Narotnfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo II. LETO
SRHHttS
Murska Sobota, 19. marca 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust,
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 12
V nedeljo dne 12. marca je narod na skupščini JRKD v Murski Soboti ponovno razpravljal o najvažnejših gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj našega sreza in se je soglasno sprejela sledeča
Resolucija:
1.	Našemu narodnemu poslancu gospodu Josipu Benku se izreka zaupnica za njegovo neumorno delo.
2.	Dvolastniki naj ne plačujejo carine na pridelke svojega posestva, ki leži onstran meje.
3.	Leta 1928 po točo oškodovanim, naj se podeli ponovna pomoč, vendar naj se to vrši s sodelovanjem ljudstva.
4.	Izvoz živine naj se zviša | in s tem omili pasivnost naše pokrajine. Izvozni kontingent naj se na vsak način zviša.
5.	Državna šolska poslopja naj se izroči krajevnim šolskim odborom.
6.	Ker po rajonu pripadate našemu srezu dve srednji Šoli, se naj čimprej otvori meščanska šola.
7.	Ostanovi se naj čimprej kmetijska zbornica.
8.	Davčna uprava naj ne rubi one kmete, ki davka ne morejo naenkrat plačati, temveč naj se jim dovoli plačevanje davkov v obrokih.-
9.	Narodna banka, poštna hranilnica in hipotekama banka naj znižajo obrestno mero in naj dajo našim krajem toliko denarja na razpolago, vsaj toliko, kot je našega denarja vloženega.
10.	Pupilarni denar naj ostane v naših domačih pupilarno-varnih zavodih.
11.	Pri trgovskih pogajanjih z Nemčijo naj naši delegati zahtevajo, da imajo naši sezonski delavci pravico, v neomejenem številu hoditi v Nemčijo na sezonsko delo.
12.	Kmetijska šola v Raki-čanu naj se čimpreje otvori.
13.	Za regulacijo potokov in Ledave, naj se dovoli izdatno podporo.
14.	Fond za brezposelne naj se porabi tudi za kmetijsko gospodarska javna dela.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Po daljšem pVe-sledku se je zopet sestal senat. Na dnevnem redu je bila razprava o novem občinskem zakonu, ki je eden izmed najvažnejših zakonskih predlogov, kar jih je bilo doslej predloženih Narodnemu predstavništvu. Najvažnejši odstavek v novem zakonu je, ki predvideva možnost, da se občine ne združijo, če se proti združitvi izrazijo občinski sveti z dvetretjinsko večino. To se bo moglo uporabiti zlasti v onih manjših občinah, kjer obstojajo že starodavne tradicije in običaji. — Finančni minister je predložil v odobritev neke manjše spremembe v proračunu, pri katerem pa se končne številke v ničemur ne spremenijo. Po teh predlogih se državni dolgovi zmanjšajo, prav tako tudi izdatki ministrstva za vojno in mornarico in ministrstva za notranje zadeve, povečajo se pa izdatki v postavkah prosvetnega, poljedelskega ministerstva in ministrstva za javna dela, za socialno politiko in narodno zdravje. — Finančni odbor je Izglasoval vladni načrt, da se zemljarina ne izpremeni. Kakor dosedaj, bo znašala tudi odslej 10 odstotkov.— Zakon o občinah je bil sprejet tudi v senatu in čaka le še vladarjeve potrditve. — Senat je med velikimi manifestacijami za Malo antanto, soglasno odobril novi pakt Male antante. — Skupina senatorjev je sestavila in predložila senatu načrt za nov poostreni zakon o pobijanju korupcije v javni službi. — Zakon o agrarni reformi pride v razpravo po odobritvi proračuna. — V narodni skupščini je začela proračunska razprava ob polnoštevilni udeležbi skoro vseh narodnih poslancev in celokupne vlade.
Nemčija. Hitler nevzdržno nadaljuje s svojimi nasilji nad političnimi nssprotniki. Njegove napadalne čete, ki so pravi strah v deželi, so bile prideljene kot pomožne čete policiji, tako da sedaj pod njenim okriljem izvajajo vse teroristične akcije. Posebna ostra borba je proti komu n'stom. o katerih se je nek voditelj narodnih socialistov izjavil, da ne spadajo več v politiko, z njimi se bo poslej ukvarjala samo še policija. --Med novoizvoljenimi narodno socialističnimi poslanci je tudi sin nekdanjega nemškega cesarja. — Nemška veieindustrija je v veliki bojazni, da izgubi, vsled preganjanja komunistov, vsa naročila iz Rusije. To bi bila ia njih velika in usodna Izguba. — Na-
rodni socialisti so pričeli napadati tudi Žide. Več židovskih trgovin so napadli in opustošili, tako tudi berlinsko borzo, ki je v židovskih rokah. Židje so se začeli v strahu pred na-daljnim preganjanjem, v trumah izseljevati iz Nemčije. — Državni kan-celar Hitler je izdal proglas, v katerem pravi, da je prišla vsa izvršilna oblast v roke nacionalne vlade. — Avtonomija vseh nemških dežel je uničena, povsod so postavljeni komisarji iz hitlerjevskih vrst. — Državni zbor se bo sestal 21. marca.— S posebno zasilno naredbo je Hindenburg {proglasil prapor s kljukastim križem (znak narodno socialistične stranke) za državni znak Nemčije. — Francoska in Angleška vlada pripravljata odločne diplomatske korake zoper naredbo državnega ministra, s katero so narodno-socialistični napadalni oddelki uvrščeni v redno policijo. S to naredbo je Nemčija kršila vojaške določbe mirovne pogodbe.
Avstrija. V zadnjem času so se odigrali v avstrijski prestolici presenetljivi politični dogodki. Vsled de-misije predsedstva Nar. sveta se je politični položaj zapletel. Vlada in politične stranke so si iskali pot iz tega in skušali rešiti parlamentarno krizo. Da se ohrani mir in red v državi, vsled nevzdržnih notranjih političnih razmer, je vlada sklenila, da prevzame vlogo, ki je docela istovetna z diktatorskim režimom. Prepovedane so vse manifestacije in zborovanja, omejila se je pa tudi tiskovna svoboda. Uvedba izjemnega stanja pa je le poizkus klerikalne manjšinske vlade, da bi se ohranila na vodstvu. Akcija vlade je naperjena proti socialnim demokratom in nacionalistom, ki se vedno bolj nagibajo k hitlerjanstvu, v čemur vidijo nevarnost za svoj obstoj. — V Gradcu je prišlo do hudih spopadov med narodnimi socialisti in policijo, pri čemer je bilo 10 demonstrantov hujše ranjenih.
