v Ljubljani, v četrtek 3. decembra 1891 LISTEK, Lakota v Rusiji. Rusija je pred vsem poljedelska država, zatorej je blagostanje narodovo veliko bolj odvisno od dobre letine, nego v drugih evropskih državah, kjer cvete tudi industrija. Mi ne režemo s tem, da v Rusiji še ni tovarn, temveč le toliko jih še ni, da bi bistveno vplitale na narodno gospodarstvo. Posebno se pa v Rusiji slaba letina zaradi tega tudi močno čuti, ker sadjarstvo še ni prav nič razvito. V druzih državah razna društva skrbč za povzdigo sadjarstva, vsega tega dosedaj v Rusiji ni bilo in se še-le sedaj nekoliko pričenja. Je pa še več druzih vzrokov letošnjega glada v Rusiji, o katerem poročajo razni listi naravnost 6trašne podrobnosti. Posebno hud glad je v saraar-ski guberniji. Od tam poroča v „Ruskija Vjedo-mosti" neki tamošnji nemški naseljenec, da je iz Peterburga dobil 42 rubljev, naj jih razdeli mej stradalce. V selu Mosti našel je v jedni sobi ljudij, ki neso mogli vstati. Na vprašanje, kaj jim je, so mu odgovorili, da umirajo glada. Kupil jim je l pud in 30 funtov moke. V drugi hiši našel je dve osebi bolni vsled glada. Tu je še našel malo moke in prosenih mekin, iz katerih so si pripravljali »sok". V tem se je zvedelo, da Schmidt daje podporo in drugi dan je prišla k njemu cela tolpa sestradanih ljudij, ki so prosili pomoči. Poizvedel je, od kod so, in odpravil se je v njih sela, da se preveri o revščini. Našel je po hišah mnogo bolnih ljudij od lakote. Najpotrebnejšim je dal moke in jim razložil, da so mu ljudje poslali denarja iz Peterburga. Ljudje so ga prosili, molili so, jokali in zdi-hovali, da se popisati ne dfi. K temu posestniku so potem prišli otroci in starke iz drugih sel proseč ga pomoči. K njemu je prišel kmet, pal na kolena in plakal. Sprva od joka govoriti ni mogel. Potem mu je razložil, da ima ženo in šest okrok, ki nemajo kruha in se živč samo ob travi. Pa so vsled tega opešali in že umirajo glada. Dal mu je moke. Najhujše je pa, ker ljudje nemajo v tem kraju nobenega zaslužka. Zem-i stvo (deželna uprava) daje sicer nekoliko pomoči, i ah ta pomoč ne zadošča. Dosti bolje ni v jekaterinski guberniji. Tamošnja i zemska uprava je pa sklenila vsaj, da se gradi neka j železnica, da bode nekaj ljudij imelo zaslužka. Ne pomanjkuje le žita, temveč tudi krme za i živino. Ne le kmetje, temveč tudi pomeščiki so v nekaterih krajih prisiljeni prodati živino. Ljudje so pa tudi zaradi tega posebno potrti, ker vsejana ozimina jako slabo kaže in je torej drugo leto pričakovati zopet slabih pridelkov. Vlada, zemstva in duhovščina si jako prizadevajo, da bi odporaogli gladu, ali žal, da so vse naredbe le polovičarske. Prepovedalo se je izvažanje žita mnogo prepozno. Izvažanje bi se bilo moralo omejiti že spomladi, ko se je že videlo, da bode slaba žetev, ali vsaj takoj ob novini. Tako se je pa od januvarija do septembra letošnjega leta iz Rusije več žita izvozilo, nego lani v tem času. Ko so trgovci izvedeli, da se bode prepovedal izvoz, hiteli so z žitom v inozemstvo. Železnice so bile kar preobložene. Takega premeta še ne pomnijo. Kaj pa je bila posledica temu? V Rusiji se je žito neizmerno podražilo, na zapadu pa rusko žito leži v skladiščih, ker se prodati ne more. Doživeli smo celo, da se je nekaj tega ruskega žita že nazaj v Rusijo pripeljalo, ker se na Ruskem dražje proda, nego v inozemstvu. Velika neprilika je pa pijanstvo, o čemur se pritožujejo vsi ruski listi. Obupani ljudje so se udali pijančevanju. Mnogi zapijo podporo, ki se jim podeli, če tudi potem morajo stradati. Vlada je mnogih krajih dala zapreti krčme , ali to navadno že prepozno. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta v « * ... . 4 g:,d-' za en mesec 1 »'d. 40 kr ? aaministraciii nrAiAmnn. roiio • 7.« i«*«. -u .... . i « . « .. v , za četrt leta r A . . . * «•« cu mcntju ± JLr administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., fld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. ŽO kr. M „ . Posamezne številke veljajo 7 kr. naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". več na leto. ;! »fctev. Gabilo na naročbo. S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC« velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.' Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja TBak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/.6. uri popoludne. jetnik XIX. Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 ■ četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Državni zbor. Z Dunaja, 2. decembra. Budgetna razprava. Včeraj je bilo najprej rešeno poročilo kontrolne komisije za državni dolg, katero je zbornica prizna-vaje vzela na znanje, potem so bile potrjene trgovske pogodbe s Turčijo, Bolgarijo, Španjsko in Portugalsko. Zatem se je pričela razprava o trgovinskem ministerstvu, pri katerem je poslanec Burgstaller zopet povdarjal potrebo druge železoice, ki bi vezala Trst z notranjimi deželami. Tudi izreka nado, da se že prihodnje leto napravi telefonska zveza med Trstom in Dunajem. Tržaški poslanci so res taki, kakor se je nedavno izražal češko-nemški poslanec dr. Nitsche, ki je rekel, da vstajajo nevede, ali vstanejo kot parlamentarni »mandeljci" ali kot parlamentarne »babice." Pri vsaki priliki zahtevajo od vlade posebno pogačo za Trst, na drugi strani pa glasujejo za vsako spako, ki krajša državne dohodke. V svoji kratkovidnosti ali strasti ne pomislijo, da ne more ostati ovca cela in volk sit. Socijalno vprašanje ( Glavna razprava se je potem vršila o socijalnih zadevah. Baemreither jo je pričel z obširnim govorom o potrebnih napravah za delavce, in zlasti o mirovnih sodiščih, s katerimi se peča posebni vladni prediog. Drugi govornik je bil l^nez Lichtenstein, j ki je povdarjal, da se dosedanji uspeh parlamentarnega delovanja ne strinja z obljubami prestolnega govora. Razun vladnega predloga glede mirovnih uradov se v socijalnem oziru ni zgodilo ničesar in zlasti miruje trgovinsko ministerstvo, ki že od leta 1883 sem v tem oziru ni storilo ničesar. Trgovinski minister je sicer ukazal sostaviti štatistiko o zadrugah, ki je v marsikaterem oziru zanimiva, ali važneje bi bilo, ko bi bil sostavil štatistiko o čedalje večji revščini med malimi obrtniki. Neobhodno potrebno je zabraniti pogin malega obrta in vlada in državni zbor bi morala skupno delovati za ravnotežje med velikimi in malimi obrtniki. Rokodelstvo se mora zopet oživiti; to delo prične ali krona in vlada s pomočjo vladajočih krogov in potem ostane obrtni stan vdan cesarju, konservativen in patrijotičen, ali pa se prične po dolgem neizrekljivem siromaštvu iu in konča s pogubo državljanskih čednosti in krščanstva, to je po socijalno-demokratičnih potih. To se že zdaj razodeva v Berlinu, kjer velja splošnja volilna pravica, na Dunaju pa je še skrito, toda stopi tudi tukaj na dan, če se zgodi še kaj takih napak, kakoršna se je zgodila z osnovo Velikega Dunaja. Zato priporoča vsem strankam, ki niso v nerazvezljivi zvezi z mobilnim kapitalom, da naj gredo urno na delo socijalne preustroje, pri kateri ne gre za volilce in za volitve, ampak za mir domovine! Živahna pohvala in vsestransko čestitanje je sledilo temu govoru. Za knezom Liechtensteinom priporočal je Edlbacher nožarstvo na Gorenjem Avstrij- ! skem vladi in zahteval zanj državne podpore j 25.000 gld., D y k pa je zahteval večjo skrb za i mlinarstvo na Češkem. ! Kdo gospoduje v zbornici? To vprašanje se je razlegalo po zbornici in je prišlo nehotč vsakateremu na jezi^, ki je bil priča dogodkov, ki so se vršili med govorom poslanca Pichlerja, ki je zdaj prišel na vrsto. Obračal se je proti zadnjemu stavku kneza Liechtensteina, pa ga je zavijal tako, kakor da bi bil knez levičarjem očital, da so oni odvisni od velikega kapitala. Zahteval je torej od njega, naj dokaže, s katerim činom ali glasovanjem bi bila levica pokazala svojo odvisnost od velikega kapitala. Pri teh besedah segel je poslanec Plener govorniku v besedo in rekel: Naj dokaže to! Poslanec Oton Polak, katerega je dr. Gregorec med Ghonovim govorom imenoval komarja ali „kibicau, mu je pritrjeval: