BO DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA. LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Sistem strokovnega izonaoia NAJ RASTE IZ POTREB IN ZAHTEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 22. junija je bila v Novem mestu 4. redna seja okrajnega odbora SZDL, ki jo Je vodil predsednik Viktor Zupančič, udeležila pa sta se je poleg predstavnikov srednjih Sol, zbornic, zavodov za zaposlovanje delavcev in pedagoških medobčinskih zavodov tudi podpredsednik GO SZDL Slovenje Franc Kimovec-2iga in predsednik Zveze delavskih Univerz Slovenije Ivo Tavčar. Referat o strokovnem in srednjem Šolstvu o poSolskem izobraževanju v okraju Je prebral sekretar okr. odbora SZDL Miro Gošnik, v plodni razpravi pa so sodelovali tovariši Lojze Pajnič, Lojze Stih, Lado Trampuš, Niko Belopavlovič, Nada Gostič, Ivan Medved, Franc Pirkovič, Francka Slak, tov. Kolarjeva iz Republiškega sveta za strokovno šolstvo, Janez Grašič, *ranc Kočevar, Ivan Kasesnik in Franc Kimovec-2iga. Okrajno politično vodstvo ni prvič ugotavljalo, JJ* se na področju strokovnega šolstva ukvarjajo še vedno z dokaj šnjo zaostalostjo, vendar pa je na petkovi seji okrajni odbor SZDL močno poudaril, da bi nadaljnje zapostavljanje ali podcenjevanje tega področja začelo ovirati možnosti za hitrejši razvoj vseh vej naših gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Z drugimi besedami: vse druž-beno-politične sile v okraju morajo enotneje nastopati, ko gre za vprašanje 3 gimnazij (Brežice, Črnomelj, Novo mesto), učiteljišča, ekonomske srednje šole in administrativne šole v Novem mestu, kmetijske šole na Grmu (z oddelkom na RadniX, tehniške srednje šole v Vidmu-Krškem in zu vrsto večernih, tehniških, ekonomskih in administrativnih šol za odrasle. Tu so še: vajenske šole v PRED LETOŠNJIM DNEVOM BORCA V vseh občinah našega ckraja se organizaoije Zveze združenj borcev NOV vneto pripravljajo na proslave 4. julija — dneva borcev. Odbori Zveze borcev, ZROP in invalidskih organizacij poro- ajo o pripravah akademij in drugih proslav, o izletih v partizanske kraje in k obeležjem NOB. Največ priprav ie usmerjenih k slavju, ki bo 4 julija dopoldne v Brestanici: tam bodo odkrili spomenik vsem slovenskim in-ternirancem, konfinirancem, izseljencem in nasilnim pre-seljencem. V Novem mestu bo družabna prireditev ZB III. terena na Loki že v nedeljo, 1. julija, v ponedeljek zvečer pa bo v dvorani Doma JLA akademija v počastitev JULIJ IN AVGUST NAM NE SMETA ŠKODOVATI Na zadnji seji okr. odbora SZDL >e podpredsednik OLO tov. Silvo Gorenc Pretekli petek seznanil odbornike tudi z informacijo o stanju gospodarstva v okraju. Navajuno nekatere njegove podatke v zgo-§čeni obliki: ou januarja do konca maja lufcj sm0 v okraju dosegli 39.6 „dst. finančne realizacije letošnjih gospodarskih načrtov; v istem času smo dosegli 38,5 odst. materialnih stroškov, 43.8 °ost. amortizacije. 39,3 odstotka osebnih dohodkov 10 56 odst. skladov. Matematični del letnega plana Je s tem dosežen z 4l/J °ost., kar predstavlja zaostajanje za 2,1 odst. V Primerjavi s prvimi petimi meseci lanskega leta P* smo dosegli kar lep napredek: realizacija je višja za ™2 odst., materialni stroški so večji za 19,5 odst., amortizacija za 34,3 odst., osebni dohodki za 24,6 odstotka in skjuli kar za 91,7 odstotka višji kot lani v tem času. Zal pri tem nekateri podrobnejši podatki spet niso tako razvesclji-Tako zaostaja industrijska proizvodnja v okraju za 3,8 odst. za pV» nem (zlasti rudnik Kani-carica, proizvodnja neko-?m in kovinska industrija >• V kmetijstvu pričakujemo za pribl. 10 do 15 odst. nižjo proizvodnjo za-'adi neugodnih vremenskih razmer v pomladnih mesecih. V tem času smo dosegli šele 24,4 odst. let-Jjegla plana investicij, vendar so v ospredju prioritetne gradnje. V trgovini se cene počasi ustaljujejo, močna nihanja pa doživijo še vedno cene zele-niave in sadja. V gostinstvu so zabeležili padec Potrošnje pijač v primerjavi z danskim istim obdobjem, delen zastoj pa *ma tudi obrt zaradi zastoja v dobavah reproduk ClJskega materiala. Obširneje bomo o osta Un podatkih o stanju v gospodarstvu poročali po jutrišnji seji OLO. 2e zdaj Pa je treba opozoriti: v juuju in avgustu, za časa "opustov, proizvodu j ne sine biti manjša! Poskrbi m° *» nemoten potek vse- Brežicah (2), Novem mestu, Sevnici in Vidmu-Krškem. Gre za probleme, življenje in delo mladine v dijaških domovih v Šmihelu, Bršlinu, na Ka-pitlju in na Grmu v Novem mestu, pa za tiste v-Brežicah, Črnomlju, na Radni in Vidmu-Krškem, Sem štejemo tudi delavske univerze v vseh občinah, medtem ko sta v Novem mestu še Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela ter Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva. Tako široKo razgrnjena mreža srednjih in strokovnih šol ter izobraževalnih ustanov terj|i seveda posebno skrb družbe kot celote. Posebno velja to za naš okraj, ko vemo, da obstoječe šole in druge izobraževalne ustanove niso odraz proučenih potreb gospodarstva in družbenih služb, sploh pa ne ustrezajo številu vsakoletnih absolventov naših osnovnih šol. Dobro tudi vemo, da tKači prav te šole vrsta perečih in zares težkih problemov (finance, učila, prostori, kadri, odnos ljudskih odborov, organizacij in delovnih kolektivov do programov m pro- (Nadaljevanje na 3. strani) PIKNIK SLOVENSKIH IZSEUENCEV BO LETOS 4. JULIJA OB HOTELU »GRAD 0T0ČEC« NA KRKI PRI NOVEM MESTU 4. julija: sodelovali bodo tudi člani ljubljanske Opere. V torek, 3. julija zvečer, bo v Domu JLA družabni večer za člane društev in organizacij. Priredila ga bo uprava doma. Četrtega julija bo IV. teren 5B v Novem mestu priredil iroslavo In družabno prire-litev na Grmu. Nad 2500 slovenskih izseljencev, njihovih sorodnikov, znancev, prijateljev in drugih domačih gostov se bo 4. julija — za dan ameriške neodvisnosti — zbralo na Otočcu, kjer se bodo po enem letu spet srečali in se poveselili na pikniku. Letos je gostitelj in prireditelj te tradicionalne ameriške zabave na slovenskih tleh novomeška občina. Tako nam bo v veselje in radost pozdraviti drage goste v neposredni bližini dolejske metropole, na že po vsem svetu znanem Otočcu. Priprave za to svojsko prireditev, ki bo tokrat prvič v novomeški občini in sploh prvikrat na Dolenjskem, teko h koncu, kar pa je nedvomno zasluga organov prireditelja oziroma zelo dobre organizacije. Piknik pripravlja več komisij, ki so si zadale nalogo, da bi se 4. julija na Otočcu vsi, posebno pa slovenski izseljenci, kar najbolje počutili in se razvedrili. V ta namen bo postavljenih nad sto veseličnih miz, dvoje osem metrov in dvoje 4 metre dolgih šankov, kjer bodo po zmernih cenah prodajali najbolj izbrana topla in hladna jedila ter tople in hladne alkoholne in nealkoholne pijače. Za pravo vzdušje pa bodo poskrbeli mu-zikantje, ki bodo igrali zdaj za ples, zdaj za veselo razpoloženje obiskovalcev. Preskrbljeno bo tudi za zabavo druge vrste. Tako bodo za slovenske izseljence peli pevski zbori in priznan oktet iz Ljubljane, folklorna skupina pa bo zaplesala nekaj plesov iz belokranjske zakladnice ljudskih plesov. Zagotovljeno je, da se bodo dragi gostje iz zamejstva, slovenski rojaki, na Otočcu kar najbolj udobno počutili. Ker je Otočec pomemben in daleč naokoli, tudi v inozemstvu, znan turistični kraj, bo marsikdo želel imeti čimveč spominov nanj. Tudi za to bo poskrbljeno. V posebnem paviljonu bodo prodajali razne znamenitosti, ?pominčke in druge okrasne predmete, ki so znani predvsem v Sloveniji. Torej bo dovolj razvedrila, spominč-kov in tudi prostega časa, da si gostje ogledajo Krško dolino z znamenitim otoškim gradom. tSBBBHBSBk ZAPISKI S PLENUMA OKRAJNEGA KOMITEJA LMS V NOVEM MESTU, 24. JUNIJA 1962 0 perspektivi kmečkega mladinca Nedeljski plenum okrajnega komiteja LMS Je pomemben predvsem zavoljo dveh stvari: ker Je dodobra pretresel položaj kmečkega mla- dinca in ker je od svojih funkcionarjev zahteval red in disciplino. Tako o prvi kakor o drugi stvari so se mladinci temeljito pogovorili in na- kazali pot, kako bi se pomanjkljivosti odpravile. Prvo vprašanje, položaj kmečkega mladinca oziroma mladinca, ki se preživlja s kmetijstvom, je vsaj trenutno zelo pereče in zahteva, dobro poznavanje vseh sprememb, ki so zajele podeželje po pričetku socialistične preobrazbe vasi. Niso presenetljive ugotovitve, da je kmečkih mladincev vedno manj, da se hočejo domala vsi za posliti v industriji. Zaradi tega so tisti mladinci, k kljub temu ostanejo na vasi nekako osamljeni. To se ka že predvsem v tem, ker ima mo vedno manj mladinskih aktivov s izrazito kmečke Le dobro jih poglejte, pionirje in pionirke novomeške osnovne iole »KATJE RUPENA«: niso se ustrašili vročih poletnih in prvih počitniških dni, temveč m fe drugi dan po zaključku pouka prihiteli na pomoč pri izgradnji novega šolskega športnega igrišča. Kaj več preberite • njihovem pridnem delu na 11. strani današnje številke Pred repubiiSko skupščino Zveze združenj borcev NOV V~ torek, 3. julija, bo v Ljubljani republiška skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Iz našega okraja se bo skupščine udeležilo 19 izvoljenih delegatov, razen njih pa še S članov bivših glavnih odborov ZROP in SAVI, skupno tedaj 34 tovarišev. nladino. Morda bi to še najbolj osvetlil primer iz Starega trga ob Kolpi, kjer je bilo včasih 74 mladincev, danes pa so le trije. Razumljivo je, da so na podeželju še vedno mladinski-, aktivi, toda njihov sestav ne govori v prid vaški mladini. Tu so predvsem učitelji, delavci, obrtniki. Gre predvsem za izobrazbo teh mladih ljudi, ki tvorijo podeželske aktive. Ob tem moramo (Nadaljevanje na 3. strani) PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo izšla zaradi dneva borca že v torek, 3. julija 1962. V njej bomo objavili tudi točen spored slavja v Brestanici, kjer bo letošnja osrednja proslava 4. julija. UREDNIŠTVO VREME OD 28. C. DO 8. 7. 1962 Približno do 1. julija bo pretesno lepo vreme. Nekako od 2. julija dalje nestalno a pogostnimi padavinami in hladneje. Rešimo krompir! Vsako leto, zlasti če je mokrotno napravi na krompirjevih hasadih veliko Škodo krompirjeva plesen ali fitotftora. Menda poena to nevarno glivično bolezen vsak pridelovalec: sušenje listov, ki se začne na robovih, se v ugodnih pogojih razširi na vse liste, nasad ima značilen duh po plesnobi. Da bi se preprečila mili-Jardna Škoda zaradi krompirjeve plesni, je po predpisih njeno zatiranje obvezno. Večje število opazovalcev t im. protifitoftorne službe budno zasleduje po vsej Sloveniji prve pojave pleshi. Kot pri večini bolezni velja tudi za plesen, da jo je lahko zadržati v razvoju, če krompir pravočasno škropimo. Ko je nasad od plesni suh, je škropljenje odveč. Za zaOranje bolezni uporabljamo predvsem bakrena in organska cinkova sredstva v naslednjih količinah: 25 odst. bakreno apno — 12 kg na hektar; 50 odst. bakreno apno — 6 kilogramov na hektar; Di-thane M ali Dithane Z ali LLrotan — 3 kg na hektar; Ouprablau — 7—10 kg na hektar itd. Koliko se vzame sredstva na 100 litrov vode, je odvisno od zmogljivosti škropilnice. Predvsem je treba gledati, da dobro zadenerno spodnje strani vseh listov, kajti le takrat bo škropljenje uspešno. Istočasno, ko škropimo proti plesni, lahko zatiTamo tudi koloradskega hrošča. Najbolj znana sredstva za to so: Lindah — poraba 2 1 na hektar; Pantakan S-50 — 2 kg na hektar; Pantakan S-25 — 4 kg na hektar itd. Ta sredstva lahko .mešamo z onimi za zatiranje plesni. Da bo zatiranje plesni res učinkovito in da bo krompir zdrav, svetujemo vsem pridelovalcem m zadrugam, naj si pravočasno pripravijo kemična sredstva in škropilnice, da bodo lahko intervenirali takoj, ko bo potrebno. Zaenkrat so najbolj v nevarnosti zgodnje 6orte. Vsi pridelovalci pa naj redno zasledujejo napovedi protifitoftorne službe po radiu in dnevnem časopisju. inž. B. V. