GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! ~ yjlfr^ GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE S V~ DRUŽINE VTOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 101.____CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. JUNIJA — THURSDAY, JUNE, 26, 1924. % LETNIK XXXIII. ~ M Katoliški shod v New Yorku. (Poroča Rev. P. Benigen.) (Nadaljevanje. 4. Iz Chicage Mr. M. Kremesec, John Jerič. 5. Iz Chicage Dr. Sv. Štefana, Mr. L. Železnikar. Vsem so se udeleženci zahvalili, s ploskanjem in slava jim! Dva govornika in glavna u-radnika Mr. Frank Trempuš in Mr. Ino Dečman sta bila j zadržana in nista mogla priti j na naš shod. Opravičila sta sej in sta bila' z duhom z nami. j G. predstavitelj- predstavi Rev. Kornelija Petrie, broo-klynskega župnika, ki srčno, pozdravljen krepko govori o katoliškem možu. Pozdravljeni možje! Možje, Vam velja moj najiskre-, nejši pozdrav, Vam so namenjene moje besede. Namen moj je bil: daljši, govor. Ker smo pa že toliko lepega slišali, moramo skrajšati nameravani načrt. Študent sem bil doma na počitnicah. V nedeljo po ve-černicah sva z bratom sedela pred čebeljnakom ter po svo-, je prerešetavala naše domače* krajevne razmere. Kar mi brat reče: "Veš, Ti mož ni-< mamo, mož!" Pa mi našteje pokojne veljake, ki so vsled svojega kremenitega značaja? in trdnega prepričanja uživali' splošno zaupanje in neomejeno vdanost. — j To je bilo pred 40 leti. O/ takrat so bili možje vredni tega imena; zakaj rečenica: "To je mož" je bila največja pohvala. — Možje; Vi, ki šte se danes zbrali v tolikem številu na na-( sem prvem katoliškem shodu, sprejmite častno ime: možje! M oži« morajo povsod biti prvi. To tudi hočejo biti pov-i sod, le v eni najimenitnejši< reči so skoraj povsod in ved-j no zadnji. Kje pa? Kar na-j ravnost: pri spovednici, pri Gospodovi mizi, pri sv. maši. Možje, katoliški možje, bodite povsod prvi! • ( Možje! Vam veljajo Jezu-, sove besede: ^jubi Gospoda svojega Boga . . Možje! Vam govori Zveličar: i"Kaj pomaga človeku, če ves svet. razne vesti. politični glasovi. Iz Jugoslavije. ODKRITJE MALGAJEVEGA SPOMENIKA — ZGODOVINSKI DAN__DRUGE VESTI. Žilo pit. Končal pa je: Pozdravljena Gospa Sveta. Ti zaščitnica naših koroških bratov. In zastave se'ji bodo priklonile, upognila se bodo kolena junakov. Potem pa naprej s trdim korakom, naprej do zadnjih koč kjer se moli slovenski očenaš. — Tam bomo zastavili naše zastave in tja bomo postavili spomenik Malgaja in drugih naših padlih junakov. Tebe, veliki Bog, pa prosim, daj — in ako ne meni — o, daj vsaj najmlajšemu, kar jih je tukaj, učaka-ti ta veliki dan našega narodnega vstajenja. -o- Spomenik Aleksandru. Spomenik kralja Aleksandra so odkrili v Domžalah pred Slokarjem, dne 8. junija. Popoldan istega dne so i-meli na Slokarjevem vrtu veselico. -o- Deset-dinarski bankovci (kovači) iz prometa. Dne 10. junija t. 1. so bili 10-dinarski bankovci, tako-zvani kovači vzeti« iz qj*ometa. -o- Krvavi zločin. V Slapah pri Devici Mariji v Polju se je odigral krvav zločin, čigar žrtev je bil delavec Janez Porenta, zaposlen v papirnici v Vevčah. Ko se je Porenta vračal iz gostilne domov, se je na potu spri s posestnikom Francetom Ješ-kom iz Slap, ki ga je z nožem zabodel v prsa. Porenta je kmalo nato podlegel težki poškodbi. Ježek je bil aretiran in izročen sodišču. -o- Rdeči petelin. Koncem maja zvečer je pri posestniku Marku Golobu v Bukovcih izbruhnil požar. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Škoda je velika. -o- pridobi, a na svoji duši škodo trpi." Možje! Vi živite med zapeljivim svetom, ki Vas s svojimi krivimi nauki, nagovori in zgledom odvrača od Boga. Vojskovati se morate zoper te sovražnike. Ali, človek je preslab, potrebuje pomoči od zgoraj. Zato morate, možje moliti in prejemati sv. zakramente. Možje ! Pomislite to: Odgovor boste dali večnemu Sodniku o vsem, kar se je z Vašo vednostjo in dovoljenjem godilo v vaši družini. Možje so povsod prvi. Prvi človek je bil mož- Mož — pr-V) med vsemi stvarmi na zem-Ui. Mož prvi v državi . . . Vsa najvažnejša opravila i-majo možje . . . Možje so mi-nistri, poslanci . . . Jezus je odlikoval može. f1^ obhajanci so bili mož-Njim je izročil svoj nauk, svoie skrivnosti vodstvo svoje cerkve. sy° torei možje prvi. -» bodite prvi tudi v vsemogočnega Boga. Prvi v ljubezni do Jezusa, prvi v Marijinem češčenju, prvi za čast božjo in zveliča-nje svoje in bližnjega. Ali ni sramotno, če je mož, ki hoče biti sicer povsod prvi, ki hoče imeti povsod veljavo, pa je glede verskega življenja zadnji? Je-li možato: Slovenec, doma dobrd poučen, v domači hiši in v šoli, in tukaj v tujini zadnji ? ! Ne zadnji, nikakor ne, ampak prvi! Prvi! Kot tak srka moč v sveti veri. Kjer ni vere, tam ni ljubezni; kjer ni ljubezni, ni miru, ni reda, ni pravičnosti, ni zvestobe, ni blagostanja. V časniku sem pred nekaj dnevi bral to-le: Spcijalist se je ponašal pred svojimi so-drugi, da se mu je po triletnem trudu vendarle posrečilo svojo prej tako pobožno ženo pripraviti ob vero. Seveda so ga sodrugi zelo hvalili. Ko pride mož zvečer domov, vidi pred svojim stanovanjem mnogo ljudi. Povedali so mu, da se je v hiši zgodila nesreča. V sobi najde svojo ženo in tri otroke mrtve. Poleg je bil listek sledeče vsebine : "Dokler sem bila verna, sem lahko prenesla vse, saj sem pri Bogu pričakovala plačila. Odkar pa mi je mož vzel vero, sem nesrečna. Da ne bodo nesrečni tndi moji o-troci, zato sem zastrupila o-tročiče in sebe." Možje! Ta dogodek in ne-broj drugih, saj jih prinašajo časniki dan na dan, vsi ti skrajno žalostni slučaji nam i glasnp kličejo: bodimo dobri katoličani, ne le po imenu, ampak dejanski, kremeniti v načelih, neustrašeni v nasto-^ pu. Trd bodi, neizprosen, mož [jeklen! Nikdar se ne smemo [tako obnašati, da bi kedo le 'sumiti mogel, da nismo dobri katoličani! Možje! Branimo katoliška načela zasebno in javno, z besedo in dejanjem. Zbesedo: Možje! naše svetinje, verske resnice temelji naše sv. vere se mnogokrat smešijo, sramotijo -in tajijo Pa kako! Kak vpliv napravi