Naj govori in odgovarja! Vstal je velik nemir, med katerim Plener govorniku ukaže: »Nehajte govoriti, on (knez Liechtenstein) mora mahoma odgovarjati!" Vrišč je postal še večji, ker so levičarji podpirali besede svojega voditelja s kriki: »Odgovarjajte, odgovarjajte!" Polak se vnovič odreže: »Lahko je kaj trditi, ali treba je to tudi dokazati!" In Wrabetz še dostavlja: »To je sumničenje po kopitu Lueger-jevem!" Levičarji so vse križem kričali: Odgovarjajte, odgovarjajte! Poslanci na desnici pa so pri tej čudni prikazni strmeče klicali: Kdo ima besedo? Kdo ima zapovedovati? Predsednik dr. Smolka pa je sedel na predsedniškem stolu v silnih stiskah in težavah, ter ni vedel, kaj bi storil. Katerega druzega raz-grajalca bi bil takoj pokaral in poklical k redu, Plenerju pa si ni upal pokazati predsednikove veljave in ga opozarjati, da nima nikakoršne pravice ustavljati govornike in po svoji volji komu dovoljevati besedo. Molčal je tudi še potem, kojePichler med živahnim odobravanjem levičarjev rekel: Prevzvišeni knez ni dal nobenega odgovora, zato izrekam, da njegov izrek ni resničen ! Kdor bere besede Liechtensteinove, sprevidi, da knez tega ni go- Političen list za slovenski narod. voril, kar so mu podtikali, m >il9 ravnanje predsednikovo še čudneje in ,i|f0^}ovič potgflvalo,, da je mož star jn da svoji nalogi kot predsednik Sli) vsled tega ni več kos. „ ^ Za Pichler j em poprijel je„|^jio. trgovinsjtj minister Bacquehem» ki je govoril cplo uro ip razpravljal raznotere zadeve. Rekel je, .|dt si trgfl|7 vinska, jg obrtna zbotpica dunajska jpri^deva po-r magatj malim, in, feH feMlftfHte gotovo tudi za gorenje-avstrijske obrtnike ne bo zastonj. Govoril je dalje o podonavski parniški in Lloydovi družbi, ki sta velike važnosti za domačo industrijo, o razstavi v Chicagu in o raznih zakonih, ki so bili skleneni v korist delavcev in ki se dobro potrjujejo. Konečno je naznanjal, da se zbornici še isti dan izroči vladni predlog glede podpore 10.000 gld., s katerimi se imajo napraviti stroji za male obrtnike. Za ministrom govorili so še trije govorniki. Rizzi zahteval je večjo skrb za vravnavo ladjišč ob primorskih bregovih, Kozlovvski pa je priporočal ministru, da naj pri vseh kmetijstvo zadevajočih vprašanjih popraša kmetijske družbe, oziroma skliče enketo; tudi je poudarjal, da se trgovinska politika prav lahko vzajemno ozira na industrijske potrebe. Zadnji govornik Wohanka priporočal je ustanovitev trgovinskega muzeja v Pragi in razpravljal tudi nekatere železniške tarife. Ob petih popoldne je bil konec zborovanja, ki se je nadaljevalo danes popoldne ob dveh. Ogla-šenih je bilo mnogo govornikov, izmed katerih so prišli dozdaj, ko to sklepam, trije na vrsto. Razpravljali so večidel domače stvari brez posebnega pomena. Ko bode razprava zaključena, govori še kuez Liechtenstein, da s stvarnim popravkom zavrne natolcevanje poslanca Pichlerja; omenjal bo menda tudi to, da predsedništvo ni zabranilo prej omenjenega neparlamentarnega vedenja levičarjev. Odmerjenje doliodkarine na Dolenjskem in določitev zemljiškega davka. (Govor poslanca Vilj. Pfeiferja v državnem zboru dne 26. novembra 1891.) Prosil sem, častita zbornica, za besedo, da na jedni strani sprožim vravnavo postopanja pri določevanju, oziroma pri popravljanju novih zemljiško-davčnih tarifov, na drugi strani pa, da povčm, da pritožbe o fiskalni ostrosti v nekaterih okrajih na Kranjskem, — kakor so bile navedene v interpelaciji dne 9. junija t. 1., — še niso prenehale, in naglašam, da je treba v več točkah popraviti nazore visoke vlade, oziroma njen odgovor na izražene pritožbe dnč 30. t. m. če misli vlada, da se za 1891. leto v teh okrajih prihodkarina nekako mora za 719 gld. v ordi-nariju, ali s prikladami vred za 1438 gld. povišati, in celo to povišanje za neznatno zmatra, ne morem odobravati njenih nazorov. Tu se gre za okraje, ki vsled raznih neugodnih razmer (trtne uši, strupene rose, slabe letine itd.) vedno bolj obožavajo, za okraje, katere zapušča V Peterburgu pa posebna komisija preudarja, kako