Stev. 228. Leto XII.
Maribor, sobota 8. oktobra 1958
Cena din 1
Nemčija proti razkosanju ČSR
Senzacionalen preobrat — Po novi češkoslovaški orientaciji bo dosežen-2 Nemčijo nova razmeltev sporazumno in brez plebiscita — Nemčija za ttočno Češkoslovaško in proti zahtevam Madžarske in Poljske — Tesna
zveza in carinska unija
PRAGA, 8. oktobra. Po spremembi zunanje in notranje politike Češkoslovaške, ki sta jo pripravila general Syroy kot ministrski predsednik in namestnik prezidenta republike ter novi zunanji minister dr. Chvalkovsky, je nastal trenutno popolnoma nov notranji in zunanji položaj, ki spreminja še včerajšnji obupni pesimizem v nov optimizem. Federativna ureditev države je povzročila, da so se sedaj tudi Slovaki in Rusini odločno oklenili skupne zvezne države in s tem prekrižali na mah vse račune, ki so jih delali Nemci, Madžari 'n Poljaki. Naslonitev na Nemčijo v zunanji politiki in gospodarstvo je pa povzročila popolno preorientacljo tudi v Berlinu, ki je pripravljen urediti nove meje med Nemčijo in Češko po medsebojnem sporazumu, s katerim bi odpadla tudi potreba plebiscita. Obenem se je spremenilo tudi stališče Berlina do Madžarskih in Poljskih zahtev. Nemčija zahteva sedaj sama dovolj krepko češkoslovaško, ki se zato ne sme razparcelirati. Ta preobrat razvoja je povzročil v Pragi veselejše razpoloženje in v javnosti se že slišijo glasovi, da bo odslej Nemčija zaščitnica Češkoslovaške.
SENZACIONALNI PREOBRAT.
LONDON, 8. oktobra. Po vestih, ki so Brispeie iz Berlina in Prage, je nastal nov, naravnost senzacionalen preobrat v Položaju razmer v srednji Evropi, zlasti ?,a razmerja med Češkoslovaško in Nerado. Zatrjuje se, da so že v teku pogajala med Prago in Berlinom za sporazum-Bo ureditev vseh vprašanj, tesno naslo-^tev ČSR na Nemčijo in celo carinsko ^‘io. Namen teh pogajanja pa je še razbiti načrte Madžarov in Polja-,v glede Slovaške in Podkarpatske Ru-%. Kar se tiče Slovaške so temelji mad-,fske spekulacije propadli že z ustano-^vijo slovaške vlade, ki se je odločno Stavila za ČSR in proti Madžarski. Z "^anovitvijo rusinske vlade v Užhorodu ,Da zadene enak udarec Madžare tudi na Področju. Akcija dr. Chvalkovskega ‘Berlinu ima tudi namen pridobiti Nem-"° za obrambo stališča glede Podkar-ptske Rusije in obstajajo za to najboljši l^ledi. Kakor poročajo iz Berlina, je e*nčija sedaj odločno proti razkosanju
ker hoče, da ostane dovolj močna, ČŠd® 1
te ?e namree politično in gospodar, naj-sneje povezana z Nemčijo. Zato Nem-!a ne želi slabotne in male Češkoslo-vaske.
^orazum brez plebiscita.
London, 8. oktobra. Po najnovejših
dan*1 *z ®er,'na Prase ni izključeno, £ J ' banski legiji sploh ne bo treba na sJ0vaSko. Kakor se stvari sedaj iai V|iaio med Prago in Berlinom, Je pri-ČSRVat*’ t*a k° dose*en med Nemčijo In brc Sl>oraztmi o dokončni razmejitvi ftebisclta. Potegnila so bo srednja koria’ bo pravična tako za Nemce ka-Za Cehe in tako vsak plebiscit od-lun)fe ko* nepotreben. S tem odpade tudi sDora n,ed,,arodne komisijo sploh. Tak iate'kwni bo olajšal ureditev novih, pri-K'h odnošajev med obema država-Orie„f P^lagl kompromisa. Zaradi nove Berli»3C .. PraKe nI Izključeno, da bo šel r«zm"r iate'*ko «a roko ČSR pri novi tci. 1'tvi. p0 najnovejših vesteh so v
in omogočili razdelitev njihovega ozemlja in ustvaritev skupne meje. Sedaj ostane le še špekulacija s skupno mejo čez Podkarpatsko Rusijo, toda po zadnjih vesteh izgleda, da je tudi že ta špekulacija propadla. Predstavniki Podkarpatske Ru sije so sklenili, da ostane Podkarpatska Rusija še nadalje trdno v sklepu s Čehi in Slovaki na podlagi enake avtonomije, kakor jo je dobila Slovaška. Sklep v Zi-
lini in odločitev v Užhorodu sta dva težka udarca za Madžarsko in Poljsko, ki sta pričakovali popolnoma drugačen razvoj. Sedaj morejo računati Madžari samo na to, da bodo dobili kraje, ki so res popolnoma madžarski.
PODPORA NEMČIJE.
LONDON, 8. septembra. Obisk novega češkoslovaškega zunanjega ministra dr Chvalkovskega v Berlinu je v zvezi s težnjami Prage, da dobi za ceno naslonitve na Berlin nemške garancije proti zahtevam Madžarske in Poljske. Ta politika ustreza tudi načrtom Nemčije, ker je v take mprimeru za Nemčijo bolje, da se ČSR no razparcellra, ampak da ostane srednja država, s katero morejo Nemčija računati.
GLASOVI NEMŠKIH LISTOV.
BERLIN, 8. oktobra. Nemški listi pozdravljajo preorientacljo Češkoslovaške v notranji in zunanji politiki. Pozdravljajo tudi odločitev Slovakov in pravijo, da bodo gotovo tudi oni poskrbeli za to, da nova država ne bo več obremenjena z grehi stare.
Zapiski
Sestanek v Komarnu
Danes se prično pogajanja med Madžarsko in ČSR — češko* slovaško delegacijo trvorijo le Slovaki in Rusini pod vodstvom
dr. Tise
PRAGA, 8. oktobra. Reuter poroča: češkoslovaška vlada je imenovala komisijo, ki bo vodila pogajanja z Madžarsko za novo razmejitev na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji in o eventuelnem ple-seuaj ouiocnu prim ra^uuaaaiju biscitu. Predsednik češkoslovaške komi-ker hoče, da ostane dovolj močna, sije je predsednik slovaške vlade dr. Tiso, *trJe to tudi v nemškem interesu. Nova člani pa so trije Slovaki in 1 Rusln. Komisija se snide danes v Komornem z madžarsko komisijo, katero vodi madžarski zunanji minister dr. Koloman Kanya. Madžari so z imenovanjem te komisije postavljeni pred popolnoma nov položaj, ker jim stojita sedaj nasproti svobodna Slovaška in Rusinska, in ne več prejšnja ČSR.
LONDON, 8. oktobra. Reuter poroča, da se ni pojavil proti madžarskim zahtevam, ki ne terjajo samo vrnitve res madžarskih krajev na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ampak tudi Izročitev čisto slovaških krajev in kar vse Podkarpatske Rusije, odpor samo pri Čehih in Slovakih, ampak tudi pri Romunih in drugod. Proti odcepitvi Podkarpatske Rusije so nastopili odločno v Bukarešti in romunska vlada je v tem smislu obvestila tudi poljsko vlado. Razen tega izjavljajo v Londonu in Parizu, da so te zahteve Madžarske v popolnem nasprotju z narodnostnimi načeli, načeli samoodločbe in sklepi monakovskega sporazuma. Štiri velesile so se v Monakovem dogovorile le o odstopu madžarskega, ne pa tudi ne-madžarskega ozemlja. Ako Madžari tega ne bodo upoštevali, se bo pač morala konferenca štirih zopet sestati. Stališče Anglije in Francije je v tem oziru jasno.
U2HOROD, 8. oktobra. Združene pod-karpatskoruske stranke so izdale energičen protest proti madžarskim zahtevam, da bi se Podkarpatska Rusija priključila Madžarski. Ako imajo drugi narodi pra
‘ek,
»J že Pogajanja za carinsko unijo M ''SR in Nemčijo.
P^°TI MADŽARSKIM NAČRTOM.
pro-
klein :n	°ktobra.	Slovaški	.
Ustvar)n *adržanJ® Madžarske in Poljske ^ziiav-i vel*k° zanimanje. Splošno se da Se a* da so sklepi slovaških strank, ^Odkl u.lnČno sP°raz«H«ejo s Prago lit vi i S0 sledi,i P° ustanovitvi sionske j'ad® ,zcl° Prekrižali račune Mad-
tto r,. m PnllsUn Ifl ,i-	 II	«.
š|0v"r°,!skc- sta računall, da Ijo- . vico do samoodločbe, jo zahtevajo in jo sainl podpirali njihove načrte I imajo tudi Podkarpatski Rusi. Proti nji-
hovi volji nima nihče pravice odločati o njihovi usodi. Oni pa hočejo ostati samostojni v okviru skupne države Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov.
BUDIMPEŠTA, 8. okt. Poluradni »Pester Lloyd« registrira vest o novi slovaški vladi z veliko rezervo ter dostavlja, da je za Madžarsko aksiomatično in samo po sebi umljivo, da kakor koli naj Slovaki izvajajo svoje pravice za samoopredelitev, se to samo njih tiče in da s tem ne more biti dotaknjena pravica Madžarov, da bi se oprostili obkrožitve. Z Madžari naselneji kraji ČSR se morajo in se bodo v nekoliko dneh Madžarom izročili. O tem si ne sme nihče in nikjer delati zmot.
BUDIMPEŠTA, 8. okt. »Pester L!oyd« priobčuje uvodnik, v katerem zahteva, da dobita Poljska in Madžarska preko Kar-patoruske skupne meje. članek prezira popolnoma načelo o samoopredelitvi narodov, ki so ga velesile postavile za razkosanje ČSR ter utemeljuje poljsko in madžarsko zahtevo po skupni meji na Karpatih samo z drugih vidikov, člankar izvaja, da je -Poljska ne oziraje se na velesile, odločena korakati po svojih potih Ta pot pride v Karpatih skupaj z življenjsko in obrambno linijo Madžarske. Skup na poljsko-madžarska meja je historična koncepcija, ki korenini v daljnih stoletjih skupnih madžarskih in poljskih tradicij. V to koncepcijo spada tudi genijalna vizija maršala Pilsudskega, ki je sanjal o bloku Poljske, Madžarske in Romunije z osiščem na Karpatih, ki bi bil trdnjava proti ruski ekspanziji, člankar je prepričan, da bosta Madžarska in Poljska našli za udejstvovanje lastno mero in lasten zakon in končno tudi pravo uro za akcijo. Morata se skupaj najti ne samo v duhu, marveč združeni tudi v dejanjih. To je, kar oba naroda pričakujeta z enako odločhostjo od svojih odgovornih voditeljev.
Resnica
Moč krščanstva je v resnici, resnica pa je od Boga. In le tisti, ki resnico uči in izpoveduje, more resnično služiti krščanstvu. Vsaka laž in vsako ponarejanje resnice, četudi je le formalno — s pretiravanjem, večanjem, manjšanjem, ali pa virtuelno — z molkom in diplomacijo, kjer lahko to druge pripelje do dvoma in nejasnosti — je Bogu sovražno in z njim ne more biti blagoslova. Bogu in božji stvari ni mogoče služiti z lažjo in ponarejevanjem. (Sarajevski nadškof Šarič v »Katoliškem tjedni-ku«.)
»Nadčloveško samozatajevanje Madžarov"
»Po hitrih in popolnih izpolnitvah nemških in poljskih zahtev se je madžarska vlada s samozatajevanjem, ki se ga lahko imenuje nadčloveško, vzdrževala vsake grožnje, ki bi svetovno situacijo, ki se je tako srečno pomirila, zopet nevarno oteževala. Sedaj se mora zelo hitro delati na tem, da bi se sprejele pred vsem naše zelo male zahteve, ki so bile iznesene brez vsake grožnje.« Lloyd«).
MoraHna devalvacija
»Ce Soir« piše, da je Francija doživela moralno devalvacijo, ki jo bo stala več kot denarna.
Angieško-francoska zveza
Vznemirljiv pojav je danes, da po mo-nakovskem sporazumu lahko vprašujemo o zvezi med Francijo in Anglijo, zvezi za obrambo naše vzhodne meje, ker vsak čas lahko pridejo Angleži pod pretvezo, da bodo razgovarjali z Nemci, z zahtevo po novem locarnskem paktu. (Pertinax v »1’ Ordre«.)
Volitve v Franciji
Albert Milhaud piše v »l’Ere nouvel-le«, da je opozicija v francoskem parlamentu na potu k razpadu in prav tako vladna večina. Dvomi, da bi se dala z razbitimi kosi sestaviti nova večina. Zato je mnenja, da bo treba iti na volitve. Podobnega mnenja sta tudi »le Jour« in »Candide«.
Edini politični ideal svobodnega človeka
Toda vendar kljub vsemu trdno vemo, da je dini politični ideal svobodnega človeka lahko le demokracija, kajti ~ le ona porokuje in dovoljuje svobodno politično udejstvovanje vsakemu posamezniku in zaključenim skupnostim v človeški družbi. Prav zato pa danes prav tako kot načelo totalitarizma odklanjamo načelo zlorabljene zahodnoevropske demokracije, ki je nas Slovane še pred vsem prav tako bridko razočarala, kakor prvo. (»Delavska pravica«.)
Že 12. oktobra
1. žre&arte
drl. razredne loterije skupno 65,000.000-- din dobitkov Srečke v največji izbiri pri viru sreče
..PUTNISC"
uradna potovalna pisarna kralj. Jugoslavije in pooblaščena glavna kolektura CELJE MAR820? PTUJ
Tudi pismena naročila izvršuje poštno-obratno točno in najvestneje ,718
Maribor, 8. oktobra.
Z monakovsko konferenco lahko rečemo, da se je zaključila posebna doba mednarodnih odnošajev. Lahko bi jo ozna čili kot dobo blokov, v kateri so velesile te ali one politične smeri zbirale okoli sebe klientelo malih držav.
Poznali smo blok demokratskih držav, oličen v Franciji, Angliji in Ameriki. Njim se je pridružila kot glavni zastopnik malih držav Češkoslovaška. Ta blok je imel veliko klientelo — vsaj tako lahko sodimo po številu tistih držav, ki so navzlic vsemu ostale v Zvezi narodov.
Drugi blok je bil zastopan po osi Rim-Berlin, ki je bila pozneje podaljšana do Tokia in še marsikam drugam. Tudi ta blok si je sčasoma pridobil nekaj manjših držav, ki so mu sledile.
Danes lahko še vedno govorimo o obeli blokih, nikakor pa ne moremQ več govoriti o isti klienteli, ki sta jo oba bloka pred Monakovim imela. Razočaranje, ki so ga marsikje doživeli nad Francijo in Anglijo, bo vsekakor iinelo svoje posledice, ki jih bosta omenjeni državi sami najprej občutili. Stvari pa ne smemo vzeti s preveč tragičnega stališča. Preveč smo še sentimentalni v politiki in obsojamo vsako realistično ali materialistično potezo zahodnih demokracij. Ce se poglobimo v miselnost angleških in francoskih ljudskih množic, vidimo, da jim ni za vojno, da še niso pozabile grozot svetovne vojne in da poizkušajo sebe rešiti, dokler se seveda da, s prodajanjem tuje kože. Da francoski narod odobrava Daladierjevo politiko, se vidi že v tem, da so zanjo glasovali vsi od socialistov pa do desničarjev — proti so bili le komunisti in dva skrajna desničarja.
To dejstvo danes vpliva najprej na prizadete države, vendar bi zelo grešili, če bi pustili, da vpliva tudi na nas. Kajti končno so zahodne demokracije, pa naj bo njih vodstvo še tako verolomno, lc naš vzor — ne v slabih lastnostih — ker tam žive človeku spodobno življenje, kar mora biti tudi naš ideal. Zmotno pa bi bilo vezata se na življenje in smrt s komerkoli ker vprav danes vidimo, da je vsak narod le sebi prijatelj.
Z Monakovim se je torej zaključila prva doba povojne zgodovine in verjetno jo bodo politični in diplomatski zgodovinarji skupno obravnavali. Vprašanje pa nastane, kaj bo zdaj?
Zadnje debate v angleškem in francoskem parlamentu so pokazale, da moramo računati na novo pregrupacijo velesil. Ali se bo zdaj že skoro tradicionalno angleško-francosko prijateljstvo ohladilo? Počakajmo, kaj prinese zima. Danes ob.i naroda čutita, da so že minili časi, ko so Parižani z angleškimi zastavami okraševali svoje hiše. da čim impozantneje sprejmejo angleškega kralja in kraljico.
Angleži so izbrali drugo pot. Poizkušali se bodo sporazumeti z Nemčijo. In kaj preostane Francozom? Ali bodo še naprej vztrajali pri demokratski dogmatiki, ki jim prepoveduje prijateljske odnošajes totalitarnimi državami? Dvomimo v to, ker je prvi korak storjen že v Monako-vem. Drugi korak se pa zaradi novejše angleške politike ponuja kar sam.
Ker se bodo Angleži poizkušali sporazumeti z Nemci, bodo gotovo Francozi poizkušali najti primeren kompromis za sožitje z Italijo, s katero imajo toliko skup nih interesov, danes pa seveda še več tia-sprotstev.
Tudi na to pot so se Francozi že podali. Imenovanje novega veleposlanika v Rimu, ki je velike načelne važnosti, saj s tem Francija prizna italijanski imperij in definitivno zapečati usodo neguševe Abe-sinije. je napovedal že ministrski preds. Daladier. Novi veleposlanik v Ritmi bo imel nalogo rešiti težkoče, ki danes med obema latinskima narodma obstajajo.
Kot prvo delo bo gotovo ureditev in čim prejšnje končanje španske državljanske vojne. Potem pridejo na vrsto vprašanja, ki interesirajo novi »latinski blok< v odnosih nasproti snujočemu se »germanskemu bloku« Anglije in Nemčije.
Danes je težko sigurno predvideti nekaj tako pomembnega, vendar so predpostavke tu in težko bi bilo nekaj nasprotnega iz njih zaključiti.
Nova razdelitev svetovnih težišč pa bo imela posledice tudi pri manjših državah, kt se bodo morale pač odločiti, ali hočejo biti v območju germanskega, ali pa Jatin skesa bloka.	Rr.
Rusinska avtonomna vlada
DANES BO SESTAVLJENA PRVA AVTONOMNA PODKARPATSKORUSKA VLADA. — ZAPRISEGA SLOVAŠKE VLADE IN SPREJEM V BRATISLAVI.
UŽHOROD, 8. oktobra. Tudi med Pod-karpatsko Rusijo in Prago je dosežen
sporazum. Prva avtonomna rusinska vlada bo sestavljena najbrže še tekom današnjega dneva.
PRAGA, 8. oktobra. Včeraj je bila sestavljena prva avtonomna slovaška vlada, ki jo tvorijo: dr. Josip Tiso kot ministrski predsednik, Turčanski kot notranji minister Teplanski kot gospodarski minister, inž. žatko kot finančni minister in dr. Cernak kot prosvetni minister. Prvi trije so voditelji Slovaške ljudske stranke,
druga dva pa pripadata agrarni in narodni stranki. Vsi člani slovaške avtonomne vlade so obenem tudi člani osrednje praške vlade. Slovaška vlada je včeraj prisegla pred generalom Syrovim zvestobo i epubliki.. Sporazum šn nova ureditev jc pozdravil tudi Slovaška socialno-detno-kratska stranka. Danes je prispela nova slovaška vlada v Bratislavo, ki jo je spre jela vsa v slovaških zastavah, zelenju in ob nepopisnem navdušenju velikih množic.
Benei zapusti! domovino
ODPOTOVAL JE V ŠVICO IN POSTANE NAJBRŽE UNIVERZITETNI PROFESOR V AMERIKI. — VOLITEV NOVEGA PREZIDENTA ODGODENA.
linu revolucijo. Zalo se je Stalin uprl zahtevi maršala Bliicherja, ki je zbral čele na zahodnih ruskih mejah. Med ! temi četami so se pojavili v Ukrajini j znaki upora, in Stalin je za nje naprtil ! krivdo Blucherju, češ da je on sam hujskal vojake proti Stalinovi politiki in jih hotel pripraviti za aktiven nastop za češkoslovaško. Bliicher se je po sramotni kapitulaciji Rusije v ičeškoslovaškem vprašanju ogorčen vr-j niI na Dal jni vzhod, bil pa je v Svjel-! loslavu v Sibiriji na Stalinov ukaz po članih GPU aretiran. Po aretaciji i maršala Bliicherja jc GPU aretirala na Daljnem vzhodu še 13 generalov njegovega štaba. Obenem jc bilo ustreljenih (j političnih vojaških komisar* jev. Zaradi lega je nastal sedaj spor tudi med vojnim ministrom maršaloin Vorošilovom in Stalinom. Vorošilov je izjavil, da bo odstopil, ako pridejo Bliicher in o.slali aretirani aeneraU pred sodišče.
PRAGA. 8. oktobra. Bivši prczident republike dr. Edvard Beneš je odpotoval včeraj v Švico. Univerza v Rlio-de Islandci v Združenih državah Severne Amerike je poslala dr. Benešu
ponudbo brzojavno in pripomnil., da plača univerza tudi potovalne stro-
Žssedfoa čefrSega odseka
BERLIN, 8. oktobra. Zasedba 1\.
ške. Kakor se izve, bo dr. Beneš po- seka sudetsko-nemškega ozemlja na Ce*
nudbo najbrže sprejel. Volitev novega prezidenla CSR bo šele potem, ko bo-
ponudbo, da sprejme mesSo profesor-1 do že določene vse nove državne meje ja za mednarodna vprašanja. Rektor j šele tedaj se sestaneta tudi parlament univerze je sporočil dr. Benešu to j in senat.
Konec
raz tlora med Cehi in Slovaki
ZNAČILNA IZJAVA DR. TISE. SLOVAKI BODO PO URESNIČENJU SVOJIH ZAHTEV NEOMAJNO ZVESTI ZVEZI Z BRATSKIM ČEŠKIM NARODOM.
LONDON. 8. oktobra. Dopisnik Ren-1 pi, pomeni konec stare prakso, ki jc
terjeve agencije poroča iz Prage o razgovoru, ki ga jc ime! z novim ministrom za Slovaško dr. Tiso o stališču Slovakov v novem položaju. Dr. Tiso je izjavil, da slovaška avtonomija na federativni pddlagi nikakor ne pomeni oddaljilve Slovakov od Cehov. Slovaki bodo slej ko prej stali neločljivo združeni v skupni državi z brali Cehi. Njihova zvestoba do skupnosti bo odslej še veliko večja, ker je z uresničenjem slovaških zahtev odstranjeno vse, kar je doslej dvajset let ustvarjalo razdor, spore in sovraštvo med Slovaki in Cehi. Danes, ko so Cehi priznali slovaškemu narodu njegovo samobitnost in se odrekli hegemoni sli en im in asimilacijskim težnjam, so Slovaki pripravljeni branili Celic prav lako, kakor sebe. Doba nacionalizma, ki je zavladala v F.vro-
| dopuščala tlačenje posameznih narodov ali narodnih manjšin. Napočil je čas, ko dobiva vsak narod svoje popolne narodne, pravice, ne oziraje se I na staro stanje držav in mej: Zalo i so Slovaki pripravljeni urediti tudi ; vprašanje odstopa čisto madžarskih | krajev Slovaške Madžarski. Toda la j odstopilev mora biti obojestransko J enako pravična. Slovaki ne mara jo ; madžarskih krajev, a tudi ne dovole, | da bi dobili Madžari le eno samo slo-; vaško vas. Razen lega je pa treba J upoštevali, da živi tudi na Madžarskem slovaška manjšina, ki šteje več slo tisoč duš. Zato je dr. Tiso za zamenjavo manjšin v mešanih krajih. Proli posegu Madžarov po slovaški zemlji so pripravljeni Slovaki nastopiti ludl z orožjem.