Grčija. General Piastiras, ki je prejšnji teden v splošni zmedi, ki je nastala vsled volilne zmage opozicije, prevzel vso oblast v državi, je moral pobegniti. Za njim je prevzel vso vodstvo države general Otonaiosa, katerega pa je takoj odstavil general Kon-dilis. Slednji je prisilil, da je mogla nova vlada takoj odstopiti, ker bi v nasprotnem z vojsko pridrl pred Atene in si bi z silo vzel oblast. Tega so se pa zbali. Novo viado je sestavil Tsaldaris. Vest o tem je izzvala
v opozicijskih krogih veliko zmagoslavje. Povsod je prebivalstvo pregnalo vse uradništvo, o katerem je bilo znano, da pripada prejšnji vladni stranki, isto se je zgodilo tudi v vojski in je vojaštvo mnogih polkov pregnalo vse oficirje. Po zadnjih vesteh vlada v državi zopet red in mir in se vračajo razmere v normalno stanje.
Amerika. Atentator Zangara, ki je hotel ustreliti sedanjega predsednika Roosevelta, a je pri tem smrtno nevarno ranil čikaškega župana Čer-maka, ki je pred kratkim poškodbam podlegel, je bil obsojen na smrt. U-smrtili ga bodo na električnem stolcu.
Potresna katastrofa v Ameriki
Južna Kalifornija velja s svojimi razkošnimi kopališči in vrtovi po pravici za paradiž Amerike. Kljub temu, da se pojavljajo v njenem območju večkrat potresi, so ljudje pretvorili njene kraje v krasoto na zemlji. Prošli petek popoldne in zvečer pa je nenadna potresna katastrofa spremenila cvetoče naselbine in kopališča v razvaline. Los Angeles je skoro popolnoma razdejan, še hujše pa je trpel Palm Beach.
33 močnih sunkov je porušilo približno 60.00J hiš in usmrtilo 3300 oseb, hudo ranilo pa kakšnih 6000 ljudi. Pogled na potresno ozemlje iz letal kaže vso grozo nesreče. Mestoma ležijo hiše in mrtveci na kupih, iz zemlje pa sikajo plameni in brizga voda, ker so porušene vse plinske in vodovodne cevi. Ameriška vlada je proglasila nad poškodovanimi kraji obsedno stanje, da ne bi položaja izrabile človeške hijene, ki se v podobi brezposelnih potikajo okoli.
Agrarna reforma
Nihče ne more zanikati, da se je naš kmet silno razveselil, ko je doživel uresničenje svojih, tedaj še skritih misli, da se veleposestva odpravijo in se zemlja podeli njemu kot edino upravičenemu v obdelovanje. Ogromni kompleksi njiv in travnikov so prešli po zakonu o agrarni reformi v kmečke delovne roke. Prvemu veselju pa je kmalu slediio precejšnje razočaranje. Namesto tega, da bi se pospešila čimprejšnja likvidacija agrarne reforme, pa se je začelo z Izdajanjem zemlje v štiriletni zakup. Po prvih štirih letih so sledila druga štiri ieta in tako dalje. Zakupniki so se menjali. Danes je dobil zemljo ta,
jutri ni bil več siguren ali jo bo obdržal ali ne. Nastopilo je vse polno nevšečnosti, nepravilnosti in s tem p* tudi nezadovoljstva.
Ako bi naj narod res imel občuten hasek od agrarne reforme, bi morala agrarna reforma likvidirati že v pivih Štirih letih. Zemlja bi sž morala razlastiti, določiti bi se morala cena in š prodajo preiti v last kmeta. Takrat, prva leta po vojni, je bilo dovoli denarja, dana je bila možnost žašlužka doma in v Ameriki, kmečki pridelki so imeli ceno in vsajkdo bi lahko odktipil agrarno zemljo. Pri tem bi pa imeli še polno drugih ugod nosti. Država je potrošila za agrarno reformo ogromne vsote denarja. Ne-številno uradništvo, vsepolno komisij, vse to je skozi deset let stalo državo več, kakor pa je imela haska. Prizadeti so bili tudi veleposestniki, ki so prav tako imeli ogromne izdatke za razne komisije, ki so stalno imele opravkov na veleposestvu. Tudi kmet ni imel od zavlačevanja likvidacije agr. reforma haska, ker vsled negotovosti fll mogel zemlje obdelovati tako, kakor bi bilo treba. N.hče ne more trditi, da bi nam agrarna reforma prinesla toiiko haska, kolikor je bilo za njo stroškov.
Vzrok temu, da se ni izvršila likvidacija agr. reforme pa je iskati v tem, da je postala agr. reforma predmet politike. Vsi naši politiki doma in v državi so jahali politiko na agr. reformi. S tem se je najlažje in najbolj uspešnb agitiralo, ker je ktiiet bil bal tu najbolj prizadet. V tem po gledu se je najbolj lahkomiselno igralo z interesi našega kmeta. Žalostno je, spominjati se razmere, ki so vladale okrog agr. reforme in zaključek politične kupčije z agr. reformo je bil ta, da smo prišli tako daleč, da danes marsikdo ne ve ali bo mogel rešiti agr. zemljo ali ne.
Mi moramo povdariti tu še drugo dejstvo. V letih 1927 28. pa še tudi 29. je bilo dovolj denarja, kmečki pridelki So imeli visoko Ceno. Mnogo je bilo ljudi, ki so imeli denar, da bi zemljo odkupili, pa se je agitiralo proti odkupu, češ, da bo zemlja cenejša. Res je, zakon o likvidaciji agr. zemlje je prinesel zelo nizko ceno agr. zemlji, žalibog pa imajo tudi Vsi kmečki pridelki tako nizko ceno, da ne bo mogel odkupiti agr. zemlje. Marsikdo, kdor bi še pred leti z lahkoto rešil svojo agr. zemljo, bo to danes težko storil. Zato pade na naše bivše politične voditelje težka pogreška in odgovornost. Politič-ne stranke niso bile v stanu, da bi v bivšem parlamentu izglasovale zakon o likvidaciji agf. reforme, niso bili v stanu bivši politiki, da bi od svoje strani pospeševali likvidacijo agr. reforme s tem, da bi zemlja prešla za stalho v roke in last kmeta. Po krivdi stojimo danes v težkem položaju jn danes je treba ogromnih naporov, da se omogoči odkup agrarne zemlje.
