Zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine četrtega sklica SPREJETA NOVA USTAVA NA ZADNJEM ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE ČETRTEGA SKLICA 7. APRILA JE BILA SPREJETA NOVA USTAVA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. SPREJEM NOVE USTAVE JE SLOVESNO RAZGLASIL PREDSEDNIK ZVEZNE LIUDSKE SKUPŠČINE PET AR STAMBOLIČ. PREDLOG USTAVE JE OBRAZLOŽIL PREDSEDNIK ZVEZNE USTAVNE KOMISIJE EDVARD KARDELJ. RAZGLASITVI JE PRISOSTVOVAL TUDI PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO. - V TOREK SPREJETA USTAVA SR SLOVENIJE. - SPREJETE TUDI USTAVE OSTALIH SOCIALISTIČNIH REPUBLIK Zvezna ljudska skupščina je v nedeljo, 7. aprila ob 18.31 v zelo svečanem vzdušju sprejela odlok o razglasitvi ustave. Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je prebral besedilo odloka: »RAZGLAŠA SE USTAVA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, KI STA JO SPREJELA ZVEZNI ZBOR NA SEJI 7. APRILA 1963 IN ZBOR PROIZVAJALCEV NA SEJI 7. APRILA 1963.« Razglasitev so pozdravili poslanci z dolgotrajnim ploskanjem. Seje se je udeležil tudi predsednik Josip Broz-Tito. Pred tem sta imela oba zbora ločeni seji, na katerih so se vsi poslanci imenoma izrekli za sprejem predložene ustave. V imenu vseh poslancev se je predsednik Stambolič zahvalil vsem organom skupščine, posebej pa zveznemu izvršnemu svetu, njegovemu predsedniku Titu, da so tako uspešno izpolnjevali velike naloge, ki jim jih je zaupal zbor. To so poslanci pozdravili z navdušenim ploskanjem in tako izrekli priznanje človeku, čigar pobude so privedle do ustanovitve nove Jugoslavije. Zvezna ljudska skupščina je sprejela tudi štiri odloke, organsko povezane z ustavo. To so zakon o izvedbi ustave, zakon o organizaciji in delu ZIS, zakon o volitvah zveznih poslancev in zakon o volilnih enotah. Predsednik Tito v Kočevju tjVn 0l*S('dnik Socialistične federa-Rroz J!cpu*)l'kc Jugoslavije Josip z4cj.~~*t® je v spremstvu organi-članfkega sekretarja CK ZKS in tj v, a UK ZKJ Ivana Mačka-Ma-sDel ° knl 8. aprila Kočevje. Pri-držal°a uri *n se najprej za- ltjer' ?alj časa v hotelu »Pugled«, z di ,c tudi kosil. V razgovoru ohgj^ktorjem hotela, ki je tudi sani udbornik, se je predvsem Zani uuDornik, se je preuvsem Za Priprave na proslavo ;e Kočevskega zbora in še kako se na proslavo priorja gostinstvo. (O pripravah za titii V° se ie kasneje razgovarjal Som s Predsednikom ObLO Drake) “enčinom.) Nadalje je stc-6red*)08Ovor ° našem gostinstvu, §tevnSCm ° Pusujit1 za kredite, o °Sel>n'1 zaP°s|enih in o višini rebit,V" Zanimal se je še za mo-lit,,te'® kočevske gostinske spccia-gal, .'ki jih nimamo) in prcdla-kakšn s* tudi pri nas omislimo so Pohvalil je tudi kavo, ki jal. du i° skuhali v hotelu in delile. sa.s? na kvaliteto kave razu-ha,’ f,TUji jo tudi sam večkrat sku-*lrani • alj® sc je zanimal, kje se kafcjnJO abonenti, koliko jih je in ie je cena obrokom. Omenil °b*skn' 80 mu med njegovim da d i11. v Zrenjaninu povedali, °*>i‘atoJe^° tam podjetja dotacijo iu*o ^ružbcnc prehrane. Ob va cest U menil še, da bo no-jeij),,' j1 znatno pripomogla k več-sko : a®toku turistov na Kočcv-sDoti|i “a bi bilo dobro to cesto P0 ? Delnicami. ■du si je predsednik Tito Prejemkov gostinskih de- oglcdal še Kemično tovarno, ki je sicer še v izgradnji, a s posameznimi stroji že obratuje. (V poizkusno proizvodnjo bo šia s 1. julijem), Zanimal se je predvsem za posamezne faze tehnološkega procesa. Zelo je bil zadovoljen, ko je videl, da proizvodnja že lepo teče (čeprav podjetje še nima v celoti zagotovljena investicijska in obratna sredstva). Med ogledom končnih izdelkov sc je pohvalno izrazil o bogatem asortimanu in (Nadaljevanje na 2. strani) V razpravi je sodelovalo 12 poslancev, ki so poudarili, da nova ustava odreja odnose, kakršni obstajajo v naši družbi, hkrati pa formulira tudi osnovne cilje organizirane akcije naše socialistične družbe. Poudarili so tudi, da mora postati ustava pobuda za nove progresivne napore naše družbe za še večjo enotnost delovnih ljudi narodov Jugoslavije, za vedno bolj humane odnose med ljudmi in njihovo blaginjo. # (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik Josip Broz-Tito si v spremstvu predsednika ObLO Kočevje Draga Benčine in direktorja kemične tovarne ogleduje Kemično tovarno v Kočevju (Foto: ing. M. Briški) Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje In Ribnica ★ Izdaja CZP -Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-M5 pri NB podružnica Kočevje KOČEVJE, 12. aprila 1963 Cena 20 din RIBNICA 26 volilnih enot Takoj 'po 15. aprilu se bodo pričeli v ribniški občini predvolivni zbori volivcev, na kar se že sedaj temeljito pripravljajo. Doslej so že določili število in območje vo-livnih enot. Po predlogu, ki ga je izdelala posebna komisija, bo za volitve v splošni zbor občinske skupščine občina takole razdeljena (volivne enote): 1. Grčarice, Grč. Ravne, Jelendol, Rakitnica, Blate, Kot pri Rakitnici; 2. Dolenja vas; 3. Prigorica; Lipovec, Makoše; 4. Nemška vas, Otavice; 5. Goriča vas; 6. Hrovača; 7. Ribnica I. (center); 8. Ribnica II. (Mlaka); 9. Ribnica III.; 10. Gorenja vas; 11. Sajevec, Bukovica, Dane, Zadolje; 12. Jurjeviča, Kot, Breže; 13. Breg, Dol. Lazi, Zapuže; 14. Žlebič, Gorenji Lazi, Sušje, Slatnik; 15. Velike Poljane, Vrh, Zukovo, Bukovec; Ortnek, Finkovo, Dule, Gor. Podpoljane, Dolnje Podpoljane, Škrajnek; 16. celotna Slemena; 17. Zapotok, Vinice; 18. Lipovščica, Nova Štifta, Ravni dol; Zamostec, Sinovica, Preska; 19. Sodražica I. 20. Sodražica II., Jelovec; 21. Gora; 22 Žimarice, Globel, Podkla-nec; 23. Ret je; 24. Hrib, Šegova vas; 25. Travnik, Srednja vas; 26. Mali log. Na tem območju je nad 6000 volivcev, ki bodo izvolili v splošni zbor nove občinske skupščine 26 predstavnikov - odbornikov, iz vsake volivne enote po enega. Na Zborih volivcev bodo občani govorili predvsem o vlogi komune v našem družbenem sistemu, posebno pa o krajevnih skupnostih, ker bo do zborov volivcev že izdelan predlog števila krajevnih skupnosti. Kjer so že doslej obstojale krajevne skupnosti, sveti krajevnih skupnosti ali krajevni odbori, bodo le-ti