrebno je garantirati, da ta prag ne velja za narodnostno manjšino Lužiških Srbov - to je naša prošnja. Lužiških Srbov je manj kot 1 % saškega prebivalstva, zato bi bila to 95% omejevalna klavzula, kar bi pomenilo dejansko prepoved samostojne lužiškosrbske stranke. Pristojno saško notranje ministrstvo je sporočilo stranki SLS, da se hoče ohraniti obstajajoči deželni volilni zakon, čeprav je sovražen do manjšin. Kell: Zaradi te konstelacije bodo odločitve raje težje kot lažje, saj si lahko predstavljam, da nemški opozicijski politiki kritično preverjajo, kar bi bilo mogoče tolmačiti kot favoriziranje določene skupine prebivalstva. Poleg tega opazujem v CDU izven saške deželne politike malo zavzemanja za lužiškosrbske teme. Gospod Tillich ima torej verjetno “manjše" možnosti delovanja v zvezi s temi problemi. V kratkem bodo na dnevnem redu tudi odločitve o izobraževalni politiki, kjer se bo izkazalo, kaj je konkretno možno.
V govora strankinega predsednika na II. Kongresu SLS je bil večkrat omenjen "Projekt novca v prid Witaja". Kaj je "Witaj”, v čem obstaja projekt novca in kakšen je njegov na-
men?
Matusch: Asimilacija je v vzhodni Gornji Lužici in v Dolnji Lužici že tako napredovala, da se lužiškosrbski jezik v vsakdanjosti skoraj ne govori več. Projekt “Wi-taj" bi ga moral spet obuditi. Predšolski otrok in kasneje v šoli se nauči drugega ali celo tretjega jezika, v našem primeru bi to bil lužiškosrbski. Bretonci so izdelali nekaj podobnega, kar se uporablja v projektu DIWAN.
Projekt z novcem je nameraval biti simbolični poskus, da bi vzpostavili vez med SLS in Domowino in s tem izničili bojazen, da SLS postavlja pod vprašaj zastopstvo lužiškosrbskih interesov s strani Do-mowine.
Kell: “Witaj"pomeni dobrodošel. Ideja je bila, da bi ob naši ustanovitvi skupaj z Domovvino dali kovati poseben novec, ki bi ga prodajali po zvišani ceni v dobrodelne namene. V kratkem času smo tako nabrali nekaj
10.000	- evrov za "Witaj". Manjkajoča volja sooblikovanja funkcionarjev Do-mowine pa je kriva za hitro izumrtje projekta. “Witaj" je projekt za razvoj zgodnje otroške dvojezičnosti s pomočjo metode imerzije (http: //www. witaj. de). V otroškem vrtcu otroke “ogrne" lužiščina, ki se je igraje naučijo. Po mojem mnenju je to najbolj obetajoč projekt, s katerim bi dolgoročneje ohranili dvojezičnost, če nam uspe ta projekt še razširiti in zagotoviti skozi vse nadaljnje šolanje po otroškem vrtcu. Za to so seveda nujno potrebna denarna sredstva. Aktualno vprašanje: podobno kot je leta 2004 "Beli ligi" bil odklonjen status manjšinske stranke, se mora leta 2008 stranka SLS soočiti z nepriz-nanjem statusa kot stranka v Brandenburgu. Od kod zavrnitev in kako boste reagirali? Kell: Zavrnitev lahko samo tako interpretiramo, da ustaljene stranke v Brandenburgu iznajdejo vse mogoče razloge, da bi nam odklonili odobritev, ker imamo možnost dobrih rezultatov. Utemeljitev se tokrat glasi: premalo članov (čeprav so leta 2005pripustili na državne parlamentarne volitve stranke s 35 člani!) in premalo javnega političnega dela, torej baje “nerazpoznavne resne možnosti sodelovanja pri javnem oblikovanju politične volje". Kar se javnega udejstvovanja tiče, lahko vsakdo, ki ima priključen internet, pri google ali podobnih, vstavi Hannes Kell ali SLS- Wendische Volk-spartei in si bo lahko sam ustvaril izčrpno sliko...
Informacijsko srečanje s predstavniki tiska je doživelo odličen odmev na deželnem nivoju, bili smo prisotni z izčrpnimi prikazi naših ciljev in mnenj v vseh regionalnih časopisih. Dober začetek za novo časnikarsko delo, s katerim nameravamo osvestiti in navdušiti nemško prebivalstvo za bogastvo in možnosti, ki jih nudi dvojezična dežela.
Gospod Kell, gospod Matusch, prisrčna Vama hvala za intervju.
Igor P. Merku'
2. oktobra 2008
Kristjani in družba
S1. strani
Bodite zvesti sopotniki...
Po homiliji je vsak izmed kandidatov	pred
nadškofom izjavil, da želi biti posvečen prek polaganja škofovih rok z darom Svetega Duha. Svečano, zavestno in zbrano so tudi pritrdili, da želijo opravljati službo diakonata s ponižnostjo in ljubeznijo v pomoč duhovnikom in v službi krščanskega ljudstva. Zavezali so se, da
Kaj je diakona*?
Diakonat je prva stopnja duhovništva. Z diakonatom bogoslovec postane klerik in je inkardiniran v določeno škofijo. Obljubi pokorščino škofu in neporočenost. Poleg diakonov, ki se pripravljajo na prejem mašniškega posvečenja, poznamo tudi stalne diakone, ki so lahko tudi poročeni. Diakoni sprejmejo dolžnost zvestega opravljanja vsakdanjega molitvenega bogoslužja. Bogoslovec po petem letniku na fakulteti diplomira, prejme diakonsko posvečenje in se vpiše še v podiplomski šesti letnik, medtem ko so laiški študentje teologi po petem letniku lahko absolventi. Poleg študija v šestem letniku diakon pomaga na župniji, kamor je dodeljen. V tem letu pastoralne specializacije in pastoralne prakse potrjuje svojo poklicanost in se tako pripravlja na mašniško posvečenje.
bodo čuvali skrivnost vere in jo oznanjali z besedami in dejanji, da so pripravljeni živeti v celibatu kot znamenju popolne predanosti Kristusu, da bodo zvesto opravljali vsakdanje molitveno bogoslužje. Na koncu so z vzk-
likom "Da, z Božjo pomočjo, hočem" odgovorili tudi na nadškofovo vprašanje: "Vi, ki boste na oltarju v stiku s Kristusovim telesom in krvjo, hočete usklajevati	Njemu vse svoje
življenje"? Nato je vsakdo izmed njih, na kolenih, z rokami v nadškofovih rokah, obljubil pokorščino in sinovsko spoštovanje škofu in njegovim naslednikom.
Sledile so litanije, med katerimi
so trije izbranci ležali na tleh, z obrazom obrnjenim v tla. Med veličastno himno Veni, creator Spiritus (Pridi, Stvarnik, Sveti Duh), ko je občestvo vneto molilo, da bi Duh Gospodov vodil misli in dejanja treh mladeničev, so tile klečali. Nato je nadškof s svečano in ljubeznivo zbranostjo molče položil svoje roke na vsakega od treh. V cerkvi je vladala popolna tišina, kot bi vsakdo od navzočih začutil, da gre za resnično velik dogodek. Po škofovi molitvi Bogu, da bi Sveti Duh utrdil nove
diakone s sedmimi darovi Božje milosti, so mladeniči oblekli diakonsko štolo in dalmatiko, nato pa od nadpastirja simbolično prejeli Kristusov evangelij. Napetost se je sprostila, ko jih je msgr. De Antoni očetovsko krepko objel. In v cerkvi je mogočno zadonela pesem Jubilate Deo.
Bogoslužje se je nadaljevalo slovesno in praznično v veselje vseh prisotnih, ki so bili po obredu tudi povabljeni, da so v bližnjem župnišču nazdravili slavljencem.
Pri sv. Ivanu v Gorid je Sveti Duh vtisnil pečat svojih darov v srca mladih fantov. Leonardo, Alexander, Erik, Gabriele, Andrea, Marko, Tadej in Ivan so se odločili, da bodo postali Jezusovi resnični prijatelji, ki ga bodo vključili v program svojega življenja. O tem jim je v nedeljo, 28. septembra, spregovoril g. nadškof Dino De Antoni. Svojo spodbudo je začel s provokativnim vprašanjem: "Ali želim biti ali samo izgledati"? Navezal se je na evangelij, ki govori o dveh sinovih, ki ju je oče poslal na delo v vinograd. Eden je ostal samo pri obljubi, drugi pa se je po premisleku odločil za dejanja. Vedno aktualen evangelij pa želi, da bi bili vsi podobni tretjemu sinu, ki ga evangelij sicer ne omenja, ki obljubi in stori, kajti vera brez del je mrtva; vera, podkrepljena s konkretnimi dejanji, pa ustvari Božje prijatelje = svetnike.
Praznovanje sv. Frančiška v Gorici
Goriški kapucini in člani Frančiškovega svetnega reda prirejajo tudi letos, v duhu frančiškanske tradicije, praznovanje ob dnevu, ko se spominjamo smrti-“prehoda” velikega svetnika. V kapucinski cerkvi bo 2. oktobra ob 18.30 evharistično bogoslužje kot priprava na praznik sv. Frančiška. V petek, 3. oktobra, bo slovesna maša ob 18.30, ob
20.30	pa bo t. i. spomin na prehod sv. Frančiška. Pel bo zbor iz Aiella; po obredu bodo navzoči lahko pokusili “mostacciole”, piškote, ki so bili posebno
dragi svetniku. V soboto, 4. oktobra, bo ob 18.15 krajša uradna slovesnost ob Frančiškovem kipu pred cerkvijo, ob 18.30 pa svečano bogoslužje; sledila bosta prižig svetilke in molitev za državo.
Teden za življenje 2008
Od 28. septembra do 5. oktobra 2008 poteka v Cerkvi na Slovenskem 17. teden za življenje. Teden pripravlja društvo Gibanje za življenje. Organizatorji skupaj z udeleženci želijo razmišljati o življenju, se ga na novo razveseliti, odkrivati njegovo lepoto in njegov smisel, v katerega so zajete tudi človeške stiske in globine trpljenja.
(Ob Trubarjevem letu)
Lubi Slovenci!
Kaj se bomo Slovenci (predvsem zamejci!) naučili ob letošnjem Trubarjevem letu, bo pokazal čas. Vse mogoče smo slišali, ogledujemo si najrazličnejše razstave, odkrivamo Trubarjeve spomenike in končno tudi pogrevamo protestantizem in obsojamo na dolgo in široko protireformacijo. Malokdo pa se zaveda, da Primož Trubar ne bi naredil toliko za naš slovenski narod, če ne bi začel svoje poslanstvo med našim ljudstvom kot katoliški duhovnik. V ljubljanski stolnici še vedno hranijo Trubarjev kelih. Njegovo duhovniško delovanje se je začelo v Loki pri Radečah, nadaljevalo v Laškem, Ljubljani, Trstu in končno v Šentjerneju na Dolenjskem. Protestantski pridigar je postal šele leta 1548. Bil pa je izredno delaven in požrtvovalen. Prav s kranjsko zagnanostjo in zavzetostjo je skušal ljudem približati svet vere in jim razširiti obzorja. Zato je ob vsem drugem delu še veliko pisal, prevajal Sv. pismo, da bi ljudje
lahko sami brali. Trubar ima med vsemi protestantskimi pisci najobsežnejši knjižni opus. Sodeloval je, po do sedaj znanih raziskavah, v 31. publikacijah. Knjižne naklade v 16. stoletju so bile za tisti čas razmeroma visoke, saj so se gibale od 1.000 do 1.500 izvodov. Do danes pa so se ohranile komaj v nekaj izvodih, izjema je Dalmatinova biblija. Te je danes registrirane 78 izvodov.
Leta 1550 sta izšli prvi slovenski tiskani knjigi Abecednik in Katekizem. Danes je ohranjen samo en izvod in ga hranijo na Dunaju. Ponovne izdaje so bile leta 1555, 1567 in 1574. Vsa Trubarjeva dela so bila natisnjena v Nemčiji, pot do slovenskega bralca pa je bila dolga in zahtevna. Tovorili so jih v sodih, ker so pogosto uporabljali rečne poti, gotova vodotesna posoda pa je tedaj bil sod. Med Slovence so tako nemški tiskarji pošiljali knjige v sodih vse do začetka 19. stoletja. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti: ta način je najbolje prikrival vsebino
pošiljke.
Prva protestantska knjiga, ki je morala iz obtoka takoj, ko je bila tiskana leta 1564, je bila Cerkovna ordninga. V njej se je slovenski jezik prvič uveljavil kot strokovni cerkveni jezik.
Imajo jo za utemeljiteljico slovenskega pravnega jezika. Poleg osnovnih vprašanj o cerkveni organiziranosti vsebuje tudi navodilo o šolski ureditvi in pravi, da mora biti šola dostopna vsem otrokom, ne glede na njihov stan. S to knjigo je Trubar posegel v tedanjo civilno oblast, ki je bila v pristojnosti nadvojvode Karla. Zato je bil povod za uničenje te dragocene knjige na strani svetne in ne cerkvene oblasti. O tem malokdo spregovori. Tudi to se na naših slovenskih zamejskih šolah malokdaj omenja!
Veliko se je pisalo in tudi razpravljalo o usodi slovenskih protestantskih knjig. Ob tem se postavlja kar nekaj vprašanj. Koliko
1550 ift ein
QDe Cortes
TRUBEP
IS86 t N SL0VVENIEN Tode
teh knjig je bilo sežganih v dobi protireformacije? Ima največjo krivdo res ljubljanski škof Tomaž Hren? Na ljubljanski mestni trg so jih pripeljali na 14 vozovih. Tam naj bi tedaj sežgali največ
2.000	knjig. Vendar so bile med njimi tudi nemške in latinske knjige. O učbenikih pa vemo vsi, kakšno usodo imajo. Če jih dobijo v roke pridni učenci, se jim ne godi najbolje. Ob koncu
16.	stoletja se je pismenost pri Slovencih zelo dvignila, saj je bilo pismenih enkrat več kot ob začetku istega stoletja, zato sta Abecednik in Katekizem doživela kar štiri izdaje.
Kot zanimivost naj dodam, kar malokdo ve, da je bila v Gradcu leta 1574 natisnjena naša slovenska na j starejša katoliška knjiga Lenart Pachenecker: Compendium Cate-chismi in Slavonica
lingua. O tem je poročal sam Trubar. Do danes ni poznan noben ohranjen primerek te knjige. Ta knjiga gotovo ni doživela usode protireformacije, ampak so jo pridno uporabljali tedanji slovenski ukaželjni Slovenci.
Samo Dalmatinov prevod Biblije je bil izvzet iz seznama knjig, ki naj bi jih uničili. Da je do tega prišlo, da bi jo smeli uporabljati tudi katoliki, gre zasluga prav škofu Hrenu, ki je za to posredoval pri papežu. Katoliški duhovniki naj bi iztrgali iz te knjige le Dalmatinov protestantski uvod. Nekateri so to naredili, večina pa ne! To pa zato, ker se je delno lahko ta uvod s pridom uporabljal pri svetopisemski razlagi. (Tudi to nekaj pove, seveda za tistega, ki to lahko razume!)
Tako spoznamo, da protireformacija le ni pokurila toliko slovenskih knjig, kot se je v polpreteklem času prikazovalo na Slovenskem. Res pa je, da so varuhi polpreteklega časa skurili marsikatero knjigo, ki bi danes bila ljubitelju v veliko veselje. Pa o tem se ne govori, ker smo še vedno preveč obremenjeni s tem časom in njegovo ideologijo.
Ambrož Kodelja
27. NAVADNA NEDELJA
Iz 5, 1-7; Ps 80; Flp 4, 6-9; Mt 21, 33-43
Tudi ta nedelja prikazuje vero v Boga kot možato držo. Ne pomiluje človeka zaradi Božje pravičnosti, strogosti, ne zaradi resnosti življenja in se ne zanaša samo na usmiljenje Boga (gl. Ef2, 47: "Bog, ki je bogat v usmiljenju").
Kljub Božjemu usmiljenju moramo delati za svoje zveličanje v strahu in trepetu (Flp 2,12; 1 Kor 2, 3), a ne v suženjskem strahu, marveč kot otroci nebeškega Očeta.
Tako zadržanje nasproti Bogu rodi veselje, ki se izraža s pesmijo. Tudi v Svetem pismu piše, da sad vinograda razveseljuje človekovo srce (Ps 104, 15).
Tudi Jezus je namreč vzel kruh in vino kot podobi za svoje prebodeno telo in za svojo prelito kri. Jezus je bil doma v prispodobah iz kmečkega, pastirskega in morskega življenja. V prvem današnjem berilu pa opisuje svoje
verno ljudstvo kot vinograd, ki ga je pripravil na rodovitnem griču. Zelo se je zanj zavzel, saj ga je prekopal, otrebil in zasadil z žlahtno trto. Stolp v sredini vinograda bi mu služil kot opazovalnica in tudi kot obramba pred tatovi. Izdolbel je tudi stiskalnico, da ne bi bilo več potrebno mastiti z nogami in s stiskalnico.
Toda zgodilo se je nepredvideno. Zemlja se je namreč izkazala za neplodno, kajti rodila je neuporabno viničje. Vinogradnika je to tako užalilo in ujezilo, da je vinograd, ki je pomenil vse njegovo delo, ves trud in vse upanje, sklenil zavreči in podreti ter uničiti.
Izaija piše, da je hiša Izraelova vinograd Gospoda nad vojskami: Judovi možje so nasad njegovega veselja. Upal je, da bo pravica, pa glej, zatiranje, da bo pravičnost, pa glej, vpitje. Pa tudi drugje Sveto pismo prikazuje Boga, kako se kesa, da je ustvaril človeka, npr. pri vesoljnem potopu, a pusti, da ga premaga usmiljenje.
Psalm spominja na vse dobrote, ki jih je Bog izkazal izraelskemu ljudstvu in po njih vsemu človeštvu; vendar je vinograd postal
gmajna. Vsi ga lahko obirajo, kar je še ostalo od prvotnega vinograda, ki ga zdaj izruje merjasec iz gozda in ga popasejo divje živali (Ps 80).
To je podoba človeškega srca, ki so ga zajele divje strasti z nevero vred. Toda rešuje nas pogovor z Bogom. Apostol Pavel v pismu Fili-pljanom nas opominja, naj ob vsaki priložnosti izražamo svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. Kljub vsej ogroženosti nas Bog ljubeče spremlja skozi vso zgodovino. Apostol vabi vse ljudi dobre volje, naj za dar Božjega miru posnemamo njega, ki posreduje za Božji mir, ki pomeni vse, kar je resnično, vzvišeno, pravično, čisto, ljubeznivo, častno, le količkaj krepostno, hvalevredno. Tako bo z nami Bog miru (Flp 4, 6-97).
Jezus govori v prilikah. Ljudje ga radi poslušajo, ker jim približa nauk o Božjem kraljestvu v prispodobah, zlasti iz kmečkega življenja, v katerem živijo.
Jezus ni samo in vedno usmiljen. Gori tudi za pravičnost. V današnji priliki nam govori kot odločen hišni gospodar. Priliko pripoveduje velikim duhovnikom in starešinam ljud-
stva. Isto beremo pri preroku Izaiju (Iz 5,1 -7). Vinograd, ki ga je zasadil, pomeni ljudstvo, ki ga Bog ima rad.
Govori, da je gospodar odpotoval. Toda ob trgatvi pošlje po služabnikih po pridelek. Toda najemniki pokažejo vso svojo hudobijo: gospodarjeve služabnike zaničujejo in pretepejo, dva celo ubijejo. Premagata jih hudobija, lakomnost.
Božji služabniki so preroki, ki jih je Bog vedno pošiljal. Tretjič in zadnjič pošlje lastnega sina, češ njega bodo spoštovali. A prav njega ubijejo, ker bodo prejeli bogato dediščino. Tako mislijo, a se motijo. Ostanejo ubijalci in vredni, da se kruto pokončajo.
Veliki duhovniki in starešine ljudstva spoznajo, da Jezus govori o njih, zato ga hočejo ujeti, a on se jim umakne, ker še ni prišla njegova ura trpljenja in smrti ter poveličanja. Vrgli pa ga bodo iz mesta in pokončali na križu. Ker je oktober misijonski mesečin rožnoven-ski, je primeren za globlje premišljevanje Jezusove skrivnosti. Z Marijo je molitev bolj doživeta.
Potrudimo se zanjo.
Kristi ani in družba
2. oktobra 2008
Po Stični vsi vabljeni na Mladinsko mašo za začetek dejavnosti 18.10. na Opčinah! magati. p0 maši se je
Festival nadaljeval s r//	koncertom	Stične
V Stični smo "prejeli moč
V soboto, 20. septembra, se je v cistercijanskem samostanu v Stični zbralo več kot 7500 mladih iz cele Slovenije in letos tudi iz zamejstva na vsakoletnem srečanju slovenske verne mladine. Letošnjega 27. festivala Stična mladih se je namreč po nekaj letih odsotnosti udeležila tudi skupina mladih iz Trsta. Pobudo je sprožila Slovenska prosveta iz Trsta v sklopu projekta Poletje za mlade, ki je ponudil mladini kar nekaj zanimivih pobud skozi celo, komaj minilo poletje.
Slovenski prosveti se je takoj pridružila Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki se je navdušila za projekt, da bi "odpeljali" našo mladino v Stično, za kar se je strinjal tudi Odbor za slovensko mladinsko pastoralo iz Trsta.
Slovenska prosveta je poskrbela za brezplačen prevoz do Stične, tako se je z avtobusom odpeljalo iz Trsta okoli 25 višješol-cev, ki jih je spremljala šolska sestra Andreja Kete od Sv.
Ivana pri Trstu, animator iz župnije v Žavljah Damjan Purger ter Raffaella Petronio iz društva MOSP. Mladi zamejci, ki so se udeležili letošnje Stične, so bili prijetno presenečeni nad neskončno množico mladih, ki se je z vseh strani vila na prireditveni prostor, se trla pod odrom in z mladostno zagnanostjo pela in plesala na poskakujoči ritem pesmi in glasbe Stične banda. Presenečeni so bili nad drugimi mladimi - animatorji, ki so jih čakali že na cesti pred samostanom z neštetimi igricami, posrečenimi triki in zabavnimi idejami, kako se približati drug drugemu, drugemu nekaj podariti in mu vrniti nasmeh. Nekateri so si na majico pripeli karton z napisom "podarim objem" in so vsakogor, ki so ga srečali, res z nasmehom objeli. Drugi so si izmislili detektor - lesena vrata, skozi katera je moral iti vsak, kot na na letališk-
ih kontrolah. V resnici je detektor zapiskal vsakič, ko je "potnik" šel mimo njega brez nasmeha... Igric in zabave je bilo brez konca, vse prepletene z lepo glasbo in 7500 nasmejanih obrazov, ki so bili zagotovilo, da se mladi lahko zabavamo brez drog in alkohola, brez sužnosti telefončka in drugih "modernih pripomočkov", da "bi bilo naše življenje bolj udobno". Na plakatih, ki so jih na odru dvignili animatorji srečanja, je pisalo "smo priče" in res smo bili vsi prisotni priče
itivnih vrednotah in jo spodbujati k zdravemu načinu življenja, kar je še kako potrebno v današnji družbi. Animatorji so prebrali in komentirali del papeške poslanice mladim, kasneje pa predstavili program, ki je sledil uvodnemu delu. Delavnic je bilo več kot 30 in so bile res zanimive, saj so se dotikale najrazličnejših področij: animatorstva, prostovoljnega dela, razpoznavanja življenjske poklicanosti, odnosov med fanti in dekleti, samopodobe, mladinske ustvar-
veselja, preprostosti in miru, ki so vladali naokrog.