na vse navzoče, ako mož civilist nastopi, dostojno brani, zagovarja katoliška načela naj si bo kjer koli, v tej ali oni družbi. V dejanju: Posameznik premore le malo, njegov delokrog je majhen. Moč je v organizaciji. Česar ne zmore eden, jih zmore deset, česar ne morejo cleseteri, naredijo stoteri, in česar ne morejo stoteri, lahko dosežejo tisočeri. Zato organizacija. In ravno zato prireja naša vrla Kat. Jednota katoliške shode po slovenskih naselbinah. — Možje, držite se načel naših shodov, spolnujte sklenjene resolucije! (Dalje prihodnjič.) — Mexico City. — Poročajo, da je bil Gen. Alfonso de la Huerta, brat voditelja upornikov, v boju usmrten. Boj je trajal 14 ur, nakar so bili u-porniki pognani v beg. Poročilo ne pove, koliko je bilo mrtvih. — Chicago. — Edward Hi-nes, znani milijonarski lesni trgovec je dobil grozilno pismo, v kateremu se zahteva od njega $20.000. Grozilec se je podpisal kot, "na srcu bolan človek." V pismu je tudi navedel kraj, kam se ima položiti denar, končal pa: "Ja2 sem bolan, jetičen človek. za živeti imam samo še 40 dni moja soba je kakor ječa, ne vem kaj mi je storiti." Ako ne storite kakor ukazujem, Vas usmrtim. — Pismo je bilo pisano v perfektni angleščini, sodijo, da je pisala ženska. — Hinesu pisma niso pokazali, ker je bolan v postelji. — Bukarest, Romunija. — Obisk kraljeve romunske dvojice v London, je olajšal državno blagajno za S650.000. — Aurora, 111. — Ob nevihti se je nahajalo 80 oseb v motornemu čolnu na reki blizu Ottawa, 111. Čoln je pa za del ob neko skalo, katera moli visoko iz vode in se preobrnil. Rešili so se pa s tem, da so splezali na skalo, kar pa ni bila lahka stvar, ker je skala zelo strma. Med ponesrečenci je bila tudi neka mati z otrobom starim tri mesece. — Sterling, 111. — Margaret Reese, stara 7 let, je stopila na neko električno žico, katera je padla na tla, ko je divjala nevihta ter bila na mestu mrtva. — Chicago. — Število mrtvih v hudi nevihti, katera je divjala nad mestom in okolico v nedeljo, je sedem. Več dreves je bilo s korenino podrtih. — London. — Šestdeset mornarjev iz potopljenega parnika MacMill^n. ki j p last neke angleške družbe, je rešenih na parnik Mirala. — Martinsburg, Va. — E. Speight, neki farmar je ob dolžen uboja policaia Craw-forda. Ker je vedel da ga pridejo iskat, da bi ga odvedli v zapor, se je zabarikadiral na ►svoji farmi v nekem hlevu ter zdržal obleganje, 6 ur. Ko se i je pa le posrečilo ga premagati, so videli, da je bil zadet od več krogel. — Washington. — General Horatio Vasquez, predsednik republike Dominican, je na potovanju po Zdr- državah kjer bo gost bele hiše pet dni. — Peoria, 111. _ Neki deček je našel dinamitno patro-no, katero so pustili delavci stavbinske družbe Jansen & Schafner ležati ob cesti, deček jo nese v šolo in se igra z njo toliko časa, da se mu v roki raznese in mu poškoduje levo roko. Družba mora plačati dečku za odškodnino, $7,000. -o- Zdravnik mu zašil srce. Kansas City. — Arthur Harris, se je prav po domače stepel, kjer so se šli kar z nožem. Pri tej priliki je pa dobil z nožem sunek v srce, tri-četrt palca globoko. Edino u-panje na okrevanje je — zelo komplicirana operacija, kateri se je Harris podvrgel. Zdravnik je moral Harrisu odstraniti tri rebra, zašil srce in zopet postavil rebra na svoje mesto. Stanje je zelo opasnoj gotovo še ni, bo li ostal pri življenju ali ne. Trije posebni vlaki iz Chicage. — Ed. Mooi'e, antiklan. — Stranka razcepljena v dva tabora. Trije posebni vlaki so pri- ! peljali iz ChicJage delegate, i obiskovalce in časnikarske po-| ročevalce v New York na de-| mokratsko konvencijo. Vsi bi ! radi slišali govor senatorja iz — Mississippi. Več obiskovalcev se je vozilo 900 milj, da so dospeli v New York, potili so se na dolgi vožnji, a najtežji del njih pota je bil pa gotovo, priti skozi ena številnih vrat v dvorano, kjer se je danes začela demokratska konvencija. Iz Chicage je prišlo nepričakovano veliko gostov. I Ed. Moore, vodja delega-I tov države Ohio, je zavzel j stališče, ki je močno zoper organizacije, kakor kuklukskla-i novska, ki zatira versko, politično in plemensko svobodo. Demokratska konvencija je razcepljena v dve frakciji, kar bo delalo velike težCoče in prerekanja. Za McAdoojem so konzervativci južnih držav, zapadni progresivci, su-hači in člani kukluksklanov. Na drugi strani kros: Al. Smi-tha so pa konzervativci in mo-krači vshodnih držav, katoličani in drugi nasprotniki ku-klukskl anov. Sodijo, da je za McAdoojem več kot polovica konvencije in da bo ta konvencija najburnejša v zgodovini. Smith, kot katoličan ima največ upanja za nominacijo, ne glede na McAdoojeve kričeče reklame. Poroča se tudi, da za slučaj če bode nomini-ran Al. Smith, bo dobila pro-hibicija hud udarec. Poleg tega tudi pravi poročilo, da demokratska stranka lahko zmaga pri teh volitvah; ako ne bo nomenirala Al. Smitha, če pa to stori bo doživela poraz, — kakor ga še nikoli ni prej. -o-- McDonald in Herriot v sporazumu. Ministrska predsednika dveh velikih evropskih držav, to je McDonald min. preds. Anglije in Herriot, min. predsednik Francije, sta imela konferenco, kjer se je razpravljalo o marsičem koristnem. Važno pa je to, kakor se poroča, da sta oba v vseh rečeh o katerih se je razpravljalo, se popolnoma razumela in soglašala. Sedaj se lah-j ko reče, da je v teku tista ma-šinerija, ki bo problem Evrope spravila na pravo pot, — kar želimo in upamo, da ta čas ni daleč. Prvo delo k temu velevažnemu koraku, bo uredila konferenca, katera se odpre v Londonu 16. julija. — Najprvo se bo začelo reševati in delati po Daweso-vem načrtu, katerega je min. preds. Francije sprejel, brez obotavljanja. — Oba minni-strska predsednika sta tudi sklenila, da se udeležita sestanka nacijonalne legije v Genovi, ki se vrši prihodnjo jesen. — Chester, S. C. — Predilnica "Republik" v Great Falls, katera je do sedaj obratovala le po tri dni na teden, je sedaj začela s polno paro in sicer po dnevi kakor tudi po noči . obratovati. Obmejna narodna manifestacija. I Guštanj, 29. maja. — Ta