škoslovaškem po nemški vojski jc bik1 sinoči dovršena. Nemške \ojaške čete )e sprejelo prebivalstvo povsod z velikiffi navdušenjem. V ostalem zasedene® ozemlju se pričenja zopei normalno vsakdanje življenje. Begunci se pol‘l' gonui vračajo domov in na delo. Prco vsem se odstranjuje škoda, ki so jo p°' vzročili dogodki zadnjih tednov. Poseb' ni delavski oddelki so zaposleni s P°' pravi jan jem pokvarjenih železniških prog; mosiov in drugih naprav. Poštni urad1 zopei poslujejo, enako tudi razna obl®' siva.
Sporazum med Anglijo in Italiio
ANGLI|A PRIZNA ANEKSIJO ABESINIJE, ITALIJA PA ODPOKLIČE PROSTOVOLJCE IZ ŠPANIJE.
RIM, 8. okt. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je po večdnevnih razgovorih med zunanjim ministrom Cianom in angl. veleposlanikom lordom Perthom prišlo pod vplivom novili potov evropske diplomacije, do sporazuma. Sporazumela sta se o uveljavljenju »gentleinan agree-menta« do 16. aprila letos, ki zavisi od odpoklica prostovoljcev v Španiji. Italijanska vlada se je odločila, da odpokliče prostovoljske čete, kot koncesijo pa bo dobila priznanje imperija od Anglije in tudi obljubo angleške vlade, -da se odpokličejo prostovoljci tudi iz vladne Španije. Težava obstoji le še v tem, da Anglija
ne more ratificirati pogodbe pred sestankom gornje zbornice. Italijanska vlada pa je odklonila zavlačevanje te nujne zadeve.
RIM, 8. okt. Lord Perth, angleški veleposlanik, je imel peti razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom. Govorila sta o ratifikaciji angleško-italijanskega sporazuma. V italijanskih listih danes prvič pišejo o možnosti umika »prostovoljcev« iz Španije.
LONDON, 8. okt. Sestavljen je nov odbor za nadzorovanje odhoda tujih prostovoljcev iz Španije. Na čeltf mu je finski general, ki mu je podrejeno 14 častnikov različnih narodnosti.
Novi pretresljaji v Rusi ji
BLUCHER OČITAL STALINU, DA JL IZDAL ČEŠKOSLOVAŠKO, STALIN PA (iA JE S 43 NJEGOVIMI GENERALI VRED DAL ARETIRATI.
LONDON. S. oktobra Iz sovjetske Rusije prihajajo vesli, ki jih jc težko kontrolirali, njihova vzlrajnosl pa do-
kazuje,1 da tokrat niso brez podlagi'. |Vi iteh vesteh stoji sovjetska Rusija pred novimi pretresijaji. Sprožila jih jo usoda Češkoslovaške. Kakor je znano ,je sovjetska Rusija kljub svoji striktni pogodbi s Češkoslovaški,, v dneh ko bi ta najbolj potivbo-ala li ‘'.'no |)oi ,or 1	e	’M1
Nemci v čsških utrdbah
BERLIN, 8. okt. Nemci so danes zasedll češkoslovaške utrdbe in našli najmodef' nejše urejena obrambna sredstva Protl tankom, gnezda za strojnice in celo 7 k’1 dolg podzemeljski predor s podzemelj' sko železnico. Kancelar Hitler si je že ®' gledal utrdbe. Pri pozdravljanju nino-*1' ce, ga je šopek, ki ga je vrgla neka PrC' več navdušena Sudetka, lahko ranil P° licu. Strogo so prepovedali metati cvet' je v kancelarjev avtomobil in tudi v av' tomobile njegovega spremstva. Člani S so dobili nalogo, da manifestantom vzemajo rože. V sudetskih krajih so ži<r je že večinoma zapustili trgovine in ^c' žali na češkoslovaško, kjer cenijo štev*' lo beguncev, Nemcev in Zidov, na 300.00 •
VELIKI FAŠISTIČNI SVET.
RIM, 8. okt. Reuter: Ameriškemu P°. slaniku je bilo rečeno, da se novi zak° ne bodo v nobenem primeru nanašali n Žide, ki so ameriški državljani, VČei« zvečer se je sestal drugič vrhovni čni svet in razpravljal večinoma o zUI'a0 nji politiki. V komunikeju pa se z n0?e.1' besedo ne omenja zunanja politika. Sk njeno je bilo nadalje, da bodo v n°ve parlamentu zastopani vsi člani vrtl°vjV ga fašističnega sveta. Tretji sestanek n' do imeli danes zvečer.
POLJSKA DILLCACIJA V PR vG,V, i’l{ \G \, N. oktobra. Včeraj je Pr's|^* % Prago poljska delegacija za uredi ^ zadnjih vprašanj, ki obstajajo v Z'C*• odcepitvijo Tješinskega Poljski. * .
< ijo tvorijo eksperti zunanjega, socM ga, industrijskega in finančnega _ 1,1 jj, slrstva. Istočasno so zasedle ' cera j P si\(*	i	i/»ciO/C
Ija.
čete še zadnji del tješinskega I JLVNCIJV IN I RANCO.
mignila. \ se. kar je storila, je bilo lo. da je grozila Nemčiji in Poljski, ko pa bi bilo treba preiti od groženj do dejanj, ni izrabila niti svoje diplomatske moči. To politiko je po zanesljivih vesteh i/. Moskve zakrivil Stalin, ki se je bal vojne. Njegov sirih pred vojno je v njegovem nez.-.upanju do rdeče 'rnunle in do dru-’ili faklor jev .ki .se ne strinj ;i• i / ; ' • ovo po-j liii'-!i ter bi v primeru mednarodne' mogli izvesti proli Sla-,
PARIZ, S. oktobra, f rancoska v^, bo imenovala svojega diplomatske^'1^ ■,
stopnika'pri vladi generalu • >'alW Rurgosu.	 —
SK Železničar nam sporoča, /■ °'/Ar^]-včerajšnjo vest, da jc sresko n ^ tekmo prepovedalo, da sresKf SK Železničarja za f
ii a stvo čelstvo prošnjo
d 0'
Železni^1 morala vršiti juhi ()j
\oljenje odigrauja tekme Maribor, ki bi se .......... .
igrišču Rapida, ni usodilo ter tcKii dovolilo.
Borza. C n r i h, 8. oktobra.
0evizc
20'
gS,
■ograd 10, Pariz 11.725, hoiidon '^jn
Nev/york 't.’>.-i.625, Milano 23.10, i 75.62, Praga 15.10.
VREMEN' \ NAPOVED-Močno oblačno, brez posebnih .n, milo vreme.
oadi
ri
es
Jutri bodo minila štiri leta od onega tragičnega dne, ko je padel kot žrtev strašnega političnega atentata kralj Jugoslavije. Bil je to zločin, ob katerem so se vznemirile in ga ogorčeno obsojale j<ot delo mednarodnega terorizma demokratične in miroljubne množice doma in Po svetu. Mogočniki, ki so nekdaj gospodovali ljudstvom malih, podložnih narodov, so upali, da z zločini teroristov izzovejo konflikte, v katerih bi izrabljajoč nesložnost in napake naših političnih vo-
obletnici narekuje čuječnost pred vsemi, ki bi nam odkrito ali zavratno hoteli o-ropati našo svobodo ali uporabiti bogastvo naše zemlje in trud naših delovnih množic za kopičenje svojih bogastev in utrjevanje svoje nadvlade v svetu. Zato je poglavitna zapoved tragične obletnice, da zberemo vse sile za državno obrambo, da se vse narodne skupnosti v njej enakopravno in z enakimi dolžnostmi bore proti vsemu, kar bi našo skupnost ogražalo. Pregledati moramo ponovno
diteljev, ponovno zagospodovali nad na-] J?11- Njihove nakane je pa prekrižalo splo-n° ogorčenje ljudskih množic, ki so z °bsojanjem gnusnega zločina obsodile Vsako zatiranje in teror, od koderkoli bi Prihajal.
Razvoj političnih dogajanj in posebno PSodki zadnjih dni dokazujejo, da pra-lca. svobodoljubnost in mir v svetu še ^dno niso zmagali in da se še mogočne šopiri gospodstvo močnejšega s po-ePQlTi po profitu. Sile, ki so zakrivile 3rsejski zločin, še niso zamrle. Gnus, ki p v naših dušah izziva spomin na stor-111 zločin in spomin na poslednji testa-et,t tragične žrtve, nam ob tej žalostni
svojo dosedanjo pot, ugotoviti pravilno smer za v bodoče in dokončno likvidirati vse, kar na njej še ovira in brani, da bi naši narodi složno, s polnim korakom šli vsesplošnemu napredku nasproti.
Jugoslovanska državna skupnost je nastala na ideji demokracije. Demokracija male Srbije je bila privlačna sila, o-koli katere so se zbrale množice jugoslovanskih narodov, ki so se v nesvobodni Avstro-Ogrski vse do zadnjih dni zaman borili za njo. Mladi regent je 1. decembra 1918. v proglasu zedinjenja izpovedal svojo vero, da hoče biti kralj samo svobodnim državljanom države SHS in ostati vedno zvest velikim ustavnim, par-
lamentarnim in široko demokratičnim načelom, zasnovanim na splošni glasovalni pravici. V saintgermainski mednarodni pogodbi se je država SHS mednarodno obvezala, da bo ustvarila popolno demokracijo tudi na znotraj in da se tej normi »ne more zoperstaviti noben drugi zakon, naredba ali uradni ukrep«. Prizadevanje ljudskih množic in vseh resnično ljudskih predstavnikov, oživotvoriti ta temejjna načela, karakterizira naše notranje politično življenje vse do današnjih dni.
Usodno za nas je, da je vsesplošno, složno prizadevanje za zgraditev solidne državne zgradbe na teh temeljih izri nilo manevriranje in taktiziranje nekaterih političnih strank. Zdravemu, žilavemu delu na edino smiselnih načelih državne skupnosti so nekatere stranke predpo stavljale politično tehtnico mandatov ali slučajnih glasov v parlamentu. Če so bile sile, ki so zahtevale red in klicale na odgovornost, premočne in je politična telit nica nihala na njihovo stran, so nekaj nezadovoljnežev vrgli s politične teht nice.
S tem naši problemi seveda niso bili rešeni, in notranja napetost je vodila do zločina v skupščini 1. 1928. Ta dogodek je naše največje vprašanje še poostril, in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ni veliki kralj Aleksander I. razčistil položaja s 6. januarjem 1. 1929. Toda 1. 1934. je postal žrtev strašnega zločina in ni mogel več izvršiti nalog, ki si jih je bil za^ stavil. Poznejši poizkusi bistvenega vpra sanja niso rešili. Volitve, ki so sledile'1 1935., so pokazale s svojimi uradno ugotovljenimi 1 milijon 100 tisoč glasovi, kar so pokazale že volitve 1920.
Pregled vsega dosedanjega državnega političnega življenja dokazuje, da je edina mogoča pot, po kateri bomo zbrali vse sile na obrambo in za resnični gospodarski in kulturni napredek tudi najširših ljudskih plasti v državi, resnična demokracija, pri kateri bodo prišle do izraza in odločanja ljudske plasti vseh treh državnih narodov. Nobena državno-na-rodna skupnost v naši državi nima izven meja sonarodnjakov, ki bi imeli večjo svobodo ali lastno državnost. Zunaj so samo nesvobodni bratje. Zato bo dosledna demokracija notranje samo krepila, .na zunaj pa privlačevala vse, ki morajo še živeti v nesvobodi in ločeni.
Velika žrtev po tujem nasilju padlega kralja Aleksandra I. Velikega Zedinitelja in popolna izpolnitev njegovega testamenta o čuvanju Jugoslavije nam vsem zapoveduje, da delamo združeno na poti notranje konsolidacije, ki bo našo državno skupnost za vedno utrdila in tako najbolje očuvala pred vsemi, ki jih skomina naše bogastvo in delovna sila naših ljudskih množic. S tem pa bomo tudi najbolj vzvišeno proslavili spomin velikega pokojnika, katerega tragične smrti se spominjamo jutri.	-ič.
rf
* v .-/-'V	■	•	/->•	•
f/fr*
zlasti pa
V skrbi za doraščaicči rod
Kako organizirati prehrano otrok v pasivnih krajih.
ge sklopu gospodarskih vprašanj na-1 klicani, da pomagajo. Dejanska pomoč n k4 .Podeželja in večjih industrijskih je najboljša pomoč! Vendar je pri
Uep	postaja iz	dneva	v dan vid-
ciafa	s'aba in ponekod	obupna so-
Žin s^rai1 mnogih slovenskih dru-ki •'!n P011°kod cclih vasi in pokrajin), Sl^° s skrbjo v bodočnost. Ker je pri bolj6110**1 S:>nio naj večja revščina naj-
z»ann°b^odarieua z olroki’ saJ ic
(]0 tlu imajo ponekod naše družine kori	in. še ve^	otrok,	a “iti zrna
pot/Jf	!lli peščice	moko, jc pač nujno
raše	da	problema	našega	do-
trenfJ,°fega r u 110 srneino n^i za zares • Rubiti z vidika, če hočemo borir v 111 dejansko kaj doprinesti za 0dočn- našega naroda.
■milost li
našega
se, da se tu in lam propadanja
zavedamo.
Dejsu? r!^a^ega rodu že koči )i° ‘*c’ ‘*a degeneracija pone-U-cba il,SeSk> lake stopnjo, da se je 1'očiJ znr°ziti. Imamo pretresljiva po-tičuj'• ')0deželskili učiteljev, ki pro-'. J° z vso natančnostjo gospodar*
Sli
Tudi . sj0R1£ilne prilike našega l judsl
zdravstvena
Za	ki	so	kaUor
va.
^‘•^vstvena poročila so neugod
a, a
koli odločilni slednjič vsak
Jt\ r0u ln' ki ljubi narod tudi s srcem t0> a ne samo z jezikom, so po-
vsem treba neke metode!
Jesen je tu in z njo v marsikaterem kraju bogata trgatev. Naše karitativne organizacije naj že jeseni nakupijo živeža, kolikor le mogoče. Krompirja, fižola, koruze i. sl. Za me-mesece lakote, tja od februarja in marca do novega krompirja, bo mogoče po šolskih kuhinjah, ki naj se po možnosti osnujejo na vsaki šoli, če so le dani pogoji, ubogim otrokom
nuditi topel zajtrk ali opoldne toplo juho ali močnik. Slovensko požrtvovalno učiteljstvo ima tukaj najlepše izven-šolsko torišče. Brez dvoma bi takšno podporno akcijo podprla oblast in marsikatero društvo, kakor Rdeči križ, občina, banovina in priv. imovite osebe. Pomisliti moramo, da je slovenski šolar večinoma izstradan in da se ob pomanjkanju hrane ne moreta razviti nili telo niti duša. Da zaznamujejo učitelji ponekod slabe učne uspehe naše ljudskošolske mladine, jc v prvi vrsti pripisati stradanju. Trpi pa tudi moralni dvig našega ljudstva. Glavna priča tega pomanjkanja so naše pasivne pokrajine: Kozjak, -Slov. gorice, Haloze, rogaški okraj, šmarski okraj itd.	—k.
Še o srenkih izkušnjah sezonskega
delavstva
Na naš članek pod gornjim naslovom smo dobili z merodajne strani naslednja pojasnila:
Letos spomladi je bilo poslanih na sezonsko dela v Nemčijo okoli deset tisoč naših poljskih delavcev, od katerih okrog štiri tisoč iz Prekmurja 'preko murskosoboške Borze dela), okoli pet tisoč iz Vojvodine (preko novosadske Borze dela), ostanek pa iz območij ostalih borz v državi, najmanj vsekakor iz
območja mariborske borze (vsega 432). Borze dela so imele pri tem v glavnem le nalogo, popisati prijavljajoče se delavce in organizirati transporte, dočim so politične oblasti izdajale potne liste. Zaposlitev in zaščita naših delavcev v tujini spada namreč izključno v kompetenco izseljeniškega odseka pri ministrstvu socialne politike. Ta beograjski izseljeniški odsek je po dolgotrajnih razgovorih in pogajanjih z zastopniki nemške
delavske centrale določil tudi tokrat de-
lovne in plačilne pogoje za sezonske de-
lavce. Ti pogoji so bili točno označeni
v delovni pogodbi, ki jo je vsak v Nemčijo hoteč delavec dobil pri svoji Borzi dela. Tu ie stalo natančno, kakšno mezdo imajo pričakovati in ob kakšnih pogojih bodo delali. Pogodba se je glasila na »ime delo sprejemajočega delavca in mu dajala pravico na izstavitev potnega lista za Nemčijo. Ni torej resnično, kar tjdi člankar, da namreč delavci niso vedeli za plačilne in delovne pogoje, ko jih je. vendar v celoti vsebovala vsaka delovna pogodba, brez katere ni b lo dela in ne potnega lista. Iz zadrege, v kaleroso pisca spravljala ta dejstva, ki so mu gotovo znana, se skuša rešiti z izgovorom, da je bila delovna pogodba tiskana v nemškem jeziku in da je zato delavci niso mogli razumeti. Pa to tudi ne drži, ker so tarifske določbe, ustanovljene s sporazumom med zgoraj omenjenima centralama resda bile natisnjene na vsaki pogodbi v nemškem jeziku, a takoj zraven so stale iste določbe točno na slovensko prevedene. Trditev je torej prosto izmišljena. Uradniki so ga o vsem zelo točno informirali, in sicer na način, ki ni mogel zgrešiti svrhe: dali so mu v žep v njegovem materinskem jeziku natisnjene tarifske določbe. Vsak delavec je bil tako zmožen, jih prečitati vsak čas, kajti nepismenih se na delo ni sprejemalo.
Kakor že omenjeno, odloča v izseljeniških zadevah izseljeniški komisarijat. Borze dela so morale le izvrševati dani jim nalog, da skrbe za čim smotrenejšo organizacijo transportov do stare nemške meje, to pa v okvirju za vsako območje Borze dela posebej po izseljeniškem odseku določenega maksimuma glede števila delavcev. Maribor je mogel poslati največ osemsto delavcev. Mariborska Borza dela je morala kot podrejeni urad izvršiti predpisano nalogo. Poslala pa je v Nemčijo komaj polovico dovoljenega ji števila — 432 delavcev, in še te na. stalen, že kar neznosen pritisk samih delavcev, ki so se na vse strani pritoževali, da se noče ugoditi njihovi želji po zaposlitvi v Nemčiji pod boljšimi delovnimi in plačilnimi pogoji. Omeniti je tudi, da jih je bilo nied poslanimi delavci precej iz izven slovenskih srezov, zlasti Mediniurcev.
Pravna in socialna zaščita naših delav cev v tujini spada takisto predvsem v pristojnost izseljeniških komisarjev pri naših poslaništvih in konzulatih. Tjakaj bi se bili morali obrniti za zaščito oni naši delavci, ki so bili v Nemčiji preveč izkoriščani in slabše plačani, nego je določala pogodba. Zaščita naših v tujini nikakor ne more biti pravna stvar mariborskih lokalnih činiteljev.
Res pa je, da je spomladi sezonsko delavstvo kakor hipnotizirano sililo v Nemčijo in da je bilo vsako odsvetovanje in ugovarjanje kot bob ob steno. Kako isti delavci mislijo sedaj, je pa itak povedal že sam člankar.
o	Z regulacijo hudournika Suhe so
končali. Vsa dela so trajala eno leto, celotni stroški pa so znašali 315.000 din. Odtok vode gre zdaj v Dreto. Spomladi pa nameravajo regulirati potok Rečico*, ki teče skozi trg Rečico.
Težave ptu skega obrtništva
! Maribor
Položaj obrtništva v Ptuju jc težak. Med prvimi pogoji za razmali mesta je industrija, številno in primerno plačano delavstvo jc najsigurnejši odjemalec pri obrtnikih. Pluj pogreša predvsem industrijo, pa še tisto, kar je imel doseclaj. izgublja. Lansko leto je bila za trajno ustavljena tovarna čevljev ..Pctovia ". Kazen Pirichove us-njarne. ki zaposluje okoli 100 delavcev, večinoma podeželanov, nima Ptuj no-liih večjih obratov. Dalje je popustil drugi dober odjemalec pri obrtnikih, to je kmet. K njim so prihajali, kmetje v časih, ko so izdatno vnovčili haloško vino, dravski krompir in sadje iz Slov. goric. Z nastopom krize so začeli garati in še vrhtega so se privadili šušmarstva. Prihranki, ki so si jih obrtniki svoj čas naložili v denarne zavode, so za njih mrtvi kapi-,
Ob 21 letnici Krekove smrti
Na današnji dan jc pred 21 leti izdihnil \ St. Janžu na Dolenjskem velik Slovence in Jugoslovan ter telik borec za srečnejšo in lepšo narodovo bodočnost, dr. J. L. Krek. .Mož, kakršni so med Slovenci redki, je. uinrl sredi dela /a osvobojenje in zedinjenje. Poleg pomembnega praktičnega dela imajo veliko vrednost tudi njegovi spisi, o katerih smemo reči, da je z njimi položil prve temelje slovenski sociologiji in praktični, življenjski filozofiji našega naroda.	•
tali. Mali obrtniki nimajo kredita, da bi razširjali svoje obrate in lažje uspevali. Vzlic temu ,da sc cene surovin še zmeraj drže iste višine, da se režije celo višajo, so obrtniki prisiljeni, da izdelujejo svoje predmete ceneje. Ne zatrjujejo včasi mojstri zastonj: Preobrni mi žepe. pa ne boš iztaknil iickaV' Da bi sc obrtništvo poživilo bi bilo potrebno predvsem, da dobijo obrtniki iz denarnih zavodov svoj denar. da si mestna občina prizadeva, da se v Ptuju osnuje tekstilna industrija — dva Žida sLa se že pogajala za staro Pirichovo tovarno - da se Pluj kol avtonomno mesto čimbolj osamosvoji. Tako bi zamogla občina začeti gradili vodovod, kanalizacijo, cestišča itd., kar bi tudi mnogo pripo moglo obrlnišlvu.