podali poročilo o svojem delu v zadnjim dveh letih. Na zborih volivcev se bodo volivci seznanili tudi z načinom volitev v vse predstavniške organe. Zbori proizvajalcev bodo potekali v znamenju razgovorov o statutih gospodarskih organizacij ter o rezultatih gospodarjenja v prvem tromesečju. Zbore pa bo treba tudi izkoristiti za oceno letošnjih proizvodnih predvidevanj ter se pogovoriti, kako zagotoviti, da bi bil letošnji družbeni načrt izpolnjen. Trije odloki Zvezne ljudske skupščine Nadaljevanje s 1. str. • USTAVA Nova jugoslovanska ustava Je po vsem svetu vzbudila veliko zanimanje, saj so o njej objavlja ^ na prvih straneh obširne komentarje skoraj vsi svetovni časnik-1- Kakor je bil 7. april za vso Jm goslovansko skupnost zgodovinsKJ dan sprejema nove ustave, je m pomemben za Slovenijo 9. aprij ko se je s cialistične prla nova ...u.. . ------ , venskega naroda in v razvoj družbeno-političnih osnov nas graditve. Tudi v ustavi SRS je središču človek — proizvajalec 1 upravljaled. Ustava SRS je bila sprejeta ^ zadnjem zasedanju republisK ljudske skupščine. Slovesno jo 1 razglasila predsednica ljudsK«-skupščine Vida Tomšičeva, obrazložil pa predsednik ustavne kom1' sije Miha Marinko. Doslej so bn_ sprejete tudi ustave ostalih socialističnih republik. sprejetjem ustave ^ republike Slovenije od' etrrin tr T-cTnrlnvilli Beograd, 7. aprila — Na ločenih sejah zveznega zbora in zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine po popoldanski skupni seji so sprejeli odlok o razpisu volitev zveznih poslancev. Po tem odloku bodo volitve zveznih poslancev v vse zbore zvezne skupščine v občinskih skupščinah na vsem ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije 3. junija 1963. Volivci bodo volili poslance zveznega zbora na vsem ozemlju SFRJ v nedeljo, 16. junija. Poslance, ki jih volijo v zvezni zbor republiški zbori republiških skupščin in pokrajinski zbori pokrajinskih skupščin, bodo skladno z določbami zakona o volitvah zveznih poslancev volila ustrezna novoizvoljena predstavniška telesa pred dnem, ki bo določen za prvi sestanek novoizvoljene zvezne skupščine. Roki za volivna opravila, ki se po zakonu o volitvah zveznih poslancev računajo od dneva razpisa volitev, so od 10. aprila dalje. Razen tega so na ločenih sejah sprejeli tudi odlok o imenovanju članov zvezne volivne komisije (predsednik je sodnik Vrhovnega sodišča Jugoslavije dr. Dražen Se-sardič). Na ločenih sejah so sprejeli tudi odlok o razpustitvi Zvezne ljudske skupščine, ki je bila to pot četrtič sklicana. Izvoljena je bila na volitvah 23. in 26. marca OD PETKA DO PETKA 1958, mandat pa ji je bil podaljšan z odlokom skupščine 7. apri- la 1962. Razpuščena je s 7. aprilom 1963. ♦ TITO 4 nagrajenci Turistične zveze Slovenije Preteklo soboto je Turistično olepševalno društvo Kočevje organiziralo družabni večer za svoje člane. Še pred začetkom družabnega dela večera pa so se člani pogovorili o ureditvi in okrasitvi mesta za proslavo 20- letnice Ko- »lošč. S-'. čevskega zbora. Predsednik društva Andrej Arko je v imenu Turistične zveze Slovenije razdelil štirim zaslužnim članom bronaste častne znake in diplome kot znak priznanja za njihovo dolgoletno požrtvovalno in nesebično delo v društvu. Priznanja so prejeli inženir Tone Zorc, Tone Štimec, inženir Milan Bižal in Lea Oražem. Uvod v zabavni del večera je bila »radijska« oddaja »Turizem na Kočevskem«. Oddaja seveda ni bila radijska, ampak so jo posneli le na magnetofonski trak in jo nato res preko radijskega sprejemnika (ampak samo enega, ti- lepem izgledu »mclapan« Pj° . Ob slovesu je maršal Tito zažcl® kolektivu pri nadaljnjem d®1 mnogo uspeha. Predsednik je prebivalce K®" čevja s svojim nenadnim obiskom prijetno presenetil. Kjerkoli sc J pojavil, so se zbrale skupine ob čanov in ga toplo pozdravlja1®' Iz Kočevja je odpotoval oko 14.30 ure. stega v dvorani) posredovali P^j' šotnim članom in gostom. Iz oo si ga morali prestati, so bijo in spoštujejo. J 0o/l avtomnhii so, Ji odrezali v partizanski bolnišnici. Ob skoku iz Turjat Ua,..k? 50 se bližali utrjeni belogardistični postojanki zdrobili, S,e 1,1 -i® P° nesreči sprožila puška ter ji je dum-dumka nico v p !®vo.roko nad komolcem. Takrat so jo prepeljali v bol-niogij rv,č>-lci in dr' Lovro ji je odkrito povedal, da roke ne bodo 0Perirali Sh' .Yd£da se Je v usodo in nekaj dni kasneje so jo cel j. Kr, ■ p Je P° amputaciji ostal samo še brezkoristen štr- bolnir-r, bolnica premaknila v naročje roških gozdov, je z ,PaniknTt-Sla tudi Sonja. Zadnje dni je začelo v bolnici že pri-Iz odrp atl obvez- Poleg tega pa se rana ni in ni hotela zaceliti. TikZane roke se Je že začel širiti zoprn smrad po gnilobi, kliče Oh°rZC,a ie Prišlo na uho rahlo šepetanje, kot da jo nekdo »Snn- i a in se ozirala okoli, vendar ni opazila nikogar. Gin v"” se je zopet oglasilo nekje v neposredni bližini, je bližp8 •Je Pohajal izpod košatega brinovega grma. Prišla Tik oh ,lr? utrujena sedla kraj grma ter pogledala vanj. P°DoInr,aeblu brinja je ležala Marija in košate veje so io Sonin „ m.a zakrile. Suha trava ji je dajala udobno ležišče in Mariine-Za^,ekla k njeL zaceliia ja.Je pila ranjena v pljuča in rana se ji je že skoro dneh ipl zato j® hila po cele dneve izven bolnice, v sončnih nic0 q cDosedala po pobočjih, le po hrano je hodila v bol-biii šp l. l1, ° s*a hili prijateljici že od mladih nog, ko sta krna]u ratkokrili dekletci. Skupaj sta odšli v partizane in ranien= ° Sonjini nesreči je bila pri napadu na Turjak gradu KV prsa tudi Marija. Bili sta v isti sobi v ribniškem dneve’ n am° P.a se Marija ni smela premikati in je cele stelji vePpemično ležala, Sonja pa je sedela ob njeni po-bližinj . nlešlri bolnici je Sonja najraje ostajala kje v dneve ’ ^arija pa je že toliko okrevala, da je lahko cele K Pphajala okrog. je prestJ6 .Yfarija. zagledala curek krvi na Sonjinem čelu, se se je nn.r,asi a’. misleč da je Sonja resneje ranjena. Sklonila iglic PJ° in s svojimi črnimi lasmi osula nekaj brinovih Po Sonjinem čelu. »Nr ran[ena?« je vprašala. čei0 ke’ P*® mi ni. Zdi se mi, da mi je nekaj priletelo v kaj V.? ,,e bomba padla v moji bližini. Kakšen kamen ali lirv, bndega ni, niti boli me ne.