dan, je dan zgodovinskega pomena za naš narod. Odkrili so spomenik koroškemu junaku, Franu Malgaju. Mežiška dolina je bila središče in priča ! redke nacijonalne slavnosti, kakršne še ni doživela zlepa slovenska provinca. Prišli sc iz vseh krajev, da prisostvujejo odkritju spomenika padlemu junaku Malgaju, ki je dal svoje življenje na žrtve-nik za osvoboditev slovenskega Korotana. Ob 10. uri dopoldne je bral sv. mašo dr. Medved iz Maribora, kateri je tudi imel lep govor, v katerem je poveličeval junaško smrt Malgaja in se mu zahvalil, da je otel del zemlje, kjer so vladali pred tisoč leti slovenski knezi. — Po maši se je razvil sprevod, kateri je še iz druzega stališča velicega pomena, v sprevodu je bilo vse brez razlike na stranke. Bili so Orli in Sokoli, šolska mladina, narodne noše in Malga-jeva četa 30 mož, bivših borcev v polni bojni opremi iz Dravograda. Tako se je narod poklonil mlademu junaku Malgaju. — Na spomeniku se blišči napis: "Franjo Malgaj, padei za pravdo domovine na tem hribu." Spodaj pa so znameniti Maistrovi verzi: "O jaz ne spim, le čakam časa in čakam Vas, da gremo skupaj čez St. Vid med brate, našo Žilo pit." Dekan dr. Cukala ie v svojem govoru povedal kako je Malgaj s svojo četo 20 mož, padel na tem hribu, zadet od granate. Med dru-1 gim je govornik tudi rekel: Ta spomenik naj bo vsem svet! Ali boste pustili Sokoli,-Orli, Orjunaši in narodne organizacije, da se ta spomenik kedaj zruši? Gromoviti vzkliki : "Nikdar." Gorje nam če se zruši. In zavesa pade, spo-njenik je odkrit. Protektor spomenika je general Maister; občini v Tolstem vrhu, je pa izročen v slo-b. Župan je! obljubil, da bo varoval spomenik, kakor punčico v svojem očesu. — Govoril je tudi general Maister, ki je v krasnem govoru opisal delovanje Malgaja in, njegovih tovarišev -za osvoboditev Koroške. Med drugim je rekel Maister: taki možje kakor Malgaj, padejo le njihova trupla, njihova imena pa ostanejo narodu večni spomeniki. In dalje: Oj, takrat pa! Takrat bo zašumelo po vsem Podravju in po vsem Po-savju, takrat bo zabučalo od Adrije, zajekalo bo v Pohorju, Karavankah in Šumadiji. Takrat se bodo zbrali vsi naši junaki na veliki pohod. Pred pohodom pa bomo brali slovesno mašo. Naš očak Triglav bo ajtar, orgljal bo zeleni Kum. Za darovanje bomo vlili v kelih kri naših za dom padlih junakov in prilili bomo solze, ki so jih pretakali naši bratje pod tujim jarmom. In takrat se bodo zmajali grobovi naših mrtvih junakov in| Malgaj bo zaklical: "Gjt zdaj je naš čas, oj, bratje dočakali smp vas, zdaj pa le naprej čez Št. Vid, med naše brate Vsled sožalja zaprte trgovine. Predsedstvo gremija trgpv-cgv v Ljubljani je pozvalo svoje člane, da so dne 3. junija v znak sožalja žrtev trboveljskega atentate zaprli v (Dalje na 4. strani) DENARNE P09LJATYE V JUGOSLAVIJO, ET&LXJO. AVSTKUOwfiA ttaia hanka ima svoji fe»Ue zre* a polto in eaUfcsljrritol (gnkani v Starem krajo in naše fteSftatv« mi dostafQene prejemnika fife dom al na zadnjo poito točno in bttz vsaka* ga drtrftla. HtM cene za poiiljke y M Grah se bile včeraj CtMtftSe: Sknpno » poštni**? 500 — Din. . ......$ 6.70 | 1,000 — Din.........• $ 13.05 2,500 — Din.........$ 32.50 5,000 — Din.........$ 64.50 10,000 — Din.........$128.00 100 — Lir.........$ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 5C0 — Lir. ........$ 23.75 1,000 — Lir. ........$ 46.25 M poiiljatvah nad KXCG0 Dim. ia Mid 2,000 Lir poseben p*pnst Ker *e cena denarja eastokra menia »-dostikrat docefc* aj^ričakm w> je afecfotfie nenosobt dolo&i ee&e vnaprej Zate se pcJBJatve aa &afe?0 po tesali onags fltoe, k« ari denar. IXXLAKJE POŠILJAJO) MI *U-XXX V SUGOSLAVIJO CI sicn KAKOR TUDI BJfcZO- HERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Izhaja Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen 1891. Edinost leta 1914. first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company — West 22nd Street, Chicago, m ___Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Eyropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$200 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 ___"_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Entered aa second clas matter October nth 191Q. at Po« Office at Chicago. 111., tinder the act ot March *rd t87q. Morebitni vzrok. Med tem, ko so razne narodnosti ogorčene vsled nove priseljeniške postave in iščejo vsakovrstnih vzrokov, se tudi govori, da je priseljeniško postavo uposta-vila ameriška previdnost, ki vidi pred seboj industri-jalno krizo. Marsikdo bo vprašal, odkod imamo pričakovati krize. Nato vprašanje naj služi to-le. Vsakdo, ki zna količkaj misliti ve, da Evropa v takem stanju nikakor ne more naprej, v kakršnem se nahaja. Na svetovnem trgu zavzema le slabo mesto, ker nima kredita. Zato vlada po vseh evropskih državah velika industrijska panika. Radi nestanovitne valute, ne kupujejo materiala ne proizvajalci ne konzu-menti. Vse stoji na nekakšni negotovi točki. Ameriški ekonomski ekspert Dawes je izdelal načrte z raznimi drugimi eksperti, kako bi se dalo ustvariti zdravo podlago za industrijsko okrepitev v Evropi. Nemčiji je treba zadostnega posojila in kredita, da bo z njim namazala kolesa svoje industrije. Kajti, ako ne bo Nemčija proizvajala ne bo nikdar v stanu storiti tega, kar ji nalaga mirovna pogodba. In dokler se ne poravna dolgov tako dolgo tudi normalnih razmer v Evropi ne bo. Brezdvomno bo Amerika po volitvah dejansko posegla v sporno vprašanje, ki tlači k tlom prav tako Francijo, Itako r Nemčijo. Ameriški magnati bodo dali posojilo, s katerim bo Nemčija oživela in okrepila svojo industrijo. Nemčija bo prihodnjih par deset let silno producirala, ker bo mogla, ako bo hotela izpolnovati obligacije, ki jih ji nalaga mirovna pogodba. Sigurno bo vsled tega prizadeta kolikor toliko ameriška domača industrija. Rusija vstaja in obeta biti sčasoma največja svetovna žitnica. Pa tudi industrija raste na Ruskem. Ves ta produkt bo zopet več ali manj na poti ameriškemu pridelku in izdelku. Ako vzamemo to v upoštev in zraven, ako