V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 6. 11.1984 CENA 23 din V d. glavni urednik. Igor Slavec Ob 35-ietnici izhajanja odiikova Odgovorni urednik: Jože Košnjek n z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 85 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ponesrečeni vojaški helikopter so našli Ljubljana — Republiški komite za formiranje je 4. novembra sporoči, da so okrog 14. .ure in 30 minut Mavri milice našli po obvestilu To-ueta Mihelčiča iz Ribnice pod Rezin-jkim vrhom južno od Ribnice razbitine pogrešanega vojaškega helikop-Ipjft gazela. Kct je sporočil zvezni tkretariat za ljudsko obrambo, so v oelikopterju našli trupla poveljnika r/enije generalpodpolkovnika bda Klanjščka, polkovnika v poko- Ivana Roma in pilota helikopterja Moćnika Gordana Pekiča. Gtneralpodpolkovnik Radislav KUnjšček se je rodil 10. februarja 95. leta v Števerjanu. Komaj *emnajstleten je odšel v partizane, kprej pa je delal kot aktivist Osvo^ «dilne fronte. Leta 1945 je postal Mmandat Gradnikove brigade. Po *jni je opravljal vrsto odgovornih uJog v naši armadi. Dolžnost pomika TO Slovenije je prevzel sre-*ieptembra lani. Helikopter je 12. oktobra letos po-*d iz Črnomlja, pristal pa naj bi v '/stojni. Polet je bil predviden po Vii Kopnvnik — Kočevje — Ribnica -Sodražica—S1 i vn i ca—Cerknica ■ojna. Pilot se je zadnjič javil /, radijski zvezi ob 11. uri in 35 mi-•v„ zatem pa se je izgubila vsaka «led za helikopterjem. Okrog 15. ure iUefadne so na območju predvide-'<•*?• leta sprožili prvo iskalno akci-' pa so jo morali zaradi nepn-"^ga vremena in teme prekiniti. ***j«vali so jo tudi na drugih ob-"'■'}.. Pri iskanju je pomagalo P*32tisoč ljudi, akcijo pa je vodil 'iajeval poseben republiški * (S) Zasedanje občinske skupščine Radovljica — V sredo, 7. no-mbra, ob 16. Uri se bodo sestali Wje zbori radovljiške občin-/(- skupščine. Med najpomembnejše točke dnevnega reda vsekakor sodi . / / . o prostorskem delu te-tačega družbenega plana, ki je - pred časom ovržen, nato pa Mežen široke razprave. Pozornosti delegatov naj bi bil cor deležen predlog smer-U dolgoročni plan radovljiške . r- za obdobje 1986 do 1990/2000, saj bo prostorski plan, će bo seveda sprejet, veljal le še ^bro leto dni. Posebej velja omeniti, da bo v/ združenega dela ponovno razpravljal o združitvi blejskega ozda Trgovina z enotno Malopro-fafc kranjskih Živil. Zbor krajev-- »kupnosti bo pretresel merila H bnanciranje krajevnih skup-■ Oba zbora pa bosta odloča-g prenehanju ukrepov družbeni varstva v gozdarsko-kmetij-tki zadrugi Srednja vas v Bohi- Na dnevnem redu so še odloki »blitvi občinskega proraču-H 0 priznavalninah udeleženim \'OB, o ustanovitvi komisije U občinske proslave, prireditve - ,/;rninske svečanosti, o derati-/ Delegati so pregledali predlagane spremembe poslovni-fh skupščine občine ter spre-IMmbe delovnega načrta zborov ike skupščine v zadnjem "ćju in sprejemali soglasje i lamoupravnerou sporazumu in tofattu skupnosti socialnega var-'/.va. Med razrešitvami in imenova-I velja opozoriti na razrešitev /ka za Spremembo pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost Skofja Loka. Sprememba se nanaša na plačevanje lastne udeležbe ob preselitvi v drugo stanovanje. Škofjeloška stanovanjska skupnost nazadnje objavlja še Sklep o oprostitvi OZD in delovnih skupnosti v občini obveznosti obračunavanja in plačila prispevka iz čistega dohodka v mesecu novembru 1984. Sklep določa, da se novembra letos ne obračunavajo in ne plačajo obveznosti iz čistega dohodka v višini 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov, izplačanih v novembru. A. Žalar Pretekli teden je Glasovo redakcijo obiskal predsednik kolektivnega poslovodnega organa Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske Vlado Sodin. Pogovarjali smo se o aktualnih problemih gorenjskega gospodarstva, zlasti o vzrokih za sedanje zaostajanje industrijske rasti. Foto: F. Perdan Predlogi za priznanja sveta za SLO in DZS Kranj — Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kranjske občine bo ob letošnjem 22. decembru, dnevu JLA, podelil posameznikom in organizacijam priznanja za prispevek k razvijanju in podružbljanju tega področja v kranjski občini. Za to svet poziva posameznike in organizacije, da do 19. novembra posredujejo predloge za priznanja. Za vsak predlog je potrebna kratka obrazložitev. Število priznanj je omejeno, zato naj vsak predlagatelj že predhodno opravi izbor in predlaga največ dva kandidata. Slovenci na Koroškem Dvojezična šola je ogrožena »Dvojezična .šola je resno ogrožena. Koroški Heimatdienst in 51 bodnjaška stranka zahtevata ukinitev obstoječega dvojezičnega sol stva ter ločitev slovensko in nemško govorečih otrok po narodni in jezikovni pripadnosti. Napad na šolstvo je poskus odriniti slovensko narodno skupnost v geto ter likvidirati takoj ali postopoma več kot polovico obstoječih dvojezičnih šol. To bi pomenilo, da bi v velikem deL dvojezičnega ozemlja naši ljudje prav ob tridesetletnici državne po godbe (podpisana je bila leta 1955 -— op. p.) in štiridesete obletnici? zmage nad fašizmom izgubili zadnje narodne pravice in postali dejanski tujci v domovini. Torej gre za najbolj agresiven in brutalen napad na naš narod in koroški Slovenci moremo in moramo odgovoriti le : odločnim ne,« je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Ko roškem inž. Feliks Wieser na velikem zborovanju slovenskih aktivistov v dvorani celovškega velesejma. »V tridesetih letih je avstrijska republika statistično odštela in požrla 66 odstotkov našega ljudstva To je najboljši dokaz, da je avstrijska manjšinska politika asimilator-ska in proti temu protestiramo.« Govornik je poudaril, da zahteva za ukinitev dvojezične šole nima nobene osnove, da je protiustavna in morajo zato ukrepati vlada in njene ustanove. Wieser je terjal razgovor z zveznim kanclerjem Si-nowtzem in dejal, da si Slovenci pravic ne bodo pustili vzeti. Če se bo narodnostno ozračje na Koroškem zaostrilo,.bodo za to krivi tisti, kise dolžni ščititi manjšine in skrbeti za njihov razvoj. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je dejal, da se čuti oživljanje mračnjaških sil prav pri manjšinskem vprašanju. Če se bo zvezna vlada odločila zoper nas, potem je jasno, da se bomo borili proti oblastem. Če pa bo prišlo do rešitve v našo korist, tedaj smo pripravljeni na dialog. Kot smešne je ocenil dr. Grilc trditve, da se mora na Koroškem večinski narod boriti za enakopravnost. Zahvalil se je nemškim sodeželanom in organizacijam, ki podpirajo boj Slovencev za enakopravnost in tako kot inž. Wieser pozval vlado, naj ona rešuje probleme Slovencev, ne pa razne mračnjaške :r. nacionalistične sile, ki za to sploh niso poklicane. Oba govornika sta pozvala Jugoslavijo, naj podpre boj Slovencev za enakopravnost in kot sopodpisnica državne pogodbe terja dosledno izpolnjevanje obvozno sti, ki jih ima Avstrija do manjšin. Dvojezična šola je šola demokracije, prijateljstva in enakopravnosti, so dejali na zboru, na katerem so sprejeli tudi posebno resolucijo. V petek, 16. novembra, bo v Celovcu velika demonstracija za ohranitev dvojezične šole, ki jo organizira komite za obrambo dvojezične šole. Kritični tržiški komunisti Tržič — Predlogi sklepov 13. seje CK ZKJ so tudi med tržiškimi komunisti zbudili izredno zanimanje in vzpodbudili številne kritične razprave. Med drugim sd tržiški komunisti tudi ocenili svoje delo. Ugotovili so, da je pogostost sestajanja članov ZK v osnovnih organizacijah ponekod skrajno neodgovorna. V nekaterih krajevnih organizacijah in delovnih skupnostih se komunisti sestajajo komaj enkrat, največ dvakrat na leto. Tudi takrat je udeležba slaba. Največkrat se ne udeležujejo sestankov tudi vodilni delavni, ki ponavadi svojo odsotnost niti ne skušajo opravičiti. . , ' Tudi v večjih delovnih organizacijah, kjer so osnovne organizacije ZK močne in imajo stalne akcijske konference, ne izpolnjujejo pričakovanj organizacije. Tudi aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev še ni odigral svoje vloge. Aktiv komunistov vzgojno prosvetnih delavcev se sestaja občasno, po potrebi. Zelo uspešno pa je akcijsko povezovanje v mejnem področju doline Podljubelj, kjer se sestajajo komunisti iz Podljubelj a, Postaje mejne milice, Carinske izpostave in Kompasa ter občasno tudi karavlc Informiranje med člani ni zadovoljivo: člani občinskega komiteja, zadolženi za posamezne osnovne organizacije so premalo prisotni v teh osnovnih organizacijah. Informacije o poslovnih odločitvah in investicijskih programih so že dejstvo, namesto da bi družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v delovnih organizacijah tudi omogočili obravnavo in oceno posamezne take odločitve. Nič čudnega potem, da ne uspe kakšen referendum. Zapisniki osnovnih organizacij zelo naredno prihajajo na občinski komite. Izredno slaba je tudi informiranost članstva, saj manjka povratnih informacij s strani Občinskega komiteja ZK in tako ne zagotavljajo pogojev za akcijsko delovanje. Manjka postejše analitične in tudi kritične vsebinske obdelave sej in razprav. Premalo se člani ZK vključujejo v politično izobraževanje. Sprejemanje novih članov je v tržiški občini nazadovalo. Izrednega pomena je kadrovska krepitev v krajevnih skupnostih, saj imajo na terenu člani zveze komunistovširoko paleto interesov, kadrovsko so pa veliko skromnejši kot v združenem delu. Stabilizacijski ukrepi še vedno ni- />l *e Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Josenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka in Triić ** — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kran) — V. d. glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novlnar)l: Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain In Igor Kokelj — Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) — List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od |anuar|a 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Mose Pljadeja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerelela, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. poletje 750 din Obiski osnovnih organizacij ZK vih članov, temveč le ugotavljanje, kje so vzroki za tako mrtvilo. Največ vzrokov bo verjetno iskati v visoki partijski članarini, v primanjkova-nju časa za družbenopolitično delo v mladih družinah in podobno. Tržič — Posebna delavna skupina Občinskega komiteja ZKS Tržič bo v dneh do 20. novembra obiskala posamezne tržiške delovne organizacije, v katerih že več let niso sprejeli nobenih delavcev v članstvo Zveze komunistov. To ne bo nobena kampa-nija in prizadevanje za sprejem no- (dd) so dosledno uresničevani. Ni premikov v turizmu trgovini in gostinstvu pri usmerjanju sredstev solidarnosti v neposredna vlaganja na ner.. tem področju in pri racionalizaciji strokovnih služb samoupravnih inte resnih skupnosti. Že dve leti o slednjem le govore. Premalo je v tržiški občini vzpodbujana inventivna dejavnost. Tuj pri zaposlovanju še ni bilo storjena, vse potrebno; mladi morajo imeti oV 10, sicer postanejo delomrzneži. Zbor združenega defa ne izpolr je vseh pričakovanj. Delegat: Se ,■ no ne prihajajo na sejo kot bi mor 11. Predsedniki krajevnih skupne pogrešajo tesnejši stik z občinski: vodstvom. Tudi na sejah družben političnega zbora je udeležba deleg tov zelo slaba. Komunisti so prema aktivni na terenu, člani ne sprejeti jo funkcij in zadolžitev. Malo je I tudi storjenega za aktiviranje dih komunistov. Dostikrat člani M* ze komunistov ugotavljajo, da M mnogo pomembnih odločitev v m lovnih organizacijah mimo organua-cije. Se vedno niso tržiški delavci povsod nagrajevani po delu. Delavce -komuniste moti previsoka partijski članarina. Predlagajo, naj bi iz M ve za obračun članarine izločil; M dure, kot imajo to urejeno v drugih republikah. Tržiški komunisti so kritično 00* nili tudi delo svojih članov v medobčinskem svetu ZK. Premalo pride m tu povratnih informacij, premalo se kritično obravnavani skupni intero si, premalo je izpostavljanja odgovornosti za neizvrševanje sicer dogovorjenih in zapisanih skupnih sta lišč. Kritično pa so spregovorili tud. q kadrovski politiki v ZKJ. Prevtv ;. puščamo izjeme in kroženje hinkcic narjev v družbenopolitičnih krog)! premalo se funkcionarji vrača1; , združeno delo. Predolgo se nekatet starejši aktivisti zadržujejo na vodi nih profesionalnih položajih, ko bi tudi v družbenih svetih in plenum kot upokojenci lahko še veliko p: spevali k razvoju in krepitvi ZKJ Premalo so člani ZK informira: -strani organov republike in federacije." Dostikrat o pomembnih stvareh člani zvedo preko govoric in tujih glasil kot pa preko našega aa informiranja. Člani CK bi lahko u\ krat obiskovali osnovne organ:.;., je, se udeleževali sej občinskih kg mitejev. Malo, veliko premalo je bilo storjenega za razbremenitev gospodarstva. S strani federacije, republik pokrajin ni bil v ta namen sprejel ti program. Vse kaže, da bo do konca letošnjega leta tu ostalo le pri obljubah. Trošenje solidarnostnih sivo stev nerazvitih republik in pokrajin je potrebno bolj kritično obravnavat in usmerjati. D. Dolenc Sprejem za prvoborce — Vsako leto Občinski odbor Zveze borcev Kranj povabi na manjšo slovesnost prvoborce-, nosilce Spomenice 1941, ki v tem letu praznujejo svoje jubileje. Tovariš Franc Pu-har-Aci je tokrat sprejel 70-letnika Jožeta Breznika iz Kranja in Pavleta Svetelja iz Šenčurja ter f/)-letnika Janeza Lušino-Malija, Tilka Bizjak, ki prav tako praznuje okrogel jubilej pa se slovesnosti zaradi slabega zdravja žal ni mogla udeležiti. Vsi jubilanti so ob tej priložnosti dobili v dar knjigo Boj pod Olimpom, ki govori o partizanstvu v Grčiji, Makedoniji in Albaniji. — Foto: F. Perdan Slabosti šolstva je kriv nezadovoljiv gmotni položaj Pred problemsko konferenco o preobrazbi visokega šolstva je CKZKS sklical novinarje, ki v sredstvih javnega obveščanja ^remljajo preobrazbo vzgoje in izobraževanja — Projekt umerjenega izobraževanja se zožuje na enostavno šolsko reformo in nazaduje spričo zaostrenega gmotnega položaja '-fbljana — V pogovoru z noviji «o člani CK ZKS Tine Zorič, •rtjaVadnal in Marjan Jelen minu-Mden povedali, kako daleč smo v pofcrazbi vzgoje in -izobraževanja so položaj nedavno ocenili Itvr.iinisti v prosveti, ko so razprav-m o sklepih 13. seje CK ZKJ. Do-W&e srednješolske reforme je na pfctfprecej izničil šibak gmotni po-tako da vidimo bolj kritične t*r'-wativne plati. *J**nisti v prosveti so ob obrav-J"l*»)pov 13. seje izrekli veliko j*o šolstvu, reformi, gmotnem fj^ju vzgoje in izobraževanja, pa "' I ■'ednotah šole in pedagoške-^ fokJica. Vzgoja in izobraževanje f*b zal še vedno močan prizvok /;«ene režije, namesto da bi ju /,r///al kot sestavni del družbene Aukcije. Vendar je pričakovati, f*kdo pozitivni premiki v gospo-'-fctJcem sistemu kmalu odrazili tudi ^tvu, toda treba bo spremeniti do delitve družbenega proiz-Veliko bi k vzgoji in izobraže-JJl pripomoglo drugačno vredno-jjp znanja, znanosti, izobraževali kakovostnega dela, vendar ne '^moralno priznanje. Obetajo, da 'pnoblikovanju prihodnjega sred-Ptf&ega programa veljalo, naj za vzgojo in izobraževanje naraščajo skladno z rastjo dohodka. Komunisti prosvetni delavci so v razpravi obsodili preveliko admini-striranje v vzgoji in izobraževanju ter ozkost šole glede vzgojnih funkcij. Premalo je metod in načinov dela, ki bi v učencih spodbujali samostojnost in kritičnost. Tega niso krivi zgolj pedagogi, temveč sistem vzgoje in izobraževanja, ki terja klasično, avtoritativno pedagogiko. Razprava je pomagala oblikovati prihodnji program vzgoje in izobraževanja, so naglasili sogovorniki s CK ZKS. Zanj je pomembno načrtovanje v duhu stabilizacijskega programa. Glede svobodne menjave dela pa je bilo rečeno, naj ne ostane zgolj ob pridobivanju sredstev, temveč naj se uveljavi produkcijski odnos, ki bo terjal odgovornost širšega družbenega okolja za razvoj vzgoje in izobraževanja. Stekla je tudi reforma visokega šolstva. Prihodnje leto se bodo študentje že vpisovali v reformirano visoko šolo. V preobrazbi visokega šolstva so dali poudarek vzgojnemu, izobraževalnemu, raziskovalnemu in svetovalnemu delu. Vsega, kar so pred leti načrtovali, zdaj ne bo moč doseči, saj bi morali precejšen del prvostopenjskega študija prenesti v združeno delo, potrebne bi bile spre- membe v mreži visokih šol, neizdelana so tudi stališča glede podiplomskega študija. Šele razvoj visokega šolstva do leta 2000 bo povedal, kaj je dosegla preobrazba, kje so pomanjkljivosti in kako naprej. Ko so govorili o obveščanju javnosti glede preobrazbe vzgoje in izobraževanja, so člani CK ZKS priporočili novinarjem, naj bolj sistematično poročajo o tem področju in poleg problemov nakažejo tudi kak zgle-den primer. D. Z. žlebir Oslabel delegatski sistem Delegatski sistem tretjega mandata vse bolj neučinkovit, kar je dediščina kampanjske predvolilne akcije Prejeli smo Odgovor na članek »Je združitev res porok za boljše delo?« Veliko se piše in govori, da je trgovina v težavnem položaju, vendar sc položaj ne spreminja na boljše. Nima dovolj obratnih sredstev /a pokrivanje zalog, ima minimalno akumulacijo, ekonomičnost pada, prav tako pa tudi ni bančnih sredstev za naložbe. Nihče pa ne more zanikati prizadevnosti delavcev Živilinega tozda Trgovina na Bledu ki živijo s turističnim utripom Bleda. Vajeni smo kritik in pritožb, saj je danes trgovski delavec zaradi padanja življenjske ravni strelovod za kritike. Članek v Glasu z dne 9. oktobra »Je združitev res porok za boljše delo?« pa nas je potisnil ob zid, če ne čisto na tla. Sprašujemo se, če res nismo čisto nič naredili za Bled in turizem. V naših majhnih lokalih in trgovinah res ne moremo prestaviti zidov, vendar imamo v sezoni odprte trgovine do 21. ure, kar je naša praksa že od prej. V zadovoljstvo potrošnikov smo letos uredili dobro založeno stojnico s sadjem, za kar smo bili deležni pohval in priznanj in se tudi tako približali kupcu. Dozidali smo tudi oddelek za pijače v eni od naših trgovin, ki je med drugim primerno založen z vini, ki jih je mogoče dobi*' pri naših grosistih. Toda Angleži, ki na Bledu prevladujejo, pa so F vOraj izključno potrošniki sladkih in mineralnih pijač. Delikatesna iz*ira je res skromna, vendar ne samo pri nas. Imamo tri dobavitelje in prodajamo tisto, kar je mogoče pri njih kupiti. Je trgovina kriva, če je na primer polica s čokolado samo še zgodovina, če ni izbire sirov, če dobimo od dobaviteljev isto kvaliteto mesnin in salam, vendar samo z drugačnimi imeni. Turisti iz kampov dosti nakupujejo, apartmajski gostje pa niso kakšni posebni nakupovalci, saj se hranijo v hotelih. Vse nedelje od junija do sredine septembra imamo med 8. in 11. uro odprte štiri trgovine, ena pa je bila odprta popoldan. V kampu Za-ka je bila med sezono trgovina odprta non stop. V času sezone je bila zato produktivnost nadpovprečna. Mnogi od zaposlenih so se na priporočilo vodstva tozda med sezono odpovedali letnemu dopustu. Blagovni promet je v sezoni v primerjavi z nesezono podvojen. Od kod potem ta promet, če gredo kupci mimo trgovin? Nikakršnih notranjih motenj ne poznamo. Smo utečeni, a na ža-fost premajhen kolektiv z velikimi, sezonskimi vplivi. Rezultati sezone nas niso uspavali. Zavedamo se, da tudi po združitvi na Bledu ne bodo blagovnice rasle kot gobe po dežju in bo gotovo še naprej treba hoditi miže mimo naših trgovin? Upamo, da ne samo mimo naših! Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Živil, TOZD Trgovina Bled PRIPIS UREDNIŠTVA: Odgovor objavljamo, čeprav ocenjujemo, da je Odmev z Bleda, kot je naslovljeno pisanje, predvsem prikaz dejavnosti blejskega tozda Živil, njegovih težav, prizadevanj in uspehov, ne pa argumentiran odgovor na Glasov komentar, objavljen 9. oktobra. Komentar se ni loteval splošnega položaja trgovine in problemov, ki jih našteva odgovor, ampak povsem konkretne zadeve — združitve ali nezdružitve. O tem pa v pismu z Bleda ni govora, čeprav smo v uredništvu pričakovali predvsem to! Kranj — Da delavčev vpliv redko seže prek tovarniškega plotu, zlasti če gre za širše poslovne odločitve ali pa je beseda o družbenih dejavnostih, je kriv tudi delegatski sistem, ki je v tretjem mandatu precej oslabel. Čez dve leti bodo nove volitve in če nočemo novega slabega mandata zaradi neusklajene predvolilne kampanje, je že danes treba pomisliti na to. Sindikat je sklenil še do konca leta izpeljati prve akcije za prihodnje volitve. Sindikat je poudaril potrebo po pravočasni in organizirani predvolilni akciji. V združenem delu je za priprave nanje zadolžena osnovna sindikalna organizacija, ki pa brez podpore in sodelovanja drugih političnih dejavnikov v tovarni kajpada ne bo uspela. Tudi na vodilne, vodstvene in strokovne službe računajo. Do konca oktobra naj bi osnovne sindikalne organizacije pripravile programe aktivnosti za volitve čez dve leti, določiti je treba roke in nosilce ter porazdeliti naloge med vse družbenopolitične organizacije. Imenovati bodo morali nov odbor za kadrovska vprašanja in volitve ali starega dopolniti z novimi člani. Analizirati bodo morali, kako v posameznih tovarnah deluje delegatski sistem in kako svojo nalogo opravljajo vodje delegacij. Delavski svet bo moral določiti delavca, ki bo vodil evi- denco možnih kandidatov prihodnjega delegatskega mandata in za evi-dentičarje zagotovil instrukcije. Tudi evidentiranje, prvo dejanje volitev, se že lahko začne, ali vsaj razmišljanje, kateri delavci imajo dovolj izkušenj, sposobnosti in drugih pozitivnih lastnosti, potrebnih delegatu. Odgovorno in dosledno evidentiranje je pogoj za dobro in demokratično kadrovsko politiko, zato mu mora dati sindikat poseben poudarek. Šele evidentirani kandidati lahko zares postanejo kandidati. O tej drugi fazi pa bodo razmišljali, ko bodo izpeljali prve naloge. Dejstvo, da je do volitev še celi dve leti, ne sme uspavati! D. Ž. PRA VNIK SVETUJE OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKA B. M. iz Stražišča Ker niste opravili uspešno v prvem poizkusu izpita y; vam v temeljni organizaciji povedali, da boste k ponovnega izpita prejemali nižji osebni dohodek. Čeprav bo to le 14 dni, vseeno menite, da to ni prav! Odgovor: Ravnanje vaše temeljne organizacije (lede zmanjšanega osebnega dohodka je vsekakor opravilno. Upravičeni ste do osebnega dohodka, kot ?4 /.a pripravnike določajo vaši samoupravni akti. Ne (ledena to, da pripravniškega izpita niste prvič uspe-Inoopravili, vam osebnega dohodka v temeljni orga-neariji ne smejo zmanjšati, dokler pripravniškega izpita ne opravite, ker imate vse dotlej status priprav-'/a. Će imate sklenjeno delovno razmerje za nedolo-0 b|S, vam bo le-to prenehalo, če pripravniškega tudi v ponovnem poizkusu ne boste uspešno opravili. ODŠKODNINA ZA IZGUBLJENO BLAGO L N. iz Kranja 'vprašujete nas, kakšno odškodnino je dolžna pla-• leznica, če se blago, ki bi ga morali pripeljati, med prevozom izgubi? Odgovor: V primeru izgube, kakor tudi poškodova-- i r>iaga, je železnica dolžna stranki plačati vrednost biftga, in sicer po tržni ceni blaga. Cena se računa v prejema blaga za prevoz na kraju odhodne postaje. Ker pa je prevoznik dolžan plačati vso dejan-./') škodo, je stranka upravičena tudi do drugih stro-v zvezi s prevozom, kot so stroški za samo dovo-<-.,<• carino za špediterja, ža prekladanje itd. Seveda pa je železnica dolžna vrniti stranki tudi že plača-voznino. Do izgubljenega dobička v zvezi z iz-.'„i<-nim blagom stranka ni upravičena. ČIŠČENJE CESTE T. V. iz Tržiča Že vrsto let imate probleme z lastnico neke poti na vašo njivo, ker vam postavlja na asfaltirano cesto prepreke. Velikokrat sta se tudi sprla, ker trdi, da bi morali cesto očistiti, kadar s traktorjem peljete iz njive. Zadnje čase pa vam celo grozi, da vas bo prijavila k sodniku za prekrške. Zanima vas, ali je njena »natančnost« upravičena ali ne? Odgovor: Skupščina občine Tržič je 16.5. 1984 sprejela Odlok o javnem redu in miru v občini. V V. poglavju — Varstvo zunanjega izgleda 13. člen jasno piše, da morajo lasmiki oz. uporabniki kmetij-, skih strojev takoj očistiti cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh strojev na koncu njiv in kmetijskih površin. Za kršitev 13. člena vas lahko sodnik za prekrške kaznuje s kaznijo do 10.000,00 din. PLAČILO PO POGODBI M. P. iz Kranja: Pišete nam, da ste šele v letošnjem letu sklenili s turistično organizacijo v Istri pogodbo o oddaji svoje počitniške hišice v avgustu prejšnjega leta. V pogodbi je določeno, kdaj se bo najem obračunal, dogovorjene so tudi zamudne obresti. Glede na to, da plačila še niste prejeli, sprašujete kaj storiti? Odgovor: Iz priložene dokumentacije je razvidno, da ste pogodbo podpisali in so vsa njena določila veljavna. Med določili pa je tudi to, da se bo končni obračun ustvarjene realizacije (najemnina) izvršil do 1. oktobra tekočega leta, po tem roku pa se bodo nalo-godajalcu (turistični agenciji) obračunavale 20 % obresti. Počitniško hišico ste oddali v avgustu 1983 in čeprav ste podpisali pogodbo šele v januarju 1984, vam bi morali glede na pogodbena določila obračunati najem že od 1. oktobra 1983. Ne kaže vam drugega, kot vložiti tožbo na plačilo najemnine v celotnem znesku z 20-odstotnimi zamudnimi obrestmi od 1. oktobra 1983 dalje. Stanarina teži študentski žep Samo kranjski študentski dom ne dobiva republiške subvencije k stanarini, zato je tu stanarina letos najvišja — 2920 din, kar je skoraj tisočak več kot drugje Kranj — Že v preteklem šolskem letu so študenti v Domu učencev Ivo Lola Ribar v Kranju plačevali višjo stanarino kot v ostalih slovenskih študentskih domovih. Tako je na primer v Kranju stanarina znašala 2160 din, v ljubljanskih študentskih domovih pa le 1410 din. Razliko k nižji stanarini pokriva Izobraževalna skupnost Slovenije, kar pa za kranjski študentski dom ne velja, ljubljanskim pa k razliki do dejanske stanarine pomaga s svojimi sredstvi še Študentski servis. Plačevanje stanarine je postalo še bolj vroče v novem šolskem letu. V jeseni letos naj bi se namreč stanarine v študentskih domovih po Sloveniji približale dejanskim stroškom, kar bi ponekod pomenilo povečanje od 80 do 100 odstotkov. V Kranju so izačunali, da bi se ekonomski stanarini približali S povečanjem za 65 odstotkov, kar bi pomenilo 3300 din. Takšnega približevanja ekonomski stanarini študentski žep ne prenese, zato je bilo v okviru republike dogovorjeno, da se stanarina v domovih poveča le za 35 odstotkov, v mariborskih domovih pa za 42 odstotkov. S tolikšnimi odstotki povečana stanarina bi v Ljubljani pomenila 1910 din, v kranjskem študentskem domu pa 2920 din. Razlike je torej skoraj za tisočaka. Kranjski študenti plačujejo stanarino brez republiške subvencije; ta je bila doslej namenjena le ljubljanskim in mariborskim študentskim domovom. Na visoko stanarino v kranjskem študentskem domu delno vpliva tudi majhna kapaciteta doma. Študentom na Zlatem polju se tako velika razlika v stanarini ne zdi pravična, bolj sprejemljiva bi bila stanarina v povprečni višini petih najdražjih študentskih domov v Sloveniji. Takšno mnenje so povedali stanovalci tudi na razgovoru, ki ga je organizirala občinska konferenca ZSMS Kranj. Tudi kranjski izvršni svet, ki se je pred kratkim seznanil s tem problemom, je mnenja, da bi tudi kranjski študentski dom moral dobivati denor za subvencijo študentskih stanarin kot ostali po Sloveniji, ne glede na to, da je med najmanjšimi. S to problematiko je sklenil obvestiti tudi republiški izvršni svet, izobraževalno skupnost Slovenije in republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Kranj si tako že drugič prizadeva urediti status študentskega doma. Podobna akcija pred letom in še prej ni bila uspešna. L. M O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 6. NOVEMBRA Zaščitna zavesa, ki so jo minuli torek na Rupovščiei na Ovčanu pri Kranju pokazali delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj, je poceni, z njo je enostavno delati — Foto: F. Perdan Naprava za preprečitev onesnaženja Vodnogospodarsko podjetje Kranj je pokazalo, kako delftje naprava za preprečevanje onesnaženja vodotokov Kranj — Vodnogospodarske organizacije so po zakonu dolžne skrbeti tudi za preprečevanje onesnaženja stoječih, tekočih in podzemnih voda. Ne glede na to določilo pa so bile te organizacije doslej v glavnem nemočne. Zato so v Vodnogospodarskem podjetju Kranj začeli razvijati priročna sredstva, ki bi odpravljala posledice izlitja naftnih derivatov v vodotoke. Delovna organizacija Sava Kranj je z reško Dezinfekcijo že razvila težko plavajočo zaščitno zaveso, ki je primerna ob izlitju naftnih derivatov v jezerih in morjih. Njeno delovanje so pred nedavnim preskusili na Reki. Vodnogospodarsko podjetje Kranj pa je minuli torek na Ovčanu pri Kranju pokazalo, kako deluje naprava, izdelana po njihovi zamisli, za preprečevanje onesnaženja vodotokov. Kot je povedal direktor delovne organizacije inž. Jože Ahačič, je naprava enostavna in tudi poceni. To je nekakšna mrežasta klobasa, napolnjena s slamo. V Vodnogospodar- skem podjetju so Jo sešili kar iz krompirjevih vreč. Če pride do izlitja nafte ali kakšne druge, na vodi plavajoče snovi, je s to zaveso moč povezati oba bregova ali naredit« pregrado, katere kot ne sme biti večji od 45 stopinj. Poiskati je treba takšen kraj, kjer hitrost vodotoka ni večja od pol metra na sekundo. Preskus je pokazal, da je naprava zelo učinkovita. V Vodnogospodarskem podjetju Kranj zato nameravajo na gorenjskih vodotokih določiti kraje, kjer bi b bilo takšno zaveso ob morebitnih izlitjih naftnih derivatov moč namestiti. Ponudili jo bodo tudi Gasilsko-reševalni službi Kranj, kjer naj bi bila za to usposobljena ekipa. Takšno zaveso, baražo, kot so jo imenovali, bi lahko imele tudi enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Poskusi so pokazali, da je akcija še učinkovita, če se začne dve uri po izlitju nevarne snovi v vodo. A. Žalar Enakomeren razvoj trgovine v vsej občini V ABC Loka so pripravili načrt razvoja maloprodajne mreže do leta 2000 — Razvijali naj bi trgovino po vsej občini — Trgovine v manjših krajih naj bi ponudili zasebnikom Škofja Loka — Pretekli teden je izvršni svet škofjeloške občinske skupščine na seji, ki je bila to pot v ABC Loki, med drugim obravnaval tudi načrt razvoja trgovine v občini do leta 2000. Menil je, da je dokument, ki so ga izdelali pri ABC Loka, lahko osnova za nadaljnje planiranje, občina pa bo sama težko na kakršen koli način spodbujala razvoj trgovine. Položaj trgovine, zlasti živilske, bo treba rešiti v okviru republike. Gre za problem zamrznjenih marž, ki so že tako nizke, da ne omogočajo več normalnega poslovanja, kaj šele širjenje trgovske mreže in izboljšanje ponudbe. V škofjeloški občini se ta problem kaže še v ostrejši luči, ker je trgovina razmeroma slabo razvita. Na prebivalca odpade komaj 0,33 kvadratnega metra prodajnega prostora, kar je celo manj, kot znaša republiško povprečje. V Sloveniji pride na prebivalca v povprečju 0,36 kvadratnega metra prodajnega prostora. Še večji pa je zaostanek za drugimi gorenjskimi občinami, kjer pride v povprečju na prebivalca 0,41 kvadratnega metra prodajne površine. Razen tega je večina trgovin v Škofji Loki, medtem ko v Poljanski dolini ni niti ene sodobne trgovine, v Selški dolini pa samo v Železnikih. V načrtu razvoja maloprodajne trgovske mreže v občini do leta 2000 pri ABc Loka niso obdelali le širjenja svojih prodajaln, temveč so upoštevali tudi dolgoročne načrte drugih trgovskih organizacij, ki imajo prodajalne v Škofji Loki. Predvsem so to Merkur, Nama, Emona in Kmetijske zadruge Škofja Loka in Žiri. Hkrati pa so vključili tudi druga podjetja, ki imajo v škofjeloški občini svoje prodajalne. V prihodnje bodo v Škofji Loki gradili trgovsko mrežo po vsej občini. To pomeni, da bodo morali dati prednost izgradnji maloprodajne mreže v Selški in Poljanski dolini. V Žireh.'Gbrenji vasi in Železnikih naj bi zagotovili boljšo ponudbo blaga, tako da bi lahko prebivalci tam kupili ne le živila, temveč tudi tehnične predmete, konfekcijo in druge predmete, po katere morajo sedaj v Skof-jo Loko. Velik problem postajajo trgovine v manjših krajih. Večina so nerentabilne, zato naj bi skušali postopoma uvajati krajši delovni čas, obenem pa bi vključevali tudi zasebnike. Dokument, ki so ga pripravili v ABC Loka, je izvršni svet dal v javno obravnavo in naj bi bil krajevnim skupnostim in drugim v pomoč pri sestavi dolgoročnih planov. Koliko načrtovanega bo uresničeno, je odvisno od gospodarske moči trgovine in splošnega razvoja posameznih območij. L. Bogataj Gospodarjenje v jeseniški občini Tričetrtletni rezultati spodbudnejši od polletnih Železarna je imela ob tričetrtletju 1030 milijonov dinarjev izgube ali dobro tretjino manj kot ob polletju — Industrijska proizvodnja je bila v letošnjem devetmesečju v primerjavi z lanskim večja za 2,6 odstotka — Število nočitev tujih gostov je poraslo za šestino Jesenice — V Železarni, od katere so v veliki meri odvisni gospodarski rezultati v jeseniški občini, so v letošnjih devetih mesecih prodali 282.960 ton osnovnih izdelkov ali dvajsetino manj, kot so načrtovali. Iztržili pa so kar osmino manj od načrtovanega, predvsem zavoljo prodaje po nižjih cenah na tujem tržišču in deloma tudi zaradi slabše kakovosti izdelkov. Železarna je imela ob tričetrtletju 1030 milijonov dinarjev izgube ali domala tretjino manj (35 odstotkov) kot ob polletju. Če od tega zneska odštejemo še 545 milijonov dinarjev, kolikor so uspešni toz-di začasno razporedili na sklade, je izgube še 485 milijonov. Tričetrtletje so sklenile z izgubo naslednje temeljne organizacije: Plavž, Jeklar- na, Valjarna bluming-štekel, Valjar-na debele pločevine, Profilarna, Vratni podboji in Žebljarna. Prve ocene gospodarjenja kažejo, da se bo razen Železarne otepala z rdečimi številkami (glede na veliko izgubo Iskre Te-lematike) tudi Iskrina Tovarna telefonskih enot na Blejski Dobravi. Razveseljivo je, da se je likvidnostni položaj Železarne zadnje mesece izboljšal, kar pa ni moč trditi za Kovin in Elim. Tričetrtletni gospodarski rezultati kažejo na ponovno oživljanje industrijske proizvodnje v jeseniški občini. Medtem ko je v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim malenkostno (za 0,2 odstotka) zaostajala, je bila ob tričetrtletju že za 2,6 Odstotka večja kot v enakem lanskem ob- KOP specializiran za vrata Kovinsko podjetje Kranj ima v proizvodnem programu že vrsto let kovinska vrata — Hitro prilagajanje posebnim naročilom je izrednega pomena za majhne delovne roganizacije — S kooperacijo v izvoz Kranj — Delavcem Kovinskega podjetja Kranj je lansko leto kar nekako ušlo iz rok. Vse leto so namreč tekla dogovarjanja o združevanju zdaj s tem, zdaj z onim, nazadnje pa je delavcem pošla že vsa volja za delo in sklepanje poslov. Slaba volja je rodila tudi slabe poslovne rezultate ob koncu leta. Letos delo spet normalno teče in tudi volja do dela, do novih programov je tu. Že pred leti so se delavci Kovinskega podjetja Kranj odločili, da se bodo specializirali za izdelavo kovinskih vrat. S svojo solidno izdelavo in široko ponudbo so cenjeni in iskani po vsej Jugoslaviji, vse bolj so zanimivi tudi za inozemski trg. Njihova posebnost so elektro avtomatska vrata, ki se odpirajo s povozno zanko, zapirajo pa s časovnim relejem na fotocelico. Ko avto prevozi povozno zanko, se vrata odpro, po določenem času, ki je nastavljiv od 0 do 500 sekund, pa se spet zapro. Ta vrata so namenjena predvsem industrijskim halam, kjer vozijo avtomobili, viličarji. Za njimi se vrata torej avtomatsko zapro in dragocena energija ne uhaja iz prostorov. Vrata so lahko do 20 m široka. V kratkem bodo pričeli z izdelavo vrat za letališče Brnik, široka bodo 16 in visoka 8 metrov. Za garaže in industrijske hale izdelujejo tudi dvižna lamelna vrata, rolo vrata za skladišča ter navadna harmonika vrata. Za RTV centre izdelujejo akustična vrata, ki dušijo zvok do 60 decibelov. Izdelujejo tudi plastična nihajna vrata, vhodna dvoriščna, ki se avtomatsko vodijo iz vratarnice, protipožarna vrata z atestom za 90 minut, atestirana tudi po vzhodnonemških normah. Novost pa je lamelni vetrolov, ki je tudi namenjen varčevanju z energijo: ko tovornjak zapelje skozi vrata, se uklonijo lamele, ki preprečujejo izhod toplega zraka in izgubo energije. Brez modernih elektromotornih vrat, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo, si ne moremo več predstavljati nobene moderne proizvodne hale. Za proizvodnjo takih vrat so se specializirali v KOP Kranj. Kot pravi direktor Kovinskega podjetja dipl. ing. Viljem Homar, veliko razmišljajo o novostih, ki bi kar največ pripomogle k manjši porabi energije. Veliko zanimanje je za njihova elektro avtomatska vrata in za lamelne vetrolove. Slednje imajo že montirane v Planiki, pri Merxu v Celju in v Meblu v Novi Gorici. Vsa taka vrata smo prejšnja leta uvažali. Elektroavtomatiko za elektro avtomatska vrata izdeluje Elektrotehnično podjetje Kranj. Da kar najbolje izkoristijo svoje zmogljivosti, se delavci Kovinskega podjetja Kranj lotevajo tudi kooperacij skih poslov. Zelo dobro sodelujejo s svojim prvim sosedom v komunalni coni, Creino. Zanje izdelujejo gasilske cisterne CMG 3200, 6000- in 8000-litrske. Trenutno imajo v delu pocinkane cisterne različnih volumnov, od 1700 do 7000 litrov, ki jih bodo izvozili v Avstrijo. Creina da črpalke, podvozje in varnostne ventile, v KOP pa to montirajo na cisterne in delo dokončajo. Kar precej njihovega kooperacij-skega dela je namenjenega izvozu. Tako delajo za KŽK dva ogromna pluga za traktorje 240 KM, ki bosta šla v Libijo, cisterne 3500 in 5000 litrov, ki so namenjene Viconu na Nizozemsko. Preko TRIMO Trebnje bodo v Libijo za tamkajšnjo tovarno čevljev BOU SADA izvozili navadna harmonika vrata. Prav tako delajo ta vrata za Sovjetsko zvezo. Za letos imajo naročil dovolj, tako da jih celo oddajajo svojim kooperantom, za prihodnje leto pa imajo že podpisane pogodbe s Creino, In-geneeringom, pripravljajo tudi podpis pogodbe s KŽK — Agromeha-niko. Tudi z repromaterialom so zaenkrat dobro preskrbljeni; problematični so le klinasti jermeni in razni gumijasti profili. Dobro poslovanje se odraža tudi v 9-mesečnih rezultatih. Celotni prihodek so v primerjavi z lanskim dvignili za 51 odstotkov, osebne dohodke za 58 odstotkov, dohodek za 77 odstotkov, čisti dohodek za 67 odstotkov, akumulacijo za 62 in sklade za 94 odstotkov. Poprečni osebni dohodek se je od lanskih 15.890 dinarjev dvignil na 24.430 dinarjev. Septembra je bil poprečni osebni dohodek 26.570 dinarjev. Na osnovi novih delovnih rezultatov bodo dvignili osebne dohodke še za dodatnih 20 odstotkov. Manjka jim kvalificiranih delavcev. Veliko je terenskega dela in morda so zato odhajali v večje delovne organizacije za razne vzdrževalce in podobno. Vendar se v Kovinskem podjetju z vsakim dnem kažejo večje perspektive za dobre kovinarje. Majhni so, saj je tu zaposlenih le 136 delavcev, nimajo specialnih strojnih linij, zato pa se lahko hitro prilagajajo zahtevam trga. Prav prilagodljivost majhnih je danes v našem gospodarstvu izrednega pomena in z dobrimi kooperantskimi posli se tudi Kovinskemu podjetju kažejo dobri obeti za naprej. D. Dolenc dobju. Pri tem je spodbudno.dsfl povečala tudi v najpomerr.::-: j seniški gospodarski panogi -\ metalurgiji. Za lanskimi tr«^ tnimi rezultati so izdatno za«M dveh panogah — v predelovas^ ^kovinskih rudnin ter proiafl usnja, obutve in galanten^ ~A kostno pa tudi v proizvodnji pfl tnih sredstev ter v bazični ic čni industriji. Jeseniške organizacije rinn ga dela so v devetih mesecih : j za 3,7 odstotka, na konvertbfcf pa celo za devetino več ko: i > skem tričetrtletju, s čimer so s« izvozni načrt izpolnile plan izvoza na zahodni trg pa ""J stotno. Za izvoznim načrtorr. s\ vetmesečju najbolj zaostal; \r\ galanterijski obrat, ki je ton načrt izpolnil le 23-odstotno: — tozd Tovorni promet, ki jetkn njem tričetrtletju v primerjav.:! skim iztržil s prodajo na tujeaiL krat več, vendar je s tem ur?^J šele dve petini celoletnega safl Iskra Telematika — tozd T lefonskih enot Blejska Dobrni] je z letošnjim izvozom zasM osemkrat več kot lani, ajesw polnila šele polovico letošnja j voznega načrta; Izolirka ki pri izvozu na konvertibilno Mfl Železarna, ki je največji jesen voznik, je v devetih mesecih ^ čila celoletni načrt 63-odstotr.