« »n 6teli so’ ka’ne?<< je vprašala, misleč na letala. »CeinUa- Kdo ve’ kako je v bolnici?« je zaskrbljeno vprašala, iz nje bolnice bombardirajo, prekleti Švabi!« je bruhnilo sPlaypreYa v vas?<< J6 vprašala Marija in se dvignila ter p izpod grma. a Poj diva, bova vsaj videli, kako je tam.« v Va .Vasi nista našli nikogar. Bolnica se je že umaknila in okrOL, ni pilo nobenega ranjenca več. Nekaj časa sta stikali .ie gg vasi in ker nista vedeli, kam naj se obrneta, saj se Že v fspu„ščal mrak, sta se napotili v gozd proti Kočevju, ter ut~mi sta si napravili v gozdu ležišče iz mahu in listja utrUdiliJem zaspali- Spali sta trdno, saj so ju dogodki dneva dišati’V6 ze velik dan, ko sta se zbudili. Na cesti je bilo tujem Drnenje avtomobilskih motorjev in posamezne klice v S strahom sta prisluškovali... ))TTal sedaj? Švabi!« je negotovo vprašala Marija, je oritJYakniva se bolj proti Podstenicam, tja jih ne bo« govorila Sonja. že Sj. r° sta vstali, toda komaj sta naredili nekaj korakov, bjiipa zagledali zelene uniforme, ki so se pomikale proti Q?alt’ Banditen!« tasjpj jt;ab sta. Nemški vojak, mlad golobradec s svetlimi hstopji „ 2 rokavi, zavihanimi nad komolce, se je široko videl, w PrDa P°trdila’ i\/roZY™em. Jaz pa bom rekla, da imam tifus,« je Vojak anJa Sonjin načrt. arl had’nilJY je gnal, je slišal njun šepet in zopet se je Uporna kri njima, da sta’ takoj utihnili. (Nadaljevanje) »Avto« in »bilanca« Lepo je bilo videti zbrane člane sindikalne podružnice podjetja -Avto« Kočevje na občnem zboru. Lepo tudi zaradi tega, ker se zaradi specifičnosti poslovanja le redko Zberejo v takem številu. Kritično so pretresli delo kolektiva v preteklem poslovnem letu, morda celo preveč kritično, saj o uspehih in delu skorajda ni bilo govora. Kritika je bila sicer izrečena dobronamerno, da se take in podobne napake ne bi več ponavljale, vendar so te napake v primerjavi z uspehom kolektiva malenkostne, zato je prav, da pogledamo tudi dobro stran dela kolektiva. -Avto« Kočevje je skorajda pojem dobrega in renomiranega transporta blaga. O tem nam govorijo številne izjave domačih in tujih 'komitentov, da želijo predvsem njihovih storitev. Zal, vsem zahtevam zaradi premajhne kapacitete voznega parka ne morejo zadostiti. Da je temu tako, imajo nemajhno zaslugo šoferji, ki so zaradi marljivosti in tovarištva dobro znani Pa vendar, če je tako, zakaj ni podjetje v preteklem poslovnem letu ustvarilo več sredstev? Zaključni račun je pozitiven. Sicer ne v taki višini, kot so si želeli, a pozitiven je le. Mimogrede naj omenimo, da so sorodna podjetja z večjo kapaciteto voznega parka poslovala z izgubo, čeravno so imela ugodnejše pogoje. Če pogledamo število vozil, s katerimi je podjetje razpolagalo v preteklem letu, ugotovimo, da je skoraj za 50 % manjše od leta 1961. Stara vozila so se namreč iztrošila, novih pa niso mogli nabaviti zaradi prepovedi uvoza, domača vozila pa ne ustrezajo ' zahtevam mednarodnega transporta. Kljub polovičnim kapacitetam je podjetje z uspehom zaključilo poslovno leto! Po realizaciji na posamezno vozilo je podjetje eno od vodilnih v Jugoslaviji, kakor tudi v mednarodnem transportu. V letošnjem poslovnem letu so izgledi nekoliko boljši. Delno zaradi boljše organizacije dela in razširitve poslovanja poleg Avstrije tudi na ostale države Evrope, delno pa tudi zaradi možnosti za nabavo vozil. Optimizem ni neosnovan, posebno če upoštevamo, da so razprtije, ki so nekdaj slabile delovno moč kolektiva, sedaj že odstranjene. JCcuh fe bddka strne Preteklo soboto je kolektiv -Pekarne in slaščičarne« na občnem žboru sindikalne podružnice razpravljal o delu in uspehih v preteklem letu. V živahni diskusiji so člani kolektiva analizirali probleme, ki so ovirali še uspešnejše poslovanje. Največji problemi so pomanjkanje strokovnega kadra, investicijskih sredstev za modernizacijo podjetja in stanovanj za člane kolektiva. Pomanjkanje strokovnega kadra je v tovrstnih poklicih občutno, ker se mladina nerada vključuje. Kljub veliki potrebi nima podjetje niti enega vajenca. Ta problem ni pereč samo na področju kočevske občine, temveč tudi drugje. Kljub naštetim težavam je podjetje uspešno zaključilo poslovno leto in znaten del svojih sredstev namenilo za mehanizacijo podjetja. Vendar so potrebe po investicijskih sredstvih večje, kot pa jih more kolektiv z ozirom na majhen obseg poslovanja ustvariti, posebno če upoštevamo, da ima svoje poslovne prostore v nekdanjih grajskih hlevih, kakor tudi z ozirom na porast prebivalstva v Kočevju in okolici. Z razumevanjem pristojnih občinskih organov pa upajo, da bodo zadovoljivo rešili tudi to vprašanje. Že sedaj razpravljajo, kako z obstoječimi kapacitetami zadovo- ljiti povpraševanje po kruhu, ki bo posebno naraslo s povečanjem števila delavcev pri gradnji ceste in pripravah za praznovanje 20. obletnice zasedanja Kočevskega zbora. Z boljšo organizacijo dela in več truda upajo, da bodo kos naraščajočim potrebam. KRITIKA Radirka je rekla svinčniku: »Eh, kaj boš ti! Pišeš, kar drugi hočejo, nimaš svojega lastnega jaz!« Svinčnik je odgovoril: »Prav imaš, a ne pozabi, da jaz vsaj kaj napišem, ti pa samo brišeš!« PRI GLEDALIŠKI BLAGAJNI Janez in Mica sta prvič v življenju kupila vstopnici za opero. Blagajničarka vpraša Janeza: »želite tudi besedilo opere?« »Ne, hvala, ne pojeva zraven!