bi Amerika imela svoja prise-ljniška vrata odprta na stežaj, bi velikanski tok iz vseh krajev nanesel na milijone delavcev v Ameriko in kaj bi ti milijoni počeli tukaj, ko bi prišla nad deželo kriza? To bi rodilo silno mizerijo, ki jo svet še ni videl. Zaradi tega so delali za omejitev priseljevanja tudi večna vsi voditelji Ameriške Delavske Federacije. Ti pravijo, boljše je, da je v Ameriki nekaj manj delavcev, pa da se tistim ne godi slabo, kakor, pa da bi jih imeli na milijone brez dela. Najbrže pa bo, da se bo ameriška industrija v bodočnosti vrtila bolj polahkoma in da Amerika ne bo f potrebovala več toliko delavnih rok, kakor jih je doslej. Praznovanje 301etnice K.S.K.J. v Chisholm, Minn Indianapolis, l ic1 Cenjeni gosp. urednik Am. Slov. in Edinosti. Upam, da mi ne odrečete malo prostora v nam priljubljenem listu, da nekoliko omenim o naši slav-nosti, katero smo imeli dne 15. junija v naši župniji. I-meli smo namreč sv. birmo in obenem farno blagoslovlje-nje. Ob 9. uri dopoldne so se pričela zbirati tukajšna društva, katerih je bilo 9, ki so se lepo uvrstila v sprevod, kateri se je pomikal proti cerkvi. Slikovit je bil prizor, ko so ponosno korakali ob zvoku godbe in pritrkavanja zvonov. Ob 10. uri je bila slavnostna sv. maša na čast našemu sv. farnemu patronu. Po dokončani sv. maši so pa zo- j pet lepo odkorakali nazaj v dvorano. Vsa Čast tako zavednim možem, ki so se v tako, velikem številu odzvali pozi-1 vu našega gosp. župnika ter s tem pokazali svojo veliko na-1 klonjenost do Boga in sv. cerkve. Ob pol štiri uri popoldne' so pa zvonovi zopet začeli ptirkavati, kar nam je nazna-! njalo, da se bliža čas, ko bodo milosti j ivi gosp. škof posetili našo cerkev ter podelili zakrament sv. birme. Udeležba je bila tako velika, da niso mogli vsi ljudje v cerkev, a vendar se je vse tako lejo in po redu vršilo. — i H koncu pozdravljam vse čitatelje tega lista ter želim, da bi že skoro postal dnevnik. Poročevalec. -o-- Braddock, Pa. 1 Cenjeno uredništvo: — Sprejmite malo poročilo, tudi iz te prijazne naselbine. Kakor navadno, tako sem se tudi sedaj vstavil pri Mr. Les-jaku, kateri me je že pričakoval. Stisnila sva si prijateljsko roke, nakar me je prav dobro pogostil in preskrbel dobrega mladeniča, sina Mr Pirca za pomoč, s katerim sva obiskala slovenske hiše s prav dobrim vspehom. Srčna hvala Mr. Lisjaku, kakor tudi Pirče- vi družini, za gostoljubnost in pomoč. Isto velja tudi sinu Mr. Zefrana. — Delavske razmere so srednje, brezposelnih tukaj ni. Slovencev je tukaj malo in še ti so prav ra-treseni. Mesto Braddock leži v dolini ter je obdano od visokih gora, od koder je krasen razgled vse naokoli. V dolini je velika elektrarna kjer je zaposljenih mnogo delavcev. — Srčna hvala še enkrat vsem dobrotnikom, Bog Vam stotero poplačaj. Leo Mladič, pot. zastopnik. -o- — Chicago. — Benjamin Blume, 1514 E. 62 cesta je popravljal žico za svoj radio na strehi štiri nadstropne hiše, raz katere pa pade na cestni tlak. Prepeljejo ga v bolnico, kjer pa niso mogli dobiti na njemu nobene poškodbe. DRUŠTVO "FRIDERIK BARAGA" ŠTEV. 93 in DRUŠTVO SV. ANE ŠTEV, 156, PRAZNOVALA SKUPNO 30. LETNICO K. S. K. J. — GOVOR J. E. SCHIFFRER-JA. — LJUDSTVO NAVDUŠENO ZA KATOLIŠKO STVAR. Krščeni cigan. Rosegger — J os. Vole: Drobni ciganski pobič — že navajen takih telovadb — res spretno zleze skozi strešno okno, pa odleti na pod, se prekopicne, se hitro pobere in oprezno v temi tiplje naprej, prileze do stopnjic, pleza naglo in tiho po njih dol in ko hoče v veži šiniti k vratom, se zaleti v razprostrta predpasnika deklinina. V hipu je bil zavit kot dojenec, ležal pred njima in zgeniti se ni mogel in ne zakričati. Tak, zdaj ga imata. Pa kaj začeti z njim. Če pobič ne pride nazaj in se ne oglasi, bodo s silo odprli vrata in potem varihinjama ne bo dobro! Vrh vsega se zna revše zadušiti. Tako sta premišljali. Ob polzastrtem oknu sta opazovali in videli, kako se je tolpa pričakovaje jela zbirati pri vratih in zdaj gleda, kdaj se odpro. Možaki trdneje po-prijemajo za svoje kolce, e-den potegne izza ozkih hlač nekaj svetlega, bodalastega, in preizkuša konico tako, da jo zapiči v leseno steno. Samo tisti "sveti Janez" je samši obstal tam pri koritu. Vede se, kakor bi se hotel umiti. "Ta svoj živi dan ne bo nikoli bel," zašepeče hišna hči, ko z deklo gledata v veži skozi linico. POZO^ — SLOVENCI I PREKMURCI. POZOR! Veste, kaj je. novega zad-no nedelo se je od pravilo par Slovencov in par Prekmurcev. vo na lovino za zajci, in ko-štruni. ali ti možje so si fseli na street karo in so se pepali, vo na neko farmo na lemont. in gda su se fkuperzišli. in se za čeli po guvarjati. gde bi kateri začno, in kako. ja za božju volu. kak šna lovina pa to bo. ker noben iz med nas ne pri nesu puške seboj. Kaj pa mo zdaj. je reko štejf. jo-zefi. kaj nič. gremo spet proti domu. in mo začeli kričati po naselbini, in po naši pre lubleni lcajtigaj. ko je Ame-ricanski Slovenec Edinost, da smo se po zabili zmešat, spu-škami in smo prašiče zgrabili na mesto zajcof. zdaj smo je pa poslali knašemu verlemo. Math Kremescu, da bo du naredili fajn friške. kranjske klobasi, in koštruna bodu nam še poskerbeli. in komo bo fse. ah za petran vrapci. pa ste ne slišali nič. Da bode. Društvu Sv. Ivana Krstitela, štev. 13. Družbe Sv. Družine. Se pri pravi a za svoj pervi picknik. doli na Koochs Farmi. ka kor vam je že dobru znana. Veš Toni jast si mislim. da bi praf dobru bilou. da mi dva za čela Agiterati med našimi Slovenci, za ta picknik naši prekmurski Slo-vencof. mij smo še se iz da ne i prav vu velikem število pokazali, na prekmurski ve-selica.i. ali jas pa baj gali zdaj ji moreva skup nagnati, in iim pokažimo pravu lubi-zen. do svoji sobratov. oni bodu meli trake pri pravlene. za fsp nas. da se le zglasimo. do petek Večer, pri našem dobru znanom Andrej Glavači, da se potem znajo ka ko rav-not. kar se pa tiče za jesti in piti. smo slišali da bo za dosti kika v juven berlo. za pomočit naša gerla. To se pa bo pri pravi alo Vnedelo z jutra 29. junija, ob pol 9 uri. na prej pri našem dobru znanem Andrej Glavači gdo bi si rat naroču sic. siga lehko naročij nri Glavaču. 