bi se dalo stradajočim pomagati, zlasti kako bi se dale v bodoče odvrniti take nezgode, časopisi priporočajo razna sredstva. Vsi se pa v tem strinjajo, da bode treba dognati, kaj je krivo gladu. Nekateri vidijo vso krivdo v tem, da se v Rusiji le še po starem kmetuje. Premalo napreduje ruski kmet. Priporočajo umetno gnojenje, stroje in kmetijske šole itd. Drugi vidijo zlo v tem, da kmet ne more po ceni dobiti denarja na posodo. Najbolj prav pa imajo pač oni, ki trde, da ima ruski kmet premalo zemlje. Vse te stvari so pomisleka vredne, s takimi akademičnimi razpravami ljudem le ni po-magano. Boljše je pač storil romanopisec Tolstoj, ki je odšel v sela, kjer je najhujši glad, osuoval javne obednice, kjer iz svojih in nabranih sredstev preskrbuje ljudem potrebne hrane, hkratu jih pa tudi poučuje. Pokazal je, da je mož, ki ima res dobro srce, ki ga je pa tudi volja na vsak način narodu pomagati, ne pa le v spisih razpravljati bedo. Mnogo je kriva takemu stanju tudi slaba uprava. Ali tu bode najtežje kaj storiti. V Peterburgu bodo morali zavladali drugi nazori, poprej ne bode bolje, pred vsem bode treba, da se bode vlada bolj zanimala za notranja vprašanja, nego za vnanja. na s^otjjjfl delavnih rodbin, da si onostran Širokega mojrjja .poiščejo sredstev za obstanek, ker se na do-maii ;?eplji jjreživiti ne morejo. ,, c., polnost finančne np?ave je, da prizanaga tema jj|pbijaj$tvu, d*;, mf.že sedanjim budim bremenom naklada novih,' ki je morajo ugonobiti. (Dobrot Dobifj^.na desnici.) rekel).častiti gospod - poslanec za Gupjpo^kir^e^, r-r .ijjj^pi okraj njor^trpeti j«d-nake, če tudi ne tako hude nezgode, kakor krški, — ko bi davčno oblastvo na hip iznašlo, da se je pri tamošnjem prebivalstvu kupovalne in konzumna zmožnost povekšala in bi zatorej povečala dohod-karino (Dobro 1 na desnici), pri prebivalstvu torej, ki si, kakor prebivalstvo iz vinskih okrajev na Kranjskem, kjer trtna uš uničuje vinograde, mora pri-trgavati pri hrani in obleki, tako, da bi bilo pričakovati, da se bode bolj oziralo na slabe gospodarske razmere, ne pa povekšali davki z ozirom na naraščajoče obubožanje. Mej drugim naj navedem krško občino za vzgled. Ne gledl na privatno dobrodelnost, ki slednji dan 30—50 lačnih šolskih otr6k preskrbi z gorkim kosilom in mnogo ubogih podpira, sta v Krškem dve ubožni hiši, kjer je 24 domačih ubožcev, poleg tega se ubožani bolniki, hirajoči občinarji, ki ne morejo delati, podpirajo iz občinskih sredstev. Za obleko in šolske potrebščine zapuščenih otrok tudi skrbi občina, tako da za uboge vsako leto iz občinske blagajnice plača 600—700 gld., torej 40*/o skupnih občinskih troškov. (Cujte 1 na desnici.) Ker se, žal, vekša število ubožcev, vekšajo se tudi priklade, katere mora občina nakladati na davčni goldinar, da preskrbi ubožce. K temu pa pride še to, da država občini naklada dela in opravke, katere bi morala opraviti sama, s čimer nastajajo zopet novi troški in treba je zopet novih priklad. Država bi morala posle, katerih občine s svojimi močmi zmagovati ne morejo, sama opravljati, ali pa občine za take stvari odškodovati, potem bi pa utihnile pritožbe o visokih prikladah. Prišlo je že tako daleč, da mora deželni odbor kranjski, kakor sem izvedel, pomanjševati priklade, katere vsiljujejo občinam pregoreča oblastva, da davkoplačevalcem olajša že pretežavno breme. To je potrebno gledd na neznansko visoke priklade in žalostne gospodarski položaj. Državni davčni organi se pa ne zmenijo za težavne čase, vedno huje privijajo davčni vijak, povišujejo dohodkarino v stiskanih vinskih okrajih, iz-računijo to povišanje na 719 gld. v ordinariju (ali bolj prav na 1438 gld.), utemeljujejo to s tem, da se je povekšalo število strank, ki morajo plačevati dohodkarino, pozabijo pa na to, da je več davka odpalo, ker so mnogi obrtniki pustili obrt zaradi prevelikega davka, in se je poleg tega še povekšala dobitkarina, s čimer se številka 719 gld., oziroma 1438 gld., še povekša. Vpliv letošnjega povišanja davkov se bode še bolj čutil 1892. leta, ker se