*\ . žila je celo malenkostno manjl lanskem tričetrtletju. Uvoz t devetih mesecih za desetino wj kot lani in za dobro tretjino a« kot so v občini načrtovali, števil čitev domačih gostov je zaradi« nja življenjskega standarda upfl medtem ko so se nočitve tu;c*»l ve,čale za šestino. Podatki o zaposlovanju ar nje osemmesečje kažejo, da s," gospodarstvu držali dogovor;««', sti, kar pa ne velja za negos^ stvo, kjer se-je število zaposlv letošnjem tričetrtletju v pri: lanskim povečalo za 1,2 odkar ob tem najbolj zaskrbljuje ? lo zaposlenih se je skoraj z&fci tino (4,9 odstotka) povečalo v £ nostih, ki jih poenostavljeno w jemo administracija oziroma 9 vni aparat — v delovnih skupo/ v družbenopolitičnih "hipni™ organizacijah, v društvih in w upravnih interesnih skupnostik Zaposleni v jeseniški obet:-ledtošnjih prvih devetih mesmtf služili povprečno 23.842 dinari* _ mesec ali dve petini več kot*/j kem lanskem obdobju. Meseinfl jemki so se najbolj povečali \f± darstvu, zdravstvu in socialn«^ stvu, v stanovanjski in komA dejavnosti ter na področju finaifl tehničnih in poslovnih stontev f\ manj pa v gradbeništvu. C.Zaptttfj Z odlokom zoper hrup Jesenice — V jesenišk \'| dlje časa ugotavljajo, da v mtf terih predelih hrup presega:** konom dovoljeno raven Rnd povzroča pri ljudeh napetost psihične motnje, ki zma:v<.:; njihovo delovno storilnost. pc«» nost za dogajanja ter povec^ možnost za nezgode pri delu 31 kon o varstvu pred hrupom i ravnem in bivalnem prostori cer obvezuje povzročitelje rrtvj mernega hrupa, da izboljšajo« nje. Vendar so se v občini odVVn še za poseben odlok, s kal bodo lahko učinkoviteje ra vali problematiko. Predlog tM ka določa posebna območja (0>f| lico bolnice in vseh vzgoji braževalnih in socialno* nih ustanov ter turistična na z okolico), na katerih lahko j vni organ prepove opravi] hrupne dejavnosti, uporabo dc4r| čenih gradbenih strojev, promrti motornimi vozili, predpiše om tev parkirišč v zadostni oddatjrl nosti' bd bivalnih prostorov s\ hteva od povzročiteljev, da v Jrf stih mesecih ali najkasneje dveh letih izdelajo program Miri boljšanje razmer, in določi dr^Jj ukrepe za varstvo pred hr Za nespoštovanje odloka so; videne denarne kazni — z«( nizacijo združenega dela od 5 j 50 tisočakov in za odgo\ be od 500 do 5000 dinarjev lEvropa pleše Kranj — Študentski plesni kub Kazina iz Ljubljane je spet pripravil tradicionalno prireditev Evropa pleše, ki bo v trinajstih Rlovenskih mestih. V petek, 2. no-pembra, se je že začela na Bledu, {Sredo, 7. novembra, jo boste lah-lovideli y športni dvorani na Plahi v Kranju in sicer ob 17. in ob 2 h.an. Vstopnice so v predproda-Ipri Alpetouru v hotelu Creina. Resali bodo najboljši plesni Uri te sezone iz Avstrije, Avstralce, Velike Britanije, Irske, Itali-*. Zvezne republike Nemčije, lirveike, Danske, Madžarske, fcijske in Jugoslavije. Zaplesali f^ *»do latinskoameriške in stan-*fcdne plese. Povedati velja, da * bodo tujim plesnim parom *j "*»kovredno postavili ob bok na-1 »saj bodo nastopili tudi tisti, ki * nekaj časa trenirajo v Londo- Ogledali si boste lahko tudi na-^ plesne skupine Kazina. Odstavila se bo z najnovejšim ljamom Brodway shovva, ki 6 sestavljajo odlomki iz naibolj apelih svetovnih musiklov. revije akrobatskega ^cknrolla in break dance bo za-*auv tudi nastop mladih plesalka članov celoletne plesne šole Wa Kazina. ■j čislava * bga-Pudobska J rRadovljici *j Mvljica - V Šivčevi hiši v Ra-^cibodo v petek, 9. novembra ob ^ *i odprli razstavo del akademij |*krske Stanislave Sluga-Pu-lK Na ogled bodo njene figural-e * 'kompozicije v olju, s čimer bo v •j J^ico prenesen del njene retro-^ *&me razstave v Kranju, ki je * ^občinstvom vzbudila veliko za-M ^ja. Razstava bo v Šivčevi hiši do 20. novembra. Spremlja jo Kranj - V četrtek, 8. novem-ob 15.30 in ob 16,30 bo v gradu štajn nastopila lutkovna r--*naiz Litije, ki se bo predsta-"JVkitkovno lepljenko dveh J IJ^Kuža Riharda in Rdeče lutkovna igrica - predstave Ljubljani ti t^ijica - V okviru programa J) J>rnih prireditev za delovne kole- t/ S v radovljiški občini, ki jih pri- xf &W> občinski sindikalni svet, %4 JVte i Mestnega gledališča ljubljan-predstavo Pod Prešernovo S * je prijavilo 730 delavcev in ^ttisi jo bodo v dveh skupinah, %bra in 7. novembra. Priredi-p/ Vi zagotovili avtobusni prevoz, nrienci pa prispevajo po 150 di- Violinist Klopčič in pianist Haas Srebotnjakovo in Beethovnovo delo Ljubljanski violinist in profesor na Akademiji za glasbo ROK KLOPČIČ se je predstavil minuli teden v duu s pianistom HINKOM HA-ASOM v dvoranici Glasbene šole Kranj. Umetnika sta-na letošnjem že drugem violinskem recitalu izvedla Dva slovenska plesa Alojza Sre-botnjaka (roj. 1931) in Sonato v A-duru, op. 47-»Kreutzer« L. V. Beethovna. Od vsega odigranega sta bila še najbolj zanimiva oba Srebotnjakova Slovenska plesa. Nasploh je Srebot-njakov instrumentalni in vokalni glasbeni opus v dobršni meri obarvan folklorno, saj ima »folklorno« podlago večina del iz zadnjih 10—15 ustvarjalnih let in s tem kar precejšen del skladateljeve ustvarjalnosti nasploh. Po njegovem (Srebotnjako-vem) mnenju ima ljudska glasba mnoge elemente, ki jih lahko skladatelj uporabi v svojem delu in zavoljo katerih bo leto dobilo folklorni značaj. Oba predstavljena Srebotnjakova Slovenska plesa sta imela v Duu Klopčič—Haas kar zanimiva pou-stvarjalca in na račun kasneje predstavljene Beethovnove Violinske sonate bi njuno igranje tovrstne literature lahko še kar trajalo. Filmsko gledališče PINK FLOYD ZID Ta teden bodo po gorenjskih kinematografih v sklopu filmskega gledališča predvajali ameriški glasbeni film PINK FLOYD ZID. V torek, 6. novembra ob 17. in 19. uri, bo na sporedu v Tržiču, v sredo 7. novembra, ob 18. in 20. uri v kinu Dom Kamnik, v četrtek, 8. novembra, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju, v petek, 9. novembra ob 17. in 19. uri pa v kinu Radio Jesenice. Pred leti smo videli podoben film Quadrophenia, ki so ga posneli po istoimenski plošči ansambla The Who. Pink Floyd so se lotili filmske ekranizacije z mnogo bolj uglednim režiserjem Alanom Parkerjem, ki je že zaslovel s filmi Bagsy Melone, Polnočni express in Ustrelite luno (tudi slednjega bomo kmalu videli na naših kinematografskih platnih) in rezultat je toliko bolj atraktiven. Gre za prelomna leta v življenju ročk pevca Pinka. Njegovo obupno početje odslikava kolaž med živimi posnetki in filmsko animacijo. Zgodba se razkriva po delih. Počasi izvemo, da je oče padel v vojni, da ga je vzgajala preveč lastniška mati, da mu je bila šola aparat za uničevanje individualnosti, da ga je zapustila žena, ker je pobegnila z drugim, da je moral nastopiti na divjaškem fašističnem shodu itd. Bogata in efektna filmska pripoved doseže svoj vrh v odlični animirani sekvenci sodišča, kjer vse osebe iz preteklosti pričajo proti njemu, dokler Pink ne eksplodira in podre zid, ki si ga je zgradil okoli sebe. To je vizualno zelo bogat film.Ven-dar Pink Floyd Zid ni film samo za gledanje: njegova moč je v zvoku. Od vsega desetih Violinskih sonat je v okviru treh najpopularnejših »Kreutzerjeva« tristavčna Sonata v A-duru, op. 47 prav gotovo Beethovnov vrhunec za komorno zasedbo violine in klavirja. Sonata, ki se imenuje po znamenitem violinistu Rudolfu Kreutzerju in mu je tudi posvečena, je pravcati poustvarjalni oreh za sestav takega dua. Počasno-hitri uvod se po epizodni temi z variacijami sprevrže v finalni Presto, ki je tudi obema izvajalcema zadal kar nekaj tehničnih zadreg. Kljub temu, da se Sonati pripisuje izven-glasbena romantična zgodba, je njen glasbeni značaj vzporeden Beethovnovi možatosti in ki jo obrobljata oba hitra in ritmično ter melodično efektna stavka. Franc Križnar 13.srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Zveza kulturnih organizacij Slovenije je razpisala 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Območna srečanja bodo jeseni in pozimi 1984/85 v Ljubljani, Izoli^ Mariboru, Ravnah na Koroškem, Škofji Loki, Krškem in Titovem Velenju. Osrednje slovensko srečanje pa bo v Gradišču v Slovenskih goricah. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih. Avtorji lahko sodelujejo z literarnimi prispevki v slovenskem jeziku. Upoštevali bodo vse vrste proze, poezije in dramatike: črtice, novele, satire, humoreske, romane, pesmi, epigrame, basni, aforizme, dramska besedila, dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, televizijske igre in nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslave, kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja, kritike, družbeno angažirana razmišljanja. Prispevke bo za nastope na območnih srečanjih izbrala posebna žirija. Vse potrebne informacije dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5 telefon 061/211-828, interna 18 Razstava v salonu Dolik na Jesenicah Slike Petra Adamiča V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah so minuli petek odprli razstavo slik akademskega slikarja Petra Adamiča, ki živi in ustvarja v Zmincu pri Škofji Loki. Razstavo si lahko ogledate do 21. novembra. Akademski slikar Peter Adamič ustvarja v oljni in akvarelni tehniki. Že dalj časa je vezan na dva poglavitna motiva — krajina in tihožitje. Med pokrajinskimi so mu najljubši gorenjski motivi, številne slike pa je ustvaril tudi na svojih potovanjih po vseh kontinentih. Slikarja najbolj priteguje krajina s svojo raznolikostjo motivov in barv. Iz nje črpa tisto, kar lahko najustrezneje prevede v svoj slikarski izraz. Tega je razvil z nenehnim likovnim delom, ga oprl na tradicijo slovenskega realizma ter izbrusil tako vsebinsko kot tehnično. Z odločnimi in širokimi potezami čopiča gradi motive, katerih vzdušje je največkrat zasnovano na kontrastih med svetlimi in temnimi površinami. Značilne so svetle ploskve, v soncu obsijana pročelja vaških hiš, ki se skrivajo med zelenjem dreves. Slike črpajo motive iz Škofje Loke in njene okolice ter našega alpskega sveta. V pokrajinskih motivih največkrat poskuša ubrati lirične tone. Pri večini je čutiti razgibanost, široke poteze čopiča. Četudi je umetnik v realističnem odnosu do motiva, ga skuša poenostaviti, zreducirati stvari na bistvene. Na ta način ga po svoje izčisti ter mu vtisne znamenje osebne slikarske tehnike. Omeniti je potrebno tudi tihožitja Petra Adamiča, ki nadaljujejo tradicijo lovskega tihožitja. Na njih se pojavljajo fazani, divje race, ribe, vselej naslikani v živahnih barvnih tonih. Narava pomeni Adamiču neizčrpen vir novih in naših motivov. Iztok Premrov Fotografije Jara Miščevića • V pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografije Ja ra Miščevića, člana foto-kino kluba iz Tržiča Radovljica — Minuli petek so v fo-togaleriji pasaže radovljiške graščine odprli razstavo fotografij Jara Miščevića, ki se predstavlja s štiriindvajsetimi fotografijami. Jaro Mi-ščevič se je rodil leta 1951 v Ljubljani, kasneje živel v Kranju, kjer se je kot član Fotokluba Janez Puhar začel po malem ukvarjati s fotografijo, sedaj pa živi v Tržiču in je član Fotokluba Tržič. V zadnjih treh letih je sodeloval na štirinajstih pomembnejših razstavah po Jugoslaviji in na Gorenjskem prejel pet nagrad. V radovljiški graščini prvič razstavlja samostojno. Glede na to, da se s fotografijo intenzivno ukvarja šele dobra tri leta, je to nadvse razveseljiv dogodek. Prvič se je predstavil leta 1981 na deveti razstavi fotografije Iskre Elektromehanike Kranj in od takrat je svoje fotografije in barvne diapozitive razstavljal po vsej Jugoslaviji. Razstava v Radovljici je nekakšen presek avtorjeve ustvarjalnosti. Kot večina fotografov amaterjev je tudi Miščevič začel s pokrajino. V le-tej vse vidnejše mesto prežema človek, zlasti ženska, ki se včasih kot rastlina vrašča vanjo, včasih pa kot popol- noma tuja, hote vrinjena prvina, močno izstopa iz nje. Na začetek Mišče-vičevega ukvarjanja s fotografijo sodijo tudi podobe iz družinskega življenja, iz katerih se kmalu-izluščijo figure in portreti otrok, zlasti ženski portreti, ki največkrt v nedoločenem prostoru izražajo slutnjo tistega, kar si avtor šele nejasno predstavlja. Tretje področje njegove fotografije je arhitektura: gre za prikaz zunanjosti in notranjosti predvsem starih hiš, v katere se na moč estetsko spet vklapljata otrok in ženska. Loški muzej v zimskem času Škofja Loka — Loški muzej v Škofji Loki je s 1. novembrom prešel na zimski čas. Tako so zbirke poslej odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V ostalih dnevih je ogled možen le za najavljene skupine. Najavite se lahko po telefonu številka 064/62-261 vsak dan od 8. do 14. ure. ^pie Benedičič sadjarstvo I la Gorenjskem . Vanjska je s svojo geografsko lego, visi-5 l^400 metrov in podnebnimi razmerami Xl S značilna predalpska dolina. Velike koh-** Jpadavin, od 1.500 do 2000 m/m letno, in 2 Jtoja letna temperatura v času vegetacije * ?l*do 15 stopinj Celz.ija omogočajo ob raz v Srna velikem številu sončnih dni dobro * >/»nje predvsem tistih rastlin, ki prenese- * ' in Brecelj Vlasta. Jensterle Miran in Milena, Kunčiš Boris in Bernarda, V TRŽIČU: Blažič Slave in Jelovčan Gabrijela, Rozman Janez in Cafuta Sonj«, Perko Miran in Nunar Andrejka, Bertoncelj Janez in Meglic Pranja, Ko-kol Milan m Farne Marija • POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Ali poznate vozlanje? Kranj — Na željo nekaterih kraja nov so se v krajevni skup " - Kranj Center odločili, da bodo pripravili tečaj iz vozlanja oziroma izdelovanje makramejev. Tečaj se bo začel v torek 13. novembra. Trajal bo mesec dni dvakrat na teden in bo v prostorih krajevne skupnosti v Tomšičevi ulici 21 Interesenti se lahko za teč" j prijavijo danes (torek) ali v četite* od 14 do 16. ure osirouia po telefonu naštevilko 26 568. Vse podrobnejše informacije in kaj boste potreboval, pri učenju-vozJanja, boste dobili ob prijavi za tečaji Kmet — revež ali bogataš? »Hm, kmetom gre zadnje čase dobro, celo predobro.^ Poglejte Dračarjevega Matijo! Tri traktorje ima, dva kombajna, enega za spravilo krompirja in drugega za silažno koruzo, cel kup priključkov, hlev za 50 glav živine, novo hišo razen tega še velik avto . .. Tu bi bilo dela za komisijo, da bi ugotovila izvor premoženja,« se je hudovala vaška klepetulja, ki je od vsega, kar je počela v svojem življenju, še najbolje — vrtela jezik. Ne trdim, da so si vsi kmetje to pridobili s pridnostjo in garanjem. Nekateri so premeteno izkoriščali neurejene razmere v našem kmetijstvu — nered na kmetijskem trgu, neučinkovito kmetijsko zakonodajo, ohlapne kooperantske pogodbe, v katerih je še vedno dovolj manevrskega prostora za prodajo mimo zadruge in za druge špekulacije... Res, nekateri imajo, če ocenimo vrednost njihovega imetja skupaj z zemljo in gozdom, pravo bogastvo. Imajo stroje, ki jih potrebujejo za nemoteno obdelovanje zemlje in spravilo pridelkov. Sodobne hleve, brez katerih si ni moč zamisliti zdrave in smotrne reje goved. Imajo tudi velike avtomobile (z velikim prtljažnikom), da lahko v njih pripeljejo k hiši krmila, škropiva, semena, nadomestne dele in še kaj. Zakaj me je ujezila vaška klepetulja? Zato, ker kmetje ves pri-služeni denar vlagajo v kmetijstvo, najprej v hlev in stroje (sele zatem tudi v bivalne prostore) — vse to z namenom, da bi pridelali več hrane za potrebe dvamihjon-skega slovenskega naroda in si kajpak s tem zaslužili dovolj denarja za dostojno življenje. Ne zanikam, da nekateri pretiravajo, da jim gre tudi za prestiž. Toda ne poznam kmeta — in veliko jih poznam - ki bi imel počitniško hišico ob morju in morebiti se eno v hribih, ki bi si za praznike privoščil izlet v Maroko ali Španijo, ki bi preživel letni dopust na luksuzni najlon plaži, ki bi v soboto zvečer popeljal (utrujeno) ženko na večerjo v kakšen blejski hotel in potem še na ogled nagic med bleščene barske luči. Da, kar precej kmetov bi si glede na dohodek lahko privoščilo potrošniško in sladko življenje, pa jim kaj takega niti na misel ne pride. In v tem se razlikujejo od številnih občanov, ki skrbijo le za svojo nt in svoj želodec in ves pnsluzem denar (dobiček) namenjajo za osebni standard. Boste rekli, da so me podkupili tile kmetje, ko jih tako zagovarjam. NakINaj vam opišem še drugo dogodivščino iz svojega popotovanja po podeželju. Srečam Vr-tačnikovega Tina z Bogatega, pa mi pravi: »Veš kaj, ti Bodikavec! Krompirja se letos za prmejduš ni splačalo pridelovati. Kar dober pridelek sem imel', a ne vem, če mi bo povrnil vse izdatke. Ostanka bo komaj za nekaj fra-keljnov, je tarnal Tina, 4n ko je uvidel, da nič kaj ne sočustvujem z njim. je začel znova. »Kmetijske pridelke bi morali 100-odstoino podražiti, da bi kme'tje imeli voljo do dela. Tako pa — obupava-mo in delamo le še za to, da so drugi siti. Če bo šlo tako naprej, boino prišli na boben. Res, verjemite mi!« Ogledoval sem st lični opel, ki je gledal iz garaže na dvorišče, marmor na hiši,- stroje, hlev... Ko sva stopita v kuhinjo, so mi oči obstale na Hudobnih hi-Ji na-j)ravah - na tadiu, kasetofonu, gramofonu, ojačevalcu in zvočni-.'k'h. Še preden sem ua povprašal, kakšno glasbo izvablja iz teh aparatov, je;začel s staro in že uglajeno, pesmijo. »Slobo nam gre. Ne vcr.i, kaj odgovorni mislijo. Čas bi bil, da nekaj ukrenejo!« Mislil sem si svoje, vam bralcem pa povem, da sem že brskal po svoji popotniški malhi in iskal petstotaka, da bi možakarju pomagal iz »revščine.< Nikogar vAma/rr namena omalovaževati. Hočem le več treznosti stvarne presoje, razumnega ocenjevanja, kadar pogovor nanese nato, komu gre dobro in komu slabo. • i Zgornja postaja tovorne žičnice Blegošar-Koširjevše na transporft'.j zanski poti Gorenjska—Primorska. Vrhova v snegu, levo Drauhi. Lajnar (1549 m). Foto: M. Masterl (107. zapis) Pot navzdol je vselej težja in tudi bolj »žalostna«. To stari popotniki in planinci dobro vedo. Dokler se vzpenjaš, je lepo — pot navzdol — vsaj v življenju — pa je bolj trpka ... Toda s Kala le moram ubrati to pot — v strmine, v dolino Selške Sore. DELAVNICE V GORAH Spričo kar precejšnje partizanske »obljudenosti« ozemlja na osojni strani Blegoša — proti Selški dolini — okrog Davče, Mar-tinj vrha in Potoka, je bilo potrebno poskrbeti kar precej živil. Tembolj, ker je na tem majcenem »osvobojenem« ozemlju delovala kar cela vrsta partizanskih tehnik, komisij, ustanov in delavnic. Poleg ambulante in lekarne v Zali, je delovala v Martinj vrhu puškar-ska delavnica, nad Rovtom pod Mladim vrhom je bila nameščena krojaška delavnica, v Davči pa mesarija, predelava in prekajevalnica, celo čevljarsko delavnico so imeli partizani pod očakom Blegošem! Bili pa so tu in v soseščini»še drugi »partizanski« obrati — sicer improvizirani a še kako koristno delujoči — npr. popra-vljalnica smuči, pekarne, kleparstva — celo majceno porodnišnico (z vedno prisotno babico) so imeli v teh gorah, da so bile domačinke neodvisne od pomoči iz doline. — Najbrž nikjer v okupirani Evropi ni bilo uporno zaledje tako organizirano. No, kljub velikim potrebam za svoje ljudi v teh številnih deloviščih, je naše humano partizanstvo mislilo tudi na primorske rojake, ki niso imeli dovolj primernega zalednja — zato so tod čez (čez blegoško pogorje) vodili kar dve liniji, po katerih je potekal transport živeža in drugih potrebščin z Gorenjske na Primorsko. Prva »tovorna pot« (kot v Valvasorjevih časih!) je potekala iz Krope čez Jamnik, Lajše, Rudno, Železnike, Potok in Slugovo dolino v Novake. Druga linija (pot tovorov, transportov hrane) pa je vodila mimo Gorenje Žetine v Leskovico in naprej v Novake ali pa čez Kladje v Cerkno. Seveda so nad transporti ves čas budno pazili krajevni aktivisti, jih spremljali kurirji ali pa posebno obroženo spremstvo. To je bila pravcata epopeja: skrb za kruh — borcem in prebivalstvu ... PARTIZANSKA ŽIČNICA otovo pa je pomenila višek partizanske iznajdljivosti v tem pogorju, napeljava tovor- ne žičnice, ki je znatno pripono?