Zavlačevanje končne likvidacije agr. reforme ni riikakorieh uspeh, ampak je največje zlo, ki se je lahko narodu prineslo. Nam v Prekmurju pa so se v agrarni reformi delale še druge velike krivice in nismo imeli v svojih političnih predstavnikih močnih zagovornikov, ki bi zagovarjali pravice naroda. Povdarjamo samo, ali se je kedaj vodil račun o tem, da je pri nas prevelika naseljenost in vse, kar je s tem v zvezi, ali se je storilo vse za naše uboge koloniste, ki bi jim morala država takrat, ko je bilo za vse reči dovolj denarja, v izdatnejši meri priti na pomoč. Da, takrat se jim je odložilo plačilo davka, da se jih je sedaj v najhujših Časih terjalo. Mnogo je bilo nepra-
vilnosti, ki bi se pa dale spisati le v obsežni knjigi. Naš namen je za enkrat le povdariti veliko škodo, ki jo mora narod trpeti s tem, da se je odlašala likvidacija agr. reforme.
Izjava.
Na željo svojih volil cev podajam vsem nasleatijo izjavo:
Skupina hrvatskih katoliških poslancev je stavili predlog 0 izgonu jezuitov iz Jugoslavije. To so utemeljevali s terii, da ježUltbni ni bilo dovoljeno bivanje že i prejšnjih časih na Hrvaškem. Ta predlog je bil precej strog in ko so hrvatski tovariši poslanci predložili predlog tudi nam slovenskim poslancem v podpis, ml na ta predlog nismo pristali. Podpisani sem podpisal predlog, da se eo. jezuiti namestijo po farah, ker je znano, da pri nas In zlasti na HrvaŠkem silno primanjkuje duhovščine. Premoženje naj bi se upravljalo kot neka ustanova, iz katere bi se naj podpirali ubogi in siromašni kaplani in tudi župniki po farah. To je resnica in to svoje stališče sem lahko vedno zastopal in zagovarjal. O kakem izgonu oo. jezuitov naših državljanov iz države pa ni govora. Prav tako je pa resnica, da cerkvena eblast sama gre za tem, da vsled pomanjkanja posvetne duhovščine namešča po farah redovnike. Prej ko slej pa se bo moralo to v še večji meri goditi. To mi-šlenje in stališče sem podprl tudi jaz.
Razumljivo pa je, da so moji politični nasprotniki obrnili resnico narobe in razburjali narod s lažnivimi govoricami. Prepričan pa sem, da vsak razsoden človek razsodi zadevo tako, kakor je v resnici in tako jo razumejo tudi vsi moji volilci, ki to moje stališče odobravajo.
Odranci, dne 12. marca 1933.
HAJD1NJAK ANTON nar. poslanec.
Murska Sobota
—	Smrt. V sredo v jutranjih urah je preminula po dolgi mučni bolezni ga. Magda vd. Justin, roj. Kaučič, v 65 letu starosti. Vest o kruti usodi, ki je tako nenadoma iztrgala plemenito gospo iz naše sredine, je napravila med tukajšnjim meščanstvom najgloblji vtis. Globoko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. N. v m. p.
—	Predavanje. V soboto, dne 18. t. m. ob osmih zvečer bo imel v So-kolskem domu sreski sanit. ref. g. dr. A. Gregorc predavanje o strupenih plinih, ki se bodo uporabljali v bodočih vojnah in o obrambi proti njim. — Po predavanju bo debatnl večer. Referat: murskosobočka inteligenca in prosvetitev Prekmurja.
—	Akademija Podmladka Rdečega križa. V soboto in v nedeljo se je vršila v tukajšnjem Sok. domu prav uspela prireditev tuk. šolske mladine. Prvi dan, kakor tudi v nedeljo je bila obširna dvorana polna občinstva, ki ni štedilo z priznanjem, našim najmlajšim diletantom. Pevske točke, ki so posebno našle mnogo odziva, kakor tudi spevoigra: Sirota Jerica so dokaz, da se tukajšnje učiteljstvo v polni meri zaveda svojega šolskega in izvehšolskega poslanstva. Moralen kakor tudi materielen uspeh je bil v polni meri dosežen. Čestitamo 1
—	Zdravstveni dom. Komisija banske uprave, v kateri so bili gg. ing. L. Mencingar, višji svetnik J. Otohal in direklor Higijenskega zavoda Dr. Petrič iz Ljubljane, s« kola-vdirali Zdravstveni don in predlagali prevzem stavbe ed režijskega odbora, ki je doslej vodil vsa gradbena dela.
Kakor smo mogli doznati, so obrtniki v glavnem zadostili pogojem, v kolikor pa niso, pa morajo svoja dela do konca julija popraviti* v smislu skiepa kolavdacijske komisije.
—	Šolska kuhinja. Iz gjstega dobička zadnje pririditvč Podmladka Rdečega krila, se misli pri tukajšnji šoli ustanoviti šolsko kuhinjo, za ubož-ne učence. Upamo, da šolska kuhinja ne bo poslot/ala le dotlej, dokler bo denar od zadnje prireditve na razpolago, ker se pričakuje, da bodo mero-dajni faktorji uvidli potrebo te človekoljubne akcije in jo tudi podprli.
—	Iz bolnice. Te dni ao„ pripeljali v bolnico z težkimi ranami Ribež Ro-zslijo, ženo delavca iz Radmožanc. V prepiru s svojim možem, ki je bil pijan in se je baš bril, jo je ta z britvijo napadel in ji hotel prerezati vrat, kakor to ona pravi. Ker se je tega na vso moč branila ni mogel, pač pa jo je vrezal po glavi, po hrbtu in po nogah. Posrečilo se ji je, da je zbežala k sosedom, kjer se je nezavestno zgrudila. Ker so bile poškodbe težke, so jo z poštnim avtobusom odpeljali v boln'co.
—	Osebna vest. Za tajnika mursko-soboške organizacije JRKD je bil na nedeljskem občnem zboru izvoljen tukajšnji šolski upravitelj g. Gabrijel-čič Franc. Čestitamo I
—	igra. Kakor čujemo, pripravlja tukajšnji agilni odsek Sokola, Vom-bergerjevo »Vodo" v režiji br. Nišel-vicerja. Za uprizoritev najnovejše slovenske komedije, ki je povsod žela uspehe, vlada veliko zanimanje.