ima, kakor znano, do-hodkanna določiti po treh poslednjih letih 1889, 1890 in 1891, torej se ima višji dohodek 1891. leta všteti pri predpisu davka za 1892. leto. Po tem takem je povišanje znatno in jako občutljivo in se s tem ne pomanjša, če se na to sklicuje, da so nekateri obrtniki prenizko obdačeni, kajti nekateri brezvestni špekulanti nalašč naznanijo večje dohodke, da na tej podlagi dob£, kolikor je moči, veliko kredita, ter s to sleparijo dobč blaga na upanje (čujte 1 čujte 1 na desnici), katero potem v zgubo prodajajo in škodujejo reelnemu trgovcu, ki ne more zmagovati te nesolidne konkurence. Nikakor pa ne morem pustiti veljati visoki vladi, da so pri določitvi dohodkarine sodelovali le neomadeževani ljudje kot zaupniki. Jaz sem v svoji interpelaciji trdil, da je za zaupnika bila omadeževana osoba. Vsled te interpelacije zahtevali so se kazenski izpiski o osobah, ki so bile za zaupnike, in pokazalo se je, da je bil mej njimi nekdo, ki je že bil kaznovan zaradi dobičkaželjnosti (Cujte 1 Čujte! na desnici). Poleg tega se govori, da je mej zaupniki bila še neka druga omadeževana oseba. Ali so zaupniki tako vplivali, o tem nočem govoriti. Opaziti pa moram, da je občina, vprašaua o lokalnih prometnih in kupčijskih razmerah nekega obrtnega podjetja, čutila se dolžno, ozirati se na slabe gospodarske razmere. Zaradi tega je pa dobila ukori »da se je v svoji izjavi preveč ozirala na dotično stranko", s pristavkom, da ima pričakovati kazen, kakor vsakdo, ki žkoduje Srarju. (Cujte f CujteJ na desnici.) _„„ . . ' 1' . 1 *>oy«jd- > popkoma Kar sem danes p^gdal, tp cPopoIno^potrju- jejo pritožbe, katere s^jj, navel v svoji interpelaciji dnd 9. junija t. 1., posebnp pa neprafjjn^ostopanje pri izbiranju zaupnikov, in pa ;tof,,4* se dohodka-rina n[ povišala zaradi...večjega blagostanja prebivalstva, temveč(i^adi prevelike gorečnosti posamičnih državnih org^v.. Sedaj si pa usojam izpregovoriti o vrejenju postopanja, po katerem se naj določujejo normalne cene, da s? 1896. leta za vse dežele"naše državne polovice nova razdelitev zemljiškega davka tako izvrši, da se bode davek primerno zmanjšal, ker je čisti dohodek kmetijstva vedno manjši, in se tudi pravično razdeli. Če hoče država kot nositeljiea našega kulturnega življenja spolnovati svojo nalogo, more se to le taka zgoditi, da vsak državljan v jednaki meri donaša k bremenom države ; ta jednaka mera pravne države izražena je jasno v drugih državnih zakonih. Uresničiti se pa mora načelo, in to je neobhodno potrebno, da ona jednaka mera ne bode le formalno veljala, temveč tudi v resnici. Če je n. pr. zemljiški davek po poslednji cenitvi za vse kronovine določen z 22°/0 katastralnega čistega dohodka, je to obdačenje po številkah jednaka mera za vse kronovine. V resnici bi pa za vsako kronovino bila jednaka mera, ko bi se kata-stralni dohodek na Kranjskem določil na popolnoma jednakih določbah kakor se določi, v drugih kronovinah. Ko bi se na primer na Kranjskem zemljišče cenilo 100 gld. in popolno jednako zemljišče na Štajerskem pa 50 gld., in bi se po tej cenitvi čistega dohodka zemljiški davek določil z 22%, bi po številkah zares Kranjska in Štajerska jednako-merno donašali k državnim bremenom, v resnici bi pa davek na Kranjskem čutili dvakrat hujše, kakor na Štajerskem. To bi pač ne bila nobena prava razmera. Z jedno besedo, iz nejednakosti cenitve zemljiškega dohodka, oziroma poizvedbe cen, ki so podlaga proračunjenju zemljiškega dohodka, izhaja vzlic jednakosti obdačenja po številkah, preobremenjenje davkoplačevalca, katerega posestvo se je pri sicer jednakih razmerah višje cenilo. Kolikor jaz vem, ni za avtentično poizvedovanje letnih cen onih faktorjev, ki imajo biti podlaga jednakomerni cenitvi zemljiškega dohodka, nobenega postavnega navodila, zatorej naj jaz s svojimi izpeljavami popolnim te pomanjkljivosti. (Konec sledi.) Politični preg-led. V Ljubljani, 3. decembra, ^otranfe dežele. Nova večina. Neki večji poljski list poroča, da se je poskušalo, ko se je bil spravil Plenerjev predlog v