* | lažjemu transportu material«*" hudih strmin. — Ni pa služila *j| prevoz živil — služila je čete«*4* voz lažjih topov in drugegaokč;1 ' | bi ga sicer moral tovoritivbr^ vek ali žival. Od kmeta Blegošarja (nadBtf* I višina 1110 m) je bila žičnica s* | na čez Matevžkovo senožetkar _ m visoko na preval Koširjevi* i*' I morska višina 1223 m). DoB»»'| čnice je bila blizu 400 m, strta*-dosegla 28 %. Pogon pa je bil kar na nemški der Gopel — po slovenst' tel, ki ga je vrtel konj, vol ali p*"5" močnih mož. — Posebno v: času, ko je tovorjenje (in noše* zaledenele strmine težavna,jej* zanska žičnica dobro odslužili POT NAVZDOL No prav strmina, v katero^ se podal s Kala, me je! la na malo žičnico, ki pa je i za našo partizansko borbo v velika. Tako je vse relativno, k | mer jati je treba . .. Prijatelj — vodnik, ki me spremljal, me je sprotno op tu je Koširjevše, tam je bila šarjeva kmetija (zdaj op tamkaj je slavni Rovt; tja dol, v naju vodi pot. A, kakšna pot?! ozki, gozdni kolovozi, ves čas v i vesni senci, brez nekdanjega r.\j nja. Ki se je očitno v celoti uma v milejšo dolino. — Žal, v gorah v I imeli nekoč samotne kmetije -^1 so partizanom še kako v oporo ';-| so gore tako prazne ... Tja če:j Ratitovcu pogledam, in že m; > do: kako prazne so Danje, f-Zabrdo, Torka ... Srečanje z upokoji Kranj — Konec oktobra »*| zbrali nekdanji člani kolektiv* upokojenci Samopostrežne rest***j cije Kranj. V kolektivu so jimfrt^j vili prijetno srečanje s proslav«1 20-letnici delovne organizacije $ mopostrežna restavracija Kraaj' bila ustanovljena septembra llfc*I ta kot servis stanovanjske skupa*8 j Kranj Center. Že v začetku n»*"*v | njega leta pa se je osamosvoji postala samostojna gospodarska ganizacija. Tako posluje tudi dal V kolektivu j ih je danes še šest, k se v njej zaposlili že ob ustanov? Gorenjski vezisti v Kranju . - 4 oktobra so se\y prastarih PTT v Kranjt zbrali na letni skupščini partizanski vezisti Gorenjski-. Poročal. $c i uspešnem delu v minulem letu, za leto 19S5 pa so sprejeli obsežei\ program dela. Med drugim bodo skupno z radioamatciji -Železarja* z Jesenic pripravili na Pristavi nad Jesenicami 3. pokrajinsko tekmovanjf v »Lovu na lisico«, občinski aktivi pa bodo to tekmovanje skušali or-ganizirati v okviru svojih rndioklubov. Udeležili se bodo srečanj : delavci Iskre in-PTT, proslav ob Dnevu vezistov v Ljubljani in Kranju, pripravili predloge za. letovanje v domovih Iyn\ jubilejna priznanja, nudili pomoč svojim članom in podobno. Na letni skupščini so :v li priznanja jubilantom in zgodovinskim krožkom na osnovnih ,v...-. ki so pomagali zbirati gradivo za zgodovino vezistov NOV. — F,w B. Blenkuš........... - -> —______———---—a»A ZANIMIVOSTI 7. STRAN GLA okna s p< Računalnik bomo morali v prihodnosti vsi obvladati Ljubo Klojčnik, oblikovalec: »Kar nas je malo starejših, nismo imeli možnosti za delo z ra tunalnikom. Za računalniško šolo sem se odločil iz dveh razlogov moji dve hčeri zelo zanimajo ra-it računalniške igrice in sploh Id ta generacija zelo odvisna od nika. Drugi razlog je moje delo (oblikujem naprave, ki so m ali manj mikroprocesorsko krmiljene). Če se hočem pogovar-akim konstruktorjem, moram vedeti nekaj tudi o njegovem področju. Sicer pa mislim, da računalništvo sodi že kar v splošno izobrazbo.« Ivanka Jeruc, vodja kontrole rtikal: »Na mojem delovnem mestu sicer znanje računalništva še ne pride v poštev, bržčas pa niso dali časi, ko bo potrebno. Med sodelavci na oddelku že zdaj vlada veliko zanimanje za računalniško izobraževanje. Znanje s tega področja bo sčasoma postalo nuja, zlasti za odraščajočo generacijo. Moje otroke računalniki zelo zanimajo in zdaj jim bom lahko o »m kaj povedala.« Iztok Ahačič, elektromehanik merilnih naprav: »Računalništvo se je danes zelo razmahnilo, vendar to ni le modna muha. V prihodnosti bomo morali bolj ali manj vsi obvladati delo z računalniki. Da bi šel v korak s Časom, sem se tudi jaz odločil za začetni tečaj računalništva. To abecedo bi rad v prihodnje dopolnil, če bom seveda imel možnost. Rad bi namreč znal delati na računalniku.« \ MONTAŽA f IN PRIPRAVA \SMUČI Iskrino »računalnieo« so opremili računalnikov Speetrum. desetimi kompleti Sinclairovih hišnih Računalniška šola Iskre Kibernetike Nič več računalniške nepismenosti Zaradi sodobnega tehničnega razvoja bomo doma in na delovnem mestu kmalu povsem odvisni od računalnika. V Iskri Ki-bernetiki so se tega zavedeli pred dvema letoma, ko so zasnovali prvi projekt osnovnega računalniškega izobraževanja. Od pomladi v Iskri teče tečaj računalniškega opismenjevanja, delo skupine mladih strokovnjakov Kranj — »Iskrine razvojno-pro-gramske namere so tesno povezane s svetovnim razvojem merilnoregu-lacijske in stikalne tehnike. Na novo zasnovani izdelki pa v veliki meri predvidevajo uporabo mikroračunalnikov in računalniških sestavin. Iskra Kibernetika ima veliko opravil in nalog, ki jih bomo 'jutri' obvladovali na drug način, z mikroračunalniki. Zahteve trga so namreč take da bomo morali delati z računalniško krmiljenimi roboti. Načrtovanje razvijanje in konstruiranje novih izdelkov in naprav je delno že podprto z računalniki, za področje mikro-elektronike, tiskanih vezij in mehanskih delov. Tudi celo vrsto pisarniških opravil bodo v prihodnje opravljali mikroračunalniki. Vse to ni moda, temveč pogoj za večanje kakovosti in produktivnosti v naših delovnih procesih, da bomo v prihod nosti kos svetovni konkurenčnosti. Zato smo v Kibernetiki začeli učinkovito 'opismenjevati' v računalništvu najširši krog naših delavcev. Tako meni Rudi Zorko, predsednik programskega sveta računalni-. ške šole, ki je jedro projekta tako-imenovanega računalniškega opismenjevanja v kranjski Iskri Kibernetiki. Prek 5000 ljudi, Iskrinih delavcev, njihovih otrok, šolarjev Iskri-nega šolskega centra in kranjskih osnovnih šol, ki jim je Iskra pokrovitelj, je zajetih v ta projekt. Kajpak načrta ne morejo uresničiti čez noč, saj tega ne dopušča obstoječa računalniška oprema v učilnici. Trenutno je za računalniško šolo prijavljenih blizu 300 ljudi. Tudi Božo Lampič sodi v team strokovnjakov, ki so zasnovali računalniško izobraževanje. O namenu in pomenu računalniške šole je takole spregovoril: »Odpravljanje računalniške nepismenosti ni pomembno le za tiste delavce, ki ustvarjalno sodelujejo na področju raziskav in razvoja, pri načrtovanju in izvajanju poslovne poli. tike delovne organizacije, temveč za najširši krog delavcev, ki se utegnejo že jutri srečati z računalniškimi obdelavami podatkov, mikroprocesorskim krmiljenjem strojev in naprav, zbiranjem in obdelavo informacij za potrebe upravljanja in vodenja. Za hitro spremljanje in osvajanje sodobnih, računalniško vodenih tehnologij je programski svet pripravil izobraževalni program v treh stopnjah. Tečajnike najprej seznanjamo z osnovno hardversko opremo hišnih računalnikov in z osnovami programiranja v računalniškem jeziku 'basic', nato jih učimo obvladovanja osnovnih programskih rutin, na višjih stopnjah pa je poudarek na zahtevnejših programih in njihovem prenosu v proizvodni proces.« Za začetek bodo »opismenili« svoje delavce, v nadaljevanju delavce iz ERO in šolarje, kasneje pa računajo na »malo šolo računalništva« za otroke Iskrinih delavcev. Tudi delavci dislociranih tozdov v Otočah in Lipnici niso izvzeti, saj bo zanje poseben tečaj. Veliko zanimanje med delavci Iskre Kibernetike (pa tudi zunaj) dokazuje, da so ljudje dojeli potrebo po najsodobnejših znanjih, ki jih od njih terja razvoj. Prvi tečaji so bili v novo urejeni »računalnici« Iskre Kibernetike, kjer je opreme za deset slušateljev, »Štirikrat tedensko je učilnica polno zasedena,« pravi Borut Marolt, prav tako član programskega sveta in predavatelj v računalnici. »Slušatelji že v desetih urah osvojijo računalniške osnove, stalno delo ob računalniku pa jih sili, da sproti preverjajo teoretična spoznanja. Iz prvih računalniških drobtinic tako gradijo potrebno znanje.« Zamisel »možganskega trusta« Iskre Kibernetike, pionirja na računalniškem področju, je vredna posnemanja. Žal vsaka tovarna nima možnosti, da bi tako kot oni usposobila svoje delavce, čeprav bi se tudi drugje nedvomno radi računalniško izobrazili. D. Z. Žlebir Indija po Indiri . Legendarno indijsko voditeljico, 67-letno Indiro Gandhi, so v soboto po hindujskem običaju upepelili na svetem kraju ob reki v Nevv Del-hiju. Pogumna žena, »mati Indije« imenovana, je omahnila pod streli atentatorjev, pripadnikov službe, ki bi morala varovati njeno življenje. Štirikrat pred tem so Indiro, ki je s krajšo prekinitvijo 17 let vodila Indijo, skušali ubiti, vendar je bilo nasilno dejanje vedno pravočasno preprečeno. Taktično previdna, vendar odločna in samozavestna žena, je slutila smrt. Celo izzivala jo je na svojih številnih potovanjih po Indiji, bila je preveč površno varovana, čeprav so bile vedno glasnejše in javno izrečene napovedi, da bo ubita. Dokaj površno smo poznali Indijo. Vedeli smo, da je to velika država, industrijsko zavidljivo razvita, neuvrščena in pomembna v svetovni politiki. Ob Indirini nasilni smrti pa spoznavamo, da je Indija v vseh letih samostojnosti dežela nasilja, država zgodovinskih nasprotij, velikih socialnih razlik, verskih in nacionalnih prepadov. Nasilje in nasprotja so še posebej obremenjevala vsakega indijskega voditelja, posebno pa tište, ki so želeli trajno in korenito rešiti ta vprašanja ter zagotoviti na indijski podcelini trajni mir. Mahatma Gandhi, oče sodobne Indije, ta veliki prerok sožitja, prijateljstva in miru, je privedel domovino v svobodo, vendar je razklane na Hindujce, muslimane, Sikhe in druge ni mogel umiriti. Umrl je nasilne smrti, ubit od verskega in nacionalnega blazneža v trenutku, ko je vsa Gandhijeva domovina ječala v krvi nasprotij. Džavaharlal Nehru, oče in učitelj Indire Gandhi, si je prav tako zastavil cilj notranje pomiritve. Ni mu ga uspelo uresničiti, čeprav je postala Nehrujeva Indija navzven močna, ugledna in neuvrščena. Indira Gandhi, zadnja od treh velikih voditeljev Indije, se je stvarnosti lotila strastno, odločno, na trenutke ostro. Hotela je napraviti nestrpnosti konec, odstraniti iz dežele skrajneže, podpihovane tudi iz tujine. Ocenjevalci njene notranje politike pravijo, da je bila v nekaterih primerih preveč brezkompromisna, da je hotela stvari urejati s silo, brez pripravljenosti za pogovore. Prav to, pravijo, jo je stalo življenje. Neodpustljiva je bila do zahteve Sikhov v Panždabu za večjo samostojnost, s silo je strla odpor sikhovskih skrajnežev v njihovem svetem templju v Amrtisarju. Prav to je do skrajnosti zaostrilo odnose med zvezno vlado Indire in Sikhi v Pandžabu, od katerih so se bili mnogi voljni takrat še pogovarjati z vlado. Začeli so se upori v armadi, varnostni službi in na drugih področjih, kjer so delovali Sikhi. Mogoče je Indira pozabila, da je Indija dežela častitljivih zgodovinskih demokratičnih tradicij, mogoče je pogrešila, da ni šla med ljudi, četudi uporne, kot je znala pod vladavino očeta Nehruja. Indija je zgubila veliko voditeljico v prelomnem času, ko je država napredovala in utrjevala ugled v svetu. Izgubila jo je v času, ko obenem besnijo notranja nasprotja, ko se znašajo nad Sikhi in njihovimi somišljeniki. Nasilje rojeva nasilje. Indija bo pogrešala Indiro, pa tudi svet je za veliko prikrajšan. Indirin sin Radživ Gandhi prevzema materino krmilo države. Tudi njega so Sikhi že obsodili na smrt, če bo ravnal tako kot njegova mati Indira. 40-letni predsednik vlade prevzema veliko odgovornost in težko nalogo umiriti razgrete in tudi od zunaj podpihovane duhove v državi. Predvsem bo moral slej ko prej spoznati, da je kakršnokoli nasilje slepilo, da ni bilo nikdar dokončna rešitev v nacionalno in versko tako pestri državi, kot je Indija. J. Košnjek Fani Bohinc: Dolgčas mi postane, pa moram iti BBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Zapišite kaj o Bohinčevi Fani, so mi dejali. Štirideset loških transverzal je že naredila, najbolj vnet loški planinec pa le sedemnajst. Vse življenje hodi v hribe, še lani je bila na Triglavu, Stolu. Dobra žena. Nič koliko otrok je preva-rovala, enega vzela za svojega, zdaj pa varuje' še njegove otroke . . . Hribi so njeno življenje. Nobeno vreme je ne zadrži doma . . . Nekje z vrha omare je vzela prozorno vrečko, s kupom zelenih knjižic. Vsaka pomeni del njenega življenja, nič koliko lepih dni v hribih. To je štirideset knjižic loških transverzal. V vsaki je potrdilo, da je opravila pot v celoti, v vsaki tudi značka, ki pritiče pohod-niku, ki je v vsako okence udaril žig postojanke. Poleg so knjižice dveh slovenskih transverzal od Maribora do Kopra, od kranjskih vrhov, Gorenjska partizanska transverzala, tri zlate značke Kokrškega odreda za pohode na Kališče, odlikovanje, ki ga je dobila ob 80-letnici Planinskega društva Kranj ... S posebnim ponosom mi pokaže uokvirjeno sliko s posvetilom in priznanjem za 40. pohod po Loški planinski poti. Ona sama je na sliki. Na Kališču jo je nekoč nekdo fotografiral, da menda še vedela ni za to. Prava pla- KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD KMETIJSTVO Obveščamo vse kupce, da bo maloprodaja jabolk v nasadu Preddvor v petek, 9. 11. in soboto 10. 11. 1984 od 8. do 18. ure. Na voljo sta sorti zlati in rdeči delišes. Za obisk in nakup se priporočamo! ninka je, v rdeči majici, pumparicah in rdečih dokolenkah. Nasmejena, dobrovoljna, kot je lahko človek le v hribih, ko je med prijatelji, ko pusti vse skrbi v dolini. 23. septembra so jo loški planinci povabili v Jarčjo brdo in ji tam dali to priznanje. Posebno pesem so napisali zanjo. Zadnja kitica pravi: »Dolgo taka še naprej ostani in še drugim daj ta nasvet, da bolje v naravi je, kot doma pri šporgetu čepet.« Za hribe se je navdušila že kot dekle, ko je služila pri Medenovih v Ljubljani. Gospod in gospa sta bila navdušena planinca. Veliko knjig o naših gorah je bilo pri hiši. Lahko jih je po mili volji pregledovala. Nekoč sta jo vzela s seboj na Šmarno goro. Ko bo sama svoj gospodar, bo prav takole hodila v hribe, si je govorila. Njene srečne želje so se uresničile. Ko ji je bilo dvajset let, je prišla v Ju-gočeško. Zdaj je bila spet na Gorenjskem, blizu gora. Po rodu je Gorenjka. Mama je bila doma iz Križ, oče iz Le-tenc. Oče je padel v prvi svetovni vojni, mamam ji je umrla, ko je bila Fani stara devet let. Sedem otrok je šlo po svetu ... Najlepše je bilo, ko se je osamosvojila. 1956. je prišla v Stražišče. Takrat je pri Batističevih dobila podstrešno sobi* co, v kateri je še danes. Kaj pa potre-1 Hribi so njeno življenje. In otroci. Nima svojih, varovala pa je veliko tujih. Saša ima za svojega že od njegovega devetega leta. Zdaj jih ima čez trideset. Svojo družino ima in Fani varuje njegovo Evo in sinčka Jana. Vsak prosti dan pa izkoristi za hribe. »Kar dolgčas mi postane,« pravi, »pa moram iti.« Če nima družbe, gre kar sama. Doma je ne zadrži niti grdo vreme. Če se pripravlja k dežju, stlači toliko več oblačil v nahrbrtnik. Tudi na Triglav, Stol gre sama. Saj spotoma dobi pla nince. Vsi jo poznajo. Najlepši se ji zde loški hribi. Ob vsakem letnem času imajo drugačno podobo. Maja je na Osolniku in Tošču vse polno šmarnic, na Blegošu zvončkov. Na Poreznu poleti cveto pogačice. Vse rumeno jih je. Pa rododendrona! In povsod tod so doma dobri, prijazni ljudje. Vsi jo poznajo. Rada se ustavi na Rma-novcu, na Ledinah, na Mohorju, na Malenskem vrhu. Če bi seštel vse ure, ki so napisane na smerokazih loške transverzale, bi jih naštel 64. 170 kilometrov je dolga. Po tri poti naredi na leto. 1973. je prehodila prvo. Zdaj se jih je nabralo kar štirideset. Porazporedi si poti. V enem dnevu prehodi pot iz Žirov do Vrhnike, Ledin in Sivke ali Mrzlega vrha. Ali s Prtovča na Ratitovec in naprej do Sori-ce in Lajnarja. Ali z Osolnika na Tošč in Črni vrh. Vse leto lahko hodiš po teh poteh. Le Ratitovca, Blegoša in Porezna se pozimi ogiba. Vse stezice pozna. Koliko je bilo že teh samotnih, a čudovitih poti. Nikoli je ni strah same v hribih. Na ulici da, v hribih pa ne. Rada gre tudi više, na dvatisočake. Rada gre z Iskrcani, s kranjskimi planinci. Kar pomladi se med njimi. Gore so kot magnet, pravi. Nič ne bi imela od "življenja, če bi ne bilo gora, je prepričana. Tako pa ima ogromno. To je njeno bogastvo. V nedeljo jih bo imela petinsedemdeset. Kar ne more verjeti, da je to res. Kje so vsa ta leta? Dobro se počuti. Doktor Bajželj jo dostikrat prijazno povabi, naj pride, da bosta zmerila pritisk. A dokler ni sile, ne gre. Kar bo prišlo, bo prišlo iznenada, je prepričana. V hribe bo hodila, dokler bo le mo gla. Le kolena jo izdajajo in visokim goram se bo kmalu morala odpovedati. Da bi osemdeseto leto pričakala kje v loških hribih, bi bila najbolj srečna. A tudi potem, ko ne.bo mogla več k svojim hribom, ji ;ne bo hudo. Potem'bo v J..U.. i---i:i„__*-u —i-u .x— — 1_. OLA8 8. STRAN REPORTAŽA TOREK, 6. NOVEMBRA Sest desetletij dela jeseniških gorskih reševalcev Prizor s tekmovanja dvojic, ki ga je pred nedavnim pripravilo G D Britof Delavni gasilci v Britofu Kranj — Oktobra letos so uresničili člani Gasilskega društva Britof obširen program dela. Izvedli so vajo za prikaz reševanja na kmečkem poslopju ter prizkusili pripravljenost gasilcev delo v nočnem času. Vaje je predstavnik operative v občinski gasilski zvezi iz Kranja zelo dobro ocenil. Gasilci so izmerili pritisk v 36 hi-drantih in očistili te naprave po krajevnih skupnosti Britof-Orehovlje. Opravili so tudi preventivne preglede na kmetijskih gospodarskih poslopjih in starejših hišah. Skupini mlajših in starejših pionirjev sta uspešno nastopili v polfi-nalu in finalu kviza o požarnem varstvu. Mlajši so si na koncu delili prvo mesto z ekipo Brnika, starejši pa so zmagali. V nedeljo, 21. oktobra, je društvo pripravilo tekmovanje dvojic v tro-boju. Na njem je dosegla med sedmimi dvojicami iz 6. sektorja OGZ Kranj najboljši rezultat domača ekipa, za katero sta tekrnpvala Dušan Ferkulj in Stane Klemenčič. Za vse tekmovalce sta mlajša člana Bajželj in Bogataj pripravila lične lesene diplome z vžganim gasilskim znakom in posvetilom. Ker v f^ritofu ni šole, so se gasilci povezali s predstavniki šole Josip Čeprav delo društva sloni na posameznikih, so načrtovane naloge vedno uresničene. Ker so tudi uspešne, gasilcem ne zmanjka volje za uresničevanje novih obveznosti. Jože Bogataj Jesenice so postale med obema vojnama središče gorskih reševalcev — Današnja postaja G RS ima dobro usposobljeno moštvo, ki je vsestransko aktivno — Priznanja ob jubileju Jesenice — Začetki reševanja ponesrečenih v gorah so se zelo razlikovali od današnje organizirane dejavnosti gorske reševalne službe. Izkušeni alpinisti so začeli reševati iz nuje, ker drugih usposobljenih ljudi za to delo ni bilo. Tako je bilo tudi na Jesenicah, kjer je kmalu po prvi svetovni vojni pognal rod- klenih in srčnih plezalcev. Eden njih je bil legendarni gornik Joža Čop, ki je skupaj s tovariši z Jesenic leta 1924 odšel reševat ponesrečenega dr. Klementa Juga v Severno steno Triglava. Najbrž je bila to prva reševalna akcija pod njegovim vodstvom, zato 1924. leto štejejo Delo odreda Stražni ognji iz Kranja Izpolnjene taborniške naloge Kranj - V šolskem letu 1983/84 je odred utrjeval svojo dejavnost v štirih četah na že doslej aktivnih območjih. Opazen je bil predvsem napredek taborništva v Predosljah, na Planini so povečali članstvo, na Orehku in v Preddvoru pa so obdržali raven lanskoletnih rezultatov. Četa Urni gamsi v Predosljah ima skupno 60 članov, med katerimi je največji del medvedkov in čebelic. V tej starostni skupini so s tremi vodi v vrhu odreda, slabše pa je delo voda tabornikov in tabornic zaradi nezainteresiranosti vodstva. V krajevni skupnosti Planina deluje družina Delovni mravljinčki s 7 vodi; v štirih so mlajši, v treh pa starejši medvedki in čebelice. Njihova uspešnost na mnogobojih je glede na poprejšnje rezultate nazadovala, Broz Tito v sosednji krajevni škuo- kerSZ TT nosti Predoslje. Tod sta metoria Jo- vodnikom manjka izku- : Ja JU sem pri delu in vodi ne sodelujejo ze Mazni k in Milan Zerovnik 22. ok tobra izvedla s pionirsko desetino vajo z motorno brizgalno, ki je bila za učence zelo