Poleg pouličnega programa je na dvorišču samostana potekal osrednji program. Začel se je ob
9.30	s Festivalom mladostne vere, ko je na odru zapela in zaigrala Stična band, glasbena skupina mladih, ki je spremljala celodnevni program. Animatorji so glasbo obogatili še s prikupnimi koreografijami, ki so se jih mladi pod odrom takoj naučili. S pomočjo kratkih skečev in dialogov so predstavili temo in vsebino letošnje Stične. Geslo je bilo sporočilo iz Apostolskih del: "Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče! " (Apdl,8). To je bilo tudi geslo letošnjega svetovnega dneva mladih, ko papež nagovori mlade celega sveta. S svojim sporočilom želi Stična prispevati k oblikovanju mlade osebe v poz-
jalnosti, kulture življenja itd. Ves dan je bila priložnost za spoved. Sv. mašo je ob 14.30 vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ki je mlade nagovoril s preprosto, a učinkovito besedo. Razložil nam je darove Sv. Duha in geslo iz Apostolskih del, kako ga lahko danes uresničimo, kaj pomeni biti priče v našem svetu in kaj pomeni biti močni. Biti močni ne pomeni si dovoliti vse z nasiljem, a imeti moč pod kontrolo vesti in srca, ki nam pove, kaj in kako nekaj narediti. V ravnovesju vseh razsežnosti človeka, ki so telesnost, duševnost in duhovnost, je prava moč. Med mašo smo tudi slovesno odprli letošnje pastoralno leto na Slovenskem, ki bo posvečeno mladim. Pomožni škof dr. Jurij Bizjak se je zavzel, da bo pastoralno leto mladih na Slovenskem priložnost jim prisluhniti in po-
banda, ki je s številnimi glasbenimi uspešnicami duhovne in lahke glasbe dobesedno "vžgal" publiko, ki je pela, ploskala in plesala po celem dvorišču stiškega samostana. Okoli 18. ure, ko se je srečanje končalo, smo se utrujeni, a veseli odpravili na avtobus, ki nas je srečno peljal do Trsta.
Pri pripravi letošnje Stične je sodelovalo 45 mladih animatorjev, en vzgojitelj in en duhovnik, poleg teh pa še okoli 100 drugih mladih, ki so bili voditelji delavnic, uličnega programa in sodelavci organizacij sko-tehnične ekipe. V Stično so se pripeljali okoli 85 avtobusov, neskončno število osebnih avtomobilov in popolnoma zaseden posebni vlak iz Ljubljane, ki je pripeljal v Stično več kot 500 mladih. To nam lahko pove, da mladi tudi danes iščejo odgovore na neskončna vprašanja, da iščejo smisel življenja in stik z Bogom in, zakaj pa ne, dobro družbo in prijatelje, s katerimi preživeti mladostniška leta. Dobri prijatelji so vedno veliko bogastvo, da ne zaidemo na slepo pot. Da bomo ohranili stike s prijatelji in spoznali tudi nove, se bo podobno veselo vzdušje ponovilo na Mladinski maši za začetek šolskega leta, ki jo organizirajo Odbor za slovensko mladinsko pastoralo, ZCPZ in društvo MOSP v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri v Marijanišču na Opčinah. Srečanje se bo začelo ob 16.00 z zabavnimi spoznavnimi igrami, če bo vreme naklonjeno tudi z mini odbojkarskim ali nogometnim turnirjem na odprtem. Sledili bodo duhovna poglobitev božje besede, ki bo prebrana med mašo, priprava na mašo in učenje duhovnih popevk, ki jih bomo peli pri maši. Vabljeni so vsi srednje- in višješolci, študentje in mladi v poklicu, da z božjim blagoslovom in veselim slavljenjem začnemo šolsko, študijsko ali delovno leto! Za info: Društvo MOSP, ul. Donizetti 3, Trst, tel.: 040/370846 ali 3397046331.
Raffaella Petronio
Kratke
Sv. maša na festivalu mladih v Stični
Nagovor škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka
Bratje in sestre, dragi mladi, dragi jutranji stražarji, čuvaji in znanilci jutra! Prisrčno vas pozdravljam in vam želim obilje milosti in miru. Pozdravljam vse, ki ste zbrani tu na samostanskem dvorišču, kakor tudi vse, ki ste ostali zunaj in sledite našemu obredu bolj od daleč. Geslo letošnje Stične je sestavljeno iz treh delov: "Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas, in boste moje priče! " (Apd 1,8) Ustavimo se na kratko pri vsakem delu, od poslednjega k prvemu. “In boste moje priče" - to je naše poslanstvo. Moramo ga na novo odkriti in začutiti. Ne delamo zase ne v svojem imenu. Smo izvoljeni in izbrani, poklicani in poslani! Priče navznoter in priče navzven. Najprej navznoter: zvesti sebi, zvesti Cerkvi, zvesti svoji skupnosti in zvesti svojemu izročilu. ",Sam sebi bodi zvest in iz tega bo sledilo kakor dnevu noč, da drugemu ne boš nikoli izdajalec"! (W. Shakespeare, Hamlet)
In nato navzven: “Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje"! (Mt5,13) “Nebeško kraljestvo je podobno kva-
su" (Mt 13,33). Kvas testo oživlja in ga dviguje, kvas testo rahlja in ga prezračuje. To je naše delo med ljudmi na svetu, to je naše delo v naših skupnostih. Svetilke ne postavljajo pod mernik, ampak na svetilnik (prim. Mt5,15). Naša luč naj bodo naša dobra dela. Naša luč naj bo naša dobra volja, naša luč naj bo naše potrpljenje!
"Ko bo prišel Sveti Duh nad vas ..." Duh s sedmerimi darovi: Duh modrosti in razumnosti, Duh sveta in moči, Duh spoznanja (vednosti in pobožnosti) in strahu Gospodovega.
Duh modrosti in razumnosti za tiste med vami, ki vas razum ovira, da bi se iztrgali iz okov razu-marstva in preračunljivosti in se prepustili vetrovom vere in presežnosti. Da bi v boju proti zlu bili zviti kakor kače!
Duh sveta in moči za tiste med vami, ki vam primanjkuje volje in odločnosti za opravljanje dolžnosti in vztrajanje v dobrem. Da bi številni Gospodovi navdihi v vas ne zamrli, temveč bi bili za njihovo izpolnitev in uresničitev polni njegovega upanja in močni kakor
levi.
In Duh spoznanja in strahu Gospodovega za tiste med vami, ki Gospoda ne občutite kot svojega Očeta, temveč kot tekmeca in nasprotnika, ki ga je treba premagati ali pa mu uiti in zbežati proč od njega. Da bi si čim prej nabrali dobrih izkušenj v življenju z Gospodom, da bi bili pred njim kot jagnje in ga polni njegove ljubezni s čisto vestjo začutili kot svojega varuha in dobrotnika: “Gospodje moj pastir" (Ps 23).
"Prejeli boste moč". Pred nekaj leti me je kupec, od katerega sem kupoval avto, povabil na poskusno vožnjo in mi med potjo povedal: "Imamo dve vrsti avtomobilov: nekateri so taki, da pritisneš na plin in čutiš, da se tam pod pokrovom sicer nekaj dogaja in tudi poraba se poveča, učinka pa nobenega, avto ne poskoči in hitrost se ne poveča. Drugi pa so taki, da pritisneš na plin in motor se odzove, avto poskoči in požira cesto pod seboj".
Tako je tudi z našimi duhovnimi konjički. Vsi poznamo to izkušnjo, kako pritiskamo na plin in hočemo pospešiti in napredovati, toda naš duhovni motor se ne odzove, ni učinka, ni pospeška, ni napredka. Stična ima namen, da se naši duhovni konjički odzovejo in prebudijo, da jih z ostrogami spodbodemo in poženemo v dir, da z njimi poletimo čez ovire in
nas ponesejo v nove svetove duhovnega bogastva in blaginje. Naše geslo nas s svojimi tremi sestavinami dobro podžiga in usmerja. Rekli smo, da bi bili močni kakor levi, in to najprej in zlasti navznoter. Močni kakor levi za premagovanje vsake notranje zasvojenosti in vsake duhovne ohromelosti. Ponovno vam kličem v spomin vašo vest. Bodite ljubosumni nase in na svoje srce. Naj vam ne bo vseeno, kakšno je in kaj se v njem dogaja. Ohranjajte si čisto vest in proste roke. Ne dovolite, da vas katera koli slaba navada omreži in zaprede. Sonce naj nikoli ne zaide v vaši jezi. Preganjajte iz svojega srca vsako zagrenjenost in žalost. Bodite iznajdljivi in podjetni.
Tu med vami je na desetine in stotine duhovnih poklicev. Duhovnih poklicev v ožjem in širšem pomenu: duhovnikov in redovnikov, redovnic in misijonarjev, pa tudi vseh vrst animatorjev in drugih duhovnih sodelavcev in pomočnikov. Koliko od teh se bo uresničilo? Običajno vsak misli, da lahko pogreši, če se odloči za duhovni poklic. V resnici pa enako lahko pogreši tudi tisti, ki ima duhovni poklic, pa se zanj ne odloči. Končajmo z duhovnim mrtvilom: Bodite pogumni in sledite klicu, ki ga nosite in čutite v svojih srcih. Pustite se poklicati in izzvati, bodite velikodušni in pogumni. Amen.
Papež pozval k boju proti revščini
Papež Benedikt XVI. je v nedeljo, 21. septembra, svetovne voditelje, pred začetkom splošne razprave 63. Generalne skupščine Združenih narodov, pozval	k
okrepljenemu boju proti lakoti in revščini v svetu.
“Revščina, lakota, nevednost in bolezni prizadenejo predvsem najbolj ranljive", je opozoril papež v Castel Gandolfu.
Nagovoril je romarje, ki so ga obiskali v njegovi poletni rezidenci v Castel Gandolfu, in opozoril, da so si Združeni narodi zadali uresničitev ciljev tisočletja do leta 2015, do letos pa naj bi bili ti cilji na sredi poti. Med temi cilji, ki so bili dogovorjeni leta 2000, so predvsem zmanjšanje skrajne revščine v svetu za polovico, zagotovitev osnovnega šolanja za vse in zaustavitev pandemije aidsa. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je sveti oče pozval svetovne voditelje, naj bodo pogumni in naj sprejmejo potrebne ukrepe za izkoreninjenje skrajne revščine, lakote, nevednosti in bolezni. Priznal je sicer, da poziv prihaja v času finančne krize, kije prizadela mnogo ljudi na Zahodu. Kljub temu pa je kritiziral predvsem ZDA, EU in Japonsko, ker niso izpolnile svojih zavez do revnih držav. Kot je pokazalo poročilo ZN, bi morale razvite države povečati pomoč državam v razvoju za najmanj 12 milijard evrov letno.
Kačišnica 2008
Marijina božjepotna cerkev, ki stoji med vasema Dane in Kačiče, vsako leto zaživi v praznični podobi ob Malem šmarnu. Včasih so na Božjo pot poromali vse od Istre in zgornjega Krasa, pa tudi iz Brkinov in s Tržaškega.
Cerkev,	z
značilno kraško
arhitekturo, ki jo označuje zvonik	v
preslici, iz leta 1784, je tudi letos zasijala v vsej lepoti zgodnje jesenskega sonca.
Letošnji romarski shod se je pričel s prepevanjem
Marijinih pesmi, ki sta jih izmenjaje podajala rodiški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi prof. Stane Mavec-Umek ter otroški pevski zbor iz Rodika in Divače, ki gaje za to priložnost pripravila in vodila zborovodkinja iz Divače Petra Sosič. Sveto mašo je daroval rodiški župnik Iztok Mozetič, ki je v pridigi izrazil skrb, da danes ni želje, da bi vero živeli s srcem, ampak bi jo radi naredili za formalnost, brez zahtev in križa, daleč od tistega, kar nam je Jezus pokazal in kar so živeli naši predniki. Pri naših prednikih je bilo znamenje križa tisto, kar jih je spominjalo, da pripadajo Kristusu. Današnji liberalizem pa smeši Kristusov križ, si sposoja krščanske simbole in molitve samo zato, da bi zavajal ljudi in tržil s svetimi stvarmi ter tako poskušal izničiti pomen vsega, kar nosi naziv katoliško. Lažnih prerokov, ki obljubljajo srečo brez napora, brez križa, je danes veliko preveč. Končal pa je s spodbudo, da je danes potrebno spreobrnjenje, potrebna je vrnitev k Bogu, zato je romarje povabil, naj se obrnejo k žalostni Materi Božji. Njene solze so izraz globoke bolečine zaradi zla, ki ga počenjamo ljudje, zaradi nevere, kije prisotna, predvsem pa zaradi tistih, ki se kljub njenim pozivom ne marajo spreobrniti. A njene solze so tudi znamenje upanja za vse, ki resno jemljejo spreobrnjenje, pa čeprav za ceno preizkušenj in trpljenja. V teh ljudeh je poveličan Jezusov križ.
Shod seje nadaljeval v druženju na prireditvenem prostoru, ki ga je skrbno organiziralo turistično in kulturno društvo Mejame iz Dan pri Divači ter s tem zaključilo niz celotedenskih kulturnih prireditev. /J.B.
Slovenski dom počitka v Avstraliji
V mestu Kew v Avstraliji so naši tamkajšnji rojaki zgradili in razvili Slovenski dom počitka, kije glede poslovanja in urejenosti lahko v zgled drugim takim ustanovam, tudi v Sloveniji. Dom se imenuje po pokojni Romani Toplak, prvi sestri redovnici, ki je v Avstralijo prišla leta 1965. Zemljišče za ustanovo je odkupil Slovenski misijon v Melbournu, denar za gradnjo pa so pridobili s prostovoljnimi prispevki. Plačilo in višino dnevne oskrbe določajo na podlagi pokojnine varovancev ter znaša 85 odstotkov avstralske starostne pokojnine. V domu upoštevajo načelo Doživljenjsko ostati v enem prostoru. To pomeni, da upokojenec ostane v ustanovi tako dolgo, kot želijo on ali njegovi svojci. Oskrbovanci in osebje so vsi slovenskega rodu. V domu kuhajo slovenske jedi in opravljajo različna ročna dela, s slovenskimi motivi in vzorci. Dom v mestu Kew v Avstraliji bodo razširili, v njem pa bodo zagotovili zlasti več enoposteljnih sob višjega standarda.
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
Seja Upravnega odbora Zveze slovenske katoliške prosvete
Dne 25. septembra se je po poletnem premoru zopet sestal Upravni odbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Glavne točke dnevnega reda so bile Koroški kulturni dnevi na Primorskem, revija Cecilijanka, predstavitev zbirke skladb Patricka Quaggiata ter postavitev obeležja pokojnemu Mirku Špacapanu. Koroški dnevi na Primorskem bodo potekali od 5. do 11. oktobra 2008. Prireditelji tega tradicionalnega srečanja so, poleg Zveze slovenske katoliške prosvete, še Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenska prosveta iz Trsta. Predstavljene so bile glavne točke goriškega programa, ki predvideva: gostovanje gledališke skupine KPD Planina Sele; odprtje likovne razstave umetnika Alberta Krajgerja; srečanje glasbenih šol ter lutkovno predstavo Srečni kraljevič. Letošnja Cecilijanka bo jubilejna, saj bo 50. po vrsti in bo v soboto, 22., in v nedeljo, 23. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Posvečena bo duhovniku in skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Zveza bo izdala priložnostno knjižico ter podelila Gallusove značke pevcem, ki se že več let ukvarjajo z zborovskim petjem. Nekaj dni pred Cecilijanko, in sicer 18. novembra, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž predstavitev zbirke mladega glasbenika in skladatelja Patricka Quaggiata, ki ga bo predstavil skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. V ponedeljek, 8. decembra 2008, bo ob telovadnici Kulturnega centra Lojze Bratuž odkritje obeležja Mirku Špacapanu. Pri tej pobudi sodeluje tudi Zveza slovenske katoliške prosvete.
Radio Zastava v Kulturnem domu
V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila skupina Radio Zastava, ki izvaja klezmer in balkan-glasbo. Predstavila bo svoj prvenec The funambolik heptet, v katerem je zbranih 10 avtorskih pesmi, ki jih je sedemčlanska skupina v živo posnela v gledališču v Comegliansu. Koncert v sklopu glasbenega festivala Across the border 2008 prirejata Kulturni dom Gorica in kulturna zadruga Maja, pod pokroviteljstvom FJK, goriške občine, pokrajine in Trgovinske zbornice, ZSKD in Fundacije goriške hranilnice. Info: Kulturni dom v Gorici (ul. Brass 20 - tel. (0039) 048133288). Vstop prost.
Slovenska skupnost čestita Mirku Brulcu
Spošt. Mirko Brulc, Župan MO Nova Gorica
V imenu Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji, Vam izrekam iskrene čestitke ob Vaši izvolitvi v Državni zbor Republike Slovenije. Obenem Vam voščim čim uspešnejše delo v osrednjem državnem organu naše matične domovine in države.
Dovolite, da podčrtam pomembnost Vaše izvolitve tudi zaradi občutljivosti, ki ste jo v vseh teh letih izkazali naši narodni skupnosti v Italiji, še posebno za Slovence, ki živijo v goriški pokrajini.
Prepričan sem, da boste znali to občutljivost prenesti tudi v Državni zbor Republike Slovenije.
V tem smislu ostajam na razpolago za katerokoli morebitno sodelovanje ali izmenjavo informacij in pogledov.
Lep pozdrav. / Pokrajinski tajnik SSk - Gorica, Julijan Čavdek
“Vroča” seja občinskega sveta v Gorici
Vprašanja opozicijskih svetnikov ostajajo brez prepričljivih odgovorov
M. Koršič
Po daljšem obdobju je bila v ponedeljek,
29. septembra, v Gorici spet seja občinskega sveta. Nič novega pod soncem, bi lahko rekli s kančkom grenkobe, saj je večina že spet pokazala svoj pravi obraz in dokazala, kakšen odnos ima do opozicijskih sil.
Vroč je bil že začetek seje, ker se je župan odpovedal svojemu uvodnemu poročilu, ki je bilo predvideno po dnevnem redu, in prešel kar k drugi točki. Opozicija, ki je med drugim še isti popoldan sklicala tiskovno konferenco in se bolj strnjena predstavila v občinskem svetu, je soglašala, da je nezaslišno, da po 70 dneh, odkar se je zadnjič sestal občinski svet, Romoli nima kaj povedati svetnikom, medtem ko je na straneh krajevnih časnikov redno prisoten. Vročih tem ne manjka, med temi gotovo zaseda prvo mesto prodaja IRIS-a. Prav glede te bi moral župan poročati, saj je prihajal s srečanja z župani. Romoli je tudi na veliko obljubljal trombolizo v novi bolnišnici Janeza od Boga in še vedno obljublja, da se bo boril za nuklearno medicino; same obljube in nič konkretnega! Svetnik Marko Marinčič je sprožil vprašanje o urejanju prometa in ugotovil, da je bil odbor na predstavitvi načrta odsoten, kar je prava sramota. Svetnik Božo Tabaj je postavil vprašanje, kakšno mnenje imajo odborniki o prefektu De Lorenzu, izrednem možu, potem ko so lahko slišali o njem tako negativna mnenja s strani kolegov skrajne desnice. Vprašal je tudi, kako ti isti sodijo Gianfranca Pinija in njegovo distanciranje od fašizma. In potem vse tiho je bilo... Tabaj se je obr-
nil tudi na župana glede poteka del v Štandrežu, ki so bila doslej samo delno opravljena. Prosil je za "kariolo in material", češ da si bodo sami pomagali. Župan, ki je obenem odbornik za javna dela, je zvrnil krivdo na odgovornega inženirja, Tabaj pa mu je odvrnil, da si mora kot župan vzeti odgovornost tudi za napake; ni dovolj, da žanje samo pohvale v primeru pozitivnih izidov. Svetnik Silvan Primožič je izrazil zaskrbljenost, ker naj bi na občini odpadla slovenska prevajalka, ki je še kako potrebna pri čezmejnem sodelovanju z Novo Gorico. Dobil je zagotovilo, da bo prevajalska služba sicer ostala,
a hkrati povedal, da zmanjkuje denar, ki ga je obljubila deželna uprava. Svetnica Marilka Koršič se je zavzela za cestno razsvetljavo na javnem parkirišču pred srednjo šolo Ivan Trinko v podporo ravnateljici Elisabetti Kovic, ki je že dvakrat poslala uradu za javna dela pisno prošnjo. Odgovor je bil, da bodo določili lestvico prioritet in potem začeli z deli. Ker pa je denarja malo, ne morejo dati nobenih zagotovil.
Po še nekaterih svetniških vprašanjih je prišla na vrsto razprava o obračunu občinskih lekarn. Marilka Koršič je spomnila, da dela v dveh lekarnah sedem farmacistov, ki opravljajo
tudi dolžnosti spravljanja in razporejanja zdravil. Nad njimi od časa do časa visi kot Damoklejev meč grožnja, da bodo lekarni prodali. Zato je svetnica pozvala odbor, naj naredi vse, da ostaneta v javni upravi. Spomnila je tudi na pomanjkanje zdravniških ambulant, posebno pri sv. Ani. To je bilo tudi njeno svetniško vprašanje, na katerega pa ni bilo primernega odgovora. Poudarila je tudi potrebo, ki so jo izrazile farmacistke iz Štan-dreža, da je za boljše poslovanje nujno potrebno izboljšanje znanja slovenščine. Svetnika Primožič in VValtritsch sta v zvezi s poslovanjem postavila nekaj konkretnih vprašanje, posebno v zvezi z naložbami. Za nadaljevanje seje je nato zmanjkalo legalno število prisotnih, ki ga je zagotavljala opozicija. Seja se je prekinila, ker je opozicija zapustila dvorano.
Gostilna Devetak organizira v ponedeljek, 6. oktobra 2007. ob 20. uri v eostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela dobrodelni večer
Težka izguba naj lajša tegobe
PETJE IN BESEDA V SPOMIN NA NEKOGA, KI GAJE ZAHRBTNA BOLEZEN ODTRGALA IZ NAŠE SREDE
Nastopili bosta pevski sku-	Spazzapan	in	dr.	Maurizio
pini Akord iz Podgore in	j	(Mascarin, onkolog pediater,
Bodeča neža z Vrha sv.	odgovoren	za oddelek mladih
Mihaela.	v	onkološkem	središču	CRO	v
Na večeru, ki ga prirejamo v	Avianu	(kateremu	je	namenjen
sodelovanju s sovodenjskimi krvo-	izkupiček	večera),
dajalci, bosta prisotna dr. Simon ’	Čotova	družina Devetak
Občni zbor MePZ Lojze Bratuž
Iskreno in z zanosom v nadaljnje delovanje
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž je 15. septembra sklical redni občni zbor, ki se ga je udeležila večina pevk in pevcev. Predsednik Marko Terčič je nagovoril zbrane, nato pa je tajnik in blagajnik Miloš Čotar prebral zapisnik zadnjega občnega zbora iz leta 2004. Sledilo je branje predsedniškega poročila, ki je pevce in dirigenta spomnilo na vse lepe trenutke, ki smo jih doživeli v minulih letih.
Marko Terčič je poudaril, da je "od zadnjega občnega zbora za nami res zanimivo in sadov polno obdobje. Predvsem na nekatere podvige in dosežke smo lahko upravičeno ponosni. Veliko vaj in veliko na novo naštudiranega programa in, kar je najpomembnejše, neverjetno dober občutek v zboru, so nas privedli do zavidljivih rezultatov. Pevska skupina je vedno posvečala veliko pozornosti prijateljskim odnosom med člani in družabnosti.... Zbor je bil in je tudi danes pojem zborovskega petja na
Goriškem.... Udeležili smo se veliko tekmovanj in revij. Število pevcev iz leta v leto raste in kot nekoč so se zboru pridružili pevke in pevci širše okolice. Letos so dokončno padle fizične meje med Italijo in Slovenijo. Pri nas mej ni več že od nekdaj, saj pri
zboru sodeluje lepo število pevk in pevcev, ki prihajajo iz matične domovine. Tako lahko s ponosom rečemo, da je danes zbor Bratuž del širšega goriškega prostora".
Predsednik se je spomnil pokojnega profesorja Stanka Jericija, ki
je dolgo let vodil zbor, in prijatelja Mirka Špacapana, ki je pustil veliko praznino tudi v našem zboru.
Po zahvali dirigentu Bogdanu Kralju, pod katerim je zbor spet začel blesteti, in voščilu pevcem je predsednik Marko Terčič predal besedo tajniku in blagajniku Milošu Čotarju.
"Število pevcev se veča vsako leto, kar tudi prispeva k temu, da se je zborovski sestav številčno ustalil in nima večjih nihanj, saj novi prilivi nadomestujejo tudi kakšen odstop. Zbor šteje danes nad 50 članov, kar je povsem zavidljivo število. V svojih poročilih, ki jih je treba vedno pisati za to ali ono priložnost, najraje vedno podčrtujem iskreno, prijateljsko in veselo vzdušje, ki vlada v skupini. Od nekdaj sem namreč prepričan, da je to najpomembnejša plat društvene povezave in prav to daje skupini take temelje, ki lahko kljubujejo velikim naporom, življenjskim spremembam in pomembnim preizkušnjam. Prepričani smo, da se naši pevci udeležujejo vaj, ki so po delovnem dnevu večkrat naporne, ker se tu razvedrijo, srečajo prijatelje in se duševno in glasbeno bogatijo. To je prav gotovo med temeljnimi nazori in cilji takega društva, kakršno je naše", je povedal Čotar in nato opozoril na finančne težave, ki jih imajo
pri organizaciji dela.