državuem zboru v razgovor, obnoviti prejšnjo večino. Pokazalo se je pa, da se to ne d&, ker se Mladočehi v narodnih vprašanjih sicer vje-majo z desnico, v drugih vprašanjih se pa približujejo levici. Poljski list poljskim zastopnikom priporoča, da bi se sedaj kar približali levici, ker se prejšnja večina ne more obnoviti, sicer bodo prišli v manjšino in zgubili dosedanji vpliv. Češko. Liberški Čehi so poslali do višjih ob-lastev več pritožb, kako jih zatira mestni magistrat. Vsled teh pritožb odšla je v Liberco od namestni-štva posebna komisija. Liberško mestno oblastvo je bilo prav neprijetno iznenadeno zaradi prihoda te komisije. Župan ni odrekel komisiji le vsake podpore, temveč je celo brzojavno zahteval od namest-ništva, da se komisija odpokliče. Namestništvo je odgovorilo, da tej zahtevi ne ustreže. Mestni zbor je županu izrekel zaupnico in sklenil v tej stvari obrniti se do svojega državnega poslanca, naj na Dunaju ugovarja, ker se oblastva meS&jo v delokrog liberškega magistrata. Ustavljanje mestnega magistrata pač dokazuje, da so pritožbe bile opravičene. Sicer se pa moramo čuditi temu upiranju, vsaj je magistrat kot politična oblast vendar podrejen namestništvu in po nekej razsodbi upravnega sodišča še pravice nema pritoževati se proti na-redbam namestnikovim. Vnanje države. Vojskovodje bodočnosti. Ker ni bilo večjih vojsk, so v Evropi že jako redki generali, ki so kdaj v vojni zapovedovali večjim vojnim oddelkom. V Nemčiji so jedino kralj saksonski, saksonski princ Jurij in pa maršal Blumenthal, ki so v vojni že zapovedovali večjim oddelkom. Poslednji je pa že 81 let star, torej skoro ne pride več v poštev. Drugi pruski generali so pa v volni s Francozi bili še-le podpolkovniki in majorji. V Franciji tudi ni nobenega generala, ki bi bil v vojni poveljnik vsaj v Icaki brigadi. Šest sedanjih generalov je zapovedovalo 1870. leta polkom. V Angliji sta generala lord Wolseley in sir Frederic Roberts že vodila večje vojne oddelke, pa le v vojnah proti nekulturnim narodom. V Avstriji sta še nadvojvoda Albreht in fcgm. Kuhn, ki sta 1866. leta vodila samostojne oddelke, Vojvoda, Wilrtenberg je tudi. bil že samostojni poveljnik, pa je faktično, če tudi ne formalno izstopil iz avstrijske aktivne vojske,. Drugi generali, fl»ej njimi tudi najboljši,-kakor fiein|ander in Schflo-feld, zapovedovati so k večjemu brigadam. V Rusiji so pa nekoliko na boljem. Obručev, Dragomirov, -Gurfcov,. Vdovski in Radecky so v poslednji vojni s; Turčijo že bili samostojni poveljniki, kar je pač najboljša šola za vojskovodje. Rusija je torej v tem oziru Tja uajbolišem. Rumunija. Jedva se je popoluilo ministerstvo in se sešli zbornici, že so trije ministri odstopili. V ministerstvu se baj6 niso mogli sporazumeti o vnanji politiki. Minister notranjih zadev, Catargiu, vojni minister, polkovnik Lahovary, in minister javnih del, Olanescu, se niso mogli sporazumeti z drugimi tovariši in so torej odstopili. Misli se pa, da se bodo v kratkem pokazale take težave, da bode moralo odstopiti vse ministerstvo in kaka druga stranka pride na krmilo. GrSka. Zbornica je sklenila, da začne razpravo o predlogu, da se bivše Trikupisovo ministerstvo toži takoj, ko bode rešen budget. Ta stvar se že dolgo odlaša. Sicer pa tudi sedanja vlada ne želi, da bi se ta stvar razpravljala, ker bi se opozicija tudi pozneje lahko nad sedanjo vlado na podoben način maščevala. Anglija. Gladstone vendar Še ni tako slab, 'kakor se je nedavno poročalo in kakor morda žele ■vladni privrženci. V nedeljo je v Wirralu imel dva govora, v katerih je tako pobijal vladno politiko, da bi tega nikdo ne bil pričakoval od osemdesetletnega starca. Odločno se je izrazil za irsko avtonomijo. Povedal je pa tudi jasno, da nikakor njegova stranka ne misli na sporazumljenje z unijonisti. Nemčija. Knez Bismarck se je proti nekaterim lauenburškim okrožnim zastopnikom izjavil, da njegov prihod v okrožno zbornico dokazuje, da on ni več Berolinec, temveč Lauenburžan. Te njegove besede nekateri tolmačijo tako, da Bismarck ne