zanimiva. Zato v društvu upajo, da se bo v šoli povečalo zanimanje za ustanovitev društva Mladi gasilec. dovolj med sabo. Četa v KS Planina ima tudi 4 vode tabornikov in tabornic ki so izboljšali kakovost dela- 2 njihovi ekipi sta se uvrstili na republiški mnogoboj, veliko pa so imeli tudi samostojnih akcij. Rezultati tabornikov na tem območju bi bili še rava boljši, če bi za njihovo dejavnost kazali v krajevni skupnosti vsaj malo zanimanja. Svoje delo je ponovno oživila četa Sorsko polje z Orehka. v kateri.sta 2 voda medvedkov in čebelic ter 2 voda tabornikov in tabornic. Žal imajo v četi le dva vodnika, ki ne zmoreta vseh nalog. Tradicionalno dobro je delo čete Jutranja zarja v Preddvoru. Njena dejavnost je bila usmerjena v samostojne akcije, saj se gojenci tamkajšnjega zavoda težko udeležujejo vseh odredovih aktivnosti. V odredu je vse leto vzorno delovala tudi skupina murnov, najmlajših taborniških članov. Od starejših tabornikov se v delo kluba še vedno vključuje premalo članov, zato opravljanje najodgovornejših nalog sloni le na posameznikih. Najuspešnejši odredovi akciji sta bili zimovanje in letno taborjenje; zlasti na slednji so se približali pravemu, samostojnemu taborniškemu življenju. Navdušil je tudi prvi piknik s starši, zato ga bodo spet organizirali. S. Saje za začetek organiziranega dela jeseniških gorskih reševalcev. Čeprav ni kakšnega uradnega dokumenta o ustanovitvi jeseniške postaje gorske reševalne službe, pa njeno takratno dejavnost potrjuje poročilo člana »Zlate naveze« dr. Miha Potočnika v kroniki jeseniških reševalcev. Kot je zapisal, so Juga reševali predvsem jeseniški skalaši, ki so bili tedaj vključeni v rešilno ekspedicijo pri osrednjem odboru SPD v Ljubljani. Jeseniški reševalci so hodili reševat v stene in brezpotja, od tam spravljali ponesrečence do planinskih steza, od tod naprej pa so prenos nadaljevali gorski vodniki in nosači iz Mojstrane, Kranjske gore ih Rateč na severni strani Julijcev ter iz Bohinja na južni strani. Kot je še Potočnik navedel, so se leta 1924 pripetile v triglavskem pogorju 4 smrtne nesreče, v katerih so posredovali jeseniški- člani rešilne ekspedicije. Jesenice so se v desetletjih pred drugo vojno razvile v močan slovenski alpinistični center. Zaradi izbranih plezalcev so postale tudi središče dejavnosti gorskih reševalcev. To trafdicijo so ohranile še najmanj desetletje in pol po drugi vojni, nakar so zgledu jeseniških alpinistov in reševalcev sledili vrstniki v mojstran-ski, kranjskogorski in rateški postaji G RS. Današnja dejavnost postaje »V jeseniški postaji«, pripoveduje njen sedanji načelnik Miro Za kraj-šek z Jesenic, »je tudi danes sposobno moštvo. Približno polovica od 31 rednih članov sestavlja udarno skupino, ki je stalno pripravljena za reševanje v gorah. V njej imamo 2 inštruktorja GRS, 5 letalcev reševalcv, več minerjev snežnih plazov in 4 vodnike lavinskih psov ter zdravnike. Razen tega je v postaji 10 pripravnikov in 10 izrednih članov. Zadolženi smo za reševanje v Karavankah zahodno in vzhodno od Jesenic ter predelu Julijcev Gozd-Martuljka. Na večjih rešr* njih sodelujemo z drugimi pos* mi izven tega območja, naši bhnt opravljajo tudi dežurno službo' smučišču Španov vrh.« Letos je imela jeseniška r. dve reševalni akciji; reševalci :i: so mogli pomagati niti ponesrečil mu planincu na Golici niti pod ^ vorniškim rovtom. Kot opozarjali čelnik Zakrajšek, so glavni nesreče naglica, nepazljivost in, kušenost. Tako planinci kotali danes hitijo po gorah za rekor; da bi imeli potrebne izkušnje m* da bi bili primerno opremljeni Prav zato skušajo jesenišk. IP valci nesreče preprečevati s svtfc^ njem. Redno spremljajo mnori pohode v gore in šolske izlete, mentorji vodijo izobraževanje dih planincev v domačem ML ob vsaki priložnosti v gorah op«*' jajo na nepravilnosti tudi postt/| nike. Žal je preveč obiskovalcev^ prepričanih, da vse vedo že sam.! jim zato ni mar izkušenj drugih »Dosedanje bogato delo posaf dodaja sogovornik, »smo javn^ predstavili v brošuri, ki smo jo k* izdali ob 60-letnici postaje Jesenicah. Jubilej smo označili^ davno tega tudi s proslavo v organizaciji m delu pašnega odbora,« pripoveduje Franci Srpčič, ki je šesto leto predsedniK sveta krajevne skupnosti. »Pašni odbor je S pomočjo Kmetijsko-živilskega kombinate* in občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva veliko naredil za izboljšanje zemljišč in pašnikov na področju Poljane in na PokljuKi. Preden jih odženejo v višje ležeče pašnike, se zdaj lahko na tem območju pase okrog 120 glav živine. Skrb na tem področju se odraza tudi v tem, da so kmetovalci na našem območju na tretjem mestu v občini po oddaji tržnih viškov, mleka in mesa.« »Lani s*e v krajevni skupnosti oziroma na Blejski Dobravi dobili prenovljeno trgovino?« »Zaradi slabe preskrbe so se krajani že lep čas pritoževali na različnih sestankih. Zato smo se resno lotili akcije in avgusta lani nam je končno Uspdo. Poleg trgovine sta zdaj v objektu še po^ta in bife. Mislim, da je tudi delovna organi^ciJa ABC Pomurka zadovoljna s prometom v tej trgovini. Trgovina je postala ni smo v Lipcah in na Dobravi dobili btotj novih telefonskih priključkov. Želje in peC* be po telefonu so še, vendar je kabel. k. m do avtomatske telefonske centrale na Jtp cah, že poln. Tako smo na primer na K.v' lahko postavili le javno govorilnico. U** smo nameravali postaviti tudi dve pokriUJ1' tobusni postajališči, vendar je pri komuaafr skupnosti zmanjkalo denarja.« nekakšno središče dogajanja. Zraven je namreč sola z dvema razredoma in vzgojno varstvena enota Vendar so ti prostori premajhni. /Lato si v krajevni skupnosti želimo da bi čimprej poleg šole, na že rezerviranem zemljišču, zgradili prostore za varstvo otrok in društveno dejavnost ter delo krajevne skupnosti.« ^ Franci Srpčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Prostor, kjer so lani dobili prenovljeno trgovino z bifejem in pošto, je postal središče krajevne skupnosti Pogoji za delo organizacij in društev v krajevni skupnosti so slabi. Nimajo prostora za različne prireditve, zato je pred leti prenehalo delovati DPD Svoboda. Živahno kulturno dejavnost danes kaže le še moški pevski zbor Vintgar, ki je bil pred devetimi leti ustanovljen na pobudo organizacije zveze združenj borcev. »Poleg socialistične zveze, aktiva Zveze komunistov, organizacije Zveze združenj borcev in zveze mladine delujejo v krajevni skupnosti še gasilsko društvo, TVD Partizan, organizacija Rdečega križa, rejci malih živali. To je več ali manj vse. Dokaj aktivni so gasilci, ki so lani praznovali 75-letnico, pri TVP Partizanu pa so precej živahne: smučarska sekcija, sekcija Varpa in zadnje čase tudi mladi hokejisti.« Glede na prebivalce je to bolj »stara« krajevna skupnost. Od 450 stanovanj na celotnem območju je okrog 60 družbenih. Prostora za novogradnjo je na tem območju malo. V kmetijska zemljišča ni moč posegati, na Rebri pa tudi ni veliko prostora. »Čeprav nismo mlada krajevna skupnost, nam ne manjka komunalnih problemov. Komunalna opremljenost je zelo slaba. V zadnjih letih smo že marsikaj naredili. Tako smo se načrtno lotili asfaltiranja oziroma urejanja cest. Letos mo s prispevkom krajanov asfaltirali okrog 4400 kvadratnih metrov poti. Pred dvema letoma smo v starem delu Dobrave zgradili primarno kanalizacijsko omrežje. La- Zraue7i sedanje Šole je že rezervirano tnij/r šče za novo varstveno ustanovo in druge ptr store krajevne skupnosti »In načrti za prihodnje?« »Še naprej si bomo prizadevali za čim bc\ šo komunalno ureditev. Moram pohvaliti krt jane, saj so se doslej vedno radi in zav:?;. odzvali akcijam. Še posebno skrb bomo morili v občinskem merilu nameniti presk: no vodo. Že nekaj časa imamo na Dob Lipcah težave zaradi.pomanjkanja. Prohto naj bi rešili z vodovodom Završnica K: rečeno, si želimo tudi prostore za dr dejavnost, za delo krajevne skupnost stveno ustanovo. Včasih pogrešamo tudi \ še sodelovanje z delovnimi organizacija:-našem območju.« GORENJSKA NOČNA KRONIKA MNOŽIČNI MORILEC fikofjeločan je minuli teden naznanil, da mu je pes ovčar neznanega lastnika jiomoril 15 zajcev. Zločin se je dogodil pri cvet-hčnjakih v Veštru. »Morilca« še nuo izsledili. I ŽELEZNIŠKI OBRAČUN j Premikač in prometnik na je-lieniiki železniški postaji se očit-j no nista mogla o nečem zediniti, \zato sta nesporazum reševala s Ipettmi. Kako sta ga rešila, ni \ znano, ker se je zadeva razpletla na milici. I ENA DRVARNICA, I DVA LASTNIKA Via razkurjena je ženska iz \Bntofa zadnjič klicala na milico, j iti da ji je bivši mož vdrl v drvar-\nico. Miličniki so sicer prišli, ! vendar so bili malce v dvomih, i di gre za kaznivo dejanje, saj sta i lattnika drvarnice oba. PARKIRALA ČEVLJE Sovi smučarski čevlji Jezerjan-ke očitno niso veliko stali, sicer flh ne bi tako vnemamo pustila mdi Kranja. Odložila jih je poleg avtomobila na Stritarjevi ce- I m, auto odpeljala, čevlje pa punila. Šele doma se ji je posvetilo, litji to verjetno ostali. BREZ RAZUMEVANJA ZA UMETNOST Ko je neka deklica risala po tfeni bloka, jo je zalotila soseda njo namlatila. Ko je to zvedela iekličina mati, je klicala milico, tirati pa sosedi dala vedeti, da jXzelo nekulturna. PIJANA KOTŽIVINČE t jeseniški klavnici so prejšnji ■'.deri našli ležati žensko, ki jo je JMo zaradi preveč alkohola in Na milici in v zdravstveni domu so ja takoj prepoznali, !«a; te to ni zgodilo prvikrat. Menit je zanjo to preizkušen način, kako držati moža v strahu. STREL V TIŠINI j V Podlubniku je žensko sredi '{hotnega počitka zmotil »strel«. ^z možem trenutno nista bila r^boljših odnosih, ga je obtoži-': in. je on »streljal«. Toda pre-*»W je ni mož, temveč nekaj, fateje kuhalo na štedilniku in futljivo pokalo. KO KROGLE ŽVIŽGAJO fJKROG UŠES fMan je s psom šel na sprehod M Crngrobu. Nenadoma mu je M glave zažvižgal strel. Streljal '■ med, ki je pred tem grozil da * bo pobil pse. Sprehajalec je ttteveda na smrt prestrašen, saj vtedove grožnje ni vzel resno. NESREČE HLOVITO ČELNO TRČENJE NA m\: DVA MRTVA MEJA - Zaradi nepravilnega prehitevanja se je minuli ponedeljek, 29. oktobra, na magistralni ce-4aed Kranjem in Jeprco zgodila Wa prometna nesreča, ki je terjala *wje življenj. Voznik osebnega av-HaoMla Ilija Jakšič z Jesenic je na Hef prehiteval, vendar mu je nas-p*i prihajal drug avtomobil, tako ktt je moral vrniti na svoj vozni m. To je storil tako sunkovito, da Ji je znova zaneslo na nasprotni vo-r* pas, čelno v osebni avto Ivana fcdrteta, starega 27 let, iz Grosuplja. V silovitem trčenju je takoj izgubil fetienje Bohtetov sopotnik Vojan Nm, star 62 let, iz Ljubljane. Čez tri M je v ljubljanskem Kliničnem Satru umrl še voznik Bohte. Štirje ♦•potniki v obeh avtomobilih so bili Wo ranjeni. OPOTEKEL SE JE POD AVTOBUS Žabnica — Prejšnji torek, 30. okto-'/a, je iz avtobusa v Žabnici izstopil Janez Renedičič iz Dorfarij. Nenado-u se je opotekel in padel. Avtobus, ' p je vozil Rudolf Šter, mu je zabijal čez nogo. '/T ROK PRITEKEL PRED AVTO Selca - 51-letna voznica Ljudmila St/aiek iz Pirana se je v sredo. Oktobra, peljala proti Železni-. Selcih ji je z dvorišča neke - >: nenadoma pritekel pred avto 4-letni Danijel Gašperšič. Če-frat je zavirala, voznica ni uspela preprečiti nesreče. Otroka je zadela, i je obležal huje ranjen. . S SODIŠČA Odnesel vrednostne bone in denar M. Mujkič je konec maja letos vlomil v tri bencinske servise v Kranjski gori ter odnesel bone in denar — Nežigosane in še ne-vnovčene bone v vrednosti 6,2 milijona novih din so konec juniia našli kriminalisti UNZ Kranj, še preden bi jih Mujkič lahko spravil v promet — Dva soobtožena sta bila obsojena na pogojno kazen zaradi prikrivanja, Mujkič pa na enotno kazen 5 let zapora Jesenice — Na enotno kazen petih let zapora je bil pred temeljnim s'o-diščem Kranj, enota Jesenice, obsojen 25-letni Muhamed Mujkič. V noči na 27. maj letos je namreč ob vlomu v tri bencinske servise Petrola v Kranjski gori vzel denar in bone. Mujkič je sprva poskušal srečo na bencinskem servisu v Podkorenu. Poskušal je odpreti železno blagajno, vendar mu to ni uspelo. Zato se je v isti noči napotil proti drugemu bencinskemu servisu na Borovški cesti v Kranjski gori, vlomil vanj in se tako kot na prejšnjem vlomu lotil železne blagajne. Našel je 12.000 din ter za 41.000 din denarnih in za 114.000 din turističnih bonov. Vendar pa Mujkiču še ni bilo dovolj, zato se je lotil še tretje črpalke in sicer v Logu. Ta je bila tiste dni zaprta, ker so jo popravljali, vendar pa je Mujkič z zadnje strani lahko vlomil in tako iz priročnega skladišča vstopil v pisarno, kjer je bila tudi železna blagajna. Medtem ko se zgornjega dela trezorja niti ni loteval, pa mu je uspelo spodnji del blagajne odpreti, tam pa je našel nežigosane in še nevnovčene turistične bone v vred- Izvabljal denar A. Gregorič, star 30 let, doma iz špektorja Interpola in zdravnika ljudi denar Očitno sodi Alojz Gregorič med ljudi, ki že s svojim nastopom vzbujajo zaupanje. Da pa bi takšne občutke v ljudeh še potrdil, je za vsak primer svoj vtis popravil še z besedami. Lani junija je namreč v eni od leskih gostiln govoril nekemu dekletu, da je inšpektor Interpola, po po klicu pa sicer zdravnik kardiolog zaposlen polovico časa v Kliničnem centru, ostali čas pa se posveča preganjanju mednarodnih kriminalcev. Ko je spoznal tudi dekletovega brata, je že obljubljal razne zdravniške usluge, bratu celo službo vzdrževalca na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Lepo je bilo tudi slišati, ko jima je omenil, da ni vprašanje peljati se s službenim avtom v tujino, kjer bi lahko nakupili lepih oblek in podobno. Povsem slučajno, bolj mimogrede pa je omenil, da je brez denarja. Dekle, ki se preživlja z več kot skromnimi denarji, mu je lahko dala le 700 din, njen brat pa v nekaj zneskih skupaj 1000 din. Seveda ne sestra ne brat nista dobila de- nosti 6,2 milijona novih din. Zavitek z nežigosanimi boni je Mujkič shranil pri dekletu v Kranju, nato pa je po ilegalni poti za dober mesec odšel v Italijo. Ko seje na enak način spet vrnil, so ga prijeli. Pred sodiščem se je Mujkič izgovarjal na vinjenost, kar pa seveda ob treh vlomih in tatvinah ne more biti nobena olajšilna okolnost. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta zapora, z upoštevanjem že pravnomočne sodbe, s katero je bil pred tem obsojen na eno leto in štiri mesece zapora, pa mu je izreklo enotno kazen 5 let zapora. Plačati pa mora tudi premoženjski zahtevek Petrola in sicer v višini 184.000 din, medtem ko za ukradene nežigosane bone v vrednosti več kot pol stare milijarde din Pe-trol ni uveljavljal premoženjskega zahtevka. Te bone so namreč neuporabljene našli in jih nepoškodovane* vrnili Petrolu. Mujkič bo moral razen škode povzročene ob vlamljanju povrniti tudi kalkulator, last enega od črpalkarjev. Na pravnomočnost sodbe bo počakal v priporu. Ljubljane, se je izdajal za in-obenem, da bi lažje izvabljal od narja vrnjenega, čeprav je samozvani zdravnik in inšpektor v eni osebi obljubil takoj poravnati dolg. Še več, ko si je enkrat denar sposodil, ga ni bilo več blizu. Pred temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica, se je izgovarjal, da je izgubil dekletov naslov, čeprav je bil pred tem večkrat tam na obisku. Prav to, namreč ne-povrnjen dolg, mu je sodišče štelo tudi kot obtežilno okolnost, ko mu je prisodilo za to goljufijo 3 mesece zapora. Razen tega pa je tudi upoštevalo, da se takšnega dejanja ni po-stopil prvič, saj gre pri njem za specialnega povpratnika, ki je bil že nekajkrat obsojen. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Otrok zažgal kozolec Velesovo — Na kozolcu Franca Bašlja iz Velesovega je v nedeljo, 4. novembra, izbruhnil požar. Zanetil ga je 5-letni otrok, ki se je pri kozolcu igral z vžigalicami. V kozolcu je zgorelo kake 3 tone sena, ožgane so tudi late in salonitna streha. Skoda po nestrokovni oceni znaša 50.000 dinarjev. Za večjo prometno varnost Vidljivost, gostota prometa Eden od pomembnih pogojev za varno vožnjo so prav gotovo brezhibno delujoče svetlobne naprave na vozilu. Da bo vožnja v prometu kar najbolj varna, je zato treba ob manjši vidljivosti tako preko dneva kot tudi ob mraku in seveda ponoči poskrbeti, da je vozilo za druge dobro vidno. Voznik, ki prisega na defenzivno vožnjo, bo zato prižgal kratke luči podnevi in sicer, kadar vremenske razmere zmanjšajo vidljivost. To pa je navadno v dežju, megli, ob zgodnjem mraku pa tudi ob mrazu, ko se v avtomobilu zaradi slabega gretja in zračenja rosijo ali celo zmrzujejo stekla. V tem zadnjem primeru bo voznik, ki vozi z za-rosenimi stekli, tudi podnevi le težko opazil avtomobil za seboj, če ta ne bo imel prižganih luči. Vozniki tudi dobro vedo, da gostota prometa na cestah ni vedno enaka. Zato seje zjutraj možno izogniti prometnim konicam, če gremo v službo nekaj minut prej, iz službe pa nekaj minul kasneje. Tudi konec tedna in ob prazničnih dnevih se lahko s preudarno izbiro časa krajšega ali daljšega potovanja izognemo največji gneči, ki je navadno na vpadnicah v mesto in iz mesta. Včasih je izhod tudi v izbiri manj prometne obvoznice, po kateri je mogoče v enakem času priti do cilja, kot če bi se vozili v koloni po krajši poti. Zato najkrajša pot tudi ni vedno najcenejša in najvarnejša. Mrak Prisvajal si je del iztržka Pri prodaji pijače si je natakar izračunal manjši iztržek, kot pa bi ga moral oddati, presežek pa je spravil v žep Radovljica — Ignac Mijatovič, star 34 let, iz Strunjana, je kazal vse odlike dobrega natakarja, ko je bil v zimski sezoni 1979/80 premeščen iz Strunjana v Ski hotel na Voglu. Prevzel je Kamin bar, kjer je samostojno prodajal, prevzemal pijačo in tudi oddajal iztržek. Vendar pa ni v celoti oddajal vsega iztržka od pijače, tako da se je do konca aprila, ko je nehal delati, nabralo za 34.888,50 din, kar si je prisvojil. Postopek je bil kaj enostaven. Pijačo, ki jo je prevzemal v skladišču, je sicer vpisoval v potrebne obrazce, vendar pa je pri končnem obračunu vpisoval napačne seštevke in seveda manjše zneske. Oddajal je toliko iztržka, kolikor si ga je sam naračunal. Kasnejša kontrola je njegov primanjkljaj odkrila. Vlamljal v stanovanja in vikende Lani jeseni pa vse do letošnjega avgusta je J. Lukančič vlamljal v hiše in vikende v okolici Bleda ter se s hrano in pijačo, ki ju je tako našel, preživljal Mijatovič je sicer pred temeljnim sodiščem v Radovljici priznal primanjkljaj, vendar pa se je zagovarjal, da ni nastal po njegovi krivdi, saj bi lahko prihajalo do pomote že pri prevzemu pijače v skladišču. Vendar pa bi bilo močno čudno, da bi lahko vse mesece prevzemal v skladišču manj pijače, kot pa jo je potem dejansko vpisal. Sodišče takšnemu zagovoru ni verjelo. Zaradi poneverbe je Mijato-viča, ki je bil sicer že dvakrat obsojen za podobna dejanja, obsodilo na eno leto zapora. Ker pa se pri njem ponavljajo takšna dejanja, je sodišče ocenilo, da zanj velja sprejeti ukrep prepovedi opravljanja vseh dolžnosti zvezanih z razpolaganjem z družbenim premoženjem in sicer za dve leti po prestani kazni. Sodba še ni pravnomočna. L. M.