Mariborski detovni tri
NEKOLIKO STATISTIKE Z BORZE DELA. — PREZGODNJE VRAČANJE DELAVSTVA. — NEV ZDRŽEN PRITISK NA DELOVNI TRG.
sezonskega dela
SEZONSKEGA
Bežen pogled v statistiko Javn
Marenberg dobi svojo narodno postojanko
Na občnem zboru sokolskega društva marca t. I. je padla odločitev, julija so zapele prve lopate in IS. septembra je bil dom že pod streho. Ta dan je bil tudi ■likof«, prva prireditev pod slovensko streho. Zbrano delavstvo je pozdravilo predstavnike Sokola in se zahvalilo za zaslužek. Brat starosta ing. Pahernik je pohvalil mojstra Preglava in delavstvo, ki je vestno izdelalo stavbo po načrtih župnega referenta Kočnika. Poudarjal je posebno še to, da je vodstvo gradbe namenoma oddalo dela domačemu podjetniku, da so prišli tako domači zidarji in tesarji do dela. 2eieč novemu slovenskemu ognjišču obilo sreče, je zaključil svoj govor s pozivom: Naj bo ta dom središče in žarišče narodne prosvete in vzgajali-šče ljubezni do Sokolstva, domovine iit kralja. Po govoru poslanca Gajšeka K„ je delavstvo navdušeno prepevalo in v povorki krenilo v trg vzklikajoč kralju, domovini in Sokolstvu.
Gradbeni odbor pod predsedstvom bra ta Mravljaka trajno nadzira nadaljevanje del, kajti dom mora biti pripravljen za proslavo dvajsetletnice, katera bo najbrž 4. decembra.
Pereče potrebe severne meje
Pišejo nam z druge strani: Ta članek ne odgovarja popolnoma resnici. Telefonski vod Ptuj - Urban - Bolfenk - Andraž
-	Anton je že gotov in jc bilu slovesna otvoritev v četrtek, dne 29. sept., dopoldan. Blagoslovili so telet, postaje zaporedoma iz Ptuja proti Antonu a tam je bil Uidi banket, katerega se jc udeležilo nad 50 oseb. Tudi zadeva elektrifikacije ne počiva, nego se dela na izpeljavi voda iz Ptuja - Bohenk - Andraž - Anton, ozir. Bolfenk - Senarska - Trojica - Lenart in od tod dalje. I a proga je mnogo ugodnejša kot iz Maribora.
Krvavo koiuhanfe
V	mariborsko bolnišnico so snoči pripeljali dva ranjenca, ki sta postala žrtev krvavega obračunavanja na kožuhanju. Po zaključenem delu so je mladina ob zvokih harmonike zavrtela. Med plesom je ne , Jo 19 letnega nusc;;; .kega pomočnika Franca Namestnica v B.esiernici s tako silo sunil, da je plesalec omahnil na steklena vrata in si presekal žile na levi roki. S krvjo se je končalo tudi ko-žuhanje v Leslcovu pri Pragerskem. — Sredi plesa je iz ljubosumnosti neki mladenič porinil nož v srce JO letnemu delavcu Ivanu H-.t ču, čigar življenje je v vejiiii itevjvn ;>.ti.
šil krasen relief, namenjen za spomeik padlim vojakom v Črnomlju. Odkritje tega spomenika bo v nedeljo. V bron je prelil relief g. Mohar, livar ua Galjevici.
o	Belo Krajino elektrificirajo. Potegnili bodo vod iz Metlike v Črnomelj, kar nudi lepo priliko, da izvršijo napeljavo tudi po vaseh, da bi tako dobilo revno prebivalstvo vsaj dobro luč.
o	Požar v Slovenjem gradcu. V Starem trgu pri Slovenjem gradcu je požar upepelil dekanijske hleve in napravil okoli 100.000 din škode. Požar je zanetila zločinska roka.
c Žalna svečanost za pokojnim kraljem Aleksandrom Zediniteljem bo danes ob 20. v Narodnem domu. Jutri ne bo nobenih žalnih svečanosti in niti ne žalne maše.
c Smrt in nesreča. Umrl je v celjski bolnišnici strojnik Verdej Franc, iz Hrastnika. — Vouku Matevžu, rudarju iz Sv. j Magdalene pri Št. Pavlu pri Preboldu je padel v rudniku na roko težak kamen in j mu polomil Vse prste.
c Nogometni tekmi v Celju. Jutri ob 15.30 bo na Glaziji podzvezna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo, in SK Amaterjem iz Trbovelj. Ob M.15 pa prvenstvena tekma med mladinama SK Jugoslavije iti Atletika.
p Vesti iz Ptuja. Začeli so graditi*telefonsko zvezo Ptuj - Polenšak - Jursinci. Ptujski vajenci so se pritožili na zbornico 101 radi nočnega dela, predvsem pri krojačih in čevljarjih; zato obrtno združenje opozarja mojstre, da o pravem času odpušča vajence z dela. Ptujski obrtniki se živo zanimajo za krizo v Okrožnem odboru obrtnih združenj v Mariboru. Mnenja so, naj se Okrožni odbor razpusti, če ne bo temeljitejše trebil šušmarstva, ki je najtežja rana obrtništva, in delal v celokupni prid obrtništva, pozdravljajo pa ga, če se bo resnično posvetil svojim dolžnostim, da si bo prizadeval za izboljšanje in za zaščito obrtništva. — Umrl je Srebotnik, 82 letni odvetniški pisar iz Brega pri Ptuju. Po slabih cestah proti Ptuju že škripajo haloški vozovi, naloženi s polnimi polovnjaki vina. Ptujski viuotržci ga kupujejo po 3 Din
borze dela pokaže jasno sliko delovnega trga, ki je tem žalostnejša. čim bolj se bližamo zimi. Brezposelnost narašča, vedno se prijavljajo novi in jih je vpisanih trenutno okoli 1700, od teh 500 žensk.
V	preteklem mesecu sc je prijavilo okoli 520 novih. Število je tako visoko predvsem zato, ker so tu že všteti tudi sezonski delavci, ki so se pričeli vračati iz tujine. Podpor v denarju in vozovnicah jc bilo izdanih za 66.000 din in so približno dve tretjini prejeli kvalificirani delavci. Ponujenih prostih mest je blo v zadnjem mesecu 144, posredovanj pa 65. Primanjkuje le delavcev iz mehanične stroke, ker jih potrebuje tovarna letal »Ikarus« v Zemunu. Pogoji za sprejem so pa izredno strogi in morajo kandidati napraviti že v Mariboru izpit pred zastopnikom tovarne.
Splošno preseneča izredno zgodnje vračanje sezonskih izseljencev iz Nemčije. Kontrakti sb podpisani sicer veči-doma do 15. decembra, vendar pravijo vračajoči se delavci, da je letošnje stanje nevzdržno. Pritožujejo se nad skrajno slabo hrano, delovni čas je kar 16 ur dnevno. Pa morda bi le še zdržali, ko bi ne bilo omejitev pri pošiljanju denarja domov. Mesečno zaslužijo povprečno 35 mark, domov smejo poslati največ' 15 mark mesečno. Tako so prisiljeni prese-
zinio.
žek zapraviti, namen pa je vendar zbrati prihranke za in ko se vračajo, ne smejo imeti pri sebi več ko 10 mark. Te jim pa naše menjalnice menjavajo po zelo slabem kurzu-
10	din za marko.	,
Razočaral pa jc tudi celotni pregib statistike. Pričakovali smo v letošnjem poletju zmanjšanje brezposelnosti, dejstva pa kažejo, da smo se vračunali. Sicer je šlo letos v tujino več delavcev ko druga leta. vendar pa se čuti močan zastoj v tekstilni industriji, ki ne more absorbirati več novili moči, nasprotno se čuti že upadanje. Na delovni trg vpliva tudi svetovno nemirno stanje in P>‘e“' vsem dejstvo, da Maribor — četudi se industrijsko še hitreje razvijal solutno ne bi mogel absorbirati vseh razpoložljivih delovnih sil, ker je dotoK z dežele vedno večji. Beg iz vasi ustvarja brezposelnost, kajti jasno se opazav; čim več ljudi dobi zaposlitev, tem vec novih delavcev se priglaša. Brezposelnost bi se dala uspešno pobijati le tako> da se dvigne socialni nivo vasi, ki bi W°' gla zaposliti sedanji presežek delovni« sil. prihajajočih v mesto. Sedanje stanje vasi in porazne plače na kmetih pa nul' no pritiskajo ljudi v mesto. Ne smeni° pozabiti tudi na naravni prirastek prebivalstva v splošnem, ki ni v skladu s povpraševanjem po delovnih silah.
bi
ab-
Berači, berači, berači...
n. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je \ rnil z Hloda zopet n Beograd.
. n. Za lisk Južne Srbije so gospodarstveniki v Skoplju ustanovili ,,Zadrugo za tisk Južne. Srbije". Ta zadruga bo prevzela lisi »Južna Srbija11.
n Revizijo zakonov o opojnih drogah je začela proučevati komisija v trgovinskem ministrstvu. Ministrski svet ima v finančnem zakonu pooblastilo, da lahko spremeni sedaj veljavne zakone o opojnih drogah, da bi jih tako čimbolj prilagodil sedanjim razmeram.
n. Zaključen je bil kongres za /iisčiio dece v Beogradu. Sprejeta jc bila obširna resolucija, nanašajoča se v glavnem na organizacijo otroške zaščite na Balkanu.
n. Oragoljuba Jovanoviča so zaprli.
V	Beogradu so zntadi sestavi jen ju letaka s protizakonito .	' ino zaprli dr. Dr.t-
goljuba Jovanoviča.	IH
n. Vodja ne»r!?.'.r delovne fronlr d . Ley jc prispel / letalom v Beograd, kjer ga je na letališču pozdravil nemški poslanik v. Heeren. Njegov prihod je zasebnega značaja. Iz Beograda odpotuje v Solijo, kjer bo otvoril nemško potujočo ra/stav o ,,1'reudo und \rbeit“ pred
Ako greš v nedeljo popoldne na izpre-iiod v okolico skozi Mestni park, te pozdravijo na krčevinski meji na obeh straneh ceste razvrščeni berači, ki razkazujejo množici domačih in tujih izletnikov svoje pohabljene ude, molijo, prosijo in
—	če jim nič ne daš — tudi zabavljajo.
Ako greš v nedeljo popoldne na izpre-hod v okolico po Vrbanovi ulici proti Kamnici, te pozdravijo na kamniški meji na obeh straneh ceste razvrščeni berači. Ako greš v nedeljo popoldne... Pa kaj bi našteva|j vse te ccste in vse te vasi. ki obkrožajo' mesto kakor oklep in se krčevito hlapijo inkorporacije, ter vse njihove berače, ki preže na njihovih mejah na mariborske meščane. Teh cest je veliko- in ‘na vseh preže berači: pohabljeni. nepolntbljetn, stari, srednji, mladi, moški, zenske, potrebni in morda tudi nepotrebni. Kamor koli se ganeš, kamor koli stopiš, povsod samo berači, berači,
iz
berači...
V	vseh potopisih iz orienta, tam daljne Afrike in Azije, beremo, da sO za tiste dežele in tista mesta najbolj tipiclj! znak — berači. Nam pa ni treba potova*1 več tako daleč, čez morje in obzorje v daljni orient, ko ga imamo povsod >l£l mestni periferiji več ko preveč, toP več ko preveč, da nas je sram pred na' mi in pred tujci, ki dobe res neverjetn0 lepo podobo o našem socialnem skrbstvu. In to prav tu na meji, na vratih srednjo Evropo... ,	■'	'h
iPutuiku«, ki dela reklamo za tujs* promet, bi priporočali, da izda nov Pr° spekt z naslovom: »Obiščite Marib?’ vrata v orient!« Oglejte si berače na n)e' govih mestnih mejah! Zastopani s0 vseli vrstah in oblikah. Doživeli bos najpopolnejšo grozo vseh oblik človes pohabljenosti. Ne zamudite! Zadnja Pr ložnost v Evropi!	'r\
Živahna seja pobreškega obč. odbora
NOV OBČINSKI DOM. - PREVIDNO POSTOPANJE PRI POGAJANJIH Z STNO OBČINO GLEDE ELETRIKE IN VODE.
A*»ad. kipar Goa e jc nedavno dovr-' ftOOO bolgarskimi delavci
Sinoči jc bila v Papeževi dvorani seja občinskega odbora na Pobrežju, ki jo je vodil župan g. Karl Slržina. Uvodoma jc posvetil nekaj besed umrlemu občinskemu odborniku Matiji Volku, nato pa zaprisegel novega odbornika g. Franca Nckrepa s Tez-n c ga' Zupan jc poročal o'novem občinskem domu, ki ga je občina uredila iz kupljene stanovanjske liiše v Tezenski občini. Za notranjo ureditev občinskih uradnih prostorov je občinski svet odobril kredit v znesku 7000 dinarjev, tako da bo vse skupaj veljalo okoli 130.000 dinarjev. Glede razširitve eleklriškega omrežja' in napeljave vodovoda je župan omenil, tla da bo treba pri pogajanjih z mestno občino bolj previdno postopati ko doslej, da ne bo občina oškodovana. Zanimivo je bilo tudi poročilo o gradnji meljskega mostu. Župan je izrazil upanje, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Mesto hišnika v novem občinskem domu so podelili železničarju Pajzlu. Občinski odbor je sklenil naj-slrožje postopati proti kršilcem'troša-rinskih predpisov, ker si1 ovadbe vedno bolj množijo, zlasti med gostilničarji Ugodno so rešili nekaj prošenj za ubožno podporo, nekaj pa Odklonili.	' *
Ker je podal dosedanji iiirtvooglcd-ilik za Pobrežje g. Uril ostavko, so lo službo podelili Alojzu Rožmanu.
! Župan je poročal .da je občina kupila l čistilni stroj za seme, ki se je zelo
tajni seji so obravu^
dobro obnesel. V
vali razne personalne zadeve. -	.
ključku seje je spregovoril d a vkop * čevalec g. Farič Franc, ki je Sva^g* da občina doslej še ni postavila sp tnenika ali spominske plošče pokoj1 mu kralju. Grajal je tudi prisLranS postopanje občinske uprave in * j. nekaleri odborniki ploskali. ^aklj11 ^ le seje je bil zaradi Faričevega b vora zelo dramatičen.
Novi most za 15 milijonov
Ker
naj'
je pobreška občina gotovo ..lV-bolj prizadeta pri gradnji novega skega mostu v Mariboru, se .ic.1 j.e drugimi udeležil nedavne h»noviu
banov
konference za broški župan j
sinočnji seji občinskega	,
roča! da so vsi interesenti bili dušeni za gradnjo prepotrebnega '!*i;l slu. samo košaška in mestna °. „inj, sta bili več ali manj nezainteresn Izvoljen je bil izvršilni odbor za ‘ njo meljskega mostu, iniciativ0 prevzame banovina. Inženir skega tehničnega oddelka g. jc že napravil načrt. Proračun z 15 milijonov dinarjev. Banovina
i*
gradnjo mostu tud1 I Karl Slržina. Tu je ‘l odbora P" n;"
rno-
pa 3 vin* rnc znaš*1
samo 200.000, pobreška občina 1°° košaška pa nič. Prispevala bo meljska industrija, tako da ••* .'.jost da im Maribor kmalu dobil ll0Vl
prispevala 5 milijonov, mestna
tild' Up‘lli’
Pal ure razgovora s Svengažijem
Naš znani psihografolog in telepat gospod S v e n g a 1 i se je pravkar vrnil z daljše turneje po naših in tujih kopaliških. Češkoslovaška in italijanska časopisna poročila so polna laskavih priznanj temu jugoslovanskemu znanstveniku okultnih ved. telepatije, psihografologije 'o jasnovidnosti. Ker bo g. Svengali od Ponedeljka, dne 10. t. m., do vključno če-trtka, dne 13. t. m., priredi pred predstavami v Grajskem kinu eksperimentalne Večere s kratkimi predavanji, javnost gotovo zanimajo Svengalijevi najnovej-s> uspehi, ki so nekateri kar senzacio-na!ni. Za časa svojega bivanja v Češkoslovaški je nekaterim odličnim in vodilnim politikom analiziral rokopise in pre-, senetlji\ p točno ugotovil razvoj dogodkov po svetu. Na Rabu je bil poklican na jahto nekega angleškega princa, kjer Je Priredil zaseben večer eksperimentov °kultnih ved in jasnovidnosti. G. Sven-teli je med damami izbral medij, ki je P°dal zelo zanimive politične izjave in
1prognozo za razvoj svetovnih dogodkov( j za več let naprej. Zelo zanimiv je tudi Svengalijev uspeh v češkoslovaškem kopališču Prieštani, kjer je neki ugledni dami razvozljal težek problem. Dami je izginila dragocena ogrlica. Kriminalisti so si razbijali glave, toda zaman. G. Svengali pa je damo potolažil z izjavo, da je njena ogrlica v omari med perilom. Tako je tudi bilo. V Crikvenici je g. Svengali povedal naši rojakinji filmski igralki Geraldini Kat vse, kar je nedavno doživela ob priliki nekega snimanja. Prav tako je bil presenečen neki italijanski princ, ki mu je Svengali letos v Opatiji na podlagi grajskega ključa razodel grozotne skrivnosti gradu, v katerem so bili izvršeni pred leti trije umori. Takih primerov je mnogo. Vsi pa ko-žejo izredne sposobnosti, ki jih ima g. Svengali kot telepat, okultist, psihografolog in jasnovidec. Poleg večerov v Grajskem kinu bo na željo pri »Zamorcu« analiziral rokopise.
OtvoriSev kina na Pobrežju
_ Dolgo so se Pobrežani potegovali te svoj kino in so končno le uspeli. Podjetni vrtnar in starosta pobreške-Sokcjla g. Anton Požar je ugodil ŽC1 ji občanov. Pri Renčlju bo v dvo-teni te dni montiral zvočno apara-htro za novi pobreški kino. To vest P z veseljem sprejel tudi pobreški (d;činski svet na svoji snočnji seji. Nino bo v nekaj dneh otvorjen. G. Požar je obljubil, da bo predvajal sa-teo visoko kvalitetne filme.
1569, od tega na I. deški mešč. šoli 428, na
II.	416, na I. dekliški 415, in drugi dekliški 310. — V ljudskih šolah je 2050 učencev in učenk, in to na I. deški 157, na II. 149, na III. 496 in na IV. 210. I. dekliška ima 208 učenk, II. 462, III. 162 in IV. 206.
V	otroških vrtcih je 207 otrok.
m. Stariborci so počastili • 70-letnega Miška Cizlja s prijetnim družabnim večerom.
Tihotapstvo z devizami
Nemški carinski organi so blizu meje “tetirali Franca G. iz Studencev, ki je bil meseci vpleten v znano mariborsko ,‘h°tapsko afero in je bil šele nedavno ‘teuščen iz zapora. Aretirani G. si je pri Po nizki ceni nabavil 10.000 nemških DaPirnatih mark. Ko je kupoval v nekem tetnškem kraju ob meji 50 kg saharina, ^ Je zasačil nemški carinik in ga areti-!5'- Zaplenili so mu ves denar. Zadela ga .0 občutna kazen zaradi tihotapstva z ^vizami.
Železno pohištvo,
žične vložke, otroške vozičke vseh vrst
((
nudi najceneje
Obnova"
F. NOVAK, Jurčičeva 6
ENO MOTORNO KOLO UKRADENO, DRUGO OPLENJENO
V	četrtek zvečer je nastala v Mlinski U.‘tei prava zmeda. Dva lastniku moto-'kl°v sta hkrati pritekla k stražniku in /}u Prijavila, da je eno motorno kolo .tedeno, drugo pa oplenjeno. Tovar-. ls*i mojster Josip Melek iz Košakov l|; Pustil svoje motorno kolo pred neko is° v Mlinski ulici. Ko se je vrnil, je Kotovil, da mu je motorno kolo nekdo ( j tedel. Sled je vodila na Tattenba-°vo ulico. Ukradeno motorno kolo je vrinke BMW, črno in ima evidenčno jj. v*lk<) 2—658. — Vredno je 10.000 farjev. V isti ulici pa je najbrže isti t ukradel ključavničarskemu mojstru v tonu Škrinjarju kiloinetražno uro in ^ orodje za motorno kolo. Policija vodi S^kavo.
SREČKE
U , državne razredne loter.je kupujte
1	KOM,	ZAVODU
™ A R I B O R, Aleksandrova cesta 40 žrebanje 12. t. m.
hip, ^anašnji trg v znamenju krizantem.
2a se vseh mrtvih dan. To se vidi tudi v Mariborskem trgu, kjer je bilo danes ten -)o!no krizantein. Krasen jesenski Dr0d.Je Dr‘vabil na današnji trg mnogo ter ;l)k in nenavadno dosti gospodinj, bil()Se sicer 'c.redko zgodi. Zelenjave je tedn'1U 'Ulpe> ceae smerne. Paprike je ti0 ; ° n,'ani’ zato pa je dražja. Zelo živali
k bila i na Pcrutainarskem trgu, kjer Čij, q dosti krika in vika, pa precej kup-dan 1 zaključku grozdnega tedna so te .A pr°GaIi še preko 1000 kg haloške-^r°zdja.
je Jubilej narodnjaku. Na Pobrežju i. sla,;	, .	......
m. V organizacijo obrambe proti napadom iz zraka in pasivne zaščite zaledja spadata tudi pouk celotnega prebivalstva, ki se dosega z različnimi predavanji, filmi, razstavami in letaki s . kratkimi, poučnimi izreki. V ta namen ! je izdal Odbor za obrambo mesta letake ter jih ravno v tem tednu do vaje, ki (bo 16. oktobra, ob 16.15. uri, raznašajo dostavljači mestnega prebivalstva. V vsako hišo je namenjen večji letak, ki naj bi bil kot nekak hišni red nabit na vidnem mestu. Istočasno se delijo manjši letaki iste vsebine. Odbor prosi vse hišne posestnike, da letaka ne zavržejo, ampak ga izobesijo na vidnem mestu.
m. kolesar je povozil pred gledališčem kij;.: .c,ničarjevo ženo Ano Koširjevo, ki je dobila poškodbe na desni roki.
m. Deček padel z gugalnice. Na Teznem je padel z gugalnice 12-!etni delavčev sin Vilibald Krajnc in si zlomil levo roko. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
m. Vrata so padla na glavo 26-letnemu posestniškemu sinu Francu Pleteršku iz Dobrovc pri Hočah. Nevarno ranjenega so spravili v mariborsko bolnišnico.
m. Zaradi kostanja ga je napadel. V Laznici je pobral 29-letni ključavničar Jožef Štancer iz Studencev nekaj kostanjev. To je opazil gospodar, ki je Štancerja vrgel ob tla, da mu je zlomil desno roko. Zdravi se v bolnišnici.
trajno Šareča peč za drvo
OKUSNA
CENENA
jOgromenprihranelc
na gorivu.
proizvod
Osječke Ijevaonice željeza i tvsrnicestrolevad.il., Osijek
Samoprodaja za Maribor:
PiNTER & LENARD
m. Pri trgatvi se je obstrelil. Pri Sv.
Marjeti ob Pesnici je 40-Ietni delavec Ivan Farazin na trgatvi streljal iz stare pištole. Orožje je nepričakovano razneslo in trgaču razmesarilo desno roko, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Avtobusni promet na progi Maribor—Celje. Od 10. do vključno 15. t. m. bodo morali potniki, ki se bodo vozili iz Maribora v Celje ali obratno, v Konjicah prestopiti. To je potrebno, ker bo radi napeljave konjiškega vodovoda cesta v dolžini 150 m zaprta in bodo morali potniki to pot napraviti peš ter prestopiti v drug avtobus. Za prenos prtljage iz enega avtobusa v drugega je preskrbljeno.
m. Orkestralni odsek Glasbene matice v Mariboru ima prvo redno vajo v ponedeljek, dne 10. oktobra, točno ob 20. uri. Dirigira prof. Drago Šijanec. Sprejemajo se tudi novi člani.