—	Hiralnica. V najkrajšem času dobimo hiralnico. Z gradbenimi deli se bo takoj začelo in so tozadevni razpisi že objavljeni. Zgradila se bo nova stavba in je predvideni načrt, da se v to svrho adoptira rnarof grofa Szaparya, propadel. Z zgraditvijo potrebne zgradbe bo preskrbljeno za naše najsiromašnejše, pa tudi naše brezposelno delavstvo bo pri gradnji prišlo do zaslužka.
—	Dar. Mesto venca na grob bla-gopokojni ge. Justinovi, so darovali stanovalci grada 150 — Din za Kalo Jugosl. Sester.
Pozor gozdni posestniki!
V banovinski gozdni drevesnici v Murski Soboti so še na zalogi prvovrstne, krepke sadike teh-le vrst:
Rdeči hrast za 100 kom. 15 Din., Domači oreh (izbrane tenkolupinaste sorte za 100 kom 200 Din., Črni oreh za 100 kom. 100 Din, Akacija za 100 kom. 10 Din., Amerik, jesen za 100 kom. 11 Din., Kanad. topol za 100 kom. 25 Din., Bor beli (gozdni) za 100 kom. 7 Din., Smreka presajena, 4 letna za 100 kom. 10 Din.
Naročila naj se nemudoma pošljejo srezkemu šumarskemu referentu v Murski Sobeti.
Dolnja Lendava
Koncert Sokolskega orkestra v Dolnji Lendavi.
Dne 4. t. m. nam je Lendava nudila svojevrsten ulitek. Močno čuteč muzik M. Ljubič, mlad in agilen učitelj iz Doline, je zbral pod okriljem naiega Sokolskega društva tukajšnje muzike in nas s prvim koncertnim nastopom prijetno presenetil. Ker je Lendava v svojih muzikalnih nazorih neenotna in v glavnem oprta na tradicijeaalno glazbo, zato se je dirigent moral predvsem nato ozirati. Soodločevala je pri izboru del tudi
Bnmeni zobje kaclilac?
Po dolgem iskanju sem vendar enkrat našel pravo sredstvo za svoje zobe. Ze po trikratni upoi a bi sem dobil bleščečo bele zobe, vzlic temu, da so bili od kajenja rujavi in nelepi. Odslej ne bom orabljal ničesar drugega, kakor "Chlorodont". I Tomažio, M.... Zahtevajte zato samo pristno I lorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, I ter zavračajte vsak nadomestek.
Ikonomska plat, saj je orkester šele oživel in nima potrebne literature na izbiro. Pričujoči nastop zato ni pokazal enotnosti, tudi ni hotel učinkovati kot muzikalne razodetje, temveč je predvsem hotel naglasiti potrebo smo-ternega muzikalnega iziivetja, kar se mu je prav posrečilo.
Prvi del programa je bil vsebinsko lažji, malce romantiški-pietetnega značaja, ki se mu široka publika ni upirala. Tehriično in vsebinski je bil zanimejši drugi del. Metodično ritmično gibanje Boieldiejerega »Kalifa« je bilo prav markantno povdarjeno. Enako niso šle tnimo nas občutene fint-se in odtenki Hoffmanovih pripovedk. Souppejeva »Kavalerija" je primer posnemajočega objektivnega naturalizma glasbe* kjer gre za predstavno-asociativno podajanje motiva, vezanega na naturalistično sliko. Prav tako gre »PalČkovi paradi" in »Gostiji kresnic" za ilustracijo s pomočjo posnemanja v naravi. Vsebinski višek večera je bil dosežen z Bethovnovim Adagiom. Tragiko svojega strašnega stanja je razodel ta heroj moči in volje 1799. v »Sonati Pathetiye" op. 13. še bolj pa v Largu Klavir, son. op. 10. B. je vase zoprt poglobljen
v življenjske aktivnosti, zato je pri njem poleg tehnične izvežbanosti tudi notranji izraz. Podajanje Alb.-Kreis-lerjevega Tanga in Kubelikove Sere-nade je bilo izvedeno po violinistu Bačiču ml. Priznati mu je čisto into-nacijo, priporočam mu pa vajo v vodenju loka in bolj občutno intonacijo.
Pianistka ga. Fabiani M. je pravilno in vseskczi taktno stopila v ozadje.
Ljubič kot dirigent razpolaga z vso čustveno emocijo, interpretira zmi-selno, le včasih je za spoznanje pre-vzhičen, k čemur ga je morda silil značaj posameznih ilužialističnih točk. V ostali zbor moremo staviti najlepše nade, varen, komaj zaslutenih začet-niških hib. Violine so bile premalo zastopane.
Koncert je bil dobro obiskan, navdušenja in priznanja je bilo obilo, pianistka je bila nagrajena s cvstjem, dirigent pa z vencem.
V bodoče jim svetujem naj se drže uglajenih poti in naj ostanejo vatrfi skromnega izliva naše dušr, ki lahko v obmejnem ozemlju dokaže našo visoko kulturnost. — Ij. —
—	Požar. Pretekli teden je okrog polnoči pogorela hiša in klet posestnika Hozjana iz Male Polane. Hiša je stala takoj za gradom in je veliki plamen razsvetljeval vso Lendavo. Ogenj je nastal najbrže tako, da so domači, ki so čez dan bili v vinogradu, pustili kaj žarečega v peči. Škode je precej, vendar pa se je posrečilo rešiti 5 lagvov vina iz kleti.
—	Seja. Odbor Vodne zadruge je imel pretekli teden svojo redno sejo, na kateri se je razpravljalo o raznih važnih zadevah pri Vodni zadrugi. Razpravljalo se je zlasti e osebju, ki je pri zadrugi zaposleno. Odborniki so zastopali stališče, da bi bilo res najboljše doseči likvidacijo Vodne zadruge.
—	Kmetskonadaljevalna Sol« t Dolnji Lendavi je napravila v mesecu februarju poučen Izlet v Maribor. Tu si je predvsem ogledala vinarsko šolo, tovarno mila Zlatorog, zalogo
poljedelskih strojev Ježek in nato mesto samo. Z vso ljubeznivostjo je prekmurskim fantom razkazal vse zanimivosti vinarske šole g. ing. Štiftar, ki je kot rojak znal povdariti vse oho, kar je za nas najvažnejše. Dasi je zunaj zima, nudi vinarska Šola tudi v tem Času dovolj poučnega in dovo) novega. Tudi ves ostali izlet je nudi našim fantom mnogo poučnegia, sa veČina izmed njih še ni bila nikol preko Mure in so taki izleti ne le poučnega, temveč še mnogo bolj vzgcj nega značaja za našo kmetsko mladino. Izlet je omogočila občini Dolnja Lendava in ji bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala.