Poudaril je, da smo "izpeljali kar nekaj izrednih načrtov, ki bodo gotovo ostali v zgodovini zbora.
Predsednik je že omenil obisk pri slovenskih izseljencih v Parizu leta 2006 in gostovanje pri slovenski skupnosti v Berlinu aprila letos. Poleg tega smo ženskemu delu zbora poskrbeli za nove bluze, katerim bodo kmalu sledila nova krila. Pomembno obogatitev predstavlja prav gotovo na novo urejeni notni arhiv, ki šteje danes 2475 skladb, ki so spravljene v novih omarah. Kot blagajnik se javno zahvaljujem vsem našim ustanovam, ki so imele posluh in zaupanje v nas: SSO, Združenju cerkvenih pevskih zborov, Zvezi slovenske katoliške
prosvete in Kulturnemu centru Lojze Bratuž. Mislim, da smo dodeljena sredstva izkoristili na najboljši način in predvsem z na-
menom, da ohranjamo slovensko besedo, kulturo in prisotnost iz roda v rod. Zbor ima danes tudi funkcionalno spletno stran: na spletnem naslovu http: //www. mepzlbratuz. org lahko obiskovalci sledijo delovanju zbora. Na spletnem portalu so na razpolago ažurirane novice, fotografije z nastopov in turnej, posnetki ter vrsta drugih zanimivosti". Dirigent Bogdan Kralj je podčrtal, da je zbor v zadnjih letih postal čudovit laboratorij čezmejnega sodelovanja. K zboru je namreč pristopilo precej članov iz Slovenije; dirigent verjame, da je
do tega pristopa prišlo zaradi kvalitete zbora (izbor in zanimivost programov, koncerti) in zaradi zelo dobrih pogojev dela (prostori in organizacija). Dirigent je še dodal, da je zbor vedno odprt vsem in da vodstvo društva deluje vedno z glavnim namenom, da se valorizira slovenski živelj v krščanskem duhu, upoštevajoč na prvem mestu krajevno delovanje. Dirigent se je zahvalil predsedniku, odbornikom in vsem sodelavcem: Martini Hlede, Franki Žgavec in Bogdanu Podveršiču za korepetiranje ter Mirjam Furlan, ki večkrat spremlja pevce pri orglah. Tudi on se je zahvalil organizacijam, ki podpirajo delovanje zbora, in medijem, tudi Novemu glasu, ki spremljajo naše delovanje in uspehe. Odbornika Miloš Čotar in Niko Di Battista sta opravila izjemno delo, ko sta pospravila celotni notni arhiv ter uredila in katalogizirala v informatsko obliko 2474 skladb in 50 pesmaric. Odbornik Paolo Posillipo je na občnem zboru predstavil spletno stran.
Sledili so pozdravi Janeza Povšeta v imenu ŠSO, Franke Padovan za ZSKP, VValterja Bandlja v imenu PD Podgora. Tajnik je prebral še čestitke predsednice KCLB Franke Žgavec, Andreja in Lojzke Bratuž (ZCPZ) in pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Julijana Čavdka.
Med diskusijo je dirigent orisal svoje načrte in zamisli za nadaljnje delo zbora.
Ivana Paljk
Bogdan Kralj (foto JMP)
l' "Tl r 1' r „	_	L.
PsSSSpagL
NOVI
GLAS
Goriško tajništvo SSk po volitvah v Sloveniji
Nova vlada naj bi izpeljala začrtane pobude
V tiskovnem sporočilu pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti Julijan Čav-dek prepričano izjavlja, da je izvolitev novogoriškega župana Mirka Brulca v Državni zbor RS pomembna pridobitev za celoten čezmejni prostor. "Z njim bo osrednji zakonodajni organ slovenske države dobil osebo, ki se temeljito spozna na čezmejno sodelovanje ter na konkretno stanje, potrebe in pričakovanja slovenske narodne skupnosti, ki živi na italijanski
strani meje, poleg seveda potreb novogoriškega prostora". Cavdek pa se le delno strinja z Brulčevo izjavo, da slovenska država ni veliko naredila za Slovence na italijanski strani meje. Po nastanku samostojne slovenske države je v prvi slovenski vladi sedel minister za Slovence po svetu in v zamejst-
V sredo, 24. septembra, je bilo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu lepo kulturno srečanje, na katerem so Damjan Paulin, Jurij Paljk ter avtorja Erika Jazbar in Zdenko Vogrič predstavili knjigo Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba. Večer je priredilo Prosvetno društvo Štandrež in prav zato so tako avtorja kot predstavi-telja spregovorili o sedanjem stanju na Goriškem s posebnim poudarkom na Štandrežu in okolici.
KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
OD 5. DO 12. OKTOBRA 2008
Prireditve na Goriškem
Nedelja, 5.10.2008, ob 17. uri Števerjan, Sedejev dom
Gledališka predstava Sveti plamen Nastopa Gledališka skupina KPD Planina Sele Soprireditelj SKPD F.B. Sedej
Ponedeljek, 6.10.2008, ob 18. uri Gorica, Travnik, Razstavni prostori nad Katoliško knjigarno
Odprtje likovne razstave del Alberta Krajgerja Soprireditelj društvo ARS
Četrtek, 9.10.2008, ob 18. uri Gorica, Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž
Srečanje glasbenih šol Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel
Petek, 10.10.2008, ob 9.30 in 10.45 Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
Lutkovna predstava Srečni kraljevič Nastopa Lutkovna skupina Navihanci - SKD Celovec Soprireditelj Kulturni center Lojze Bratuž
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Slovenska prosveta - Trst Krščanska kulturna zveza - Celovec
vu. V naslednje vlade ta resor žal ni bil več vključen. Stanje se je bistveno izboljšalo z Janševo vlado. Poleg aktivnejšega pristopa državnega sekretarja, ki je bil nameščen pri predsedstvu vlade, je bil izglasovan pomemben zakon, ki Slovencem zunaj meja RS daje primeren pravni status ter določa obveze slovenske države. Ustanovljen je bil Svet za Slovence po svetu in v zamejstvu, kateremu predseduje sam predsednik vlade; zadnjega zasedanja tega telesa so se udeležili tudi vsi pomembnejši slovenski ministri. V zakonu je tudi predviden minister za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki naj bi nastopil že z novo vlado. Te pozornosti Slovenci zunaj meja Slovenije prej nismo bili deležni. Čavdek sicer popolnoma soglaša z ugotovitvami g. Brulca, da je potrebno ovrednotiti vsestransko bogastvo zamejcev ter to nadgraditi z gospodarskim sodelovanjem brez ideoloških predznakov. Pomembna je tudi pobuda glede spremembe slovenske ustave, pri čemer bi bili dve poslanski mesti dodeljeni Slovencem, ki živijo izven meja domovine. Prisotnost slovenskih
rojakov v Državnem zboru RS bi bila temeljenega pomena in naše problematike bi bile bistveno bolj prisotne in poznane.
Vsa ta izhodišča in njihovo uspešno nadaljevanje so v tem trenutku še posebno aktualna zaradi trenutnega političnega stanja, ki vlada v Italiji, tako na državni kot deželni ravni. Dolgo pričakovan zagon pri izvajanju zaščitne zakonodaje Slovencev v Italiji, ki se je sprožil s prejšnjimi levosrednskimi upravami, se je z Berlusconijevo vlado v Rimu in Tondovo v Trstu popolnoma ustavil. Priča smo hudim poizkusom razdeljevanja slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini, kjer se mimo strokovnih in zgodovinskih dokazov želi oši-biti avtohtona slovenska prisotnost.
	
¥	Za obeležje Mirku Špacapanu na telovadnici Kulturnega centra Lojze Bratuž daruje Remo Devetak 60, D. P. 100 evrov.
DRUŠTVO ARS, ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SEVERNO PRIMORSKO, KROŽEK ANTON GREGORČIČ in KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
vljudno vabijo na predstavitev knjige:
JANKO KRALJ, UTIŠANI IN POZABLJENI SLOVENSKI POLITIK (1898-1944)
Knjigo bosta predstavila avtorica Lučka Kralj Jerman in zgodovinar mag. Renato Podbersič
Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Ponedeljek, 6. oktobra 2008, ob 20. uri
Združenje
...
Koncertna sezona 2008-2009
GODALNI KVARTET
FEGUŠ - Maribor
Na sporedu:
L. Janaček, J. Suk, M. Feguš, Š. Mauri
Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 2. oktobra 2008, ob 20.30
v sklopu Kogojevih dnevov 2008 Predprodaja vstopnic na tel. št. 0481 531445
Obvestila
Župnija sv. Justa mučenca iz
Podgore in tamkajšnja krajevna skupnost vabita na tradicionalni praznik Roženvenske Matere Božje, ki bo v nedeljo, 5. oktobra. Praznovanje Mariji v čast se bo začelo ob 10.30 z molitvijo svetlega dela rožnega venca, ob 11. uri bo sv. maša. Popoldne bodo ob 15. uri molitev častitljivega dela rožnega venca, ob 15.30 nagovor in procesija, ki jo bo vodil g. Maks Suard, ob 16.30 pa pete litanije Matere Božje in blagoslov. Praznično nedeljsko slavje, pri katerem sodeluje tudi PD Podgora, se bo ob 17. uri nadaljevalo na trgu z družabnostjo, ki jo bo popestrila godba na pihala iz Tržiča.
Društvi SKRD Jadro, SKRŠD Tržič in Združ. staršev slov. šole v Romjanu ob praznovanju 100-letnicetržiške ladjedelnice vabijo na skupinsko vodeni ogled razstave “Cantiere - 100 anni di navi a Monfalcone”, ki bo v nedeljo, 5. oktobra. Zbirališče pred vhodom ladjedelnice ob 15.45. Samo s prijavo na tel. številki 0481474191 ali 0481482015.
Župnija Rupa-Peč prireja vsakoletno romanje s kulturno-družabnim delom; letošnje bo 5. oktobra k malo znani Materi Božji v Lipici pri Bazovici. Romarji si bodo med drugim ogledali Kraljeve freske zlasti v cerkvi v Lokvi. Pod noč bodo obiskali kmečki turizem. G. župnik Viljem Žerjal priporoča, naj se udeleženci romanja pripravijo tudi duhovno. Spovedovanje je vsakdan tam, kjer se tudi med tednom bere sv. maša. Če bo čas dopuščal, si bodo ogledali tudi Škocjanske jame. Najprej bodo počastili bazoviškejunake; spomnili se bodo Srečka Kosovela. Prisrčno vabljeni! Vpišite se takoj!
obvešča, da bo društvo imelo občni zbor v četrtek, 9. oktobra, ob 20.30 v župnijskem domu Anton Gregorčič. Vabljeni! Nujno iščem sorodnike pok. gospe Leopoldine Makovec, ki je stanovala v ul. Leopardi 8 v Gorici in je bila rojena 31.10.1902. Saverij Rožič, tel. 0481390688.
Darovi
V spomin na teto Marijo Čevdek daruje Julijan Ožbot z družino 25 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj in 25 evrov za Cro iz Aviana.
Čestitka
Odbor Goriške Mohorjeve družbe čestita Lidi Truk ob lepem življenjskem jubileju in ji kliče še na mnoga leta.
V soboto 27. septembra, sta si v cerkvi sv. Florijana v Števerjanu obljubila večno zvestobo domačin Matej Pintar in Jana Soban. Ob tako važnem življenjskem mejniku se z njima veseli števerjansko župnijsko občestvo, župan z odbornikoma in svetovalci, sekcija Slovenske skupnosti za Števerjan, društvo F. B. Sedej ter mešani pevski zbor, ki jima iz srca voščijo obilo medsebojnega razumevanja in ljubezni.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 3.10. do 9.10.2008)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu sfrekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 18.30 do 19.30, na soboto ob 15. uri. Spored:
Petek, 3. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: domače viže, zborovski kotiček, iz krščanskega sveta, zanimivosti in humor.
Sobota, 4. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 6. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound, živemu se vse zgodi, vroči šport in rubrike, obvestila in zanimivosti. Torek, 7. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 8. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Goriški samostan na Kostanjevici - Izbor melodij.
Cetrtel( 9. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni v Portorožu, tel. 00386 31 837218
Društvi SKRD JADRO, SKRSD TRZIC in ZDRUZENJE STARSEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJANU
ob 100-letnici tržiške ladjedelnice
vabijo na okroglo mizo
SLOVENCI V LADJEDELNICI
povezovalec: Milan Pahor, zgodovinar predavatelji: Giulio Mellinato, zgodovinar Vlado Klemše, novinar Danilo Peric, sindikalist
glasbeni poklon: MePZ STARŠI ENSEMBLE pod vodstvom Silvie Pierotti
petek, 3. oktobra 2008, ob 18.00 uri predavalna soba tržiške občinske knjižnice, ul. Ceriani 10
Skupaj razpiramo nova obzorja
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli uspešnemu praznovanju stoletnice
o
_ ^ADRUžf^ banka Doberdob in Sovodnje
i— , L .C
CREDITO COOPERATIVO
Doberdo e Savogna
1908 <0; 2008
Gledališče Miela / Festival filma
1000(0)d uprtih v sodobni film
Poldrugi teden se je dogajal v tržaškem gledališču Mieli nenavaden festival, posvečen filmu in umetnosti, s pomenljivim naslovom: 1000 (O) či, Tisoč oči. Sugestivni "vertovski" naslov je ponudil tudi letos zelo osebno izbran prikaz novih in tudi "neaktualnih" del, klasičnih in malo znanih naslovov, ki spadajo v zgodovino filma, ali pa so pomenljivi za avtorski oz. artistični film, ne samo hollywoodski in evropski.
Bodisi zaradi posebne lege Trsta, med Jadranom, Donavo in Balkanom, bodisi zaradi svojskega kritiškega okusa in naravnanosti na vsestransko kontaminacijo njegovega izumitelja in vodje, Tržačana Sergija Grmeka Germanija, ponuja festival poseben vpogled v sodobno kinematografijo, vendar ne tisto, ki jo slavijo veliki festivali kot beneški, canski ali številni drugi. Gre za tiste njene izseke, podzemne kraške silnice in estetske asociacije, ki se navdihujejo pri klasikih oz. gibanjih in obdobjih, ki so malo raziskovana.
Grmek, Mira Lazič in skupina drugih italijanskih in mednarodnih sodelavcev združenja An-noUno imajo bogato izoblikovan filmsko - mitski svet, na osnovi katerega gradijo in ponujajo iz leta v leto izvirne splete ne samo fil-moloških itinerarijev, a tudi dragocene povezave z drugimi medijskimi in umetniškimi prostori. Letos na primer so ob osrednjem
poklonu hollywoodskemu celostnemu ustvarjalcu (gledališčniku, dramatiku, scenaristu, režiserju in producentu) Robertu Rossenu postavili še poseben, lokalno obarvan dogodek: program filmskih in televizijskih del in razstavo, posvečeno znanemu tržaškemu politiku in razumniku Brunu Pincher-leju in njegovi strastni obsesiji za Stendhala, pisatelja, ki je, kot znano, živel tudi v Trstu.
Od Rossena, ki je bil zaradi mac-cartyjstičnega "lova na čarovnice" prisiljen v izgnanstvo v Evropo, je bilo možno si ogledati tudi The Hustler (Lo spaccone) iz 1961, znamenito bivanjsko ljubezensko dramo z mladim Paulom Nevvma-nom - ki je prav te dni preminil -in šarmantno Piper Laurie. Njen očarljivi portret je bila tudi letošnja simbolična podoba festiva-
la, ki vsako leto izbira senzualno, a nekonvencionalno ikono, da poudari eno od sestavin fasciniranja filmske umetnosti, erotični naboj ženske lepote. V pregledu
Rossen je bil tudi film Lilith (1964) zjean Seberg, posvečen kompleksni ženski osebnosti. Ob tem in drugih klasikih pa so predvajali tudi erotične ali pornografske filme z istim naslovom oz. igralko, ki se tako imenuje. V sorodni sekciji Convergenze parallele so predvajali tudi Dreyerjevo mojstrovino Ordet, film znanega režiserskega para Jean-Marie Straub in Daniele Huillet Der Bautigam, die Komediantin und der Zuhalter iz 1968 in tudi najnovejše delo naše
Katje Colja, igrani dokumentarec Altromondo (na sliki) o tržaški meji-nemeji, ki ga je komaj posnela z rimsko produkcijo, a z lokalnimi igralci in tudi nekaterimi sodelavci, npr. Aleksandrom Ipavcem za glasbo.
Kot rečeno, Pincher-le slovi ob svoji pe-diatrski in javno-po-litični dejavnosti tudi kot velik ljubitelj in	poznavalec
Stendhalovega opusa. Tako so bile na ogled eksplicitne ek-ranizacije in tudi "kalki", ki se navdihujejo ali po sorodnosti navezujejo na znamenite romane, kot so Rdeče in črno,	Lucien
Leuwen, Parmska kartuzija, Arman-ce... Med znanimi in manj znanimi imeni predvajanih avtorjev so: Autant-Lara, Mankievvicz, Berto-lucci, Bolognini, Genina, Viscon-ti, Argento. Grmek, ljubitelj Geni-
ne in melodramskega filma, je poskrbel za ustvarjalno asociacijo in predlagal izbor filmov drugega velikega italijanskega, premalo upoštevanega avtorja zgodovinskih del Vittoria Cottafavija, kjer kraljujejo ženski liki. V sklopu petih del z značilnim podnaslovom De l'A-mour je bil tudi "furlanski" Maria Zefizl. 1982.
Med drugimi razkritimi ponikalnicami tega posebnega festivala so bili videoperformansi o Devinskih elegijah Brede Beban, umetnice, rojene v Srbiji in živeče v An-
gliji, ali hommage eni od filmskih ikon 60. let, Bulle Ogier. "Uživanju 60. let" je bil tudi posvečen program del v znamenju francoskega režiserja Jacquesa Baratiera; v tem nizu je bilo tudi srečanje z bogato izkušnjo naj večje izvedenke Satieja, Tržačanko, živečo v Parizu, Ornello Volta.
Na koncu bi še omenil odkritje festivala, opus ameriškega režiserja angažiranih artističnih filmov Johna Gianvita, kateremu je šla letošnja nagrada Anno uno. V nagrajenem delu Profit motive and the vvhispering wind je posnel pomnike in grobove junakov neznane in neuradne zgodovine ZDA, od pomorjenih Indijancev, sužnjev, rudarjev do borcev za svobodo in pravice delavcev, žensko enakopravnost itd. Ekspresivno močna so bila tudi druga njegova, dokaj heterogena dela z nekonve-cionalno dramaturško strukturo, ki ne sodijo v navadno komercialno distribucijo. V enem od teh, The Flovver of Pain (na sliki), je nastopil kot protagonist nj egov prlj a-telj Tom Conser, sam režiser in avtor zelo impresivnega filmskega eseja Expurgation.
Davorin Devetak
Vesti s tržaške filozofske fakultete
Možnost opravljanja izpitov iz slovenščine
V akademskem letu 2007/2008 je prof. Miranu Košuti po dolgotrajnih prizadevanjih in zapletenih postopkih uspelo preseči dosedanji položaj in za slovenščino dosegel, da ima enak položaj kot drugi jeziki Evropske zveze. Tako je sedaj mogoče opravljati posebej izpite iz jezika in posebej iz književnosti ter tako pridobiti ugodnejše število kreditov. Žal pa ni sredstev, da bi namestili še enega profesorja za slovenski jezik. Z velikim trudom je uspelo pridobiti zunanjega honorarnega profesorja, ki je bil letos dr. Matej Šekli.
Po reformi študija v skladu z bolonjsko deklaracijo je na FF tržaške univerze mogoče slovenski jezik in književnost vpisovati na naslednjih študijskih smereh:
1. V okviru dodiplomske študijske smeri Sodobni tuji jeziki in kulture (Corso di studi in Lingue e cul-ture straniere moderne) je mogoče slovenščino izbrati kot diplomski predmet (3 leta študija), poleg tega pa tudi kot drugi ali tretji jezik.
2. V okviru dodiplomske študijske smeri Literatura (Corso di studi in Lettere) je predvidena tudi usmeritev slovenistika, ki je namenjena poglobljenemu študiju slovenskega jezika in književnosti (3 le-
ta študija, slovenistična diplomska naloga). V študijski smeri Literatura je mogoče slovenščino vpisovati tudi kot 2. ali 3. predmet v različnih študijskih usmeritvah.
3. V okviru dodiplomske študijske smeri Medkulturne vede in tehnike (Corso di studi in Scienze e Tečniche deli1 Inter-culturalita') je mogoče slovenščino študirati kot prvi, drugi ali tretji jezik.
4. Kot enega izmed izbirnih jezikov je slovenščino mogoče vpisovati v okviru kakršnekoli študijske usmeritve (celo kot diplomski predmet) tudi v okviru 23. razreda dodiplomske študijske smeri Vede in tehnologije likovnih umetnosti, glasbe, uprizoritvenih umetnosti in mode (Classe 23 - Classe delle lauree in scienze e tecnologie delle arti figura-tive, della mušica, dello spet-tacolo e della moda).
Za posamezne izpite je predvidenih od 3 do 18 kreditnih točk letno, kar je odvisno od programa, ki si ga izbere študent.
Samo na Filozofski fakulteti v Trstu - na Oddelku za tuje književnosti, komparativistiko in kulturološke študije (Dipartimento di Letterature Straniere, Comparati-
stica e Studi Culturali) je mogoče slovenščino študirati kot glavni diplomski predmet in s tega področja tudi diplomirati oziroma pripraviti diplomsko nalogo v slovenščini. Poleg tega se slovenščina lahko vpisuje tudi kot dopolnilni ali izbirni predmet z različnim številom kreditov, mogoče pa jo je študirati tudi kot enega tujih jezikov na nefiloloških smereh.
V študijskem letu 2002/2003 je Filozofska fakulteta v Trstu uvedla tudi dveletni podiplomski študij
za področje jezikov (Laurea specialistka di Lingue), vendar specialistični študij iz slovenistike zaradi pomanjkanja učiteljev in sredstev v tem okviru še ni uveden. Skupno z Visoko šolo moder-
nih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu se sicer pripravljajo tudi programi za specialistični študij.
Na podlagi meduniverzitetnega sodelovanja (univerze v Celovcu, Gradcu, Trstu, Mariboru, Szom-bathelyju, Budimpešti in Bielsko Biali) nastaja tako meduniverzitet-ni specialistični študij SLANG MA-STER.
Lansko leto so s slovenističnimi temami diplomirali:
Erik Kuret: Ascoltare il confine. Aspetti interculturali nella vita e nell'opera di Pavle Merku' (Poslušati mejo. Medkulturni vidiki v življenju in delu Pavleta Merkuja). Irina Družina: La nuova real-ta' interculturale nella scuola slovena in Italia con riferi-mento alLinsegnamento della lingua slovena (Nova medkulturna stvarnost slovenske šole v Italiji z ozirom na poučevanje slovenskega jezika);
Sara Stoico: Barriere interculturali (Medkulturne pregrade);
Martina Cesar: La letteratura e cultura italiana nel Primorski dnevnik 1980-1990 (Italijanska kultura in književnost v Primorskem dnevniku med 1980 in 1990).
Učitelji: Miran Košuta, pridruženi profesor Matej Šekli, gostujoči profesor; jezikoslovec, proučeval je tudi narečja v Beneški Sloveniji in Reziji Milica Russsi, lektorica Zoltan Jan, lektor
Miran Košuta (foto JMP)
Kratke
V razstavišču Stolp na vratih v Štanjelu: razstava del dveh slikark
V znanem razstavišču Stolp na vratih v Štanjelu, ki uspešno posega v slovensko likovno tvornost, so pripravili novo razstavo. Svoja dela predstavljata slikarki Ana Hanzel in Sonja Peroci. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj-Šajn je o Ani Hanzel zapisala, “da je že na začetku svojega zanimanja, usmerjenega v likovno umetnost, pred petimi leti, postalo jasno, da bo izhajala iz človeške figure. Ta predstavlja motivno izhodišče s tradicijo, ki je bilo v zgodovini umetnosti že ničkolikokrat in na najrazličnejše načine uprizorjeno, posameznemu ustvarjalcu pa je vselej predstavljalo tudi najbližjo pot do samega sebe. Ana se je odločila za specifično in hkrati povsem samostojno tematiko znotraj upodabljanj človeške figure, za akt, natančneje za golo žensko telo”. Sonja Peroci pa se s svojimi deli najraje odpravlja na ustvarjalni sprehod po domačem prostoru, po rodnem in življenjskem miljenju, po njeni Koprivi, slikoviti strnjeni kraški vasici, mimo vinogradov in gmajn. Slikarkina paleta zelo rada pripada oljnim barvam in ubira bogastvo naravnoposnemajočih tonov, ki jih poskuša razpreti v barvno in svetlobno stopnjevanje vrednosti. Umetnica v svojih akvarelih velikokrat zapušča realistično maniro. Prepoznavnost motiva ostaja, a ta ni več mimetično "toga in hladna”.