Pristopajte in podpiraite S K Železničar - Maribor!
si •	'	iiarouiiittttii. >a ronre
kc-v'1'" ugledni restavrater g. ste Sitimi'1 60-letnico življenja. Zavedne.
tu Iv. 111 narodnjaku naše čestitke! *Wn'.iHle z tmMib(>rskih šol. Na me-Vrttji 1 111 ljudskih šolali tir v otroških ^26 ' v Mariboru je letos vsega skupaj terok. Na meščanskih šolah jih je
m. 12:7 je razmerje med rojstvi in smrtjo v preteklem tednu. Umrlo je 7 oseb, rodilo pa sc je 12 otrok.
m. Ljudska univerza. V petek, dne 14. oktobra 1938. predava prof. dr. Ljud. Hauptman iz Zagreba o temi: „Naš nacionalizem pred in po vojni“.
m. Danes zvečer bo spominski koncert „Jadrana“ v frančiškanski cerkvi.
m. Baritonist Kamušič, absolvent zagrebške glasbene akademije, ki je bil že lani angažiran v našem mariborskem gledališču, a zaradi nevarne bolezni ni mogel nastopiti, je sedaj že popolnoma zdrav in bo nastopil drevi pri koncertu „Jadrana“ v frančiškanski cerkvi prvič javno v Mariboru. Pel bo Odakov
1	„Psakn 130“, Zajčev „Oče naš“ in Hoch-reiterjev „Ueši nas, o Gospod!" v sprem-
I	stvu orgel in violine. Kamušič je pevec j odličnih kv alitet in mu poznavalci obetajo veliko bodočnost.
m. 2000 kg morskih rib so včeraj prodali na trgu. Največ je bilo sardel, ki so jih prodajali po 13 din kilogram. Sardoni so bili po 12, moli po 20, ka-lamaji po 26, cipli po 18, skombri po J 14 in girice po 10 dinarjev kilogram.
m. Ukradeno kolo. Nekdo je izpred čevljarske delavnice Andreja Obrovnika v Taborski ulici ukradel kolo ,,1’orpe-do“ z evidenčno številko 25.385.
m. Čigav je denur? Jurist Stanko Pe-terin je v Alej ni ulici našel žensko ročno torbico, v kateri je bilo 160 dinarjev, očala, robec, glavnik, nož in rožni venec. Lastnica dobi vse pri policiji.
m. Po stopnicah ga je vrgel. Jožefa Kranjca, 10-Ictnega sina železniškega uradniku iz Smetanove ulice, je njegov tovariš vrgel po stopnicah, da si je zlomil desno nogo. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
m. Tudi na Teznem tržnica. Med
Tezenčani se je pričelo gibanje za ustanovitev svoje tržnice. Zaradi prevelike oddaljenosti od mariborskega trga. Tezenske gospodinje le redkokdaj hodijo na trg. Ker je na Teznem dosti tržnih prodajalcev, bi se tržnica izplačala. Zato bodo zaprosili pobreško občino, naj na Teznem ustanovi tržnico.
m. Kaj bo z ruševinami na Pobreški
cesti? Pred leti, ko so napravili prehod s Kralja Petra trga na Pobreško cesto, so tam podrli staro hišo. Do-čim je cesta urejena, so pod Magdalen-skint trgom še sedaj ostale ruševine, ki kvarijo lice Pobreške ceste. Ko sedaj vse popravljajo, je treba, da tudi to podrtijo odstranijo.
m V cerkvi okradena. V frančiškanski cerkvi je neznana ženska ukradla železničarjevi vdovi Mariji Čič ročno torbico, v kateri je bilo 60 dinarjev, ženska zapestna ura in nekaj ključev.
*	Veliki adresar za mesto Maribor, Celje in Ptuj ter občine bivše mariborske oblasti, druga izdaja. Leta 1935. je izšel v prvi izdaji naš »Veliki adresar« kot prva informativna knjiga za naše kraje, ki je bila odlično sprejeta od strani uradniških, poslovnih in trgovskih krogov. Življenjska doba vsake informativne knjige te vrste pa traja kvečjemu 3 leta. Ker so sedaj tekom časa administrativni trgovski, obrtniški in drugi podatki v omenjeni knjigi že zastareli in seznam prebivalstva vslcd selitev ne odgovarja faktičnemu stanju in da ugodimo željam naših odjemalcev, pristopa naša založba z današnjim dnem k drugi izdaji omenjenega adresarja, predvidoma pa bo zaklju
Za
nego
kože!
1
i
I
iTflikrin kmruL
čen koncem leta 1939.
Pri novi knjigi šomo upošteval vse korekture iz praktičnega poslovanja prejšnjih 5 let.
Opozarjamo gg. Interesenta oglasnike, da se naši zastopniki lahko legitimirajo z originalnim poblastilom, naročilne knjige pa nosijo naslov omenjene knjige i* štarn piljko firme: Tiskovna založba z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26, tel- 29-70.
*	OPOZORILO. Opozarjamo, da m nihče pooblaščen pobirati kakoršnekoli Subvencije za »TOTI LIST«. Prosimo, da vsakogar ki bi to delal, javite prvemu var nostnemu organu.
Uredništvo in uprava.
* Mariborska sokolska društva priredijo dne 9. okt. komemoracijo za blagop. Vit. kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem ob 11. uri v dvorani Sokolskega doma (Union). Za člane udeležba obvezna v civilu z znakom. Vabljena vsa mariborska društva in prijatelji’. — Meddruštveni odbor.
* Društvo Nanos poziva svoje članstvo, da se udeleži koncerta, ki ga priredi danes društvo Jadran ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi v spomin blagopokojne-ga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Odbor.
* »GRIČ«. — Trgatev. Sladki vinski mošt. Domače koline — klobase — furež. Električna centrala na veter.
* Stavbeno parcelo (Tržaška cesta) proda Andrej Oset, Orožnova 6. Telefon 28-09.
4SP
* Že 12. t. m. se prične novo kolo drž. razredne loterije. Kdor še nima srečke, se naj obrne nemudoma in zaupljivo na našo hišo §reče in glavno kolekturo Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25, kjer si je že marsikdo »kupil« svojo življenjsko srečo!
* Za Vse svete v Trst. Putnik Maribor priredi v času od 30. oktobra do 1. nov. trodnevni izlet v Trst. Vožnja in vizum Din 240.—. Prijave samo do 20. oktobra.
* V Gradec s Putnikom v sredo dne
12.	oktobra. Vožnja in vizum Din 100.—.
* Na Dunaj pelje Putnikov avtobus v času od 21. do 23. oktobra. Vožnja in vizum Din 260.—.
* Kdor hoče obogateti naj hitro kupi srečko pri Putniku. Žrebanje že 12. okt.!
Nočna lekarniška služba: Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, telef. 22-70: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05.
Mariborsko gledališče
Sobota, 8. oktobra, ob 20. uri: ,,1’okoj-nik“. Premiera. Bloki.	*
Nedelja, 9. oktobra, ob 20. uri: „Divji lovec". Znižane- cene. Bloki.
Torek, 11. oktobra, ob 20. uri: „Hudičev učenec". Bed A.
Premiera Nušičcvcga „PoKojnika“ drevi, v soboto, obeta biti za Maribor ne le zanimiva, marveč tudi nadvse privlačna novost iz bogate izbire komedij med tem že pokojnega največjega našega jugoslovanskega mojstra komediografa, katerega nekatera druga gledališka dela so bila z največjim uspehom vprizorjena tudi na našem odru.
»Divji lovec" — ta res naša domača, izvirna ljudska igra s petjem, se vprizori to nedeljo, 9. oktobra, zvečer — torej na dan žalostnega spomina na smrt bla-gopokojnega kralja Aleksandra. Zato omogočajo znižane cene obisk vsakemu domoljubnemu Slovcucu.
Šport
Pravilno pojmovanje nogometnega
športa
Nogometna igra ima izrazito dvojni značaj, namreč značaj igre in borbe. Baš ti dve lastnosti napravljate nogomet za gledalca tako privlačen; interesantna pa je tekma le takrat, ako ostaneta oba sestavna elementa v zdravem razmerju. Tekma, ki nudi gledalcem samo mehko »igro«, postane kmalu dolgočasna, ako »borba« prestopi meje dovoljenega, pa zavlada često anarhija na nogometnih igriščih.
Nogomet je borbena igra, kjer je glavna pozornost posvečena žogi, telo nasprotnika pride v poštev šele tedaj, ako isti vpliva na nasprotnika ali vobče na igro, ali kratko, kadar se obe stranki neposredno pri žogi borita za njeno porast ali za ugodnejšo pozicijo v igri. Pri tem pa je pomniti, da je dovoljena le odprta, poštena borba z dovoljenimi sredstvi, vse drugo pa je zabranjeno. Odločilne važnosti je torej, da športnik pozna ta dovoljena sredstva v borbi za žogo in da ve, kdaj se jih sme poslužiti. Za to pa je potrebno točno poznavanje pravil, ki je žal često celo pri starih igralcih in gledalcih Ahilova peta.
Potrebno je pravilno razumevanje vloge nogometnega športa. Mladina igra nogomet, radi igre, zabave, družbe, negotovosti zmage ali poraza itd., vse ima pa še tudi globlji pomen, mladina rabi zaposlitve duha in telesa, da se tako obvaruje drugih vplivov, ki so mnogo kvar-nejši od event. pretiranega športnega udejstvovanja. Igra na zelenem polju je za dečka prvi slučaj skupnega sodelovanja v istem cilju, kakor mu to pozneje
narekuje življenje v vseh življenjskih položajih: da se mora znati podrediti skupnosti, mora pa tudi vedeti, kako bo uspel kot vodja. Že v mladih letih se tako nauči ceniti tudi nasprotnika. Pravi šport ne pozna sovražnikov, temveč le sodelavce, ki so usmerjeni k istemu skup nemu cilju: vzgoji telesno in duševno zdravega naroda. Kdor hiti samo za zmagami za vsako ceno ter pri tem prezira važno vzgojno vlogo športa, ta ne le ni pravi športnik, temveč ruši zgradbo, ki jo drugi gradijo z žrtvami in idealizmom. Pri pravilnem pojmovanju športa katere koli zvrsti je lahko zadnji klub najnižjega razreda za športno gibanje koristnejši kakor vsi oni, ki počivajo na lovorikah, do katerih so prišli brez izbire sredstev. '
V	športu je treba objektivnosti, priznati je treba svoje napake, prizati nasprotnikove vrline, četudi se včasih takšno pošteno priznanje križa z lastnim čustvovanjem. Tu se začne težko delo klubskih vodstev, ki bi morala vzgoje-valtio vplivati na igralce in gledalce, ki pa se te naloge pogosto ne zavedajo, ker je podlaga vsemu njihovemu delovanju ozka perspektiva doseženih rezultatov.
Kdor ne spoštuje nasprotnika ter ga napravi za objekt izpadov razžaljenega samoljublja, ta si — brez ozira na subjektivne razloge, ki ga k temu vodijo — ne zasluži naziva športnik. Tudi v športu velja načelo: »V igri se spozna značaj«.
Spored v mariborskem okrožju
Klubi našega okrožja bodo jutri počivali z edino izjemo CŠK v Čakovcu, ki bo na svojem terenu pozdravil VŠK iz Varaždina v dveh garniturah. Odigranje prve tekme Železničar - Maribor so nam reč oblasti zabranile, kakor smo včeraj že poročali.
katerih bo Jugoslavijo zastopal g. Mirko Krstonošič.
Celjski šport
Na igrišču SK Celja bo jutri ob 15.30 zanimiva prvorazredna pon. tekma Jugoslavija - Amater, v predtekmi pa bodo igrali juiorji Celja in Atletikov. Gostovanja Amaterja prinesejo vidno jako žive, razgibane tekme, ki pritegnejo v velikem številu celjsko športno publiko.
Finale damskega teniškega tekmovanja
Finale srednjeevropskega damskega teniškega tekmovanja za pokal Nj. Vel. kriljice Marije bo v Varšavi od 13.—15. t. m. Poljsko ministrstvo za telesno
STRELSKA TEKMA BALKANSKIH DRŽAV.
Jutri se bodo začele v Sofiji tretje strelske tekme balkanskih držav, ki se bodo vršile pod častnim pokroviteljstvom jugoslovanskega, bolgarskega, grškega in romunskega kralja. Konkurenca bo trajala do 15. t. m. Razpisano je mnogo dragocenih daril, med njimi 9 zlatili pokalov.
sodelovali nacionalni prvaki onih držav, ki so bile zastopane na pogajanjih v Mo-nakovem. Turnir naj bi se odigral v Parizu. Angleška, italijanska in nemška zveza so že dobila tozadevna vabila.
s Čudno postopanje beograjske mestne občine. Beograjska občinska uprava še vedno zahteva takse na športne prireditve, ki so jih prej plačevali klubi v znesku 5% državnih taks. Čeprav je vlada uvidevno ukinila ubiranje teh dajatev, mestna občinska uprava še vedno zahteva takse ter grozi s prisilno prodajo. — Beograjski klubi javno apelirajo na predsednika občine, da naj se ta praksa ukine.
s Svetovno prvenstvo v dviganju uteži
se bo vršilo od 21. do 23. t. m. na Dunaju. Doslej je prijavljnih 45 atletov, ki pripadajo 12 narodnostim.
s Donald Budge profesionalec. Ameriško časopisje poroča, da bo najboljši teniški igralec na svetu Donald Budge še tekom oktobra podpisal pogodbo, da postane profesionalec. Takoj nato se bo baje podal na turnejo po USA, kjer bo nastopal skupno z Vinesom, Peryjem in Niisleinom.
s Norveška nogometna reprezentanca bo letos odigrala še tri tekme, in sicer jutri v Stockholmu proti Švedom, 23. X. v Varšavi proti Poljakom in 9. XI. v Newrastlen proti Angležem. Posebno, za srečanje z Anglijo se Norvežani prav vestno pripravljajo.
s Senzacija okoli Dore Ratjen. Po lahkoatletskem meetingu za prvenstvo Ev-roke so listi zabeležili vest, da je Nemka Dora Ratjenova postavila nov ženski svetovni rekord s skokom 170 cm v višino. Strokovnjaki so takoj dvomili v točnost cele zadeve, ker mnogi moški ne dosežejo te višine. Po dolgem oklevanju in ko je bil omenjen slični slučaj češkoslovaške atletinje Kaubkove, so jo končno dali zdraviliško preiskati. Zdravniški pregled je podal senzacionalen rezultat, da je Dora Ratjenova moški. Sedaj je Nemška lahkoatletka zveza anulirala vse ženske rekorde, ki jih je posta vila Dora Ratjenova.
Iz
f.	Grenlandija dobi lastne znamke.
Kopeiihagena poročajo, da bo 1. decembra t. 1. dobila Grenlandija prvič v svoj; zgodovini lastne znamke. Doslej so^ odpošiljali z Grenlandije pisma z danskim' znamkami. Nove znamke bodo izdali v 'sedmih vrednostih: po 1, 5,.7, 10 in 3 j orov ter po 1 krono. Prvih pet znamk bo nosilo podobo danskega kralja, ostale pa | bodo predstavljale severnega medveda kot simbol arktičnega otoka.
f.	Bolgarija pripravlja za 50-letnictt zgraditve železnice posebno spominsko serijo znamk po 1, 2 in 7 levov.	,0
f.	Grčija izda ta mesec serijo znamk v spomin na priključitev otoka Krfa in Jonskega otočja h Grčiji. Serija bo izdana
1,
v vrednostih 25, 50 in 80 lepta in 8, 16, 25 in 50 drahem.
f.	Združene države izdajo 22. t. m. nadaljnjo znamko 13 centov, zelena, in -“'j t. m. za 2 dolarja s portretom prezidenj ta Hardinga.
Sah
ZANIMIVA PARTIJA SKANDINAVSKEGA PRVAKA.
Kot smo že poročali, si je na nedavnem večjem turnirju v Orebru na Švedskem priboril naslov skandinavskega Pr' vaka znani velemojster Stahlberg. svojim sorojakom Sundbergom je ob te) priliki odigral naslednjo živahno in tud teoretično pomembno partijo:
Damski gambit.
Beli: Stahlberg	Crni:	Sundber«
1.	d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, e7-
3.	Sbl—e3, Sg8—f6; Lel—g5, Lf8—
5.	Sgl—c6; 8. Lfl—d3, d5xc4; 9. Ld3; Sf6—d5. 10. Lg5xe7, Dd8xe7; 11. 0 Sd5xc3; 12. Tclxc3 e6—e5; 14. Dc2. D' e5xd4: 14. e3xd4, Sd7—b6; 15. lfl—e” De7—16; 16. Ddl—e2!, Sc8—15; 17. De' —e7. Sb6—d7; 18. Sf3—h4; 18. Lf5-$j’ 19. Telxe6!, 17xe6; 20. De7xe6+;
Sh4—f5! in črni preda.
e6;
-e7:
4c4.
_0,
s Match Jakšič - Drvarič odpovedan.
Boksarski match med imenovanima atletoma za profesionalno prvenstvo države v srednji teži je preložen od jutri na kasnejši termin, ker pri sklepanju o finančnih pogojih niso prišli do sporazuma s Lahkatletski troboj Ljubljana - Beograd - Zagreb se bo vršil od 21.—23. tm. v Zagrebu. Izven konkurence bodo nastopili tudi Splitčani.
s Pokal miru. Vodstvo fracoskega klu-jba Cercle Athletique je sklenilo razpisati
vzgojo pripravlja velike svečanosti, pril pokalno tekmovanje, v katerem naj bi
Filatelija
PONAREJEVALEC ZNAMK NA VELIKO
V	Parizu so aretirali nekega Gezo Tar-jana, v Čigar stanovanju so našli velike množine ponarejenih znamk in mnogo ponarejevalnih priprav. Ponarejevalec je dal natisniti okoli 3 milijone znamk Epi-rus 1914, ki pa so bile že v tiskarni zaplenjene. Pripravljal se je tudi, da ponaredi pretiske Britanskega Maroka na jubilejnih znamkah iz 1. 1935., nadalje znamke Nove Fundlandije, Kanade. Albanije in nekaterih drugih držav. Policija domneva, da bodo s to aretacijo prišle na dan še druge stvari, kajti zdi se, da bodo glavni krivci šele odkriti. Aretacijo ponarejevalca so omogočili nekateri odlični pariški zbiratelji poštnih znamk.
š. V prvem kolu Šahovskega prv^' stva UJNŽB. so bili rezultati nasledn)1-Šket je premagal Geigerja, Ante Lu]{C;_ seniorja, Skala Vodoušeka Pice Reinsf bergerja, Marvin Lukež juniorja, RuP^ in Mišura sta remizirala. Partija Kuste‘
: Karlo je bila prekinjena. Nasledn) kolo se igra v torek.
š Velik damski šahovski turinr or ga''1' žira Amaterski šahovski klub v Zagi'^ Po napovedih bo turnir prav dobro seden.
š. Match Flohr—Keres. Ceškoslov^ . prvak Flohr se je te dni sporazume • Pavlom Keresom, da še pred novetnbf odigrata match. Ta rriach dveh najtm ših predstavnikov velemojstrske bo vsekakor zelo zanimiv in napet vlada zanj v šahovskih krogih naJ'vCpa pričakovanje. Po končanem match« > velemojstra odpotujeta na H°ia’ kjer bo priredila V novembru n',
velik me
oba sko,
zemska radio družba narodni turnir.
Kultura
Zagrebško kulturno pismo
Zagrebška opera je pričela sezono s pretežno slovanskim repertoarjem. Posebno lep uspeh je dosegel Borodinov „Knez lgor“, v katerem je pel naslovno \ logo mladi bariton Rudolf Župan. V težkih dneh, ki jili je preživljala in jih še preživlja bratska Češkoslovaška, smo naenkrat zapazili na programu znano češko opero .,Prodano nevesto". Kazu-meli snfo (a lihi protest, saj naslov opere tako lepo označuje usodo naroda, kateremu smo toliko dolžni za našo lastno osvoboditev.
Znani akademski slikar Mušič Zvonimir razstavlja v Ulrichovem salonu svoja novejša dela. Opaža se še vedno jak vpliv pariške šole. Mestoma bi želeli nekoliko več svežosti. Vendar se slike, tako „Vrbe“, „lz Slovenije" in ..Šmarnice", dvigajo nad povprečnost.
Boj meti dvema ..umetniškima paviljonoma" se je pričel. Prvo skupino vodita Babič in \ugušlinčič, drugo Meštrovie. Za enkrat imata obe skupini uspeli. Stari umetniški paviljon so' čez noč obdali visoki zidarski odri — in toliko zaželena reparatura se je pričela. \ Meštro-vicevem paviljonu pa bo 6. decembra — ob priliki otvoritve — razstava pod na-
slovom „Pol stoletja hrvaškega slikarstva". Povabljeni so na to razstavo tudi mnogi živeči umetniki, kakor poročajo, se jih je doslej prijavilo že nad 93!
Matica Ilrvatska je priredila koi mod v proslavo svoje stoletnice dneve hr-vatske knjige. L 'speli je po najnovejših poročilih zadovoljiv. Namen prireditve je bil čim večja popularizacija in prodaja domače knjige. Ob tej priliki bi opozoril naše kulturne delavce, da bi bilo dobro, ako bi se razstava slovenske knjige, ki v teh dneh vzbuja toliko občudovanja v Ljubljani, prenesla \ Zagreb. V Zagrebu jo prava redkost najti v izložbah našo knjigo. Krivi smo sami, ker smo se nekam preveč zaklenili vase. Potrebno bi bilo najte samo ustrezajo-
čega
pokrov itclja pa
(n. pr.	rektorja	vseučilišča), pa uspeli ne hi	izostal,	vsaj	v
informativnem pogledu ne.
V starem umetniškem paviljonu združili fotografi res vsega sveta stavi ja	namreč	nič manj
kakor	slikarji	zviška in
dajo na vse to „kIipsanjo“, grafi junaško Ivanijo sv,> ■ Po popolni prenovit Markove cerkve, ki sta j
so se Baz-
,ot držav! ironično gl<‘ vendar loto* st.tlišče. .lavne stare izvedla Vit
štrovič. in ki jakov ič (popravilo je stalo več milijonov dinarjev), so pričeli popravljati in obnavljali tudi zagrebško katedralo. Ker smo pa že pri arhitekturi, omenimo še dvoje novih šolskih poslopij na Savski cesti. Prvo je krasna zgradba nove gimnazije, ki so jo zgradile šolske sestre, drugo pa reprezentančna stavba obrtne nadaljevalne šole, ki jo gradi mestna občina. Ako k temu dodamo graditev veterinarske fakultete in ogromne palače tehnične fakultete, dalje veliko novo gimnazijsko palačo na Peščenici ter šele projektirana šolska poslopja, potem vidimo, da se šolskim problemom v Zagrebu posveča res velika pozornost. O monumentalni palači trgovske šole, ki so jo dogradili prejšnji mesec (vsak razred ima mikrofon in megafon; vsi mikrofoni v razredih so zvezani z ravnateljevo pisarno, (ako da ravnatelj prisluškuje lahko, kadar hoče, a po megalonu daje ukaze naenkrat vsej šoli), pa ste sigurno že čitali.