— Pevski koncert „Soče." Pevski odsek Podružnice društva »Soča" v Dolnji Lendavi, je priredil dqe S. Mirea t. 1. v črensovcih pevski koncert. Program je bil res dobro izbran in predvajane pesmi so našle med obiskovalci velik odmev. S tem je pevski bdsek zopet pokazal, da se bo Se bolj izpopolnil, če računamo da hi botekjp niji eno leto od njega ustanovitvi. Velika zasluga gre pač pe-vovodji gosp. Podobniku Janku, davčnemu urudniku v Dolnji LeVdavi. Koncert je posetilo do 250 oseb, kar je pač najboljši znak, da vlada tudi med našim kmečkim prebivalstvom veliko zaftimanje za lepo jugoslovansko pesem. Hvalevredno je pač tb, da pevski odsek pri tem ni gledal toliko na gmotni uspeh, saj je bila vstopnina tako malenkostna, da je bil dostop h koncertu vsakemu omogočen, pa tudi najrevnejšim. O pomenu pesmi v splošnem, je spregovoril par besed Šolski upravitelj v Genterovcih gosp. časar Vinke, v imenu »Soče* pa šolski uprayitelj v Trnju gosp. Hvala Anton, vsem pa, ki so pripomogli k tako uspelemu koncertu, naj. pHsrčnejša hvala 1
DOPISI
Kuzma. Dne 2. t. m. ob 9. zjutraj je imela tuk. krajevna organizacija J. R. K. D. svoj letni občni zbor. PJredsednik g- Fartek Ivan (Župan) je v svojem govoru razložil in povdarjal pomen organizacije, vzpodbujajoč člane k složnemu ih vztrajnemu delovanju. Pokazati moramo, da smo dobri Jugoslovani in samo kot taki bomo lahko prosili ia bodemo gotovo uslišani. Organizacija obstoja sko-ro eno leto in šteje 204 člana. V odbor so bili potrjeni oz. na tlovo izvoljeni: Predsedniki Fartek Ivan (župan), podpredsednik: Klement Karol, tajnik: LovrečiS August, blagajnik: Fartek Franc, odborniki: Kisilak Janez, Horvat Jožef, Bunderla Franc, Zrim Franc, Pelcar Franc.
Beltinci. Zvezna strelska družina Beltinci je imela dne 29 I. t. 1. svoj I. redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 42 člana. Stari funkcionarji so podali svoja poročila, ki so bila sprejeta, nakar se je izvršila volitev novega odbora. Skoro ves odbor je ostal stari. Družina obstoji od 31. 7. 1932. in ima po Streljačkem Savezu odobrena pravila. Puške in m uničijo — kot podporo od države — pa družina ie ni sprejela. Kakor bitro se bo to zgodilo, bo tudi ponovno oživelo delo na streljišču, kjer se bodo naši vneti strelci začeli uriti v streljanju in tekmovanju. Občni zbor je soglasno Sprejel predlog tajnika br. Medveščeka, ki stremi za ustanovitvijo posebnega prosvetnega odseka družine, kateremu namen bodi ebdr-tavanje rednih predavanj za članstvo. Za predsednika tega odseka je bil izvoljen šol. upr. g. Gumilar Franjo, ki bo imel svoje 1. predavanje o .Zgodovini Prekmurja" dne 19. t. m. ob
9.	uri v zadnji sobi gostilne g. Zemljiča.
Vedno bela sobe obdržite s stalno uporabo Chlorodont zobne paste (tuba Din 8.—) in ako obenem uporabljate pripravno Chlorodont zobno ščetko. (Posebna oblika.) Poskus Vas bo prepričal.
Murski Petrovci. Pred dnevi se je smrtno ponesrečil pri podiranju dreves, delavce Hfll Janoš, doma iz Gederovec. Nagibajoče drevo, kateremu se ni mogel umakniti, ga je pritisnilo ob bližnje drevo ter ga poškodovalo na glavi, po prsih in hrbtu. Bil je na mestu mrtev. Pokojni, ki se je Še le pred kratkem poročil, zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
Skakovci. Dne 12. t. m. so skušali neznani zlikovci vlomiti pri posestniku Geder Jožefu. Geder, ki je slišal sumljivo ropotanje na dvorišču, se je takoj podal tja in opazil pri kurniku neznano postavo. Ker je slutil kaj nezaanec namerava, je začel klicati na pomoč, toda v tem trenutke je že tat ustrelil proti njemu. Geder se je težko ranjen zgrudil in domačini, ki so na strel prihiteli, so spravili ranjenca v šobo a ga pozneje takoj odpeljali v bolnico v Radgono. Kljub takojšnji operaciji pa je Geder poškodbam podlegel. Dejanja so bili osunljeni cigani, ki so že dalje časa strah tamkajšnjih kmetov, saj so vlomi in tatvine kaj pogoste. Nekaj ciganov je že bilo aretirani, seveda po svoji stari ciganski navadi, vse zanikajo. Razumljivo je, da je vse prebivalstvo radi zadnjega dogodka izredno razburjeno in če se v tem oziru ne bodo napravili energični koraki, se je bati, da bo ljudstvo z cigani samo obračunalo.
Ivanci. Največ nevoljg imamo z Vodno zadrugo. Ze več ko 30 let smo plačevali vodni doprinos za Vodno zadrugo, Vedtib še nam je SBljublja*
10,	da se bo izkopala struga Ledave in da se napravijo nasipi. Vse to pa smo mi zaman čakali. Sami smo si morali napravljati nasipe, kjer je to bilo potrebno, če bi čakali na Vodno zadrugo, še danes ne bi imeli nasipov. Potem takem nam Zadruga ne more dokazati, da nam je kedaj s čim koristila. Resnica je, da smo samo plačevali, nismo pa videli, da bi se kje kaj delalo, zlasti pri nas in da bi čutili kakšno korist od zadruge. Sedaj se terjajo vodni doprinosi, ki jih pa ne moremo plačati, ker nismo v stanju tega storiti. Naša zahteva je, da se Vodna zadruga ratpusti. Kakor smo si doslej delali nasipe sami in čistili strugo, poleg tega pa plačevali za vodno zadrugo, tako bomo tudi v bodoče sami skrbeli za vzdrževanje nasipov lit to tem lažje, ker aam ne
bo treba plačevati za vodno zadrugo. To prošnjo smo poslali na g. poslanca in na sresko organizacijo JRKD in prosimo, da se tej naši upravičeni prošnji ugodi.