Razstava del obeh slikark v razstavišču Stolp na vratih v Štanjelu bo odprta do 15. novembra.
Novogoriška mestna galerija začenja sezono z razstavo kontra. punkte.
Mestna galerija Nova Gorica, ena osrednjih primorskih likovnih razstavišč sodobne vizualne umetnosti, začenja novo sezono z razstavo mlajših avtorjev graške fotografske scene kontra. punkte., ki so jo odprli v petek, 26. septembra. Na ogled so fotografije različnih formatov, tehnik in vsebin.
Razstava kontra. punkte., ki jo v Novi Gorici pripravljajo tudi v sodelovanju s Kulturnim forumom avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji, prinaša predvsem dela mlajše generacije graške fotografske scene, ki zajema umetnike, rojene med leti 1964 in 1985. Predstavljajo se Ruth Anderwald -Leonhard Grond,
Carmen Brunner, Sonja Gangl, Gerhard Gross,
Alexandra Hammerl,
Miriam Koban, Tatiana Lecomte, Martin Osterider, VValter Seidl,
Markuš Taxacher in Christine VVinkler.
Gre torej za 12 v Gradcu rojenih ali tam delujočih umetnikov, ki ob klasični fotografiji uporabljajo tudi nove medije in delujejo na različnih umetniških področjih, kar ustvarja zelo različne konceptualne in estetske pristope.
"Čeprav mlajši fotografi z različnimi koncepti in prijemi v likovnem smislu predstavljajo samostojno, starejši generaciji nasprotno linijo, tvorijo v kontrapunktu, ki je po definiciji kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov, s starejšimi fotografi in njihovimi deli harmonično celoto", pojasnjujejo v novogoriški galeriji.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se dela mladih na razstavi soočajo z ustvarjanjem fotografa starejše generacije Branka Lenarta, sicer pionirja z močnim pedagoškim vplivom na mlado generacijo fotografov na avstrijskem Štajerskem. Razstava, ki bo v Novi Gorici na ogled do 23. oktobra, je namreč posvečena tudi Lenartovi 60-letnici, omogoča pa obilo možnosti za premislek o vlogi fotografije v sodobnosti.
Medana med najbolj urejenimi vasmi
Na zaključni prireditvi letošnjega mednarodnega tekmovanja Zlati cvet Evrope - Entente Florale 2008, ki je konec septembra potekala v Splitu na Hrvaškem, je bila Medana iz Goriških Brd v konkurenci okoli tisoč vasi iz 12 evropskih držav, ki so se potegovale za naziv najbolj urejene, uvrščena na odlično tretje mesto. Bronasta medalja na tem uglednem tekmovanju, ki ga organizira Evropsko združenje za cvetje in krajino s sedežem v Bruslju, potrjuje dolgoletna prizadevanja vaščanov in širše skupnosti za izboljšanje kulturne krajine in življenja v vasi za prebivalce in obiskovalce. Je tudi potrditev, da je koncept razvoja vasi Medana ter območja Brd kot celote ekološko ozaveščen, okolju prijazen in pravilno usmerjen v vinarstvo, kulinariko in turizem. / N. N.
Kratki
Tolminski ljubiteljski slikarji z razstavo o rapalski meji
Kulturno društvo slikarjev amaterjev Tolmin (DSAT) je 24. septembra v bovškem kulturnem domu odprlo likovno razstavo z naslovom Rapalska meja. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije prinaša postavitev predvsem pogled na spremembe v načinu življenja, ki jih je konec prve svetovne vojne postavljena meja povzročila pri do tedaj bližnjih sosedih.
Rapalska meja je ločnica, ki je povzročila eno od največjih tragedij slovenstva v 20. stoletju. Nastala je že ob koncu prve
Izšla je knjiga o dr. Janku Kralju (1898-1944)
Pri založbi Družina v Ljubljani je izšla knjiga z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Knjiga osvetljuje lik in delo dr. Janka Kralja, goriškega politika in prosvetnega delavca, ki je deloval v Gorici in na širšem Primorskem v letih najhujšega fašističnega preganjanja. Napisala jo je Kraljeva hčerka Lučka Kralj Jerman, ki je po vojni z družino odšla v emigracijo v Argentino in si tam ustvarila dom in novo življenje. Knjiga je nastajala vrsto let. Z uporabo obsežnega dokumentarnega gradiva, že znanega kot tudi povsem novega, podrobno osvetljuje delovanje dr. Janka Kralja med Slovenci na Primorskem. To delovanje doslej še ni bilo celovito predstavljeno, mnogokrat je bilo celo zamolčano. Avtorica je z osebnim poznavanjem okoliščin in mnogih osebnosti prispevala knjigi avtentično pričevanjsko dimenzijo.
Ljubljanski krstni predstavitvi bosta v naslednjem tednu sledili predstavitvi v Gorici in Trstu, se pravi v okolju, sredi katerega se je pred desetletji odvijala večina Kraljevega političnega in kulturno-prosvetnega dela. V Gorici bo tovrstni večer priredilo Društvo Ars v sodelovanju z Zgodovinskim društvom za Severno Primorsko in Krožkom Anton Gregorčič, in sicer v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Komorni dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža na drevoredu XX. septembra 85. Knjigo bo predstavil mag. Renato Podberšič, ob njem pa bosta spregovorila še avtorica Lučka Kralj ter prof. Tomaž Simčič, ki je delu prispeval dva krajša sestavka. V Trstu bo predstavitev monografije o dr. Janku Kralju organiziralo Društvo slovenskih izobražencev, in sicer v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3. Predstavil jo bo prof. Peter Černič, tako kot v Gorici pa bosta spregovorila tudi avtorica Lučka Kralj ter prof. Tomaž Simčič. Oba večera bodo popestrili mladi glasbeniki, pravnuki dr. Janka Kralja.
Kulturni center L. Bratuž / Predstavitev sezone 2008/09
Pisana paleta raznovrstnih prireditev
O lanski zelo uspešno izpeljani sezoni Kulturnega centra Lojze Bratuž priča bogata, dvanaj sta po vrsti, lepo oblikovana brošura s kronološkim seznamom vseh prireditev, ki so potekale v tem pomembnem slovenskem kulturnem središču v mestu Gorica. Raznolikost glasbenih, pevskih, gledaliških, razstavnih, predstavitvenih... vsebin od-slikavajo tudi povedne fotografije, ki spremljajo besedilo. V spremni besedi je podpredsednik KCLB Damjan Paulin na kratko preletel delovanje Centra, ki je v pretekli sezoni veliko pozornosti posvetil Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva, pa tudi predsedovanju Slovenije Evropski zvezi. Med glasbenimi gosti je omenil prestižni Mladinski zbor Vesna iz Moskve, komorni zbor iz Bratislave in klavirski recital znane pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjak. Zaustavil se je še pri uspelem, široko zasnovanem delu o ljudskem izročilu v besedi in glasbi iz širšega goriškega prostora. Kulturni center v teh prvih jesenskih dneh upira pogled naprej in je svoje začrtane cilje za sezono, ki je tik pred durmi, predstavil v torek, 30. septembra, v komorni dvorani na tiskovni konferenci, na kateri sta bili prisotni predsednica KCLB Franka Žgavec in prof. Lojzka Bratuž, predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov, ki je opozorila, kako privabiti čim več občinstva na kakovostne koncerte in da je treba nanje vsakokrat povabiti institucionalne predstavnike posvetnega in verskega življenja. Franka Žgavec je v predstavitvi pe-
stre sezone poudarila, da Center ostaja zvest svojim koreninam in predvsem jeziku. Sezona se bo po preverjenih stalnicah vila po treh tirih: glasbenem, gledališkem in razstavnem. Poleg tega pa bo še veliko prostora za priložnostne prireditve, predstavitve publikacij, gostovanja najrazličnejših skupin,
mednarodna tekmovanja v sodelovanju z drugimi, tudi italijanskimi društvi.
Koncertna sezona, ki jo KCLB prireja z ZCPZ in SCGV E. Komel, se začenja že ta teden, in sicer v četrtek, 2. oktobra, z Godalnim kvartetom Feguš iz Maribora. Koncert spada v Kogojeve dneve 2008. V novembru se bo preselila v cerkev sv. Silvestra v Pevmi, kjer bo MePZ Hrast iz Doberdoba izoblikoval Koncert ob sv. Martinu, ki bo izvajal med drugim mašo na čast sv. Martinu Štefana Maurija. V decembru bo na letošnji Božični
koncert prišel v goste Zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve. Zadnja dva koncerta bosta v februarju in maju, ko bodo nastopali Mladi goriški solisti in orkester ArsAtelier in pevski zbor iz ZDA, University of Utah Singers. Srečanja z glasbo bodo ponudila dva večera: januarja bo Klavirski
recital zmagovalca 8. Mednarodnega klavirskega tekmovanja v Gorici, Nagrada Giuliano Pečar 2008, marca pa Trio Alex z domačimi umetniki. Poleg navedenega bodo na odru KCLB potekale tradicionalne revije zborovskega petja, Cecilijanka, Mala Ceci-lijanka, Zlata grla... Zelo bogata gledališka sezona bo imela v gosteh nekaj predstav abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča, ponudila bo tradicionalni niz veseloiger ljubiteljskih gledaliških skupin Iskrivi smeh na ustih vseh, ki spremlja veselo raz-
položenje pustnega časa, in seveda vse predstave za naj mlajše obiskovalce dvorane Goriški vrtiljak. Otroško sezono Center pripravlja v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, ob podpori dežele FJK in Fundacije goriškega bančnega zavoda Cassa di Risparmio. V sezono za otroke je seveda vpleteno tudi didaktično ravnateljstvo, saj si šolarji predstave ogledajo v spremstvu učiteljev v jutranjih šolskih urah in so del učnega programa, ki ga je sprejelo ravnateljstvo. Otroci si bodo, porazdeljeni v dve starostni skupini, malčki iz vrtca in prvošolčki ter učenci ostalih osnovnošolskih razredov, v abonmajih Malega in Velikega Polžka ogledali po štiri predstave. Vsakič bosta na sporedu dve ponovitvi, saj je malih gledalcev veliko več kot sedežev v dvorani. Abonenti Malega Polžka bodo od oktobra do marca spremljali igrice: Hej, zbudi se, pravljica (GOML Ljubljana), Pipi in Melkijad (Mini teater Ljubljana), Muca Copatarica (Prešernovo gledališče Kranj), Hudobna mačeha in dobra pastorka (Gledališče na vrvici Nova Gorica). Veliki Polžki pa bodo v istih mesecih uživali ob predstavah Srečni kraljevič (Lutkovna skupina Navihanci Celovec, v sklopu Koroških dnevov na Primorskem) Maček Muri (Slovensko lutkovno gledališče Celje), Čarovnik iz Oza (Hiša otrok in umetnosti Ljubljana), Marsovčki na obisku (Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica).
Razstavna dejavnost se je v Kulturnem centru Lojze Bratuž začela že v vročih avgustovskih dneh, ko je bilo odprtje skupne fotografske razstave goriških fotoklubov Šest za... eno razstavo. V oktobru se obeta nov likovni dogodek: razstavljal bo Aleksander Nikolajevič Mašukov. V februarju 2009 pa KCLB načrtuje Spominsko razstavo ob 50-letnici smrti Lojzeta Spazzapana.
Iva Koršič
m
Foto AČ
Ob četrti obletnici delovanja Raziskovalne postaje ZRC SAZU
Predstavljene nove publikacije
V Raziskovalni postaji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Novi Gorici so počastili četrto obletnico njenega delovanja. Ob tem jubileju so predstavili nove publikacije sodelavcev raziskovalne postaje, ki jo od ustanovitve dalje vodi zgodovinar prof. dr. Branko Marušič.
Petra Kolenc je napisala brošuro o knjižnici dr. Henrika Tume, goriškega politika, odvetnika in
vsestranskega intelektualca. Izšla je ob 150-letnici njegovega rojstva. Dr. Henrik Tuma je knjižnico ustvarjal in dopolnjeval vse svoje življenje. Vsebuje okoli 4.000 knjižnih naslovov, z nekaterimi deli, ki so še zmeraj zelo pomembna. Knjižnico hrani in vzdržuje Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici, zanjo pa skrbi avtorica brošure diplomirana univerzitetna bi-blioterka Petra Kolenc. Brošura predstavlja le uvod v katalog Tumove knjižnice, ki je objavljen v
elektronski obliki na svetovnem spletu. V njem je popis vseh publikacij, ki jih vsebuje knjižnica uglednega goriškega politika, odvetnika in vsestranskega intelektualca. Petra Kolenc je ob predstavitvi svojega dela poudarila, "da knjižnica dr. Henrika Tume še vedno ostaja eden pomembnejših virov za preučevanje goriških Slovencev ob koncu 19. pa vse do tridesetih let 20. stoletja". Sodelavka Raziskovalne postaje ZRC SAZU Vesna Mia Ipavec je predstavila
bveravne vojne, uraunu pa je bila ukinjena šele septembra 1947, ko je bila Primorska priključena Sloveniji. V življenje ljudi ob njej je vnesla	velike
spremembe. Med posameznike, družine, vasi in mesta, ki so bila bližnji sosedje, je namreč zarezala kot ostra ločnica med dvema sovražnima državama z vsemi ovirami, ki so bile za tako mejo običajne. Pa ni šlo le za mejnike, zapore in vojaštvo, temveč tudi za spremembe v načinu življenja, kar je tudi glavni poudarek razstave. Društvo tolminskih amaterskih slikarjev, ki deluje že več kot tri desetletja, trenutno združuje 56 likovnih ustvarjalcev iz vse severne Primorske. Vsako leto pripravljajo vsaj tri ex-tempore in pripadajoče razstave, pregledno razstavo del članov društva, strokovno delavnico ter humanitarni ex-tempore v Drežnici.
3. mednarodni festival sodobne umetnosti v obeh Goricah
Arhipelag 2008
nekaj predavanj in literarnih branj, predstavitev umetniških
Na trgu pred novogoriško železniško postajo, kjer se združujeta obe mesti, so v četrtek, 25. septembra, zvečer odprli letošnjo izvedbo Arhipelaga, mednarodnega festivala sodobne umetnosti. Kulturno umetniško društvo Limb iz Nove Gorice je po lanskoletnem premoru, ko festivala jim ni uspelo pripraviti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev oziroma posluha lokalne skupnosti, letos poskrbelo za uspešen "comeback". K sodelovanju jim je uspelo pritegniti kar 59 ustvarjalcev iz devetih držav. V sodelovanju z likovnim društvom Coronini iz Šempetra pri Gorici in tremi kulturnimi društvi iz Gorice (Punto di Fusione, Equilibri in Arterrante) so poskrbeli za to, da so bila dela sodelujočih umetnikov do ponedeljka, 29. septembra, na ogled na šestih različnih lokacijah v
obeh mestih, v novogoriški knjižnici, na gradu Kromberk in v tamkajšnjem parku, v rotundi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, v Vili Bartolo-mei v Solkanu, v galeriji Coronini v Šempetru ter v ateljeju Ber-not v Gorici in na javnih površinah v obeh mestih. Festival tudi letos ni bil tematsko omejen in je spodbujal različne oblike umetniškega izražanja. Predstavljena so bila slikarska, kiparska, fotografska in video dela, risbe, instalacije, performansi... Člani KUD Limb so Arhipelag zasnovali leta 2005 kot poskus aktivnega posega v politični in umetniški diskurz na obeh straneh meje. Podobni poskusi povezovanja ustvarjalcev z obeh strani meje segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta društvi Associazio-ne Provinciale Artisti in kasneje 2xGO prirejali čezmejne razstave v politično in kulturno raz-
deljeni Goriški pokrajini in skrbeli za kulturni dialog med Jugoslavijo in Italijo.
Osnovni namen festivala Arhipelag je bil tudi letos preseganje meja v vseh pogledih, saj ni povezal le ustvarjalcev iz obeh Goric, ampak je privabil v svoj krog tudi umetnike iz drugih delov Slovenije in Italije, pa tudi iz Hrvaške, Srbije,
Avstrije, Nemčije, Turčije,
Švice in z Nove Zelandije. V sklo- projektov in e-hiše na Mostovni, pu festivala je potekalo tudi	Nace Novak
svojo knjigo z naslovom Murve in "Kavalirji", Svi-logojstvo na Goriškem. Razčlenila in ocenila je zgodovino in razvoj svilo-gojstva in z njim povezanega gojenja murv na Goriškem. Delo je namenjeno tako strokovni kot tudi laični javnosti. S pomočjo te knjige je mogoče pripraviti razstavo o svilogojstvu na Goriškem ali pa tudi obuditi tradicionalno gojenje sviloprejk v izobraževalne, kulturne in turistične namene. Avtorica želi, "da bi ovrednotili murvo z vidika kulture in načina življenja prebivalst-
va na Goriškem, saj tudi njena knjiga poziva k ohranjanju in varovanju tega drevesa kulturni krajini Goriške". Marica Kolenc se v knjigi z naslovom Onkraj Govcev spominja svojega življenja oz. dogodkov na Voj-skem, v Mrzli Rupi in na območju Gorenje Trebuše. To je prva knjiga v zbirki z naslovom Besede s Planote, ki jo pripravlja Sekcija za kulturno dediščino Društva Planota v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Raziskovalno postajo v Novi Gorici. Namen zbirke je spodbujati odkrivanje, ohranjanje in objavljanje zapisov ter raziskav na Banjški in Trnovski planoti.
Kratke
Klub prijateljstva na izletu v Ljubljani
Klub prijateljstva, ki deluje v okviru Slovenske Vincencijeve konference v Trstu, je konec septembra organiziral za svoje člane in prijatelje izlet v Ljubljano s pestrim kulturnim programom. Izletniki so si najprej ogledali zanimivo in bogato razstavo o Primožu Trubarju. Prijazna vodička je stemperamentno razlago obiskovalcem govorila o življenju in delu tega velikega Slovenca, ki seje rodil pred 500 leti. Razstava prikazuje dosežke slovenske reformacije v književnosti in likovni umetnosti. S številnimi pripomočki (kratkimi besedili, fotografijami, zemljevidi, ilustracijami, predmeti, rekonstrukcijami, kopijami) je prikazano Trubarjevo življenje, njegova osebnost in okoliščine, ki so njegovo delo bodisi navdihovale in podpirale bodisi zavirale. Obiskovalca tako popelje v eno prelomnih obdobij slovenske zgodovine. Razstava je bil glavni cilj izleta (zasluga za njegovo uspešno izpeljavo gre gospe Veri Puntar in g. Aldu Štefančiču), vendar so organizatorji obiska slovenske prestolnice dopolnili z ogledom Plečnikovega monumentalnega vhoda v mestno pokopališče na Žalah in Plečnikove cerkve sv. Mihaela na ljubljanskem Barju./(mab)
Deželna komisija za slovenske šole
V četrtek, 18. septembra, se je na svoji drugi seji sestala Deželna komisija za slovenske šole, ki je uradni zborni organ, v katerem so zastopani predstavniki šolnikov, staršev in dijakov slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem ter Dvojezične šole v Špetru. Na začetku seje je člane Komisije pozdravil deželni šolski ravnatelj dr. Ugo Panetta, nakar je Komisija prešla k obravnavi dnevnega reda in sprejela naslednje sklepe. Najprej je sklenila, da se pristojnim organom predlaga dopolnitev pravilnika, ki zadeva delovanje same Deželne komisije, in sicer da se vanj vključi člen o njenih pristojnostih. Sklep vsebuje tudi predlog, naj bi se sestava Deželne komisije dopolnila s predstavnikom učnega osebja otroških vrtcev. V nadaljevanju seje je bilo soglasno odobreno besedilo, ki jemlje v pretres nekatere vidike nedavno sprejetih vladnih ukrepov na področju šolstva, insicer glede na specifiko slovenske šole v Italiji. Vtem smislu je bila izražena skrb, da bi predvidena redukcija kadrovskega seznama ne okrnila teritorialne razčlenjenosti slovenskega šolstva ter njegove raznolikosti na ravni srednješolske vzgojno-izobraževalne ponudbe. Komisija se zavzema za to, da bi bila jezikovnim manjšinam priznana pravica do odstopanja od vsedržavnih parametrov. Tudi glede morebitne racionalizacije šolske mreže je Komisija poudarila, da manjšina ne more odstopati od pravic, ki so ji bile že priznane (izrecno je bil omenjen 0. P. R. št. 233/1998) in da morajo biti tozadevni ukrepi sprejeti s soglasjem manjšine same. In končno je bila v zvezi z načrtovano vrnitvijo k enemu samemu učitelju izražena skrb, da bi bil osnovni šoli v vsakem primeru zagotovljen takšen šolski urnik, ki bi zagotavljal dovolj časa za učenje tako maternega jezika kot jezika okolja. Komisija je tudi izpostavila dejstvo, da bi uvedba “enega samega učitelja” prizadela zlasti šolo v Špetru, saj sloni njena dvojezičnost prav na modelu “en učitelj - en jezik". Besedilo, ki gaje sprejela Deželna komisija, so pristojni uradniki že posredovali Ministrstvu za šolstvo v Rimu. Na koncu seje je Vodja urada za slovenske šole Tomaž Simčič nakazal potrebo, da bi v naslednjih tednih - ne glede na novosti, ki se obetajo na vsedržavnem prizorišču - razmislili, ali bi kazalo predlagati ustanovitev določenega števila večstopenjskih šol, ki naj bi nadomestila sedanja didaktična ravnateljstva in nižje srednje šole. Poglobljeno naj bi o tem Komisija razpravljala na naslednjih sejah.
Šolska reforma in slovenska manjšina
“Reforma italijanskega šolstva s posledično korenito racionalizacijo šolske mreže in organikov lahko hudo prizadene tudi slovensko manjšino. Prve znake imamo že z dvojezično šolo v Špetru, kjer bi že sama uvedba enotnega učitelja dejansko izničila uravnovešen sistem dvojezičnega poučevanja”, je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v pogovoru, ki ga je imel z vodjo slovenskega oddelka pri Deželnem šolskem uradu prof. Tomažem Simčičem. Slovensko šolstvo v Italiji seje tudi spričo demografske in socialne spremembe v vseh povojnih desetletjih stalno soočalo s krčenjem šolske mreže. “Številne šole, ki so bile mednarodno zaščitene na osnovi Londonskega memoranduma, so le še bled spomin”, je poudaril svetnik Gabrovec, ki je ugotavljal, da smo Slovenci v Italiji že racionalno in odgovorno reorganizirali svojo šolsko ponudbo, kar je zahtevalo nemajhne žrtve. Sam zaščitni zakon potrjuje veljavnost predsedniškega odloka št. 233 iz leta 1989, ki priznava specifičnost slovenske stvarnosti tudi pri načrtovanju šolske mreže. Osnutek italijanske ministrice za šolstvo Gelminijeve bi tudi ob upoštevanju napovedanih olajšav za manjšinsko stvarnost vsekakor ponovno udaril po slovenskem šolstvu. “Slovenska šola je v vseh teh letih odigravala pomembno in nelahko vlogo tudi na področju kulturno-jezikovne integracije, saj je v slovenskih šolah ničkoliko otrok iz mešanih zakonov”, je še poudaril deželni svetnik Gabrovec, ki soglaša s predstojnikom prof. Simčičem, da je nujno potrebno, da se ob deželni šolski komisiji čim prej sestane slovensko omizje javnih upraviteljev, sindikata, šolskih ravnateljev in krovnih organizacij: pozabiti namreč ne smemo, da glede ustroja šolske mreže ima prav Dežela ključne pristojnosti.
Ključ pri Trstu
Starodavni pil, znak prijateljstva in sožitja
ki ga je vpeljal v rabo sv.