« LOVEC Duško čepi v grmu s svojo puško na zamaške. — Kaj boš streljal? ga vpraša sestrica. — Zajce! — Ha, ha, s puško na zamaške! — Molči! se razburi Duško. Saj zajci tega ne vedo. KOČEVSKE STOLPNICE IZ ŽABJE PERSPEKTIVE Tlcednikoaa posta Pismo iz i CENJENO UREDNIŠTVO! Namenila sem se napisati ; nekaj vrstic za Novice, na ka-5 tere smo tudi mi naročeni. ; Sicer pa ste me ob mojem ! lanskem obisku v vašem ured-! ništvu, g. urednik, povabili, • naj kaj napišem za naše No-| vice. ; Najprej o našem obisku. ! Snidenje po 25. letih moje od-! sotnosti in 34-letni odsotnosti ! mojega moža je bilo zelo gan-; Ijivo. Ko sva se zagledali s se-\ stro, ki nas je pričakovala v ! Ljubljani, sva skočili skupaj ! in od veselja se sploh nisva ! mogli ločiti (pa jokali sva tu-| di, seveda). Podobno je bilo ; tudi z možem in njegovimi so-! rodniki. ! Moja rojstna vas (Gorenji I lazi) se mi je zdela po 25. letih | vsa spremenjena, a mi je re-\ kel brat, da je prav taka, kot ! je bila ob mojem odhodu. Tu-j! di v moževi rojstni vasi (Retje i! v Loškem potoku) smo opazili j; spremembe. Mož ni skoraj ni-kogar poznal, ker so bili med lj! vojno njegovi vrstniki pove-j čini pobiti. Po vaseh so veči-; noma ženske in otroci, moški ! pa so odšli na delo doma in i v Nemčijo. | Moram pa povedati, da smo | opazili velik napredek vsepov-; sod. Po kmetih ni več koruz-i nega kruha, ki je bil včasih ! glavna hrana. Temu je morda j vzrok tudi, da so mladi bolj j razgledani, saj smo videli, da • mladi vse stvari bolje urejujejo. Zelo nas je presenetila in 'i nam ugajala tudi zdravniška j oskrba, ki jo imajo naši Ijud-; je v stari domovini zastonj, ', pri nas v Kanadi pa moramo ! to drago plačati. V Ljubljani smo videli zelo ; moderna stanovanjska poslop-; ja in tunel pod gradom. Tudi \ Kočevje se je zelo spremenilo, ! saj je zdaj res lepo mesto. So-! dražica je tudi zelo napredo-; vala. Posebno lepo je urejen ; trg, pa tudi ceste so asjaltira-! ne. V žlebiču je nova želez-! niška postaja. Prav med na-I šim obiskom pa so delali ce-j sto Ljubljana—Kočevje. Ob-; iskali smo tudi Travno goro, i kjer je lepo urejeno gostišče, i dobra postrežba in odličen j zrak. Videli smo zares lepe ; kraje, zato priporočam vsem ; izseljencem, da obiščejo staro ! domovino. Ne bo jim žal. Z ! možem sva bila z vsem zelo j zadovoljna, žal pa je njega ; malo mučil želodec, menda \ zaradi zraka. Med obiskom ! sem nazadnje videla tudi svo-I jo starejšo sestro, ki jo je 5 I mesecev kasneje pobrala smrt. Vse nama je bilo všeč, ne- • kaj bi pa le pokritizirala. Me-; nim namreč, da imajo kmetje ! previsoke davke in da prav j zato tudi vsa mladina sili v MED OTROKI Uslužbenčev: »Ali ima vaš denar res perutnice?« Obrtnikov: »Zakaj pa to vpra- Kanade mesta. (Te zadeve pri nas že urejajo, ponekod pa so jih že. Tako bodo kmetje v kočevski občini na primer plačali letos za okoli 5 milijonov manj davkov kot lani. Op. ur.) Večkrat berem v Novicah, da ljudje tudi kaj vprašujejo, le redko pa zasledimo odgovor. (Ta vprašanja in probleme prizadeti v veliki večini rešijo, žal pa nas o tem vedno ne obveste, mi pa imamo zaradi drugega dela premalo časa, da bi take zadeve podrobno raziskovali. Ce stvari ne bi bile rešene, bi se verjetno prizadeti spet oglasili z dopisom ali pa na kaki seji. Op. ur.) Sicer pa moram Novice pohvaliti, saj je v njih zelo veliko branja, pa tudi sedanja nova (manjša) oblika je lepša. Čitam jih z veseljem od začetka do konca. Želim se zahvaliti še nečaku Rudiju, ki nam je za novo leto čestital v Novicah. Prosim vas še, urednik, da bi objavili sliko našega vnuka. Slikali smo ga v narodni noši, ki smo mu jo prinesli za spomin iz naše rojstne domovine. Prilagam dolar za pomoč listu, naročnina pa, upam je že plačana. Pozdravljam vse bralce Novic doma in v tujini, uredništvo, posebno pa naše sorodnike. Ana Ruparčič, Canada Rojakinji Ani Ruparčič iz daljnje Kanade se za prijazno pisemce naj lepše zahvaljujemo, tudi v imenu naših bralcev za pozdrave. Lepa hvala tudi za dolar, ki ga je namenila listu v pomoč. Veseli nas, da ji je bilo v stari domovini po toliko letih všeč in prepričani smo, da nas bo kmalu spet obiskala in videla, kako napredujemo ... Objavljamo tudi fotografijo njenega vnuka, ki je v narodni noši res pravi Kranjski Janez! ... Še enkrat, hvala in lep pozdrav! Uredništvo šaš?« Uslužbenčev: »Ker sta očka in mamica rekla, da pri vas denar kar sam noter leti.« »Ribničani« in »Nemškarji« Članek tov. Boža Račiča »Nemškarji«, priobčen pred kratkim v Novicah, je vzbudil med ribniškimi zdomarji veliko zanimanja in priznanja, pa tudi upravičenih ugovorov, ki bi jih ne bilo, če bi veljal le za nekdanje Kočevarje. Prepričan sem, da že sam naslov Nemškarji tudi po člankarjevem osebnem prepričanju ne more veljati za ribniške krošnjarje, ker niso imeli s kočevskimi nikdar nobenih skupnih zvez in so hodili vsak po svojih potih. Naziv »Nemškarji« so dobili kočevski krošnjarji in kramarji pač zato, ker so bili nemškega porekla. Vsepovsod po širokem svetu poznajo ljudje ribniške krošnjarje ali re-šetarje in suhorobarje, ki jim rečejo tudi kar »Ribničani«. Doma pa so ti ljudje »zdomarji«, ker hodijo po svojih trgovskih poslih z doma. Nikdar pa še nisem slišal, da bi bili naši zdomarji v svetu znani tudi kot »Nemškarji«. Navedeni članek o »Nemškar-jih« je napisan tako, da lahko dobi nepoznavalec razmer napačne pojme o razvoju lesne domače obrti v Ribniški dolini, kakor tudi med nekdanjimi Kočevarji. Da so Ribničani prinesli znanje in sposobnosti izdelovanja lesnih izdelkov za domačo rabo že ob naselitvi iz svoje pradomovine, to je današnje Ukrajine, torej že v VII. in VIII. stoletju, je najboljši dokaz izdelovanje mehkih obodov za rešetarsko stroko, ki jih vsa ostala Evropa ne pozna. Kočevarji so rabili za svoja majhna ce-dilca le trde bukove, z rešetarsko stroko pa se niso ukvarjali. Kočevarji so prinesli svoje znanje izdelovanja lesnih izdelkov iz nemških dežela v 14. stol., ko so jih semkaj naselili Ortenburški grofje. Pokojni dekan Skubic piše v svoji Zgodovini ribniške dekanije, da vodijo sledovi izdelovanja s he robe v Ribniški dolini že v ■ in celo v 11. stoletje. Da je r’ niško suhorobarstvo starejše, kazuje tudi- Loška listina iz ' stol., ki dovoljuje Ribničanom prodajo žita, platna in lesnih delkov na letnih sejmih v Lo - -torej še pred prihodom Kočeva jev v naše kraje. Ob koncu • stol. je bila Ribniška dolina P turških vpadih tako izropana 1 obubožna, da so ljudje že o11,3' na izselitev. Zato je veljalo P'>® ,. cesarja Ferdinanda leta 1492 tu za Ribničane, da so smeli Pr0S prodajati izdelane suhorobars predmete po vseh tedanjih ® . sirijskih deželah. Da je bilotecm res hudo na vsem ribniške ozemlju, priča tudi pismo cesa' ., Maksimiljana, ko naroča baro Ravbarju, naj posodi Ribničanon žito za posev, kajti tudi tega j"11*’ več imeli. Pa