Organizacija.
Srezka skupiCIna JRKD v Murski Soboti se je vršila v nedeljo dne 12. marca ob 10. uri pred-poldan v Sokolskem domu. Skupščine so se polaoštevitno udeležili delegati vseh krajevnih organizacij in narodni poslanec gospod Josip Benko. Predsednik organizacije gospod banski svetnik Anton Koder je podal izčrpno poročilo o delovanju organizacije v pretečenem letu, in pri tem orisal potrebe in težnje našega sreza. Povdar-ja, da le v skupnem in smotrenem delu leži moč organizacije in poziva delegate, da še v posameznih krajevnih organizacijah prične z intenzivnejšim in bolj vstrajnim delom.
Srezki tajnik poroča, da ima srezka organizacija danes v našem srezu 30 krajevnih organizacij in daleč nad 3000 članov. Blagajnik se pritožuje nad nerednim plačevanjem članarine in nekatere krajevne organizacije še do danes niso plačale svoj prispevek. Zato dotične organizacije tudi ne bodo dobile članske legitimacije.
Članarina ostane ista kot pro-šlo leto.
Gospod narodni poslanec nato v lepem govoru poroča o delu skupščine in o svojem delu, ter se pri tem dotakne vseh vprašanj, ki se tičejo našega sreza. Burni aplavz je bila zahvala za to lepo, podrobno poročilo.
Srezka skupščina je z volitvami izpopolnila svoj srezki odbor in seje razun manjkajočega tajnika izvolil tudi nadzorni odbor treh članov.
Da se želji prisotnih delegatov ustreže, se je sestavila resolucija, katero prinašamo v celoti na prednji strani.
Stavil se je predlog, da se razpravlja o spopolnitvi mesta banskega svetnika po odloženem mestu g. župnika Faflika in se je srezka skupščina z večino glasov izrazila, da želi za banskega svetnika, gospoda Kiihar Štefana iz Puconci.
Gospod predsednik poziva vse prisotne* da v neumornem in vstraj-nem delu ukrepe naše vrste. Volilcev je bilo v našem srezu 11.000 a komaj nad 3000 članov šteje organizacija. Zato naj se vsi in vsak organizira, ker je v veliki organizaciji je moč.
Dva shoda poslanca Na|> dlnleka. Preteklo nedeljo se je udeležil g. poslanec občnih zborov kraj. organizacij v Zamostju in Petešovcih.
V	Zamoštju se je zbralo okrog 200 članov in drugih poslušalcev, ki so z največjim zanimanjem poslušali poročilo g. poslanca. Pri volitvah je bil večinoma izvoljen stari odbor. Prijavilo se je pa za vstop v organizacijo 15 novih članov, tako, da bo štela ta Organizacija kmalu 100 članov. V Petešovcih še je pa zbralo do 350 ljudi, ki so navdušeno pozdravljali g. poslanca. Prišlo je do presenetljivih manifestacij za Jugoslavijo in za vsedržavno stranko, ki šteje v Petešovcih 160 članov, katero Števiio se bo pa povečalo sedaj na 200. Tako lepega zborovanja še ni bilo nikjer, kakor je bilo v Petešovcih. Zato gre vse priznanje odboru, ki je bil eno-dušno ponvno izvoljen, kateri se res zaveda svoje dolžnosti napram članom.
V	imenu odbora je tajnik g. šol. upravitelj Erker podal lepo poročilo.
Na obeh zborovanjih je poročal g, poslanec o vseh važnejših političnih in gospodarskih zadevah, ki zadevajo naš srez. Obširneje je zlasti govoril o noveli agr. zakona, ki prinaša našemu kmetu velike olajšave pri odkupu agr. zemlje. Zborovale! so sprejel! poročila % zadovoljstvom in so izrazili svojpftu poslancu največje zaupanje.
V nedeljo 19. t. ni. se bo g. poslanec udeležil občnih zborov krajevnih organizacij v Žitkovcih in Radmožancih. Naslednje nedelje pa bo obiskal še druge organizacije.
Obtnl zbor v Odrandh*
V	svoji domači občini se je udeležil g. poslanec Hajdinjak občnega zbora. Na zboru se je zbfala gotovo vsa občina in to tem bolj, ker se je zadnje čase raznašalo, da se baje g. poslane« ne upa domov. To priliko je porabil g. poslanec, da je pojasnil razne zadeve, ki so razburjale ljudi. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem in zborovale! so izrazili svojemu poslancu največje zaupanje ter odobrili vse njegovo delo. K organizaciji je pristopijo 10 novih članov.
Listnica uredništva.
G. K, /. Velika Polana. Hvala za poslano. Objavili bomo v prihodnji številki. Dobrodošli so nam Vaši članki. Pišite še. Pozdrave I
Listnica upravništva
Naročnike, katerim smo pred kratkim priložili položnice uljudno prosimo, da se istih takoj poslužijo in storijo svojo dolžnost.
Prodam mlinvgg^g^
Dnnila eo takoj 35 q. dobre krme. Vprašati rrllUfl OD je v Murski Soboti Benkovaul. 7.
KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Vsi programi 100% svetni filmi.
Veliha zabavna opereta
KO SRCE SPREGOVORI-
V glavnih vlogah: Gitta Alpar, Gustav FrSlich in Tibor von Halmay. — Režija: Carl FiOlich. Predstavo so vrHJci
v NEDELJO, dne 19. marca popoldne ob '/»4 uri in zvečer ob Vi§ uri
Občinski urad Mirta Sobota,
dne 15. marca 1933.
Razglas.
Na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 13. III. 1933. razpisuje županstvo občine Murka Sobota javno ofertalno licitacijo, drife 31. marca t. 1. ob 11. uri za zgradbo hiralnice v Murski Soboti.
Isti dan in ob istem času se bo vršila tudi javna ofertalna licitacija za dobavo materijal po proračunskih postavkah, ki so iz-uzeti od celotnega dela in sicer: štev. 63 (zidna opeka), 68 (bob-' rova opeka), 69 (žlebnjaki), 72 (tesani les za ostrešje in strope), 73 (deske), 64 in 67 (apno in cement).