50c za od rasle, in otroki od 10. let StariŠi 25c. No zdaj pa vejmo za fse in gremo si naročit sedeš, povab-leni smo fsi Slovenci Štajerci, Primorci in BeloMranjci. ali kaj da smo fsi edrte Slovenske matere. Bog nas živi, pa drugič več. in nepozabite si naročiti sedeš, in z raven na picknik. Stejf in Andrea in Jože smo vam f pozdraf. in vas čakamo. za prihod. -o — New York. — Samuel Gompers, predsednik •> delavske federacije, je radi preobi-lega dela zbolel in se nahaja v bolnici. Zdravniki poročajo, da se stanje boljša in bo v par dneh, zopet pri delu. kla. "Kje pa je?" zašepeče hišna hči, kajti ozrla se je bila po cigančku, pa ga že ni bilo; pač pa prazna povoja. Ko sta spet pri oknu pogledali ven, je nagi pobič že letal med tolpo. — Bog večni vedi, kako je prišel ven ? Zdaj se je ves trop obrnil drugam. S polja sem je namreč prišel pastir, mlad močan fant. Ko je zagledal drhal, je počil z bičem in zavpil: "Kaj pa hoče ta sodrga pred mojo hišo?" Tedaj so vsi stekli k njemu, in ko so možaki tiščali vanj zavoljo tiste reči v pipah, ki jo imajo cigani tako radi, so ga ženske obkladale z najslajšimi besedami, in ena ga je brž prijela za roko, da mu pove srečo. (Dalje sledi.) _ Kakor druge naselbine v Ameriki, tako tudi naša naselbina ni hotela zaostati za I drugimi, da ne bi primerno praznovala 30-letnice K. S. K. J. Na Chisholmu sta dva društva, ki spadata k K. S. K. J. in sicer društvo "Friderik Baraga," št. 93 in žensko dru-< štvo sv. Ane št. 156. Trideset-1 letnico sta oba društva praz-I novala skupno dne 15. junija t. 1. V nedeljo zjutraj ob I 8. uri so se zbrali člani in čla-j nice obeh društev v Mahne-' tovi dvorani in skupno odko-1 rakali z zastavami k sv. maši. \ Pri sv. Maši so člani in članice j obeh društev korporativno ; prejeli sv. Obhajilo. Opoldne so članice dr. sv. 1 Ane priredile skupno kosilo j v Mahnetovi dvorani. Ob 2. popoldne pa je bil j shod v dvorani Washington 1 šole. Zborovanje je otvoril • predsednik društva "Friderik Baraga" Mr. Frank First, ka-j teri je v lepih besedah pozdravil vse navzoče. Natp so pevci zapeli Jednotino koraČni-; co: Vse za vero dom in na-j rod. Nato je zborovalce po-I zdravil domači g. župnik Rev. J. E. Schiffrer: naj napišem par besedi iz njegovega govora. Pozdravljeni bratje dn I hovniki č. g. misijonar, pred-1 sednik, društveniki društveni-| ce, dragi gostje in rojaki, da-| nes praznujemo pomemben ! dan. praznujemo 30-letnico K. S. K. J. ki je začetek ka-| toliških shodov. Katoliški shodi so krasna manifestacija katoliških mož in žena na katerih se navdušujejo za nadalj-no delo. Dal Bog, da bi ti shodi in manifestacije obrodile obilno sadu. Ko bi se bili Slovenci zavzeli za take prireditve že pred 15 leti, kako dru-; gače bi se bila pisala zgodovina slovenskega naroda v A-| meriki. Toda šele sedaj ob 30-j letnici K. S. K. J. smo se nre-(dramili iz spanja po zaslugi »mož kateri sodaj vodijo K. S. | K. Jednoto, posebno po zaslu-| gi gl. predsednika Jednote. Pozno smo s^ Slovenci zdramili. Toda prepozno še ni naprej torej po poti, katero smo začeli, bodimo možje dejanj. Ne pustimo, da se tepta resnica in blatijo resnice sv. vere. Nato je navzoče pozdravila članica mladinskega oddelka društva "Friderik Baraga" Angela Mehle, hčerka Mr. Jožef Mehleta. Pozdravila je navzoče s sledečimi besedami: Častiti gospodje duhovniki, dragi bratje in sestre, dragi gostje, kateri ste se tukaj1 zbrali, da skupno praznujemo trideset-letnico Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Pozdravljam Vas v imenu mladinskega oddelka društva "Friderik Baraga," št. 93, katerega članica sem. Slovenski ' stariši, vpišite svoje otroke v mladinski oddelek K. S. K. Jednote, katere član bi moral biti vsak katoliški Slovenec in Slovenka, da bi potem skupno delovali po poti katero so začrtali naši pijonirji pred 30 leti. Naš cilj naj bode, da ko bomo obhajali 50-letnico, da bode takrat vsak Slovenec in Slovenka član naše slavne Jednote. Bog Vas živi!!! Potem je pozdravila zborovalce predsednica dr. sv. Ane št. 156, Mrs. Frances Hren. Zatem je govoril č. g. Rev. Frances Sedej iz Hibbinga. On je zborovalce iskreno pozdravil in si je štel v čast in veselje biti navzoč pri obha-janju 30-letnice slavne K. S. K. J. ako le pomislim na slavno zgodovino Jednote i^a može ustanovnike in na njeena velika dela v dobi tridesetih let. Končal je z voščilom, naj Jednota cvete in prospeva na poti slavnih del in na poti velikih vzorov. Potem je pozdravil navzoče č. g. Rev. Father Lesko-vec iz Eveletha, kateri je z njemu nastno poludnostjo razvijal v čem se kaže pravo versko prepričanje, katerih ne-dostatkov se je ogibati. Posebno je povdarjal, da naj vlada sloga med društveniki in društvi in je želel, da K. S. K. J. bodi vedno res katoliška Jednota. Za tem je govoril glavni govornik našega shoda prof. dr. Ivan Seliškar, kateri je v dalj- * šem govoru navdušil vsakega. Z doslednostjo, ki odlikuje vsak njegov .govor, je razlagal, koliko je mali slovenski narod, koliko so njegovi misijonarji storili za verski preporod v novi domovini. Omenil je tudi posebno slavnega sina slovenskega naroda misijonarja, škofa Friderik Baraga, ter je izrazil upanje, da ako ne mi, bodo naši otroci gotovo dočakali, ko bode naš prvi slovenski škof v A-meriki povzdignjen med svetnike. Povedal je kako malenkostne so trditve verskih sovražnikov, ko trdijo, da se je vse samo naredilo. Dal je več-primer, da vidimo, kako brez-miselna je trditev, da ni Boga. Kako je zaslovelo,, je dejal ime prvega Človeka kateri je SDopolnil zrakoplov, da se z njim vozimo po zraku. A-li ni tisoče zrakoplovov v zraku, ki poljubno letajo sem in tje — to so ptice. Kako se je svet čudil, ko se je zgradi* prvi podmorski čoln, kateri % skrije po dvodo in plava. Ali ni v vodi miljone podmorskih čolnov, kateri nemoteno plavajo po vodi, to so ribe. Eden je moral biti, da je ustvaril vse to. Torej je eno Bitje, katero je neskončno