Naša slavna sopranistka Zinka Kun-
>Avro«
takoj
zače*U
Toscaniniia	•	.>r.
partituro iz Belli11*!
ko samega sezone težavno »Norme".	^j-
Pokroviteljstvo nad proslavo ,.tro' ce umetniškega dela ge. Vnčice vic je — kakor ste že poročali — vzela žena zagrebškega župana ga. -	^
ceva se pos hodom na Nevvvoiku kjer deluje jim bral')!'! stom in > uoiuert. \
lavija od Zagreba. Pred od-Metropolitansko največja opera na že del j časa, prireja Božidarom Kuncem, :ulateljem, velik p-i\ev\yorktt poje pod
opero ' svetu), s svo-piani-
.lovilni
taktir-
Pcičičeva. Dobro bi bilo, da st Maribor spomni naše velike um‘1 m c:.i je det0'
niaribor^	()
odru. Kolikokrat	smo	že bili	1
•	ko	so	veliki	hrvaški	1	?r
Vtleje.	Dvigne	<-
(morda z gostovanjem?), saj je
„boljših časih" tudi na
razočarani, ko so
niki slavili svoje ju»Mv,»v.	vSC
vest, čitajo čestitke, brzojavi J* \c krajev, celo iz Skoplja in Bitoli« ••' .,,j Slovenija molči. \o bodimo taK»> nam bo to le koristilo.	»	.
Danilo N 1'
k Tožba kastiljske matere. Lel°:'
italijansko nagrado za pesem 5000 lir, je dobil na tekmovanju
v is
10»
IJas
di Lucca, katerega .se je udeležilo s • pesnikov. G.uftili
rili
jimi	deli nad 1000 pesnikov. ()1'^ rli;i'
Valentini za pesem * Tožba kastil.^ L terc«, ki je po svoji snovi zajeta -ske	državljanske vojne.	jra*
k.	Dr. Branko Gavella, ki ^,.^'po^
pred leti pri nas Krležiue	! '^fiji
sedaj v; premic*?
Glembajeve«, pripravlja »Zimsko pravljico«, katere 23. novembra.
b o
Gospodarstvo
Perutninarska razstava in sadni sejem
v Mariboru
štajerska kokos je zaradi svojih dobrih lastnosti znana preko mej naše ožje domovine. Na državnem perutninarskem kongresu v Beogradu so gospodarski krogi sklenili pospeševati reja stajerke v sedmih banovinah in ministrstvo za trgovino je ta sklep odobrilo, rudi inozemstvo je dalo priznanje naši odlični kokoši; tako je zaporedoma na svetovnih razstavah in kongresih bila stajerka ponovno odlikovana. (V Londonu leta 1930., v Rimu leta 1933. in Leipzigu 1936.) Tudi na državni »razstavi a Beogradu lanskega decembra je bila štajerska kokoš odlično zastopana.
Da bi končno tudi lastna domovina dala priznanje in pokazala svetu štajersko kokoš, bo ob priliki 25-letnice I. rejskega kongresa kralj, banska uprava dravske banovine priredila v Mariboru od 22. do 25. oktobra 1938. I. ban. razstavo in II. kongres za rejo štajerske kokoši. Za razstavo vlada veliko zanimanje v vseh delili države. Ministrstvo
za kmetijstvo in posamezne banske uprave so poslale številne prijave za nakup plemenskega blaga. Zanima se tudi inozemsko, predvsem Nemčija. Na razstavi sodelujejo vsa rejska središča dravske banovine, vse banovinske kmetijske in gospodinjske šole, organizacije rejcev malih živ ali, številni krožki za reio perutnine ter ostali napredni rejci štajerske kokoši iz vseh srezov dravske banovine. Skupno razstavljajo v 250 kletkah okoli 1000 kljunov perutnine, pred vsem rjavo-jCrebičaste Štajerke, štajerskih kopunov, nekaj bo tudi bele Štajerke, par kletk rac, gosi in puranov. Poleg razstave živali bodo razstavili tudi trgovci s perutnino in perutninarskimi pripomočki. Najzanimivejši bo poučni oddelek, kjer bodo pred vsem zastopani moderni pripomočki smotrne reje perutnine. Istočasno bo v Mariboru tudi vzorčni sejem, katerega prirejajo štajerske podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva.
že razpisana (Jep.ca - Labore - Kranj -13 milijarde 132.2 milijonov dinarjev, avo-Naklo; Maribor - Pesnica). Razpisana pa zili pa za 3 milijarde 445.9 milijonov di-bodo v okviru triletnega programa še de- narjev.
la na cestah Jeprca - Naklo - Jesenice (30 milijonov) Maribor - Št. Ilj (4 milij.), Maribor - Slov. Bistrica (30 milij.), Celje -Žalec in Celje - Višnja vas (30 milij.). Ljubljana - Domžale (25 milij.), Ljubljana - Planina - italijanska meja (10 milij.) Za melioracijska dela in regulacije rek dobi Slovenija od skupnega zneska 464,262.000 dinarjev 51,050.000 dinarjev.
Prodaja srozdia in starokooitnost
Letos je trta prav dobro obrodila sko-
raj po vseh naših vinorodnih krajih. Vinogradniki črpajo iz prodaje vina glavni dohodek, ki krije vse potrebe naših kmetij. Tega obilnega pridelka moramo biti veseli vsi, saj obilno zaleže v našem narodnem gospodarstvu in vsi vinorodni kraji s trto živijo ali pa životarijo.
Ko je nastopil v zadnjih letih pri vinski kupčiji zastoj in ko so cene občutno Padle, so ostale velike množine vina neprodanega po kleteh. Za zadolžene vinogradnike je bil to še posebej težak udarec, ker so rabili denar in so bili primorani prodajati za vsako ceno.
V zadnjem času je zelo porastla potrošnja grozdja in pametni vinogradniki s<> se oprijeli te prodaje. Dobili so takoj denar in prištedili so na delu in nadaljnjih stroških. S tem se je zmanjšala množina vina, da ni prevelikega presežka v Proizvodnji, grozdje pa služi tisočem in tisočem kot zdrava in naravna hrana. Poraba se bo verjetno iz leta v leto stopnjevala, kar je popolnoma prav.
V nekaterih krajih pa so vinogradniki Sc ozkosrčni in starokopitni. Kljub temu, da imajo kupce za grozdje, torej priliko za vnovčenje, ga nočejo prodati. To je skoraj nerazumljivo, vendar dokaz, da aiso dorasli novim prilikam in razmeram, držijo se starih navad in običajev. De tlar rabijo, tega ni treba dokazovati. Kljub tenui pa še bolj uvažujejo, kot smo rekli. stare navde, v svojo lastno škodo.
Vsak hoče pač v sosedstvu predstavljati s tem, koliko »brent« je nabral ozir. natrgal, koliko polovnjakov ga je naprešal ali stisnil in nazadnje, koliko polovnjakov ga je prodal. Te številke in kar je s tem
v	zvezi, zlasti veljava, ga držijo nazaj, da se ne more odločiti za prodajo grozdja in se rajši odpove denarju, pa čeprav ga nujno rabi. To je v resnici starokopitnost, ki nekatere naše slovenske kmete mnogo stane. Lažje se odreče lepim dohodkom kakor pa namišljeni veljavi in raznim okolnostim v svoji okolici. Slične napake so v veliko oviro napredku slovenskega kmeta in naše vasi.
Priporočamo, da bi za prihodnje leto naše kmetske organizacije, zlasti pa Kmetijska družba in kmetijski referenti, pravočasno priredili v prizadetih krajih temu primerna predavanja, da bi se ljudem raztolmačilo njihovo napačno ravnanje in zadržanje in se jim prikazalo, kako naj postopajo v bodoče za svoje lastne koristi.
Nemčija uvedla 51 umi delovnik
Maršal Goring je sedaj prvotni odlok o 51 urnem delovniku v industriji razširil sploh na vse delovne panoge. Tako bo sedaj znašal v Nemčiji dnevni delavnik S in pol ure. Podjetja bodo sedaj delala, v največjem obsegu, proizvodnja pa bo znatno poskočila. Posebno pozornost vzbuja zlasti okolnost da oboroževalna industrija še naprej dela v nezmanjšanem obsegu, kljub temu, da so se v Mo-nakovem duhovi nekako pomirili. ŽapO-četa pa so tudi velika javna dela, ki morajo biti dovršena še pred zimo.
Pobegli kapital se vrača
V zadnjih dveh mesecih je iz Evrope prešlo v Ameriko preko 900 milijonov dolarjev kapitala, tako da je za Ameriko bilo vprašanje, kako ta kapital uporabiti. Problem pa se je med tem že sam rešil, ker se evropski kapital vrača. Amerika je zaradi tega v skrbeh in se boji, da bo to imelo za ameriške finance nezaželene posledice. Računajo, da bo prišlo še nekaj ameriškega kapitala v Evrop
Amerika brani svoje poljedelstvo
Ker je letos povsod izredno dobra žetev, obstaja bojazen, da bodo cene pridelkom padle. V Ameriki so dohodki poljedelskih proizvodov padli letos že za eno milijardo dolarjev. Zato so napravili subvencionalni načrt za izvoz pšenice v višini 100 milijonov bušelov. Država bo omogočila visoke kredite za odkup letošnjih pridelkov pšenice, bombaža, koruze itd.
209 milijonov za ceste
Gradbeni minister Stošovič je te dni napovedal nova javna dela v državi. Izjavil je, da se bosta dve milijardi Din, ki sta namenjeni za naše ceste, razdelili po načelu enakopravnosti med vse banovine. Slovenija dobi za cestna dela 209 milijonov dinarjev. V okvirit te vsote so nekatera cestna dela v dravski banovini
Naša zunanja trgovina je aktivna
Podatki iz preteklega meseca kažejo, da je naša zunanja trgovina za 54.7 milijonov dinarjev aktivna. V prejšnjih sedmih mesecih so paseva znašala 378.4 milijonov dinarjev, v septembru pa se je ta znižala za omenjeno aktivo. Celotni izvoz v avgustu je znašal 461.8 milijonov dinarjev, uvoz pa 409.1 milijonov dinarjev. Dočim se je izvoz zmanjšal .za 23.85%. se je uvoz zmanjšal samo za 8.79%. V osmih mesecih smo izvozili za
g Sejmi 10. oktobra: Središče, Vuzenica, Raihenburg, Št. Vid pri Stični.
g. Trgatev v Slavoniji se je že pričela. Vinogradi so bogato obrodili. Kakovost grozdja je zelo dobra.
g. Grozdje po 1.50 do 2 din prodajajo v timoškem okraju. Letina je odlična, sladkorja mnogo.
g. Razstava grozdja v Nišu. V Nišu bo v'dneh 15., 16. in 17. t. m. velika razstava grozdja in njegovih proizvodov. Za obiskovalce je dovoljena polovična voznina rut državnih železnicah.
g Novo industrijo železnih izdelkov bo v Knjaževcu pri Beogradu zgradil celjski industrijalec A. \Vesten. Investicije bodo znašale okoli 20 milijonov din.
g Zaradi zadnje svetovne krize je nastal zastoj tudi v litijski predilnici. Izostalo je namreč več desetin vagonov bombaža, ki bi bil moral priti iz Amerike v Trst. Ravnateljstvo je ukinilo samo dva šihta tedensko, da bi tako vendarle nudilo delavstvu potreben zaslužek.
g.	Mednarodni rečni promet na Dona-
vi	med Regensburgom in BeZdanotn je zopet vpostavljen. Promet se zelo živahno razvija.
g Odlog plačil je kmetijsko ministrstvo dovolilo posojilnici na Ptujski- gori in posojilnici v Framu.
g.	Bombaž za srebro. Amerika ima preko 13 milijonov bombaža za izvoz. Zanimivo pa je, da bo bombaž zamenjala za srebro in bo na ta način dobila okoli 670 milijonov uncev srebra.
g.	Modernizacija ,živinozdravilStva. Iz vrst naših živinorejcev je izšla želja, da bi se živinozdravilstvo čim boljše uredilo. Urediti je treba proizvodnjo in prodajo cepiva za živino. O vsem tem bodo razpravljali na konferenci v Beogradu.
g.	Novosadski hmelj. Obiranje hmelja je v Novem Sadu že v razmahu. Cene so nestalne, kar je delo Špekulantov, ki izrabljajo sedanji mednarodni položaj. Doslej so prodali 100 kg hmelja za 350 dinarjev.
Borzna poročila
DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2379.16 —2393.76, Berlin 1750.02—1763.90, Bruselj 738.95—744.01, Curili 996.45—1003.52 London 209.60—211.66, Ne\v York 4336.01 —4372.32, Pariz 116.97—118.41, Trst 229.19—232.27.
EFEKTI. Zagreb. Državni papirji: vojna škoda 469—470. 4% agrarji 61 bl„ 4% sev. agrarji 60.50. 6% begi. obv. 91.50 bi., 6% dalrn. agrarji 89.50—90, 7% stab. pos. 97—98.50, 1% inv., pos. 99 bi., 7% Blair 92—92.50. 8% Blair 96.25—99.50. Delnice; Nar. banka 7350 d.. PAB 223—225, Trbovlje 190—200, Isis 25 d., Dubrovač-ka pl. 350 d., Jadranska 350 d.
Daljica mafija romunska-.	44
i^cMa htiijepa žw£jekfa
Tenoristi so bili navadno debeli. S svojo zunanjščino nas niso mogli očarati in so le pomanjkljivo ustre-
li	junaškim postavam opernih junakov. Zlasti pa pe-Vec Lohengrina nikakor ni bil tak, kakor smo si ga me zamisijaie in nas je zato hudo razočaral.
Velik dogodek je bilo tedaj za nas neko gostova-'*ic kmečkih igralcev od Chimseea. Igrali so gornje-oavarske igre v svojem narečju s petjem in plesom.
' °kazali so nenavadno igralsko sposobnost in so igrali kmečke junake z resničnim in globokim čustvovanjem.
Gledališče je vplivalo na nas v resnici vzgojno in izobraževalno. Med mnogimi klasičnimi igrami, ki smo Jlh videli, so nam ugajala zlasti dela »Devica Orlean-ska«, »Razbojniki«, dalje Goethejev »Egmont«, in ko Slno bili že malo bolj dorasli, čudovita drama »Tor-cluato 1'asso«. #
, Nam najljubše opere so bile »Carmen«, »Leteči Holandec« in »Tannhauser«. Gledali in poslušali pa smo PF«* tako radi tudi »Afričanko«, ker je igral eno glav-’lh vlog naš ljubljenec Btitner. Igral je sužnja, ki ljubi ^avno junakinjo, katera pa daruje svoje srce drugemu.
zadnjem dejanju mora interesantna dama seveda iriiret, in nesrečni suženj tudi. Na koburškem odru je alo v ta namen ogromno drevo, s katerega je padalo . rPPeno rdeče cvetje, ki je s svojim vonjem usmrtilo, esrečno ljubeča junaka. Nenaravno se nam je seveda ®1°, da je potrebovala šibka in izmučena junakinja za dnji zdihljaj dosti več časa kakor njen močni suženj ^ Paš ljubljenec; inscenacija, ki te napake ni bila kriva ^ Huj ti dama je morala še med umiranjem peti dolg in 0tueniben spev — je pa bila po naši sodbi izvrstna.
Cvetje je padalo na tla presenetljivo naravno, med tem ko je suženj, stiskajoč svoj obraz k nogam svoje ljubljene, na zelo dramatičen način^zdihnil svojo neuslišno dušo. Oči so nam zalile s*lze.
Prav tako realistično kakor padanje cvetja, je vpri-zorila režija tudi veličastni, v operi opisani brodolom. Koburški gledališki slikar g. Bruckner je bil prvovrsten umetnik. Njemu je bila izkazana tudi čast, da je naslikal scene za prvo vprizoritev »Parsifala« v Bay-reuthu. Koburg je cenil zlasti njegovo inscenacijo klasičnih dram in oper, dočim z modernimi deli ni imel toliko sreče. Sicer pa so trpela moderna dela tudi zaradi drugih vzrokov in ne nazadnje zato, ker so bile igralke prerevne, da bi si bile mogle nabaviti dragocene toalete. kakor v večjih nemških gledališčih.
Ko smo se poročile, je bila naša navada, da smo podarjale revnim igralkam, ki so igrale vloge elegantnih dam, obleke iz svojih garderob.
Eden mojih najlepših spominov iz tistega časa je izlet v Oberammergau, kjer so si ogledale pasionske igre. Ob tej priliki se je pokazal dr. X. s svoje najboljše strani.
Na svetu so ljudje, ki se počutijo dobro samo v vlogah, ko druge poučujejo, ki pa izgube potrpljenje in zanimanje, ako sami potrebujejo pouka in obrazložitev. Med tem ko so kot učitelji simpatični in ustrežljivi, postanejo hudobni in ironični, čim trčijo ob koga, ki jih po svojem znanju nadkriljuje; dočim slabše, čeprav na svoj način ščitijo, jim vzbujajo enaki ali višji od njih samo jezo in nenaklonjenost; njihove trditve pobijajo in njihove uspehe persiflirajo. Biti morajo nad drugimi, sicer izgubi njihovo življenje vsako vrednost in vsak smisel. K temu tipu ljudi je spadal tudi dr. X Ako se ni nihče upiral njegovi volji in ni križal njegove življenjske poti noben višje naobražen človek, ako je bil on sam prvi voditelj, ga je bilo kar težko
spoznati. Tedaj se je odkril v njem »fond de poesie«, kakor prt večini Nemcev. Odkriva se pri tem' velikem narodu zlasti v njegovi nežni ljubezni do okrašujočih atributov življenja: do božičnega drevesa ali Andersenovih pravljic, do izleta čez zelene travnike ali do romantičnega kulta preteklosti. Celo dr. X. je imel toplo srce, vendar je bilo mogoče spoznati njegovo dobro stran samo tam, kjer ni mogel nikogar tiranizirati. Na našem izletu v bavarske gore k igralcem pa-sionskih iger se je iznebil dr. X. vseh napadalnih misli in je postal prijeten vodnik.
Vsakih deset let vprizarjane pasionske igre pomenijo za Oberammergau največji dogodek v življenju tega patriarhaličnega kraja. Njegovim prebivalcem se zde te igre neka posebna, od neba jim naročena sveta misija, nasproti kateri se morajo vedno ponašati tako, da so jo vredni. Igralci se vžive v desetih letih, ki potečejo med dvema predstavama, popolnoma v bistvo vlog, ki jili igrajo. Zato ima vsak tudi v vsakdanjem življenju vse značilne lastnosti in gibe osebe, ki jo mora predstavljati. Njihova umetnost ne dovoljuje maskiranja, kakor tudi ne lasulj ali šminke. Ze tri stoletja terja od svojih služabnikov neme zahteve, da hranijo visoko igro s svojim lastnim življenjem, dokler se legenda in resničnost popolnoma ne vzrasteta druga
v drugo in svojih vlog ne igrajo, ampak jih v polnem pomenu besede živijo. Lahko bi trdili, da žive v Ober-ammergau-u še dandanes idealen postave svetih evangelistov. Tam živi še kakor navadni smrtniki dvanajst apostolov, sveti Janez, sveti Peter, blažena Devica Marija in vse tiste osebnosti Kristusovega trpljenja, katere mi samo duhovno doživljamo in občutimo, pred vsem le v sveti besedi, a prav tako tudi v svet obsegajočih akordih Johanna Sebastjana Bacha ter osrečujočih umetninah velikih slikarjev, toda nikoli ne telesno.
^nskjJtoUlBk
Čas le zlato
zlasti v gospodinjstvu
Letošnja razstava raznih gospodinjskih potrebščin v Parizu je žela velikanski uspeh. Nepregledna množica ženskih, kakor tudi moških obiskovalcev se je trla pred izstavljenimi predmeti, To je popolnoma razumljivo, kajti premnogo je danes meščanskih žena, ki se pečajo poleg gospodinjstva tudi s kakršno koli službo, tako da ostane za gospodinjstvo le malo časa! Baš tem ženam so torej vzbudili razstavljeni predmeti največ pozornosti, kajti izdelani so tako, da z njimi v čim krajšem času izvršimo razne kuhinjske opravke.
Predmet največjega zanimanja šobile priprave za čiščenje sadja in zelenjave, hitro izgotavljanje jedi in vzdrževanje snage v hiši. Vse te priprave so bile na razstavi v neprestanem obratu, da so se
obiskovalke lahko same prepričale o njih vrednosti. Vkuhavanje sadja in zelenjave, ki zahteva od gospodinje mnogo časa in truda, se izvrši s pomočjo raznih razstavljenih priprav v par minutah brez posebnega truda. Kar na veliko so kupovale gospodinje te priprave, da tudi sebi napravijo gospodinjstvo udobnejše. Res je, da je doma potem marsikatera gospodinja razočarana, ker z omenjenim aparatom ne doseže nika-kega uspeha. S tem pa ni rečeno, da je priprava zanič, temveč le roka je nespretna, kar se pa s parkratno vajo izboljša.
Sličnih priprav je na stotine. S pomočjo njih se delovni čas manjša, efekt dela pa veča, ženi pa ni treba zanemarjati niti službe, niti gospodinjstva.
lepa, ako spozna svoj lasten tip in one možnosti, potom katerih se lahko znatno približa idealu lepote. Šele kadar sebe do dobra spozna, lahko v svojo korist uporablja izobilje sredstev, ki jih nudi kozmetika.
Povsod varčevanje ni umestno
Vsakdo se bo takoj vprašal, v katerem slučaju neki dandanes varčevanje ni potrebno. Slučajno mislimo tukaj na jako malenkostno stvar, to je papirnati prtiček. Papirnati prtički so jako praktična reč pri serviranju sadja, a res samo pri serviranju sadja.
Naše najmlajše gospodije so postale malo preveč praktične in varčne ter so se navadile dajati papirnate prtiče ob vsaki priliki na mizo. Če pride slučajen gost in mu damo papirnat prtiček, izgle-da to jako neokusno. To izgleda prav tako, kakor bi mu rekli: »Za ta kratek čas kar boš pri nas, se vendar ne izplača mazati platnenega prtička.« V lokalu, kjer kar stoje použijemo kakšno jed je še na mestu papirnati prtiček, v katerega potem obrišemo prste in ga zavržemo. Nikakor pa ne v domači hiši. Doma, kjer
hočemo sesti k mizi in si prtiček lepo pogrniti na kolena, moramo imeti pralne platnene prtičke, ki ne puščajo vlaken na obleki, se ne umažejo preveč hitro in se dado lepo prati. Samo tak prtič je prijeten in kaže, da gospoduje v hiši skrbna gospodinja.
Dobra gospodinja mora seveda imeti doma tudi papirnate prtičke, da sadje ne zamaže lepega namiznega perila, toda nikoli naj jih ne daje h kašni drugi jedi razen k sadju. To bi naj veljalo tudi za gostilne. Če dobi gost čeden, opran in lepo zlikan prtič ima o vsem podjetju mnogo boljše mnenje, kakor če mu položijo h krožniku kos papirja. — Morda porečete, da so to malenkosti. Seveda so, toda življenje je sestavljeno iz samih malenkosti, po katerih vas sodijo ljudje.