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Do kdaj tako? V prodajalnah trgovskega podjetja »Zeleznina-" v Novem mestu in tudi v drugih prodajalnah cene niso ustaljene. Razlike so za sto in celo tisoč dinarjev. Ker potrošniki nimajo možnosti, da bi se prepričala, kako je s cenami v Karlovcu, Zagrebu in drugod, zlasti pa, OBVESTILO DOPISNIKOM Vseh poslanih prispevkov zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli uvrstiti v današnjo številko; na vrsto pridejo prihodnji teden. Prosimo, poročajte nam v poletnih mesecih zgoščeno in na kratko, da bomo lahko kljub zmanjšanemu obsegu objavili čimveč gradiva. Preberite objavo na zadnji strani današnje številke! UREDNIŠTVO da bi vedeli, koliko veljajo predmeti, ki jih prodajata »Zeleznina« in »Radio-elek-tro« v drugih krajih, navajam nekaj primerov. V Zagrebu na Ilici 44 velja električni štedilnik s štirimi ploščami in termosta* tom znamke »EKA«, sistem AEG, 61.600 din, v prodajalna Zeleznine v Novem mestu pa že 67,600 din. V Karlovcu prodajajo prav tak štedilnik po 63.000 din, kar je za 4600 din ceneje kot v Novem mestu. Ce u-poštevamo vse stroške, ki jih ima potrošnik, ko gre na-kupovat tak štedilnik v Zagreb, vidimo, da ima še vedno 4640 din dobička. Hladilnika znamk TOBI iz zagrebške in EKA iz mariborske tovarne, ki držita po 90 litrov, sta v Novem mestu 12.000 din dražja kot v omenjeni ulici v Zagrebu. Tudi tranzistorski sprejem- Čedalje bolj se bliža začetek kairske konference držav v razvoju, ki je napovedan za 9. julija. Pričakujejo, da se bo te konference udeležilo nad dve sto zastopnikov iz kakih 35 držav, ki niso vključene v zaprte gospodarske skupine. To konferenco pogostokrat omenjajo kot nadaljevanje beograjske konference na gospodarskem poprištu. Tudi ta konferenca nima namena ustvarjati kake tretje sile v svetovem gospodarstvu, ampak zgolj zaščititi interese držav v razvoju in tudi razvitejših držav, interese, ki jih trenutno najbolj ogroža zahodnoevropski skupni trg. V bistvu gre za prizadevanje vskladiti gospodarsko dejavnost in politiko, doseči določeno enotnost, da bi omilili pritisk SET oziroma Skupnega trga. Ta pritisk pa je čutiti na vseh celinah. Nerazvite države lahko nudijo v glavnem surovine, cena surovinam pa iz leta v leto pada. Vzemimo najprej Afriko. Cilji SET v Afriki so popolnoma jasni: pritegniti na svojo stran nekaj afriških držav, jim nuditi nekoliko ugodnejše pogoje za trgovino in si tako ustvariti surovinsko bazo. Z drugimi besedami, zagotoviti si vpliv na škodo drugih afriških držav. Latinska Amerika. Danes je prišlo tako daleč, da se južnoameriške države upravičeno bojijo, kam bodo s kavo, ki so jo doslej izvažale v Evropo in je bila eden izmed najbolj zanesljivih izvoznih artiklov iz tega dela sveta. Izvoz kave je navrgel na leto kakih tri sto milijonov dolarjev. Francija pa je zdaj že napovedala, da bo uvažala kavo iz Afrike in da bo nudila določenim afriškim državam carinske olajšave pri uvozu kave. Brez takšnih carinskih olajšav pa južnoameriška kava seveda ne bo mogla konkurirati afriški. že zdaj, ko Skupni trg še ni dosegel svoje končne oblike, se je trgovinska menjava'med Južno Ameriko in Zahodno Evropo zmanjšala za 26 odstotkov. Se huje bo, če se SET pridruži Velika Britanija. V tem primeru bodo najbolj prizadete države Comrnonwealtha: Indija, nosov v svetu. Zato bo na dnevnem redu konference mnogo poročil držav udeleženk o negativnih posledicah politike gospodarske diskriminacije v svetovni blagovni menjavi. Kakor poroča srednjevzhodna časopisna agencija MEN bo konferenca obravnavala mednarodno trgovino, predvsem s kmetijskimi proizvodi in osnovnimi surovinami, Kairska konferenca Avstralija. Nova Zelandija in celo Kanada. Tudi Japonska se pritožuje. Vse to dokazuje, kako daljnosežne in školjive posledice ima že zdaj taka zaprta gospodarska grupacija, kot je SET ne samo za države v razvoju, ampak celo za tiste, ki so že visoko industrializirane. Spričo vsega tega dobiva kairska konferenca še poseben pomen. Številni časopisi poudarjajo, da bo ta konferenca dogovor ogroženih narodov na poti izvojevanja njihove gospodarske neodvisnosti. »Razvijajoče se države so upravičeno vznemirjene in morajo zato nujno ukrepati,« piše kairski tisk. »Udeleženci kairske konference bodo proučevali položaj držav, ki zastopajo podobna gledišča do gospodarskih nevarnosti, ki ogrožajo njihove interese zaradi obstoja gospodarskih blokov, predvsem Skup nega trga, in zaradi gospodarskega pritiska razvitih držav na nerazvite,« piše sudanski tisk. Tudi tisk drugih držav opozarja na pritisk in škodo, ki jo te države trpijo zaradi neenakopravnih od- vpliv velikih carinskih zvez, dotok investicijske pomoči v razvijajoče se države iz tujine, vpliv razorožitve na zboljšanje gospodarskega položaja v svetu, predvsem na nezadostno razvitih ozemljih, sodelovanje in samopomoč v razvoju in več drugih vprašanj. Razumljivo je, da se bo tudi Jugoslavija udeležila kairske konference, saj je prav tako gospodarsko ogroža Skupni trg kot druge države. Poleg tega je Jugoslavija evropska država, ki je imela in deloma še ima zelo živahne trgovske stike z Zahodno Evropo. Ti stiki so zdaj ogroženi. Navzlic včasih zelo različnim interesom držav, ki se bodo udeležile kairske konference, je pričakovati, da bo pomenila velik korak naprej pri združevanju tistegu dela sveta, ki ni po svoji krivdi siromašen. Ta svet se hoče razvijati in napredovati. Zdaj se mora boriti še proti zavestni in umetni diskriminaciji bogatih zahodnoevropskih držav, čepmv ima celo brez te diskriminacije težav in problemov na pretek. niikd so v Novem mestu za 3500 dan dražji kakor prav taki v Zagrebu. Tomosov moped pa je v Novem mestu 5000 din dražji. Razlike v cenah niso samo pri prodaji industrijskih izdelkov. V Novem mestu so celo prehrambeni predmeti dražji kot v Zagrebu. Tako velja kilogram solate na novomeški tržnici 130 din, v Zagrebu pa le 100 din. Grah je v Zagrebu za 35 din cenejši, paradižnik pa za 60 din. Češnje so v Zagrebu 60 do 100 din kilogrami, kar je odvisno od kvalitete, medtem ko se v Novem mestu prodajajo po enotni ceni 130 din. Jajca stanejo v Karlovcu 20 do 22 din, v Novem mestu pa kar 25 din. Paradižnikove sadike so v Zagrebu po 5 do 10 din, v Novem mestu ne glede na kvaliteto po 15 din. Zeljne sadike veljajo v Zagrebu in Karlovcu 1 din, v Novem mestu pa 5 din. Spričo teh ugotovitev se potrošniki v Novem mestu upravičeno sprašujemo, zakaj moramo kupovati vse draže, ko vemo, da je zagrebški in kartovški trg mnogo teže oskrbovati. Zakaj je cena odvisna od samovolje vodilnih oseb v prodajalnah? Zakaj novomeška trgovina tudi ne skrbi za boljšo in cenejšo pre- skrbo? Zakaj niso cene v Novem mestu ustaljene kot v krajih blizu tega mesta? Ali je dinar v Novem mestu manj vreden od onega v Karlovcu in Zagrebu? Kako so vcdiSmi in odgovorni ljudje v Novem mestu razumeli Titov govor v Splitu in pismo CK ZKJ? Kaj pri tem počno samoupravni organi in tržna inšpekcija? Nedvomno je novomeški trg laže in ceneje oskrbovati kakor zagrebške in kariov-ške tržnice. Obveznosti do skupnosti so v vseh mestih enake, tudi prometni davek je povsod enak, o tem sem se sam prepričal. S čim torej opravičuje novomeška trgovina take razlike? Koliko časa bo še tako? Nikola Djurašević, Novo mesto, Jerebova 16 ZMZMIHSTMJl TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ob zaključka šolskega leta na visoki šoli političnih ved v Beogradu se je predsednik Tito dlje časa razgovarjal a predstavniki študentov in profesorjev visoke šole. »Vaša naloga je, tovariši,« je med drugim dejal predsednik Tito, »da vzporedno s proučevanjem marksistične znanosti in politične ekonomije proučujete tudi zelo bogato prakso in različne družbene pojave v življenja naše socialistične države.« Tovariš Tito je nato podrobno govoril o nekaterih negativnih pojavih. Dejal je, da imamo probleme, imamo pa tudi ljudi, U bodo te probleme reševali in rešili. Biti moramo samo enotni v vseb vprašanjih. »Posamezna podjetja so, namesto da bi Čimprej osvojila tehnologijo proizvodnje in samostojno krenila naprej, videla zase več koristi T izkoriščanju naših instrumentov. V različnih krajih smo gradili vrsto .političnih' tovarn, ki jih moramo sedaj zapirati ali pa jih preusmerjali v drugo proizvodnjo. Lani smo imeli v skladiščih ogromne vrednosti nekurantnega blaga, ki pa se je štelo v narodni dohodek. Vse te različno napake so povzročile, da je prišlo do negativne bilanc« v zunanji trgovini in to moramo sedaj zdraviti.« — Tovariš Tito je zatem govoril • ukrepih, Id jih je treba storiti, da bi se izkopali iz takšnega položaja. Med drugim bo treba izvršiti revizijo petletnega plana in sploh naše investicijske politike, v prihodnje pa investirati na rentabilni podlagi. Treba bo odpraviti tudi pretirano velike razlike v osebnih dohodkih, Id so sicer redke, toda kjer so, nam delajo politične težave. Težave, ki jih imamo sedaj, bomo prebrecUi. Naša država ni več siromašna. Ustvarili smo zares trdne temelje. Zato nam ne bo treba zatezati pasu. Predvsem pa ne bi smeli dopustiti, da bi težave sedanjega položaja občutili delavci, ki so slabo plačani. V razgovoru se je predsednik Tito dotaknil tudi nalog komunistov in med drugim dejal: »Sedaj imajo besedo komunisti — ne zato, da bi poveljevali, temveč zato, da bi pravilno usmerjali naš družbeni in gospodarski razvoj.« Vloga komunistov je takšna, da morajo biti tudi tam, kjer je najtežje. Nekateri komunisti pa so hoteli, da bi se v njihovi hiši prej kot pri drugih videla popolna uresničitev socializma. Vse te in druge podobne pojave moramo preprečiti, kajti utegnili bi deformirati našo mlado družbo in zelo negativno vplivati na njeno nadaljnje življenje. — Tovariš Tito se je dotaknil tudi nacionalističnih teženj, ki žive pri malomeščanskih elementih. Te težnje niso tako pereče, toda žal se jim nekateri komunisti niso upirali. Mi smo takšna skupnost, kjer so vsi TITO 0 PEREČIH NALOGAH deli drug na drugega tesno navezani. Spet pa tega ne smemo razumeti tako, kot da mora delavec, katerega produktivnost je večja, na primer v Sloveniji, s svojim standardom čakati, da se bo do te ravni povzpel tudi delavec z nižjo produktivnostjo. Po drugi strani pa na primer Slovenci ne bi imeli pravice reči, da njim ni treba dajati tja, kamor je potrebno dati — denimo Makedoniji, Crni gori itd. — Tovariš Tito je govoril še o nekaterih kadrovskih problemih in v zvezi z rotacijo kadrov med drugim dejal: »Izkušnje starejših so zelo koristne in neogibne, kadar jih prenašajo na mlajše generacije normalno, s skupnim delom na problemih notranjega razvoja.« 0 V Beogradu je bilo zvezno posvetovanje o šolanju, zaposlovanju in družbeni aktivnosti mladink. Ugotovili so, da je zaradi nepravilnega odnosa staršev zlasti v zaostalih krajih odstotek nepismenosti pri dekletih precej večji kot pri fantih. Treba bi bilo povečati pritisk na starše, da bodo omogočili svojim otrokom obvezno šolanje, kajti kdor ni pismen, se ne more naprej izobraževati, brez ustrezne izobrazbe pa ni kvalifikacije. • Zvezni sekretariat za trgovino je izdal odlok o prepovedi zvišanja cen steklene, keramične in porcelanaste posode, firneža, oljnih barv, lakov in svinčnikov. Teh proizvodov od 20: t. m. šest mesecev ne smejo zvišati, če medtem ne bo določeno drugače. % Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič je sklical seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev za 30. junij. Na dnevnem redu bo tudi zaključni račun za 1961, ki sta ga sprejela oba proračunska odbora. • Na VI. plenumu CK ZK Makedonije je sekretar Lazar Koliševski poudaril, da se politična aktivnost komunistov v republiki še naprej odvija z nezmanjšano intenzivnostjo in širino. Posebej je podčrtal potrebo po usposabljanju gospodarskih organizacij na ekonomskih osnovah. • »Skupnost želi imeti kontrolo nad javno službo — odvetništvom, ker je to v interesu vse skupnosti in ker s tem lahko učinkovito odstranjuje negativnosti na tem področju,« je izjavil sekretar ZIS za pravosodne zadeve Josip Hrnče-vie na plenumu Zveze odvetniških zbornic. o Predsednica ljudske skupščine LR Slovenije Vida Tomšič je v soboto sppejela v prostorih ljudske skupščine italijanske novinarke, ki so se mudile na obisku v Sloveniji. « Po nekaterih ocenah bo skupen pridelek pšenice v Jugoslaviji letos znašal okrog 3 milijone ton, kar bi bilo približno 300.000 ton manj kot lani. V južnih krajih države so že pričeli z žetvijo visokorodne pšenice. D V Washingtonu so nezadovoljni z zadnjim govorom indijskega premiera Nehruja, ki je obdolžil ZDA protiindijskib. stališč »v skoraj vseh vprašanjih, k< so bistvenega pomena za Indijo-. ■ Po enotedenskem bivanju v LR Romuniji je sovjetski premier Nlkita Hrusčov odpotoval nazaj v Moskvo. V skupnem u-radnem sporočilu je med drugim rečeno, da imata obe državi politiko miroljubne ko-eksistenec za edino pravilno in razumno politiko. D Nove gospodarske težave v Kanadi so precej otežkočlle položaj premiera Diefenbaker-Ja, čigar stranka je na nedavnih volitvah sicer zmagala, a je izgubila večino v parlamentu. Številni komentatorji napovedujejo nove parlamentarne volitve v Kanadi čez leto dni. ■ Po krizi, ki Je trajala od 30. maja letos, s« je Ismetu Inonuju naposled posrečilo sestaviti novo tursko vlado. V njej so zastopniki Narodne republikanske stranke, Stranke nove Turčije in Republikanske kmečke stranke. ■ Načelnik francoksc mornarice admiral Georges tabanier je izjavil, da je mogoče pričakovati, da bo Francija do leta 1969 zgradila prvo atamsko podmornico tipa Polaris. ■ Kakih 40.000 rudarjev in njihovih družin iz Vtalesa je protestiralo proti prihodu za-kov, ki bodo tukaj sodelovali pri skupnih britansko-nemških bodnonemskih vojaških oddel-manevrih. Novomeški sejem Na ponedeljkovem živinskem sejmu v Novem mestu ni bilo posebnega prometa. Na razpolago je bilo 688 prašičev po 5.000 do 8.000 din. Prodali so jih le 181. Zaradi ugodnega vremena imajo kmetovalci obilo dela na poljih, in jih je le malo prišlo na sejem. Prašiče so kupovali največ domačini, nekaj kupcev pa je bilo iz okolice Kočevja. Sistem strokovnega izobraževanja (Nadaljevanje s 1. strani) blemov srednjih, in strok. Sol itd. itd.). Niso redke govorice o ukinitvi te ali one šole, kar spet govori o nerešenih problemih, s katerimi se vodstva teh šol in ljudski odbori ubadajo. Na drugi strani pa je posebno letos stopilo pred nas izredno težko vprašanje: • Kam z mladino, ki konča 8 razredov osnovne šole? Podatki v poročilu na seji namreč govore, da zaključuje letos osnovnošolsko obveznost v okraju 2900 otrok. Osmi razred bo od teh končalo le 1734 otrok, medtem ko je 1166 otrok doseglo 15 let starosti že v nižjih razredih. Čeprav je letos v popolnih osnovnih šolah že 70 odst. yseh otrok, bo treba še hitreje doseči prehod- vseh otrok na šolanje v popolnih osnovnih šolah. Poglejmo še, kam bodo šli otroci letos: srednje in strokovne šole v okraju jih bodo lahko sprejede 510, v vajenske šole, trgovski in gostinski center jih bo šlo lahko 424, v šole izven okraja pa 200, skupaj torej !134 otrok. Kar 600 otrok z osmimi razredi osnovne Sole pa v domačem okraju nima možnosti za nadaljnje šolanje ali zjaposli-tev. Ce k temu prištejemo Se 1166 otrok, ki so že stari 15 let, pa nimajo popolne o- lovne šole, dobimo