Dobavni in plačilni pogoji ter množine dobavnega materijala in načrti so na vpogled v občinski pisarni.
Pravilno opremljene in kol-kovane ponudbe je v zapečatenem ovitku vložiti pri županstvu občine do 11. ure 31. marca t. 1.
S ponudbo morajo vložiti ponudniki 10% kavcijo v gotovini, hranilnih knjižicah denarnih zavodov ali v državnih vrednostnih papirjih.
Občina si pridržuje pravico, da ne odda dela in dobave najnižjemu ponudniku.
Proračunske postavke Štev. 63. 68, 69, 72 in 73 se plačajo ž dobropisom.
Župan: KODER ANTON
Iz delovanja Združbe trgovcev
v Mursbi Soboti.
>
Zapisnik
XII. redne skupščine združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki seje vršil v petek, dne 10. marca 1933 v dvorani Sokolskega doma v Murski Sobot ob y2 H- uri dopoldan.
Navzoči gg. od uprave: Čeh Franc, Nemec Janez, Brumen Jožko, Benko Josip, Gašpar Jožef, Cvetič Janez, Hahn Izidor, Trautman Aleksander, Kuhar Franc, Mesarič Štefan, Dittrich Gustav, Holcman Štefan, Hahn Pavel;
od nadzorstva gg.: Šiftar Karol, Golob Ludvik, Benčec Franc, Kohn Samuel in Rehn Janez.
Svojo odsotnost je opravičil član uprave g. Benko Ludvik. Vsega skupaj je bilo navzočih 322 članov. Opravičilo je svojo odsotnost 92 članov.
Ob V2 U. uri je otvoril predsednik Čeh Franc skupščino s poročilom, da ob napovedani uri t. j. ob 1/2 10. uri skupščina ni bila sklepčna, vsled tega otvarja drugo skupščino, konstatira sklepčnost, in da je bila skupščina pravilno sklicana v smislu člena 13 pravil združbe, nakar pozdravi vse navzoče, prav posebno pa še gg.: Skale Otmarja, sreskega podnačel-nika in obrtnega referenta, dr. Pless-a, tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani, Benko Josipa, narodnega poslanca, Koder Antona, notarja kot župana Velike občine M. Sobota, Vezer Geza, predsednika Združenja gostilničarjev, Sukič Štefana, predsednika Združenja obrtnikov, prof. Inž. Zobec Ivota, kot vodja višjega trg. tečaja, zastopnika časopisov »Jutro" in »Murske Krajine", Baukarta in Pušenjaka, zastopnika Ljutomerskega združenja trgovec.
Samostojnih predlogov v smislu čl. 17 združbinih pravil ni bilo, izven predloga, ki ga je vložil g. Šiftar Štefan iz Puževcev, ki je bil vložen prepozno, vendar imamo v razpravo pri IV. točki dnevnega reda isto zadevo, radi tega IV. točka odpade.
Pred prehodom na dnevni red predlaga, da pošlje današnja skupščina udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, Ministru trgovine in industrije dr. Šu-menkoviču ter banu dr. Drago Maru-šiču, kar se enoglasno odobri.
Na to sporoči tužno vest, da nam je v teku poslovnega leta kruta smrt pobrala iz naših vrst 2 bivša člana odbora gg. Kardoš Kolomana in Bacz Rudolfa ter člana Erd6ssy Barnabaša iz Murske Sobote in go. Železen Ano iz Kruplivnika. Poziva vsied tega vse navzoče, da zakljičejo v spomin umrlih trikratni »Slava."
Poroillo:
Za nami je leto težkih dni, za katerimi pač ne moremo žalostiti, kajti vsesplošna gospodarska depresija, ki je zajela ves svet, ni prizanesla tudi naši ožji domovini.
Med letom smo sklenili trgovsko pogodbo z Avstrijo, katera nam je kontingent, uvoz naše živine, perutnine in jajc s čim je bilo posebno prizadeto naše gospodarstvo v Prek-murju.
Dsvizna naredba, uvedba kmečkega moratorija, bančna zapora in omejitev kreditov je pa še obstoječo krizo povečala tako, da je obstoj trgovine in obrta zelo ogrožen.
Uvedba ažije za nabavo deviz pri Narodni banki je pa podražila vse predmete tako, da je zastoj trgovine s tem ostal še večji.
Razmere na denarnem trgu in pa znani ukrepi v zaščito denarnih zavodov se bodo poznali v našem gospodarstvu še mnogo let.
Radi splošne gospodarske depresije beležimo v preteklem letu v našem okolišu 4 konkurze in 4 prisilne poravnave.
Davčna bremena in uvedba raz nih novih taks, ki so se v preteklem poslovnem letu vedno še dvigala, kakor tudi povišanje davka na poslovni promet, ki se je povišal za 100% z dnem 15. avgustom 1932, je bilo ze-pet veliko breme za naše trgovstvo.
Med letom se je tudi povišala trošarina na sladkor, spremenil se je tudi trošarinski zakon, ki oprošča plač. državne in banovinske trošarine na vse alkoholne pijače. Bila je pa s tem uvedena nova taksa, ki je pa v naj hujši meri prizadela revne trgovce.
Še najbolj razveseljivo je pa bilo to, v našem kraju, da je bila dana prilika našim sezonskim delavcem za zaposlitev v Franciji, Nemčiji in Belgiji ter da je v Prekmurju v lanskem letu zelo dobro obrodila jesenska setev, katero je v južnih krajih naše države umorila bolezen in se je za vse te produkte v naši pokrajini naredil boljši izkupiček.
(Dalje sledi.)
Besedilo brzojavk:
1.)	Kabinetna pisarna Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra Beograd — Združba trgovcev za srez Murska Sobota zbrana na letni skupščini si usoja poslati Vašemu Veličanstvu zagotovila neomajne zvestobe in udanosti. —
Predsednik Čeh.
2.)	Minister trgovine in industrije dr. Šumenkovič Beograd — Združba tr-govcev za srez Murska Sobota Vam pošilja z glavne skupščine vdane pozdrave s prošnjo za nadaljno cenjeno naklonjenost — Predsednik Čeh.
3.)	Ban dr. Drago Marušič Ljubljana — Murskosobočko trgovstvo zabrano na glavni skupščini pošilja iskrene pozdrave in zagotovilo odličnega spoštovanja — Predsednik Čeh.
MLADINI.
Balduin Brumc.