Nekaj starih, a vedno novih zapovedi
L Od denarja za obleko porabi dve tretjini za perilo, a eno tretjino za vrhnjo obleko.
2. Bolje je biti sedem dni v tednu enostavno, a lepo oblečena, nego igrati v nedeljo damo, čez teden pa hoditi okoli neredna, umazana in površna.
3. če te zagrabi želja po novi obleki, poglej poprej domačo zalogo vsakdanjih potrebščin in želodčke svojih otrok.
4. Manjša sramota na obleki ženske je 10 krp kakor eden madež.
5. Ne pokoravaj se slepo modi, niti je ne preziraj.
6. Moda se ustvarja za splošnost, a razumna žena jo bo znala prilagoditi svoji postavi, letom in temperamentu.
7. Končno ni tako važno, kakšno obleko nosimo, nego kako jo nosimo.
Praktični nasveti
O	čuvanju svilenih nogavic. Svilene nogavice so dvakrat lepše, če se z njimi lepo in pravilno postopa. Takoj nove nogavice je treba ob zgornjem robu, med svilo in robom dva do trikrat obšiti, da se ne spuščajo zanke. Dobro je nogavice takoj oprati v topli vodi, ker postanejo zanke s tem bolj elastične. Pranje svilenih nogavic je sploh zelo važno. Prati jih je treba v mlačni vodi, v kateri je raztopljeno milo, a izpirati v mlačni vodi, kateri dodamo malo kisa, ki daje nogavicam sijaj in jakost. Nikoli ne smejo nogavice dolgo ležati v vodi. 0-prane je treba obrniti, jih nekoliko iztegniti in posušiti, obešene za stopala. Vsako najmanjšo luknjico je treba takoj zašiti, vsekakor pred pranjem.
Jajčni rumenjak ohraniš več dni svež, če ga previdno spustiš v posodo s hladno vodo. Nikakor pa ne smeš vode nalit' na rumenjak. '
Jajčni beljak dobro shraniš na ta na^ čin, da ga razliješ na širok, plitev krožnik in pustiš, da se posuši. Tanke bele luskice shrani, da ne pride do njih prah. Pred uporabo jih namoči v malo vode.
1. Pečeni krompirjevi rezanci: 21 dkg
moke, 15 dkg surovega masla dobro vdelaj, prideni 21 dkg hladnega (kuhanega in pretlačenega) krompirja, 2 rumenjaka in sol. Testo pusti malo počivati, nato razvaljaj, reži široke rezance, jih nalagaj
v	namaščeno posodo, vmes pa polivaj z raztepenim jajcem m naribanim parmezanom. Daj v pečico in speci.
2. Krompirjeve rezine: l/s kg masla, la dkg sladkorja, 2 jajci, 'A kg krompirja, A kg moke in j/ pecilnega praška, zmesi. Ko imaš dobro vdelano, razvleci m daj v celem v pomaščeno posodo in speci. Pečeno pomaži z mezgo, posladkaj in razreži na primerne rezine.
3.	Krompirjevo pecivo z mandeljni: 'A kg
krompirja, 4 rumenjake, 10 dkg mandl-nov mešaj A ure, prideni sneg 4 beljakov in eno žličko drobtin. V okrogli posodi speci, pečeno namaži z mezgo in posipaj s sladkorjem.
4.	Krompirjev paprikaš. Veliko čebule praži na masti, da lepo zarumeni, dodaj sladke paprike in na kroge zrezan krompir, osoli in dobro duši. Lahko po malem tudi prilivaš malo vode. Ko je krompir mehak, zaliješ s smetano, v kateri si raztepla žličko moke.
Mnenje pariških lepotic o negi telesa
Uredništvo nekega pariškega lista je prosilo najslovitejše francoske lepotice, da izjavijo, kako se negujejo in s čim čuvajo svojo lepoto. Odgovorile so mnoge. Vse se strinjajo v tem, da je za lepoto potrebna higiena, a da je prav tako važna tudi dieta. Uživanje mesa škoduje lepoti. K«r se pa tiče uživanja alkohola in kajenja, se niso mogle zediniti. Nekatere odločno trde, da je oboje zelo kvarno za lepoto, dočim trde nekatere, da je uživanje alkohola v zmernih količinah celo zelo koristno. So med njimi tudi take lepotice, ki se ne boje ne alkohola, ne cigaret.
Zanimiv je odgovor ene izmed njih, ki pravi, da vsa kozmetika ne zaleže nič, če je žena ne zna pravilno uporabljati. Ona trdi, da je lahko vsaka ženska
Križanka št. 2
1	2	3	4	5	6	7	$
Kuhinja
Paprikaš iz govejega ali telečjega je zika. Jezik daj v vročo vodo, nato mu olupi zgornjo kožico. Olupljen jezik 0' peri v hladni vodi in ga zreži na koščke, manjše kakor za guljaž. V posodi spraži na dveh žlicah masti glavico drobno zrezane čebule in 3—4 gobice. Čebulo polij z žlico belega vina, ker potem se ne prismodi. Nato dodaj noževo konico paprike in narezani jezik, pokrij ter duši. Ko je jezik mehek dodaj 4 žlice sveže smetane, pusti, da še enkrat prevre in serviraj. Jed garniraj s krompirjem.
Čajno pecivo. 50 dkg moke, 25 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja, 15 dkg zmletih orehov zamesimo z malo ruma. Testo tanko razvaljamo in izrežemo s poljubnimi oblikami ter spečemo. Ko so pogačice pečene, jih po vrhu pomažemo z marmelado, postavimo eno na drugo in posipamo z vanilnim sladkorjem.
Krompir v naši kuhinji
Da pa ne bo priprava jedil iz krompirja preveč enostranska, prinašamo navodila za najrazličnejše načine. (Kjer ni posebej označeno, je mišljen kuhan in dobro pretlačen krompir.)
I
II
III
IV
V
VI Vil VIII
IX
X
XI
				B			
■	Bi	■	—		a ■	—	—
			H				
			m				
		H					
						m	
			m				B
							
Besede pomenijo: Vodoravno: I-zvezda; II. samostanski predstojniki staro dalmatinsko mesto; III. prvina! zaimek; IV. ploščinska mera; utežna mera; V. poganjek; pika; črka; VI. akademski naslov; ujeda; VII. afriško P°' gorje; znan šahist (t); VIII. španski spolnik; svetopisemska gora; IX. Nova* čanova drama; X. žensko ime; oče; X'-preteklo leto; glas.
Navpično: 1. del obleke; severno mesto; 2. grška pokrajina; žensko ime’
3.	del obleke; grški otok; koristna rast' lina; 4. grška pokrajina; zaimek: 5. toplotna enota; 6. veznik; žensko ime; '• svalčica; kemičen znak; , 8. pokrajina * Aziji. (Rešitev prinesemo v ponedeljek^
Darujte za azilni sklad Pftl
Kranjec Miško:
Be$ f ta
(Sodobna legenda.)
Bilo je izdano, da se morajo vse semitske družine, sploh vsi ljudje, ki ne morejo dokazati svoje čiste arijske kr-
vi	vsaj do tretjega rodu nazaj, izgnati iz Velike države. In ker je Sveta družina tačas prebivala v Veliki državi, so tudi njo odpremili do meje, kjer jo je prevzel naš policijski komisar.
Jožef in Marija sta že bila vajena dolgih potovanj, ker sta nekoč bežala iz Svete dežele v Egipt. Zato se Jožef ni preveč razburil zaradi takega odloka, temveč je skušal mirno pojasniti Mariji: »Poglej, koliko prijetnejše je potovanje v dvajsetem stoletju, kakor je biio v prvem. Nekoč si sedela na oslici in v naročju držala otroka. Jaz pa sem vodi! neubogljivo žival, za nama je capljal psiček; sonce je pripekalo, puščava je bila nerodovitna. Zdaj pa potujemo z železnico.«
Marija pa ni bila teh misli. Tako lepo so si opomogli in so v miru živeli. Jožef je imel veliko moderno strojno delavnico, sin je bil v organizacijah, ona pa se je posvetila domačiji. Ra je prišel ukaz in vse so morali pustiti, kakor in kjer je bilo. Če pa je bila razMka v na činu potovanja med prvim in uvap: i.
stoletjem, tedaj je nekoč bilo vendar prijetneje: Takrat sta resda bežala v Egipt, toda »Egipt« je bil bogastvo, in skromen, reven človek se je tam lahko preživel. »Kam naj pa gremo danes?« je vprašala Jožefa.
Namesto Jožefa pa je odgovoril Jezus: )2e sem vama rekel, da bi se dala krstiti, in zdaj bi lahko ostali.» Marija pa se je rahlo vznevoljila:
»Pusti nama vero naših očetov, da umreva v njej. Ti pa imej in delaj, kar in kakor hočeš.«
Jožef pa je sede v kotu pri svoji prt ljagi premišljal Marijino vprašanje in ni našel nikakega odgovora. »Povprašal bom komisarja«, je rekel naposled. »Mlad človek je, in pravijo, da so Slovenci miroljubni, in povrhu je tvoj pristaš, morda nam bo dovoli! tu izstopiti.« Res je stopil do policijskega komisarja, ki je pregledoval potne liste, in se ga dotaknil za rokav. »Gospod komisar«, je rekel Jožef, »nekaj bi vas rad vprašal.«
»Izvolite«, je rekel komisar in dvignil v pozdrav roko k ušesu.
»Rad bi vedel, kam nas mislite poslati.«
»Kamor vam bo najbolj ugajalo«, ,ie odvrnil komisar.
»Kako«, se je začudil Jožef, »— ka-mor nain bo najbolj ugajalo?« Potem pa je rekel skromno: »Ali ni mogoče, da hi ostali tu v vaši deželi? Ljudje so tu do-*’ in ve pokrnima ie ’ ■ mi nis-
•	n"	■	ju.-i,	i A , n i .
ki živim od svojega dela.«
»Moja naloga«, je odvrnil komisar že nejevoljno, »je, da vas povprašam, v kamero sosednjih držav hočete potovati, in do tja vas odpremim. Na razpolago imate šest držav:	Madžarsko,	Romunijo,
Grčijo, Albanijo, Italijo, sami si lahko izberete, kam hočete.«
Jožef se je nasmehnil. »Kam nas bodo pa od tam poslali?«
»Kamor boste sami želeli«, je odvrnil komisar.
Jožef je gledal mladega komisarja. Ta pa se je okrenl k njemu: »Ali me niste razumeli?«
»Bojim se«, je odvrnil Jožef, »da sem vas predobro razumel. »Mladi ste še in niste pozabili geografije, povejte mi, ali je še na svetu kak kraj, kamor lahko stopimo, ne da bi nas povpraševali: kam hočete naprej?«
»Takega kraja, moj dragi človek, na zemlji ni.«
»Potemtakem«, je rekel Jožef potrto, »nam ne preostane nič drugega, kakor večno, brezkrajno potovanje po svetu?«
»Tako je.«
»Čudovita logika je to«, je menil Jožef žalostno in grenko se nasmehajoč. »Nekoč smo imeli svojo deželo, pa so nam jo vzeli In nas Izgnali in zdaj nas od tistih dob samo izganjajo. Povejte, kam naj gre človek?«
»To ni moja naloga«, je odvrnil komi-’ ’ ■ ja dolžnost je povpraševati vas,
kam želite in vas tja odpremiti. Vi Pa imate pravico izbrati si katero koli sosednjih držav.«
»In tam?«
»To ni moja naloga.« To je rekel ih umaknil, Jožef pa se je vrnil k svoji d m žini. Marija ga je preplašeno gleda a’ on pa je rekel skoraj veselo:
»Dober človek je ta komisar, prija211” in pametno mi je odgovarjal. Vse se1 izvedel. Otroci moji, na razpolago h’1' mo šest sosednjih držav, kamor ’a ‘ zastonj potujemo.« Jezus pa, ki je znal svet, je vprašal:	.,
»Da, a kam od tam?« Jožef je odv-h1 zanosno:	_
»Naše potovanje bo večno. Zakaj, ni na svetu kraja, kjer bi se smeli u ‘ viti, tedaj je možno samo eno. da ki je to videl, se«!e zresnil in pnP01!^. rahlo trpko: »Da, jeziš sc radi tega-da še. ko si bi! otrok In ko si se nuj' vič izgubil, da. bi spremenil svet, sem rekel: Pusti svet in rajši delaj Prl 11 )rl Ti si se pa žrtvoval svetu, učil si S' ni še dolgo, ko sl rekel: Kmalu 1)0	,
svet moj. Samo za nas ni nikjer Pr
ra-*	, teth'
Jezus ni rekel ničesar k temu, .
več je žalostno zrl skozi okno v^j{0)i:
na prelepo pokrajino, ki ie ležala jto
na kos ravnine, na mesto, na va lZ„a-
Pohorje. In obšlo ga je grenko poj
nje: kako malo se jc svet spretne
njegovih naukih.
Gea&ral Jan 5yrovy —
/uitalr Sibiriie
Odiseja petdesetih tisočev čez Sibirijo v plamenih
In potem se. je začel
POHOD TEH 50.000
druga »anabasis«. Kakor nekoč
»Zgodovina dogodb in zmagoslavij te male armade je res podobna največjini sponi svetovne zgodovine ...« — tako se je začela brzojavka, ki jo je poslal vale-ski trmoglavec Lloyd George poleti 1920.
v	Prago, da bi pozdravil 50 tisoč vojakov, ki so šele takrat, skoraj dve leti po koncu svetovne vojne, našli svoj mir in svojo domovino. Okoli vse zemlje so morali potovati, da so se mogli vrniti z ruske fronte v domovino, prebiti so se morali cen vso Sibirijo z orožjem v roki, od Ufe do Vladivostoka. Njiliov vodja je bil
GENERAL JAN SYROVY.
Ko je odšel k vojakom, je bil arhitekt, ki je bil vajen študirati načrte hiš, Vesten delavec, ki je točno izpolnjeval naročila in ki je sanja o tem, da bo ne-*°č gradil »Hram slave« češkega naroda, sc je šest let pozneje vrnil iz Sibirije, je vojna izpremenila v stratega, v ge-ra'a> ki je delal načrte za bitke in ki je ?nal napadalne akcije tako dobro voditi *akor prej zidanje stavb. Iz laika je postal poklicen vojak. To je bila ista pot, kakršno so prehodili drugi češki generali, ^ako so dobili bančni uradnik Krejči, o-jjrtnik Cecek, drogist Gajda in arhitekt Syrovy svojo vojaško izobrazbo šele na
bojiščih.
Ko so prevzeli čete, so dobili bolne, u-}riliene, demoralizirane ljudi. Leta 1914. Je večina izmed njih zapustila avstrijsko ?,rniado, prešli so k Rusom v upanju, da J"1 b°do slovanski bratje sprejeli z navdušenjem in z odprtimi rokami. Ti pa so M vtaknili v taborišča za ujetnike in jih Sll'li. da so morali kopati jarke in delati Ces<e. Ko so birokrati v uradih zaradi pisali note, so Čehi, ki so bili pripravljeni
za boj, umirali za pegavcem in ?r^o. šele počasi so se začeli v Parizu ? Petrogradu zanimati zanje. Kerjenskij k bil tisti, ki je naposled poslal Čehe iz °Jcentracijskih taborišč, obdanih z bo-žico, na bojišče. Pri Zborovem naj ' se Čehi prvič izkazali. Bili so se tako u r°> da so zajeli več sovražnikov, ka >J Pa je bilo njih samih.
, opet je sledil čas počivanja. V Rusiji je ,^ala državljanska vojna med menjše-
viki
°bn
>n boljševiki. Fronte niso bile več a njene navzven, ampak navznoter, in gjki so prišli, da bi se borili proti Av-d !ji. so se umaknili v svoje barake. Te-•iu ^ Masafyk dosegel, da je teh 50.000 Sv . Priznala Francija za sestavni del j °’e vojske. Iti bi bili morali takoj na °nto ob Aisni. Najkrajša pot? Vodila je 0|' sveta!
10.000
grških vojakov- najemnikov, ki so jih perzijski vojskovodje pustili na cedilu in so si potem utrli sami pot čez uporne maloazijske gorate pokrajine, tako se je zdaj prebilo 50.000 Čehov čez ves azijski kontinent, goreč v ognju krvave državljanske vojne, ki bo vtisnila svoj pečat še mnogim bodočim desetletjem. Socialni revolucionarji, carski generali, boljševiški strankarji, ukrajinski nacionalisti, francoske in angleške skupine kapitalistov, vsi so poskusili dobiti to armado zase, za svoje koristi. Toda Čehi so poznali samo dve gesli: Ostati moramo prosti! in — Domov!
Trocki je izdal celo ukaz: »Vsak čeli, ki ga ujamete z orožjem v roki, naj se na mestu ustreli!« To je bila vojna napoved. Pot proti Vladivostoku, kamor so že prišle prednje straže, pa je zaprta s postojankami rdečih čet.
Petdeset tisoč vojakov je razdeljenih na progi, dolgi deset tisoč kilometrov, Svoje vlake si preurede v vojašnice. Iztrgajo blazine, polože deske, postavijo peči. Jedilni vagoni so častniške obedni-ce, iz pullmannov nastanejo pekarne, mesarije, tiskarne. Liste izdajajo, celo humoristične, in sli jih hkratu s povelji prenašajo od postojanke do postojanke. Vojaki sestavijo pevske zbore in igralske družine. S pisanimi kredami poslikajo slikarji stene vojašnic na kolesih. Neprestano jim sovražniki razbijajo progo in spuščajo mostove v zrak. Cele tedne je treba včasih popravljati, da je nazadnje mogoče iti dalje. Vsakih deset, petnajst kilometrov se ustavljajo vlaki, lokomotive tulijo, tožijo pod pusto nebo, nad katerim medlo s fj e sonce. Potem klici: »Ven! Napad!« Celodnevno marširanje ob progi, da jo zavarujejo, spopadi in praske v pragozdovih in gorskih soteskah.
Toda pot gre dalje; vzlic vsemu zmerom dalje. Syrovy je izgubil oko in zdai je z okroglo, črno krpo nad prazno očesno votlino čisto podoben 'žiški, najbolj divjemu in najbolj pogumnemu vseh husitskih voditeljev. Z drezino fiadzoruje postojanke na progi, ki je dolga več tiso-čev kilometrov. Da, pot gre dalje, toda število vojakov kopni.
TAKO GRE OSEMNAJST MESECEV.
Dostikrat mislijo ti možje, da ne bo vožnje nikoli konec. Mislijo, da sveta, ki so nekoč v njem živeli, ni več. Vozijo se
mimo sibirskih vasi, kjer kmetje brez skrbi orjejo, skozi okna v vagonih gledajo goreče hiše, pobite konje in nerazločna, temna človeška trupla: to so o-stanki pobite Kolčakove armade. Vidijo razbite gozdove, drobne breze, porasle z dolgim mahom, ki visi z njih kakor brada. Vidijo jezera s tanko, lesketajočo se ledeno skorjo in rumene, ilovnate pokrajine, kjer leže ogrodja vojaških voz, ki so se jim zlomile osi. časih stradajo cele tedne, potem žive spet v obilju. Bogastvo neizmerne, deviške celine jim leži pred nogami in kopljejo se v gorah duh-tečega rženega kruha in zlato rumenega masla.
Nekdanji krojači, ključavničarji, tovarniški delavci postanejo iznenada nomadi. Streljajo zajee in severne jelene, ribe love v umazano rjavih sibirskih rekah. Ali se bodo še kdaj vrnili k domačemu delu? Samo nekaj je še, kar jih druži; misel na Češkoslovaško.
V	novembru 1918. je prišla do njih
NOVICA O USTANOVITVI DRŽAVE
Čehov in Slovakov. Tedaj so zavriskale sirene dveh tisočev lokomotiv nad sibirsko ravnino in se stopile z otožno melodijo himne »Kje dom je moj?« Vsi so jo takrat peli, z roko v roki, vojaki in častniki. Ko so se pobijale okoli njih stranke, ko je čez kontinent besnela divja, slepa okrutnost, ko so drugi streljali talce, mučili žene, pobijali otroke in je začenjala strahotnost teh dejanj voditi ljudi v blaznost, je pokazala ta kopica trmoglavili Čehov, kaj je disciplina, kaj je skupnost. V zmedi strankarskih bojev so bili edina, trdna, zanesljiva vojska.
Naposled so pomladi leta 1920 prišli v Vladivostok. Strgali so uniforme s sebe, vrgli so se v morje in eden izmed njih je nesel zastavo, legionarsko zastavo z levom, ki je raztrgal svoje vezi, daleč v sive valove. Toda temu zanosu so sledili novi tedni otopelega obupa. Nobenih ladij ni, da bi jih prepeljala čez morje do-j mov. V svetovni vojni se je tonaža tovornih ladij zmanjšala na polovico, v vseh ladijskih trebuhih je bilo zdaj blago za obnovitev sveta. Kdo je imel tu prostora za desettisoče utrujenih, od domotožja bolnih vojakov? Zatajili so jih kot ostanek temne preteklosti, ki se je ne bi zdaj nihče yeč rad spominjal. Dolge tfdne leže- v Vladivostoku. »Gnili veter«, — vlažen monšum lije njihove ba-babe, da trohni les, da postajajo njihovi obraži, ki se jim šele zdaj kažejo sledo-
vi	prestanega trpljenja, uveli. Potem pošljejo Američani ladje in tudi Francozi se naposled spomnijo »sestavnega dela svoje vojske«, češke legije se razdelc na dva dela. Nekaj jih potuje čez Ameriko, drugi čez Kanton, Singapur, Aden in Trst, toda vsi domov, kamor jih žene hrepenenje.
»TEGA NE BOMO NIKOLI POZABILL«
Junaki sibirske »anabaze« so postali borci, hrbtenica češkoslovaške države. Ljudje, ki so prehodili dolgo pot čez Sibirijo, sede po vseh uradih, vodijo državo in so postali nosilci češke misli odpora. Dva generala, ki sta stala v Sibiriji ramo ob rami, sta zdaj spet tovariša v novem boju, ki se je razvnel med ljudmi raznih svetovnih nazorov. General Sy-rovy, enooki novi žiška, je vodja vlade, general Krejči poveljnik vojske.
Brzojavka Lloyda Georgea, ki jo je ob vrnitvi poslal legionarjem v pozdrav, se je končala z besedami: »Vaš narod je izkazal Rusiji in zaveznikom neprecenljive usluge v boju za osvoboditev sveta pred despotizmom. Tega ne bomo nikoli pozabili ...«
Tega zavezniki res niso pozabili. V zadnjih dneh smo bili vsi priče, kako bogato so poplačali Čehe in Slovake za njihovo zavezništvo.
Zanimivosti
ZAKAJ SE HITREJE OSVEŽIMO NA GORAH?