misli priti v državni zbor v Berolin, naj tudi trgovske pogodbe pridejo na dnevni red. Bivši kancelar najbrž spoznava, da je zinj čas minol, da bi torej v državnem zboru ne igral posebne vloge. Z njegovo notranjo in gospodarsko politiko se ne strinja skoro nobena stranka, pa tudi v vnanji politiki ga tako ne pogrešajo, kakor je mislil. izvirni dopisi. Iz Hrenovic, 30. novembra. Minolo nedeljo — zbralo se je na Dilcah okoli 50 posestnikov, da osnujejo kmetijsko podružnico. Gospod G. Pire je prišel iz Ljubljane pojasnit, kacega pomena so kmetijske podružnice. V svojem govoru poudarjal je posebno, kje pivškega kmeta črevelj žuli in kaj je za naše razmere potrebno. Daleč smo zaostali. Trda gre ljudem že sedaj, pa utegne priti še hujše. Gospodarstvo pivško je silno zavoženo. Izvaža se le j -seno, ki se prodaje po slepi ceni; kupuje se do ! malega vse. Postranskih zaslužkov nič. Zato je ^ marsikateri, ki pozua življenje tudi izven Pivke, mislil, kako bi se kaka stvar dala na bolje obrniti. coskem. Da francosko ljudstvo ni zadovoljno z državnimi brekverikimi šolami, dekazuj6 to, ker vzdržuje 22.025 zasebnih katoliških šol, katere obiskuje 2.087.571 otr6k. — Iz Worishofena s^ poroča, da je letos nad 12.000 tujcev iskalo zdravja pri župniku Kneippu. Še sedaj v pozni jesfebi prihaja na dan po dvajset bolnikov. — Mrtva roka. Dr. Roskovanji, škof v Nitri na Ogerskem, je povodom svoje 40l«tuice založil 200.000 gld. v podporo revnih duhovnikov in učiteljev. Ceterami. ". i i Ti. 'J -Mil; t , Dunaj, 3. decembra. Vodja strokovne šole za lesni obrt v Ljubljani, Ivan Šubic, je imenovan ravnateljem na tem zavodu. Dunaj, 3. decembra. V. avstrijski delegaciji se je vojni minister zahvalil za izvrstna človekoljubna navodila Billrothova o preskr-bovanju ranjencev. Delegacija je sprejela ves vojni proračun po vladnih predlogih. — Cesar je vsprejel dunajskega župana in podžupana, ki sta mu izrazila v imenu prebivalstva sožalje. Berolin, 2. decembra. Wolffov bureau poroča iz Pekinga: Poročila o nemirih v vzhodni Mongoliji so pretirana, nemiri so krajevni in ne nevarni. Rim, 2. decembra. Mednarodna konferenca o zdravstvenem stanju v Egiptu se prične 5. januvarija 1892 v Benetkah. Naznanilo. Ua nedavni poziv ae sioer ni oglasilo tol gospodov duhovnikov, da bi se mogel samo ža: izdati S vendar se Je tiskovno društvo odločilo, da ga dim najhitreje Izdi. Bes Je, da je ravnokar izšel Hel-fertov „Gesohaftsstyl" v novi izdaji, a ozira se le bolj na določbe in razmere čeike oerkvene provin-oije. Tudi Je ravnokar iziel 1. snopič Dannerbauer-jevega „Geschaftsbuoh"-a, ki bode pa še-le v kakih dveh letih dovršen. Vrh tega je cena obema knjigama Jako visoka: Helfert stane nevezan 4 gld., Dannerbauer bode stal nad 8 gld., a nobena teh knjig ne podaje slovenskemu duhovniku tega, česar si želi, namreč natančnega, zanesljivega, v domačem jeziku spisanega temeljitega navoda za uradno poslovanje. Vse to pa bode podajala duhovnikom vseh slovenskih škofij naša knjiga, o kateri se Je pregledovaleo-veščak Izrekel prav pohvalno ln oelč zatrdil, da ga skoro ni 6ddelka v uradnem poslu, ne katerega bi se pisatelj ne bil oziral. Opirajoč se na že mnogokrat razodeto željo po taki knjigi, izdali jo bodemo v š t i r i h zvezkih, katerih vsak bode obsegal 7—8 tiskanih pol ln stal 60 kr. Ker je slo venske duhovščine častna stvar ln potreba, da imamo v materinščini tako knjigo, zato pričakujemo vsestranske podpore. Naročila gospodov, ki se doslej še niso oglasili, sprejema Odbor katol. tiskovnega društva. V Ljubljani, dne 28. novembra 1891. T u j c i. 1. decembra. Pri Maliču: Belz; Markovsky, Feilhuber, Miiller, trgovci, z Dunaja. — Povše, dekan, iz Ribnice. — Allach iz Ogerske Bele Cerkve. — Kette, inženir, z Vrhnike. — Bock trgovec, iz Šlezije. — Scfaulz, trgovec, iz Štajerskega. — Avo-rone, trgovec, iz Trsta Pri Siona: Edelstein, trgovec, z Dunaja. — Stantz in Elvenich iz Prankobroda. — Schorsch, krojač iz Opatije. — Domladis iz Ilir. Bistrice. — Globočnik, notar, s' soprogo, iz Vel. Laiič. — Kralj, oiskrbnik, s