kar 1766 mladink in mladincev, ki stoje pred zaprtimi vrati v življenje. V tem pa je tudi bistvo problema, ki ga je sprožila Petkova seja okrajnegia odbora SZDL: neusklajenost potreb po jadrih in priliva otrok, ki Končujejo obvezno šolanje. V kratkem poročilu s seje ni mogoče obdelati Številnih vprašanj, ki jih je dalo izčrpno in bogate poročilo; kar 5 ekip komisije za družbeno upravljanje Pri okrajnem odboru SZDL (podk. misija za šolstvo) je skupno z idejno-vzgojno komisijo pripravilo toliko gradiva, da bo za njegovo obdelavo v Praksi in za uresničitev sklepov, ki jih bo po razpravi odbornikov in gostov pripravil te dni izvršni odbor okr. odbora SZDL, potrebno še veliko dela. Zato se bomo k posameznim problemom v našem pisanju še vračali, saj ostajajo pred nami kot zahteva časa in neodložljiva, trajno pomembna in odgovorna naloga 'T" Qružbe. • Kaj bo s financiranjem strokovnih Sol? , y razpravi so odborni-r1 m gostje posvetili velijo časa problemom TSS v Vldmu-Krškem. V Trbov-lJ*? in Celju obstajata so-™dni tehnični šoli, pa bi res kazalo razmejiti oddelke ro panogah in potrebah Posameznih področij. Mehanizacija in avtomatizacija terjata nujne spremembe v sistmsu izobraževanja strokovnega kadra, ^ogi diskutanti pta so Predlagali, naj bi sistem rfjanciranja tega šolstva esili v zveznem merilu. ~e lahko planiramo investicijsko vzdrževanje •tovarne, prometni davek, amortizacijo in drugo, bi J^rali tudi vzgojo kadra oačrtno urediti in zagoto-za to potrebna sredstva. Veliko je bilo govora; o izobraževalnih cen-tr* v -etjih. Glede vzdrževanja teh šol je bila na seji sproženih res tudi več starih, odprtih problemov. Treba pa bi bilo izdelati načela in jih pri uresničevanju proračunov tudi upoštevati. — čeprav izdamo na leto za šolstvo zdaj že milijardo in 600 milijonov ali kar 40 odst. proračuna OLO in vseh občin, je zdaj pred nami pereč problem: kam s skoraj 2000 mladimi ljudmi z osemletko oz. nepopolno osemletko. Gospodarske organizacije v okraju naj bi vzele v uk čimprej in čimveč take mladine, kakršno trenutno imamo. Res bo treba pri-učevanju na deljvnem mestu, poklicnim šolam in vajenskemu sistemu posvetiti v praksi več skrbi in poskrbeti za ukrepe, ki bodo učinkovito pomagali na tem področju. 9 »Družba mora dati.. .« »Družba mora dati vsakomur to, kar želi, je danes zelo ukoreninjeno mnenje,« je med drugim dejal v razpravi sekretar OK ZKS Franc Pirkovič. Imamo pa veliko staršev, ki se popolnoma nič ne brigajo za redno šolanje otrok, ob vstopu v uk ali na delo pa že vnaprej ra-čv- tizanom Oplotnica ln Partiza-nem Sezar.a. V kategoriji mlaj« Sin pionirjev m pionirje nad okraj ni imel svojih predstavi* njkov. Pionirji m pionirke bo na* stopali v sedtmili disciplinah mnogoboja: v teku, metu žogice, skoku v daljino, v pr* skoku, prosti vaji, v vaji naj orodju in na pohodu. Skupno je temovalo 225 pionirjev im pionirk iz vse Slovenije, razen iz okrajev Ljubljanaiale zavezniške si-)l '*d-u so za naše poJ-V 'lje vse prepočasi, a to*j prodirali Angl0-*>> podprti od tranco-a^porniskih sU. °°-fy jugovzhoda pa ff «*\ ogromen plaz vaU-ie , sovjetska armada-i»> uachau se je na-£ vseh taborišč. » p^ivezniki le osvobo-so tecisu vlačili inter" 6% Srn natrpali v no-flj ,»Rajha«. Na ozkih tf^ Širokih komaj » P*)eka, so se stiskali e°?iie. Se huje pa 1« t^°> so prihajajoči pri-T^jJtboJ razne nalezlji-J*t\ in so zato ljudje $m množično umi-t&Jto se nacisti obup- "l. ker so te videli 0°»i£njY konec, s s<°i ubijanjem v tabo-r^J prenehali. Nekega mračnega novembrskega dne sem bil že navsezgodaj nenavadno potrt. Čutil sem nekakšno tesnobo, obhajale so me hude slutnje. Ko smo prišli v delavnico, kjer sem vsak dan delal, sem opazil pri svojih tovariših isti pojav; nekako zbegano so se spogledovali in se le šepetaje pogovarjali. In res: okoli devetih so nas iz delavnice napodili v veliko taboriščno garažo, kjer Je bilo zbranih že polno pripor-nikov iz drugih sorodnih obratov. Pred vhodom v garažo je stala skupina SS oficirjev i tropom zloglasnih dresiranih policijskih psov. Nič kaj . dobrega si nisem obetal od vsega tega. Takoj za vrati sem opazil, da visita z močnih železnih nosilcev dve zanki, spodaj pa je bil postavljen nekakšen oder. Stisnilo me je pri srcu in takoj sem razumel, kaj se bo zgodilo. Vedel sem, da se pripravlja tragedija, ki so jih nacisti tako radi in pogosto uprizarjali. Nismo čakali dolgo na začetek te tragedije. Močna straža je prignala dva še zelo mlada Rusa v zebrastih oble- kah. Roke sta imela zvezane na hrbtu. Plaho sta se ozirala na svoje mučitelje in srečavala njih krvoločne poglede. Eden od rabljev v oficirski kapi je nato prebral najprej v nemškem, nato v poljskem jeziku obtožbo. Obtoženca sta bila v strojnem obratu prerezala veliki transmisijski jermen za pogon strojev; zaradi sabotaže sta obsojena na smrt. Kadar je žrtev zmanjkalo, so si Nemci kar sami izmišljali »zločine«, da so lahko morili. Z brcami in udarci so odvedli oba Rusa na oder in rabelj jima je začel natikati zanki. Oficir je že dvignil roko, da bi dal znamenje za konec igre. Takrat pa je vzkliknil eden od obsojencev z jasnim, skoraj deškim glasom: »Zdravstvuj-te, tovarišči!« Hotel je še ne kaj reči, pa mu je preprečil surov glas: »Fertig machen! Los, los!« Rabelj ju je pahnil z odra in igra je bila končana. Nemo smo sklonili glave. Dih smrti je zavel nad nami. Nihče si ni upal pogledati visečih tovarišev, ki sta končala svojo trnovo pot. Nastal je trenutek grobne tišine. Prekinil pa jo je spet tisti osorni glas, ki je zahteval nekaj prostovoljcev, da bodo sneli in odnesli svoja nesrečna tovariša. Ker se po Fičko nazaj, medved proti Sušici... V soboto, 16. junija, je tov. Stane Sobar vozil z osebnim avtomobilom iz Dol. Toplic proti Straži. — Pri Gor. Gradišču je opazil ob robu ceste velikega kosmatinca. Šofer je avto ustavil, misleč, da pojile medved naprej; ker pa je ta le vztrajal na mestu, je pognal dalje. Ko pa se je avtomobil premaknil, se je medved zagnal vanj in se rrevrnil. — Pri tem se je pokvaril le blatnik, medved pa se je skobacal izpod avtomobila in odhla-čal proti potoku Sušica. Voznik avtomobila se je takoj vrnil v Dol. Toplice in obvestil o dogodku postajo Ljudske milice. Drago Gregorc i" S»»0 *m _ lkitn ** o neprimerni »turistični reklami« pred i domfIrd0m' avtomobilske ceste — te dni pa k* le lotili dela in očistili okolico gradu navadi ni nihče javil, je policist med kričanjem sam od-kazal nekaj prostovoljcev, da so opravili to žalostno grobarsko delo. Tiho smo se vrnili na delo in skoraj nismo pogledali drug drugemu v oči, kot da se tudi naših rok drži kri nedolžnih žrtev ... Videl sem kupe mrtvih, toda opisani dogodek me je močno prizadel in mi pustil v srcu polno grenkobe. Nisem in nisem mogel pozabiti teh dveh mladih Rusov, ki ne bosta nikoli več videla svoje lepe, širne domovine. Na pragu svobode sta izgubila svoji mladi, komaj začeti življenji na tem tisočkrat prokletim kraju, pri barbarih dvajsetega stoletja. Vinko Avsenak Brestanica NEKAJ CEN Nedavna anketa o cenah v raznih jugoslovanskih mestih je pokazala zelo različne cenike. Dovolj bo le nekaj primerov: Šivanje moških oblek: Bitolj — 4.350 din, Ljubljana 10.000 din. Šivanje ženskih volnenih oblek: Bitolj — 970, Ljubljana — do 4500 din. Britje: Kumanovo — 44 din, Ljubljana — 84 čun. Pranje bele srajce: Kranj — 30 din, Kumanovo — 180 din. Kemično čiščenje moške obleke: Osijek — 617 din, Ljubljana — 1325 din. čiščenje ročne ure: Bitolj — 250 din, Ljubljana — 750 din. Mazanje potniških avtomobilov: Ljubljana 600 din, Skoplje — 1180 din. Veliko nas je Po podatkih strokovnjakov Združenih narodov je prebivalstvo Zemlje že prekoračilo 3 milijarde. Nad polovico človeštva živi v Aziji. Najhitreje se veča število prebivalstva v deželah Latinske Amerike, Evropa pa je še zmeraj najgosteje naseljeni kontinent. Sto let šivalnega stroja Pred sto leti je Adam Opel v RUssenheimu prodal svoj prvi izum — šivalni stroj in ustanovil svetovno znano tovarno. Tovarna »Opel« je proti koncu prejšnjega stoletja začela proizvajati tudi bicikle in svoje znane avtomobile. JACK LONDONJ ■ PRIREDIL: I RIŠE: 21. Pred seboj je na odejah zagledal osuplo dekle. Prav tista je bila, ki jo je srečal na obrežju. Na pečici se je grel lonec kave, zraven pa je stala mlada Indijanka. »Me nič ne poznate? Tisti ci-čeko sem!« je dejal. »Vse vam storim, kar hočete. Samo nalijte mi skodelico iz tiste posode!« 22. Pri kav! je dekletu povedal svoje ime. Zvedel je, da se ona piše .lev Gastell in da je že stara Aljaščanka. Junaško si je priboril še eno slin. -lice kave in izvlekel svoj tovor iz šotora, Ugotovil je tudi, da i r'-gova znanka krasno ime, krasne oči in da nima več kot dvajset let. 23. Pot ga je V?{k zagledaT'* preko zeledenelih pečin okrog jezera Crater. Orugj straBCOm; »Dvakrat bi peljal z njim, pa bi imel svoPJohtfr, ""*•« Je pomislil. Bil pa je »suh« to čolnar je Wno- Domislil se je nasveta to ■topil k mož**^ 24. »Poglejte, tisti breg ne pusti možem dalje to jih sili na vaš čoln. Vzemite sekiro to zasekajte vanj drčo od vrha do dna. Ali razumete? Dnevno bo Slo po njej sto ton to ne boste imeli drugega dela kakor pobirati denar! Za domislico ga je čolnar nagradil: prepeljal mu je blago. V postelji sem' že in skušam zaspati, ko me naenkrat vznemiri streljanje. Ko poneha, se bližajo mojim vratom težki koraki Dva esesovca vstopita, vsa krvava sta po obrazu. Dvanajst zajetih mož »Posebne komande« se je divje branilo. Z rokami so se lotili stražarjev, hoteč jim iztrgati orožje. Seveda so vseh dvanajst takoj ustrelili. Molče moram ubogati, ko mi velita, naj takoj vstanem in se lotim čiščenja in obvezovanja njunih ran. Globoko me je presunilo, da so moji tovariši končno le morali umreti. Zaman so bile vse žrtve. Niti enemu se ni posrečilo pobegniti iz tega pekla, da bi povedal svetu, kaj se v Auschwitzu godi. Kasneje zvem, da so poročila o uporu vendarle prodrla v svet. Zaporniki, ki pridejo v stik z zunanjimi delavci, so jim povedali o uporu. Ti so seveda takoj sporočili vest dalje. Pa tudi esesovci niso povsem molčali Tudi oni so pripovedovali o uporu, edinem, ki se je kdaj primeril v koncentracijskem taborišču Auschwitz. m i.*i V -_i 1 > wA —* i\* lil Po nemirni noči se zbudim zjutraj ves raztepen. Moji živci so tako napeti, da me moti celo šepet mojih treh sostanovalcev in njihovi koraki. Silno potrt grem s tovariši v obdukcijsko dvorano. Skozi dvorano za sežiganje gremo. Betonska tla so že spet snažna Do poznih polnočnih ur so sežigali naše tovariše. Zdaj že ugašajo in širijo le še malo toplote. Trideset mož na novo izbrane »Posebne komande« sedi sklonjenih glav v predsobi. Krvava tragedija, ki so jo doživeli v prvih urah svojega bivanja v krematoriju, jih stiska za grla. Toda to stanje bo trajalo le nekaj dni. Potem bodo v žganju našli tolažUno sredstvo za vse tegobe. Kdor pije zadostne količine te medicine, ta je v nekaj dneh ozdravljen krematorijske bolezni Preteklost se pogrezne v neznane daljave, sedanjost izginja v megli, prihodnosti ni zanje nobene več. Novi si oblečejo lepo, snažno obleko, ki so jo v taborišču tako pogrešali, umivajo se lahko, kolikor hočejo, ne manjka jim niti mila, celo brisače imajo. Človek, kaj hočeš še več? V secirni dvorani ni dela. Treba ga je torej najti. Svojim pomočnikom naročim, naj spravijo v red vse instrumente, obrišejo prah in popravijo mrežo na oknih, ki so jo pokvarili streli. Sam pa urejam akte in premišljam, kaj naj javim dr. Mengeleju. Razložil mu bom, da se v krematoriju ne da delati. »Človek, ki teden za tednom, uro za uro pričakuje svoj konec, ne more mirno delati.« Tako mu bom povedal. Mengele odpre vrata in vstopi. Pogled mu obstane na levkoplastu, s katerim je polepljena moja glava »Kaj pa je z vami?« vpraša posmehljivo. Po tem vprašanju spoznam, da ne želi, da bi ga spomnil na dogodke prejšnjega dopoldneva. Na vprašanje ne odgovorim. Z negotovim glasom začnem, da v taki okolici ni mogoče delati. »Ako ne bi bilo mogoče zgraditi obduk-cijske prostore kje drugje?« Poteze na njegovem obrazu postanejo toge. Z ledeno mrzlim glasom vpraša: »Ali imate morda čustva?« Plameni »Grmade« svetijo prav do sem. In dim iz dveh krematorijev se ulega po vseh kotih secirne dvorane. Ozračje je dušeče od smradu po sežganem človeškem mesu in osmojenih laseh. Zidovje odmeva od krikov umirajočih in bičanja strelov. In v ta kraj strahote prihaja dr. Mengele vselej, ko odpravi selekcijo ali pa množično moritev. Tu preživi večino svojega prostega časa. V svojem zblaznelem fanatizmu nam ukazuje, da moramo odpreti na stotine trupel. V posebnih, električno ogrevanih vzgajališčih goji bakterije, kjer igra vlogo hraniva zanje sveže človeško meso. Ure in ure sedi pred mikrosko-skopom in išče vzroke pojavom, ki jih pač nikoli ne bo mogoče razjasniti. Ali je res prepričan, da je poklican zato, da bo medicinsko vodil rojstva dvojčkov? Danes se mi zdi utrujen. Prihaja z Judovske rampe, kjer je stal cele ure v hudem nalivu in selekcioniral stanovalce geta iz Rige. Pravzaprav to ni bilo selekcioniranje, saj je dr. Mengele poslal vse na levo. Oba krematorija, ki še obratujeta, in. pa »Grmada« se polnijo. Nova »Posebna komanda« je medtem narasla na 460 mož. Mengele se v svojem mokrem plašču usede za delovno mizo v secirni dvorani. Kapo, od katere kaplja, obdrži na glavi. Zahteva protokol obdukcije ruskega častnika Dam mu ga. Počasi prebere nekaj vrst, potem pa mi ga vrne, češ: »Berite! Zelo sem izčrpan...« Začuden začnem ■ brati. Po nekaj stavkih zamahne z roko: »Nehajte! Ni potrebno...