- Radovljica — Zaradi petih kaznivih dejanj, med njimi velike tatvine in goljufije je bil pred kratkim pred temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica, 37-letni Janez Lukančič z Bleda obsojen na 2 leti in 3 mesece zapora. Lukančič ni prvič stal pred sodniki. Ko je lani prišel s prestajanja kazni, ni takoj našel zaposlitve, doma pa tudi ni mogel ostati. Nekaj časa je sicer pasel, ko pa se je z delodajalcem spri, je kaj kmalu znova zašel OBJESTNO PREHITEVANJE Hraše — V četrtek, 1. novembra, je 22-letni Viljem Mežek z Rodin, vozil z motornim kolesom od Lesc proti Hrašam. Na motorju je vozil sopotnika Aleša Vičarja, starega 20 let, prav tako z Rodin. Za njima je z motornim kolesom vozil 18-letni Marjan Jelen s sopotnikom vrstnikom Bojanom Završnikom iz Most. Jelen se je v Hrašah odločil, da bo Mežka prehitel. Med prehitevanjem pa ga je oplazil, zaradi česar sta oba padla. Jelena so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico, ostali trije pa so utrpeli le neznatne poškodbe. AVTOMOBIL SE JE PREVRNIL Meja —-Na Meji se je v nedeljo, 4. novembra, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil neprevidni voznik hudo ranjen. Avtomobil 21-letne-ga Bojana Kocjana iz Kovorja je v blagem ovinku zaneslo s ceste, tako da se je prevrnil. Voznik in sopotnica, 20-letna Breda Kavčič iz Kovorja, sta bila huje ranjena, druga dva sopotnika, pa sta utrpela le lažje telesne poškodbe. ZBIL PEŠAKINJO Naklo — V soboto, 3. novembra, proti mraku je voznik motornega kolesa, 15-letni Marjan Podobnik, pred osnovno šolo v Naklem zbil pešaki-njo. V temi jo je prepozno opazil in s pedalom zadel v nogo. 59-letna Marija Košnjek s Cegelnice je bila v nesreči huje ranjena. d:ž Računalniške stranpoti Pred dvema letoma hišnih računalnikov skorajda ni bilo med tihotapsko robo, danes pa so pogosto v družbi z raznimi videorekorderji, fotoaparati in tranzistorji. Seveda, ljudje bi radi v korak s časom, zlasti mladina se zaveda, da je prihodnost neločljivo povezana z računalniškim razvojem in da se kaže že danes pripraviti nanjo. Strogi carinski predpisi in kazenski zakon, če te ujamejo pri tihotapljenju, vse to očitno ne ovira želje po tehnični opremljenosti. Tihotapci so se hitro prilagodili novim razmeram na tržišču. Za hišne računalnike, so v tujini hitro odkrili kanale, po katerih se najceneje in najvarneje pride do tega blaga. Veliko hišr^h računalnikov je že prešlo mejo. V statistiki oddelka za zatiranje kriminalitete se zaenkrat pojavljajo le sem ter tja, nič pogosteje kot ostali tehnični predmeti. Nekaj jih namreč cariniki prestrežejo, veliko pa jih vendarle doseže kupca. Bržkone jih bo nezakonito romalo čez mejo vedno več, če se v naši zakonodaji ne bo kaj spremenilo, kar bi bilo hišnim računalnikom bolj v prid. Res je malce nenavadno, da na eni strani povzdigujemo računalniško revolucijo in potrebo za tovrstnim prosvetljevanjem, da bi se lahko pri delu in zasebno kosali z razvitim zahodom. Po drugi strani pa kaznujemo tistega, ki si na tujem kupi računalnik. Računalniki bodo kmalu krmilili proizvodnjo, brez njih si ni mogoče misliti sodobne tehnologije, pri nas pa se do njih vedemo kot v inkvizicijskem srednjem veku. Pri nas računalnikov, ki bi nas naučili preproste abecede računalništva in programiranja, ni dobiti. Torej moramo ponje na tuje, carinski predpisi in kazenski zakon gor ali dol. Pred pol leta je slovenska mladina terjala spremembo predpisov, ki preprečujejo uvoz hišnih računalnikov. Pravično bi bilo, da bi bil uvoz prost in da ne bi bilo treba plačati carine. Tudi v konsignacijski prodaji bi računalniki lahko bili oproščeni dajatev, prav tako proizvajalci, ki po pogodbah s tujimi partnerji izdelujejo računalnike, da o rezervnih delih niti ne govorimo. Za vse to se je nedavno zavzel tudi slovenski izvršni svet. Če je vlada zares naklonjena hišnim računalnikom, bo morda v tem smislu ukrepala. Računalniki bodo morali slej ko prej biti dostopni vsem (in tudi cena sprejemljivejša). Absurdno je, da imajo status ilegalne tihotapske robe in so predmet kazenskega zakonika. D. Z. Žlebir na kriva pota. Ker je bil brez denarja, je v jeseni lani nekajkrat vlomil v stanovanjske hiše na Bledu, v Za-breznici, Bregu in drugod. Običajno ni našel denarja, pač pa je poiskal hrano in pijačo ali obleko. Mudil pa se je tudi na Stari Pokljuki ter nad Završnico, kjer je vlamljal v vikende. Iskal je vredne predmete, našel pa je le hrano in pijačo. Konec aprila letos se je mudil v stanovanju M. R. na Bledu, ko pa je odhajal, mu je iz suknjiča vzel 2800 din, v kuhinji pa še 20 dkg kave. Lukančič je tudi opazil, da so nekateri v gostilni zelo brezbrižni do svojih denarnic in je tO nekajkrat izkoristil. Tako je julija letos v Radovljici v eni od gostiln gost odložil denarnico na pult, Lukančič pa je njegovo trenutno nepazljivost izrabil ter jo odesel, v njej pa je bilo 8620 din. Teden dni kasneje je v Homu pri Zasipu na podoben način vzel denarnico s 7000 din. Ta njegov način preživljanja, da je izmenoma izkoriščal nepazljivost ljudi v lokalih in občasno vlamljal v stanovanja in počitniške hišice, je trajal letos vse do konca avgusta, ko so ga znova prijeli. Lukančič je na sodni obravnavi priznal, kar mu je očitala obtožnica, obljubil pa je tudi povrniti storjeno škodo. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je specialni povratnik. Lukančič je namreč imel prilož nost, da se začne preživljati s poštenim delom, vendar pa je znova krenil po poti, zaradi katere je že nekajkrat končal v zaporu. Sodišče se je izreklo tudi za varnostni ukrep obveznega zdravljenja proti alkoholizmu. L. M. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH OLA8 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 6. NOVEMBRA 1! Od prve javne telovadbe na Gašteju do športno-ritmične gimnastike in aerobike Prostorska stiska zavira razvoj rekreacije Kranj — Telesna vzgoja ima v Kranju dolgoletno tradicijo. Zgodovinski viri naVajajo, da je slovensko telovadno društvo Južni Sokol priredilo 29. junija 1864 na Gašteju — tam, kjer danes stoji Iskra — prvo javno telovadbo. Sokoli so tako navdušili Kranjčane, da so še isto leto ustanovili podružnico ljubljanskega društva. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje, 21. decembra 1895 pa so v Kranju ustanovili samostojno društvo Gorenjski Sokol, ki je ob koncu naslednjega leta štelo že 108 članov. Telovadili so pri Verbenu, na prostoru med današnjo pošto, hotelom Evropa in reko Kokro. Po drugi svetovni vojni so tradicijo Sokolov nadaljevali Storžič, Udarnik in od leta 1951 dalje sedanje društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Kranj. Ni se spreminjalo le ime, temveč predvsem vsebina dejavnosti. 26 ur organizirane vadbe na teden »Naša osnovna dejavnost je športna rekreacija,« poudarja Hajko Bogataj, predsednik strokovnega odbora in podpredsednik kranjskega Partizana. »V društvu smo v začetku organizirali predvsem vadbo gimnastike. Kasneje, ko se je povečalo zanimanje za kolektivne športe, smo v dejavnost vključili tudi nogomet, odbojko in ko-„ sarko, splošno vadbo, športno-ritmi-"" eno gimnastiko in v zadnjem času tudi aerobiko. Če nekoliko natančneje pogledamo* današnjo podobp kranjskega Partizana, moramo omeniti, da društvo združuje več kot 300 članov iz mesta Kranj ali dvakrat več kot, denimo, pred osmimi leti, da v rekreacijo vključujemo že tri leta stare otroke, ki vadijo skupaj s starši, in razen njih še vse starostne skupine do 60 in 70-letnikov, da tedensko organiziramo 26 ur vadbe v telovadnicah osnovnih šol Bratstvo in enotnost, Helene Puhar, Franceta Prešerna in Simona Jenka . . . Poudarek dajemo gimnastiki in športno-ritmični gimnastiki. To je tudi edina panoga, pri kateri naše ambicije presegajo raven rekreacije. Imamo tri ekipe, ki se udeležujejo raznih tekmovanj, ter nekaj odličnih telovadk, ki jih bomo zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov v Kranju vključili v enega izmed ljubljanskih klubov. V našo dejavnost sodi tudi poletno taborjenje v lastnem kampu v Banjo-lah pri Puli, kjer je letos letovalo blizu 400 članov društva in njihovih najbližjih sorodnikov. Razen tega tudi Cooperjev test, preskus telesnih sposobnosti, ki ga dvakrat letno pripravimo na kranjskem štadionu. Nekaj časa smo prirejali tudi partizanski mnogoboj, zanimivo in koristno rekreativno prireditev, ki pa je sčasoma zamrla. Partizan Slovenije se zdaj resno prizadeva, da bi jo ponovno oživel in vključil v svoj program. Rodoljubi pozabili na družbeni dobrobit? »Kaže, da je kranjskim rodoljubom več vredno, da se mladina v Kranju naslaja ob gledanju grozljivk, krimi-nalk in seks filmov v dveh napol praznih dvoranah, kakor da bi poskrbeli za zdrav telesni razvoj in za družbeni dobrobit vseh slojev prebivalstva v mestu Kranj,« je ob 80-letni-ci Sokola in 25-letnici Partizana (pred osmimi leti) pikro zapisal ing. Janez Kristane. Le zakaj? 1. avgusta 1925 so namreč v Kranju zgradili Narodni dom, sedanji Delavski dom. Vanj je večino delnic (200.000 deležev) vložil kranjski Sokol in za to dobil večjo dvorano (sedanji kino Storžič) s stranskimi prostori in kvarno. Med drugo svetovno vojno so telovadnico predelali v kino dvorano, ki je v svobodi postala splošna ljudska lastnina. Čeprav je Fiz-kulturna zveza Slovenije izdala okrožnico, naj okrajni izvršilni odbori predajo premoženje bivših telovadnih društev telesnokulturnim organizacijam, v Kranju tega niso storili. In tudi vsi naslednji poskusi, da bi telovadnica prešla v roke Partizanu, so se izjalovili. Kranjski telovadci so se poslej stalno selili: iz gimnazijske telovadnice, ki naj bi po obljubah nekaterih postala njihovo zavetišče, v Jenkovo in kasneje v novo Prešernovo šolo na Zlatem polju. »Letos so še na zadnji kranjski osnovni šoli, na šoli Bratstvo in enotnost na Planini, prešli na dvoizmen-ski pouk, tako da so zdaj vse kranjske telovadnice zasedene domala neprekinjeno od jutra do pol devetih zvečer. Vse več imamo težav, kako se vriniti v njihove programe. Letos smo se še nekako znašli. Športno dvorano na Planini, ki je primerna za igre z žogo, smo odstopili osnovni šoli Bratstvo in enotnost; le-ta nam je v zameno ponudila svojo telovadnico, ki je edina v Kranju ustrezno opremljena za vadbo gimnastike. Del programa smo morali zaradi prostorske stiske tudi krčiti. Vadbo za cicibane pa smo organizirali na Zlatem polju, čeprav bi bilo umestneje, da bi bila na Planini, kjer je mlado naselje s kopico otrok,« pravi R'ajko Bogataj. »Zdajšnje zmogljivosti telovadnic \ Kranju ne zadoščajo za obvezno tele sno vzgojo v osnovnih in srednjih šo lah, kaj šele za pripravo športnikov in za rekreacijo občanov. Zato tudi ne razumem odločitve, da so se pri gradnji Iskrinega šolskega centra v Kranju zaradi pomanjkanja denarje najprej odrekli telovadnici. Bomo ta ko mačehovski tudi pri naslednjih naložbah?« se sprašuje podpredsed nik kranjskega Partizana. C. Zaplotnik GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH NOGOMET — Nogometaši Triglava so se iz gostovanja v slovenski članski ligi iz Kopra vrnili praznih rok. Koprčani, ki so na vodilnem mestu na lestvici, so bili boljši nasprotnik od Kranjčanov. V preostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi. Izidi — Koper : Triglav 3:0 (1:0), Brežice : Slovan 0:1 (0:1), Mura :'Vozila 1:2 (1:17). Ilirija : Kovinar 1:0 (1:0), Rudar (T) : Železničar 2:0 (1:0), Kladi-var : Šmartno 1:1 (1:0), Rudar (TV) : Izola 1:1 (1:0). V prihodnjem kolu bo Triglav doma gostil Kladivarja iz Celja. KOŠARKA - Oba kranjska predstavnika v košarkarskih ligah, Sava v drugi ženski, Triglav v članski republiški ligi, sta se tokrat iz gostovanja vrnila z vsemi točkami. Savčanke so kar z Osemindvajsetimi koši razlike v Slovanskem Brodu premagale domačo ekipo Rade Končar. Triglavani so gostovali v Kopru, premagali domačine in tako osvojili že drugi par prvenstvenih točk. Ločani so doma gostili Kraški zidar in se morali sprijazniti s porazom. Izidi — ženske: Rade Končar : Sava 62:90 (35:46), moški — Lokain-vest: Kraški zidar 69:70 (32:46), Koper : Triglav 77:87 (41:36). Pari prihodnjega kola — ženske: Sava : Rogaška, moški: Triglav : Helios, Comet: Lokainvest. ROKOMET — Rokometaši Jelovice v republiški moški ligi so srečanje z Je-klotehno odigrali že-med tednom. Moštvi sta se razšli z remijem. V ženski republiški ligi pa so rokometašice Al-plesa brez težav premagale gostje iz Maribora. Izida — Jelovica :Jeklotehna 22:22 (9:8), Alples : Jeklotehna 33:16 (16:11). Para prihodnjega kola — Ponikve : Jelovica, Rudar : Alples. ODBOJKA — V drugi zvezni moški odbojkarski ligi je moštvo Bleda brez težav premagalo goste iz Novega mesta. V ženski republiški ligi so Trigla-vanke doma izgubile z gostjami iz Ljubljane, Blejčanke pa z odbojkaricami Lfubna. _ • - Izidi — moški: Bled : Pionir 3:1, ženske: Triglav: Partizan Vič 1:3, Bled : Ljubno 1:3. Pari prihodnjega kola — moški: Metalac: Bled, ženske: Partizan Vič : Bled, Partizan Tabor : Triglav. NAMIZNI TENIS — V nadaljevanju medrepubliške ženske namiznoteniške ligo so tokrat igralke Save doma gostile Kreko-Jedinstvo iz Tuzle in Lokomotivo iz Vikovca. V prvem srečanju so Kranjčanke tesno izgubile, medtem ko v drugem niso oddale niza. Izida — Kranj : Kreka-Jedinstvo 4:5, Krani : Lokomotiva 9:0. HOKEJ NA LEDU — V šestem kolu prve zvezne hokejske lige so za presenečenje poskrbeli mladi Kranjskogor-ci, ki so na Jesenicah odščipnili točko vodilni Crveni zvezdi iz Beograda. Jeseničani so premagali Cinkarno v Celju, Olimpija je tesno dobila v Novem Sadu, srečanja med Partizanom in Medveščakom pa ni bilo. V medrepubliški ligi je bilo na startu odigrano le eno srečanje. Bled je v Ljubljani odpravil Tivoli. Izidi — Kranjska gora : Crvena zvezda 4:4 (2:0, 0:2, 2:2), Cinkarna-Celje : Jesenice 2:6 (0:0, 1:3, 1:3), Vojvodina : Olimpija 2:3 (0:2, 2:0, 0:0), ZHML -Tivoli : Bled 4:10 (0:4, 3:3, 1:3). Pari prihodnjega kola — Kranjska gora : Vojvodina, Medveščak : Jesenice, ZHML — Bled : Slavija, Tivoli: Tri- r Radovljiški košarkarji Uspeh bi bil drugo mesto Radovljica — Radovljiški košarkarji so se na letošnje tekmovanje v zahodni skupini II. slovenske lige dobro pripravili. Avgusta so bili na petdnevnih pripravah v Umagu, kjer so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Pred začetkom prvenstva so se pomerili še s slovenskimi prvoligaši — s kranjskim Triglavom, z Jezico in Domžalami. Izidi vseh teh srečanj jim dajejo upanje, da bodo ponovili lanski uspeh, ko so zasedli drugo mesto. Tudi letos dajejo prednost izkušenejši ekipi Medvod; ob množični podpori zvestih navijačev pa bi utegnili tudi presenetiti. Trener Miran Cilenšek, ki je oktobra prevzel to dolžnost od Janka Staneka, bo imel v letošnji tekmovalni sezoni na klopi 13 igralcev. Sestava ekipe bo enaka kot lani — Pogačar, Nova*, Šter, Kozole, Potočnik, Roman in Matjaž Dežman, Praprotnik, Erman in Senčar. Tudi radovljiški košarkarji so se tako kot številni drugi športniki letos znašli v denarnih težavah. Po zgledu padalcev in letalcev Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so zavihali rokave in se lotili fizičnega dela. Na Bledu so očistili obnovljeno gostišče Mlino in kamp v Zaki. S tem so zaslužili 250 tisočakov, kar jim bo ob razmeroma skromni podpori radovljiške telesno-kulturne skupnosti prišlo še kako prav. JR NOGOMET Prepričljiva zmaga Lesc Kranj — v 8. kolu gorenjskega članskega nogometnega prvenstva so leski igralci na domačem igrišču visoko, z 8:0, premagali ekipo Kondorja. Tržiški nogometaši so z devetimi goli razlike premagali enajsterico Reteč in so se z novo zmago še učvrstili na prvem mestu. Bled je nadigral LTH, Bohinj je brez težav ugnal igralce Poleta, žirov-ska Alpina pa je doma izgubila z Alple-som. T7iHi _ rlnni — T,P«rf> ' Knnrlnr A-ft glav. (-dh) ŠAH hinj : Polet 8:1, Alpina : Alples 0:3 (Vrstni red: Tržič 15, Bled 12, Lesce 11 itd.); pionirji — Alpina : Alples 1:0, Bohinj : Polet 8:2, Bled : LTH 2:2, Lesce : Kondor 8:0, Tržič : Reteče 3:0, Jesenice : Bohinj 11:0 (Vrstni red: Bled 17, Jesenice 14, Bohinj 12 itd.); mladinci - Bohinj : Kondor 9:3, LTH : Polet 3:0 (Vrstni red: LTH 11, Bohinj 9, Lesce 5 itd); kadeti - Alpina : LTH 0:4, Sava : Triglav 2:2, Jesenice : Britof 3:2, (Vrstni red-"Rritnf 1FV T TH m 0 **A x Delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu Lesce — Šahovska sekcija Elan iz Begunj ter Šahovsko društvo Murka Lesce prirejata s pomočjo Šahovske zveze Gorenjske .posamično delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu. Tekmovanje bo v nedeljo, 11. novembra, s pri-četkom ob 9. uri v Družbenem centru v Lescah. Pravico nastopa imajo igralci in igralke, člani in upokojenci organizacij združenega dela in ustanov. Na sporedu bo devet kol. Igralni čas za eno partijo bo 15 minut. Prvouvrščeni v moški in ženski konkurenci bo prejel pokal in diplomo, prvi trije kolajne in vsi do petega mesta diplome. Razdelili bodo tudi nekaj praktičnih nagrad. Prijave z vplačilom 150 dinarjev sprejema prireditelj pred pričetkom tekmovanja. Vsak igralec mora prinesti s sabo brezhibno šahovsko uro. MLADINCI ZA NASLOV PRVAKA V KRANJU Kranj — Šahovska sekcija Tomo Zupan, ki deluje pri Športnem, kulturnem in prosvetnem društvu slepih in slabovidnih v Kranju, organizira letošnje šahovsko mladinsko prvenstvo Gorenjske, na katerem sodelujejo šahisti, stari 19 let in mlajši. Pri tri kola so bila na sporedu v soboto in nedeljo. Do Komentiramo Vmešavanje tretjega? Po šestih kolih 38. državnega hokejskega prvenstva je vrstni n i liko presenetljiv: v vodstvu je z 11 točkami in s 40 goli pozitivne razlikera.-štvo Crvene zvezde iz Beograda, »šele« na drugem in tretjem mestu stis točko manj ljubljanska Olimpija in Jesenice, že vrsto let edina favorit** naslov državnega prvaka. Za zdaj lahko le ugibamo, kaj pomeni prepričljiva zmaga Crvene Ml de na »vročem« ledu v Beogradu proti dvajsetkratnemu jugoslovanske!:, prvaku z Jesenic, kaj tesna zmaga ljubljanske Olimpije na gostovanju' Novem Sadu proti novincu v ligi, moštvu Vojvodine. Naključje, ki mujefc troval slab dan slovenskih ekip? Začetek novega obdobja v jugostoi* skem hokeju in vmešavanje nekoga tretjega v že tradicionalni dvoboj« naslov državnega prvaka med Olimpijo in Jesenicami? Gre primeru Crvene zvezde za nasprotnika, kakršen je bil neki* I grebški Medveščak? Za ekipo, ki je parkrat presenetila »železane« I zadnjih dveh letih uspešnejšo ljubljansko Olimpijo, resneje pa se v bo; u naslov državnega prvaka ni nikdar vmešala. Se tokrat motimo? Crvena zvezda ima v svojih vrstah tri Američane — VVilliamsa. Ojg leva in Pasica, hokejista Olimpije Seklja in Kovača, ki sta letos prestopil k Beograjčanom, reprezentančnega vratarja Tomiča, napadalca Ladod* ga in Salijija, ki se je hokeja učil na Češkoslovaškem, več kandidatova državni dres, več mladinskih reprezentantov... Ob tem, posebej poudarj* mo, imajo tudi dobre možnosti za vadbo in tekmovanja. V klubu nimajo* žav z denarjem. Sestavili so'si moštvo po lastnem okusu in si p: pred pričetkom prvenstva priprave na Češkoslovaškem, v Zvezni repubiii Nemčiji in Italiji. Z Zvezdo skuša držati korak novosadska Vojvodina, ki ne skriva 9t jih ambicij, da bi se prebila med najboljša jugoslovanska moštva nic je zvabila v svoje vrste Šuvaka in M. Horvata. Na tekmo tretjega** državnega prvenstva je, na primer, pripotovala v Celje že dan pred : jem, se nastanila v rogaški Slatini, rahlo trenirala, se spočila in pott« gladko »namahala« domačo Cinkarno. Ne trdimo, da Novosadčani razsipa vajo z denarjem; hočemo povedati le to, da tudi mnogo slovitejša jugosk* vanska moštva nimajo takšnih možnosti. Denar je sveta vladar, je modrost, ki žal velja tudi v hokeju. To jetrJji voljo jeseniškim hokejistom, ki v letošnjem prvenstvu ne obljubljajo a* ge, temveč le »igranje po najboljših močeh«. »Pogoji dela se spreminja prestopi igralcev iz kluba v klub bodo opravili svoje. Tisti klub, ki nima* volj denarja, ne bo mogel v korak z ostalimi in bo obsojen na propaci N pričan sem,« poudarja trener železarjev Boris Svetlin, »da bodo prihod^ leto spet na delu trgovci z denarjem. Zna se zgoditi, da bo odšel še kak*: igralec, ker v našem klubu dobi samo toliko, kolikor dovoljujejo dru;>-norme.« Veliko je bilo že ugibanj, kaj pomenijo selitve igralcev iz boljšihvsfcfr še klube in nastopi tujcev v prvoligaških moštvih. Mnenja o temsod# na. Nekateri zatrjujejo, da bo to pripomoglo k večji izenačenosti ek; • tem k zanimivejšemu državnemu prvenstvu, naposled pa tudi k bolj*« delu v klubih in k napredku jugoslovanskega hokeja. Drugi opozarjajo,* to vodi k nazadovanju, saj tovrstni prehodi igralcev v klube, kjer jedea* in so dobre možnosti za vadbo, jemlje voljo klubom, v katerih nastajajo* pričakovane praznine. Kdo ima prav, bo bržčas pokazalo letošnje, zanesljivo pa prihodnja* žavna prvenstva. c Zaplotnik ^% **W :JMp ^"^C^^Cf11! P ^zž. <* 4#s*m* * «**^*!. .: mir S?