so si Rabnič^. kmalu opomogli. Rešila jih . skopa zemlja, pač pa v večji me ^ gozd s svojim lesom, ki so fia . bistrim razumom in spretni rokami znali obdelati v Stevu izdelke, ki so pri vsaki hiši n tu potrebni, tako v gospodinjit ’ kakor tudi v ostalem gospod stvu. Čez leto so na skopi zenu J kmetovali, pozimi pa je vsa d1 žina pomagala pri izdelovanj suhe robe, ki so jo spomladi n sili v zameno za živila v blizu J in daljne kraje. Cesarsko PlS . je Ribničanom odprlo vrata v s roki svet, da so se na ta naC .g mogli oskrbeti s hrano, ki jo ^ doma za vse primanjkovalo. Za teve kupcev so se množile s k J ji. kjer so Ribničani »obžiralH njimi pa se je večala tudi raZIL0 vrstmost in oblika izdelkov. _ nam jasno kaže razstava suho' barskih izdelkov v Kočevju 1 (Nadaljevanje na 10. strani) piše DRAGI TOVARIŠ UREDNIK! Je že tako, da ima vsaka stvar svoje ime, včasih tudi več imen. Tako tudi jaz. Ime mi je Jožek, sem pa tudi Butec (naša mama) Mule (naš ata), Trolo (sestra), Bizgec (sosedov Renči, moj sošolec) in Balaba (moj mlajši blateč). Imam tudi ata in mamo; ne vem, če ju imajo vsi otroci, toda to, da imaš mamo in ata, je čisto brez potrebe! Ce bi n. pr. ne imel ata in mame, ne bi bil nikoli tepen, pa če bi pobil vse šipe na kredenci. Tako pa me biksata vsak nekaj časa, ata s pasom, mama pa s širhaklom. Tepen sem za vsako malenkost, čeprav niti nisem kriv. Tako tudi pozimi; ko je šel ata kupit tono premoga, je zvedel, da se je podražil. Tepen sem bil jaz! Toda, sem mar bil jaz kriv, če je premoga zmanjkalo, če je tudi pri nas, v Kočevju, zmanjkalo kurjave?! Toda tepen sem bil vseeno! Kmalu nato sem bil, tov. urednik, spet tepen. Naša mama je nesla mojega mlajšega bratca k zdravniku, pa ni mogla s Trate v mesto, ker je bila cesta polna blatnih luž in kotanj. Seveda se je hudo razjezila na kočevsko Komunalo, ki dovolj ne skrbi za cesto, toda v njeni jezi sem bil j o ž e k tepen jaz in ne Komunala! Jf več primerov bi ti lahko naSldO Toda prav nič me ne briga, * ^ je kriv (jaz prav gotovo ne!) zakaj ni bolje, toda tepen sem in ne morem razumeti, zakaj-Tako, tov. urednik, oprosti n ji pisavi, pišem namreč le ialc^v'i ko me »sledovanje« (tako Pf%; moj ata batinam) preveč ne?% Tak kažipot prav nič ne k lepšemu videzu našega Rak na želodcu zdravnicVCm času je kirurško Kii«.-JCnje Popolnoma uspešno — 80 glavni znaki? St0 oL?pnŽe,1<^CU je PreCej P080" Ijudnh e^je’ ^ ga srečujemo pri Za ir. tridesetega leta dalje, boli v P01 **6™*]® obolevajo moški lodcav ženske- Tako za rak žene v Kot 23 rak drugih organov je n^ m° Pravega vzroka. Znano iodei, ?nTner> ^a 56 iz čira na že-zaradi rad razviie rak, pa je ucotr,, i-ega Priporočljivo, da vsak totovljeni čir na želodcu čim-čim operiramo in tako preprest : da bi se iz njega razvil rak. PovJt * ° obolenje na želodcu bolfVk 3 * S časa do časa trgajoče apeHtPe .v želodcu. Pomanjkanje ” m gnus pred mesnimi na v želodcu razpada, zaradi česar se tvorijo plini, trebuh je napet, bolnik pa stalno kolca. Rak na želodcu lahko povzroča komplikacije. Najbolj običajna je perforacija — želodec poči — in sicer zaradi tega, ker se je stena želodca zaradi raka stanjšala. Še bolj pogoste so krvavitve. Če je stena želodca počila, se vsebina želodca razlije v trebušno votlino, kar povzroči vnetje trebušne mrene. To je silno nevarna komplikacija, ki v večini primerov povzroči smrt. Pri krvavitvah lahko bolnik takoj izkrvavi, zlasti še, če je počila kaka večja žila. Kdaj je treba želodčni rak kirurško zdraviti? Danes je večina Dtuiinski katiček -.hujšanje, nespečnost ter Bosti n] kanje volje za delo so pole^, ^aaki tega obolenja. Če bo-lodc,,ne zdravimo, se začne v že-Pad , Nabirati tekočina, v jamici bolniv JU^n'co Pa zatečejo žleze, hitro* Prične močno hujšati in na n_ou k®**- Če se rak razvije alj vzhodu požiralnika v želodec nai,t.a faestu, kjer prične dva-Š5an ■ Pnik, se lahko zaradi nara-‘zhoa • bjnnorja prehod oziroma y , 'Z želodca zadela, to^jkih primerih se hrana v le _ cu, dolgo zadržuje, pogosto tlorp- nien prehod v črevo popol-°hemogočen. Zaostala hra- Rekli so ... je ironija, da so naj-Ur„2fl delčki materije postali ni vsega sveta.« Albert Schweizer, švicarski znanstvenik fc0>>y0s tQda še ni-^etuija 111 videl dresiranega Thornton Wilder, ameriški književnik *ei Na 'kraj dogodka so se rinili Paša (| Emiljevič, Aljhen in vsi nepoškodovani (i Jakovljeviči. i »Nič mu ni reči!« je ugotovil Ostap. {1 »Bedasta iznajdba!« (1 Starke, ki so ostale z Ostapom same, (i brez vodstva, so takoj jele razkladati {1 svoje težave: (i »Brate je naselil v domu. Zro ko svi-nje!« • »Pujse krmi z mlekom, nam pa tišči , 1 kašo!« (I »Vse je znosil iz doma!« (i »Le mirno, device,« je miril Ostap in (i se jel umikati. »Glede tega bodo prišli (i k vam od inšpekcije za delo. Meni se- , 1 nat ni dal polnomočij.« <1 Starke ga niso poslušale. (i »Paška Melentjevič pa, ta je danes 1 odnesel stol in ga prodal. Na lastne oči (1 sem videla.« , 1 »Komu?« je zakričal Ostap. (i »Prodal — pa pika. Hotel je prodati ,i mojo odejo.« Na hodniku so se vneto dajali z napravo za gašenje. Končno je zmagal ,i človeški genij in pihalec pene je, zmlet |i pod železnimi nogami Paše Emiljeviča, |i izpustil poslednji slabotni curek in za {1 vselej utihnil. <1 BRANKO COPIC: Oslovska leta — Tvoja računica je dobra kvečjemu z& šega profesorja matematike, — odgovori De-Ha. — Zanj sta za dve ključavnici res dovolj ^ ključa, toda po moji hajduški matematiki J vsako ključavnico potrebno najmanj se<*eILflio osem ključev in še med temi bo morda eden, ki jo bo odprl. . , stj, — Če se bo treba plaziti ali skozi kaj " sem jaz tu, — se ponudi Krsto. liivo — Skozi ključavnico? — poškili nezauP J De-De-Ha. ^0- — Daj no, skoz kakšno okno. Kaj sem ben ključu, da bi šel skoz ključavnice? De-De-Ha ga premeri z očesom in reče: — Kakšnem ključu! V glavo si podoben . vani konici debla, ki so mu rekli »oven« in terim so stari Rimljani razbijali mestna yia a)o Zasmejali smo se, Krsto Bolha pa se še ni zmedel in je brž odgovoril: 1 \i — Vem, vem, tole modrost si včeraj P° ’‘ red zgodovine za višje razrede, da bi se