« Molčeč strmi skoz okno. Njegove oči so prazne in brezizrazne. Kaj se godi z njim? Pa ne da bi nenadoma tudi on imel »čustva«? Ali pa je izvedel slabe vesti o poteku vojne? Med pogostim najinim sožitjem mi nikoli ni dal priložnosti za zaseben razgovor. Ko ga zdaj gledam prvič tako potrtega pred seboj, ga vprašam nekaj, kar mi že dolgo ne da miru: »Doklej bodo še trajale te morit ve?« Po kratkem premolku mi odgovori: »Se in še, naprej, kar naprej...« Resignacija zveni iz njegovih besed. Težko se dvigne in s trudnimi koraki zapusti secirno dvorano. Preden vstopi v svoj avto, se še enkrat obrne k meni: »V prihodnjih dneh boste dobili zanimivo delo.« Potem se odpelje. Mene pa mori samo to vprašanje, kdo je za to »zanimivo« delo spet moral Žrtvovati življenje ... JAVNA TRIBUNA V METLIKI 19. junija je krajevni odbor SZDL organiziral množični sestanek volivcev pod geslom »Javna tribuna«. Z obvezno metliško zamudo se je ob 9. url le pričelo. Obisk je bil dober. V uvodnih besedah je sekretar obč. komiteja ZKS tov. Janez Dragoš v nekaj besedah orisal nas gospodarski razvoj, omenil nepravilnosti, ki se dogajajo v našem gospodarstvu, kmetijstvu in upravi ter nakazal pot, kako te napake odpravljati. Dotaknil se je tudi ene največjih pridobitev našega družbenega življenja — delavskega samoupravljanja. V razpravi, ki je sledila, so volivci razpravljali o plačevanju voda rine po novih predpisih, o povračilu stroškov delavcem za prihod v službo, o gozdnem skladu itd. Predsednik ObLO je na konkretnih primerih pojasnil letošnje težave pri razvoju družbenega plana, predvsem glede gradenj. Predsednik Vrvi-ščar je opozoril, da ima v občini 25. odst. vseh zaposlenih do 15.000 din mesečnih prejemkov m da je to vprašanje treba čimprej urediti. Dotaknil se je tudi govora predsednika Tita v Splitu, kjer so bile prikazane nepravilnosti v našem gospodarskem razvoju. To- METLIŠKI TEDNIK variš Vrviščar je med drugim poudaril: »Ne iščimo krivcev drugod, začeti mo- ramo pri sebi, šele potem bomo lahko ocenjevali druge!« Nadalje so razpravljali o majhnih osebnih prejemkih prosvetnih delavcev in obsodili govorjenje nekaterih državljanov pri obdavčenju na alkoholne pijače, češ da morajo plačevati »prfokse«. Ravnatelj osnovne šole je v imenu vseh prosvetnih delavcev upravičeno obsodil take izjave. Volivci so bili obveščeni tudi glede uresničevanja plana v prvem tromesečju. Vse priznanje vodstvu krajevnega odbora SZDL, ki ima v letošnjem letu vidne uspehe. Naj omenimo samo to, da šteje krajevna organizacija preko 70 odst. vseh volivcev. Dobro vodstvo je pripeljalo do uspehov. IVO LIKAVEC več naporov za uresničitev plana! Dve zlati, 22 srebrnih V nedeljo, 17. junija, je občinski odbor RK organiziral proslavo dneva krvodajalcev. Pri kulturnem sporedu so nastopili podmladkarji RK osnovne šole iz Metlike z recitacijami in pevskimi točkami. Udeležencem proslave je ostal posebno v spominu nastop tamburaSkega orkestra pod vodstvom Silva Mihelčiča mi., slasti tistim, ki so prvič slišali njihovo igranje. Lahko rečemo, da so se Metličani in ostali tako navadili na mlade tamburaSe, da bi jih težko pogrešali. Uvodne besede o pomenu krvodajalstva je spregovorila predsednica občinskega odbora RK Anica Molek, ki se je vsem krvodajalcem, posebno pa cdlikovancem, prisrčno zahvalila. Marsikateri bolnik, ki so ga z njihovo krvjo rešili, se jih bo hvaležno spominjal. Razveseljivo je, da je v občini vsako leto več krvodajalcev. V lanskoletni krvodajalski akciji je sodelovalo skoraj tri sto ljudi. Skupno so dali 73 Nova imenovanja in odloki Na zadnji seji ljudskega odbora 16. junija so obravnavali tudi nekatere odloke in imenovanja. Za direktorja Pecari je v Gradcu so imenovali Rudija Dima st. V upravni odbor za zidanje stanovanjskih hiš so bili imenovani: Franc Ko-be, Peter Vujčič, Zvonko Hanzelj, Andrej Smuk, Fran Plut in Zvonko Pavlo-vič. Občinski ljudski odbor je dal soglasje občinskemu ljudskemu odboru Črnomelj k potrditvi statuta komunalne banke v Črnomlju. Poleg tega so sprejeli ZDRAH OTROCI-LJUDSKA SREČA! Poglavitna dolžnost posameznika bi družbe je skrb za zdravje. Temeljite analize o zdravstvenem stanju šolske mladine bodo dale pravo podobo o razvitosti, zdravju in sposobnosti mladega narašča, ja. V metliški občini sta s pomočjo osebja zdravstvenega doma šoloobvezno mladino pregledala dr. Pečavar in dr. Mikulič. Sicer so bili taki pregledi tudi prejšnja leta, vendar so letos, v letu telesne kulture mladih, posvetili prvenstveno skrb zdravstvenemu stanju otrok, preprečevanju obolenj, zdravljenju in rasti. Pregledanih je bilo 1.131 učencev od 1.162, kolikor jih je na vseh šolah v občini. Slabo telesno higieno so ugo. tovili pri 125 učencih (nezadostno umivanje, neprimerno obuvalo, slabo perilo), nenormalno telesno držo pri 202 otrocih, kar kaže na neprimerne šolske klopi. 70 učencev je slabo razvitih, 100 pa podhranjenih. Enovrstna in nepopolna hrana sta poglaviten vzrok za nenormalen razvoj telesa. Ce bodo šolske kuhinje učencem nudile to, za kar so prikrajšani, se bo stanje vsaj v prihodnje izboljšalo. litrov krvi. Odlikovanih je bilo 24 krvodajalcev, 22 jih je prejelo srbrno značko, a dva zlato; to sta bila Ivan Ružič in Marko Rus oba iz Metlike. Žalostno je, da je bilo med krvodajalci malo mlajših ljudi, Odlikovanci so poleg značk prejeli še posebne zahvale, ki jih je napravila tov. Mladena Brancelj. Vsem krvodajalcem, zlasti pa večkratnim, čestitamo za odlikovanja. Janez Dragoš Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora 16. junija so odborniki obravnavali Izvrševanje plana za i. tromesecje letošnjega leta. To je vsekakor malo prepozno, saj j« od zaključka prvega četrtletja preteklo že đva meseca in pol. Toda kljub temu rezultati prvega tromesecja dajejo sliko stanja v komuni kot celoti in v posameznih gospodarskih organizacijah. Podatki gospodarskih organizacij kažejo porast materialnih stroškov. Realizacija celotnega dohodka je za 3,7-odstotka pod planskimi predvidevanj!. Ker so se materialni stroški precej povečali, je tudi narodni dohodek precej nižji, ln sicer 17,4 odstotka, a dohodek samo za ;s,5 odstotka. Čeprav družbeni načrt v nobeni postavki ni uresničen, pa kljub temu ponekod opažamo precej Ser: porast v primerjavi s I. lanskim tromesečjem. Tako je celotni dohodek porasel za 16.C odst., materialni stroški 28,5 odst., narodni dohodek za 14,6 odst., dohodek samo za 1,2 odst., osebni dohodki za 20 odst., a zaposlovanje za 16 odst. Iz teh podatkov je razvidno, da je dosežen le deden napredek od Istega obdobja lanskega leta. Iz tega sledi, da se storilnost ni dvignila (primer. Java s celotnim dohodkom). Ce pa jo primerjamo na osnovi narodnega dohodka, ugotovimo, da je za 1,6 odstotka manjša kakor lani. Kljub porastu proizvodnje je ostal dohodek na isti ravni, a osebni dohodki so se dvignili Za 20 odstotkov. To nesorazmerje bo vplivalo na sredstva skladov podjetij. Zato bodo morale gospodarske organizacije temeljito proučiti način nagrajevanja. V Novoteksovem obratu so celotno vrednost proizvodnje dosegli s 26,6 odstotka. Ker so večji materialni stroški (29 odstotkov), je narodni dohodek dosežen le z 20 odstotki. Osebni dohodki v tej gospodarski er.otl so za 18 odstotkov višji kot v istem obdobju lanskega leta. — Tovarna Beti Je dosegla plan bruto proizvodnje le s 15 odstotki, a v primerjavi z lanskim letom se je proizvod-nja povečala za 54 odstotkov. Osebni dohodki so se povečali za IS odst, saj masa povprečna plača 16.083 din. Podjetje Beti Je doseglo precej nizko realizacijo. Vzrok za to je v pomanjkanju reprodukcijskega materiala (čipke, untenzilije). Zadnja dva meseca pa kažeta, da se bo gospodarska organizacija lahko približala uresničitvi postavljenega plana, ker so se razmere glede tega delno popravile. Vinska klet je realizirala plan le z 18,3 odstotka, ker je bilo v tem času opaziti občuten padec prometa z vinom zaradi povišanja prometnega davka na alkoholne pijace. V zadnjem času se stanje tudi pri tem podjetju precej popravlja. Lesno predelovalno podjetje Je doseglo v i. četrtletju zadovoljive rezultate. Plan celotne proizvodnje so dosegli z 22,7 odst., a narodni dohodek z 21 odst. V primerjavi z Istim obdobjem lanskega leta Je bruto proizvodnja porasla za 61 odst. Podjetje se je glavnem usmerilo na proizvodnjo finalnih izdelkov za Izvoz, saj 71 odst. svoje proizvodnje Izvaža. Take uspehe Je doseglo kljub zastarelosti strojne opreme. Kar velja za komuno kot celoto, velja tudi za ostale gospodarske organizacije. Delovni kolektivi niso naredili vsega, čeprav so gospodarski načrti za letos precej napeti. Samoupravni organi m politične organizacije vse premalo spremljajo proizvodno rast ln probleme, ki nastajajo v podjetjih. Čakajo, kaj bo pokazalo prvo četrtletje, kaj bo pokazala prva polovico leta, kar pa nikakor ni prav. Za vsak dan, za vsak mesec bi morali kolektivi vedeti, koliko so proizvedli in koliko uresničili zastavljnel plan. — Povečanje osebnih dohodkov gre lahko le na račun večje produktivnosti, manjših materialnih stroSkov, večjega izkoriščanja notranjih rezerv in boljše organizacije dela, ne pa, da bi zaradi večanja osebnih dohodkov ogrožali sklade. Gospodarske organizacije se zaradi svojih neuspehov ne smejo izgovarjati na težko situacijo; ampak morajo lastne slabosd odpraviti ln storiti vse, da » Se položaj popravil. Odborniki so sklenili, da bodo kmalu obravnavali realizacijo družbenega plana za prvo polovico leta, da bi se neskladnosti in napake lahko hitro odpravile, a položaj izboljšal. Poleg tega so razpravljali še o izvajanju proračuna, pripojitvi šiviljskega podjetja k invalidskemu in o drugem. Akcija za Debeli rtit Sprva krajevne organizacij* Rdečega križa in sindikalne podružnice po podjetjih niso kaj storile v akciji m zbiranj* sredstev za mladinsko okreva* lisce Debeli Rtič, čeprav je občinski odbor RK imenoval P"* sebno komisijo za to akcijo, vsaj tako Je bilo videti. Ko smo prejšnji teden povprašali na občinskem odboru RK, kako pO* teka akcija, pa so nam povedali, da Je sedaj v razmahu. Posebno dobro so se l^lraT*11 T Dragomlji vasi, v Gradcu in n» Radovid; v sami Metliki pa J* KO RK malo storila. Krajevna organizacija Suho* Je zbrala U00 din, sindikalna podružnica Invalidskega zavoda 6000 din, delovni kolektiv BETI 30.000 din, KO RK Radovi ca 5€5o din, KO RK Grada* 21.470 din, KO SZDL Grada* 1200 din, delovni kolektiv KZ Metlika 6000 din, delovni kolektiv državne uprave in drugih ustanov iz Metlike 10.00* dinarjev. Doslej so zbrali 90.000 din- Vesele počitnice! Učenci osnovne šole V Metliki so v soboto prejeli izkaze, pohvale in najboljši nagrade. Konec šolskega leta so lepo zaključili z izbranim kulturnim sporedom. Odprli so tudi razstavo, katero so pripravili vsi razredi in krožki, da bi prikazali vsaj nekaj svojega dela v šoli. odlok o spremembi odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, o nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini uslužbencev upravnih organov in zavodov ObLO Metlika. Sprejet je bil odlok o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam, učnim in vzgojnim zavodom za njihovo osnovno dejavnost. Spremenili in dopolnili so odlok o stopnji občinskega davka od prometa na drobno. Sedaj se od prodaje motornih vozil plačuje 3-odstotni prometni davek, prej je bil 6-odstoten. ZAPISKI S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V SEVNICI Sevniški komunisti na prelomnici Razveseljivo je, da so ob vsem tem našteti le 38 ploskih nog, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti celo dvakrat manj. Se te primere pa bodo z orto-pedičnimi vajami sčasoma odpravili. Temu vprašanju bt morali posvečali večjo pozornost tudi učitelji telesne vzgoje. Bolezni in napake srca so bile ugotovljene pri 49 učencih, vendar ni resnih obolenj. Okrog 30 odstotkov otrok ima povečane tonzile in limfne žleze. To so opazili pri tistih učencih, ki hodijo v dežju in mrzlem vremenu po 7 km daleč v šolo. Na koncu naj navedemo ugotovitve, ki veljajo za vse učence: — slaba telesna higiena; utrujenost zaradi preobremenitve z domačim delom in spričo dolge poti do šole; roke so žuljave, hrapave, koža pa razpokana; prehrana je nezadostna; dihalni organi so v nenehni nevarnosti, da obo-lijo. Vsi smo odgovorni za vzgojo in rast svojih otrok! Vzgo. jimo državljane, ki bodo sposobni za življenje in delo! IVO LIKAVEC V sevniški občini so anketirali člane ZK. Vprašanja so bila izbrana tako, da so anket iiranci v odgovorih pisah o splošni dejavnosti komunistov, njihovi zavzetosti za reševanje problemov na svojem področju ter o njihovi splošni in ideološki vzgoji. S tem so praktično dobili profil članstva in kadrov, kar hkrati pomeni, da so nazadnje le prešli od načelnih ugotovitev h konkretnemu obravnavanju vprašanj. Na podlagi ankete je bila izdelana analiza idejno-političnega dela, ta pa je bila na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Sevnici 21. junija glavni predmet razprave. Analiza je pokazala, da so potrebne nekatere bistvene spremembe v delu komunistov, ki morajo za člane pomeniti vse kaj drugega kot samo formalnosti. Spričo te- Pionirji v Tržišču V počastitev 20-letnice pionirske organizacije je pionirski odred v Tržišču sklical konferenco, na kateri so izvolili častni odbor iz vrst najboljših pionirjev. Ti bodo zbirali »pionirski dinar* za spomenik pionirjem v Ljubljani, Na tej konferenci so izvolili tudi delegata Sandija Strupiha, ki bo zastopal domači odred na osrednji proslavi v Ljubljani. Tudi vsi člani DPM so prispevali po 10 dinarjev za