* i %Nm&m. r^J^y vf7>i»««* ^^^^ Predvojna generacija nogometašev iz Naklega - Na fotografiji** stvo nogometašev Slovana iz Naklega. Posneta je bila v letih vred** go svetovno vojno. Vsi nogometaši na sliki so bili borci aliaklS NOB. Na fotografiji stojijo od leve proti desni Henrik Bieek foattt NOB), Edi Rakovec (umrl po vojni), Franc Rakovec (umrlriS Vinko Hrovat (ubit med NOB), Vinko Poličar (udeleženec NOB V Štular (umrl po vojni), Miha Fister (padel v NOB) in Anton Roam (umrl po vojni). Cepijo od leve proti desni Zdravko Korenčan (Bom NOB), Ivan Križaj (padel v NOB) in Jože Križaj (boreVNOBI Sindikalno prvenstvo radovljiške občine V namiznem tenisu zmaga Elana Radovljica — Športne igre delavcev radovljiške občine so se predzadnjo oktobrsko soboto nadaljevale z namiz-noteniškim tekmovanjem, na katerem je nastopilo 23 igralk iz 11 sindikalnih organizacij in 68 igralcev iz 13 organizacij. Pri ženskah so zmagale tekmovalke Vezenin z Bleda in pri moških igralci begunjskega Elana, ki so postali tudi skupni zmagovalci letošnjega občinskega sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu. Tekmovanje — bilo je v telovadnici osnovne šole Radovljica — je s pomočjo občinskega sindikalnega sveta in Zveze telesnokulturnih organizacij Radovljica dobro pripravilo in izvedlo Športno društvo Mošnje. Po tekmovanjih v smučarskih tekih, veleslalomu, kegljaških borbenih partijah, odbojki, streljanju, plavanju in namiznem tenisu so v skupini delovnih organizacij, ki zaposlujejo več kot 400 delavcev, v vodstvu športniki in športnice Elana, med organizacijami s 100 do 400 zaposlenimi Iskra Lipnica in med delovnimi kolektivi z manj kot 100 zaposlenimi PTT Radovljica. Rezultati namiznoteniškega prvenstva: ženske — do 27 let: 1. Milena Ga-tej (Vezenine), 2. Darinka Habjan (Kemična tovarna Podnart), 3. Lidija Oblak, 4. Nevenka Dopona (oba PTT Radovljica), 5. Truda Špur (OŠ Gorje); nad 27 let: 1. Marija Urh (Almira), 2. Polona Cerkovnik, 3. Ana Šifrer (oba ca); ekipno: 1. Vezenine Bled 33 toči ^ LIP Bled 32, 3. PTT Radovljici H • Almira Radovljica 20, 5. Kemiki t varna Podnat 17; moški — do 27 let Srečo Vida (SGP Gorenje). 1 M Kralj (Obrtno združenje), 3 MiM I zišnik (Vezenine), 4. Iztok Ajdie v ena tovarna Podnart). 5. Rado Jatt (HTP Bled); 27 do 40 let: l Filip?* protnik (Elan), 2. Miro Potočnik I rut Kokelj (oba Obrtno združenje.' Zvone Potočnik, 5. Bojan Rauh * Elan); nad 40 let: 1. Jože Urh (Bajt Miha Vidic (Veriga). 3. Franc Hat* (SGP Gorenje), 4. Jože Vari, 5 U\\* Gros (oba Veriga); ekipno: 1. Bul točk, 2. Obrtno združenje 56 3,V«p 50, 4^ SGP Gorenje 35. 5. Iskra Os* 22; skupna razvrstitev (moški in ske): 1. Elan 72, 2. Veriga 65 3. V«aw ne 48, 4. LIP Bled 40, 5. PTT RadoA-x 33. Vrstni red po tekmovanjih \ športnih panogah: I. skupina -400 zaposlenih: 1. Elan 881 2 točk, Veriga 753, 3. LIP Bled 529. 4 Otoče 526, 5. Obrtno združenje 4s» j skupina — 100 do 400 zaposlenih Iskra Lipnica 308, 2. Žito Lesc? GP Bohinj 170, 4. SO Radovljica 3 5. SGP Gorenje 107,8; III. skupi*, do 100 zaposlenih: 1. PTT RadM 257,6, 2. Filbo Bohinjska Bistrica' 3. Osnovna šola Gorje 159,8, 4. Kr NOGOMET Pionirji Britofa jesenski prvaki KRANJ — V devetem kolu občinski' nogometne lige Kranj., j o vodeča Sava zanesljivo premagala Trboje. Z ena lom izidom" (4:1) je Kokrica osvojila' točki v Šenčurju, Zarica na Ptimsko wm, Podbrežani pa so iz Britofa odne; rfi le točko. V B ligi so v derbiju Bitnje premagale Visoko, pri' mladi/icih je v vodstvu Šenčur, pionirji Britofa pa ■ajo po končanem jesenskem delu točko prednosti pred' Primskovim. Izidi: ćlani A liga — Sava : Trboje 4:1, senčur: Kokrica 1:4, Primskovo : Zari-tt 14, Brotof : Podbrezje 1:1. Vrstni red -Sava 17, Zarica 12, Podbrezje 12 Tr-»je 10. Kokrica 9, Primskovo 8, Šenčur 2, Britof 2. Člani B liga — Bitnje : Visoko 2:1, GriBttvec: Mavčiče 0:8, Podgorje Preddvor 2:5, Velesovo : Hrastje 3:1. Vntaired - Bitnje 16, Visoko 13, Mav-oće 13 itd. Mladinci — Šenčur : Kokrica 3:2, Nafto: Trboje 32, Primskovo : Preddvor M, Zarica : Bitnje preloženo. Vrstni red - Šenčur 15, Primskovo 13, Naklo 13 itd. Pionirji — Britof: Sava 7:1, Nado: Zarica 2:2, Bitnje : Primskovo 0:6, f*>dbrezje : Kokrica 4:0, Visoko : Šenčur 3:3. Vrstni red — Britof 17, Prim-ikovo 16, Naklo 12, Zarica 11, Kokrica H itd. D. Jošt Sindikalno prvenstvo v kegljanju Radovljica — Včeraj se je na kegljiš-* Doma upokojencev v Radovljici zašto letošnje občinsko sindikalno *v*nstvo v kegljanju. Tekmovanje se »sklenilo 21. novembra. Razglasitev "ttultatov in podelitev priznanj in na-?ad bosta v petek, 23. novembra, ob ^ uri na kegljišču Doma upokojencev, k tekmovanje je letos veliko zanima-fi Prireditelja, Zveza telesnokultur-•i organizacij in Občinski svet Zveze *adiicatov Slovenije Radovljica, sta Ptjela kar 788 prijav. Vsi tekmovalci C prejeli značko, najboljši trije v kategoriji kolajne, prav tako tudi in članice treh najboljših ekip v in ženski konkurenci, prvouvr-ekipi pokal, najboljših deset pa Najboljši posamezniki se bo-razglasitvi rezultatov pomerili še učne nagrade. Jubilej pobratenega Zemuna w Štiri desetletja razvoja S Kranjem pobratenj Zemun je konec oktobra slovesno proslavil 40. obletnico osvoboditve — Zemun je pobraten še z Banja luko, Bitolo, Osijekom, Herceg Novim in Trnjem nošolske zmogljivosti še niso zado- r: Popravek V Glasu številka 84 smo na H-strani objavili razpis del in nalog RAVNATELJA LOŠKEGA MUZEJA ŠKOFJA LOKA. Ravnatelja ne razpisuje komika za razpis ravnatelja, kot j> bilo pomotoma objavljeno, ampak svet muzeja! Zemuri je svečano dočakal 40. leto svobode. Ob tej priložnosti je bilo organiziranih več^manifčstacij. Srečali so se borci, osvoboditelji Beograda in Zemuna. Na svečani seji skupščine občine Zemun je govoril predsednik Novak Rodič, na seji pa so pode lili nagrade 22. oktober in razglasili izid akcije za najboljšo krajevno skupnost. Vsem manifestacijam so prisostvovale tudi delegacije pobratenih in prijateljskih mest, med katerimi je bila tudi kranjska. Borci 13. proletarske brigade so oktobra pred 40 leti osvobodili Zemun, navdušeno pozdravljeni od tukajšnjega prebivalstva. Mnogi Ze-munčani so se priključili tej enoti, ki je potem bila težke borbe na srem-ski fronti. Mnogo se jih ni vrnilo. • Zemun, po vojni sorazmerno majhno mesto, se je začelo v svobodi izredno hitro razvijati. Danes je to veliko in sodobno mesto, velika občina, ena od največjih v Jugoslaviji. Delež zaposlenega prebivalstva je visok. Nad 175.000 prebivalcev živi v Zemunu, ki so organizirani v 29 krajevnih skupnostih, zaposleni pa so v prek 60 delovnih organizacijah in 90 organizacijah na področju družbenih dejavnosti. V gospodarstvu je zaposlenih 65.000 ljudi, s kmetijstvom pa se jih ukvarja 8000. V občini je nad 20.000 članov Zveze komunistov, ki so organizirani v 350 osnovnih organizacijah. Narodni dohodek na prebivalca znaša 2330 dolarjev. Razen industrije je prav kmetijstvo tisti faktor, ki je omogočil tako hiter razvoj občine. V občini je veliko znanstvenih ustanov, znanih doma in na tujem, ki se morajo v prihodnje še bolj povezati z gospodarstvom. • Zemun ima okrog 660 trgovin in samopostrežnih prodajaln s skupno površino 30.000 kvadratnih metrov, več blagovnih hiš in objektov, pomembnih za ljudi. Mesto je znan organizator turističnih in drugih manifestacij. Osnovni temelj razvoja občine je gospodarstvo. Razvija se v glavnem na treh lokacijah: ob avtomobilski cesti Beograd—Zagreb, ob Batajničkem drumu in v industrijski coni v Dobanovcih. Industrija je večinoma predelovalnega značaja, najpomembnejše veje pa so kovinska, kemična in prehrambena. Vse skupaj predstavlja zaokroženo celoto. Prebivalstvo je mešano in ga sestavljajo ljudje vseh narodov in narodnosti, pa tudi manjšine. • Osnovnemu šolanju posvečajo v Zemunu veliko pozornost. O tem priča podatek2 da imajo 21 osnovnih šol, glasbeno šolo, šolo za odrasle in tri posebne osnovne šole. So pa še predeli, predvsem novi, kjer osnov- EIA/V Tovarna športnega orodja BKGUNJE NA GORENJSKEM Na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Plastika in DS Skupne službe, sklepa komisija za delovna razmerja tozd Plastika z dne 31. 10. 1984 in komisije za delovna razmerja DS Skupne službe z dne 31. 10. 1984 vabimo k sodelovanju 1. DELAVCE Z VISOKO ALI VIŠJO IZOBRAZBO STROJNE, KEMIJSKE ALI ORGANIZACIJSKE SMERI ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG VODENJE PROIZVODNJE V OBRATU ČOLNOV l DELAVCE ZA OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL - — visoka ali-.višja izobrw7.bu stroj ne, kemijske ali organizacijske smeti.;' - izpit iz varstva pri delu - znanje errbRa tu fega■•»•vika. SfV 3 leta deV^rrhi -f>rV.n^'-r-vj na podobnih delih pod 2. . '-,[n«-ToiV.' f^Jj»8it;s^eT^rne r i, r^l^M.K^'nj v stroki. poklicn. 1 leto dc DS Skupne služt*e>' objavlja dela in naloge ;ST -t » ' VRATARJA tp žalostinke p kolektivu hotela GOLF, pevcem za z^te zalo^ župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT LEPA HVALA! VSI NJEGOVI • Bohinj, 29. oktobra 1984 _ ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka ALOJZA REHBERGERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Gasilskemu društvu Primskovo, sodelavcem in sindikalni organizaciji Planike ter tovarni IKOS za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku Slapšaku za pogrebni obred, tov. Pelku za poslovilne besede in pevcem Društva upokojencev Kranj za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Nenadoma nas je v 71. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta PAVLA ŽONTAR roj. KRISTANC Od nje smo se poslovili v družinskem krogu v petek, 2. novembra na kranjskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja in dr. Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in botra * ANDREJA JANŠA p. cj. Petrovčevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja Internemu oddelku Bolnišnice Jesenice za lajšanje bolečin, delavcem kolektiva Kovinske delavnice Bled za podarjeno cvetje; in g. župnikoma za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Koritno, 30. oktobra 1984 Kje ste zdaj naša ljuba mama, kje vaš ljubi je obraz, kje je vaša skrbna roka, ki skrbela je za nas V SPOMIN Danes, 6. novembra 1984, mineva leto dni, odkar je nehalo biti srce naše nepozabne mame ' DOROTEJE ROZMAN iz Babnega vrta št. 1 Spomin na vas, mama, bo ostal vedno živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza in bolečine VSI NJENI MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Na zalogi imam 3 BALKONSKA* sna VRATA, dimenzije 288x235.» nekaj OKEN in BALKONSKIH .. " Alojz OVSENIK. MIZARSTVO. Kru> Jezerska e. 108/C Prodam od 25 do 180 kg težke ERA-ŠIČE. Posavec 123. Podnart ] Brezplačno oddam VEJE za buti Marija Šušteršič, Šenčur, Mla 75 (Planjava) Prodnm JABOLKA ža ozimnicol čenke). Ivan Kropivnik, Zg. Brnik! U Prodam črnobel TELEVIZOR versal EI, cena 7.000 din. Če: Vlahoviča 4, Kranj 13 Prod a m KRAVO v 9 mesecu breji Tupaliče 19, Preddvor Prodam 8 mesecev breje črno TELICE ali KRAVO. Gregorc.TupafcV 23, Preddvor Prodam 7 dni starega TELETA M brezje 7, Duplje Prodam rabljeno STREŠNO 0PBS kikinda, dve vrsti 172, in KIPIM M kosov STREŠNIKOV vesna (rdeč £ sip). Telefon 47-318 Prodam nov, nerabljen KUPPERS-BUSCH, cena 21.000 din. Fra: Savska Loka 5, Kranj Prodam ZIMSKA JABOLKA in * čo PESO. Sr. Bela 6, Preddvor ."• Prodam 7 mesecev brejo KRAVO Podbrezje 109 JABOLKA za ozimnico ali za predelavo (še na drevju) prodam pc ni. Golnikll 1347» Dveletne SADIKE jablan. hrušk sliv, češenj im marelic dobite v PRI VESNICI Franc CEGNAR. Dorfarje* Ugodno prodam dobro ohranjen te hinjski JEDILNI KOT. Naslov \ oglas nem oddelku. Prodam drobni KROMPIR inobn« JABOLKA za predelavo. Proser. Stri hinj 10, tel. 47-093 Prodam KRAVO po izbiri. Podbre;* 18 Prodam JABOLKA za ozimnico.Tre bar, Pševo 8, Kranj, tel. 25-955 137C Poceni prodam dobro ohranjen Pli-TILNI STROJ. Palevič, Begunjska« Kranj \jd OJAČEVALEC z boksom 80 \V g prodam. Ogled popoldan. Plesec U Bitnje 176 uj Prodam dvobrazdni PLUG, vakiar ski agregat za molzni stroj in globi otroški voziček. Gasilska 2. Stra;:sš Kranj njjj Prodam KRAVO s teletom ali po j biri. Praše 14, Mavčiče Prod am dobro ohranjeno PEČ nJ I olje, kuhinjsko MIZO, tri STOLE* nov raztegljiv POLKAVČ. Radovi]«* Cankarjeva 18, stanovanje št. 1 1JJ0 Prodam bakreno PLOČEVINO i beline 0,55 mm. Pogačar, Bobovek 13* Prodam športni OTROŠKI V0£ ČEK in otroško POSTELJICO. Pw Zupan, Selo 6, Žirovnica Prodam KRAVO, ki bo v dveh mescih drugič teletila, in dve nemški 0V ČARKI, stari 6 tednov. Podobnilć.O* boko 8, Radovljica UMI PEČ za centralno kurjavo, 35JI kcal, rabljeno 4 sezone, ter BOJI mešalni ventil, prodam, cena 20.000 du za komplet. Draksler, Zg. Bela tt Preddvor UfJ Prodam trajnožarečo PEČ, še no\v v garanciji, 10 % ceneje. Naskn oglasnem oddelku 191 Prodam HIŠNI RAČUNALNIK ZX 81 - 16 k RAM. Mlakarjeva 15« 15 uri 137« Poceni prodam TAM STADLER 25.000 kcal, potrebno manjšega popj* vila, in trajnožarečo italijansko P& zopas 3, malo rabljeno z novim Ju*-tnim vložkom, večjo, rjavo, emajlirana Tone Jeram, Gorica 10/A, Radovljici 137« Prodam breje KRAVE s telička i brez, ali breje TELICE in 150 KOMBI PLOŠČ 5 x 50 x 200 cm. Jože Suvsav Zbilje 43 KRM Prodam sobni KAMIN 2 x 4 z bunb mi zelene barve, prosto stoječ. Re:ar Grad 28, Cerklje — Gostilna pod Krvavcem '..;Tšv Prodam JABOLKA za ožinam M 35 din, za mošt pa po 15 din. Sp. Besii ca 176 137* Prodam rabljena OKNA. 3 triknh* 160 x 160 in 2 enokrilni. 120 x 60 Km* Bičkova 4, Stražišče UM Prodam ELEKTROMOTOR. 6 KV Ogled pri Arnež, Ukova 12, Jesenice m Prodam ELEKTROMOTOR 0,55 ki 2800 obratov, trofazni. Telefon 26-OSt 137« Prodam rdeče KORENJE. Strah«! 68, Naklo 13* Prodam večjo količino ZELJA v jI* vah in krmilno PESO za prašiče 49, Cerklje Prodam dva nova STOLA temna. Naslov v oglasnem oddelku UM Prodam 120 kg težkega P RAŠICA Telefon 27-625 UMI Ležeč električni BOJLER, 80-litrsk nov, zapakiran, prodam ali .arr.e: .i za starejšega. Murn, Lojzeta Hrovttt 10, Kranj, Planina II 13A.H Prodam PLETILNI STROJ štand«* št. 10/100. Telefon 27-994 UM Prodam 3 termoakumulacuske H Čl, po 2 kW. Miloš Milakovič. Zlato .v lje 3/A, Kranj UM ±__._ t brezhiben barvni TELEVI-■Lstar,6 let, cena 3.5 SM. Podreča 13807 tortam zložljiv OTROŠKI VOZI-znamke PEG in zimski PAJAC dojenčka. Žigon, Janeza Puharja 13808 pdno prodam POHIŠTVO za dne-*.Wdg Ogled od 11. do 15. ure. Dra-tvič. Nazorjeva 2, Kranj 13809 aetonsko ŽELEZO, premera »kg.Telefon 28-522 13810 |*|ftfl KRMILNO PESO. Valančič, Lf) Žabnica 13812 hdam TRAKTOR pasqvali 20 KM ijjemenske OVCE. Jože Tavčar, Za- • - ; XI Žirovnica 13813 Man TRAKTOR-zetor 5911, 600 brinih ur in KOSILNICO BSC. Te-m%m 13814 IbJm barvni TELEVIZOR EI Niš. «■77-964 13815 JNghm eno leto star barvni TELE-HOlgrundig, ekran 56 cm, daljin- "mdenje. Telefon 50-004 13816 hodam bakreno ŽICO, preseka 1,5 • mm. Janez Anžič, Dvorje 25, m 13817 jNtenovo PEČ za etažno central-UUNkcal, cena 30.000 din. Telefon ■« 13818 •V/5am 8 tednov stare PUJSKE. <-■■■ Vrba 31, Žirovnica 13819 fettao prodam nov, bel PLAŠČ št. M*M 25-647 13820 '»te armaturne MREŽE. Naslov Jteemoddelku. 13821 pGLEGEM CHALLENGER, odli-'tranjene, ugodno prodam. Tele- 13822 '/.ara dvoredni PLETILNI STROJ brAP512 in JEDILNI KOT. Polo-Guelj, Frankovo naselje 112, Škof-/Aa 13823 -bte.PANCARJE« št. 9 1/2 in 6, PCI 120 cm, PALICE 100 cm, ža-p>MKNO za 10 let in otroške ČE-I 33. More, Podlubnik 161, 11 W(, Škofja Loka 13824 'dim 3,5 kW termoakumulacijsko I«* 59, Tržič prodam KAVČ. M pič, Frankovo naselje 41, ^ Loka 13825 f&m 20 do 180 kg težke PRAŠI-* Jnaerne za rejo ali zakol. Stano-Ugfi, Škofja Loka 13826 _ te CIRKULAR — . universalni J'VM 11. Vika Klančnik, Sp. Duplje 13827 "vJam 7 tednov stare PRAŠIČKE Konc, Smledniška 30, Kranj, P> 13828 —-Kmdobro ohranjena GARAŽNA v'A dvižna, macesnova. Anderle, '''S.Žirovnica 13829 Mm prodam PEČ tam stadler, Wkcal, z bojlerjem, malo rabljeno. Wb061/841-379 po 15. uri 13830 Wn PEVSKO OZVOČENJE bfftyj in FTB bas ojačevalec. Tele -i 22! - int. 22-79 dopoldan 13831 te MELOTRON ELKA. Tele-*****opoldan ali 81-557 popoldan 13832 m KABLA PPR 3x2,5, ;"'-*V) OKNO V PO 72 x 112 z žalu-[.■^OIATORJA jugoterm -'**'22 in 650 x 800 x 22. Meglic, 13833 Telefon 13834 Nerabljeno STREŠNO OPEKO kosov. Bitenc, Zg. Bitnje 34, 13835 KORUZO v storžih. Stra-I Naklo 13836 "te već OVC z jagnjeti ali brez. Sebenje 78, Zasip - Bled, **m 13837 l^tedva Štedilnika — na tr- [ton in električnega, ter komplet Hv/SPALNICO. Telefon 77-656 13838 Jjte težko KRAVO simentalko, P* brejo 9 mesecev. Sp. Lipnica k^na gorica 13839 JUSTICNO DRUŠTVO BEGU-prna HLADILNO OMARO, hla-*skrinjo 320-litrsko in 2 kombini- i Štedilnika, vse primemo za il«k«obrate. Ogled je možen vsak ' r$m ponedeljka od 15. ure dalje Mtttu »DRAGA« Begunje na Go-po tel. 064/75-367 13840 ■i'"., prodam 960 kosov OPEKE I U »rope po 20 din. Oglasite se '//;rjah 117. Ravnihar 13841 Jfteprodam japonski stereo RA-vaSETOFON. Telefon 28-436 13894 $Ško prodam nov kombiniran : MK rj0riće 20, Golnik 13895 prenosni TELEVIZOR . > 064/28-508 13896 star PRALNI STROJ m kombiniran OTROŠKI VO-K Djuro Podraščanin, Ul. Juleta y.v?ka 19. stanovanje 6, Kranj, mm 13897 "Airr. novo PEČ za centralno kur-Stm »tadler special, 23.000 cal z mm. Kranj, Moša Pij ade 18, tel. ^popoldan 13898 fcmoakumulacijsko PEČ AEG, Modam Križaj, Zg. Senica 35, tel. MU 13900 /.•'A .'• .'v ugodno prodam novo ■i/iA^io PEČ znamke feniks. Ku-fonirtće 12, Bled 13901 ■^r/Aiicmu ponudniku prodam no-.Vkubićno samonakladalnb PRI-.00 Telefon 68-351 od 7. do 9. ure 13902 S«dam JABOLKA za žganjekuho. fafcfl 13903 Kate visokotlačen BOJLER, s-,vtki pokončni in PEČ za central-] '/a/o, rabljeno, 30.000 kcal. ^7'«), Kranj, 13904 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 23-508 13905 Poceni prodam heškropljena sortna JABOLKA različnih sort. Marko Čop Sp. Gorje 90 13900 Prodam ZLATO za zobe. Kličite 6. 11. od 17. do 18. ure po tel. 75-513 13907 Prodam FOTOAPARAT zenit TTL Telefon 22-564 dopoldan 13908 Prodam 60 kv. m smrekovega OPAŽA, širine 9 cm. Žnidarčič, Podkoren 79, tel. 88-675 13999 Prodam črnobel TELEVIZOR. Grenc 2, Škofja Loka 13919 Prodam PLINSKI ŠTEDILNIK in celotno SMUČARSKO OPREMO. Telefon 60-670 po 12. uri 13920 Prodam 3 tedne staro TELIČKO simentalko. Predoslje 92, Kranj 13921 Ugodno prodam neškropljena, obrana ZIMSKA JABOLKA, cena po kakovosti od 20 din dalje; in SADIKE sliv, jabolk, hrušk in grozdja. Kranj, Cesta, JLA25. 13922 Ugodno prodam tribrazdni PLUG. Telefon 44-547 13923 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 36. Naslov v oglasnem oddelku 13924 Prodam ZELJE v glavah za ozimnico in rotacijsko KOSILNICO. Petrič, Breg 3, Komenda 13925 Prodam mlado OVCO. Zupan, Brezje 12, p. Brezje 13926 Poceni prodam dve 700-litrski kovinsko plastični CISTERNI. Telefon 40-673 13927 Prodam DESKE za napušč. Visoko 31, Šenčur 13928 Ugodno prodam DREVO ŽIVLJENJA, barvni TELEVIZOR gorenje ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika), 175-litrski HLADILNIK gorenje in ŠIVALNI STROJ mirna. Petek, Kidričeva 57, Kranj 13929 Prodam več BIKCEV in TELIČK si-mentalcev, od enega do štirih mesecev starosti. Sp. Duplje 71 13930 Prodam KAVČ otroško POSTELJICO in STAJICO. Čebular, Lojzeta Hro-vata 5, Kranj 13931 Prodam RADIORECORDER grun-dig 6200 C s slušalkami. Telefon 23-159 13932 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 24-886 13933 Prodam ZELJE v glavah. Jeglič, Podbrezje 86 13934 Prodam bukova DRVA. Ribno 83, Bled 13935 Prodam BIKCA ali TELIČKO, stara 10 dni. Tušek, Rovt 10, Selca, tel. 65-066 13936 Prodam REPO za kisanje ali za krmo. Zg. Brnik 35 13937 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama 73. Ferdin, Grenc 4, Škofja Loka 13953 Prodam otroško POSTELJICO »me-blo« in jogi »Kekec«. Telefon 25-412 13954 Prodam OBLEKO za nosečnice, št 38-40. Telefon 25-441 13955 Prodam PRALNI STROJ gorenje, dobro ohranjen. Jagodic, Cerklje 19 13956 Poceni prodam 3 stare OMARE, divan, kuhinjske elemente z ultrapasom in stole. Informacije po tel. 23-353 od 18. do 19. ure 13957 Prodam 250 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Zasip, Reber 10, Bled 13958 Prodam KOSILNICO BCS, Pogačnik Janez, Prezrenje 14, Podnart KUPIM Nujno kupim dve TRAKTORSKI GUMI 11.2 - 10 - 24 ali 12 - 10 - 24. Venci Karničar, Zg. Jezersko 104 13751 Kupim rabljene OBLEKE za fanta, starega 12 let in punčko, staro 10 let! Naslov v oglasnem oddelku. 