postavil P neko punco! , pel, De-De-Ha je zardel in planil, da bi se si toda Baja ga je za roko potegnil nazaj. pre-— Ej, stoj, zdaj se resno pogovarjamo, tepala se bosta potem. ja- Razjarjeni Dule je spet sedel, vendar je s® ne lje divje pogledoval po Krstu, če se mu skriv J . posmehuje in spakuje. Krsto pa je bil za to, *e\ znati je treba, resnični mojster. Če se že m S1 očitno norčevati, je vihal nos, mežikal ah nadel neznansko resen obraz, kar je n j eg® ge sovražnika spravljalo v onemogel bes, 7'laSrari-med učno uro, ko ne moreš obračunati z ne® nežem. In ravno v tem je bil podoben pravi ^ hi, nadlegi, ki ji ni mogel priti do živega vsevidni reditelj Smrdonja. , . n' Toda Krsto je bil tokrat dečko na mest mu bilo do izzivanja in naš razgovor se je ru nadaljeval. v . jih — Od danes naprej bomo zbirali ključe m ^ dajali Dabiču — je predlagal Baja. — Kakor mo, je znan specialist za ključavnice. $■ De-De-Ha, ka mu je pohvala močno dobr la, je skušal biti skromen in je dejal: — No, še kar pri ličen. ^eh — Priličen, aha, ha, ha! — je prasnil v Krsto Bolha in še mi za njim, ker smo se . *pog nili Babičevega odgovora pri verouku, da ) priličen. Spomnil se je, ob nepravem tudi on, pa je skočil in šinil proti konviktu. gj — Stoj, kam pa?! — ga dohiti Baja zgrabi za jopič. . 0l-jli' — Kar najdite si ključavničarja, ki nl čen! — sika De-De-Ha. . . d Se — Saj se le šalimo, nesrečnež! Tudi 11 . $e šalil z bogom in mu dejal, da je pniličen’ v še mi s tabo. se — Eno je bog, drugo sem jaz. Z mano šaliti. ,^1 pi1' Zdaj se je razjezil tudi Baja in je spu® letov suknjič. aČU11 ti* — Že prav. Dobro! Bomo že kako p°r s črno knjigo tudi brez božje in tvoje Le pojdi lepo v konvikt, pa se pajdaši z Pujsom. — Ravno do Boba Pujsa mi je! # > Baja mu ni ničesar odgovoril, molče obrnil in se vrnil k nam. ..caj, ° — Gre, izdajalec! — sem glasno zaim bi me čul naglušni Dule. č,0

Zakaj naj bi vpil izdajalec, ko pa med izdajalcev? ^ — Res jih ni! — reče Dule in sede. ^ varjajmo se naprej. , psi A — Zd:i se mi, da je nekdo predlag3 preskrbimo tudi vžigalice, — se ogla®1 Mandičev. __ / S= rugimi besedami — gozd je ki jp Površina, večja od 5 arov, in j obrasla z gozdnim drevjem Pf0i nan/enjena predvsem za ali Jodnj° gozdnih proizvodov Se jC).lrna varovalno vlogo oz. tem s Za Posebne namene. Pri tla vi6® ne oziramo na zarast ali grarti/51? dreves (ohranjeni, dehtiš/- api> listniški gozdovi, gr-Jaa itd.). iti kp.’bale čistine, poti, potoke ^rištev °ne praznine v gozdu atn° h gozdu, če se take praznine lahko strnejo z razvojem krošenj obrobnih dreves. V gozd spadajo tudi vse čistine oz. neobrasle površine, ki so nastale zaradi sečnje kot redne oblike gospodarjenja, zaradi protipravnih sečenj, uničevanja gozdov ali zaradi kalamitet (vremenskih nezgod). V sporih, ali naj se kakšno z gozdnim drevjem zaraščeno zemljišče šteje za gozd, odloča občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za kmetijstvo. Nastalo je vprašanje opredelitve Prigoriških vrtač — odd. E — 79 v gozdno ali izvengozdno zemljišče. Na željo prizadetih lastnikov naj bi se spremenila kultura iz gozda v steljnik in naj bi bila posekana lesna masa pro- Gozdarski posvet °r8andaZ7eu drugi, kjer bo tudi kontrola ,0 mena in gnojil. Ostalo koh ^ z odlokom zajetih površin Pa , y sta opravljala KZ in obč. lJu ^g, odbor. Odlok ne bo veljal ^kooperante, če so ti minimalni tehnični ukrepi zajeti že v kou racijski pogodbi. . ,epa Za kršilce odloka je predvi0^ kazen po zakonu do 50.000 j,; člani sveta pa so menili, ° ^ bila dovolj kazen do 10.000 ^ ker do toliko lahko kaznuje .^, činski sodnik za prekrške, j- ^j-lje je za kršilce predviden s _avo vzem zemlje v prisilno uGniKa ali pa da KZ na stroške la?pjSih' obdela zemljo pa vseh preaP ,a. Odlok bo začel predvidoma . j, ti s 1. avgustom letos, se Pr jesensko setvijo. ^jrii' Odlok o agrotehničnem ^ \t murnu je potreben zato, jtevja zemlje, ki je v okolici K ,$1' najbolj plodna, dobili vec P,„jajo ka. Privatniki namreč PrLxatfl0 na svojih površinah zdaj °‘a je manj kot posestvo. Raze”..L večina lastnikov teh zemlJ1® njIri» zaposlena in se le malo . cd' za obdelovanje zemlje. IN°nrYi<# lok pa bo vsekakor PrlPhod<*e tudi, da bo kočevski trg v nekoliko bolj založen z do kmetijskimi pridelki. . 0tfl^ Odlok bo zajel, kot smo ' ^11)» nili, približno 452 ha obde jO' površin, od tega 238 ha m sgd0 zemlje, zaradi česar bi h‘ na obdelava teh površin ! . n gnojil, setev, oranje, kos o° 25:5 za Parmo kočpvct^10 nedeljo j ° odigral s 30 «*>»>> in ribniškimi šahisti Brunn n ° s^ovenski velemojster velpm Parma- Po peturni borbi je mizba?Ster 21 partii dobil, 8 remold: ln eno izgubil. Z vele-stek 1 m je dobil le Franc Meri« ’ remazirali pa so Miha Kla-Ivan t 0a folija, Mohar Karel, Moh'ir iar’ Kado Borovac, Rudi Čimer’ Franc Lunder in Stefan ^Hultanki je velemojster ° parma izjavil, da je v zad-času odigral po Sloveniji Upoj, . b°to, 6. aprila je sekcija Ko«6v-ncev kegljaškega kluba tekmri,e or8anizirala na kegljišču k°jen anie v kegljanju za upo-vanm • začetnike. Na tekmo-sti ()d Jo Prišlo 9 moških v staro-star0ot °5 do 86 let in 12 žensk v tekm'n, ?d 50 do 70 let. Moški so 25 iu- ali s 25 lučaji na polno in tla 25 na čiščenje, ženske pa Tf.i, ačajev na polno. dril5tv °Vanie članov in članic bm a_ upokojencev se je kar do-krogig°^o. Od začetka so bile kttL, res malo težke, pa so se Po(jir 1. Privadili in vedno lepše Postal 1 keglje. Tekmovanje je Pol0^a .