popolno in mogočno iz katerega roke so izšla vsa del- in stvarstva in to je, Bog! Že pamet s^ma, je nadaljeval, nam pravi, da bodimo in ostanimo dobri katoličani. Nato se je predsednik zborovanja Mr. Fr. First vsem is*-kreno zahvalil za govore in častitke k 30-Ietnici. Potem so pa vsi zborovalci skupno zapeli ameriško himno "Star Spangled Baner", nakar se je shod zaključil. Zvečer ob pol 8. uri je bil pa v cerkvi sklep sv. misijona, katerega je vspešno vodil č. g, Rev. Dr. Ivan Seliškar iz St Paula. Naj se na fem mestu zahvalim vsem č. g. duhovnikom za krasne nagovore na našem shodu in vsem drugim udeležencem. Upam, da ta shod ne bode brez vspeha za celo naselbino. Upam, da ni več daleč cas ko se bomo zbirali v svoji lastni dvorani, katere smo tako potrebni, potem ko bomo imeli lastno dvorano, bo šele oživelo pravo društveno življenje v naši naselbini. John Sterle. -o- ^ Na sodišču. — Obtoženi, kako se pišete ? 1 — Kovač. — Kje stanujete ? — Pri bratu. — In vaš brat? — Pri meni. — In oba? — Skupaj. — Predsednik: Ali ste o-zenjeni? -- Obtoženec: Ne, gospod sodnik. Cemu vprašanje. Morda imate kako hčerkico odveč ? "Bi bilo tudi škoda," pripomni dekla. Tolpa pred hišo se vede vedno bolj grozeče. Dekla svetuje, naj bi pobiča porinili spet nazaj skozi strešno okno. "Potem trusne na tla in je po njem!" ji de hišna hči v pomislek. "Ali bi ga bilo kaj škoda?" vpraša prva. "Meni bi bilo le žal," pravi ta, "ni kakor ščene." "Veliko boljše pa tudi ne," tako prva. "Človek je pa le," pravi hišna hči, "in nič ne more za to, če njegovi stariši kradejo kot srake. Jaz bi ga najrajši kar obdržala pa izredila. Ti bi videla, kakšen fant bi to zrastel iz njega." 'okladam stensV nanir ako potrebuješ strehe za svoj avtomobil, pridi in na razpolago ti jo da MR. FRANK KATICH, 2332 So. Kroll Street, CHICAGO, ILL. delo o prostem času. dobi 20 mož, ki jih veseli si zaslužiti kaj o proste,m času Po svojem delu. To delo Vas ^ bo oviralo pri Vašem dnevom delu. Nobene izkušnje ni Potreba. Pridite osebno kate-nkoli dan hočete od 7—9. ure *v*čer na naslov: JOHN D. We«t 22nd Str. Second street, CHICAGO, ILL. (6-25 — 26-27) v GORIŠKA MATICA. Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranja naročnikov za knjige, katere bo izdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer: 1. VELIKI KOLEDAR x raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. ' 2. ZADNJI DNEVI OGLEJA Zgodovinska velezanimiva povest, spisal Lukovič CarlL 3. MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk. 4. ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce. CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00. Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem sirom Amerike toplo priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti nase rojake iz zasedenega zemlja, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se naha- £ jajo pod italijanskim jarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju. Našim bratom iz tuine Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratje Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate.' Vsa naročila moramo odposlati na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj. Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice" KNJIGARNA EDINOST mnenja naših citate ljev. Minneapolis, Minn. Naj prvo Vam čestitam ns takem napredku, da ste kupi li najstarejši slovenski list \ Ameriki. Na ta list sem jaz že 22. let naročen. Hvala Vam da ste ga rešili, da ni prenehal in upam, da bo ta list sedaj še boljši, kakor je bil doslej. Želim obilo božjega blagoslova, da bi list kar najprej mogoče postal dnevnik, kateri je nam v resnici tako pptre-ben. S pozdravom J. Strauss. -o- New York, N. Y. P. N.: — Čestitam Vam k napredku, k združenju dveh listov v. enega. Eden močan in dober list je boljši kot dva slaba in šibka. — Pozdrav! Rev. P. Efenigen. -o- Ely, Minn. Cenjeni gg.! — Zelo sme se razveselili, ko smo čitali te dni, da ste Vi prevzeli lisi Amerikanski Slovenec. Sedaj smo prepričani, da je prišel v prave roke, ki so ustvarjene od Boga zato misijonsko dele katoliškega časnikarstva. Poj- ugodna prilika. Imamo še nekaj hiš na prodaj okoli slovenske cerkve, ki se dobe po ugodni ceni. Tudi imam več lot v Chica-gi in zunaj Chicage na spla-čevanje ali lahke obroke. Kdor želi kaj kupiti naj se oglasi pri nas, da mu jih pokažemo. Ni vsaki dan take prilike! MARTIN LAURICH, 1900 — West 22nd Place, CHICAGO, ILL. Phone: Canal 5777. (6-24 — 25-26.) louis stritar 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premof — les — in vse kar spada v prevažaino obrt. PokličaH ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohic in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mo pomagajo pri raz Srjev&nju katoliškega tiska. Uprava Edhwrti in Ave Maria. dite Vašo pot krepko naprej! Sčasoma bo vse z Vami, ker Vaše delo je pravo in za narod neprecenjlive vrednosti., Naj živi pošteno delo za pošteno in dobro stvar! Zdravil in Bog z Vami! • Več naročnikov. -o- Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik: — Naj reče o Vas že kdor kar hoče, eno pa je pri Vas, da imate srce za vse kar je katoliško. Nihče se ni že hotel žrtvovati za A. S. Vi pa ste čutili potrebo in ste šli in nam rešili najstarejši slovenski list v Ameriki. To je bratsko, to je krščansko. Zato tudi narod z Vami čuti in misli. Vaše delo bo živelo, ker je potrebno in narodu koristno. V našo hišo hodi ta list že, nad 25 let. Tudi Vaš list Edinost se je čital pri nas začetka. A. S. je bil prva leta vse hvale vreden list. Zadnje leta je sicer zastopal neko čudno politiko, toda tega ni list kriv, krivi so bili njegovi uredniki. Zdaj pa združen z Edinostjo ni nobenega dvoma, da bo ta list eden izmed najboljših slovenskih listov v Ameriki. Prilagam ček za ostalo naročnino in za eno leto naprej. Delajte, da postane združeni list kmalu dnevnik! J. K. — New York. — The Rt. Rev. John P. Carroll, škof iz Helene se je v družbi svoje sestre odpeljal v Evropo, kjer ostane čez poletje. — Columbus, O. J Ena