Ljudje vedno bolj cenijo gore za osve-ževalno bivanje o prostem času. Zdrav* niška veda in meteorološko raziskovanje sta seznanili tudi najširše sloje z zdravstvenim pomenom življenja na gorah. Tu se osvežimo hitreje in temeljiteje kakor v nižinski prirodi, čeprav je še tako krasna. Zračili pritisk na gorah ima nemajhen vpliv na naš organizem. Toplota je vedno v dopoldanskih urah za 5—6 stopinj C nižja kakor v nižavah. Ultravioletni žarki so tu močnejši, toda znana gorska oblačnost ravno v poldanskih urah povzroča presledke v tem žarenju. Na gorah nas obdaja vegetacija, ki ublažuje to ožarjevanje in izdihava mehkejše vonjave kakor rastlinstvo nižav.
ARABCI IN INDIJANCI SO SORODNIKI?
Ameriški raziskovalec dr. William M. Shanklin se ukvarja s študijem krvne strukture različnih ras v Prednji Aziji in v Ameriki, M ga je pripeljal do zanimivih zaključkov. Številni rodovi v sirski puščavi, torej čistokrvni Arabci, spadajo v krvno skupino, ki jo veda naziva kot krvno skupino O. V isto skupino pa spadajo tudi čistokrvni Indijanci v Severni Ameriki. To posebno krvno sorodstvo rodov, ki jih ločijo kontinenti in oceani, preseneča tem bolj, ker se krvna skupina O pojavlja bolj poredko v toliki čistosti. V njeni najčistejši obliki so jo našli učenjaki v sirski puščavi, kjer prebiva rod Rvalov, ki že od vseh začetkov živi stalno življenje v svojih kočah in se zelo strogo izogiba vsakršnemu mešanju krvi.
^'Uoii Ingolič:
,Mzja k\wai>
Svo ^uja pokopališče, ki je po ecjjn 'egi i” predvsem po svoji usodi sI>lolfVCtl° v Sloveniji, če ne v Evropi '• ^ to vojaško pokopališče na Str-tilr].U’ kter so pokopani vojaki, ki so po-t0(j] v vojaških bolnišnicah, ki so stale vt>in° • nied svetovno vojno, pa tudi ja j' ujetniki in colo begunci iz Priinor-tc.u drugod, ki so pozneje stanovali v
Potrakah-
2g0 ^onališče leži sredi gozdov; na n!j !rl!i strani peljeta vanj dva vhoda, PokCne"! trdi latinski napis, da so dali Slavv^i življenje za domovino; drugi, in',,111’ Pa nosi napis; »Militarfriedhof Med posameznimi kamenitimi so-
ham;
Sp' so se ostanki žičnatega plotu, na °Paž 1 k°ncu Pa se grobovi kar ne-Pojj en° jzgube med smrekami. Sredi v v. | '^ea se dviga kapelica, sezidana Vrste ’°^em slogu; vse naokoli pa se ž;ijij . s‘v>> cementni nagrobniki. Katoli-%vni .^° enake' muslimani in pravo-Vdc, 1 so nekoliko drugačni, a vsak ima f°koin°t, mram°rnato ploščo z imenom *tva a’ 'Vegovim činom, letoin roj-Do,;,'n datumom smrti, spodaj pa še
V	~° železno ploščico s številko gro dreVo'.cl kapelice navzgor vodi majhen ”aDixa^ vc^cy:a spomenika, kjer so
oje
1	vsi vojaki, na obeh straneh pa
vrbami cementne klopi. Poko-c ln>a tudi terase z mnogimi cvet-
ličnimi lonci, kjer so nekoč rasle cvetlice, zdaj pa poganja trava in cvete detelja ali pa raste bor, ki se je sam zasejal. Tudi vse ostalo je zapuščeno: nagrobniki že razpadajo, mnogim manjka križ na vrhu, po grobovih pa raste visoka trava, bujno poganja praprot in se razrašča trnje, tako da je ponekod videti le gornje dele spomenikov. Do po-edinih grobov sploh ne moreš, ker so preveč zaraščeni. Mnogokje pa rasto na njih že precej velike breze ali smreke. Več kakor šest sto grobov je tu pozabljenih. Poleti zajde sem kaka krava, ki je ušla nepazljivemu pastirčku, ali pa pridejo otroci nabirat rdeče jagode, ki poganjajo vojakom iz srca. Pozimi pa se mogoče skriva kak zajec v gostem grmovju, sicer pa ni nikogar sem. Le smreke poio pozabljenim junakom svojo žalostno in skrivnostno pesem.
Izmed stotin pozabljenih vojakov je po čudnem naključju deležen posebne pozornosti le infanterist Choleva Georg, ki je bil rojen leta 1888. in je umrl dne
13.	avgusta 1917. leta. Njegov grob namreč oskrbuje Ana Čeh iz Apač, ker je umrl v istem času, kakor je padel njen mož na italijanski fronti. Ta žena ne more na grob svojega moža, saj ne ve zanj, pa si je izbrala grob tega neznanega vojaka. Le na njegovem grobu tudi med letom ni trnja, tu rasto lilije in
druge cvetlice in često prideta sem žena in njena hčerka, da ob njegovem grobu pomislita na moža, oziroma očeta. Nekaterih drugih grobov se poedinci spomnijo le še na Vse svete, a na ogromno večino niti tedaj ne.
Le na kapeli je iz prejšnjih časov napisano s svinčnikom nekaj poučnih in globoko občutenih stavkov. Tako je napisal 26. marca 1933. neki invalid:
»Ali, bratje, tudi jaz bi rad spaval med vami, ker na tem svetu je sama laž, zmota in goljufija. Vi, tovariši, pa spava-te sladek, večen sen.«
Mitzi Aislitiger blizu Linča pa je napisala v nemškem jeziku, da je prišla tako daleč, da bi pomolila na bratovem grobu, a te tolažbe ni imela, ker ni našla njegovega groba. Nekaj napisov je tudi trših. Tako pravi nekdo: »Zato je tako hudo na svetu, ker vsi ljudje niso enakega duha,« Drugi pa jc spodaj popravil: »Zgrešeno, ampak zato, ker se ne znajo spoštovati!« Nekdo pa je napisal še določneje: »Vojna je trgovina!«
Mnogi napisi niso več čitljivi, ker jih je človek, ki je imel smisel za »red in snago«, prečrtal ali zamazal: tako je od daljšega napisa čitljiv le začetek: »Pravice in enakosti...« Pač pa je viden napis »Heil Hitler!«, ki pa je seveda novejšega izvora.
Sprva so prihajali ljudje od blizu in daleč, polagoma pa so pozabili na svojce in znance. Tudi se jc navadno brala za-dtišnica na dan vernih duš, lansko leto pa niti tega ni bilo. Celo vrv majhnega zvona, s katerim so zvonili enkrat na
leto, je nekdo odnesel. Vojaki so sicer prišli in poželi travo in očistili grobove najhujšega trnja, sicer pa hi slovenski Ptuj zanje ničesar storil, čeprav je tu pokopanih polovico Slovanov in mnogo Slovencev. Pač pa je lansko leto prišla družba Nemcev, prinesla zelenja in cvetja, jim prižgala svečke in se jih na svoj način s svojimi pesmimi, govori in čudnimi obredi spomnila. Čeprav počiva tu poleg Stefana Karolyja Rafael Breznik in drugi Slovenci, poleg številnih ruskih ujetnikov pa Osmaovič Joso in drugi Bošnjaki, ni bilo nikogar, ki bi jim zapel slovensko žalostinko.
Tam onstran grobov pa teče železnica, kjer se vozijo diplomati in politiki in sklepajo o miru, misleč na vojno, ob njih brne telefonske žice in prenašajo na vse strani sveta poročila o novem oboroževanju, zanje, ki so padli na raznih frontah, pa se nihče ne zmeni, čemu tudi?
Njim najlepše pojo poleg smrek in borov preprosti verzi, ki jih jih je napisal invalid M. Kos na zid njihove kapelice: »Sončni žarki naj vam grobove zlatijo,
Spijte v njih sladko,
Mir božji naj vas objemlje,
Saj življenje vam je bilo grenko!«
Toda ali je to človeško? Ali so si zaslužili takšno usodo? Ali se tudi zdaj ob 20-letnici ne bo nihče spomnil pokopališča, kjer leži mnogo tistih, ki so dali življenje za našo državo? Saj letos jim sicer niti zvoniti ne bodo mogli, ker so poleti tatovi odnesli zvon. Torej bodo res popolnoma pozabljeni?
Ivan Potrč:
Vera
Obiskal sem ga nedeljsko popoldne; dan je bil vroč, čez gorice jc vlekel lahen južni veter; nekje na desni strmini se je, oglašal.’ samoten klopotec. Grozdje je zorelo in se ponujalo. Koča je bila 'poslonjena na breg ter je praV tako počivala; nikakega življenja nisem opazil, po flrevju pred hišo in po goricah pod njo. Tu je bila včasih Gregorceva. domačija. Saj je bila še danes, kal ji stari Gregorc je še živel v njej, čeprav sq je že zdavnaj umaknil in jo prepustil mlajšim. A prav zadnje je bilo tisto, čemur so se sosedje čudili.
Bal sem se, da ne bo nikogar doma; ko sem pa zavil okrog brajd, sem ga zagledal. Sedel je na štoru in vlekel pipo. Pogled mu je ležal na drevju pred njim in nekje na travnikih v dolini. Pred nogami se mu je igral otrok v pesku. Ko me je punčka zagledala, se je vzravnala, si potegnila dolge in skodrane lase izpred čela in planila proti Gregorcu; zavpila je in se ga oklenila.
Stari si jo je potegnil na kolena in pogledal proti brajdam.
„Koga pa se bojiš, Anča?“ jo je vprašal z globokim glasom.
Anča je pokazala z roko proti meni. Zagledal me je in me spoznal, s,Ti si prišel,“ je povedal.
„Še živite, Gregorc'?11 „še," je rekel, spustil punčko na tla in se rahlo nasmehnil.
Pobožal sem Ančo, ki se me sčasoma ni več bala. Ko je videla, da se menim z njenim dedecom, se je začela motati še: okrog mene in nazadnje je celo zapela.
„Za vaš god sem hotel priti, pa ni bilo časa. Zdaj je že jesen.“
„Jesen,“ jc ponovil in pridjal, da bo letos zgodnja zima. Nato je zamahnil z roko. Njemu se res nikamor ne mudi. Tudi če ne bi prišel, ne bi nič rekel. Potlej me je vprašal: „Kako pa po svetu? Pravijo, da bo vojna.“ .
On živi v teh goricah, daleč od sveta in ne ve, kaj se godi po svetu. Na kratko sem mu hotel razložili o nemirnih dnevih, ki visijo nad nami, ter se precej razburil. Gregorc je vlekel pipo in gledal preko otroka na travnik za potokom; prav nič se ni zganilo na njem. Ta njegova brezbrižnost me je skoraj zmedla. Nekajkrat se mi je zareklo, potlej pa nisem vedel, kaj mu naj Še povem. Ali me sploh posluša? Ni sede in z odprtimi očmi zaspal?“
„Gregorc, poslušate ?“
Ne .da bi me pogledal, je pokimal. Povedal sem mu še to in ono in po navadi vprašujoče končal. Prikimoval je, ali je bilo, ali ni bilo prav,
To me je povsem razorožilo. Utihnil sem. Vedel sem, da Gregorc ni zgovoren, ali včasih se je le dalo kaj pomeniti z njim. Takega ga še nisem srečal. Kaj je z njim?
Pravili so, da se ga je nekdaj bala vsa vas. Da je ta gruntič, kjer zdaj domujejo njegovi otroci, kupil z denarjem, ki ga je prinesel iz Amerike. Oženil se je in gnal žensko in otro-
ke pri delu. V vasi so govorili, da ni bilo dneva, da ne bi Gregorc pretepal otroke. Tudi z mejaši se je pravdal. Ali tole je bil opred vojno, ta njegova leta so mi ostala drugače neznana. Njegov negibni obraz na štoru pa je bil premiren, da bi mogel kaj razbrati z njega.
Po vojni se je vrnil čez kako leto iz ujetništva. Vrnil se je takšen, kakršnega sem potlej poznal. Pravili so, da se ni nič zganilo na njem, ko so mu pavedali, da mu je žena pod zemljo in da mu je starejši sin padel na fronti. Poznali so ga, kakšen je bil včasih: tulil je in razgrajal. Takrat pa si je nažgal pipo — pred vojno ni kadil pipe — in se razgledal po grun-tiču. Obšel je z otroci gorico in njive, si ogledal, kako je z živino v hlevu, nazadnje pa spreletel s pogledom de-co.
„To je ostalo," je pripomnil bolj sebi, kakor otrokom. Obrnil se je proti največji hčeri in ji rekel: ..Ančka, omoži se! Grunt je tvoj.“
Prihodnji mesec se je Ančka omožila. To je bilo tisto prvo, česar ljudje niso mogli razumeti — da bo kdaj Gregorc v najboljših letih in na tako enostaven način izročil otroku grunt, na katerem je včasih tako visel!
Kaj se je zgodilo z Gregorcem?
„Kaj pravite, Gregorc, na vse to?“
„Kaj bi rekel?“ se je vprašal in se zganil. Potisnil je štor izpod se, da ni zmotil otroka pri igranju, odšel v izbo ter prinesel kruha, jabolk in pijače.
„Jej in pij!“
Ali jaz bi se hotel pomenit z njim, kar me je gnjavilo te dni. Toliko je
bilo vsega, odkar se je svet premaknil« Potegnil je iz vrča pijačo in se na* > zadnje razgovoril. Povedal je, da so 1 ga pustili samega doma, in da so odsU-Bi rad vedel, kam? Hči, ki ji je dal grunt, je šla z možem, na neko trga* tev. „Mlajši pa so se porazgubili ka-1 kor vsako nedeljo. Eni po vasi, otroci pa se pretepajo po pašnikih. Samo Ančo so mi pustili doma. Vsak ima življenje pred sabo ter ga mora pr®' živeli. Tako je, da se mi ljudje zasmilijo, če jih gledam za kaj vse se ženejo na svelu. Povedal bi jim kalero, P“ kaj bi jim pripovedoval! Vsak se mora izživeti, preden se umiri. Nekateri p°' mrejo, preden jih sreča pamet, l;a' kor pravijo. Nekaj resnice je na tein-Življenje je nemirno, vedno bi hotelo nekam, tisoč načrtov ima. Ljudje mislijo, da brez njih ne bi bilo življa nja. Delajo krivice drug drugemu. Al eno se mi dozdeva, in to bi rad p°' vedal: Naj se zgodi na svetu še tak*1 krivica, enkrat bo poravnana. Čepi'*1' je tako, da mora človek vse doživeli preden se lahko mirno ozre na svet pred sabo in si reče, da bo še enkrat vse prav.“
Stari Gregorc je končal in iztrka* pipo. Kazalo je, da ne bo več sprf govoril. Naložil je Ančo v naročje ij1 odšel z njo proti gorici. Poiskal je PaJ" lepše grozde in nama jih trgal. Zobala sva grozdne jagode z Ančo in se smejala. Stari Gregorc pa je zrl nek?111 vodeno preko gorice, ki jo jc v m!a| dih lelih prekopal in nasadil, vleke* pipo in bil miren.
Mal' položi dar domu na oita
S sodišča
Roparski napad v Zikarcih
Letos 14. junija nekaj po polnočni uri, ko je deževalo in grmelo, je zagledala Mulec Marija, posestnica v Zikarcih, ko se je prebudila, pred svojo posteljo v izbi moško postavo. Skraja je mislila, da je prišel v izbo Korošec ,ki jc zdravil bolnega junca, ali prekmalu je spoznala, da so v hiši trije roparji. Eden je stal pri vratih, dva pa ob njeni postelji. Zahtevali so tisočake, ki bi jih naj imele Mulečeve ženske nekje skrite. Mule-čeva je vsa preplašena vstala in zatrjevala, da pri hiši ni denarja. Med tem je en ropar preobrnil zglavje, drugi pa ji je grozil s sekiro:
v lončku. Tam so roparji našli nekaj I neko ostrino, drugi sekiro, tretji bur-
drobiža, ni pa bilo v omari iskanih tisočakov. Ženska jim je povedala vsa prestrašena, da pri njih nimajo tisočakov. Nato sta odšla roparja v drugo sobo, kjer je spala Mulečcva Genofefa ter ji prav tako posvetila v obraz z žepno svetilko. Ta je iz strahu, da jih ne bi roparji pobili, pregovorila sestro, da so jim preplašene in sredi spanja prebujene ženske — med njimi tudi Polanec Marija, ki je služila pri Mulečevih dveh — izročile 100 dinarski bankovec, ki so ga imele pri sebi, žensko uro in nekaj zabele. Vsa škoda, ki so jo razbojniki napravili je znesla 810 din.
Drugo jutro so začeli orožniki že zarana slediti za roparji. Ženske so
.Kje je denar?“ je kričal v njo. i jim povedale, da sta bila dva večje Odgovorila mu je, da v omari in sicer' in eden manjše postave. Eden je imel
kije. Vedelo se je nadalje, da sc je vrnil prejšnji dan iz mariborskih zaporov 25-letni kovaški pomočnik, Jožef Mavrič, ki še je še isti dan oglasil pri Frideriku G u m z e j u, zadolženemu v Jablani. Roparji — med njimi dolži obtožnica kot tretjega delavca Pavla Kranjca od Sv. Trojice — dosledno zanikajo krivdo. Izdal jih je pa masten papir, ki so ga našli orožniki zmečkanega v peči pri Gumzeju. Papir se točno prilega na lonec v katerem so imele Mulečeve zabelo. Gumzej sam se je nekajkrat zapletel, ko so ga vprašali od kod je papir. Zanimivo je tudi to, da so se roparji podali na pot v deževni noči
Gumzej je tudi na razpravi skraj8 tajil, pozneje se je pod težo okoliše111 vdal in priznal. Prav za prav jih r vse pokopal papir, ki so ga sicer potisnili v peč, a ga pozabili sežgat1-Za njim je priznal tudi Mavrič. lJa pa ni bil tretji med roparji KranJc> ampak neki Grilc, ki ga pa oblast'^ do danes še niso izsledila. Zanim1'0 je bilo med razpravo zaslišanje ene Mulčevih sester, ki je gluhonema. Zaslišana je bila s pomočjo tolmač11. Razbojnika sta bila obsojena, ker sia napadla ponoči in oborožena, in sice* Gumzej na 7 let in 1 mesec tlni ležfe® ječe, Mavrič pa na 8 let težke je^c' Obema se odvzamejo do smrti časWe pravice. Obtoženci so se zagovarja*1
Mali oglasi
Razno
JEDILNt IN SPALNE SOBE sperane, politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najaižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. T1CHY IN DRUG
Konces. eiektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel, 27—56, Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kni**-onih renah
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor,' Orožnova 91
LEPE STAVBENE PARCELE
700 do 1000 m*. idealna lega brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, za eno- in dvodružinske vile ugodno na prodaj. Pojasnila: Mejovšek, Košaki 55. ali Tattenbachova ul. 13, teleion 2457.	887
VARČNA GOSPODINJA
kuri samo s kvalitetnim domačim premogom Peklenica, ki je brez žvepla in pepela ter stane samo Din 320.— za 1000 kg. Za vagonske pošiljke posebne cene. Branko Mejovšek, Maribor. Tattenbachova ul. 13, Telefon 2457.
1330
HALO!
Obleke, plašči, ženski plašči, železničarske uniforme. Vse se izdeluje solidno in poceni. Krojaštvo, Meljska cesta 67, Ules.	1754
POSTELJNE ODEJE.
najboljše, samo pri izdelovalcu A. Štuhec, specialno izdelovanje post. odej. Stolna ulica 5.	1755
IZBIRA ŠPORTNIH ŠTOFOV
ročno delo, konkurenčne cene, pri tkalskem mojstru F. Schneevveis v Novi vasi, Zelena ul. 21,	1631
DVOKOLESA
motorji šivalni stroji, novi modeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikliev, pneu-maijka v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »tribuna« F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova C. 26.	291
POSTELJNO PERJE
v veliki izbiri od Din naprej v vsaki kvaliteti in ceni, kemično čiščeno, ravnokar dospelo pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
1179
DELAVNICA
se odda. Splavarska 3/1. 1753
DALMATINSKA GOSTILNA pri »Modrič« v Taborski ulici Joči prvovrstna pristna dalmatinska vina. Ceni. gostom so vedno na razpolago najokusnejša topla in mrzla jedila, ob petkih vedno sveže morske ribe, izborna polenovka itd. Sprejmejo se abonenti. Dnevna hrana din 9. Postrežba točna! Zmerne cene! Pridite! Prepričajte se! — Za obilen obisk Se priporoča Nikola Skelin. _________}716
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Kako se obvarujem vseh bolezni 20 din. Zablode ljubav-nega življenja 20 din. Spisov
JABOLKA
grozdje, sadjevec, vinski mošt (sladki) razpošilja: Po-
ker so upali, da bo dež zabrisal za pred petčlanskim kazenskim sennl01^’ njimi sledi. Dež je pa kmalu po pol-.ki mu je predsedoval senatni predsed' noči prenehal.	|	sednik	dr. Turato.
Stanovanje IŠlS
IŠČEMO
univerzalni stroj za frezanje, stroj za oblanje, večji stroj za struženje, mali osebni avtomobil, sesalne plinske motorje vseh vrst. Ponudbe na administracijo pod štev. 1729 1729
ŽALNE OBLEKE.
- ŽALNI PLAŠČI
v veliki izbiri Trgovski dom — Maribor.	1797
STR. KLJUČAVNIČARSTVO
Farič In sinovi. Pobrežje,
izdeluje najnovejše sesalke za studenec, poljedelske stro je, tekstilne priprave, sesa vne dele strojev po načr tih in modelih. Naimodernei še urejena delavnica priporoča najnovejše sadjerezni-ce, luščilne stroje itd. Delo zajamčeno do 50 let. Oglejte si delo in obiščite mojo de lavnico.	1798
Prepričajte se sami, da prijetno je med nami, najboljše vino bi pili, če v »PREŠERNOVO KLET« bi hodili.	1775
DAMSKE TORBICE, denarnice, kovčegi. aktovke.
Velika izbira, nizke cene pri STERBAL, Meljska cesta 2. — Trg svobode 6.	1777
GOSTILNA »TRIGLAV«
(Voller). Danes in v nedeljo KONCERT.	1769
Slutbo dobi
RETUŠER
sprejme retuširanie negativov na dom. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod »Retušer«.	1641
Boljši gospod išče lepo oprelH ljeno, sončno, separirano SOBO.
event. s kopalnico, če lll0h,e če v centru mesta. P°IlU(L. na upravo pod »Boljši £ j spod«.____________________ii--
PRAZNO SOBO
v bližini bolnišnice s sOUP,
SREBRNA URA
se je našla. Lastnik jo dobi v upravi »Jutra«. — Grajski trg 7.	1799
R/VDIO-APARATI
svetovnih znamk: Loewe, Minerva. Saba. Graetzor po najugodnejših pogojih pri Klein-dienst & P« -h. M^rP-or
PRISTNE KRAJNSKE KLOBASE
zopet dnevno sveže na zalogi. Z. Anderle, Maribor, Gosposka 20.	1674
GOSTILNO
vzamem v najem. Pismene ponudbe na upravo »Večer-nika« pod šifro »Gostilna«. 1700
FRIZERSKI LOKAL
s stanovanjem se s 1. iio-vembrom odda. Meljska- cesta 58.	1702
30 din, mali 24 din. Kako se žena obvaruje spočetja, nosečnosti 36 din. Velika sanjska knjiga — vedeževanje iz kart 38 din, veliki vsevedež 28 din. Razpošilja po povzetju Polai-nec, Ormož 114.	1739
Pravkar dospelo sveže Pristno norveško ribje OLJE
najboljše kakovosti. Lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleks, iji Meljske ceste. Magister M. R.	1814
TRGOVSKI LOKAL
dam v najem, Maribor, Stri-Aleksandrova cesta 44. 1474 tarjeva ulica 5.	1705
VELIKA VINSKA TRGATEV
9. t. m. v gostilni K u č e r v Studencih,' katfero priredi godba stavbincev. Za obilen
CAS TRGATVE JE ŽE TU. PRVI SLADKI MOŠT SE TOCl.