° vedno bolj živahno. Raz-nle tekmovalcev je bilo več simultank, a da so naši šahisti dosegli proti njemu najlepši rezultat. V vseh drugih krajih je imel lažje delo. Pohvalil je predvsem mlajše šahiste, da igrajo zelo dobro (tudi nekateri, ki so po trdi borbi izgubili — npr. Osterman), vendar da poznajo še vse premalo šahovsko teorijo, ki je osnova za napredek vsakega ša-hista. Zanimanje za simultanko je bilo med kočevskim prebivalstvom, posebno mladino, zelo veliko. Žal je bil prostor tesen, za simultanko neprimeren, in publika malo nedisciplinirana, kar pa velemojstra, po njegovi izjavi, ni motilo. Na račun so prišli tudi nekateri zbiralci (pravzaprav predvsem zbiralke) avtogramov, ki jim je velemojster rad ustregel. LOVSKA SREČA Lovska družina Sodražica ima razen srnjakov in jelenov v svojih loviščih tudi nekaj medvedov. Letos je odstopila enega v odstrel inženirju Otu Kuhnu iz Diissel-dorfa. Že v petek sta zalezovala z domačim lovcem Mivškom po Travni gori. Res so prišli na mr-hovišče kar trije medvedi, najtežji je bil težak okrog 200 kg. V soboto sta čez dan prišla k mrhovi-šču manjša dva, večji pa šele proti večeru. Lovski gost se je odločil za srednjega. Čeprav je bil medved smrtno zadet, je šel še 50 metrov naprej in ga je šele drugi strel položil do kraja. Težak je bil 170 kilogramov. -nc Velemojster Parma med simultanko. V sredini Franc Mestek, ki mu je edinemu uspelo premagati velemojstra Sodelovanje kočevske mladine in JLA Na nedavnih razgovorih predstavnikov občinskega komiteja ZMS Kočevje in pripadnikov JLA garnizona v Ribnici so oboji izrazili željo po še tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Prav v letošnjem letu, ko bomo v Kočevju proslavljali 20-letnico Kočevskega zbora, bo sodelovanje še tesnejše. Dogovorili so se, da bodo organizirali skupna športna in kulturna srečanja, obiske, razgovore, izlete in podobno. Za začetek so že sklenili, da bodo pripadniki JLA izvedli 13. aprila v Šeško vem domu v Kočevju zabavno prireditev. Vojaki bodo igrali narodne in zabavne pesmi pa tudi peli bodo. Srečanje, ki se bo začelo ob 20. uri, bodo izkoristili tudi za medse- bojne razgovore. Seveda se prireditve, po kateri bo ples, lahko udeleže tudi odrasli. Za 26. maj so predvideli skupen izlet kočevske mladine in pripadnikov JLA na Bazo 20. Izleta se bo predvidoma udeležila tudi novomeška in ribniška mladina. Razen srečanja je tu predviden še poseben zabavni program in sprejem pionirjev iz kočevske občine v mladinsko organizacijo. Srečanje bo v okviru tedna mladosti, posvečeno pa bo tudi 20-letnici Kočevskega zbora. V kratkem nameravajo pripadniki JLA iz Ribnice in predstavniki občinskega komiteja izdelati še nadaljnji program skupnih prireditev in srečanj. Med tekmovanjem upokojenk in upokojencev Humor Zdravnikovo maščevanje Humor Bogat možak se je zvečer pretirano napokal pečenke in jo preveč zalil z vinom, pa ga je ponoči začelo zvijati. Sklonil se je do telefona in poklical zdravnika. Ta je kmalu prišel, ga površno pregledal in dejal: »Ste napravili testament?« »Testament?! Ne nisem ...« je prestrašen vzkliknil požeruh. »Torej, pokličite notarja in ga brž napravite! Imate otroke?« »Imam ... tri... a so že vsi poročeni in stanujejo na drugem koncu mesta.« »Pošljite nemudoma ponje in po njihove žene in može!« Moža je oblila kurja polt, poklical je ženo in ji naročil, naj čimprej zbere vso žlahto ob njegovi smrtni postelji. Ko je žena jokaje odšla, je bolnik z mrliškim glasom vprašal zdravnika: »Torej ni nobenega upanja?« »Kaj pravite? Jutri boste zdravi kot riba!« se je nasmehnil zdravnik. »Hudika, zakaj ste pa potem nagnali vso to rajo skupaj?!« »Zato, dragi moj, da ne bom jaz edina žrtev, ki ste jo sredi noči vrgli iz postelje...« s5«n0 So -lojpr. ln tovariško. Sodili si i klim Cl’ k* so člani kegljaške Ajo rp, m na kegljišču redni *°niču' * c|ani so tekmovali izvei V? med seb°i- ^etiU)Zn* I'czultati tekmovalce’ k°v so naslcdnii: Žu J.STIT 50 naslednji: ^Čičev, Levstikova 58, V Sen;„ 37> Arko 54, Gabrove 3 Ser^!1 ,48> Kočevar 36, Ere, 32- Lenasi 32, Bergan 2r’ £6tW Vlri‘: 'n ,1 v’ podrli Hočevar 1: 99 Ili r, Podrli Hoče’ CerSičfiR.^311 104- Devja 7, ”8, Senica 79, Troha 7 *n Skvarč, star 86 let tekmovalcem so o w skromna dar: ^0 e, ^LrueiUl as in rn°valci potem še večer je kar hitro NAROČAM »NOVICE« POŠILJAJTE MI JIH NA NASLOV: »NOVICE« KOČEVJE p. p. 39 Znamka za 15 din la teden za vas KOČEVJE Poročila sta se: Car Jože, delavec iz Kržetov 16, star 34 let in Mihelič Julka, delavka 'iz Črnega potoka 20, stara 24 let. Rodile so: Hozjan Barbara, gospodinja iz Mlake pri Kočevju 5 — deklico; Cuka Amalija, gospodinja iz Kočevske Reke — dečka. V Ljubljani je rodila: Kastelic Marija .delavka iz Salke vasi 25 a — deklico. Umrl je Hvala Mirko, hišnik iz Kočevja, Reška cesta 3, star 36 let. V Novem mestu je umrla: Mustar Brigita iz Konca vasi 4, stara 2 dni. LOŠKI POTOK Umrl je Gregorič Anton, kmetovalec iz Srednje vasi 8, star 65 let. KOSTEL Rodila je Žagar Marija, gospodinja iz Podna 3 — dečka. Umrl je Marinč Jože, kmetovalec iz Gotenca 2, star 66 let. DOLENJA VAS Umrle so: Češarek Marija, gospodinja iz Dolenje vasi 31, stara 54 let in Vidervol Marija, kmetica iz Rakitnice 19, stara 68 let. PREDGRAD Umrl je Makovec Kolman, delavec iz Predgrada 72, star 35 let. ČESTITKA Marici Bohanec -prisrčne čestitke na novi življenjski poti. Kolektiv ČZP Kočevski tisk. STANOVANJE Nujno iščem neopremljeno ali opremljeno sobo v Kočevju. Naslov v upravi Novic pod »Dobro plačama in »vesten«. PRODAM Prodam motorno kolo »Jawa« (prevoženih 5000 km). Zvonko Poje, Ljubljanska 47 Kočevje. PRODAM Prodam enostanovanjsko hišo v Ribnici — Vseljivo. — Naslov na upravi Novic. PRODAMO Občinski ljudski odbor Kočevje proda motorno kolo Jawa-250 ccm ter tri moška kolesa. PRODAM Prodam stavbno parcelo v Ribnici. Vprašajte pri Klunovih, Ribnica 47. PRODAM Televizor, nemške znamke, ugodno prodam. Vprašati v Ribnici, Kolodvorska 116. OBVESTILO Obveščamo vse člane Društva ekonomistov Kočevje, da bo občni zbor 20. aprila 1963 ob 18. uri v hotelu Pugled. Vabimo k številni udeležbi! Odbor PRODAJA ODPAD — odkupna postaja Kočevje, prodaja svoje dosedanje poslovne prostore z začetno licitacijsko ceno 500.000 din. Interesenti si prostore lahko ogledajo vsak dan od 7. do 15. ure. OPRAVIČILO Podpisani Ivan Kamenar iz Kočevja, Kolodvorska 8 se opravičujem za svoje ponašanje proti Tinki Gorše, med njeno službo v gostilni Lovec dne 18. marca 1963, neresnične izjave pa preklicujem in obžalujem. Ivan Kamenar PREKLIC Preklicujem vse izjave o Štefaniji Tomc iz Željn 30, ker niso resnične. Mirko Levstik, Zeljne 38 ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega in skrbnega ata ANTONA GREGORIČA iz Srednje vasi v Loškem potoku se najiskrcncje zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za pomoč med njegovo boleznijo. Še prav posebno se zahvaljujemo dr. Antonu Šmalcu za požrtvovalno skrb in nego, ki jo je tako vestno izkazoval ves čas njegove težke bolezni, ga bodril in tolažil. Iskreno se zahvaljujemo pevcem, govornikoma, godbi in predsedniku SZDL Ribnica ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v takem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, hčerka Ivanka, por. Lavrič, sinova Anton in Rudolf, zet Ivan, snahi Malka in Pavla, vnuki Toni, Jelka, Stanko, Mira, Rudi, sestra Marija z družino, družini Mohar in Vesel. Loški potok, 5. 