sinom, iz Visovelj. — Lereh, zasebnik, iz Gradca. — Stampfer trgovec, iz Prage. Pri avstrijskem carti: Treuherz, .gltdališki igralao, iz Ljubljane — Verlaker z bratom iz Trbiža. Pri bavarskem dvoru: Cvek iz Kamnika. Pri Jiiit.em kolodvoru: Sagorc, posestnik, iz Št. Jerneja. — Ltwin, trgoveo, iz Berolina. — Matko s soprogo s Koroškega. — 8ehwarz iz Linca. Cm opazovanja 7. u, zjut. 2. o. pop. 9. a. zvee. Spanje srakomer* t mm T38T 736 4 73& 7 tofioman p« Celzija V fc ter Vreme 4-8 40 brezv. si: jzap. oblačno > O u .So ti-* ? o5* «■ w o Listnica uredništva: Gg. dopisnike v Celovcu, Prevalih, Št. Janžu v Rožni; dolini, Kamni Gorici, Kamniku, Arlici itd. prosimo, naj potrpo,. ker se nam je nagromadilo gradiva. 000 Srednja temperatura 41°, za 2'84 nad normalom. " > P M • ' • t M i IS .a;: ulrv\ 'i : > : Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno P* avstrijskem pripravljanju zdravil, »najlepši duh in naravno lepo o" Steklenfca z 1 klg. sirupa Tt kr., 1:0 steklenic 8 gld. 50 kr. Male steklenice po 35 kr. npcolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vitanja naročilar se proti povzetju vmjmr ....... „ ,iote (i; Obletnica po ranjem prečast. gospodu župniku bode v soboto dne 5. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski ^ugni cerkvi v I^jubljani. K tem zadušuicam uajuljudneje vabi vse častilce pokojnikove predstojništvo (1488) 1 zupne cerkve trnovske. Osem odlikovftlnih Icoln.jn I Priznano najboljše ročne harmonike dobž se pri Ivanu N. Trimmel-u na DUNAJI, VII., Kaiserstrusse 74, postajališče tramwaya, črta proti dvorcu. (24—21) Največja zaloga muzikalnega orodja, zanesljiv izdelek, nizke cene. Oenikl zastonj. M « a a .00 S i p S? eš JB rt . -o S s.h2 ZAHVALA. Dne 10. novembra 1891 nastal je v vasi KAVNE pri Prežnici velik požar, kateri je vpe-pelil 21 liiš iu gospodarskih poslopij. Podpisani posestniki bili smo zavarovani pri c. kr. privilcg. družbi (1489) 1 »Avstrijski Feniks" na Dunaju in ko smo pogoreli, cenila in izplačala liani je obče spoštovana zavarovalnica Škodo tako točno in pošteno, da jej izrekamo prisrčno zalivalo in jo s tem vsakemu najtopleje priporočamo. Ravne pri Kobaridu, dne 28. novembra 1891. Anton Lišter 1. r. Luka Koren 1/r. Mat. Gorenj šček 1. r. + Anton Bergino, + Matija Kanavo po Gtabr. Devetaku 1. r., podpisal in priča, Josip Bakušček 1. r., kobaridski župan, priča. Tom. Gorenjšoek i. r. Jernej Kanavc 1. r. Mihael Skubin 1. r. J> u n a j 8 k a borza. Due 3. decembra. Papirna renta 5 %, ld% davka .... 91 gld. Srebrna renta 3%, 16% davka .... 91 n Zlata renta 4%, davka prosta.....107 ,, Papirna renta b%, davka prosta .... 101 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1003 „ Kredtne akcije, 160 gld................276 „ London, 10 funtov stri..............117 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 45 kr. 20 „ 80 „ V i 80 35 60 87' Due 2. decembra. Ogerska zlata renta 4%.......103 gld. — Ogerska papirna renta 5%......100 „ 60 4/»% 99 „ 25 Kreditne srečke. 100 gld.......184 „ 50 St. Genois srečke, 40 gld.......61 „ — 20 gld. 50 kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 30 „. kr. 19 n 50 „ 59 „ — *„ n VVindischgraezove srečke, 20 gld..... 51 .. 75 n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 „ 75 „ » Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2762 „ 50 „ n Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 n 50 ,„ n 1 n 13 „. II Laških lir 100.......... 45 „ 50 „ JBB11 Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnloe. 4",% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oljonalne banke. 4komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10> premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. Žrebanje dn^ 29. decembra! Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. Jedna srečka 2 gld. "•B 5 srečk le gld. 8 50, 10 srečk le gld. 16 50. n/TTln/iTTntmeiij armčna delniška ,MMliUn Najkulantne.iše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvrše se niijtočneje. ^ __ * " ..v*'—".t,.v",'"