Prijetno jesensko sonce je spremljalo krajšo slovesnost, na kateri so domačini iz Ric-manj, Brega in okolice v nedeljo, 28. septembra, prisostvovali blagoslovu na novo postavljenega starodavnega pila na Ključu, ki stoji med Lonjerjem in Ricmanji. Kamnito obeležje je blagoslovil tržaški škof Evgen Ravignani. Leta 2005 so steber zaradi del na gradbišču velike prometnice razstavili, da bi zagotovili njegovo ohranitev in obnovitev, za katero je poskrbel mestni muzej za umetnostno zgodovino.
V naših krajih je Ključ znamenit zaradi svoje posebne lege, saj je na stičišču kraške in istrske zemlje: nekateri celo menijo, da na tem kraju poteka prava geografska črta med Istro in Krasom.
Domačini so na Križpotje na Ključu močno navezani: vaške kronike beležijo namreč, da so se nekdanji Ricmanjci na tem kraju daljnega leta 1797 spopadli s četo Napoleonovih vojakov, leta 1816 pa so ob odprtju nove ceste, ki je povezovala Lonjer s celotno dolino Glinščice, postavili steber z nabožnim znamenjem na vrhu, ki v reliefu prikazuje beg sv. Družine v Egipt: pil je namreč posvečen sv. Jožefu, možu Device Marije in zavetniku celotnega Primorja. Na drugi strani plošče je vklesana podoba kerubina z okroglim obrazom: nad njo so v reliefu vklesane črke IHS, to je kristološki monogram,
Bernardin v XV. stoletju.
Ob pilu so Ricmanjci sprejemali predstavnike sosednjih pa tudi oddaljenih društev, Ključ je namreč postal kraj vsesplošnega
snidenja - je med krajšim govorom dejala Anna Mattietti, predsednica društva Slavec iz Ricmanj in Loga. O spomeniku je spregovoril tudi ricmanjski pesnik Aleksij Pregare, ki je kamnito obeležje opesnil tudi v nekaterih svojih verzih; MePZ Slavec - Slovenec pod vodstvom Dani-
jela Grbca pa je bila prepuščena glasbena točka.
Dolinska županja Fulvia Pre-molin se je v svojem posegu spomnila pokojnega ricman-jskega župnika g. Angela Kos-
mača, ki si je močno prizadeval za ohranitev starodavnega nabožnega obeležja. Ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin je obnovil prenovitvene postopke, katerim je bil podvržen spomenik, ki predstavlja prijateljstvo in kulturno izmenjavo ter izročilo našega prostora.
Na sliki, ki je priložena članku, je med osrednjimi gosti prisoten tudi tržaški župan Roberto Dipiazza: slednji je med slovesnostjo užaljeno zapustil prireditveni prostor, po vsej verjetnosti zato, ker ga prireditelji niso omenili v uvodnih pozdravih. Kot so nam organizatorji ob zaključku priznali, je bil to pač njihov spodrsljaj, "županu pa so taka teatralna dejanja všeč. Včeraj je še do zadnjega odklanjal naše vabilo”.
Verjetno se je župan ob prihodu na Ključ kesal, da ni nedeljskega jutra preživel drugače in predvsem drugje: za pilom so namreč člani Koordinacijskega odbora kraških vasi obesili transparent z napisom 'Na naši zemlji želimo tudi slovenske napise' v znak protesta proti enojezičnim italijanskim smerokazom, ki so se v zadnjih mesecih pojavili na tamkajšnjih prometnicah. Prisotni so ga nato še opozorili na napačen slovenski prevod poimenovanega pila: na obeležju, ki stoji tik ob kamnitem stebru, se slovenski prevod glasi 'Beg iz Egipta', medtem ko se je sv. Družina urno pomikala v deželo faraonov, ne pa iz nje!
Dodati gre, da je bil protestni transparent nameščen na zemljišču, ki je last ricmanjske srenje, na kateri že itak stoji starodavni pil.
IgoiGiegori
Foto IG
Vsakoletna srečanja tržaških pritrkovalcev prireja ZCPZ
Pojo, pojo zvonovi... na Kontovelu
Letošnje srečanje tržaških pritrkovalskih skupin Pojo, pojo zvonovi, ki ga tradicionalno prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, so organizatorji vključili v slovesnosti ob kon-tovelskem farnem zavetniku sv. Hieronimu. Pod večer v soboto je bilo najprej slovesno bogoslužje, ki ga je vodil domači župnik Jože Špeh, na koru pa je ubrano pel cerkveni pevski zbor ob spremljavi organista Davorina Starca.
"Sv. Hieronim je bil velik mož, znanstvenik in svetnik. Do tega so ga vodile predpostavke, ki imajo
naslednji skupni imenovalec: naredim vse, da postanem odrasla oseba", je začel pridigo g. Špeh in podčrtal, da je sv. Hieronim ob branju božje besede priznal svoje slabosti in napake, s tem pa si je gradil dober značaj in dosegel zastavljen življenjski cilj. Realizacija integrirane osebnosti velja za vsakega, je poudaril Špeh in po zgledu sv. Hieronima pozval, naj vsak razvija darove, s katerimi nas je Bog obdaril: "Da bomo luč in da bomo sol; potem ne bo več prostora za napuh, ki je kompenzacija nerealiziranj a".
Po sveti maši so na kontovelskem
zvoniku že čakale tri letošnje skupine nastopajočih: pritrkovalci z Opčin, Kon-tovela in iz Mačkolj (www. pritrkovalci, mackolje. org). Uigranost pritrkovalcev in soj sončnega zahoda sta pričarala izredno prijetno in zanimivo doživetje. Nastope je povezoval Tomaž Susič s krajšim opisom zgodovine zvonov. Povedano je bilo, da so zvonove poznali že v 4. tisočletju pred Kristusom in da sega najstarejša arhe-
BAZOVICA
| Cerkev sv. Marije Magdalene
Nastop slovenskih glasbenikov iz Argentine
Hi
~T TT odil po zemlji sem naši... in pil nje .prelesti", je naslov letošnje turneje skupine Slovencev iz Argentine, ki bodo z duhovno-glasbenim projektom nastopili pri Slovencih iz matične domovine in nekdanjega zamejstva v sklopu vseslovenske turneje v devetih postajah.
Vodilni član zasedbe je baritonist Luka Debevec Mayer, ki se poklicno ukvarja z glasbo in nar-odnozavedno goji slovensko literaturo ob delovanju na opernih odrih.	Svojo	ljubezen in
navezanost na domovino je izkazal tudi z ustanovitvijo pevsko-glasbene skupine mladih, sinov slovenskih staršev, ki jo vodi že petnajst let. Že več let se člani skupine še tesneje povezujejo s svojimi koreninami z rednimi, vseslovenskimi gostovanji, s katerimi izražajo narodni ponos in spoštovanje do slovenske kulture in zgodovine.
Skupina pevcev in glasbenikov je letos obiskala tržaške Slovence z nastopom v cerkvi sv. Marije
Magdalene v Bazovici. Nastop je nastal na povabilo Zveze cerkvenih pevskih zborov.
Ob sodelovanju krajevne župnije sta koncert podprla Urad Vlade RS za Slovence po svetu in Rafaelova družba. Večer so oblikovali baritonist Luka Debevec May-er, sopranistka Ani Rode in gostje Damijan Ahlin, Cvetka Kopač in Diego Lic-ciardi.
Cerkev je naravni okvir tega duhovno obarvanega projekta, v katerem nabožna glasba in beseda ustvarjata dialog na osnovi sozvočij verskih vsebinskih spodbud. Predsednik ZCPZ Marko Tavčar j e v pozdravu podčrtal, kako projekte skupine zaznamuje ustvarjanje posebnih atmosfer, in to je veljalo tudi za letošnji program, ki se predstavlja v obliki večdelne celote z uvodnim sprevodom nastopajočih, ki simbolično združuje luč vere in barve narave. S počasnimi, slovesnimi koraki se
pevci stalno premikajo v prostoru, kjer glasbeni pogovori potekajo tudi med oddaljenimi izvajalci na koru, pred oltarjem ali na prižnici. Besedila črpajo iz narodno duhovne zakladnice, glasba pa razvija vsebine na področju mednarodne literature. Trije solisti in organist so izvedli znane nabožne skladbe Francka,
Mozarta, Schuberta, Gounoda, priljubljene speve iz slovenske in tuje cerkvene literature v potpuri-ju, ki mu je bilo vodilo razmišljanje o navezanosti človeka na rodno zemljo in vero. "Lirični prikaz besede in pesmi", kot so ga izvajalci definirali v sklopu
projekta"Kozmos duše”, je obsegal tri vsebinske sklope: vrnitev v svetišče, Marijino čaščenje in stik med nebesi in zemljo. Priredbe arij in duetov pretirano dolgega sporeda so skušale poudarjati dialoška razmerja, enobarvnost vedno zelo glasnega in agresivnega izvajanja pa ni veliko ustrezala sporočilu. Manj pretenciozna
programska zasnova in večja pozornost do interpretacije bi bolje ovrednotili v osnovi dober potencial skupine. Naslednjega dne so izvajalci nastopili v Štandrežu, kjer je gostovanje potekalo s sodelovanjem župnije sv. Andreja.
PAL
ološka najdba, ki spominja na zvon, ze o uporabi zvonov na Zahodu pa kot ga poznamo danes, v prvo ti-	datiramo v 7. stoletje pred Kr., bro-
sočletje pred Kristusom. Prve doka-	naste zvončke so arheologi našli pri
slavnem mestu Sparti. Zvonovi so postali simbol krščanstva ob koncu 5. stoletja. Najstarejši zvon v Evropi sega v leto 613 po Kr., hranijo pa ga v mestnem muzeju v Kolnu.
Prva svetovna vojna je v zvo-narstvu zahtevala hud davek. Za vojne potrebe je avstro-
ogrsko vojno ministrstvo jeseni 1916 in poleti 1917 odvzelo večino zvonov na Slovenskem, tako da je v talilne kotle končalo veliko dragocenih primerkov. Tudi druga svetovna vojna je hudo opustošila primorske zvonike. Italijanske oblasti so leta 1942 odpeljale celo tiste zvonove, ki so jim prizanesle avstro-ogrske oblasti. V italijanskih topilnicah je končalo okoli 1.500 primorskih zvonov.
Pa še to v razmislek. Da imamo Slovenci do zvonov in zvonjenja res poseben odnos, priča prav pritrko-vanje (ritmično zvonjenje, ko se posamezni zvonovi pretakajo v strogo določenih zaporedjih ali melodijah). Nikjer drugje ga ne poznajo v taki obliki kot pri nas.
MR
NOVI
Slori in Znanstveno raziskovalno središče - UP
Pre-misliti manjšino v novih
okoliščinah
Sodelovanje med Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Znanstveno raziskovalnim središčem iz Kopra - Univerze na Primorskem je v sklopu ciljnih raziskovalnih projektov obrodilo dve tematsko povezani publikaciji. Osnovna iztočnica naslova je pri obeh študijah ista: glasi se namreč Premisliti manjšino.
Podnaslova pa bralcu razkrijeta drugačno vsebino posamezne publikacije.
V zajetnejši študiji, katere podnaslov je Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravnopolitični
mladi in iz
goriške zbrali pred-raznih gospo-
obmejnih regij in čezmejnega sodelovanja.
Zgodovinski pregled politično-pravnega položaja slovenske manjšine sta v prvem delu prispevala Gorazd Bajc in Borut Klabjan, predgovor in uvod pa sta napisala Jože Pirjevec in Milan Bufon.
obmejnem prostoru ob sloven-sko-italijanski meji; v zaključnem prispevku Zaira Vidali ponuja poskus sinteze osrednjih spoznanj, ki jih je prinesla raziskava. Vidalijeva opozarja, da je za uresničitev skupnega slovenskega kulturnega prostora potrebna obojestranska volja, tako s strani
Foto Kroma
okvir, so raziskovalci raziskovalke tržaške in okolice poglede stavnikov političnih, darskih, kulturnih in širših družbenih sredin, ki tvorijo organiziranost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Raziskava, ki sloni na 54 intervjujih, želi pridobiti vsebinsko poglobljena izhodišča za analizo odprtih notranjih manjšinskih vprašanj in razvojnih prednostnih nalog, "še zlasti pa novih perspektiv, ki jih odpira vstop RS v EU in Schen-genski prostor v zvezi z možnostmi razvoja tako slovenske skupnosti v Italiji kot skupnega slovenskega kulturnega prostora", piše v uvodu študije, ki si zastavlja dvoje ciljev. V prvi vrsti skuša prispevati k razumevanju različnih vidikov razvejene in kompleksne stvarnosti, ki označuje slovensko narodno skupnost v Italiji, obenem pa želi posredovati Republiki Sloveniji znanstveno utemeljene smernice, da se na podlagi teh učinkovito aktivira v korist svojih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah ter dejavno uporablja instrumente za razvoj
CRED1T0
COOPERATIVO
CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
eaSEK
V prvem referatu se je Borut Klabjan ukvarjal z analizo pravno-političnega položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji; Gorazd Bajc je v svojem prispevku obravnaval pomembne značilnosti notranje organiziranosti naše manjšine; Mari-anna Kosič in Martina Flego sta temeljito preučili integracijske procese med pripadniki slovenske skupnosti in pripadniki večinskega italijanskega naroda; Devan Jagodic se je v svojem prispevku poglobil v analizo odnosov med slovensko manjšino v Italiji in državo matičnega naroda, pri čemer je namenil posebno pozornost oceni nedavno sprejetega zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja; ravnateljica Slorija Maja Mezgec je preučila, kako pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji doživljajo evropske integracijske procese v
slovenske narodne skupnosti v Italiji kot s strani RS. "Iz analize izhaja, da je potrebno manjšinsko problematiko in temo skupnega slovenskega kulturnega prostora na različne načine vključevati v delovanje znotraj RS, predvsem v šole, medije in državne resorje": pomanjkanje strategij na ravni slovenske manjšine je tudi negativno pogojeno s pomanjkanjem primerne strategije RS do njenih 'zamejstev'. V našem so hkrati še razvidne razpoke na ideološko-politični ravni, "ki pogojujejo zmanjšanje manjšine kot politične skupnosti". Občutena je zato potreba po učinkovitejši notranji organiziranosti manjšine in skupnem predstavništvu. Izpostaviti gre zato mnenje nekaterih sogovornikov, ki so v svojih intervjujih poudarili potrebo po vlaganju več energije v kakovost delovanja manjšinskih ustanov, v strokovnost
njenih kadrov in v splošno izobraževanje. Manjšina je torej v fazi tranzicije, to je v procesu demokratizacije, ki zahteva preobrazbo vodilnih institucij in kadrov. Publikacijo sklepata študiji o primerjavi nekaterih vidikov pravne zaščite in pravic italijanske manjšine v Sloveniji s slovensko manjšino v Italiji oz. o zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki sta ju pripravila Petra Kavrečič oz. Božo Marinac. Urednika druge publikacije Norina Bogateč in Milan Bufon sta svoje delo osnovala na anketi med člani slovenskih društev v Italiji. Raziskovalca sta pri svojem delu analizirala stališča 150 članov raznih slovenskih društev vseh treh pokrajin, kjer živijo Slovenci: tematski sklopi vprašalnikov so jemali v poštev pričakovanja anketirancev po vstopu RS v schengensko območje, prihodnost slovenskega jezika in zamejske slovenske šole ter notranjo	orga-
niziranost manjšine.	Izsledki
raziskave so pokazali zlasti naslednje: "Vključenost v slovensko okolje, raba slovenskega jezika in odnos do matične države, ki se izraža v spremljanju njenih medijev in zaupanju v njeno podporo v korist slovenske manjšine v Italiji, ter uveljavljanje skupnega slovenskega kulturnega prostora so vidiki, ki najbolj označujejo dva osnovna profila anketiranih". Pozitivni predznaki so bolj očitni pri Tržačanih in Goričanih, manj prisotni pa so na Videmskem, kar sicer ne preseneča, saj se to območje po zgodovinskih, geografskih in družbenih značilnostih dokaj razlikuje od ostalih dveh pokrajin, kjer živijo Slovenci.
V sklopu tedna raziskovanja, katerega namen je promocija slovenskega raziskovanja v Italiji, sta publikaciji doživeli predstavitve v Čedadu, Gorici in Trstu.
IG
Slovenski raziskovalni inštitut
Letošnji nagrajenci razpisa
Na razpis, ki ga Slovenski raziskovalni inštitut vsako leto namenja zaslužnim univerzitetnim študentom, se je tokrat prijavilo 19 kandidatov. Strokovna komisija je morala presoditi 16 diplomskih nalog in 3 magistrske oz. doktorske naloge. Nagrajenih je bilo pet študentov.
Nagrado za diplomo prve stopnje je prejel Luciano Lister, študent videmske univerze. V svojem delu je razvil kvantitativno raziskavo o rabi, percepciji o razširjenosti in odnosu do rabe lokalnih manjšinskih jezikov v Kanalski dolini; predmet obravnave so kodi, ki so priznani kot lokalni manjšinski kodi z zakonom 482/99 (torej variante furlanščine, lokalno slovensko narečje, slovenski knjižni jezik, lokalno nemško narečje, nemški knjižni jezik).
Nagrado za diplomo 2. stopnje je prejela študentka ljubljanske filozofske fakultete Lara Spinaz-zola. Naslov njene raziskave se je glasil Vrednote in stališča zame-
jskih dijakov v primerjavi z italijanskimi in slovenskimi dijaki: v njej se je lotila primerjalne analize vrednot in stereotipov v prostoru, ki ga karakterizirajo medet-nični, posebno italijansko-slovenski odnosi.
Nagrado za diplomo druge stopnje sta prejeli še Cristina Lorenzi, študentka leposlovne fakultete videmske univerze, in Fjona Mezgec, študentka pedagoške fakultete.
Predmet diplomske naloge Cristine Lorenzi je narečno ustno izročilo Slovencev v Reziji, ki mu zaradi opuščanja rabe narečja grozi postopno izumrtje. V delu je popisan korpus 118 doslej še neobjavljenih narečnih besedil, ki jih je kandidatka zbrala z etnografsko terensko raziskavo.
Mezgečeva pa je v diplomski nalogi predstavila poročilo o pedagoškem delu v proseškem vrtcu na podlagi pravljice Muca
copatarica slovenske avtorice Ele Peroci. Uvodni del naloge je namenjen predstavitvi avtorice, njenega dela in posebej omenjene pravljice. Diplomska naloga je osnovana pretežno na strokovnem delu. Kandidatka izkazuje smisel za dosledno aplikacijo metodologije, snov obvlada dobro, prav tako tudi
češkoslovaške politike. Delo je prva monografska študija o češki in slovaški prisotnosti v Trstu ter o odnosu češkoslovaške politike do tržaškega prostora. Gre za izvirno znanstveno delo, ki temelji na širokih arhivskih in časopisnih virih iz nahajališč v Trstu in na Češkem oziroma Slovaškem. Študija odpira pogled
smotrno povzema obsežna poglavja s področja literarne zgodovine in teorije, v tem primeru mladinske književnosti. Nagrado za doktorsko delo si je priboril dr. Borut Klabjan z ljubljanske univerze: njegovo delo nosi naslov Trst in Primorska med svetovnima vojnama v luči
na vsebine, o katerih je prej obstajalo večinoma samo posredno in dokaj omejeno znanje. Je temeljni prispevek k osvetljevanju tržaške zgodovine, zgodovine češko-slovenske ter slovaško-slovenske vzajemnosti kot tudi pomena Trsta in Primorske v češkoslovaški državniški misli.
Obvestila
V Barkovljah bo v nedeljo, 5. oktobra, procesija v čast Rožnovenski Materi Božji po maši ob osmih. Vljudno vabimo vse, predvsem noše, da se udeležijo te slovesnosti, ki sega v leto 1855.
V Mačkovljah bodo v nedeljo, 5. oktobra, obeležili s krajšo svečanostjo 65-letnico požiga vasi ter počastili spomin večjega števila padlih vaščanov v tistem tragičnem vojnem obdobju. Sveta maša bo ob 11.30.
Gospa Marija Zanevra vabi v nedeljo, 12. oktobra, na romanje v Sočergo, kjer je od leta 1942 do 1944 župnikoval priljubljeni g. Marijan Živec. Romarje bosta spremljala msgr. Franc Vončina in msgr. Marij Gerdol. Avtobus bo odpotoval ob 14. uri iz Rojana. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040 414646 (gospa Elda) in 040 578139 (Marija Zanevra).
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v sklopu 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem na prvi večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Na sporedu sta odprtje razstave Simone Ane Krajger in literarno-glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali Stanko, Samo in Miro Wakounig.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi na predstavitev knjige Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Predstavitev bo v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3. Knjigo bo predstavil prof. Peter Černič, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, pravnuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30.
SLOVENSKA PROSVETA in ŽUPNIJA REPENTABOR v sklopu 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabita na
PRIPOVED SVETOPISEMSKIH BESEDIL A INU O
izvajata Janko Krištof in Andrej Feinig
nedelja, 5. oktobra, ob 18. uri romarska cerkev na Repentabru
Galerija Kraške hiše
Labirinti Stefana Turka
Zadruga Naš Kras je s podporo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in tržaške pokrajine odprla v petek, 12. septembra, v galeriji Kraške hiše razstavo z naslovom Labirinti, ki jo je zasnoval tržaški umetnik Štefan Turk.
"Za tokratno razstavo sem razvil nekatere zamisli, ki sem jih zasnoval že pred časom. Dejstvo, da se pri svojem delu poslužujem različnih tehnik, je meni v poseben izziv. Rdeča nit je vedno povezovala moje stvaritve, ne glede, ali sem se pri svojem ustvarjanju posluževal materičnih barv oz. različnih snovi - od svinčnika do gole materije: tovrstni tehnični kodi so v času postali podlaga, na kateri sem gradil konceptualno oz. filozofsko izraznost svojega dela".
Tako nam je povedal umetnik takoj potem, ko je umetnostna kritičarka Nives Marvin sklenila svoj kritični poseg, s katerim je uvedla občinstvo v najnovejši Turkov niz umetniških stvaritev.
Marvinova je poudarila, da je Štefan Turk ta dela začel snovati spomladi. "Umetnik mi jih je v tem času sproti razkazoval in bila sem čisto presenečena, saj se je kromatizem pri tokratnih delih popolnoma umaknil primarni, klasični tehniki svinčnika". Odsotnost barv je še toliko bolj čutiti, če pomislimo, kako markantno je bilo kromatično bogastvo Turkovih ilustracij, ki bodo v kratkem objavljene in s katerimi je umetnik žel pomembne uspehe tako v našem ožjem okolju kot tudi v širšem slovenskem prostoru. Nives Marvin je prepričana, da je ilustrativna dejavnost narekovala Štefanu Turku tudi odločitev za uporabo najstarejše - znano že od paleolitika - klasične likovne zvrsti in izbire preverjene tradicionalne tehnike s svinčnikom. Očitna je namera v raziskovanju osnovnega risarskega elementa - črte oz. mreže črt, ki kljub enobarvnosti svinčnika umetniku zadostujejo, da doseže zaželjen slikarski učinek, voluminoznost upodobljenega, iluzijo prostora in posebno svetlobno atmosfero. "Ta izbira Šte-
fana Turka spominja na renesančna in baročna dela velikih mojstrov v obvladovanju obrtnega znanja, spretnosti in tehnike", je dejala umetnostna kritičarka. Tematska razsežnost Turkovega dela se razpreda v variaciji na isto temo, na prepoznaven motiv drevesa ali gozda, ki je vedno upodobljen v naturistični maniri. "Pajsaž je pa le konkretni zunanji izziv in na podobah postane protagonist avtorjeve ideje in njegovega intimnega in kreativnega hotenja ter je posledično - kljub realistični upodobitvi - na novo
Foto IG
vizualiziran v skrajno subjektivnem jazu", kar je navsezadnje pravi labirint. Razstava je nastala pod tem geslom ravno zato, "ker človeško oko lahko preko očitne vizualne podobe drevesa prodre do najbolj skritih in krčevitih odtenkov naslikanega, narave, kozmosa", nam je povedal Turk. Njegova slikarska poetika popelje gledalca v "drugačne, tudi nadzemeljske in nadčasovne dimenzije, v nove poduhovljene svetove, v neka kontemplativna stanja, vsekakor zelo daleč od vsakdanjih agresivnih informacij, od vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Popelje nas še v že skoraj pozabljen svet harmonije in lepote, in to tako, da nam tudi dopušča razmišljanja in univerzalno sodobni problematiki alienacije o minljivosti in večnosti, o človeku in univerzumu", je še zapisala Nives Marvin.