pionirski spomenik. Ob zaključku šolskega leta so se pionirji pogovorili o delu ln razvedrilu med počitnicami, o organi-ciji krajših izletov ter športnih in zabavnih iger, predvsem pa o sodelovanju na proslavah za 4. in 22. julij. M. L. ga se mora porazdeliti vloga komunistov enakomerno na starejše in mlajše, dasi-ravno bodo nosilci večjih akcij mllajši komunisti. Vsekakor bodo morali nekateri komunisti le uvideti, da niso opravili svoje obveznosti do organizacije s tem, če so se udeleževali sestankov. — Svojo dejavnost bodo morali manifestirati tako, kakor je določil tretji plenum SEVNIŠKI VESTNIK CK ZKJ, ki je poudaril, da morajo biti komunisti bolj aktivni kot kdajkoli, da morajo prvi videti probleme in negativne pojave ter zahtevati boj proti njim. — Okrog te zahteve se vrti še vrsta vprašanj o tem, kako zadovoljivo izpolniti vse naloge. Seveda to ni enostavna stvar in tega se občinski komite ZK dobro zaveda. Predvsem bi bilo treba doseči, da bi steklo delo v osnovnih organizacijah, da bi bile razprave konkretne in pravočasne. Se vedno 3e poglavitni problem ideolc&o-politiična vzgoja članov. Namesto da bi delali po jasno začrtanem konceptu in v skladu s splošno veljavnimi ter raziskanimi prijemi v delu organizacije, se zlasti v nekaterih osnovnih organizacijah ZK pojavljajo osebni interesi. Seja je podčrtala dejstvo, da je v mnogih primerih temu vzrok neodločnost sekretarjev osnovnih organizacij, ki ne znajo obdržati discipline (udeležba na sestankih je večkrat komaj 50-odstotna), na drugi strani pa so sestanki nezanimivi. Vprašanje je, kakšni naj bodo sestanki v prihodnje, ali naj na njih go- vori samo intelektualec (na vasi n. pr. samo učitelj) ali naj bo razprava plodna, da bo v njej sodeloval vsak komunist). Več članov komiteja je na seji ugotavljalo, da je ideološka vzgoja neizogibno potrebna pri reševanju vseh vprašanj, komunist pa mora nastopati vedno le kot komunist, najsi izvršuje take ali drugačne naloge. Soodgovorno vlego imajo komunisti v gospodarskih organizacijah. Le tem pa manjka razen ideološke tudi dobra splošna izobrazba. Zato bo treba tudi temu vprašanju posvetita večjo pozornost. Resnica je, da večkrat prepozno ugotavljamo premajhno splošno in politično razgledanost članov. V prvi vrsti so temu krivi komunisti sami, pa tudi osnovne organizacije, ki so do zdaj prirejale seminarje, predavanja in politične ure v pretežni meri le za mlade komuniste. Če naj komunist obdrži korak s časom, če naj bo borec za napredek, je nujno, da opustimo dosedanjo prakso pri izobraževanju. Obvelja naj, da s« morajo izobraževati vsi, ki znanje potrebujejo, oni pa, ki člani šele postajajo, naj se sistematično izobrazijo V večernih političnih šolah. — Le tako bomo vsaj deloma odpravili pomanjkljivosti v dosedanjem načinu izobraževanja Planinski teden v Radečah Planinsko društvo v Radečah je določilo svoj planinski teden od 1. do 8. julija. 7. Julija bodo priredili množičen izlet na Kum, v Loki pa bo imel tov. Mlinar, ki je prehodil slovensko planinsko transverzalo, predavanje o dolgi poti po slovenskih vrhovih. Planinski teden se bo zaključil 8. Julija, ko bo izlet mimo Vel. Kozjega do to* vrenca na Lisco. Med potjo bodo obnovili planinske znake od Brega do Lovrenca. S. Sk. Klubsko življenje v Loki Prosvetno društvo »Primož Trubar« v Loki je lepo razvilo klubsko življenje. Lani so z lastnimi sredstvi kupili televizor, 60.000 dinarjev pa jim je za uspešno delo dala občinska Zveza Svobod in PD v Sevnici. S temi sredstvi bodo opremili klub. V kluba so razni odseki, ki jih vodijo starejši člani. Tako vodi šahiste Li-povšek, recitatorje in LU Skočir, Koroščeva televizijske večere, Skuškova pa knjižnico. Pri odboru kluba je pododbor, ki ga vodi Koroščeva. Televizijske oddaje gledajo vse dni razen v torek, ko čistijo klub. Odrasli plačajo 20 dinarjev, šolarji pa 10 dinarjev vstopnine. Nekateri so se na oddaje abonirali. Najraje obiskujejo oddaje »Spoznavaj svet in domovino«. Jeseni in pozimi so se v klubu zbirali šahisti in imeli turnirje. Recitacijski odsek pa je priredil večer Gregorčičevih pesmi, Prešernovo proslavo in večer Cankarjeve besede. V okviru LU je tov. Mlinar predaval o zgodovini Le" ravnatelj celjskega učiteljišča tov. Aškerc pa o »Vtisih s popotovanja po Poljski in Rusiji«. Za knjižnico ni velikega zanimanja. Klubu nameravajo Driključiti tudi čitalnico. Volivci obširno razpravljajo Poročali smo že, da je ljudski odbor novomeške komune v dveh od 20. do 30. junija sklical zbore proizvajalcev po podjetjih, zbore volivcev po krajevnih središčih, kjer so krajevni uradi, Socialistična zveza pa je sklicala zbore svojih članov v Novem mestu. Na dosedanjih zborih proizvajalcev — ponekod se zbere po več manjših kolektivov hkrati ali pa večji kolektiv samostojno — je bil0 precej živahno. Letos se odborniki zbora proizvajalcev že drugič pojavljajo pred svojimi volivci, da bi j'nrn poročali in 6e z hji-•hi Pogovorili. Pobudo ljudskega odbora velja pozdravi, saj doslej prav odborniki proizvajalnih skupin hiso imeli dovolj stika s Podjetji in proizvajalci. Na *orih razpravljajo o proizvodnih uspehih kolektivov v I. četrtletju, o tem, kako odpravljajo razne sla-•^ii in pomanjkljivosti ter ^ejo notranje rezerve. O *5j poročajo bodisi predsedniki delavskih svetov ali "Pravnih odborov bodisi direktorji. Del razprav je posvečen Judi problemom pri delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Zlasti razpravljajo o ukrepih, ki so jih storili po navodilih - za uskladitev delitve obojega z novimi predpisi. Ker je °Winska komisija za usklajevanje delitve prvi del sy°je naloge — pregled z"Tane dokumentacije po Podjetjih — že opravila, lahko v večini primerov o branih podatkih in ugotovitvah stvarno razpravlja-Ponekod, zlasti tam, kjer so bile v dosedanji delitvi nepravilnosti, razprav- ljajo o tem, kako jih odpraviti in o tem, kako bode v pravilnikih izboljšali merila delitve, da se dosedanje napake ne bi več ponovile. Zbori proizvajalcev po molilnih enotah proizvajalne skupine so bili sklicani zlasti zato, da bi ukrepe na področju delitve pojasnili, ker ne gre za administrativno omejevanje osebnih dohodkov, ampak za napore v tej smeri, da bi naraščanje osebnih dohodkov in delitev nasploh uskladili z gospodarsko močjo kolektivov m z njihovimi napori za povečanje proizvodnosti ter proizvodnje. Odborniki zbora proizvajalcev hkrati poročajo volivcem o ukrepih ljudskega odbora, sprejetih na seji 31. maja, ki se tičejo kolektivov neposredno (na primer: delitev čistega in osebnih dohodkov. nembe v dopolnilnem proračunskem prispevku, orne jitev marž v trgovini itd.). Na zborih Socialistične zveze v Novem mestu, ki so se pričeli te dni, razpravljajo o gospodarstvu v občini in o komunalni dejavnosti na področju mesta, na zborih volivcev v krajevnih središčih pa predstavniki kmetijskih zadrug poročajo o kmetijski proizvodnji in o novostih pri gospodarjenju z gozdovi. Povsod bodo obširneje utemeljili ukrep za omejitev števila žag ve-ne::jank. Zbori proizvajalcev Po podjetjih bodo mnogo pripomogli k zbliževanju teženj kolektivov in komune, saj bodo obojno problematiko spoznali proizvajalci tokrat dovolj podrobno, vse pa kaže, da bodo zlasti manjši kolektivi morali temeljiteje in konkretneje razpravljati o politiki delitve sredstev na samostojnih sestankih, ki jih bodo morali prav kmalu sklicati. Zavod za čebelarstvo pojasnjuje NOVOMEŠKA KOMUNA usklajevanje obojega z novimi predpisi, proizvodnja v I. četrtletju in haloge občinskega programa razvoja) ali pa posredno (ukrepi za zmanjšanje proračuna, o-mejitev investicij, izpre- Na mladinski konferenci na grmski srednji kmetijski šoli ob koncu šolskega leta so ugotovili, da so mladinci delali uspešno, čeprav so imeU težke pogoje. V izvenšolskem udejstvovanju so dosegli lepe uspehe pri tekmovanju »Dolenjska mladina o revoluci- V članku »Kje so meje odgovornosti- (Dol. list, 14. (. 1962) prizadeti čebelar je nas obra-tovodja, ki goji del čebel tudi na domu v Novem mestu v Adamičevi ulici. Sicer pa menimo, da je tretja osvetliti problem z zdrave osnove že zaradi vpliva na stališče javnosti, ki se nikjer in nikoli ni dvigala proti čebelam v bližini bivališč. Tovariš Ivan Kranjc v članku pod navedenim naslovom vzklika: »Kje naj v bodoče sušimo perilo, kako naj obdelujemo vrtove, ne da bi morali bežati v varno zavetje zidov, kako naj zračimo stanovanja, da ne bi prišle v hišo čebele bi opikale otroke?« Vsi U kriki so v množini, kot da množica prebivalstva živi pod terorjem čebel čebelarja iz Adamičeve ulice in kot da ne gre v najboljšem primeru le za kaprico tov. Ivana Kranjca. Menimo, da tov. Kranj c žali bralce, ker jim hoče pričarati Mladinci se zavedajo svojih nalog čebelji teror, ki mu ne dovoljuje, da bi »užival sadove svojega dela«. CIankar tako trka na srca soseščine v novem stanovanjskem naselju na Grmu. Stvari pa Bo dejansko take: čebele so že od pamtiveka pogosto v bližini človeških bivališč. Niso redki primeri, ko jih Ljubitelji in poklicni čebelarji gojijo tudi v najsodobnejših naseljih, pri nas v vseh državah. Po usvojenih navadah In ponekod po predpisih morajo biti oddaljene od naseljenih objektov in poti 10 metrov, če so panjska žrela obrnjena v smeri objektov in poti. Ce so obrnjena v nasprotni smeri (stran od objektov in poti), pa vsaj 5 metrov. V spornem primeru so po izjavi članka rja oddaljene iS metrov) Kar zadeva sušenje perila drži, da ga morejo čebele uma-zatl, vendar se to dogaja običajno spomladi ob prvih izlet-nih urah. Nikjer, kjer imajo normalne sosedske odnose, pa ta trenutna motnja pri sušenju perila ne povzroča problema. Pri tem naj omenimo dejstvo, da gojijo čebelje družine tudi v velemestih (na Dunaju je n. pr. 10.000 čebeljih panjev), pa vendar občinske uprave ne razmišljajo o odlokih o prepovedi gojitve čebel no območju mest. Kljub posameznim izpadom sebičnih prenapetežev vsepovsod cenijo vlogo čebel, ki se kaže, na uspevajočem cvetju v okrasnih nasadih. Lahko celo trdimo, da kulturna javnost pri nas in po sivem vedno bolj teži za poglabljanjem odnosov med človekom in naravo, če iz teh razmer izvirajoče motnje le niso prehude. Ker tovariš Kranj c živi v pristnem kmečkem okolju, se toliko bolj čudimo nad njegovim odnosom do čebel. Javnost obveščamo, da smo ne glede na vso pravno, kulturno in tradicionalno neutemeljeno pritoževanje tov. Kranjca Iz Adamičeve ulice » v Novem mestu ukrenili potrebno, da se na meji z njegovo lastiaj.no zasadi visoka živa meja, ki naj v bodoče preusmerja čebelji let. Živa meja bo lz vrst mede-Cega grmovja. Zavod za čebelarstvo, LJubljana. Novomeška kronika 1»? Večer opernih arij in ba-"a je bil v torek ob 20. url v "omu ljuoske prosvete. Nasto-Drr *° znani operni pevci in "'esaiei baleta Vilma Bukovec, "anilo Merlak, Vida Volpi, Stenja Sitar, Marija Gruden, KUn«. Janez Mejač, Hafner, sodelovala pa ijur^dl operna korepetitorica incna Trosi. Prireditev je or-«anizu-ai občinski odbor ZVVI takr? m*fito- Novomeščani smo Ponovno doživeli prijeten kr Zveze borcev je bila it'd: v Koslanjevici na Krki osnovana večerna šola za odrasle. V torek, dne 26. junija, je bila zaključena, potem ko je 24 slušateljev skozi vse šolsko leto redno hodilo na predavanja in opravilo pred petčlansko komisijo zaključne izpite. Letos so obiskovali drugi oddelek, to je sedmi in osmi razred. Celoten program je bil obdelan in snov osvojena, kar so pokazali zreli odgovori na izpitih. Med obiskovalci so bih ljudje, ki zaradi medvojnih pa tudi neurejenih predvojnih razmer niso megli dobiti ustrezne izobrazbe. Najstarejši slušatelji so bili stari celo nad 50 let, kar priča, da jim ni šlo samo za spričevala, marveč za resnično poglabljanje znanja, kar je še posebej hvale vredno. Šolanje je trajalo dve šolski leti. Udeleženci so si poleg rednega učnega programa, ki so ga predelovali pri rednih učnih urah, sistematično ogledali vrsto razstav z raznih področij, udeležili so se mnogih gledaliških in filmskih predstav ter drugih prireditev in jih nato analizira- li. V času šolahja so imeli dve daljši ekskurziji po Dolenjskem in Gorenjskem ter po Koroškem Ln Štajerskem. Pri tem so se seznanili z našo industrijo, mesti in naselji, zgodovinskimi, literarnimi in drugimi posebnostmi ter tako tudi praktično utrjevali snov, ki so jo slišali v razredu. Ime- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO li so razredno skupnost in mnf>gim med njimi se zdi, da se je šolanje kar prehitro nagnilo h koncu, zakaj kljub težkemu delu pri u-čenju je bilo v teh dveh letih tudi mnogo veselih ur, ki jih ne bodo pozabili. 