in dvajset oseb je umrlo v državi Ohio, posledica je bila huda vročina, katera je trajala 72 ur. Skupno potovanje v Jugoslavijo Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sjcer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradiiik naše tvrdke, ki bo radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, tef še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na - Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave.. New York. N. Y. DO STAVEK: — Isto tako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, fcaflar hočete podati denar v stari kraj. bodisi £e v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postrežefii. Predno, ko greste od doma. na počitnice to poletje, nepozabite priti v našo banko in zamenjajte Vaš denar Travelers' Checks" — potniške čeke« Ti čeki se sprejemajo kot gotovina vsepovsod in jih ne more vnovčiti nihče drugi, kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00 mmm^mmm^ BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MIUONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island A ve., vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS Lr Varna banka za vlaganje va&ega denarja I , - U S- - Vi • iSŽBS.- Nas INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s pre- % voznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge po-ireDne listine. = "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST/ SOŠKI ČRNOŠOLEC: MLADI GOZDAR Izviren roman. Župnik se ni niti zmenil za Špeline čenče, ampak se je lotil kar branja. A pisava na listu je bila tako bleda, da je moral nazadnje pomagati si z naočniki. Špelo je to veselilo, ker si je mislila, da mora že biti nekaj posebnega, ko si mora gospod župnik s štirimi očmi pomagati. Še bolj je bila pa v svoji misli potrjena, ko je videla, kako se župniku čelo bolj in bolj grbanči, obraz zresnuje . . . Kmalu se ni mogla več vzdrževati, ampak vzkliknila je vsa vz-^radoščena: "Nikar ne strmite, gospod župnik, nikar, temveč veselite se z menoj!" "Špela, si-li ob pamet?" reče župnik ostro in resno. "Ne ob pamet gospod župnik, ne! — Špela je srečna, bogata, ne več razcapana, ne več beračica . . "Špela, jaz te ne razumem!" reče zopet župnik in gleda strmeč sedaj Špelo, sedaj list. "Kako ne ? — Saj je pisano." • "Ženska, ali res ničesar ne slutiš?" prične župnik s huda in resno. "Kaj ne bi slutila! — Slutim pač, slutim, a brati ne znam. Ta papir mi prorokuje srečo . . . ." "Kakšno srečo?" "No, denar in še kaj drugega--—" "Dozdevalo se mi je, da tu ni vse prav. — Tega lista ne dobiš nazaj," pravi nato župnik in vtakne list v žep. "Kaj?! — Kako, gospod župnik? — Bog Vam daj zdravje in srečno smrt; list pa nazaj." "Sedaj ne še." "Kedaj pa?" "Ko se prepričam, koliko je resnice na tem, kar sem bral v listu." - "Zagotovim vas, gospod župnik, da je vse sama živa resnica. Papir ne laže: Špelo čaka sreča." "Toraj je res, da imaš znanje z beračem Mrakom in da se mislita vzeti?" "List nazaj, gospod župnik, list nazaj ! — Naj bo Mrak berač, a Špelo čaka sreča, sreča--" "Povej, ali imaš kaj opraviti z Mrakom?" "Mrak je spak; — a moja sreča, moj list . . ." "Odgovori, kar te vprašam, drugače--" "Seveda imam opraviti z Mrakom. — Ali ni tudi on berač? — Jeseni sva brala skupaj oprešnike, krompir in oblice. — Sedaj mi pa daste papir, gospod župnik, ne-li ?" "Še norčevala se boš z menoj?" J "Bog me varuj tega!" "Pokažem ti vrata!" "Papir, gospod župnik, papir, — ne vrata. Mudi se mi dompv," prosi Špela jokaje. "Mir sedaj in jezik za zobmi*! Spametuj se i solze pa shrani za čase, ko jih boš potrebovala bolj, nego sedaj. Ničesar nimaš na svetu kakor prazno malho in podrto kolibo pa bi se hotela možiti! ? — Sedaj pa le pojdi. Opravila sva." Župnik se na to obrne in odide k pisalni mizi. Takoj se pa zopet oglasi in naroči odhajajoči Speli: "Reci Mraku, naj pride k meni. Potrta in žalostna je šla Špela iz župnišča. Srečevali so jo vaščani, a zmenila se ni za nikogar tako, da so nekate- Dve kvalitete so, ki določajo vrednost! Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene. je malo razlike med ceno dobre obleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, iedelavanju, blagu, in vrednosti. Vzoitec dveh kvalitet in dveh vred*nostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD Z DVOJNIMI HLAČAMI ki jih prodajamo, po $35.00 DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO: $25, $30, $40, $45 IN VIŠJE. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—*8o8 Blue Island Ave., Cot. iStfc Street. ri že ugibali, kaj se je morafes^e^i pripetiti, da je blebetava Špela izgubila besedo ... "Vse svojo žive dni," mrmra Špela mej potjo sama pri sebi, "mi ni še tako hyda predla, kakor danes. Največ mi-\ loščine sem dobivala doslej pri župniku, in sedaj je vse skaženo ... O ti Mrak, stari spak, kam si me pripravil! --Čakaj, škratelj ! — Prideva že kdaj do računa . . XI. "Petelin šel pod okence, Potrkal je na polkence, Prišla je majhna mačica, Podala mu je tačico." Nar. p. Temna polnoč je ležala nad Prelazjem v soboto potem. Vse v vasi je bilo že pozaspalo, tudi lajanje psov se je čulo le poredkoma. Motilo je nočno tišino le enakomerno plas-kanje dežja. — Obsorej je pritapal po ozki gazi mej hišami človek, noseč na ramenu kratko lestvico. Tiho in oprezno je* stopal po razgreznjenem blatu in nazadnje obstal pred jednonadstropno kočo. Lestvico je pristavil k zidu tako, da je prišla z gorenjim koncem vprav pod malo okence pod streho. "Sedaj poskusiš pa srečo, Kozmek," je dejal sam pri sebi ponočnjak, ki ni bil nikdo drug, nego berač Kozmek Mrak. "Glej, vse je tiho, vse spi, kakor polh v duplu . . . Bog in vsi sveti, pomagajte mi, da dobim Špelico! —" Nato je začel Kozmek počasi in oprezno kobacati navzgor po lestvi. Prišel je bil že do okenca in hotel potrkati, kar je rekel klin pod nogami: "krsk !" — in Kozmek je cmoknil vznak na tla — v blato. "Proklete lestve, da bi vas griža!" je klel tiho Kozmek, pobiraje se iz blata. "Vrag te podiši, trhlena burkla! —I Toda, čemu bi se jezil, saj se- mi