Sveti Martin ga bo kmalu spremenil v vino. zato pohitite na en kozarec ali dva. Izbiro izvrstnih vin in okusnega mošta priporoča rest. A. Senica, Tattenbachova.
1778
STEZNIKI.
zelo praktični, brez ribje kosti in gumija, po meri, tudi najnovejši moderci v veliki izbiri najceneje pri »Luna« Maribor, samo Glavni trg 24.
1768
TRG. POMOČNIK
zmožen voditi podružnico z garancijo oz. kavcijo se sprej me za 15. oktober. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiv«.	1616
15. J
m. Ponudbe na upravo
rabo kopalnice iščem s
»Sončno«.
Zakonski par brez otrok
išže
SOBO IN KUHINJO.
malo in čisto, v centru nlts... v mirni hiši. Ponudbe ml lista pod »Oba v službi* 1756
upr-
SAMOSTOJNA KUHARIČ
UČENKO
sprejme pod pogojem, da govori slovenski in nemški, da ima- najmanj 2 razreda sred. nje šole. Hotel in restavracija »Novi svet«, MaHbor.
1676
POHIŠTVO ZA VSAK OKUS
izdelujem po naročilu ter se priporočam. »Efka«, mizar-obijk se priporoča — odbor, irtvo. I ra- iškanska ul. 12.
1794 Sprejme se vajenec.
UČITELJICO
k otroku in sobarico, za tujsko sobe iščp Plailc, Koroš-ka c. 3._________
Samostojna
KUHARICA
za vse se sprejme. Vprašati med 10. in 11. uro predpoldne v Razlagovi 15/11.	1721
VAJENEC
za trgovino z mešan, blagom se sprejme. Vprašati Maribor, Pobreška cesta 46.	1738
BOLJŠI DF> AVEC
se sprejme ■;	•	• i.ivanie in
hrano. Vpra-' i se Kor' Ma c 1770 27, dvorišče.	176
k trem osebam se Naslov pri upravi »Vece ? ka«. __________________
I6če se suha pritlična
SHRAMBA nrC, kot skladišče; pomidbejP()r ,jema Hmko Sax.
Grajski trg.
Mar flg;
Pouk
itaMEsasaat—-' NEMŠČINA, ITALIJA^
NA. FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. „ vidualen pouk. Zala , uspeh. Aleksandrova e- 00 levo.	—*
JNSTRUKCIJE aoV
za nemščino vseh r*1" jtajr-srednjili šol in pouk v ^(1-janščini dajP učitel.uc* • j^O
slov v upravi.  -—
ANGLEŠKI F0111^, s<;
rivio« tfrukova ,ri4
Miss Oxley. Krekova vrne koncem irktobra^-^T,,
SOI O PETJE . 0V0
,1. 19/11.
Veliko izbiro češkepa in angleškega blaga za moške in damske obleke, plašče, kostume, hubertuse itd. najboljše ln najcenejše	dobite	samo	v
AR1BOR Ulica 0. oktobra
Krojaške potrebščine! Brezobvezno se lahko prepričate!
Prodam
PRODAM
• mCs^ l1,ec* Sp- Radvanjem ni Novo vasjo ležečo njivo — ,c a — primerno za stavbi-sca. za 28 tisoč din. Naslov upravi »Večernika«. 1679
motorno wlo dkw.
-50 cm3, dobro oliranjcno, na Prodaj pri Višer. mehanična delavnica, Kopališka ulica.
.___________1651____________
Prodam
MOTOR NSU,
«50 cm:‘. Vprašati tel. 2469. „___________1701_____________
PISALNA MIZA.
‘rdi les, postelja, 2 omari. 4 ‘Usnjati stoli, miza. na prodaj. M°venska ul. 22. Volčič. 1760
lepa kredenca
Je na prodaj. Vpraša se v trgovini Gajšek, Glavni trg 1. _____________1762____________
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM
uu periferiji radi selitve ugod-1,0 oddam. Naslov v upravi. 1746
UGODNO PRODAM
'Ran* štedilnik, lovsko puško *u razno pohištvo. Vprašati v upravi.__________________1717
RADIO
unamkc »Orion« 5+1 v prav dobrem stanju Drodam za din 1600.—, Pobrežje, Cankarjeva H!i_8/L_________________ 1732
GLOBOK OTROŠKI VOZ1-ČEK
Poceni prodani. Marksova 10, Delavsko pekarno. 17'33
KANARČKI ra<li opustitve gojenja poceni Uuproda.i. Tudi kletke. Miklo-il^-va 2, pritličje.	1726
^rodam dobro ohranjen r OTROŠKI VOZIČEK.
likarjeva 5, Studenci. 1742
JABOLKA 2 Diu,
5*rd in sveče naicenejšc pri Venko, Koroška 8. lstotam , ;®tnapolnijo sveče. 1741
^ DVA VOLČJAKA.
J"ada, sc oddata. Sokolska SkStudcnci.	1740
Obdajo se
j MACESNOVE CEVI
n vsi pripadajoči predmeti za O'Sanje vode iz studenca.
len C tuc^' voziPek (šare), sobna kredenca iz trde-‘a..lesa, mali mizni štedilnik, h» . Rošati oleander. Štunfi, Cankarjeva 7.	1699
^LAVIRSK0 harmoniko
resistrom in 120 basi pro-arn. Betnavska 23.	1696
Posest
r.. hiša z mesarijo.
sn7,jniCo' klavnico, zidano gobarsko poslopje, kolarni-b.-jelik vrt na prodaj. Po-
ružje, Aleksandrova 19.
1428
HIŠICO
s 1000 m* vrta v G. Radvanju zamenjam, takoj za parcelo v Novi vasi, Pobrežju. Teznem ali Studencih. Prevzem hipoteke. Kapital nepotreben. Vselitev mogoča ta-iakoj. Event. oddam za več let v najem. Posredovalci izključeni. Vprašati pri Josipu Klinar-ju, Praprotuikova 17, Krčevina.	1656
Din 85.000 novo zidana dvostanovanjska hiša, približno 500 m2 vrta — predmestje. Din 52.000 stanovanjsko-go-spodarsko poslopje, 9 oralov zemlje, gozd, njive, travniki, sadonosnik — Pragersko.
Din 57.000 kopališče ob Dravi z večjčo parcelo — posebno ugodno za industrijo.
Din 300.000 stanovanjska hiša v centru.
Din 340.000 moderno opremljena vila, obsežen vrt, naj-mirnejši del mesta.
Din 1000—1200 mesečno se Plača za manjši trgovski lokal v centru.
Prednje in številne druge objekte posreduje:	1763
Realitetni biro ^TRIGLAV« Aleksandrova c. 12, tel. 25-34.
Nalivsa peresa Pisarniški pribor Računski in razmnoževalni stroji
Pisalni stroji
ADLER
Ivan Karbeutz
Registrirne blagajne
A N K E R
Maribor, Gosposka ul. 5 TEL 26-42
Novozgradba v mestu, 3 sobe, kuhinja, vrt. 22.000. Šest-stanovanjska novozgradba, Pobrežje, vrt, 42.000. Vino-gradno posestvo, Kamnica. 11 oralov, hiša. 75.000. Krasna novozgradba, 8 modemih stanovanj s kopalnico 450.000. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	1759
ši
Dvodružinska hiša (ribniki pri parku) 130.000. — Novc-zgradba enodružinska, ab Gosposki ulici 180.000. Hiša, Slomškov -trg, 200.000.	—
Vila, enonadstropna, Betnav ska cesta, 220.000.	— Po-
sestva od .35.000, družinske okoliške hiše od 10.000 din naprej. — Gostilne, trgovine, mesarije prodaja Posredovalnica Maribor. Aleksandrova cesta 33.	1767
v naj več ji izbiri pri
Tekstilaaa
Biideieldt
Maribor, Gosposka 14
Danes in jutri se preda POHIŠTVO in razne druge stvari. Smetanova 46-11.	1785
Proda se
HIŠA Z VRTOM
in njivami, ugodno za mizarja ali vsako drugo obrt. Ivana Jarc, Rače.	1749
Proda se
PARCELA
pri Ptujski cesti. 15 minut od kolodvora. Vprašati Kurilni-ška ulica 3.	1751
HIŠA.
enostanovanjska, 4 sobe, veliki vrt, v centru mesta, na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	 1727
ŠIVALNE STROJE.
pogrezljive. tovarniško nove, z 201etno garancijo. 1900 din — prodaja USSAR, Maribor. Trubarjeva 9.	1764
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ
»SINGER,-, malo rabljen, pro da Ussar. Trubarjeva 9. 1765
1000 nr ZEMLJE
ugodno na prodai. Vprašati: Ogrizek, Zg. Pekre 88. 1795
v modnih barvah nudi	uioi
loslp §raj, Maribor
Prodam
STAVBENO PARCELO
nasajeno s sadnim drevjem, vpraša se pri g. Cebulcu. Beo grajska ulica 9.	1808
NOva
DVODRUŽINSKA HIŠA
na prodaj. Viktor Parmova 16. Tezno — Maribor. 1791
Lepa železna OTROŠKA POSTELJICA
poceni na prodai. Vprašati v trafiki Bauman, Tržaška cesta 1.	1788
Službo išie
ABSOLVENTKA
mešč. šole ter Legatovega trgov, tečaja išče službo v pisarni, gre tudi začasno kot praktikantinja. Naslov v upr. Večernika«.	1706
500 DIN NAGRADE
dam onemu, ki ini preskrbi službo kot inkasant. skladiščnik. sovozač ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Zanesljiv 500« na upravo lista.	1743
Sprejmem takoj zanesljivega RAZNAŠALCA KRUHA Nova pekarna. Pobrežje, Nasipna ulica 84.	1748
PERFEKTNA
KORESPONDENTINJA
za slovenski ln nemški jezik s perfektnim znanjem obeh stenografij išče stalno službo v Mariboru. Ponudbe na upravo pod »Reference«.
1773
FRIZERKA. prvovrstna moč, išče s 15. oktobrom zaposlitve v Maribora. Ponudbe pod »1. F.« na upravo. 1815 Išče se pošteno jn snažno DEKLE, naslov v upravi »Večernika«. 1813	STANOVANJE oddam. Vojašniška ul. 5. 1725
	SOBA IN KUHINJA s pritiklinami se odda s 1. novembrom. Cankarjeva 24, Pobrežje. 1724
	SOBA se odda proti odslužityi pri Franc Lopič. Aleksandrova c. št. 33, Krčevina. 1723
POSTREŽNICO iščem za takoj — Naslov v upravi. 1807	
	DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Frankopanova cesta 29/1. 1722
POSTREŽNICO. inteligentno in pošteno sprejmem. Vprašati v ponedeljek v Tržaški 53-1. 1810	
	2 SONČNI SOBI IN KUHINJA se oddajo stranki brez otrok. Dravska ul. 8. 1447
PERFEKTNO PLETILJO za stalno išče »LUNA« — Maribor. Glavni trg 24, 1771	
	Enosobno sončno STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda s 1. novembrom. Metelkova ulica 37. 1736
POMOČNIKA ali POMOČNICO za damsko konfekcijo — plašči — iščem. Vprašati v upravi. 1776	
	SOBO oddam boljšemu gospodu, pro sti vhod. Vprašati v trafiki Tržaška c. 44. 1735
SIMPATIČEN MLADENIČ. trgovski sotrudnik v manjšem mestu pri Mariboru, želi resnega znania z gospodično trgovske izobrazbe in skromno radi ženitbe. Gospodične z nekaj premoženja za otvoritev lastne trgovine imajo prednost. Ceni. ponudbe na upravništvo »Večernica« pod »Lepa bodočnost«. 1783	
	SOBO IN KUHINJO oddam s 1. novem. Marksova 10, za Delavsko pekarno. 1784
	OPREMLJENA SOBA se odda. Gregorčičeva ulica 8/11. 1715
	OPREMLJENA SOBICA se s 15. okt. odda. Studenci, Sokolska 93. 1719
Distinguiran. stasit in resen gospod, zrele tnoške dobe, na vodečem položaju, želi znanja šarmantne in izobražene DAME. V slučaju obojestranske simpatije in duševne sorodnosti ženitev ni izključena. — Anonimni dopisi in Pustolovske želje so popolnoma brez pomembni. Samo resne dopise prosim na upravništvo lista z oznako: »Srečna jesen«. 1781 Stanovanie	LEPO OPREMLJENA SOBA sončna, snažna, se odda. — Naslov v upravi. 1668
	Lepo opremljeno sončno SOBO oddam boljšemu gospodu. Jože Vošnjakova 21/111, za sodnijo. 1761
	Opremljeno dvo- ali enosobno STANOVANJE z uporabo kuhinje oddam. — Meljska cesta 33. (V gostilni.) 1816
	POŠTENA GOSPODIČNA, najraje državna uradnica z lastnim pohištvom, se takoj sprejme v zračno stanovanje. Trubarjeva 9. 1793
DVE SOBI, KUHINJA se takoj oddajo. Magdalen-ska 34. 1630	
ODDAM STANOVANJE sobo, kuhinjo in kabinet z vr tom. Studenci, Kralja Petra cesta 10. 1664	IŠČEM SOSTANOVALKO s celo oskrbo. Einspielerjeva 24, pritličje. 1800
Sprejmeta se DVA GOSPODA na celo oskrbo takoj ali s 15. oktobrom. Vprašati v gostilni Dr. Krekova 2. Studenci. 1730	Oddam suho STANOVANJE z lepim vrtom takoj ali s 1. novembrom. Sp. Radvanjska 63. Nova vas. 1695
GOSPOD SE SPREJME
v lepo opremljeno sončno sobo in vso oskrbo. Koroška c. 27, Gačnik.	1704
Dve solidni
GOSPODIČNI
se sprejmeta na stanovanje. Frankopanova 10.	1707
SOBICO
z vso oskrbo išče soliden go spod. Dopise upravi pod »Železničar«.	1779
POŠTENA GOSPODIČNA
sc sprejme poceni na stanovanje, tudi možnost kuhanja. Trubarjeva 9.	1802
Oddam
DVE MAJHNI SOBI
in kuhinjo za 2—3 osebe. — Pobreška c. 21.	1804
SOBA.
čista in zračna, se odda 1—2 gospodoma. Vojašniški trg 2, soba 18.	1806
Oddam več
STANOVANJ.
Pobrežje, Dr. Vrstovškova 1.
1787
GOSPOD IZ TOVARNE
se sprejme na hrano in stanovanje po nizki ceni. — Židovska 14. vrata 9.	1790
SOBO s ŠTEDILNIKOM
oddam. Gubčeva 3. Melje.
1792
SOBA in
MANJŠA KUHINJA
se oddasta v Ljubljanski ul. 41.	1789
Dopisi
KATERA GOSPODIČNA,
25—33 let, bi posodila gospodu, staremu 29 let, din 2000 proti dogovorjenemu mesečnemu odplačevanju. Ženitev zelo možna. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Teh nika in bodočnost«. 1694
ŠIVILJA.
brhko in zdravo dekle, 26 let stara, pridna in poštena, se želi poročiti z odgovarjajočim gospodom, ki ni pijanec. Pisati, prosim, na »Ve-černik« pod »Mlada šivilja«.  _________________________1784
RESNEGA ZNANJA
si želi 521etni upokojenec, vdovec brez otrok, s starejšo gospodično ali vdovo, ki si želi dobrega moža in mirno življenje. Do-nise prosim na »Večernik« ‘pod šifro »Udovec«.	1782
Nič ne prihranite,
ogromna količina KONFEKCIJE
nad 600 najlepših damskih plaščev smo pripravili za prodajo! Cene brez konkurence k^^■■ ■
TRGOVSKI DOM, MARIBOR
ako kupite
po navidezno nizki ceni, prihranite samo, ako kupujete dobro blago,
kajti
a^° kupite za din 150- " m nosite 150
je dražje, kakor
a^° kupite za din 180- ^ in nosite 360,
dni,
ZATO SAMO
KARO
čevlje
'Vsak je svoje sreče kovač !
V kratkem se prične 37. kolo državne lazredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih
dobitkov v skupni vrednosti ca.
Din	65,000.000*-
Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo hišo sreče in glavno kolekturo
BEZJAK, Naribor, Gosposka ulica 25, tel. 20.97
kjer boste našli veliko izbiro novih srečk 1
Bezjakove srečke so do sedaj zadele sledeče premije:
27. ko o	10 XI. 1933 štev. 34.210	din	200.000’—
32. kolo	31. VID. 1936 štev. 59 971	din 1.002.000’-
36. kolo	14. IV.	1938 štev. 83.5.6	din	301.000’—
Nadalje:	35.	kolo	20.	X.	1937 štev. 77.696 din 100.000’—
36. kolo	13. VIII	1938 štev. £6.831	din	lOO.OOO’-
36. kolo	22. Vili	1938 štev 7.366	din	100.000’—
kakor brezštevilne dobitke po din 80.000*—, 50.000’—, 40*000*-. 35.000*-. 20.000’—.
in 10.000’—.
Prihodnje žrebanje bo že 12. oktobra t. 1.1
Odločite se pravočasno!	Sreč«	Vas	kliče!
Cela srečka stane Din 200.*, polovica Din 100*-in četrtiuka Din 50*-
zadnje novosti
v „NAPPA“
@	llaie dvojno	barvane
®	svinjsko usnje
@	pralno usnje
®	kakor cenene
Iriko rokavice
pr naša
v veliki izbiri
t.
I
MARIBOR
Gosposka ulica 4
ŽČOHES A
■■MMTaRBHBim
in
šivalne stroje
proda na meuečne obroke po Din 100'—
MEHANIK
OPACSLER
Umetno m zarstva
m Psiiz
Mor, Taborska ul 14
najnovejši modeli v konfekciji
Jakob Lah
Giavnl trg 2
1431
Naše novo
1184
volneno in svileno blago za jesen
je zopet nekaj posebnega v okusu in kvaliteti Oglejte si našo zalogo, ker je to v Vašem lastnem interesu
Tekstilana Budefeldt • Gosposka 14
Prvi in navečji mariborski klavirski salon
M. Bauerle
Maribor, Gosposka 56
priredi
oktobrski
teden
Vsi v oktobru najeti klavirji pridejo v last najemnika, če doseže najemnina višino cene. Pri nakupu 100/0 popusta.
Novo sredstvo za
čiščenje zobovja
mm
BOTOT 40?
dehtipr'16
SPECI"1
Mousseu*
Okusno, penasto, osvežujoče.
Poskus Vas bo navdušil!!
Vetrinjska ul. 11
Naše
Blago
Dožnost mi je, da se zahvalim
S. Dr. Lutmanu
primariju
za vso skrb, ki mi jo je posvetil za moje težke bolezni, tako da sem v kratkem čatu lahko zdrava zapustila nolnico.
Istočasno se zah.aljujem tudi cc. sestram za skrbno nego. Maribor dne 8. X. 1938.
Kristina Voltgruber
kavarniška restavraterka Prankopanova 7 n.u
Flaneli
za perilo
v čednih vzorcih pri
Iettni Bili
Maribor, Gosposka ul. 14
v veliki izbiri po nizkih cenah nudi	1692
za zavese Josip Sraf, Maribor
olepša Vaš dom in ga napravi udobnega.
<•
Budefeldt
prinaša pravilno 1
Širite „Veternik
u
Oglas
Spre;em orodariev
Uprava Letalskega tehničnega zavoda v Kraljevem bo sprejela več orodurjev. Prošnje za sprejem je treba dostaviti po pošti ali osebno. Višina dnevnice se bo določila po sposobnostih.
Iz pisarne Tehničnega oddelenja Letalskega tehničnega zavoda v Kraljevem, t. Štev. 4605 od 27. septembra 1938.
1000 din placsvfl
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani: kurjih očes, brada* vic, trde kože, bul, ozeblin itd. — »Ker sem bil z Vasitn »Radio Balzamom« želo zadovoljen, prosim, da mi pošljet še 2 lončka, ker sem priporočal svojim znancem.«
Tako piše g. Jos. Bizjak, Maribor, Trdinova ulica št. *<*•
Nad 300 takih priznanj, ki so vsakemu na ogled, priča, da je »Radio Balzam« najboljše in, ker se ne suši in tra. leta, tudi najcenejše sredstvo. Vsak. kdor enkrat J>osKU jj je tako zadovoljen, da ga priporoča znancem. Naročite tu Vi to pošteno in s 1000 din zajamčeno dobro sredstvo, n bo Vam žal. Zahtevajte v Vašem interesu povsod sam® »Radio Balzam« Cotič. Ne rabite danes, prosim, ohranit® moj naslov, ne bo Vam žal. Kjer bi se ne dobil, pišite 1 tvornico. ki Vam pošlje prosto poštnine z navodilom garancijo: 1 • lonček za 10 din (predplačilo) ali na povzeU *
1 lonček 18 din, dva 28, tri 38 din.
Tvornica „RADIO BALZAM" CotU
Ljubljana, Janševa ulica (Kamniška)
 ___________________ Odobreno S. br. 6302, zak. zašč. 9631_ _
'	~	“"7	.	.	'	’	IX	l	2532'38^
Draibeni oklic
Dne 21. novembra 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodiŠcd v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: KOROŠKA VRATA vi. št. 26 Cenilna vrednost: Din 305.704’—
Najmanjši ponudek: Din 152.852’—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražDe> sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit n* uradni deski sodišča.
Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX«
dne 19. septembra 1938.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, sestre, svakinje in tete
gospe MARIJE HOLC
izkazali sočutje in vdanost, najiskrenejša zahvala. Prisrčna zahvala g. dr. Mariniču in g. dr. Pihlarju, ki sta lajšala njeno telesno bol, pevskemu društvu »Zarja« in pevskemu društvu pekovskih pomočnikov, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim mnogim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Pobrežje pri Mariboru dne 7. oktobra 1938.
žalujoča rodbina Holc Matija.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RAN UNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naložba donarja. kor Jam« a« vloge pri lej hranllnltl Dravska banovina s talim avojim premoženjem m i vso svojo davčno močjo — — H ra n II ni ta izvršuj a vse v denarno stroko spadajoče posle toino in k u lan t no
Sn r A I O m 2 vloge in knjlilce na tekoči raiun | C m d po„mjugodnejiem obrestovanju
n , v .	Ari ir nasproti pošte, pre/
Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnica
Izdaj in Velja tut
urejuje ADOLF IlIlJNIKAIt v Mariboru, Tisku Mariborska tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak an mcscc prčjemun v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. lelcfon uredništva
št. 25-67. Poštni čekovni račun št. II.109.
ob N'
in