IgoiGiegoii
2. oktobra 2008
Koroška / Beneška
Občni zbor Slovenskega narodopisnega društva Urban Jarnik
Spomin na preteklost s pogledom naprej
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
V četrtek, 25. septembra, je potekal v Celovcu občni zbor Narodopisnega društva Urban Jarnik.
Kot je v posegu poudaril predsednik upravnega odbora Nužej Tol-majer, sta bila sedanje društvo in inštitut ustanovljena natanko pred 25. leti, ko se je znotraj Krščanske kulturne zveze začelo bolj sistematično delati na področju narodopisja. V ta namen se je ustvaril poseben etnološki oddelek, katerega pobudniki so
lil vsem raziskovalcem, ki so v teh letih delali pri projektih inštituta. Med temi je izpostavil Petra in Majdo Fister, Bredo Vilhar, Engelberta Logarja, Naška Križnarja, Uši Sereinig, Polono Sketelj in pokojnega Lajka Milisavlje-viča. Nadalje je podčrtal stike in sodelovanja s sorodnimi ustanovami v Sloveniji in Avstriji, ob tem pa je izpostavil še nekaj smernic za prihodnje delovanje društva in inštituta, kot je npr. urejevanje arhivskega gradiva.
sosveta Pavel Apovnik poudaril, da mora biti v ospredju raziskovalne dejavnosti kakovost, poleg tega pa je občnemu zboru predlagal, naj bo v statutu društva dodatno poudarjeno, da je uradni naziv društva slovenski. V zadnjem času se je namreč zgodilo, da so prejeli uradne dopise s samo nemškim nazivom društva. Predlog je bil soglasno sprejet, prav tako pa so bili soglasno potrjeni organi Narodopisnega društva Urban Jarnik.
Ulkusi in belina
Včasih mi uspe pred nočnim spancem premisliti o vsem, kar je določen dan naredilo za vrednega: osebe, besede, ki so jih izrekle, sončni zaton, prvi smehljaji nekajmesečne nečakinje, nova spoznanja in volja po zorenju, ki nikoli ne usahne, kljub dejstvu, da se tolikokrat počutimo tako zelo presihajoči.
Sinoči sem z zaprtimi očmi gledala dan, ki je bil pri koncu, misli so me vedno znova vodile k ženski, s katero si enkrat tedensko na tečaju joge izmenjava nekaj stavkov. Sinoči sem posredno izvedela, da so dolgi rokavi in dolge hlačnice, tista telesna krhkost kljub gibljivosti, rezultat izjemno redke bolezni. Občasni ulkusi na in v telesu, bolečine, zaradi katerih mora kako noč enostavno hoditi gor in dol po stanovanju, ker je ležanje preboleče, enkrat tedenski day-hospital in občasno izostajanje od lekcij joge in vsega v zunanjem svetu zaradi prehudih bolečin. Včeraj mi je bilo tudi povedano, kakšna močna volja jo kljub, ali morda ravno zaradi vsega tega, označuje, kako ji uspe vsak dan živeti z naj večjo možno mero poguma. Seveda zveni tako zelo retorično in votlo in vendar si ne morem kaj, da bi z njo ne primerjala vseh svojih občasnih upadov volje, vseh malodušij, vseh večnih vprašanj in občutkov, da živim življenje, kot da bi dejansko bila v pričakovanju nečesa, kar mora še priti. Danes mi je mož rekel, da nima nikoli smisla v nedogled premlevati, kateri naj bi bil življenjski projekt, kateri naj bi bil tvoj življenjski talent, cekin, ki ti je bil ob rojstvu dan, da iz njega narediš najboljše. Življenje moraš enostavno živeti, pomemben je le današnji dan, ne pa vprašanja o
jutrišnjem. Zdi se mi John Lennon in njegova fraza "življenje je vse to, kar se ti dogaja, medtem ko si ti zaposlen v njegovem načrtovanju”.
Vse ima pač svoj smisel, prav gotovo tudi neko čakanje, pričakovanje neke osebne in življenjske prenove, ki je milje daleč od neke stalne "akcije", dejavnosti, noge v stalnem koraku.
Misel na to mlado žensko in na njeno moč v življenju mi pokaže - vse skupaj je seveda tako zelo logično -, kaj so pravzaprav "življenjski projekti", o katerih stalno razmišljam in doma govorim. Neznanka, ki je prav, da taka ostane, drugače si človek domišlja, da ima lahko lastnosti, ki jih premore le Bog.
V časopisju so me vedno pritegnile pripovedi
oseb, ki so tako ali drugače povsem spremenile svoje življenje. Nekateri so se iztrgali iz primeža milanskega deloholicizma, drugi odkrili, da lahko iz svojega konjička ustvarijo poklic, nekateri so v poznih letih odkrili svet poezije, ustvarjanje z barvami in željo po večnem odkrivanju; nekatere družine so posvojile otroke iz tretjega sveta in preko njih vzpostavile tudi kasneje trajno vez in sodelovanje s tistim svetom, druge so se po desetletjih skupnega življenja razdrle in včasih slišiš, recimo, da je nekdo odkril pravega življenjskega partnerja šele pri sedemdesetih, ali "kaj zares pomeni belina", kot mi je pred časom rekel šestdesetletni likovni ustvarjalec. "Do trenutka na beneškem Bienalu tega nisem doumel. Tam sem hodil po delu paviljona, ki je bil ena sama belina, vse tako zelo belo in brezokvirno, da izgubiš občutek prostora in časa. Potem pa naenkrat slika: dolg rez na belini. Takrat razumeš”.
Državnozborske volitve v Avstriji
Desnica na pohodu
Srečanje tajništev SSO In SKGZ
Zaskrbljenost zaradi nenaklonjenih časov
Deželni vodstvi SKGZ in za slovensko manjšino ostala ne-SSO izražata zaskrbljeno- spremenjena petnajst let, temveč st nad zdajšnjim odno- tudi dogajanja, ki smo jim priča v som rimskih in deželnih inštitu- videmski pokrajini in niso prav
cij do slovenske narodnostne skupnosti. Vse bolj se uveljavlja občutek, da se vračamo v stanje, kakršno je bilo v prejšnjem petletnem desnosredinskem vladanju, ko so bile problematike, vezane predvsem na izvajanje zaščitnega zakona, povsem zamrznjene. O tem je tekla beseda na srečanju tajništev krovnih organizacij, ki je potekalo na sedežu SSO v Gorici in sta ga vodila predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič.
Prisotnih v bistvu ne zaskrblja le možnost finančnih restriktivnih ukrepov, ki ne bi bili bilančno opravičljivi, saj je večina postavk
nič vzpodbudna. Tu se je namreč pričela obširna kampanja, ki bi rada zreducirala tamkajšnje Slovence na pripadnike nekega nedefiniranega slovanskega naroda. Pričelo se je v Reziji in se nadaljevalo vTerskih in Nadiških dolinah, kjer naj bi ljudje govorili neko svojevrstno govorico "po našim". Negaciji jezikovne pripadnosti logično sledijo zahteve po reviziji zaščitnih norm, ki so napisane v korist Slovencem. Vodstvi krovnih organizacij bosta sprožili vrsto političnih srečanj, tako na deželni kot na državni ravni, da bi opozorili na nesprejemljivo stanje na Videm-
skem.
Da trenutno politično ozračje ni naklonjeno naši skupnosti, kažejo tudi nekateri drugi dogodki. Med obiskom vTrstu je italijanski zunanji minister Franco Frattini "obšel" slovensko manjšino in kljub obljubam ni sprejel predsednikov krovnih. Štoka in Pavšič še čakata na srečanje s predsednikom Dežele Renzom Tondom. Tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je zadolžen za kulturne in manjšinske problematike, se ni še srečal s predstavniki krovnih in niti ni sklical pristojne deželne komisije. Manjšina obenem pričakuje, da bo deželni guverner vendarle podpisal dekret, ki ga predvideva zaščitni zakon in katerega je že podpisal predsednik države Napo-litano.
V nadaljevanju seje so predstavniki krovnih organizacij izpostavili nekaj odprtih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko organiziranost. Ocenili so stanje v SSG po odstopu predsednika in zaupali predsednikoma skrb, da prispevata k rešitvi nastalega položaja. V zvezi s Slorijem pa so mnenja, da je za našo narodnostno skupnost pomembno, da Inštitut ohrani deželno dimenzijo, kot je bilo dogovorjeno, potem ko so bili zaprti sedeži v Gorici, Čedadu in Ukvah.
V kratkem bosta SKGZ in SSO dali pobudo za srečanje za osrednjo Prešernovo proslavo, ki bi bila tokrat lahko namenjena 100-letnici Glasbene matice. Vodstvi krovnih sta tudi mnenja, da bi veljalo organizirati eno samo osrednjo proslavo, ki bi imela deželni značaj.
Na vsedržavni ravni - Skok v neznano
Rezultat predčasnih državnozborskih volitev v Avstriji so politični komentatorji že nekaj časa predvidevali. Na dlani je bilo, da bosta obe desni stranki, Haiderjeva Zveza za bodočnost Avstrije (BZO) in Strachejevi svobodnjaki (FPO) pridobili veliko glasov "jeznih" in razočaranih volivcev, ob njih pa še tudi nekaj mamljivih glasov 16-letnikov, ki so letos prvič lahko glasovali. Na dlani je bilo, da bosta obe stranki velike koalicije (ljudska stranka in socialdemokrati), ki je razpadla prav sredi poletja, doživeli slabši rezultat, nihče pa ni predvideval nedeljskega končnega rezultata. Tako socialdemokrati kot ljudska stranka so doživeli najmanj konsenza v svoji zgodovini. Socialdemokrati so sicer ostali številčno najmočnejša stranka v Avstriji, sicer pa jih politično in tudi aritmetično presegata seštevek desnih strank. Po volji ljudstva bodo sedaj na vrsti posvetovanja
vrhov strank, ki bodo morale oceniti trenutni položaj. Jeziček na tehtnici bo vsekakor ljudska stranka, ki se je znašla v nelahkem položaju: od analize vrha stranke bo odvisno, če bo stranka ubrala pot v opozicijo, se ponovno odločila za veliko koalicijo s socialdemokrati ali pa šla v koalicijo s svobodnjaki in Haiderjem. V avstrijskem političnem prostoru se skratka že ponovno obetajo skorajda italijanske politične razmere, kar pomeni za državo, ki je bila vajena stabilnosti, pravi skok v neznano.
Na Koroškem - Haider!
Na Koroškem je stranka Jorga Haiderja na dobri poti, da na naslednjih deželnozborskih volitvah
pridobi celo absolutno večino. Tokrat je Haiderju uspelo, da je pridobil glasove tako socialdemokratskih volivcev kot ljudske stranke. Haiderjeva stranka je poskočila na skorajda 40% glasov ter pridobila 14% - prav toliko, kolikor znaša izguba ljudske in socialdemokratske stranke na Koroškem. V dvojezičnih občinah na
Koroškem velja omeniti rezultat v Selah, kjer je zavezništvo med Enotno listo in Liberalnim forumom z Rudijem Voukom prepričalo kar 25,30% volilcev.
Šokantni rezultat! - Intervju / Rudi Vouk
Kako ocenjujete rezultat volitev?
Kot absolutno razočaranje in deloma šok. Nam ni uspelo z Liberalnim forumom (LiF). Na dvojezičnem ozemlju nam je uspelo v glavnem ohraniti rezultate, ki smo jih v preteklosti dosegli z LiF-om, čeprav so okoliščine tokrat bile nekoliko težje. Na zvezni ravni ni uspelo, to je treba sprejeti v vednost. Toda šokantno je, do kakšnega zasuka je prišlo na desno, in sicer ne samo na desno, ampak na skrajno desno. Kaj takega, da imajo stranke skrajne desnice večino ali možnost za relativno večino v Avstriji, se v državi z zgodovino, kot jo ima Avstrija, pravzaprav ne bi smelo zgoditi. Zgodilo pa se je in sedaj je zelo resno treba analizirati, kako je prišlo do tega, kdo je povzročil to, ter temeljito odstraniti vse razloge, ki so pripeljali do tega šokantnega rezultata. Kaj pa pomeni rezultat državnozborskih volitev za koroške Slovence?
Jaz mislim prav nič dobrega. Mi koroški Slo-
venci smo takšnih nevarnih igric že vajeni. Na Koroškem se je vedno igralo na karto nemškega nacionalizma kot najmanjšega imenovalca vseh političnih sil. Rezultat je bil, da so bili socialdemokrati in ljudska stranka porinjeni ob rob in da je Haider postal deželni glavar. In danes nihče nima recepta proti njemu. Sedaj se nam lahko nekaj podobnega zgodi na zvezni ravni. Sedanje stanje sta pravzaprav povzročili socialdemokracija in ljudska stranka sami. Ljudska stranka je kopirala politiko proti tujcem od tajnika avstrijskih svobodnjakov Stracheja, socialdemokrati pa so kopirali protievropsko politiko in populizem od strank desnega bloka. Ljudje niso šli na limanice in glasovali so "originale", ne pa kopije! To je dejansko zaskrbljujoče, da se v osrčju Evrope ponavljajo neki pojavi, ki spominjajo na leto 1933, ko je neka stranka postala najmočnejša stranka v Nemčiji. Paraleli s tem obdobjem so nedvomno zaskrbljujoči!
bili pojeg Nužej a Tolmajerja še Erich Prunč, Franc Kattnig, Janko Zerzer in Pavle Zablatnik. Oddelek je prvo leto vodila Herta Mau-rer-Lausegger, viden pečat pa je pri vodstvu etnološkega dela na Koroškem pustila Marija Makarovič, ki je s svojim raziskovalnim delom pri Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik (SNI UJ) in na terenu opisala in analizirala marsikateri vidik vsakdanjega življenja na Koroškem, ki bi drugače šel v pozabo.
V sklopu inštituta je v teh letih nastalo veliko publikacij in raziskovalnih dejavnosti. Nužej Tol-majer je v svojem posegu razčlenil bogato bero knjižnih monografij, ki segajo od oblačilne kulture v Rožu, Podjuni in na Zilji do koroške arhitekturne dediščine. Ob tej priložnosti se je zahva-
Tolmajer se je zahvalil slovenskemu konzulatu v Celovcu in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za izkazano pozornost. Znanstveni vodja SNI UJ Martina Piko-Rustia je v svojem posegu izpostavila težišča sedanjega delovanja. Inštitut je vključen v mrežo slovenskih raziskovalnih organizacij, plodno sodeluje s podobnimi organizacijami v Sloveniji (od ZRC SAZU do univerz), zamejstvu in Avstriji. Prav z drugimi avstrijskimi organizacijami je inštitut začel sodelovati na področju raziskovanja in ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Pred kratkim so se npr. udeležili znanstvenega posveta na Dunaju na temo ljudskega zdravilstva.
Po poročilu blagajničarke Uši Sereinig je predsednik strokovnega
Po krajši debati je bila na vrsti projekcija videoposnetka, ki ga je Naško Križnar posnel ob razstavi Slovani Evrope v Bruslju. Delegacija Inštituta Urban Jarnik se je udeležila odprtja, ki je potekalo ob predsedovanju Slovenije EU, saj so bile predstavljene ziljske noše, ki jih je za vseslovansko razstavo leta 1867 v Rusijo prinesel Matija Majar Ziljski. Predsednica Foruma slovanskih kultur Milena Domjan se je prisotnim na občnem zboru zahvalila za so-delovanje pri razstavi. Filmski posnetek, ki je nastal kot koprodukcija med Avdiovizualnim laboratorijem pri ZRC SAZU in SNI UJ, bo ostal kot del dokumentacije o slovenskem predsedovanju EU, ki ga bo hranil Muzej za novejšo zgodovino.
PR
Sloveniia
	^	M-
V kratkem izredni kongres Nove Slovenije
Nujno je obnoviti ozračje miru in zaupanja
V Sloveniji se politične razmere po parlamentarnih volitvah še niso umirile, čeprav se polemike in druge oblike obračunavanj med strankami postopoma vendarle umirjajo. Janez Janša, premier, ki končuje mandat štiriletnega nosilca oblasti v Sloveniji, ter je tudi predsednik Slovenske demokratske stranke, sicer še nadalje zatrjuje, da je levosredinski politični blok na volitvah 21. septembra zmagal predvsem zaradi mobilizacije volilcev v Ljubljani, ki so jo spodbudili mogočneža Milan Kučan, nekdanji predsednik države, in ljubljanski župan Zoran Jankovič ter predsedniki tako imenovanega trojčka, to je levosredinskih strank Socialnih demokratov, Zares in LDS, Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal. Vendar so Janez Janša in njegovi slednjič sprejeli uradne izide volitev ter Borutu Pahorju in celotnemu levosredinskemu bloku čestitali k zmagi, prihodnji vladi pa zaželeli uspešno delo.
Najbolj verjetni sestavljalec nove vlade, Borut Pahor, je s prvimi dejanji in potezami po volitvah ugodno presenetil politiko in tudi javnost. V javnih nastopih in na srečanjih s predstavniki opozicijskih strank je poudarjal, da Slovenija po volitvah ostaja politično in ideološko razdvojena, zaradi tega pa si mora celotna politika, torej zmagovalci in poraženci na volitvah, prizadevati za vzpostavitev ozračja miru in zaupanja v družbi in državi. Slovenija nujno potrebuje preobrazbo (reforme) v gospodarstvu, socialni politiki in na drugih področjih, torej izzive, ki bodo zahtevali pogumne in ve-
Univerza v Novi Gorici uspešno izvaja svojo izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost in bo tudi v novem akademskem letu 2008-2009 razširila svoj program, toda se že ves čas od ustanovitve sooča z veliko težavo. Nima dovolj prostorov za sedež in delovanje zavoda, predavanja in tudi za oblikovanje kampusa, uni-
likopotezne odločitve. Borut Pahor poudarja, da se bo o razvojni strategiji nove oblasti oz. vlade treba dobro pogovoriti in spo-
razumeti, tudi v sodelovanju in s prispevkom opozicije. Najbolj verjetni novi premier je izjavil, da se bo s temeljnima izzivoma Slovenije, to je o nadaljevanju reform in o ohranitvi socialne države, pred sestavo nove vlade posvetoval tudi z Janezom Janšo, predsednikom Slovenske demokratske stranke, ki bo največja opozicijska sila v novem parlamentu.
Borut Pahor se je odločno postavil nasproti tistim politikom v levosredinskem bloku, ki se zavzemajo za odstavitev tistih visokih funkcionarjev v izvršilni oblasti in v javnih podjetjih, ki da jih je politično zaposlila vlada Janeza Janše. Take odstavitve so takoj po volitvah
verzitetnega naselja na enem skupnem prostoru.
Delovna skupina, sestavljena iz štirih univerzitetnih profesorjev, je pri iskanju lokacije omenjenega kampusa imela več pogovorov z župani občin v Vipavski dolini. Zemljišča so Univerzi v Novi Gorici ponudili v občinah Ajdovščina, Nova Gorica, Renče-Vo-grsko in Šempeter-Vrtojba. Vse
zahtevali Zoran Jankovič, poslanka stranke Zares Darja Lavtižar-Bebler, novi poslanec iste stranke Jurij Aurelio, pa tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Tednik Mladina je v novi številki že objavil imena in fotografije tistih visokih uslužbencev izvršilne oblasti, ki naj bi bili "politično nastavljeni". Nova vlada naj bi bila po mnenju nekaterih "ju-rišnikov" pretežno iz stranke Zares in naj bi čim prej zamenjala tudi Barbaro Brezigar, generalno državno tožilko, Alenko Paulin, direktorico Slovenske tiskovne agencije, Jožeta Možino, direktorja TV Slovenija, Vinka Vasleta, direktorja Radia Slovenija, Antona Guzeja, generalnega direktorja RTV Slovenija, Damjana Žuglja, direktorja agencije za trg vrednostnih papirjev, ter Janija Soršaka, direktorja urada za varstvo konkurence.
Borut Pahor se je v dosedanjih izjavah odločno postavil nasproti odstavitvam uslužbencev v izvršilni oblasti in v gospodarskih družbah z državnim deležem. Ponovil je obljubo, dano v predvolilni kampanji, da bo namreč upošteval le delo in sposobnost posameznih funkcionarjev, v nobenem primeru pa ne bo preverjal njihove politične lojalnosti. Zdaj zagotavlja, "da bi v primeru, če bi kakšen minister zahteval odstavitev oz. zamenjavo kakšnega funkcionarja, zahteval zelo podrobno obrazložitev vsakega takšnega predloga". Verjetni premier s predstavniki
obravnavane lokacije bi bile primerne, toda nobena ponudba ne bi omogočala, da Univerza postane lastnik zemljišča ali vsaj njegov dolgoročni uporabnik. Zemljišča so v zasebni lasti in jih zato ne bi mogli hitro odkupiti. Omenjena delovna skupina je zato menila, da nobena od predstavljenih rešitev ne zagotavlja rešitve prostorskih težav uni-
političnih strank snuje vladno koalicijo, saj tri stranke zmagovitega političnega trojčka zanjo ne bi imele dovolj poslanskih glasov v državnem zboru. Borut Pahor se pogaja s predsednikom Desusa (Demokratične stranke upokojencev) Karlom Erjavcem, ki pa za vstop v vlado zahteva jamstva, da si bo nova oblast zlasti prizadevala za izboljšanje položaja upokojencev, ki jih je v državi že skoraj 600.000. V stranki Nova Slovenija, krščanski in ljudski stranki, ki je na volitvah dobila premalo glasov za vstop v parlament, napovedujejo izredni kongres. Ta naj bi prispeval k izhodu iz krize, pri čemer bo aktivno sodeloval tudi Lojze Peterle. Priznanje Janezu Janši in njegovi vladi za njun odnos do slovenske skupnosti v Italiji Informativni tednik Reporter je v novi številki objavil tudi obsežen, aktualen in pomemben pogovor, ki ga je imel časnikar Andrej Černič z dr. Damijanom Terpinom, predsednikom stranke Slovenska skupnost v Italiji. V intervjuju " sta se sprehodila po političnem in družbenem humusu Slovencev v Italiji, obravnavala odnose znotraj manjšine ter v stranki Slovenska skupnost in se dotaknila tudi razmerja med manjšinci in Ljubljano". Na vprašanje časnikarja o tem, kako ocenjuje manjšinsko politiko Slovenije v zadnjem mandatu, je dr. Damijan Terpin odgovoril: "Zamejci ne pomnimo sestankov s slovenskimi oblastmi na tako visoki ravni. Naši sogovorniki so na zadnjem sestanku bili predsednik vlade, zunanji minister, finančni minister, minister za šolstvo, minister za regionalno sodelovanje in minister za gospodarstvo. Gre za same ključne resorje, ki so neposredno prisluhnili potrebam slovenske manjšine. Janez Janša in njegova vlada sta dokazala, da mislita resno. Vsega tega pri prejšnjih vladah nismo bili vajeni. Raven odnosov je zato na bistveno višji ravni".
Marijan Drobež
verze v naslednjih petih letih, kaj šele v poznejšem obdobju. Univerza je zaradi omenjenih razlogov zbiranje ponudb za lokacijo univerzitetnega naselja razširila na območje Ljubljane, Postojne, Krasa in sosednjih italijanskih pokrajin. To pomeni, da bi se Univerza v Novi Gorici, če bi ji katera od možnih novih lokacij ustrezala, preselila drugam v Slovenijo. Predsednik Univerze prof. dr. Danilo Zavrtanik meni, "da je čez mejo malo možnosti za gradnjo univerzitetnega naselja, ker da čas še ni zrel za take podvige". Sicer pa bi se po njegovem na Goriškem lahko našlo primernih 20 hektarjev
bodo letos pozabavali in poučili Lutkovno gledališče Maribor, ki bo predstavilo Jajce (18. oktobra), gledališče Tone Čufar Jesenice z igrico Plešoči osliček (15. novembra), mladi igralci MAK iz Deskel bodo prikazali igrico Vever-iček posebne sorte (29. novembra), Prešernovo gledališče Kranj bo uprizorilo priljubljeno pravljico Muca Copatarica (13. decembra), Mini teater iz Ljubljane pa igrico Pipi in Melkijad (17. januarja 2009). Abonma bo sklenilo GOML iz Ljubljane s predstavo Hej, zbudi se, pravljica (7. febru-
zemlje, če bi bila za to volja. Kaže, da poteka nekakšna tiha polemika med predstavniki univerze in zlasti MO Nova Gorica. Župani občin na Goriškem so na nedavnem srečanju menili, da obstaja močna volja in pripravljenost, da Univerza ostane na Goriškem, pri čemer zanje ni pomembno, ali bo sedež v novogoriški ali drugi občini na ožjem Goriškem. Vsi župani pa so neprijetno presenečeni nad izjavami predsednika Univerze v Novi Gorici dr. Zavrtanika, ki omenjenim občinam, zlasti v sredstvih javnega obveščanja, nenehno očita neustrezen odnos do Univerze in
arja 2009).