„Balduin", je rekla gospa Zuzu • ma Brumčeva, „pog!ej rajši še enkrat, ali se ni tulipan nazadnje vendarle odprl."
Balduin je splezal navzgor in je splezal spet navzdol.
„Ne tulipan se ni odprl", je rekel, zbral svojih šest nožic pod svoje telesce in sklenil, da zaspi.
Odmor.
„Baldu!n", je rekla gospa Zuzu-ma Brumčeva, »zakaj požre tvoj nečak, majski hrošč Caharija Požru, toliko zelenja na dan?"
„Ne vem, najbrže ima dober tek", je rekel Balduin Brumc.
..Balduin", je rekla gospa Zuzu-ma Brumčeva in napravila pridigujo-čo kretnjo s tipalkami, „ti moraš to vendar vedeti, Balduin, to je vendar družinska zadeva. In po mojem je pač za vsakega nerodno imeti sorodnike, ki žro tako čez mero".
Balduin Brumc je bil ves izmučen.
s>Balduin", je rekla gospa Zuzu ma Brumčeva, »kaj praviš, ali bi meni dobro storilo, če bi žrla tako kakor tvoj nečak Caharija Požru?"
»Mogoče, ne vem", je rekel Balduin Brumc.
Odmor.
Balduin Brumc je skoroda že spal.
»Balduin", je rekla gospa Zuzu-ma Brumčeva, »saj nemara zatrdno veš, da se ni tulipan nazadnje soet odprl?«
»Da, vem", je rekel Balduin Brumc.
»Balduin", je rekla gospa Zuzu-ma Brumčeva, poglej rajši še enkrat, ali se tulipan ni mogoče---"
„Ne, tega pa ne storim", je zakričal Balduin Brumc, »natančno vem, da se tulipan ni spet odprl, ker se sploh še zaprl ni. Tudi ni tulipan rdeč, marveč popolnoma rumen. Težak kožuh in tenka jopica ti ne bi pristajala in če bi žria tako čez mero, kakor Caharija Požru, bi izpraše-vala še več, kakor izprašuješ že zdaj i«
Balduin Brumc je spal to noč — prvič v svojem zakonu — nad vse imenitno. Gospa Zuzuma Brumčeva — prvič v svojem zakonu — vso noč ni zatisnila oči. Sicer je molčala, tudi prvič v svojem, zakonu, toda vso noč je zdržema in brez odmora pridigujo-če mahala s svojimi tipalkami.
tlnmJt..
S. K. Mura - I. S. S. K. Maribor
I. S. S. K. Maribor je povabil soboško S. K. Muro, da igra dne 25. t. m. v Mariboru predtekmo k internacionalni tekmi Ferencvžros — I. S. S. K. Maribor. Mura se bo odzvala povabilu in bo tega dne odigrala prijateljsko tekmo z I. S. S. K. Mariborom. Tekma se začne ob 14, uri, a
glavna tekma ob 15.30 uri.
*
* *
Športaši, ki nameravajo potovati z moštvom Mure v Maribor, in si ogledati to zanimivo tekmo, naj se pravočasno javijo pri nog. referentu g. Turk Josipu ml., da se jim zasi-gura potrebno mesto. Vožnja tja in nazaj stane le 40 Din.
Tržne cene
Biki kg od 3 - 4 - 4 50 Din. telice kg od 3- 4 5- Din, teleta kg 4 do 5 — Din, krave kg od 1 50 2-3. Svinje kg 6-50—7-50- 8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6-8Din, svinjeti na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-H Din, moka pšenična cgg. kg. 4-— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.-Din, moka V. kg. 3.50 Din, moks ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, riž kg. 7 14 Din. sladkor kristalni kg. 15-— Din, v gla vah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olj? olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Krešks kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg 2 75, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
i
k	.»..,, < ■»:
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125— Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120,— Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 -55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila: supesfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120 - Din, Nitrcfoskal 1 q 148- -Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — D, apueni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18- Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67--Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
Vi	jipnra iz bolJse hlše se sprejme za slikar-EIJGlIuu sko obrt. Pmp|č MatEl soboslikar v Murski Soboti. Slovenska ul. 1;	
Vajenci		iz boljše hiše sprejme Josip Turk gostilničar v M. Soboti.
Občina Krplivnib let od 15. V. 1933. Poslopje je primerno tudi za trgovino in ima lepo stanovanje. Vprašati je pri VARGA FRANCU Krpiivnik, pošta Hodoš. 3		
V so va	knjigarni H9HN v M. Soboti v zalogi sledeče knjige: Francoski sio-r, Francoščina brež učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemško-slovenski slovar.	
Hazglas o dražbi loga.
Občina Moravci daje na
iavni dražbi
v zakup lov za dobo 6 let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1939. v nedeljo dne 26. marca 1933.
ob 2 uri popoldne v občinski pisarni.
Vsi tozadevni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu med uradnimi urami.
2	ODBOR.
GOSTU na prodaj!
Na banovinski cesti, na ravnini, na dobrem prometnem kraju, dobro idoča, poznana gostilna, je radi starosti lastnika, na prodaj, z vsem inventarom in 5 oralov zemlje, vse 1	v enem delu. Naslov se poizve v
Prebmursbi tiskarni v M. Soboti.
Dimnikarska dela
v ometalnem okolišu v KRIŽEVCIH se vršijo po novem pravilniku sledeče:
Vsaki mesec: cd 1—5 Andrejci—Krnci
—	Kuštanovci—Moščanci — Stbeborci
—	Dolina- Bofcrači—Košarovci—Dan-kovci—Mačkovci; od 6—7. Križevci; 8. DomanjSevci; od 9 -11. Krpiivnik
—	Hodoš • Šalovci; od 12-16. Vel. in Mali Dolenci—Budinci Čepinci — Markovci; od 17—22. Lucova—Ne-radnovci Šulinci—Adrijanci—Peskov-ci-G. Petrovci—Ženzvlje — Trdkova
—	Boreča—Otovci - Star,jovci; od 23. do 30-Vučja gomila —Selo Ivanjšov-ci—Središče - Čikečka vas—Pordašin-ci - Prosenjakovci—Berkovci—Fokov-ci—Lončarovci — Ratkovci — Kančovci
—	Ivacovci-Kukeč Panovci.
Občinska predstojništva prosim, da se te razdelitve držijo.
LANDI FRANJO
dimnikarski mojster KRIŽEVCI, (Prekm.)
Vfi ^ .»