150 let osnovne šole v Leskovcu pri Krškem V spomin dekanu Alojzu Kurentu V soboto so v Krškem pokopali dekana Alojza Kurenta, dolgoletnega zaslužnega odbornika Ciril-metodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije in pokrajinskega predsednika CMD za Dolenjsko. Navzočnost domačinov, zastopnikov oblasti in političnih organizacij ter 40 duhovnikov iz raznih slovenskih krajev na pogrebu je pričalo o priljubljenosti poštenega rodoljuba, zvestega Slovenca In zavednega Jugoslovana, kar je pokojni dekan v resnici tudi bil. Rodil se je 20. junija 1881 v Višnji gori kot sin kmečkih staršev, služboval p.: je v Semiču, Trebnjem, Leskovcu tn v Krškem, kjer je tudi preživel večji del svojega življenja. Pred drugo svetovno vojno je zaradi svojega naprednega mišljenja prišel v zamero na škofiji, kjer so mu vzeli čast dekana, leta 1953 pa so ga rehabilitirali in znova imenovali za dekana. Zadnjo vojno je kot begunec preživel v Zagrebu, po osvoboditvi pa se je vrnil v Krško in takoj začel kot zaveden član OF sodelovati z ljudsko oblastjo. Zavedal se je, da je nujno treba najti možnosti za sodelovanje duhovnikov z ljudsko oblastjo, čeprav ga je marsikdo izmed duhovnikov takrat in kasneje sumničil zaradi tega poštenega sodelovanja. Med prvimi ustanovitelji CMD je bil tudi pokojnik; kot uglednemu in agilnemu članu društva mu je vodstvo društva zaupalo odgovorne funkcije. Bil je član Glavnega odbora CMD, član izvršnega odbora GO CMD in doiaa leta tudi predsednik okrajnega odbora CMD za krški o':raj. Kot vidna osebnost v Cerkvi je pridobil mnogo novih članov za CMD. Za njegove zaslvge ga je vodstvo CMD imenovalo za častnega društvenega člena, ljudska oblast pa je njegovo konstruktiono delo vedno cenila. Predsednik republike je odlikoval dekana Alojza Kurenta z Redom bratslva m edin-stva II. stopnje, na kar je bil pokojnik vedno zelo ponosen in hvaležen za priznanje. Slovel je kot delaven človek, ki je vseh zadnji petnajst let posvetil ustanovitvi, rasti in razvoju Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov v Sloveniji. Na pogrebu sta se od njega poslovila podpredsednik CMD Avgust Stan-car, ki je opisal pokojnika kot pobornika dragocenih pridobitev naše NOB, župnik Lojze žab-kar, podpredsednik CMD za novomeški okraj, pa je med drugim poudaril, da je društvo izgubilo s pokojnim dekanom delavnega člana, dobrega ideologa in voditelja. Preteklo nedeljo so učitelji, predstavniki političnega in kulturnega življenja, šolska mladina in ostali prebivalci praznovali 150-letnico osnovne šole v Leskovcu. Šola je bila ustanovljena 1812. Po svečani seji, kjer je govoril predsednik šolskega odbora Vinko Arh, je predsednik ObLO Videnv Knško Stane Nunčič odprl šolski vodovod. Vodovod je bil zgrajen s pomočjo prebivalstva in podjetij, za kar jim gre zahvala. Navzoči so potem obiskali likovno, gospodinjsko in tehničho razstavo leskov-ških pionirjev (ti so v nedeljo praznovali 20-letnico svojega odreda), obiskali ps so tudi prostore, v katerih so razstavljali krožki, ki delujejo na šoli. Zatem je hila revija pevskih zborov, na kateri je nastopilo 9 zborov. Popoldne je bil sprevod mladosti. Na šolskem igrišču so pionirskim odredom podelili priznanja in spominske trakove. Ob jubileju leskovške šole je bil izdan tudi zbornik -150-let-nice šole v Leskovcu«, ki so ga pomagala izdati podjetja. Vsem, ki so pomagali organizirati proslavo prisrčna hvala. M. S. No Zdolah bodo gradili cesto Na seji krajevne organizacije SZDL na Zdolah so sklenili, da bodo začeli graditi cesto, ki bo povezovala Zdole, Ravne in Kostanjek. S sredstva bo pri gradnji pomagal občinski odbor SZDL. — Poleg tega so obravnavali tudi sklep štirih učiteljev na Zdolah. med katerimi je tudi upravitelj šole, da zapustijo dosedanja učiteljska DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske! mesta. S tem bi izgubili ljudi, ki niso bili samo dofori prosvetni delavci, ampak so delali tudi v raznih organizacijah. Problem je v tem, ker praznuje šola na Zdolah letos 100-letnico. Želimo, da bi v jeseni dobili mlad, prav tako sposoben kader. Jože Bahč Nove investicije v restavraciji pod Gorjanci Restavracija Pod Gorjanci, ki je bila lani na novo preurejena ih je dobila štiri gostinske sobe ter obsežen vrt z več kot tristo sedeži, se je letos odločila za nove investicije. V prvem nadstropju Bučarjeve hiše bo adaptirala nekaj sob, ki bodo sodobno opremljene s toplo in mrzlo vodo. Tako se bo gostinska zmogljivost znatno povečala, kar je spričo pomanjkanja tujskih sob še posebno pomembno. Kakor lani bodo tudi letos v tej restavraciji na hrani udeleženci mednarodnega kiparskega simpozija, ki prično delati 1. julija. Za konec šolskega leta: RDEČA KAPICA Mladi oder je za konec šolskega leta pod vodstvom tov. Vele Jelšnlkove pripravil Rdečo kapico. Premiera je bila v torek, 26. junija. S to predstavo je mladina slovesno zaključila šolsko leto. Pojasnilo Trgovsko podjetje na debelo in drobno »RESA« v Vidmu-Krškem nas je v zvezi s člankom »POŠTENOST NA TEHTNICI« (Dol. list, 13. 6. 1962) prosilo, da objavimo naslov prodajalne in prizadetega poslovodje: gre za prodajalno štev. 7 »MODA« na Vidmu, katere poslovodja je Ivah štrasner. Uredništvo lista. BRESTANICA pred praznikom Čez nekaj dni bo Brestanica spremenila svojo vsakdanjo podobo. Sem bodo prišli ljudje iz vseh krajev Slovenije, da bodo prisostvovali odkritju spomenika slovenskim internirancem, konflnirancem in izseljencem. Veličastna bo ta podoba, vse drugačna od tiste iz leta 1941. Tudi takrat so prihajale v Brestanico (Rajhenburg) trume ljudi, toda tisti ljudje so imeli grozo v očeh, korak jim je bil negotov. Veliko teh nesrečnežev je obležalo v tujini, v sovražni zemlji. Tisti, ki so pregnanstvo preživeli, bodo te dni spet lahko prišli v Brestanico. Vsakdo bo dobrodošel. Brestaničanl bodo veseli, ko bodo lahko prisrčno pozdravili vse tiste, katerim so pred enaindvajsetimi leti želeli srečno pot. Zanimanje za odkritje spomenika je povsod zelo veliko, zlasti t Zasavju. Pretekli teden je bil na občinskem odboru SZDL v Vidmu-Krškem razgovor s predsedniki občinskih odborov SZDL iz Brežic, Sevnice, Zagorja, Hrastnika in Trbovelj. Z željo, da bi se iz vseli teb občin udeležilo svečanosti čimveč ljudi, smo predsednike podrobno informirali o pripravah in pomena praznovanja. Vsi so izrazili zadovoljstvo, da se odkriva tak spomenik, in obljubili, da bodo organizirali čimbolj množično udeležbo. Seveda bo razen domačinov prišlo največ ljudi iz sevni.ške in brežiške občine, pričakujemo pa tudi obiske iz drugih naših občin. Priprave za odkritje potekajo normalno. Kot smo še enkrat omenili, je le vprašanje, če bo cesta popolnoma urejena. Storili bomo vse, da bi se tudi to uredilo. Prostor, kjer bo spomenik, je svojo podobo že popolnoma spremenil. Vsa zemeljska in betonska dela so opravljena. Površina je naravnost vzorno urejena in je zasajena s travo, ki je v nekaj dneh naredila lepo zeleno preprogo. Sam spomenik bo ta teden postavljen in bo potem ostalo še nekaj dni za dokončno ureditev okolice. Trg dobiva vsak dan lepšo podobo. Vsi lastniki hiš so se brez ugovorov lotili urejevanja fasad. Popoldne je tu kot na mravljišču. Okrog vsake hiše se vrtijo zidarji, pleskarji in ostali, ki žele pomagati, da bi Brestanica lepo pričakala svoj praznik. Te dni smo prejeli tudi veselo vest, da bo na svečanosti govoril tovariš Jože Borštnar. To ima za naš kraj še poseben pomen. Tovariš Borštnar je namreč zadnja leta pred vojno služboval prav v Brestanici. Njegovo aktivistično delo je bilo zelo očitno. Ljudje se še dobro spominjajo tegale dogodka: Ko je Jugoslavija razpadla, je šlo preko Brestanice nešteto transportov z različnim materialom. Neki tak vlak je dal tovariš Borštnar zapeljati na stranski tir. Ljudje so kmalu »odkrili«, da je t vagonih precej hrane, tobaka in raznih vojaških potrebščin. Ponoči so prišli z vozovi in ves material odpeljali. Težko bi bilo točno povedati, koliko ljudi se bo udeležilo odkritja, pričakujemo pa, da jih bo okrog 15.000. Pripravljalni odbor želi, da bi bili vsi udeleženci čimbolj zadovoljni, zato bi ' bilo prav, da bi čimprej zvedeli, kakšna bo udeležba. Le tako bo mogoče primerno urediti promet, prehrano itd. Dobro bi bilo, da bi vse krajevne organizacije SZDL, ki zbirajo prijave, čimprej sporočile udeležbo. Kakor smo že omenili, bo najbolje, da se čimveč ljudi pripelje z vlakom. Zveze so zelo ugodne. Ponovno tudi opozarjamo, da je zaželeno, da bi avtomo-bilisti prišli vsaj do devete ure, ker bo pozneje promet otežkočen. Svečani del se bo pričel ob deseti uri. Te dni je Valvasorjeva tiskarna dotiskala posebno knjižico »Brestanica 41—45«. Pripravila jo je propagandna komisija. Sliko za naslovno stran je narisal akademski slikar prof. Miro Kugler. Lahko trdimo, da spada ta slika med njegove najboljše stvaritve. Knjižica je tudi zelo lepo urejena in ima precej slik. Upamo, da bomo udeležencem s knjižico zelo ustregli, saj si bodo ob branju ustvarili podrobno podobo Brestanice in dogodkov, ki so se tu odigrali v neposredni preteklosti. Brestanica je torej. popolnoma pripravljena za svoj veliki dan. V dneh, ki so še ostali do odkritja, bodo uredili še zadnje podrobnosti. Vsi tisti, U bodo prišli k odkritju, naj bi odhajali od nas zadovoljni. Taka je želja Brestaničanov, zato se bodo potrudili, kolikor se da- Od semena do drevesa Človeku, ki potuje z železniške postaje proti Mokronogu se pogled nehote ustavi na velikem zemljišču, ki meri približno 5 ha. Kdor še ne ve, zakaj se to zemljišče pripravlja, prav kmalu ugotovi, da je to drevesnica. Res je, tu pripravlja KGP Brežice — obrat Mokronog intenzivni nasad aa vzgojo mladih dreves. Večkrat sem hodil mimo in z zanimanjem opazoval priprave za nasad- Ropot strojev in veliko število delavcev me Je vabilo, da bi ši njihovo delo podrobneje ogledal. Stopil sem do upravitelja gozdnega obrata tov. GIMPLJA in mu stavil nekaj vprašanj — KAJ VAS JE PRIVEDLO, DA STE ZACELI S TEM DELOM? »S tem delom nismo pričeli šele sedaj, pač pa se z njim že dalj časa ukvarjamo. Ker pa so potrebe ved- no večje, smo se odločili za povečano proizvodnjo. Klasična proizvodnja v gospodarstvu ne ustreza več našim družbenim potrebam. Ce hočemo proizvodnjo povečati in zmanjšati proiz- vodni čas, moramo v poskrbeti predvsem za gozdni podmladek, kjer izvršimo posek. Zaradi naravnih pogojev in kvalitete, kakršno želimo doseči, se ne moremo več zadovoljiti z narav- nim prirastkom v gozdu. Zato bomo iztrebi jene parcele pogozdovali s kvalitetnimi sadikami in sadili tiste sorte, katerim zemljišče ustreza- Novi način proizvodnje nam bo omogočil boljši pregled nad zalogami, lažje pa bo tudi planiranje, saj bomo vedeli za več let vnaprej, kdaj bo nasad dozorel« S pomočjo strojev gre delo veliko hitreje izpod rok tuđi r drevesnici KAJ PA DELAVCI? »Ravno to nam dela največje težave. Trenutno jih imamo zaposlenih 40. Potrebovali pa bi jih še najmanj 15, da bi površino čimprej zasaditi ker nas pri delu zelo ovira vreme. Težave so z delavci iz oddaljenih krajev. Večina se jih vozi ali pa hodi peš iz okoliških krajev, n. pr. z Bučke, ki je oddaljena 19 kilometrov, Zbur, Staten-berka itd. Iz Mokronoga jih je prav malo. Z njihovim delom smo zadovoljni. So uvidevni in delajo tudi več kot 8 ur. Ko bo zemljišče zasajeno ne bomo več potrebovali toliko delavcev, ker je delo predvsem sezonskega značaja Predvidevamo pa, da jih bo stalno zaposlenih približno 15, saj ena delavka posadi dnevno 3000 do 3500 sadik. Končno mi je tov. Gim-pelj povedal še nekaj o mehanizaciji. Namakalne naprave so montažne prenosne. Njihove prednosti so spoznali na zagrebškem ve-lesejmu. V ta namen so že TREBANJSKE NOVICE pripravili bazen. Poleg tega imajo še traktor (enoosni) za prevažanje sadik, okopa !n i k in stroje za uničevanje drevesnih škodljivcev in gljivičnih bolezni. Da ima strojno delo prednost pred ročnim, je brez dvoma, saj en stroj (okopalnik) zamenja 15 do 20 ljudi. Prepričani smo, da se bodo sredstva, vložena v ta namen, kmalu pokazala kot zelo donosna. Tone Gole ■ V mariborskem okraju je 344.930 prebivalcev, od tega 105.78S mo&klh in 179.145 žensk. Največja otoćina: Maribor-Center ima 67.811 ljudi, v ormoški občini,- ki velja za eno najmanjših v mariborskem okraju, pa živi 19.41J ljudd. ■ Pred kratkim je jsatola obratovaU v trboveljski cementarni nova, 80 m dolga rotirna peč. Ta peč bo omogočala. d* bodo v tovarni proizvedli 180.00" ton cementa ali 70.000 ton v«* kot doslej. J Sami gradimo športno igrišče! Čeravno se je tudi na ^ši šob pouk že končal, Je na šolskem dvorišču še *edno živžav. Imamo nam-r?č prostovoljno delovno i*ciJo. Do občinskega Praznika 29. oktobra smo ^ zadali nalogo, da bomo zgradili za šolo novo ?Portno igrišče. Čeprav so * Počitnice, se je na to «*cijo prijavilo kar 60 Pionirjev in pionirk. Da Pa đelo uspešno poteka, *e moramo zahvaliti na-j.!ednjim: tovarišem učite-'iern. telesne vzgoje Misleci, špiijarju in Penku ter tovarišema Beletu in Bart-ju. Tov. Bele vodi cement-oddelek. Nekaj učencev me?a cement, nekaj jih ?°si in vozi kamenje in P^sek, drugi prinašajo ce-Jj^t in pomagajo pri p°d vodstvom tovariši-r= Drage deklice kopljejo i°. odnaš- ilovico ter de-^Jo prostor cementu. Tov. artelj nadzoruje prevoz 0 vrednotenju tetesne kulture Na današnji seji Okrajne ^eze ^ UXe:Sno kulturo, ki °* »o začela ob devetih do-**»une, bo sprejet finančno-jnaterialnl pravilnik zveze, "'»"•jene bodo nekatere ka-/°v'ske spremembe in spre-£l> v organizacijo novi čla-' p°glavitna razprava bo dosedanji dejavnosti na "^ročju telesne kulture v Krani, 0 odnosih do teles-"Ovzgojnih delavcev in o £»>osih ostalih organizacij telesne vzgoje. Sejt bo-°° Prisostvovali tudi pred-SZnn^*' okraJneBa odbora ,L in občinskih odborov ^»»stične zveze. p*vi stoti vesločev v Izoli rednog novomeški .veslači tos št. , ""tflJivo trenirajo, le-Pokaze™50 lmeH priložnost, da start ovoje znanje. Prvi Hedrtt lmeia ^e preteklo VaU «° v Wer so tekmo- ^ 1« tamkajšnji regati. douhif0 80 Potovali z enim roa l'soulom t" dvema skiffo-Wso 8 svojo uvrstitvijo ?? "^'J3 mesta niso slani • "»Unšek je bil v tekmova-Pni&rnskUl skiifov tretji, Sla-nvoii,, P? P« mladincih četrti. tretiJ đou°le-sculov osvojila treba, €sto- Vsekakor se bo Prod,,« "rthodnja tekmovanja, vensiv™1 V* 23 republiško ,pr-je nn\° v Mariboru, še vestne-di visi. vltl> Pot«m gotovo tu-"J* mesta ne bodo izostala. spojno mladinsko rZ0vsko Prvenstvo Tvd? 00 uri se je v Domu olcraijjfrttzan na Loki pričelo katere^ *fhovsko prvenstvo, na 16 naiK„,Jma Pravico nastopati vega nS.Sih mladincev iz Norega '"»»a. Brežic, Vidma-Kr-hieija' aenovega, Sevnice, Kr-Sto»lč .