4. 1963. ZAHVALA Ob nenadni, težki izgubi dragega moža, sina in očka MIRKA HVALA iz Kočevja se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v teh dneh sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Janezu Klunu, medicinski sestri Jugoslav! Dimitrijevič in Elici Strun-% vsem organizacijam, govornikom, godbi in učiteljskemu zboru šole Mirka Bračiča. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči žena Marija, sin Mirko, hčerka Majdiča, mama, oče, bratje, sestra in ostalo sorodstx'o. Z A II V A L A Ob težki in nenadomestljivi izgubi žene, hčere, mame in stare mame MARIJE ČEŠAREK iz Dolenje vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno sc zahvaljujemo šoferjem KGP Kočevje, kolektivu mehanične delavnice KGP — Breg, kolektivu Mesarije Kočevje, KT, Ribnica in kolektivu Mesarije Ribnica za poklonjene vence. Žalujoči mož France, sinova France in Edi z družinama, sinova Janez in Andrej, mama in ostalo sorodstvo. ZLATE RESNICE Ne jezi se nikdar, ako pa že mora biti jeza, jezi rajši druge. V sodu prebivati kakor Diogen, ni prijetno; pač pa poleg polnega soda. Kdor ti o revščini toži, prosi ga podpore; kdo se hvali, d* j« imovit, pomagaj mu ti. Obvestilo Obveščamo vse gozdne posestnike, lastnike gozdov na območju občine Kočevje, da je rok za priglasitev za sečnjo lesa za gozdarsko leto 1963-64 od 15. aprila do 15. maja t. Z. V tem času je treba priglasiti vso sečnjo, tako za domačo porabo, kot za prodajo (tehnični les in drva). Interesenti za sečnjo morajo navesti točne podatke o gozdu, v katerem nameravajo sekati, nadalje točen naslov, ime in priimek, bivališče, oziroma kraj stanovanja priglasitelja. Sečnjo je treba priglasiti -pri gozdno gospodarskih organizacijah, kjer ležijo gozdovi in sicer pri gozdnih obratih Stara cerkev, Kočevje, Mozelj, Podpreska, Kočevska Reka ter pri izpostavah KZ Kočevje, v Fari, v Osilnici, Banja loki, Predgradu in Strugah. Iz oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Kočevje KOČEVJE: 12. do 14. aprila ruski barvni film »Človek amfibija«, 15. in 16. aprila ameriški film »Obračun v Table Rocku«, 17. in 18. aprila francoski film »Muke gospoda Di-pona«, od 19. do 21. aprila francoski barvni film »Klevska princeza«. RUDNIK: 13. in 14. aprila ameriški barvni film »Kavboj«. RIBNICA: 13, in 14. aprila mehiški film »Macario«, 20. in 21. aprila švedski film »Poletje z Moniko«. SODRAŽICA: 13. in 14. aprila nemški film »Rože za državnega tožilca«, 20. in 21. aprila jugoslovanski film »Nadštevilna«, VELIKE LAŠČE: 13. in 14. aprila ameriški barvni film »Zlomljena zvezda«, 20. in 21. aprila ruski barvni film »Nasredinove spletke«. STARA CERKEV: 13. in 14. aprila nemški film »Primer inšpektorja Schirdinga«, 20. in 21. aprila nemški film »Zaljubljena detektiva«. LOŠKI POTOK: 14. aprila italij. film »Dolga noč 1943«, 21. aprila ameriški barvni film »Slučajni nasmeh«. DOBREPOLJE: 13. in 14. aprila francoski barvni film »Lepotica in cigan«, 17. aprila jugoslovanski film »Nasilje na trgu«, 20. in 21. aprila ameriški barvni film »Dober dan, žalost«. PONIKVE: 18. aprila jugoslovanski film »Nasilje na trgu«. BROD NA KOLPI: 13. in 14. aprila angleški film »SOS Pacifik"-PREDGRAD: 13. in 14. april* amer. barvni film »Moby Dick"; 20. in 21. aprila amer. barv111 film »Dan, ko so delili otroke"’ OSILNICA: 14. aprila amerisK* film »Vremenar«, 21. april nemški film »Primer inšpektor ja Schirdinga«. POTUJOČI KINO DU Slovenski film »Dolina miru" ' soboto, 13. IV. ob 19. uri v Starem logu. V nedeljo, 14. IV. ob 16. al v Strugah in ob 19. uri v Livold • Ameriški barvni film »Peter Fan v soboto, 13. IV. ob 17. uri n. Oneku, ob 19. uri v Koprivnik • V nedeljo, 14. aprila ob 13.30 Banja loki, ob 16. uri v Fari 1 ob 19. uri v Kužlju. ve Francoski film »Ljubezcns oči«, 20. in 21. IV. v črnem Pri toku, Travi in Podpreski. PolP film »Vlak« 20. in 21. aprila Dolgi vasi, Lazih, Vimolju Mozlju. Vstopnice prodajajo pol pred predstavo. Gledalcem brezplačno na voljo napisana v bina in ccena filma. Odgovori predstavnike v krajih, kjer P1 vajamo filme, prosimo, da P05^. bijo za urejen in popolnoma temnjen prostor. V in ure je SPORED RTV LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. SOBOTA, 13. APRILA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Ritmi Latinske Amerike. 10.15 Z obiska pri srbskih skladateljih. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Mira Puc: Rezultati osemenjevanja krav v letu 1962. 14.05 Valček, poloneza, bolero. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Stari in novi posnetki zborovskih skladb Marijana Lipovška. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 VINSKA — Boš pil konjak? — Nak, ne maram konjaka, rad pa imam konje! Okno v svet. 19.05 Glasbene * g glednice. 20.00 Naš variete. Oddaja za naše izseljence. „ qq NEDELJA, 14. APRILA: »• Mladinska radijska igra divščine Neznalčka in njeg ge. tovarišev«. 9.05 Dopoldanski: g stanek z zabavno glasbo. *ri.0i Še pomnite, tovariši.. • rilgf-Leskovec: Z Ratom na Pfrilga sko. 10.30 Matineja simfonicn^ orkestra RTV Ljubljana. H ? p0-lokom po strunah. 12.05 ^,13)0 slušalci čestitajo in pozdrav J jgl — I. 13.30 Za našo vas. l*0. Naši poslušalci čestitajo infrjje zdravljajo — II. 15.30 Igrajo - 9 mojstri. 16.00 Humoreska t, tedna. 16.45 Poje Slovenski 0» ^ 17.10 Radijska igra »V kreibP rt-enookega gusarja«. 18.30 ’ v ^ na nedelja. 19.05 Glasbene e. glednice. 20.00 Izberite svojo ^ lodijo. 22.15 Skupni Pr0g JRT — Studie Zagreb.