Nekoliko starejši abonenti Velikega Polžka pa si bodo ogledali predstave: Maček Muri, Slovensko ljudsko gledališče Celje (25. oktobra), Črkolandija, avtorska predstava Štromar - Geč (8. novembra), Čarovnik iz Oza, Hiša otrok in umetnosti Ljubljana (22. novembra), Mala čarovnica, Loški oder Škofja Loka (6. decembra), Dobri Zlobko, Lutkovno gledališče Ljubljana (24. januarja 2009), Grdi raček, Mini teater Ljubljana (7. marca 2009).
Novogoriškim otrokom se na veselem vrtiljaku v družbi igric, vsaj pri predstavah, ki jih ni na programu v Goriškem vrtiljaku v Gorici, lahko pridružijo tudi malčki iz vrtcev in šolarji slovenskih šol iz Goriške onstran nekdanje meje. Lepo jim bo!
IK
nepripravljenost, da bi zavodu ponudile ustrezna zemljišča. Novogoriški župan Brulc je povedal, da občina za univerzo v Novi Gorici letno namenja 344.339 evrov. Občina je univerzi v Novi Gorici ponudila že več možnih lokacij za gradnjo univerzitetnega kampusa. Leta pa nikoli, ugotavlja župan, ni zadovoljna.
Prostor in okolje, v katerih bo v prihodnje delovala Univerza v Novi Gorici, torej še nista jasna in določena. Preveč je zapletov in morda tudi predsodkov v odnosih med občinami na ožjem Goriškem ter Univerzo.
M.
SNG NOVA GORICA
| Goriški vrtiljak
Razigrano prihajajo igrice za otroke
Z e dolgo vrsto let se v Novi Gorici ob gledališki sezoni za odrasle gledalce vije nič manj pomembna gledališka sezona za naj mlaj še obiskovalce tega kulturnega hrama. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica že od ustanovitve namenja veliko pozornosti otroškim predstavam, katerih se z navdušenostjo lotevajo tudi mladi srednješolci, ki se kot gledališki zanesenjaki zbirajo v krogu Amaterskega mladinskega odra, ki ga od vsega začetka vodi režiser in mentor Emil Aberšek. Teh uprizoritev pa je
premalo, da bi lahko izpolnili vsa pričakovanja otroške publike, zato je pred skoraj tridesetimi leti, v glavnem po zaslugi Emila Aberška, vzklil Goriški vrtiljak, na katerem so se veselo zavrtele najboljše predstave za otroke, kar jih najdemo na slovenskem dramskem prizorišču. Iz gledališke lupine sta se porodila Mali in Veliki Polžek, ki že dolgo let razveseljujeta predšolske otroke in tiste, ki že zahajajo v osnovno šolo. Tudi letošnja, 27. sezona Goriškega vrtiljaka bo kar se da pestra in bo vsebovala kopico privlačnih
predstav. Vse bodo na ogled ob sobotah, v dveh ponovitvah, ob 10. uri in ob 16.30 v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Podoben program predstav je Emil Aberšek pripravil tudi za Polžkove abonmaje v Šempetru, Renčah in Desklah. Vpis abonmajev je možen do vključno 10. oktobra 2008. Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 10.00 do 12.00 in od
15.00 do 18.00. V času vpisa abonmajev tudi ob sobotah od 10.00 do
13.00 ter eno uro pred vsako predstavo. Abonma obsega šest predstav in dodatno brezplačno sedmo presenečenje. Abonente Malega Polžka
Kratki
Manjše zanimanje kupcev za nakup nepremičnin v Sloveniji
V slovenskih agencijah in podjetjih za trgovanje z nepremičninami ugotavljajo, da se zmanjšuje zanimanje tujih državljanov za nakup nepremičnin v Sloveniji. Domnevajo, da so med poglavitnimi vzroki takih gibanj na trgu z nepremičninami finančna kriza v večini držav in z njo povezane denarne stiske morebitnih kupcev. Treba pa je opozoriti, da so stanovanja, hiše in tudi zazidalna zemljišča v Sloveniji dražja kot v večini drugih evropskih držav. Od vstopa Slovenije v EU, 1. maja 2004, do sedaj so kupci v državi kupili skupaj 2862 nepremičnin. Največ je bilo Angležev. Večino hiš, stanovanj ter parcel ali drugih nepremičnin so kupili na območju Murske Sobote, na Goriškem in Gorenjskem. Na drugem mestu po številu nakupov so bili Italijani. Slednji so v Sloveniji doslej kupili 744 stanovanj oz. hiš ali pa zemljišč.
Časopis predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je izdalo novo številko časnika, ki se imenuje EUekspres. Izšel je
EUEKSPRES
BILTEN PREDSTAVNIŠTVA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI * SEPTEMBER 2008
v 15.000 izvodih, članki in drugi prispevki v njem pa obravnavajo razna vprašanja, pomembna za Slovenijo in njeno sodelovanje z najvažnejšo evropsko povezavo. Velik del prostora je namenjen varovanju okolja in učinkoviti porabi energetskih virov. Poseben gost tokratne številke EUekspresa je evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, s katerim so se pogovarjali o vlogi znanosti in raziskav pri iskanju odgovorov na okoljsko-energetska vprašanja. V prispevku z naslovom Podnebne spremembe so realnost je klimatologinja Lučka Kajfež-Bogataj med drugim zapisala, “da ima svet na srečo tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, ki je zajelo tudi Slovenijo. Vendar je treba za znižanje izpustov toplogrednih plinov ukrepati takoj, saj bo že čez desetletje najverjetneje prepozno".
L
k
Župani občin na Goriškem presenečeni zaradi očitkov dr. Zavrtanika
II •	iVV	|##W	•
Univerza isce zemljišče za svoje delovanje in razvoj
Borut Pahor
14 2. oktobra 2008  Primorska / Gospodarstvo
Ob skorajšnjem koncu trgatve na Primorskem	Enogastronomska	prireditev privabila v Gorico na desettisoče ljudi
V posameznih vinorodnih	Okusi ob meji - množičen
okoliših različen pridelek praznik narodnih jedi
Na Primorskem bodo najkasneje do 10. oktobra končali letošnjo trgatev, ki se je z obiranjem najbolj zgodnjih sort začela okoli 1. septembra. Andreja Škvarč, specialistka in svetovalka za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici, je v pogovoru za naš časnik dejala, da je bil pridelek v štirih vinorodnih okoliših, na toliko takih enot je raz-
kot pa v povprečnih letinah. V omenjenih štirih vinorodnih okoliših imajo skupaj 6.835 hektarov vinogradov, ki so vsi registrirani pri pristojnih oblasteh. Omenjene štiri vinorodne okoliše skupaj obravnavajo pod imenom Vinorodna dežela Primorska. Na Primorskem so v vinogradništvu in vinarstvu zastopane naslednje sorte: refošk, merlot, rebula, malvazija, chardon-
naj bi od tam tudi izhajala. V Brdih to sorto pridelujejo na 23,5 odstotkih vseh vinogradniških površin.
Vinogradništvo in vinarstvo se sicer soočata s težavami, ki so pretežno posledica velike konkurence in drugih težav na trgu. Vinske kleti na Dobrovem, v Vipavi, Sežani in na obalnem območju še niso določile odkupnih cen grozdja letošnjega pridelka. Tudi ni znano, kdaj bo oddano grozdje plačano. Ponekod imajo tudi zaloge neprodanega vina iz prejšnjih let, o čemer pa v predelovalnih kleteh najraje molčijo. Zmanjšuje se obnova vinogradov. Lani so na Primorskem obnovili le okoli 92 hektarov nasadov, v prejšnjih obdobjih pa so jih obnovili čez 300 hektarov na leto. Obnova enega hektarja stane več kot 40.000 evrov, kar je za večino pridelovalcev prevelik strošek, čeprav EU prispeva 10.000 evrov za hektar obnovljenega vinograda.
Vinogradniška izvedenka Andreja Skvarč je opozorila tudi na pojav, ki je v javnosti malo znan. Tudi na Primorskem so namreč posamezni pridelovalci grozdja oz. lastniki vinogradov začeli opuščati svojo dejavnost. Za prenehanje ukvarjanja z vinogradništvom in pridelovanjem vin so se odločili zaradi različnih razlogov, predvsem socialnega stanja v družinah. EU v okviru svoje politike, ki stremi k zmanjšanju vi-
deljena Primorska, različen. Najboljši je bil v Goriških Brdih, kjer ni bilo večjih naravnih ujm, ki bi prizadele vinograde. V tem vinorodnem okolišu je tudi kakovost grozdja bila dobra, ali celo zelo dobra, saj je bilo v grozdju popolno skladje med sladkorjem in kislinami. Vinorodne okoliše v Vipavski dolini, na Krasu in v Slovenski Istri pa so prizadeli neurja, toče, zmrzali in drugačne naravne nevšečnosti, kar je povzročilo zmanjšanje pridelka in seveda vplivalo tudi na njegovo kakovost.
Ugledna strokovnjakinja za vinogradništvo meni, da je letošnji pridelek grozdja v Goriških Brdih znašal okoli 14.000 ton, v Vipavski dolini prav toliko, na Krasu kakih 3.000 ton, tolikšen pa je bil pridelek tudi v vinorodnem okolišu Slovenska Istra. Pričakujejo, da bodo s predelavo grozdja na Primorskem letos pridelali okoli 28 milijonov litrov različnih vrst vina. Pridelek bo torej nekoliko nižji
nay, cabernet sauvignon, sauvignon, sivi pinot, zeleni sauvignon, laški rizling, beli pinot, barbera in rumeni muškat. Nekatere sorte grozdja so za vinorodne okoliše posebej pomembne. V Goriških Brdih že več let namenjajo posebno skrb rebuli, ki
nogradniških površin, tiste, ki opustijo to dejavnost, nagradi z denarnim prispevkom. Podatke o tem, koliko je primerov opustitve in nasploh zmanjševanja vinogradniške dejavnosti, zbira Agencija za kmetijske trge v Sloveniji.
M.
NOVI	GLAVNI	UREDNIK	Andrej	Bratuž	-	ODGOVORNI	UREDNIK	Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
GLAS
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC fi§^^
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 30. septembra, ob 14. uri.
SOL V KAVI
Računajmo
Ko sem se že spravil v iskanj e čim bolj banalnih misli - kakor je, na primer, razkrivanje presenetljive novice, da je Zemlja okrogla -, bom začel naštevati ljudske modrosti in jih prenašati v vsakdanje življenje. Pisal sem, da je zrno na zrnu pogača, oziroma da lahko naša še tako nepomembna dejanja spremenijo svet, vendar le, če to počnemo vsi.
Naredimo izračun in bomo videli, da je to povsem res. Seveda nisem matematik ali strokovnjak za ekonomijo, to pa pomeni, da bo verjetno moj izračun nekoliko napačen. Zato pa bom računal zelo konzervativno oz. sebi v škodo, da ne bi kdo rekel, da računam namenoma tako, da dokažem, da imam prav.
Govorili smo o plastičnih vrečkah. Po podatkih iz zadnjega popisa iz leta 2001 živi v Gorici 38.505 prebivalcev, vendar bomo upoštevali le aktivno prebivalstvo, ki šteje 14.068 ljudi. Recimo, da gre vsakdo izmed njih v trgovino samo dvakrat na teden (čeprav verjamem, da hodijo pogosteje) in pri svojem nakupu kupi eno samo vrečko. Skupaj imamo torej 28.000 obiskov v trgovini na teden in ravno toliko plastičnih vrečk. Na mesec je to 112.000 plastičnih vrečk oz. 1,5 tone odvečne plastike v smeteh. Vsak mesec! Plastike, ki nikoli ne bo izgnila. Poldruga tona plastike samo v Gorici. Seveda smo že brali, da bi do leta 2010 v Italiji morali sprejeti nov zakon, s katerim bi prepovedali uporabo klasičnih plastičnih vrečk in bi dovolili le še uporabo biološko razgradljivih vrečk iz koruze. Vse to je lepo in prav. Vendar se moramo tudi vprašati, kaj pomeni, da je nekaj biorazgradljivo? Vzemite vrečko in jo zakopljite na svojem vrtu. Če je biorazgradljiva, bi morala izginiti v nekaj mesecih. Stvar pa postane veliko bolj zapletena.
Večino smeti sežgejo in toliko večja količina smeti torej predstavlja toliko večjo količino ogljikovega dioksida. Preostale vrečke končajo na smetišču, kjer pa niso več v naravnem okolju, polnem aerobnih bakterij in živalic, ki so sposobne razgraditi "biovrečko", ampak v neživem okolju, kjer nič ne gnije. Odgovor: V trgovino s svojo torbo! Počasi se daleč pride, pravi pregovor, in vrečko za vrečko lahko samo v Gorici zmanjšamo količino odpadne plastike za poldrugo tono vsak mesec. Če pa pregovor omenja hitrost, naj navedem še pred kratkim prebrani izračun o hitrosti naših avtomobilov. Ta draga in onesnažujoča prevozna sredstva uporabljamo zato, ker nam omogočajo, da se hitreje gibljemo. Tako vsaj mislimo. Hitrost je dejansko razmerje med razdaljo in časom, zato jo merimo v metrih na sekundo ali kilometrih na uro. V naši družbi pa je čas denar in moramo torej hitrost našega avtomobilskega prevoza izračunati z vso poštenostjo, torej tako, da upoštevamo vse podatke, ki vplivajo na izračun. Avtomobili stanejo in, če ga imamo, moramo toliko več delati, da ga plačamo. Ta čas velja upoštevati pri izračunu. Avtomobil moramo peljati na servis, na popravila itd. Za to porabimo čas pa tudi denar, ki ga spet moramo zaslužiti, in torej spet porabimo dodaten čas. Avtomobil rabi gorivo, ki pa stane (vedno več) in je torej spet treba delati in porabiti čas...
Če seštejemo ves čas, ki smo ga porabili, da zaslužimo dovolj denarja, da kupimo avtomobil, gorivo, plačamo popravila in servise, avtomobilske gume in ostalo in to delimo z razdaljo, ki jo prevozimo, odkrijemo, da je povprečna hitrost naših avtomobilov od osem do deset kilometrov na uro. Je avtomobil res najhitrejše prevozno sredstvo? Bi ne bili s kolesom veliko hitrejši? Kdaj bomo vse to razumeli?
Odgovor je vedno isti: Ko bomo vzgojili novo generacijo, ki bo veliko pametnejša od nas.
Peter Szabo
Kaj naj rečemo o letošnjih Okusih ob meji, mednarodni prireditvi, na katero stavi goriška občinska uprava? Predvsem to, da se je minuli konec tedna v Gorico zgrnilo na de-
settisoče ljudi, ki so v lepem vremenu v središču Gorice predvsem opazovali, a tudi okušali dobrote, ki so jih predstavili različni enogastronomski ponudniki iz raznih držav. Napisali smo, da je večina ljudi predvsem opazovala stojnice, ker je bilo zares tako. Finančna kriza se pozna tudi na tako množičnih prireditvah, kar pa ne pomeni, da prodajalci niso imeli po prireditvi polnih žepov, ljudi je bilo namreč ogromno, tako da goriška občinska uprava razmišlja, da bi prihodnje leto še podaljšala prireditev, s treh dni naj bi prireditev razširili na štiri. Gusti di Frontiera / Okusi ob meji so dejansko zelo uspešna enogastronomska prireditev, na kateri so glavno besedo imeli seveda ponudniki vin in dobrot iz naše dežele, sosednje Slovenije in avstrijske Koroške, a tudi od drugod. Z balkanskega območja so prišli v Gorico albanska, srbska, črnogorska in bosanska kuhinja poleg - seveda - slovenske in hrvaške. Približno trideset francoskih stoj-
nic je bilo postavljenih na trgu sv. Antona in Cavour: tam ste lahko okusili francoske sire, fois gras, ostrige, šampanjec, žabe in druge tipične francoske jedi.
Prav za Francoze je bilo veliko za-
nimanja, kot so seveda na veliko cvrli in pekli Srbi in Bosanci, predvsem pa so se tokrat izkazali tudi Štandrežci, ki so dobesedno dominirali
na Korzu z veliko stojnico	in
množičnim obiskom ter seveda njihovo ponudbo, pri kateri niso manjkali obvezni "vržo-ti". Brici so se seveda tudi predstavili in prav šte-verjansko društvo F. B.
Sedej je bilo deležno
pohval v središču mesta zaradi ponudbe odličnih briških vin. Če pomislimo, da je pri pripravi hrane in strežbi samo pri štandreški stojnici sodelovalo več kot petde-
set ljudi, se zavemo, za kako masovno prireditev gre. Župan Ro-moli je bil izjemno vesel množičnega obiska, poudaril je, da je prišlo veliko gostov iz bližnje Slovenije in Avstrije. Skupno je bilo v Gorici 322 stojnic, kar pove veliko. Krajevni potniški prevoznik je s parkirišča pri Rdeči hiši pripeljal v mesto okrog dva tisoč ljudi, večina gostov pa je prišla v središče peš. Praznik vina in dobrot z mize so prireditelji skušali obogatiti z različnimi glasbenimi ponudbami, saj je na različnih prizoriščih igralo več ansamblov, med njimi tudi slovenski, a vseeno ima ob takih velikanskih ljudskih praznikih človek neprijeten občutek, da gre v bistvu samo za masovno druženje ljudi, ki posred-
no kaže na veliko samoto posameznikov v naši družbi, globljega pomena take prireditve na žalost nimajo.
ZUT
JJVORLD a ' lp08
■ImIEAA
čr-Sk
)/200i.
NOGOMET
Promocijska liga: Capriva - Kras 0:3, Vesna -Santamaria 0:0, Centrosedia - Juventina 0:0
1. amaterska liga: Medea - Sovodnje 3:5,
San Canzian - Primorec 3:2
2. amaterska liga: Breg - Primorje 0:0, Zarja/Gaja - Torre 3:2
3. amaterska liga: Mladost - CGS 0:2 KOŠARKA
C liga: Bor Radenska - Caorle 75:79, Jadran
Mark - Marghera 45:62
ODBOJKA
Deželni pokal
Molki: Triestina Volley - Sloga Tabor Televita 1:3, 0lympia TMedia - Fincantieri 1:3, 0lympia TMedia - Triestina Volley 2:3, Fincantieri - Sloga 3:0 Ženske: Altura - Sloga List 3:0
krojijo stroški za potovanja, pa tudi druge obveznosti (na primer zimske ali pa službene) tekmovalcev. Matejina moč je tudi v tem, da je specialistka za rolke in da največ vlaga prav v poletno sezono, medtem ko je za marsikatero tekmico v ospredju tekmovalna sezona na snegu. Preizkusila se je sicer tudi v teku na smučeh, vendar kmalu ocenila, da na tej poti ni vredno nadaljevati. V rolkanju pa je eksplozivna Križanka osvojila že vse, od svetovnih pokalov do državnih naslovov in pokalov ter kolajn na svetovnih in evropskih prvenstvih. Kako naprej, se še ni izjasnila, je pa taka športna profesionalka, da bo prav gotovo še naprej vsakodnevno trenirala in ambiciozno tekmovala. Nedvomno bo znala vedno znova sama najti primerno motivacijo, navsezadnje je še razmeroma mlada, po nekaj letih poškodb in zdravstvenih težav pa lahko končno v optimalni formi res uživa v svoji športni panogi. Že v prihodnji sezoni 2009 se ji ponujajo (če bodo potrjeni) vrhunski mednarodni izzivi. Kaj pa je za Matejo pri Mladini? Brat David Bogateč in Ana Košuta sta malce omejila vnemo pri športu zaradi študijskih obveznosti, drugače sta vredna najvišje ravni. Spodbudno pa je mladinsko gibanje, ki ga potrpežljivo gojijo društveni športni delavci v disciplini, pri kateri je res težko pritegniti mladino. Velika zadoščenja pa ima rolkarski odsek ŠD Mladina tudi kot organizator tekem (Bavisela šprint, tekme italijanskega pokala in, zakaj ne, nekoč tudi svetovnega?) po zaslugi prispevka marljivih odbornikov, pa tudi nesebične pomoči cele vasi.
HC
Uspešna športnica ŠD Mladina Mateja Bogateč
Z vztrajnostjo se je povzpela na rolkarski Olimp
Potem to se je rolkarica kriškega Športnega društva Mladina Mateja Bogateč, z isto lovoriko okrasila že leta 2005, je letos spet osvojila svetovni pokal. Vsakoletno tekmovanje je letos sestavljalo pet tekem na različnih koncih Evrope in v raznih disciplinah (šprint, ravnina, reber, zasledovanje, štafeta): pravzaprav je bilo predvidenih sedem preizkušenj, dve etapi pa so nato odpovedali in jih črtali s sporeda. Zasluženo zmagoslavje je 26-let-na Mateja doživela v slikovitem grškem Šolunu, kjer je naposled na glavnem mestnem trgu dvignila visoko v zrak kristalni globus čisto v slogu smučarskega svetovnega pokala. Pokrovitelj rolkarskega svetovnega pokala je namreč mednarodna smučarska zveza FIS. Vedeti je treba, da je rolkanje mlada disciplina, ki se je rodila prav kot poletni cestni trening za smučarje tekače.
Dinamična Bogatčeva, po izobrazbi ekonomistka, zraven tega pa tudi vaditeljica v fitnesu, je bila skozi preizkušnje letošnjega pokala
dokaj konstantna in je bila že pred odhodom v Grčijo na pragu končnega slavja. V Solunu pa jo je čakala (ob tekmi navkreber) še preizkušnja v šprintu, v katerem je bila visoka uvrstitev povsem realna, saj gre za njeno paradno disciplino. Pravzaprav bi ji naslov lahko odvzela samo naravna katastrofa, v tem primeru mogoče le težave z letalsko družbo Ali-talia, s katero je italijanska državna reprezentanca potovala na Egejski polotok... Na koncu pa se je vse lepo izteklo, tako da je naša odlična športnica (v prenesenem pomenu, pa tudi dobesedno) zanesljivo dosegla rolkarski Olimp. Za sabo je pustila Rusinjo Jektovo in reprezentančno kolegico ter prijateljico Eriko Bettineschi iz Lombardije. Uspeh "azzurrov" sta dopolnila s prvim mestom v skupnem seštevku pri članih Emanuele Sbabo iz Veneta in pri mladinkah Solange Cha-bloz iz Doline Aosta.
Rolkanje je dokaj posebna športna panoga, s katero se objektivno ukvarja omejeno število ljudi. Italijo enačijo skandinavske države, Ru-
sija, Turčija, Hrvaška, veliko evropskih zastav pa je povsem odsotnih z rolkarskega zemljevida. Odpovedovanje tekem, pa tudi ve-
likih tekmovanj (EP in SP) pomeni, da mednarodno gibanje v tem športu še ni najbolje organizirano. Vključitev v spored Olimpijskih iger je najbrž zaradi teh dveh faktorjev še daleč. V svetovnem pokalu je v bistvu tako, da je nagrajena zlasti vztrajnost, se pravi prisotnost na vseh tekmah. Navzočnost športnikov (tudi na primer na svetovnem prvenstvu)
Ob padcu schengenske meje
Misli o nas vseh
Ob začetku sezone (to je le analitični pripomoček in banalizacija, saj je življenje nepretrgana, seveda kompleksna, a celovito povezana zgodba) se moja razmišljanja usmerjajo nazaj. Zakaj žel Moramo biti pozitivni in predvsem uperjeni Naprej, v prihodnost, ki jo lahko zna tančnimi izračuni in predvidevanji organiziramo! Kako otročji smo! Dobro vemo, da nas lahko v vsakem trenutku življenjska pot zavede, čeprav smo sami krojilci svoje usode.
Človek pa potrebuje oporne točke, urejene predalčke in predvsem pokošeno travo na lastnem vrtičku, da se lahko mirno prebije skozi svojo eksistenco.