ni pripetilo nič hudega ?'» Kaj bo to, če sede človek malo v blato! — Šment, ženim se1 pa bi se zmenil za take reči! Naj velja, kar hoče: dvakrat se lahko poskusi vsako pošteno delo —" In zopet se je spravil na lestvo. Previdno in počasi je prekoračil pomanjkljivi klin in prišel z glavo vprav do ok^ na Špeline spalnice. "Špelica, Špelica, tvoj Kozmek je tukaj!" je klical Kozmek polglasno in se dotikal z nosom šipe v oknu. "Špelica, vstani, izpregovori, in — tvoj Kozmek bo srečen... Srce mi gori in živi za te . . . Duša mi pravi, da morava biti midva — mož in žena ... S teboj Špelica, stojim, s teboj padem . . . Vse, kar imam, bo tvoje ... Ti boš nosila, krilo, hlače, in klobuk, jaz ti bom pa bos in gologlav _ hlapec . . ." Sedaj je Kozmek malo prenehal ter vlekel na uho, če se morda notri kaj glasi ali zgane. Toda nič_vse tiho . . . * - * ^" — • "Oh Špelica, kje imaš srce, da me puščaš tu v temi!" za- javkal je Kozmek še glasneje, nego poprej. A vse zastonj. Špela je molčala in spala. — Kozmeka je pograbila že majhna npvnlip 7. fi pol f nvn 1 nr-n/i.-v -J i—1__1"__»_• • IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) času pogreba svoje trgovine. -o- Vsiljivi berač. Miha Svigelj že star policijski znanec, doma iz Brito-( fa pri Kranju, se ne more od-j vaditi beračenju. Pravi, da ta poklic največ nese. Združen je pa tudi z nevarnostmi, ker ga je že zopet prijel stražnik, tako, da se ne odvadi svojemu "kvartirju" v ječi. -o- Pašiču ne dajo "urlauba." Belgrad. — Pašič se je odločil, da gre na odmor, ki mu je radi velikih naporov zelo potreben. Neposredno ,pred njegovim odhodom so se pojavili vplivi iz krogov koru-cije, ki delajo na to, da naj bi Pašič ostal v Belgradu. Bojijo se namreč, da bi se položaj v njegovi odsotnosti ne iz-premenil. Zato bi radi imeli v slučaju, če bi prišlo do reševanja sedanjega nevzdržnega stanja, Pačiša pri roki. je nekega večera v Grahovčah občina St. Lenart pri Laškem opustila pri porodu vsako p0 moč, tako da je otrok vsled te ga umrl. Otroka je nato mrtvega zaprla v omaro, čez tri dni ga pa na vrtu zakopala kjer so ga orožniki našli. Do! bila je dva meseca težke ječe — Druga obtoženka je bila Marija Černelč, iz Globokega v brežiškem okraju. Vračala se je od dela domu, med potjo pa porodila. Otroka je vrgla v mlako, da je utonil. Bi. la je obsojena na tri leta težke ječe. ' -o- -o- hna nevolja. Začel je torej precej močno trkati na šipe in| okvir v oknu. Nazadnje se mu je res zdelo, da je notri ne-j kaj zamrmralo. A kmalu je bilo zopet vse tiho. "Hm," misli Kozmek, ("prebudila se je bila malo, legla na drugo uho, pa zopet zaspala. O, da bi ona vedela, kdo je pred oknom, ne zmenila bi se več za spanje ..." Celjska porota — USoi- Pred poroto se je vršila razprava proti rudarju Avgustu Zdovcu iz Velenja, kateri je bil obtožen uboja. Dne 14. februarja okrog 21. ure ponoči se je vračala neka družba iz Velenja domov proti St. Ilju. Avgust Zdovc je za to družbo začel preklinjati, nakar se je iz gruče oglasil, neki Mihael Verder, da ne sli-, ši rad teh preklinjanj. Zdovc se je zagnal v njega s kolom in ga udaril po glavi tako, da je Verder vsled otrpnenja možganov prihodnji dan u-mrl. Zdovc je vsled skesane-1 ga priznanja in drugih olaj-1 sevalnih okolnosti prejel 2 in1 pol leti težke ječe. -o- Detomor. Radi hudodelstva detomo-ra se je zagovarjala Marija Razboršek. Obtožena je, da Ropar radi neozdravljive bolezni. Neko porotno sodišče v Kaliforniji je obsodilo višjega državnega uradnika Allena Morforg^ na 15 let ječe radi drznega ropa. Mož je udri pri belem dnevu v neko banko, oslepil blagajnika s tem da mu je vrgel v oči amoni-iakovega plina in odnesel 600 funtov šterlingov. Zločin sicer ni senzacijonalen, a je vendar v nekem oziru prav zanimiv. Morford ie bil namreč razmeroma dobro situiran in je užival velik sloves. Med glavno razpravo pa so prišle na dan okolnosti, ki so osvetlile pravi nagib tega uradnika. Neki zdravnik mu je namreč dejal, da se nahaja v zadnjem stadiju jetike in da bo-živel samo še leto dni. Ta izjava je napravila na Morfor-da zelo mučen vtis. Sklenil je preživeti zadnje mesece svojega življenja v veselem razpoloženju. In je izvršil rop, da bi našel sredstva za razkošno življenje. -o — Winnipeg, Man. — V zapadni Kanadi potrebujejo veliko farmarskih delavcev. Farmarji plačajo delavcem 40 do 50 dolarjev mesečno, s-hrano in stanovanjem. -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" 'Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na 6totine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vaa? \%em cerium m društvam se priporočamo. ta Vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z fia&lcn# v vseh velikostih in različnih barvaj*. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom* trgovcem in cbttfukm, 4a se spomnijo nas, kadar potre* bajejo ftako delo. Zmerno ceno, lično in točno harejeno dfcio jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni basinessa, če se ne oglasa- Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem oziru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte so! ' F.oako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prirtditar spomnijo ca naš list in objavijo ▼ njem svoj oglatf, Id bt> mnogo koristil. Vsa naročita počiljana: družfco 1849 W. 22nd St Chkaga, IS. G 0 Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso; kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri dom^eem^me- sarju: Math Kre^esec SLOVENSKI 1912 W. 22nd STR. MESAR CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319. 4 4 4 ELY, MINNESOTA GBAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, l&kor vsak fipxlec. AJkjo ,ga še nimate ▼ Vaši kisi. pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in ogleja: si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. "IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "ov«r shoes" za mrzlo vreme, dobite pri na« vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. ' Pridite m prepričajte se! Slogar Bros« ELY, MINNESOTA, Phone: i«4