„^bnjega, Smihela, "*<*n EIn. Crnomlla- Po švicar-k°l. Prvf I6"1" bodo odigrali 7 113 repuhnei ^'opai naš okraj Wr bo ,S«m prvenstvu. Tur-^'dne ttirJ,u6en v nedeljo do-od 8. dn^?u P* oodo vsak dan u in od 10. do 20. ure. peska iz Zlabje vasi na gradbišče, tovariša Penko in špilar pa v glavnem nadzorujeta .delo ter tu pa tam pomagata. Udeleženci akcije so učenci 6., 7. in 8. razreda. Med nami je najmlajši Jožko Blažič, saj je star šele 10 let in obiskuje 3. razred naše šole. Skoraj ga ne bi sprejeli medse, pa nas je preprosil in obljubil, da bo res priden. Izkazal se je tako, da marsikoga svojih večjih tovarišev prektaša v pridnosti. Ob pol desetih do desetih imamo okusno malico, ki nam jo pripravijo kuharice naše šole, zahvaliti pa se moramo zanjo okrajnemu odboru Rdečega križa. Po zaslugi tov. učiteljice Mare Glonar pa nam Društvo prijateljev mladine daje vsak dan dve steklenici malinovca. Tega smo vsi veseli, ker je boljši kot voda. — Lepo se tudi zahvaljujemo gasilcem, ki so dali na razpolago kamion za prevoz peska in kjamenja. Delamo vsi zelo radi, ker ni lepšega kakor delati na svežem zraku in vročem soncu. Delamo pa za nas, za našo šolo in učence, ki bodo prišli za nami. MIHA GOŠNIK, 7. c osnovna šola »Katje Kupen a« DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO • DOM Verska vzgoja razdvaja mladega človeka Zal lahko ugotovimo primere, da se posamezni poklicno vzgojiteljji ne zavedajo dovolj, koliko pričakuje mladina od njih in od šole sploh. Se vedno se posamezniki izmikajo, da bi se pred učena svetovnonazorsko javno opredelili' da bi zavzemali do teh vprašanj nedvoumna stališča, da bi o njih več razpravljali, da bi čimbolj iekoristili učno snov za idejno oblikovanje mladih loudi itd. Se ena slabost, ki je ne smemo podcenjevati, zmanjšuje večjo svetovnonazorsko in idejno učinkovitost pouka. Na vseh vrstah šol se večina učiteljstva snovno in metodično premalo pripravlja za obravnavanje idejnih 5n svetovnonazorskih vprašanj. Spričo premajhnega povezovanja teh vprašanj 6 konkretno učno snovjo, šibkega utemeljevanja in dokazovanja, poenostavljenega obravnavanja teh vprašanj zgolj z ene plati itd., ostanejo za mlade ljudi nelogični, premalo konkretni, nerazuimljivi m zato tudi mnogo bolj prepričevalni. Večina mladih ljudi, ki so žejni jasnih opredelitev in razlag, s takim poukom ni zadovoljna. Mladina teži po napredni, svetovno nazorski in idejni dojemljivi in prepričevalni izobrazbi ter vzgoji, ki ji jo je šola dolžna zagotoviti. Ogledali smo si kvarne posledice v svetovnonazorskem in moralnem razvoju mladega človeka, če mu dom s silo preprečuje napredno svetovnonazorsko osamosvajanje. Dejali smo, da zaradi verskega pritiska staršev otrok lahko izgubi zaupanje in spoštovanje do šole in učitelja, kar ima daljnosežne negativne posledice za ves otrokov osebnostni razvoj. Ta nevarnost obstaja pri osnovnošolskem začetniku in pri otroku z manjšo vztrajnostjo, kritičnostjo, samostojnostjo 'm odločnostjo. V višjih razredih pa se sprevrže' verski pritisk .staršev ha otroka navadno v njihovo lastno škodo. Otrok spozna, da mu hočejo vsiliti nekaj, česar ne more sprejeti, ker ni v skladu z znanstveno resničnostjo, da ne spoštujejo njegovega samostojnega osebnostnega razvoja, da ga omejujejo v njegovi individualni svetovnonazorski svobodi in da mu preprečujejo, da bi se vzgajal in izobraževal v skladu z nazori in potrebami časa, v katerem živi. Otrok se takim vplivom upre in jih noče sprejemati. Temu sledi na- vadno poostren pritisk, podkrepljen z raznimi sankcijami, kar začne otroka vedno bolj odtod evati od staršev in krniti njegovo zaupanje in spoštovanje do njih. Dostikrat pa ostane omahljiv, neodločen in kompromdsarsko misleč otrok na pol poti, pa skuša zadostita obema, domu ih šoli. Noče se zameriti ne enemu ne drugemu. V takih primerih lahko ubere dvorezno pot, tako da eno razlago sprejema, drugi pa se dvolično prilagaja. Možnosti sta dve: bodisi da sledi šoli, pred starši pa igra, in obratno: verjame staršem, šolo pa izigrava-. V drugi položaj ga dostikrat silijo nespametni starši 6ami, ko mu svetujejo, naj se v šoli ravna in govori tako, kakor želi učitelj' čeprav mora verjeti le temu, kar ga o veri učijo starši 5h v cerkvi. Cim večji in razumsko razvitejši je otrok, tem bolj se zateka k nasprotni možnosti. Čeprav je prepričan o tistem, kar ga učijo v šoli. pa se iz strahu pred starši in zavoljo ljubega miru navidezno podreja tudi verskim zahtevam doma. Kolikokrat so starši prepričani, da je njihov sin pri maši ali verouku, v resnici pa prebije ta čas na nogometnem igrišču ali v kaki nekontrolirani družbi. Naj navedem še enkrat za to misel tako značilno izjavo nekega mladinca: »Kadar so me starši spodili v cerkev, je držala moja pot vedno mimo nje.« Taka dvolična taktika, hinavstvo in laž zelo škodujejo otrokovemu zdrave-' mu in moralnemu razvoju. Kot vse človekove slabosti lahko preidejo v navado rudi dvoličnost, laž iti hinav-ščina, in sicer do take mere, da postanejo njegova življenjska potreba. Svojo versko dvoličnost bo otrok kaj hitro razširil tudi na druge življenjske odnose in področja. Postane lahko njegov ustaljeni način življenja, ki se izraža v večnem računarstvu, špekuli-ranju, intrigiranju, v neza-nesljivosta obljubi obračanju po vetru itd. Zato bi morali imeti starši in vzgojitelji nenehno pred očmi, kako življenjsko pomembno je, da se mlad človek dokoplje do napredne svetovnonazorske usmeritve, in kolikšno vzgojno škodo mu povzročamo, če ga v tem procesu kakorkoli omejujemo 5n zaviramo. Franc Stunčnik Triglav in Hoče-mladinska prvaka NA PRVENSTVU V NOVEM MESTU JE NASTOPILO 7 MOŠKIH IN 3 2ENSKE EKIPE — DOMAČE ODBOJKARICE BI BILE LAHKO CELO PRVAKINJE, MLADINCI PA ZARADI NEVIGRANOSTI NISO ZABELEŽILI NITI ENE ZMAGE - GLEDALCEV MALO (VZROK: VROČINA), ORGANIZACIJA ODLIČNA (PO MNENJU VODSTEV EKIP IN PREDSTAVNIKOV OZS) Novomeški Uubitelji odbojke so imeli preteklo so-' boto ln nedeljo priložnost videti na igriščih na Loki najboljše mladinske ekipe Slovenije v borbi, za naslove prvakov. Zal, te priložnosti niso vsi izkoristili. — Vzrok J« prav gotovo v veliki vročini, saj Je sonce tako v soboto kot v nedeljo neusmiljeno žgalo. Tako Je bilo gledalcem res težko vzdržati na razžarjenih igriščih, posebno ker Je v neposredni bližini vabila osvežujoča Krka. Ob otvoritvi tekmovanja Je tekkmovalce pozdravil v imenu prirediteljev Občinske zveze za telesno kulturo ir. TVD partizan Novo mesto tovariš Jože MALIC, nato pa še delegat republiške zveze tovariš Hvala. Motike ekipe (ženske so tekmovale šele v nedeljo dopoldne) so razdelili v dve skupini. V prvi so bili Kanal, Jesenice, Žirovnica in domači Partizan, v drugi pa lanski prvak Hoče, Fužinar ir. Kamnik. 2e prve borbe so pokazale, da bomo gledali dobro odbojko. Ekipe so bile izenačene, posebno v prvi skupini. Domača mladinska ekipa je pričela tekmovanje kot eden od favoritov, vendar pa so bile želje po dobri uvrstitvi pretirane. Že prva tekma je pokazala vse slabosti domače vrste, ki se je za tekmovanje očitno premalo pripravljala (bila Je sestavljena teden dni pred tekmovanjem). Tako so že skoraj dobljeno tekmo z Jesenicami izgubili in potem je zaradi očitkov in ne- soglasij (take stvari so v novomeški odbojki-običajna) morala padla. V prvi skupini so bile ekipe najbolj izenačene. Zmagala je ekipa 2irovnice ptre Kanalom, Jesenicami m domačim Partizanom, v drugi skupini pa je zmagala ekipa Partizana iz Hoč pred Fužinarjem in Kamnikom. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se pomerili v poHinalu. Hoče so premagale Kanal, Fužinar pa Žirovnico. V finalnem srečanju so lanski prvaki — Partizan iz Hoč - zasluženo premagali Fužinarja s 3:0 in ponovno osvojili naslov prvaka LRS in pokal OZS. V srečanju za tretje mesto so odbojkarji iz Kanala premagali Žirovnico, Jeseničani pa za peto mesto Kamnik z 3:0. Zmagovalna ekipa Partizana iz Hoč je bila brez dvoma najboljša. Zasluženo je bila prva, saj je pokazala največ od vseh. Mladinke so pokazale manj, kot smo pričakovali. Tudi nanje je vplivala vročina. Novo-meščamke so imele lepo priložnost, da si priborijo prvenstvo, vendar so v odločilni tekmi s Triglavom klonile. Poznala se je odsotnost Sajetove, ki je neizkušena rezervna Igralka ni mogla uspešno nadomestiti. Ko Je Sajetova v drugI tekmi z Jesenicami Igrala, so bile domače odbojkarlce bolj zaneslji- ve ln so premagaTe Jeseničarke celo z 2:0. Nove prvakinje so postale Kranj čanke, ki so v obeh srečanjih zmagale, čeprav nad Jesenicami z velikimi težavami. Po mnenju vodstev ekip ln predstavnikov republiške zveze je bila organizacija tekmovanja zelo dobra (pri tem ima glavr.o zaslugo predsednik odbora za šport ObZTK tov. Pucko). Tekmovanje je poteklo brez pritožb, saj so tako domači (Romih, Urh, Janezdč) kot ljubljanski sodniki (Hvala, Sug-man) svojo nalogo prav dobro opravili. fm Preteklo soboto je bilo po daljšem odmoru na Loki prvo atletsko tekmovanje. Članski ekipi domačega Partizana sta se borili za točke v C programu republiškega ekipnega prvenstva, v B programu prvenstva Slovenije za mlajše mladinke pa so se merile tekmovalke atletske sekcije šolskega športnega društva »Katja Ru-pena« iz osnovne šole Novo mesto. Tekmovanje je bilo na Loki, zato dobri rezultati tekov na kratke proge niso presenetljivi, saj je znano, da je proga na Loki med najboljšimi ln "-najhitrejšimi« v Sloveniji. Tako sta oba zmagovalca na 100 metrov (Padovan ln Novakova) izboljšala svoje osebne rekorde — Padovan na prav dobrih 11,4, Novakova pa na 13,5. Najboljši tekmovalec pa Je bil tudi tokrat Miro Bavdek, ki Je z dvema lepima zmagama ln solidnima rezultatoma (v skoku v vitino — 181 cm) v daljino pa 620 cm!) prispeval skoraj 1600 točk svoji ekipi. Omenimo še dober Košmrljev rezultat v metu krogle (11,84 m) ln Ostankov uspeh v teku na 1000 m. Rezultati: moški: 100m: Padovan- 11,4, Pavliha 11,5, Ma-vrln 12,1; 1000 m: Ostanek 1: 47,S, Burger S»2,0; višina: Bat* dek 181 cm, Berger 158 cm, Sro-vin (M. peč) 158 cm: daljina.: Bavdek 620 cm, Istenič 609 crru Padovan 559 cm; krogla: Koš-mrlj 11,84 cm, Hrastar 10,80 raj kopje: istenič 49,00 m (izveno Spllar «7,15 m). Ženske: (9 m: Marcijuš ln Krizman 8,8; 109 m: Novak 13,9; Bohte 14,3; višina: Novak« Turk, Golobic vse 122 om; daljina: C orne 407 cm, Bohte 404 cm; krogla: Martino 7,52 m, Cerne 7,45 m, nc 7,34 m. (m Pionir-prvak balinarske lige '. ~"Tini in i ii n ii ■mm1 ii""iaio»i'ni' nmm i»hwwii i mi iii'iijbmbih *neru,k,iUeek s,ovesnosti v Adlešičih so se v nedeljo po-Ije^ . dečki na novem šolskem telovadišču s priljub 'trahu'^rt0 X .*ogo "Med dvema ognjema«. Zdaj ni več ' °a bi žoga padla v sosedovo pšenico ali kam v košato travo ... BELA KRAJINA (Črn.): RUDAR (Velenje) 5:3 Na povratni tekmi za vstop v slovensko nogometno ligo je 24. Junija Bela krajina v Črnomlju premagala velenjskega Rudarja s 3:3. Kljub Izdatni zmagi pa se Bela krajina ni kvalificirala, ker je tekmo v Velenju Izgubila z 1:9. Gole so na nedeljski tekmi v Črnomlju dosegli: SvaJger, v 2. In 55. minuti. Medic v 63., Žunič I v 66. in Vignjevič v 68. minuti za Belo krajino, za Rudarja pa je bil dvakrat uspešen Jelen ln enkrat Majdak. Najboljši v domači vrsti Je bil vratar Zunlč. if ' Krmeljski rokometoši v Slovenjgradcu Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v republiško rokometno ligo, ki je bil 24. junija v Slovenjgradcu, so krmeljski igralci premagali Velenje z 21:19 ter izgubili tekmi s Slovenj gradcem in z Beltinci. Čeprav se niso uvrstili v republiško ligo, je ie uspeh, saj so brez trenerja. D. B. Zaključeno je tekmovanje v občinski ligi Novega mesta, ki je v dveh mesecih pritegnilo skoraj sto belina rjev. Tudi v LJubljani so vzeli za osnovo tekmovanj balinarsko ligo ln Imajo sedaj okoli trideset klubov, od tega kar šest v zvezni ligi. Novomeško tekmovanje je od lanskega leta pokazalo velik napredek tako v kvaliteti kot v množičnosti. V zadnjih dveh kolih je Pionir obdržal vodstvo ter kot edini neporaženi postal letošnji zmagovalec. Tudi lansko leto je bil prvak Pionir, kar kaže, da mu ta način tekmovanja najbolj ustreza. V zadnjih dveh kolih je Pionir igral z Borcem in zmagal 13:5 In 13:11. V drugI igri je Borac vodil že 9 * in 11:6, vendar zaradi premalo izkušenj ni mogel zaključiti igre v ovoj o korist. V drugi tekmi je Pionir igral s Poštarjem neodločeno (13:9 ln 11:13), kar je zadoščalo, da je s prednostjo dveh točk osvojU prvo mesto. Za četvorko Pionirja so Izmenoma igrali naslednji tekmovalci: Plantan, Jun tez, Rapuž, Zidanek, Vovko in Hren. Zelo zanimiva Je bila Igra med Železničarjem in ONZ, ki se je končala neodločeno (5:13 ln 13:12). S tem rezultatom si je Železničar zagotovil drugo mesto. ONZ je Izgubil še eno točko z Novoteksom, ko je Igral 13:8 ln 8:13, PoHar pa Je premagal Borca 13:3 ln 13:10. Kor.