Dobro, to lahko sprejmem. Zakaj pa ne bi predalčke in pokošene trate napolnili z veliko mero Dobrote in predvsem Odprtosti za spoznavanje in komunikacijo z drugačnim? Vase zagledan posameznik, ne skrbi, dovolj prostora bi ostalo za lastna ogledala in kozmetične pripomočke!
Zdi se mi, da ima človek kratek spomin. To je prva ugotovitev, ki jo opažam. Po drugi strani se mi zdi, da ima človek dolg in trajen spomin. To naj bo dmga ugotovitev. Brez strokovnih podatkov in opravljenih raziskav pravim, da
je schengenska mrzlica (t. j. obsedenost s takojšnjimi pozitivnimi učinki padca oz., boljše, premika meje na hrvaško stran) že usahnila in skurila svoje moči. A se mogoče spomnite, koliko pobud in besed je bilo (prevečkrat poceni) natrošenih ob novoletnem času? Dobro, boste rekli, le-to se spodobi za dogodek tovrstnega kova: in strinjam se z Vami. A se strinjate tudi vi z dejstvom, da je
po pičlih šestih mesecih motivacij in sklicevanja na upravičeno zgodovinski dogodek premalo, da bi lahko konstruktivno peljali naprej tako dolgoročen čezmejni projekt? Sprehod "Onkraj"po jutranjih opravkih, nakupih in polnjenju bencina ter, obratno, sobotne akcije megashoppinga v
oddaljeni Italiji niso dovolj, da bi krepili zavest o bližini, sporazumevanju, predvsem pa sodelovanju s sosedom. S tem še zdaleč ne zanikam in zanemarjam spoštovanja vrednih projektov, ki so stekli v tem času, nasprotno. Veliko je posameznikov, ki se trudijo, da bi premaknili težak kamen tradicije. To ne pomeni ga spremeniti, a ohraniti posebnosti in jih modernizira ti tako, da se bodo lahko ohranile v tem zahtevnem času. Problem je, da tovrstne akcije še vedno štrlijo kot osameli sredi opustošenih ravnin naših predstav, predsodkov in
od-nekdaj-zasidranih idej. Le-te zastirajo pogled čez, ki bi mene in njega preuredile v Naju. V obdobju globalizacije se vsi bojimo asimilacije, stapljanja z maso in izgube lastne identitete. Problematika schengenskega mejnika, čezmejnih potencialov in tradicije je tesno povezana. Gre za nuj-
no potrebo po zasuku zaprte in zasužnjene mentalitete, ki bi prerasla prestrašeni kompleks manjvrednosti ter postala ponosni glasnik lastnega kraja, lastnih značilnosti ter aktivni raziskovalec drugačnega, tako v prostorski dimenziji kot predvsem znotraj lastnega prostora. Le tovrstna zavest lahko ohranja lastno posebnost v današnjih standardiziranih razmerah ter se razvija brez obremenitev, odraslo in razgledano.
Prav tu pa bi navezal drugo plat medalje, kolektivni oz. trajnejši spomin, ki se večkrat oprijema destruktivnih izkušenj zato, da bi sam sebe pomiloval. Zakaj se prav tovrstni spomini, obdani z motnim mitološkim okvirom, najbolj zagrizejo v našo zavest? A je Slabo res tako privlačno? Se Vam zdi potrebno, da danes, leta 2008 (čeprav ta letnica ne opravičuje ničesar), še vedno iščemo zamere in izgovore v preteklosti? Spomin je seveda bistveni element osebne in kolektivne zavesti vsakogar, ki se čuti del širše entitete, a ni dovolj! Kako bi lahko ohranili lokalnost in ji dodali začimbe ši-rokoglednosti? S tem, da spominu dodamo novosti, v tem primeru zavest o premiku schengenske meje. Čeprav to ni izgovor za več-desetletno čezmejno šepetanje, pa naj bo spodbuda. Spodbuda k aktiviranju, aktiviranju možganov, ki bodo, o tem sem prepričan, omogočili ne le čezmejno sodelovanje, a sodelovanje v sami zamejski raznolikosti.
Lahko se čudite, zakaj pišem o schengenskih posledicah ob koncu septembra, sam pa se čudim, zakaj tudi drugi ne...
Jernej Šček
Delavci podirajo mejni prehod v naših krajih
GORICA
_ Mauro Leban o Mladinskem domu
V službi mladim in družinam
dosti bolj poceni, kot če bi najeli kakšno prevozno podjetje, kjer bi bile cene tudi trikrat večje". Obrnimo stran: s 15. septembrom se je v popoldanskih urah v prostorih Alojzijevišča začel reden pošolski pouk, ki ga pod vodstvom nove vzgojiteljice, Karmen Lemut iz Ajdovščine, obiskuje dvanajst gojencev. S 1. oktobrom se jim je pridružila še skupinica sedmih osnovnošolcev. "Do tega je prišlo, ker ti otroci niso našli prostora pri sestrah v bližnjem Zavodu sv. Družine. Pa smo si rekli, da poskusimo. Razreda moramo seveda ločiti". Pri tem jim bo prišla v pomoč še kakšna kvalificirana učna moč.
Kako pa sploh poteka ta pouk? "Otroke gremo iskat ob 13.45, ob 14. uri imajo kosilo, do 14.45 so prosti, nato začnejo pouk do 16.30 in, po krajšem premoru, nadaljujejo s študijem do 17.30”. Za osnovnošolce je predviden samo pouk od 14.45 do 16.30. Vsak dan sta pri pouku prisotni po dve izmed treh vzgojiteljic; pomočnica skrbi za prevoz in za čiščenje, še en sodelavec skrbi za prevoz otrok s Plešivega; da vse to nemoteno deluje, pa stalno skrbi ravnatelj. Dve leti so imeli pošolski pouk tudi v šolskih prostorih v Doberdobu. Ker bi bilo letos število zainteresiranih otrok razmeroma preskromno, v tem šolskem letu pri MD žal niso mogli zagotoviti te usluge. "Če bi jih bilo vsaj 7-8, smo pripravljeni jih voziti v Gorico. Če bi bila potreba, bi tak pouk lahko upravljali tudi v Doberdobu, toda morali bi se dobro zmeniti z ravnateljstvom in starši". Zaradi katerih razlogov in potreb dijaki obiskujejo vaš pošolski pouk? "Nekateri starši pošiljajo svoje otroke zato, ker imajo problem varstva, delajo ipd. Med otroki so namreč tudi taki, ki bi ne potrebovali pomoči. Večina pa jih prihaja zato, ker bi starši radi, da otroci pod varstvom naredijo naloge oz. ker niso sposobni jih sami spisati. Nekateri, kot sem rekel, so res pridni, samostojni in marljivi. Je pa tudi nekaj takih, letos manj, ki potrebujejo kaj več pomoči. Nekateri namreč izhajajo iz povsem italijanskih družin. Velika večina pa potrebuje metodo učenja, urejen ritem, okolje, v katerem tudi drugi delajo itd. To je splošna potreba". Kaj pa MD še nudi poleg pouka? "Nudimo nekako 'prvo pomoč' dijakom s posebnimi potrebami. Na razpolago imamo logopeda, psihoterapevta ali druge strokovnjake za posebne težave. Po potrebi posredujemo v šoli, ko vidimo, da je dijak npr. legastenik. Prirejamo tudi različna predavanja, tečaje, srečanja: vzgojna v povezavi s Sončnico, kakšna druga tudi samostojno. Tudi letos bomo kaj organizirali, datume bomo še sporočili". V zadnjih letih so stekla npr. predavanja o koncentraciji, spolni vzgoji in drugih temah, v načrtu pa imajo tudi tečaj informatike, oblikovanja web strani ipd.
DD
Dejavnost goriškega Mladinskega doma v ul. Don Bosco je stekla s polno
paro.
Prve dni septembra so za 14 otrok organizirali pripravo na vstop v srednjo šolo. Tudi ta izkušnja, ki sta jo vodila Marta Lombardi in Marko Gus, je šla zelo dobro, nam je povedal ravnatelj MD Mauro Leban. Skupina mladih iz mesta in od zunaj je bila s pripravo na splošno zadovoljna, saj je imela možnost si "segreti mišice" v telovadnici slovenščine, italijanščine, matematike, zgodovine, angleščine in drugih predmetov, poleg tega pa so opravili tudi vstopne vaje in prejeli nekaj dragocenih praktičnih nasvetov o prehodu z osnovne šole na srednjo. Ta priprava je potekala že četrtič zaporedoma in je za šolarje vedno koristna.
Od ponedeljka, 8. septembra, ko se je začel pouk na osnovnih šolah, MD spet nudi prevoz otrok s Plešivega in iz okoliških občin. "Do zdaj je bilo otrok toliko, da smo jih zmogli voziti z enim samim vozilom. Letos se je njihovo število povečalo: deset prošenj je bilo samo s Plešivega, poleg tega bomo vozili tudi tri višješolce in pet otrok iz bližnjih občin. Skupaj jih je torej osemnajst". Ko so spomladi izvedeli za vpise, so se sestali z vodjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorkom Pelikanom, ki je Mladinskemu domu obljubil, da bo Urad podprl te prevoze še za eno leto, nato pa da bo potrebno iskati drugačne rešitve. "Pri tem imamo v mislih javno upravo, ki bi morala tako ali drugače poskrbeti za prevoze šolskih otrok". Na pokrajinski ravni se je za rešitev vprašanja teh otrok in tistih iz Romjana zavzel Peter Černič kot predsednik pokrajinske konzulte za Slovence. "Stekli so pogovori tudi s predstavniki različnih občin, zainteresiranih ravnateljstev in APT-ja". Za otroke s Krminskega naj bi v prihodnje poskrbel avtobus APT; nekaj težav pa je še z urniki in z dejstvom, da bi morali na postaji v Gorici, kjer se ob tisti uri gnete nad tisoč dijakov, menjati avtobus, kar pa zlasti za manjše šo-larčke ni najbolje. "Zato iščemo tudi druge rešitve". Prevoz otrok, nam je še povedal Leban, se je začel pred leti na pobudo odbora staršev otrok ravnateljstva v ul. Brolo, ki so želeli, da bi njihovi malčki še naprej obiskovali slovenske šole, a so imeli težave s prevozom. Na začetku je tega upravljal sam odbor, po nekaj letih pa je prevoz prevzel Mladinski dom tudi zato, ker je šlo v bistvu za prevoz srednješolcev. "Število se je medtem podvojilo. Čeprav gre za privaten prevoz, je vseeno
luna Omik iz
Katarina AuliHsova h slovaškega gledališča Divadlo Pila' v predstavi Devet mesecev
Elena de Tullio v predstavi Olivia Paperina (CTA Gorica)
skem obzidju, ob glasu pripovedovalke in sugestivni glasbi ter igri luči. Njihove sence so zarisovale skrivnostne figure, ki so še poudarjale čarobnost in drznost prikazanega.
Poleg predstav so v Coroninije-vem parku ob jasnih poznopolet-nih jutrih bile delavnice izdelovanja lutk iz najrazličnejših predmetov, za otroke od 4. do 8. leta. Vsak dan zvečer, pod naslovom Aperipuppet, pa so na dvorišču državne knjižnice potekala srečanja z znanimi mladinskimi avtorji, med temi tudi z Altanom in izvajalci predstave Olivia Paperina in Claudiom Cavallijem, ki je bil dolga leta sodelavec zelo dognane in priljubljene oddaje za otroke po italijanski državni televiziji, L'albero azzurro. Otrokom in odraslim je po kramljanju o svoji poklicni poti v živi in živahni besedi predstavil nekaj zgodb, tudi o Sneguljčici, s pomočjo lesenih ladjic, gradu... Na ekranu pa so se sočasno pojavljale fotografije z letošnje izvedbe festivala, kakor jih je v svoj objektiv ujel mladi fotograf Giorgio Cossu. Puppet Festival se bo s Puppet&Music nadaljeval od 10. do 16. novembra v Trstu in Gorici; to je dvoletni projekt, pri katerem se gledališče figur spaja s sodobno glasbo. Na sporedu bodo srečanja, seminarji, predstave in nagrajevanje predstav, prijavljenih na gledališki natečaj. V mednarodni žiriji bo tudi Edi Majaron, režiser, glasbenik in predavatelj na ljubljanski univerzi.
Alpe Adria Puppet Festival 2008
Obisk lutk osrečil male in velike gledalce
Potem ko so lutke in njihovi animatorji razgibali zadnje avgustovske dni - od 25. do 29. - v letoviščarskem Gradežu, se zadržale en dan - 26. - v Romansu in se pomudile konec tedna na domačijah v Brdih, so se preselile v Gorico in tam od torka, 2., do sobote, 6. septembra. Ponudile so bogat, tudi mednarodni izbor predstav te svojevrstne gledališke umetnosti otrokom in vsem tistim, v katerih tli še zmeraj otroška duša in se znajo z otroško naivnostjo vživljati v drobne zgodbice, katerih protagonisti so ročne lutke, marionete in pravzaprav vse, kar z domišljijo lahko v pravljični pripovedi zaživi neko svoje očarljivo življenje. Po vrsti že
17.	festival je v celoti, v veliko zadovoljstvo organizatorjev, zabeležil 12 tisoč obiskovalcev. Potekal je pod strokovnim vodstvom Roberta Piaggia in Antonelle Caruz-
skim prikazom Circo squilibrato, kjer je igralec in žongler Daniele Sardella prikazal nekaj cirkuških veščin, tudi žongliranje z gorečimi baklami. Za njegovim hrbtom je samozavestno stal kip, ki je v naravni velikosti predstavljal znamenitega slona, dar Indire Gandhi Josipu B. Titu 1. 1972; slon še živi na Brionih. Najpomembnejši del festivala je bil že v torek zvečer, ko je na odru KCLB CTA predstavilo krstno izvedbo nove igre in hkrati nove stvaritve znanega, priljubljenega ilustratorja, avtorja risank, Francesca Tullia Altana, Olivia Paperina,
Račka Olivia. V režiji Roberta Piaggia, ki je tokrat res prisluhnil otroški duši in na njeni valovni
čaka na odgovor kot otroci, ki nenehno sprašujejo in si želijo čim boljšega in seveda njim razumljivega pojasnila. Ob izraziti, zelo dobri igri obeh igralcev, z razgibano mizanscensko postavitvijo, je
Loris Doga na in
izstopala, poleg režije seveda, zelo povedna, jasna scenografija Pier-paola Bislerija in Grete Podesta', ki je z bistvenimi elementi nakazala mali račkin svet. Kostumi živih barv, ki so se čudovito ujemali s prikazanim, in drobne lutke, ki so se pojavljale, ko se je dogajanje preselilo bolj v ozadje, so delo Marie De Fornasari. Za uho prijetnim songom je glasbo sestavil Aldo Tarabella. Res le-
naj omenimo Lalanit, z njo je bilo na Puppet Festivalu prisotno Lutkovno gledališče Ljubljana.
V zelo lepo prenovljeni dvorani Punto incontro pri sv. Roku je v prisotnosti ne prav številne publike, med katero so bili tudi slovenski gledalci, igralka luna Ornik uprizorila igrico po ljudski pravljici o orjaški repi, ki je zrasla na vrtu majhne hišice, v kateri so živeli dedek in babica ter njune ži-valice. Zanimivost predstave, ki je bila skoraj brez besed, so bile »lutke«, ki jih je igralka ustvarjala z robčki, prti, srajco, predpasnikom in ščipalkami na vrvi za sušenje perila, ob glasbeni, klavirski, spremljavi v živo, Jožeta Šaleja. Predstava je naštela že 200 ponovitev in prejela nagrado Zlata paličica 2001 Ljubljana. Zelo lepa je bila tudi igrica lutkovnega gledališča Divadlo Piki iz Slovaške, ki jo je odigrala Katarina Aulitisova. Igralka je s svojim »okroglim kovčkom«, ki je ponazarjal noseč materin trebuh, v jasni in nežni obliki opisovala, kaj se dogaja z otrokom, preden pride na svet, in s tem gotovo pomagala mamicam iz zadrege, ko otroci postavljajo
vprašanja na to delikatno temo. Oder KCLB je bil tudi prizorišče
igre gledališča Teatrombria iz Firenc. V predstavi sta igralca Clau-dio Cinelli in Paola Presciuttini, oblečena v kičaste kostume, v soglasju s tekstom, in z izvirnimi lutkami, izdelanimi iz kuhinjskih pripomočkov, v simpatično ironični osvetlitvi, pripovedovala, kako je bilo v resnici s Pepelkino zgodbo in hčerkama njene mačehe. Svojska predstava, pri kateri je gledalcem zastal dih, pa je bila v četrtek, 4. septembra, na zunanjem obzidju Goriškega gradu. Andrea in Luca Piallini, dva akrobata gledališča Teatro verticale iz mesta Sassari na Sardiniji, sta ob pomoči plezalcev planinskega društva CAI priredila enkraten Spektakel, ki se je navezoval na pravljične motive Aliče v Čudežni deželi. S pomočjo vrvi sta se suka-
la, gugala, vrtela, delala razne figure, sedela pri mizici... na graj-
zi ter zavzetih, požrtvovalnih navdušencev Centra za animirano gledališče, CTA, iz Gorice. Pri njegovi uresničitvi so sodelovali Dežela, Pokrajina, ki jo je na slovesnem odprtju v državni knjižnici zastopala Mara Černič, odbomišt-vo za kulturo pri goriški občini (predstavnik odbornik Devetag), deželna ustanova za gledališče (ERT) in Fundacija Carigo. V raznih mestnih kotičkih, tudi v naših slovenskih domovih, Kulturnem centru Lojze Bratuž in Kulturnem domu, se je zvrstila vrsta predstav, ki se je začela z odprtjem in svoj-
dolžini nazorno, a duhovito razpredel režijsko nit, sta nastopila igralca Elena De Tullio v vlogi zvedave, komaj rojene račke, velikih radovednih oči, in Loris Dogana kot poskočna, prijazna zelena žabica, ki spremlja komaj zvaljeno račko na odkrivanje drobnih stvari njenega mikrokozmosa, kateri se vrti okrog domače mlake in bližnjega travnika. Tam se ne more nagledati rož, gobic, žuželk, rdeče žoge in rumenega sijočega sonca, ki jo vabi na raziskovalni potep s prijateljem. Vsemu se čudi, vse občuduje, povprašuje in
pa predstava, kakršnih ni veliko videti na italijanskih otroških odrih, se je po prvi ponovitvi, 3. septembra, v jesenskem in zimskem času selila na razne italijanske odre. Morda jo bomo še videli v KCLB. Altanu je vsebino navdihnila nekajletna vnukinja Olivia, ki je bila z avtorjem, nonotom, prisotna na premieri v Gorici; pred leti je navdih za svojo Pimpo dobil pri hčerki Francesci, Olivini mamici. Izmed predstav, ki so prevetrile goriško kulturno ozračje,
Nova Gorica
Na dijaški Di-ve ziji 008 tudi o gledališču
Od petka, 12., do nedelje, 14. septembra, je na različnih prizoriščih potekala tradicionalna pobuda, v priredbi Goriške dijaške sekcije, osma Di-verzija 008 z motom: Di- verzija v neskončnosti. V treh dneh se je zvrstilo nič koliko raznovrstnih delavnic (biljard, joga, ples, fotografija, tekmovanje za naziv Miss in Mister srednjih šol, igranje v briškoli, skoki s solkanskega mosta - bungee jumping v sodelovanju s podjetjem Top extreme ...), pa tudi Di-verzijski ples ni manjkal. V petek, 12., je v sejni dvorani Mestne občine Nova Gorica bila okrogla miza na temo Gledališče v primežu mladih, katere predstavnica organizatorjev je bila tretješolka Eva Konič. V sodelovanju z Amaterskim mladinskim odrom iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki ga vodi režiser in mentor Emil Aberšek in je bil spodbudnik tega srečanja, so študentje, med katerimi je bila lepa skupina z dramske gimnazije, ob uglednih gostih,
umetniškem vodju SNG Nova Gorica Primožu Beblerju, ravnatelju šole Bojanu Bratini, podžupanji Darinki Kozinc, direktorju SNG Nova Gorica Mojmirju Koniču, nekdanjem direktorju SNG Nova Gorica Sergiju Pelhanu, lektorju in prevajalcu Srečku Fišerju, dramaturginji Martini Mrhar in še kom, pretresali obsežno in zahtevno tematiko o gledališču, v katerega zahaja premalo mladih. Kje tiči vzrok za to? Ali novogoriško gledališče ni več tako zanimivo, kot je bilo v času Mladih odrov? Beseda je tekla o študentskih abonmajih, o katerih je Pelhan menil, da jih je bilo v solkanskem obdobju gledališča več, ker je bila pač tamkajšnja dvorana manjša, pa tudi zato, ker je delavski sindikat zaposlenim plačeval abonmaje. Kriv je morda tudi izobraževalni sistem; dogovarjanje za jutranje predstave je nekako odpadlo, pa tudi repertoar gledališča bi moral biti naravnan na obravnavane učne te-
matike, pa še želja po duhovnih vrednotah je upadla. Dijaki bi pač morali imeti vpogled v splošno kulturno delovanje na Goriškem. Pelhan je predlagal, naj bi s te okrogle mize izšla pisna izjava, naslovljena na vlado, z zahtevo po ohranitvi statusa državnega gledališča za novogoriško gledališče, da ne bi postalo regijsko in bi zaradi zmanjšanih finančnih sredstev izgubilo izpovedno moč. To gledališče na skrajnem zahodnem robu domovine ima tudi obrambno vlogo. Konič je dejal, da je v 50
ustvarjalnih letih gledališče pokazalo visoko kakovost in da je to razvidno iz prejetih priznanj in nagrad ter uspešnih nastopov na mednarodnih festivalih. Želel bi
seveda videti več mladih v gledališču, tudi tisto veliko druščino, ki ob predstavah popiva pred gledališčem. Spraševal se je, kakšen bi bil najzanimivejši program za dijake. Ravnatelj Bratina je dejal, da se na srednji šoli, predvsem na dramski gimnaziji, trudijo, da bi bili dijaki čim bolj povezani s kulturno dejavnostjo v mestu. Dijaki naj bi si ogledali vsaj tri predstave domačega gledališča v repertoarju, pa tudi drugih gledaliških hiš na Slovenskem. Lepo je tudi, da dijaki prihajajo na večerne
predstave, ki so bolj svečano obarvane, tako da postanejo spomina vreden kulturni dogodek. Vsaj nekateri izmed dijakov, ki so obiskovali gledališče med šolo, ga bo-
do vzljubili in kot odrasli postali stalni abonenti. Bebler je menil, da se za šolsko populacijo prevečkrat izbirajo le zabavne komedijske predstave. Pop kultura je pač na pohodu povsod, tudi v gledališču. Po njegovem bi morali dijaki, ki se jih sicer ne sme voditi v gledališče s prisilo, gledati zahtevnejša dramska dela, ki terjajo od gledalca resna in trezna razmišljanja o družbi in svetu. Tudi Mrharjeva je bila mnenja, da so klasična dela ob mladih režiserjih, ki imajo svež odrski pristop, lahko zelo privlač-
na in razumljiva. Med predstavami za otroke in odrasle ni potrebno iskati nekih izrecno mladinskih predstav, saj si srednješolci z ustrezno pripravo lahko ogledajo
vse predstave za odrasle. Vsi so si bili složni v tem, da je pred obiskom gledališča nujna priprava v razredu, ki naj bo usmerjena tudi v to, kako se je treba v gledališki dvorani obnašati, saj se dijaki marsikdaj povsem neprimerno vedejo in s tem motijo tiste, ki bi se želeli zbrano poglobiti v prikazano. To so bile tudi želje podžupanje Kozinc, ki je menila, da mlade pač privlačujejo tudi druge sodobne ponudbe, internet, DVD-eji itd. Treba pa je paziti, da ohranimo ta kulturni biser, gledališče; občina zmeraj priskoči na pomoč s finančno pomočjo pri pripravah abonmajev za otroke. Dijaki si, po mnenju Eve Konič, želijo take predstave, ki bi bile privlačne in neobičajne; zanimanje za Bakhantke ali za Stekle pse je bilo npr. dokaj živahno. Zanimiva okrogla miza je izzvala še mnogo drugega kritičnega razmišljanja, pa tudi opomb in pripomb gledališčnikov ter dijakov, ki čutijo potrebo po gledališki ustvarjalnosti in bi radi približali gledališče tudi vrstnikom, ki jim ni preveč do kulturnih ponudb. Nakazala je kopico iztočnic, nad katerimi se je vredno zamisliti.
Stran je pripravila Iva Koršič