13842 Kupim glinasto STREŠNO OPEKO folc, za popravilo strehe, več sto kosov. Jurij Polak, Škofjeloška c. 56. Kranj 13843 . Kupim PEC na drva, za v kopalnico;-in mlado KRAVO, težko do 300 kg. Kožuh, Zminec 32, Škofja Loka 13938 Kupim 250-350 kosov STREŠNE OPEKE trajankadravograd, s posipom, sive barve. Telefon 21-038 13939 Kupim manjši KLEPARSKI KRI-VILNI STROJ. Telefon 27-288. VOZILA Prodam osebni avto VW 1300, letnik 1965. Stane Divjak, C. na Brdo 51, Kokrica 13767 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, primeren za dele, poceni prodam. Telefon 28-427 13021 Prodam PRINZA 1200 C, neregistriranega (celega) za dele. Pogačar, Lojzeta Hrovata 9, Kranj 13737 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Demšar, Trnje 22, tel. 60-280 Škofja Loka 13844 ZASTAVO 750, 1981, prevoženih 18.000 km, prodam. Jože Kožar, Podje-1 je 7, Srednja vas v Bohinju 13845 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1978. Voklo 31. Šenčur 13846 Ugodno prodam VW 1200, starejši letnik. Dautović, Medetova 1, Kranj, Stražišče 13847 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Je-šetova 10, Stražišče pri Kranju 13848 Zelo ugodno prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1977, JAWO 350, letnik 1979, MOTORNO KOLO triumph 650, letnik 1959, ČELADO JEEB S, novo; SMUČI elan RC 05, 205 cm, nove. Bogdan Skaza, Savska Loka 10, Kranj 13849 Poceni prodam osebni avto CITROEN GS Pallas, letnik 77, reg. do avgusta 85. Ogled vsak dan popoldne. Oblak, Staretova 18, Čirče. Telefon dopoldne 60-631 int. 440 Prodam 1 leto star TOMOS AUTOMATIC A 3 ML in 130-litrski VINSKI SOD. Podlogar, Cerklje 119 13850 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Janez Celar, Partizanska 17, Kokrica 13851 DVA OBROČA (FELTNI) za Z-101 KUPIM. Satler, Kalinškova 35, Kranj 13852 ZA PRINZA 1200 prodam komplet stekla, pokrov motorja in prtljažnika, uplinjač, dinamo, kolesne obroče itd . . . Franc Smolej, Krnica 56, Zg. Gorje 13853 Ugodno prodam AVTOMOBILSKO PRIKOLICO za osebni avto. Milan Mali, Križe 115 (Snakovo) 13854 Prodam dobro ohranbjen R-4 GTL J, kot nov. Hrastje 51, Kranj 13855 Prodam karamboliranega »FIČKA«, letnik 1979, Kekič, Gradnikova 2, Kranj 13856 Prodam 4 ZIMSKE GUME za Z-101, (prevoženih 50 km) sava 145 SR 13-D 741 M + S. Bled, Rečiška 25 - Knežević 13857 Nujno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 in ZASTAVO 101, letnik 1974. Li-kozarjeva 13, Kranj 13858 Prodam KADETTA, letnik 1968. Samac, Posavec 9, Podnart 13859 MOTOR ELEKTRONIC 90, rdeč, prodam. Valenta, Ješetova 34, Kranj, tel. 24-485 13860 Prodam R-4 TL, letnik 1979. Bojan Benedičič, Prezrenje 19, Podnart 13861 Prodam lepo ohranjen FIAT 125-P karavan, letnik 1978. Novak, Tomšičeva 42, Kranj 13862 Prodam MERCEDES 240 D, letnik 1979. Telefon 064/25-555 13863 Prodam »KATRCO«, letnik 1976, obnovljeno. Ambrožič, Muže 2, Zasip Bled, tel. 77-620 13864 Nujno prodam ZASTAVO 101 QTL 55, staro 6 mesecev. Telefon 81-371 13865 Ugodno prodam SIMCO 1301 in SIM-CO 1500. Telefon 75-140 - int. 298 dopoldan 13866 Prodam novega JUGOTA 45. Tomo Josipovič, Benedikova 22, Stražišče, Kranj i3867 Prodam »servo« zavoro, zadnji brisalec, gume. michelin 175/70 in zimske gume sava s platišči za GOLFA. Telefon 69-614 13868 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, karamboliran sprednji del, celo ali po delih. Ljubno 53, Podnart 13869 Prodam FIAT 126, letnik 1982. Telefon 62-724 i3870 Poceni prodam R-12, letnik 1975. Telefon 79-646 13871 Prodam R-16 TX, letnik 1976, v odličnem stanju. Telefon 50-988 13872 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 ?nen°f^nih 100°00 km, registrirano do ^9. 9. 1985. Telefon 064/82-000 13873 Kupim R-12 TL, lahko nevozen ali karamboliran in KOVINSKI TRANSPORTER - trak. Telefon 70-237 13874 Prodam ZASTAVO 101, starejši letnik, potreben manjšega popravila. Zgoša 2, Begunje 13875 ZASTAVO 750, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon 28-946 13876 Prodam FIAT 128, letnik 1972, črne barve. Sandi Bertole, Breznica 4/A, Žirovnica 13877 DELFIN Kranj Tel. 21-626 vas vabi na ribje t special i te te Ugodno prodam AUDI 80, letnik 1977. Telefon 064/80-030 13910 ZASTAVO 101 SC, letnik 1980, prevoženih 44.000 km, prodam. Telefon 064/21-347 13911 Prodam AMI 8, prva registracija 1976, za 4,8 SM. Telefon 28-436 13912 Prodam ZASTAVO KOMBI 750, letnik 1977, registriran do oktobra 1985 in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Partizanska 37, Kranj (stadion) 13913 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1978 — november. Kranj, Partizanska c. 33 13914 Prodam pol leta star JUGO 55, bele barve. Telefon 77-755 13915 Prodam starejšo ZASTAVO 750, registrirano do januarja 1985. Celestina, Struževo 57, Kranj 13940 Prodam diferencial za mercedesa 1113 in GUMO 155 x 15. Janez Zupan., Zg. Duplje 45, popoldan 13941 Prodam avto AMI 8, po delih. Nedelj-ko Babic, Gozd Martuljek 73/A 13942 ZASTAVO 101 SC 1100 ccm, letnik 1980, prevoženih 34.000 km, odlično ohranjeno, prodam. Lado Virtnik, Šor-lijeva 39, Kranj ' 13943 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Jože Krumpič, Gasilska 1, Kranjska gora 13944 ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno, neregistirano, ugodno prodam. Telefon 74-796 13945 Ugodno prodam Fiat-126, letnik 1980. Drobnjak, Ulica 1. avgusta 11 STANOVANJA Iščem enosobno STANOVANJ E ali GARSONJERO v okolici Škofje Loke, vseljivo v začetku novembra. Telefon 06.1/612-029 v torek od 15. do 18. ure 13878 Dvosobno STANOVANJE v predmestju Kranja oddam. Ponudbe pod: Telefon 13879 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, išče uslužbenka. Ponudbe po tel. 061/868-058 13880 Gorenc išče opremljeno SOBO. Grem tudi na deželo, plačam dobro. Nasjov v uglasnem oddelku. 13881 Mlad zakonski par išče najemniško eno ali dvosobno STANOVANJE s kuhinjo na Bledu ali okolici. Ponudbe pod šifro: Plačilo v naprej 13882 POSESTI Polovico HIŠE zamenjam za STANOVANJE. Šifra: Takojšnja zamenjava 13883 Manjšo STANOVANJSKO HIŠO prodam v Šenčurju pri Kranju. Telefon 41-149 13884 Kupim PARCELO v okolici Kranja. Marjana Sušnik, Tončka Dežmana 8, Kranj, tel. 23-353 dopoldan 13916 V Šenčurju pri Kranju prodam starejšo takoj vseljivo HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem in večjim vrtom. Telefon 22-669 13917 Oddam PROSTOR za mirno obrt, velikosti 50 kv. m. Naslov v oglasnem oddelku. 13946 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, po možnosti na Oreh-ku. Ponudbe pod: Orehek 14947 Najamem PROSTOR za atelje, v Kranju. Ponudbe pod: Takoj 13948 V okolici Kranja kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro HIŠO. Telefon 27-121 134949 ZAPOSLITVE Zaposlitev dobi KV MIZAR. Nastop službe takoj. MIZARSTVO Alojz OVSENIK, Kranj, Jezerska c. 108/C 13581 Takoj zaposlim KV ŠIVILJO ali dekle, ki ima veselje do šivanja. Telefon 45-316 13759 Iščem kakršnokoli DELO na dom. Šifra: Honorarno delo 13580 Zaposlim KOVINOSTRUGARJA ALI DELAVCA za delo na stružnih avtomatih. FLORJANČIČ, Sp. Besnica 64, tel. 40-570 13885 Stalno zaposlitev dobi moški ali ženska za rezanje navojev. Naslov v oglasnem oddelku 13886 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom Naslov v oglasnem oddelku. 13887 Takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali DELAVCA v kovinski stroki z znanjem elektro varjenja. Repovž, Stra-hinj 34, tel.47-409 13888 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Imam prostor za delavnico in lasten prevoz. Zagoričnik, tel. 23-571 13950 OBVESTILA ŽAGAM meterska drva na domu. Telefon 74-715. ROLETE: lesene, plastične, MARKIZE in vse vrste ŽALUZIJ, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610. CENE SO KONKURENČNE1 13373 Prodam RDEČELISTNI ČEŠMIN za živo mejo. Sv. Duh 99, Škofja Loka 13761 IZGUBLJENO 29. 10. sem izgubil REZERVNO KOLO 750-16 za zastavo 640, na relaciji Štefanja gora — Stražišče. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi sporoči po tel. 24-935 - Kranj 13918 PZVUTS Tržič organizira sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem bo v soboto, 10. 11. od 9. do 18. ure in nedeljo, 11. li. 84 od 9. do 14. ure v prostorih osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Sprejem opreme bo v četrtek, 8. 11. in petek, 9. 11. od 16. do 18. ure ter med samim sejmom. LOTERIJA srečka št. din srečka št. din 30 0740 160 800 6110 600 9790 600 21 140 31 120 51 100 1281 2.000 42 120 0042 1.120 68192 6.000 70922 4.000 95372 10.000 3 60 01893 4.060 24903 6.060 42293 10.060 53273 6.060 69653 4.060 90733 4.060 227343 30.060 487413 2,000.060 491673 30.060 494113 30.060 4 60 454234 30.060 35 45 55 3315 56125 172135 301135 449115 468175 56 07306 57606 96866 013296 17 37 177 5637 306497 395227 18 98 978 210268 109 399 7049 8959 055899 120 80 140 800 4.000 30.120 30.120 1,000.000 30.000 80 8.000 8.000 6.000 30.000 80 100 200 700 30.000 200.000 100 80 200 100.000 400 200 1.000 600 30.000 PRIREDITVE PLESNI TEČAJI V KRANJU - PLESNI KLUB organizira v DELAVSKEM DOMU Kranj, vhod 6, TEČAJE s pričetki: PONDELJEK, 5. 11. ob 19.30 NADALJEVALNI, ob 21. uri IZPOPOLNJE-VALNI TOREK, 6. 11. ob 19.30 ZAČETNI za mladino, ob 21. uri ZAČETNI za starej-še SREDA, 7.11. ob 19. uri AEROBIKA, ob 20. uri DISCO HUSTLE - začetni, NEDELJA, 11. 11. ob 18. uri ZAČETNI za mladino in starejše Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. Vpis uro pred pričetkom prve in druge vaje v Delavskem domu. VABLJENI! 13889 OSTALO igcem upoKojenko za »ružbo in spremstvo starejše ženske. Plačilo in drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 13951 STANOVANJE in hrano nudim, za nekaj urno pomoč na dan, na majhni, dobro mehanizirani kmetiji za dve leti. Ostalo po dogovoru. Naslov pustite v oglasnem oddelku pod šifro: Bled z okolico 13952 INSTRUIRAM angle ščino za osnovne in srednje šole. Po dogovoru lahko dopoldan ali popoldan. Informacije po tel. 23-238 13891 HARMONIKAR IN KITARIST igrata na ohcetih in zabavah. Ponudbe pod: Glasba 13892 NAJDENO Našli smo PONY KULO. Naslov v oglasnem oddelku. 13890 OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR prodaja opeko skok 6/1 M — 200 dim. 290 x 190x 190 tudi na področju Gorenjske po konkurenčni ceni na prodajnih mestih: KOGP KRANJ, TOZD OPEKARNE in TP MURKA - poslovalnica ŽELEZNINA LESCE. DOBAVA OPEKE TAKOJ! Huda nesreča helikopterja RSNZ Četverica umrla v razbitinah helikopterja V petek nekaj pred pol deseto uro se je v gozd pod Blejsko Dobravo zrušil helikopter RSNZ — V razbitinah so umrli slovenski alpinist Aleš Kunaver, zahodnonemški himalajec in publicist Toni Hieberl in njegova žena ter pilot Gorazd Sturm — Vzroki nesreče še niso docela pojasnjeni Blejska Dobrava — V petek malo pred deseto dopoldne so na obronkih Mežaklje, v predgorju slovenskih Julijcev, v razbitem helikopeterju Republiškega sekretariata za notranje zadeve znamke jet ranger ugasnila štiri življenja. Vrhunski slovenski alpinist Aleš Kunaver, zahodnonemški publicist in himalajec Toni Hieberl in njegova žena ter pilot Gorazd Šturm so poleteli, da bi v stenah Julijcev fotografirali plezalce, pastirje, gorske kmetije v pogorju Triglava in okoliških vrhov, planinske poti in bisere slovenske alpske narave, saj so nameravali izdati obsežno publikacijo »Alpe iz zraka«. Iz Kranjske gore je pilot Gorazd Šturm okrog devete ure poklical meteorološko postajo na Kredarici, da bi se prepričal, kakšno je v višinah vreme, kajti v dolino se je zgrinjala megla. Ker so mu s Kredarice sporočili, da je nad 1200 metrov jasno, je helikopter RSZN poletel. Okoli pol desetih je letel nad gozdom Prevalje pod Vršami med Ko-čno in Blejsko Dobravo. Tedaj se je po izjavah očividcev zaslišalo tuljenje motorja in kmalu za tem lomlje- Novembrska akcija RK Slovenije Rdečemu križu denar od starega papirja Denar od oddanega starega papirja naj bi v novembru organizacije združenega dela in skupnosti namenile RK Slovenije — Denar bo porabljen za otroško zdravilišče na Debelem rtiču Rdeči križ Slovenije se v novembru loteva akcije zbiranja starega papirja. Izkupiček od te akcije je v celoti namenjen za posodobitev Mladinskega zdravilišča in okrevališča RK Slovenije na Debelem rtiču, kjer se je samo letos zdravilo več kot 8000 otrok iz vse Slovenije. Vendar mladinsko zdravilišče ni namenjeno le otrokom, ki bolehajo za boleznimi dihal, astmo in rahitistom, pač pa tudi letovanju zdravih otrok iz socialno ogroženih družin. Po dogovoru Rdečega križa Slovenije s Koordinacijskim odborom za varčevanje pri Republiški konferenci SZDL naj bi novembrska akcija zbiranja starega papirja potekala podobno kot dosedanje. Rdeči križ bo posredoval organizacijam združenega dela obrazce, s katerimi se bodo obvezali, da lahko denar za odpadni papir, ki ga oddajajo organizacijam za zbiranje odpadnih surovin, v novembru nakažejo Rdečemu križu Slovenije. Obrazec bodo organizacije Rdečega križa lahko takoj oddale aktivistom RK ali pa ga bodo poslale po pošti svoji odkupni organizaciji. Možno ga je tudi izročiti neposredno prevzemniku papirja, to je delavcu odkupne organizacije. Le-te bodo izkupiček nakazale na račun RK Slovenije. Seveda je mogoče otrokom tudi drugače pomagati: delovne organizacije in skupnosti lahko denar nakažejo na žiro račun RK Slovenije, št. 50101-678-51579, s pripisom: za Mladinsko zdravilišče in okrevališče. Rdeči kri/. Slovenije že deset let spodbuja zbiranje starega papirja, izkupiček pa namenja v humanitarne namene. V sodelovanju z drugimi pobudniki te akcije nas je v zadnjih letih naučil varčevati s papirjem, obenem pa tudi z bogastvom gozdov. Še pred desetimi leti smo večino starega papirja, potrebnega za industrijo, uvažali. Z leti se je situacija močno spremenila, Slovenija je po zbranih količinah papirja na prebivalca v svetovnem vrhu. Sedaj zberamo za industrijo približno 40 odstotkov starega papirja a to, še vseeno ni dovolj. Zato izredna novembrska akcija nima le namena, da se zberejo denarna sredstva za Rdeči križ pač pa da bi zbrali še kaj več te potrebne odpadne surovine. L. M. nje drevja. Ko so očividci prihiteli na kraj nesreče, so sredi razbitin našli zakonca Hieberl že mrtva, Kunaver je hudo ranjen klical na pomoč, pa tudi pilot Šturm je še kazal znake življenja. Oba ranjenca so kolikor so mogli hitro odpeljali v jeseniško bolnišnico, vendar je Kunaver že med prevozom podlegel poškodbam, Sturm pa je umrl nekaj ur zatem. Na kraj nesreče so takoj pdšli komisija Uprave za notranje zadeve iz Kranja, preiskovalni sodnik in javni tožilec, nemudoma pa so obvestili tudi Komisijo za raziskovanje nesreč v civilnem zračnem prometu pri Zveznem komiteju za promet in zveze v Beogradu. Dan po nesreči je beograjska komisija prispela na Blejsko Dobravo, da bi dognala vzrok katastrofe. Komisija je ugotovila, da na helikopterju ni bilo tehnične okvare in da je nesreče brzda krivo dejstvo, da je helikopter poletel v neugodnih vremenskih razmerah, ko je do višine 1200 metrov vladala nizka oblačnost. Natančnega vzroka pa do zdaj še niso dognali. Skupina gorskih reševalcev, gasilcev in miličnikov je že odstranila razbitine iz gozda med Blejsko Dobravo in Poljanami. D. Ž. '—zi- Dražja zemlja za graditelje Jesenice — V jeseniški občini so podprli pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, da bi najnižjo odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča povečali z 20 na 40 dinarjev za kvadratni meter; del odškodnine, ki jo kmetijska zemljiška skupnost namenja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, pa s 15 na 20 dinarjev. Soglašali so s tem, da bi graditelji v prihodnje plačali za kvadratni meter najslabše zemlje, za zemljišča 7. in 8. katastrskega razreda, najnižjo odškodnino — 40 dinarjev, za 5. in 6. razred 60 dinarjev, za 4. razred 120, za kvadratni meter zemljišča 3. katastrskega razreda 280 dinarjev, za 2. razred 360 in za zemljišče 1. katastrskega razreda 400 dinarjev — torej desetkrat več kot za zemljišče najslabše kakovosti. Takšno razmerje med najboljšo in najslabšo zemljo naj bi ostalo tudi v prihodnosti; spreminjala naj bi se le najnižja (osnovna) odškodnina. Medtem ko dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine predvideva, da bi neobdelovalna zemljišča in gozd razvrščali med kmetijska obdelovalna zemljišča od 5. do 8. katastrskega razreda, so na Jesenicah sklenili, da bodo ta zemljišča razvrščali v 3. do 8. katastrski razred. Razlog je preprost: v jeseniški občini je veliko hribovskega sveta, zanj je precejšnje zanimanje za gradnjo luksuznih objektov, kot so, denimo, počitniške hišice. Višja odškodnina je eden od ukrepov za varovanje plodne kmetijske zemlje, ki je je v jeseniški občini že zdaj zelo malo. Visoka odškodnina naj bi bodoče graditelje odvrnila od namere, da bi posegali po najboljši zemlji. Doslej ni bilo tako. Odškodnina za nikogar, ne za občane ali za delovno organizacijo, ni bila tolikšna, da bi kdo zavoljo tega premišljeval o gradnji na slabši zemlji- O skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine in o predlogu občinskega odloka bodo razpravljali jeseniški delegati zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti na naslednjem skupščinskem zasedanju. (cz) Kranj — V komunalni coni na Primskovem so prejšnji teden odprli nove prostore Engineeringa Kranj. V stavbi, ki je veljala 27,6 milijona din, bo večji del okoli 1000 kvadratnih .metrov površine namenjene pijizvodh dejavnosti. Na slovesni otvoritvi je prerezal trak upokojeni delavec Engineeringa Predrag Lipovac. — Foto: F. Perdan Ocenjevanje aktivnosti komunistov Tržič — Kot ocenjujejo na predsedstvu Občinskega komiteja ZKS je okrog 40 odstotkov tržiških komunistov zelo ali povsem neaktivnih. Zato so se odločili, da bodo decembra morale osnovne organizacije za slehernega komunista izpolniti posebne ocenjevalne liste o njegovi aktivnosti. Šele takrat se bo pokazalo kdo v organizaciji dela in kdo ne, v kateri osnovni organizaciji so člane znali pritegniti k delu, pa tudi koliko vzgojno političnih ukrepov je doletelo nedelavne komuniste. dd GLASOVA ANKETA Ljudem je treba povedati resnico Gospodarske težave ne prizadevajo le delovnih organizacij, temveč jih prek osebnih dohodkov, pokojnin in podražitev občutimo vsi. Ljudje so prepričani, da bi se dalo marsikaj narediti bolje, da bi lahko prej izplavali iz krize. Mnogotere stvari ljudi jezijo prepričani so, da bi jih bilo treba čimprej drugače urediti. O tem smo pobarali tri predsednike oziroma predstavnike krajevnih konferenc SZDL iz škofjeloške občine, ki so se pretekli torek zbrali na posvetu v Škofji Loki. ] Momir Sibinčič iz Škofje Loke: »Ljudi najbolj prizadene upadanje življenjskega standarda. Stroški za kurjavo so ogromni, drago je vse, kar potrebujemo za življenje. Zlasti tisti, ki'jim stanovanja ogrevajo iz toplarn, ne morejo prav nič vplivati na stroške. Velik problem postajajo pokojnine, ki kljub večkratnim usklajevanjem med letom nikakor ne dosegajo rasti osebnih dohodkov, še manj pa inflacije. Čeprav sem »nov« upokojenec, dobim pokojnino, ki dosega komaj polovico osebnega dohodka, ki bi ga imel, če bi še delal. Če pa gledam širše, menim, da je ključno vprašanje našega razvoja prestrukturiranje gospodarstva in pametno planiranje. Ne samo velike in znane zgrešene investicije, tudi mnoge druge so problem, ker ne dajejo tistega, kar je bilo predvideno. Velik problem je tudi delovna disciplina. Kot družbeni pravobranilec samoupravljanja sem v preteklih letih veliko sodeloval v disciplinskih komisijah. Videl sem, da obravnavajo delavca za pol ure zamude, tistih, ki so krivi napačnih strokovnih in poslovnih odločitev, pa niso nikoli obravna-^valL«^ Franc Bevk s Sovodnja: Sovodnju, kjer smo odma" od sveta, prav tako občutimo* zave. Naše ljudi jezijo predvse« nestabilne cene. Kmete skrbi.!* ko bo z živinorejo. Ne samo.kikl in kdaj bodo letos lahko oddahfc-vino in po kakšni ceni. temveč* di, kako bo naprej. V delovmhor-ganizacijah imajo probleme z* promaterialom, ki se draži veliki hitreje kot njihovi izdelki. Sicer pa menim, da smo tš skupaj preveč zaposleni. Tako pet nas nikakor ne najdemo časa,