čna lestvica je naslednja: 1. PIONIR 243:147 15 točk 2. ŽELEZNIČAR 216:170 13 točk 3. ONZ 215:251 11 točk 4. NOVOTEKS 172:202 9 točk 5. POŠTAR 190:229 8 točk 6. BORAC 137:229 4 točk Prve tri ekipe so se plasirale Pionirske gasilske desetine so tekmovale 24. junija Je bilo na novomeškem stadionu okrajno tekmovanje pionirjev gasilcev. Posebej so tekmovali pionirji od 13. do 16. leta ln pionirji od 10. do 12. leta. Starejši pionirji so imeli na programu met cevi na 109 metrov, prehod po viseči lestvi, štafetni tek 4x100 metrov z safjrekBRil, met žoge v koš na razdalji 4 metre ln redovne vaje. V tej skupini so zmagali' novomeški »Železničarji« s 37« točkam! pred pionirji lz Skoplc s 371, Sevnico 960 ln Brestanico, ki Je zbrala 311 točk. Prehodni pokal je prejela desetina -Železničarja« lz Novega mesta. Mlajši pionirji »o tekmovali' v šolski vaji z brentačo ln- v brizganju v tarčo, prehodu po viseči lestvi, igri cmed dvema ognjema- ln redovnih vaj. Pri oceni tekmovalne komisije Je bilo desetini z Dvora priznanih 452 točk, brežiški desetini 440 ln šentjernejstum pionirjem 380 točk. Desetina z Dvora je prejela rokometno žogo. Predsednik tehnične komisije Leo KonuuVJe podelil nagrade pionirskim desetinam ln jim čestital za uspeh in zgledno disciplino med tekmovanjem. Okrajna gasilska zveza, ki je tekmovanje priredila, se Je s tem oddolžila mladim gasilcem za vse prizadevanje, ki so ga pokazali prt borbenosU In v vseh veščinah. Pionirji so še enkrat dokazali, da so resnično pripravljeni preprečevati požarne nesreče. Polde Cigler na okrajno prvenstvo, ki bo ta teden v Novem mestu. Hkrati Je potekalo tudi tekmovanje rezervnih ekip. Tudi tu so bile borbe zanimive, tako da je zmagovalca določil šele boljši količnik. Rezervne ekipe so igrale le po eno igro, pozna pa se jim, da imajo tekmovalci premalo nastopov. Vrstni red rezervnih ekip Je naslednji: 1. ŽELEZNIČAR < točk (81:5S-=1,53), 2. ONZ 6 (89: 70 = 1,27), 1. NOVOTEKS 4, 4. PIONIR 3, 5. POŠTAR L (en) Kranjski mladinci so obiskali Krmelj Mladinski aktiv »Save« iz Kranja Je v nedeljo obiskal krmeljske rudarje. Ko so dobi-U v dar miniaturno rudniško svetilko, so si gostje ogledali rudniške naprave. Potem se je začelo tekmovanje v šahu in kegljanju. V šahu so gostje premagali Krmelj čane s 3:2, v kegljanju pa so kranjski mladinci zmagali z razliko 14 kegljev. Popoldne je aktiv »Save« pripravil kulturno zabavno prireditev, nato pa so skupaj 8 krmeljskimi rudarji odšli na Malkovec. Podobnih srečanj bi si še želeli. B. D. šahovsko prvenstvo v Radencih 10. Junija je bilo odigrano v Radencih ob Kolpi šahovsko pr. venstvo. Med osmimi lgravci je zmagal Vinko Kobe in postal šahovski prvak tega kraja. — Vrstni red: 1. Vinko Kobe 6,5, 2. Jurij Suster 6, 3.-4. Alfonz Sterbenc ln Jurij Kobe 4,5, 5. Slavko Kurettč 2,5, 6.-7. Darko Kranjac ln Jože Kobe 1.5, 8."Slavko Volf 1 točka V TEM TEDNU VAS ZANIMA Ctedm&\Vift\eAat Četrtek, 27. Jur.lja: Zoram Petek, 29. junija: Peter Sobota, 29. junija: Emilija Nedelja, 1. julija: Bogoslav Ponedeljek, 2. Julija: Marija Torek, 3. julija: Nada Ob bridki Izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta JOŽETA KRANJCICA iz Karteljevega se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, kl so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje In z nami sočustvovali. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju in bolnikom pljučnega oddelka, uslužbencem »Novoteksa« ter krajevni organizaciji Zveze borcev za vence. Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, brata tr. strica . ALOJZA KRAMARSICA iz Dol. Straže se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili v poslednji dom ter mu darovali cvetje In vence. Hvala duhovščini, gasilskemu društvu lz Dol. Straže, kolektivoma tovarne zdravil in Novolesa. Vsem Iskrena hvala I Žalujoči: žena Ana, sinovi in hčere z družinami Ob prerani izgubi naše hčerke, sestre m nečakinje JULKE KONCILIJA z Rdečela kala se od srca zahvaljujemo vsem, ki ste Jo spremili na njeni zadnji poti ter obsull njen grob s cvetjem, vaščanom, mladinski organizaciji iz Trebnjega ter mladini novomeškega učiteljišča. Posebno se zahvaljujemo tovarišu ravnatelju Scnerduju za govor ob grobu ter vsem profesorjem učiteljišča Novo mesto. Žalujoče družine: Koncilija, Poljanšek, Cesar In ostalo sorodstvo Ob smrti dragega sina In brata JANEZA KEKA s Kala se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na poslednji poti ter darovali vence. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Rošu iz LJubljane ter gasilskima četama z Gornjega vrha in iz Do-bmiča, kakor tudi pevskemu društvu iz Ljubljane. Žalujoči: mama, bratje: Joža z družino, France, Tone in sestra Jožica Martin Vidic iz S mol en je vasi M se iskreno zahvaljujem kolektivu in sindikalni podružnici Industrije obutve za izkazano denarno pomoč ob požaru. V nesreči me Je tolažila tudi misel, da me moji sodelavci niso pozabili. s tremi otroki. Pogoji dobri! Semrl, Kranj, Kopališka 14e. STROJEPISJE, slepo, desetprstni sistem, naučim v 50 urah. Mici Kastelic, Brežice, Cesta bratov Milavcev 37. HTKTO IN POCENI kemično očisti oblačila, opere perilo - PRALNIC A-KEMIČNA ČISTILNICA, NOVO MESTO. Črnomelj: 2«. Junija in L julija francoski film »Do zadnjega diha«. Metlika: 30. junija in 1. julija ameriški film »Karneval v New Orleansu«. Novo mesto — »Krka«: od 20. junija do 2. julija francoski film »Resnica«. Mokronog: 30. junija in 1. Julija ameriški barvni film »Trapez«. Semič: 1. julija ameriški filmi »Tri ure do odločitve«. Sevnica: 30. junija m 1. julija ameriški barvni film »Ovčar«. Trebnje: 30. Junija in 1. julija Italijanski barvni film »Vstajenje«. PREKLICA Preklieujem izgubljene zdravstvene izkaznice: št. 403733 — Terezija Vidic, št. 463834 - Martin Vidic, št. 4*3735 - Jože Vidic, št. 482643 - Vera Vidic in št. 488805 - Dušan Vidic, vsi iz Smo len je vasi 54. Franc Avguštin s Podturna pri Dol. Toplicah preklieujem žaljive besede proti Ivanu Finim s Podturna. MATIČNI U KAD IZ KOSTANJEVICE SPOROČA Maja sta bili rojeni dve deklici. - Porok ni bilo. - Umrli so: Jera Božičnik, gospodinja iz Malih Vodenic, 71 let; Ro-zalija Draksler, upokojenka iz Kostanjevice, 77 let; Milan Skr-Janc, učenec iz Kostanjevice, S let; Ana Juršič, kmetovalka iz Oštrca, 39 let; Terezija Kle-menčič, kmetovalka iz Oštrca, 69 let. MATIČNI URAD IZ VIDMA-KRSKEGA SPOROČA Maja so bili rojeni 1 deček ir. 2 deklici. Poročili so se: Konrad Jazbec, delavec, in Justa Malus, kuharska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Rafael Magdič, upokojenec, in Danijela Komu-čar. šivilja, oba iz Vidma-Krškega; Janez Kos, učitelj iz Koprivnice, in Emilija Zupan, trgovska pomočnica z Vojskega; Stanko Pusta vrh, klepar iz No-'vega mesta, in Marija Bankovec, strojni tehnik iz Vidma-Krškega. Umrli so: Ana Planine, po-Uedelka iz Vidma-Krškega, 71 let; Marija Cerjak, poljedelka iz Bučerce, 72 let; Franc Ber-tole, poljedelec iz Zdol, 47 let; Franc Radlšek, upokojenec lz Vidma-Krškega, 87 let; Ivan Petriš, dijak iz Zagreba, 17 let. MATIČNI URAD IZ DOBKMCA SPOROČA Maja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Franc Kužnik, električar lz Gor. Nemške vasi, in Emilija Strajnar, kuharica iz Vavpče vasi; Jože Udovič, delavec iz Ropč, in Ana Jaklič, kmetovalka z Gornjega vrha; Jože Mikec, delavec lz Odrge, in Marija Nose, kmetovalka iz Dolenjega vrha. Umrli so: Franc Strniša, kmetovalec lz Gorenjega vrha, 64 let; Marija Zupančič, užitkarica lz Korit, 79 let; Franc Novak, kmetovalec iz Zagorice, 69 let; Mihael Hrastar, kmetovalec te Mirne vasi, 66 let. MATIČNI URAD EZ BUČKE SPOROČA Maja je bil rojen en deček. Poročili so se: Peter Skok u-pokojemi rudar iz Idrije, iir Marija Peterlin, hči kmeta iz Dul: Jože Rabzelj, sin kmeta s Hrvaškega broda, in Marija Marušič, kmečka delavka iz Dol. Radulj. Umrla Je: Terezija Gorenc, gospodinja iz Jerman vrha, 56 let. ČRNOMALJSKI MATIČNI URAD SPOROČA Maja so bili rojeni trije dečki in ena deklica. Poročili so s«: Danijel Kobe, trgovski pomočnik iz Črnomlja, in Marija Mušlč, trgovska pomočnica iz Dragatuša; Vukašin Lekič, podoficir JLA, in Ana Lojk, trgovska pomočnica, oba te Črnomlja; Slavko Težak, skladiščnik iz Božakovega, m Katarina Miketie. delavka iz Tribuč: Jožef Bučar, posestnik lz Grabrovca, in Angela Gra-hek, delavka iz Rezanca. Umrli so: Doroteja Jerčinovič, užitkarica te GriberJ, 93 let; Ana Struceflj, užitkarica iz Otovca, 81 let; Marija Slkonja, gospodinja iz Loke, 54 let; Ana Semen, gospodinja iz Vranovič, 62 let. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA V času od 18. do 25. junija je bilo rojenih II dečkov ln 16 deklic. Poročila sta se: Stanislav Glinšek, strojnik iz Celja, in Jožefa Kastelic, uslužbenka te Sentjošta. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa U-rek iz Jereslavec — deklico, Terezija Vogrimc iz Jereslavec — deklico, Anica Prah lz Sevnice — deklico, Anica Komar lz Za prešiča - deklico, Zofija Ber-tole lz Pisec — dečka, Marija Knežič iz Kraja Gornjega — deklico, Ankica Devčič lz Zagreba — dečka, Terezija Zakošek iz Dol. Pirošice — dečka, Alojzija SmerdelJ iz Studenca — deklico, Marija Sintlč iz Oštrca -dečka. OBJAVE — RAZPISI Razpis štipendij ObLO Novo mesto Komisija za podeljevanje štipendij pri ObLO Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1962-63 naslednje štipendije na univerzi: 1 štipendijo za slov., ruščino, 1 štipendijo za francoski jezik, 1 štipendijo za matematik o-fiziko. 1 štipendijo za psihologijo-ped :.«<> s; iko; na VPS: 3. štipendije za rusčuio-slo-verjščino. 4 štipendije za mate-matiko.fiziko, 4 štipendije za PODJETJE » E L A t« V NOVEM MESTU obvešča vse potrošnike, da je povečalo proizvodnjo električnih aluminijastih loncev po 30 in 40 litrov za kuhanje perila in raznih jedil. Lonci so zelo praktični in poceni. Akumuliranje toplote zmanjšuje porabo električnega toka PRI UPORABI ŽELIMO MNOGO USPEHA! Ne ukinjajmo regresov za počitniške domove! tehnično vzgojo, 4 štipendije za kemljo-biologijo, 1 štipendijo za glasbeni pouk; na višji gospodinjski šoli: 2 štipendiji za gospodinjski pouk; na srednjih šolah: 3 štipendije r.a učiteljišču (višji letniki), 3 štipendije na srednji šoli za telesno vzgojo. Stipendije bodo podeljene v višini, ki jo bo določila komisija. Prošnje naj interesenti pošljejo komisiji za podeljevanje štipendij pri ObLO Novo mesto najkasneje do 31. julija 1964. — Prošnji Je treba priložiti: a) prepis zadnjega šolskega spričevala, b) potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost imajo otroci padlih borcev NOV in studenti (dijaki) z dobrim šolskim spričevalom. Vabilo Socialistične zveze v Črnomlju Odbor mestne organizacije SZDL v Črnomlju sklicuje zbor članstva za četrtek, 28. junija, ob 20. uri v Domu ljudske prosvete v Črnomlju. Na zboru bomo obravnavali važna druž-beno-politična, gospodarska in druga vprašanja. Vabimo člane SZDL ln tudi ostalo prebivalstvo, da se zbora zanesljivo udeelžit Letos je v mnogih kolektivih zaslediti težnjo po odpravljanju ali zniževanju regresov za počitniške domove. Republiški odbor sindikatov je sprejel priporočilo, naj kolektivi tega, ne delajo, ampak naj raje po-skrbe za pravičnejšo delitev popustov. Statistike kažejo, da so lani neposredni proizvajalci uporabili samo 38 odst. zmogljivosti naših počitniških domov, vse ostalo pa so zasedli uslužbenci ali ljudje z višjimi prejemki. Zato republiški odbor priporoča, naj podjetja letos ne zmanjšujejo sredstev, namenjenih regresom, pač pa naj jih dodeljujejo, tako, da bodo pretežni del prejeli proizvajalci z nižjimi prejemki, ostali pa naj bodo deležni NESREČE PES POVZROČIL NESREČO 33. junija se je v Oesnjici zgodila prometna nesreča. Barbara Urbanč iz Zasapa je na povodcu vodila kravo, ki Je vlekla vprežni voz. Ko je sreča vala mopedista Alojza Perva, Je čez često skočil pes in.splašil kravo. Mopedist Je zapeljal v jarek, Urbančeva pa je padla pod voz in dobila težke poškodbe, Nezavestno so odpeljali v brežiško bolnišnico. Z MOTORJEM V KOSILNICO 23. junija Je proti Tržišču vozil neosvetljeno motorno kosilnico Ivan Flster. Naproti je pripeljal motorist Igor Malus iz Tržišča, ki je vozil po sredi ceste. Malus se Je zaletel v ko- le manjših popustov ali pa sploh ne. Merilo pri dodeljevanju regresa naj bo torej osebni dohodek posameznika. Le tako bomo dosegli, da bodo dopust v počitniških domovih preživljali predvsem delavci, saj smo jih prav za nje gradili. Amaterska vožnj v Semiču Nad 58 članov avto-moto krožka v Semiču Je odšlo 17. junija na amatersko vožnjo. Pod vodstvom Antona Lovka so vozili iz Semiča do Črnomlja, skozi Gradac in Metliko ter se vrnili v Semič. Prireditev je bila v počastitev minulega o"ne-va mladosti. I. S. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! silnico in se laže poškodoval, prav tako tudi njegov sopotnik. Na vozilih Je za 150.000 dinarjev škode. MOTORIST V JARKU 24. junija sta se proti Ca teškim Toplicam peljala motorist Vlado Kodrič in njegova žena. Ker je Kodrič prehitro vozil, ga je na ovinku zaneslo v jarek, potem pa se Je prevrnil. Oba s sopotnico sta se laže poškodovala, na motorju pa je za 30.000 dinarjev škode. TOVORNJAK PO LEVI STRANI 23. junija je proti Mokremu polju vozil tovornjak Franc Rl-felj lz Cerovega loga. Na nepreglednem ovinku je srečal mopedista Jožeta Jordana. Ker je Rifelj vozli po levi strani, je prišlo do nesreče, pri kateri se je mopedist laže poškodoval. DOLENJSKI UST SPORED RADIO LJUBLJANA Našim sodelavcem in dopisnikom! V Uradnem listu FLRJ štev. 23 je 6. junija 1962 izšel odlok o načinu izplačevanja honorarjev, po katerem Vam bomo lahko v prihodnje nakazovali honorar samo na žiro račun pri komunalni banki v kraju, kjer stalno prebivate. Prosimo vas, da nam čimprej sporočite številko svojega žiro računa, da bo izplačilo honorarjev lahko v redu potekalo, hkrati pa nam pošljite tudi svoj točen naslov. Ce po omenjenem odloku in uredbi, ki je bila objavljena t istem uradnem listu, niste dolžni odpreti žiro računa, nam za izplačilo honorarja predložite pismeno izjavo, da vam po odredbi ni treba odpreti žiro računa. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA «9 AZ PANJEV s čebelami prodam. Franc Hudoklln, Dol. Suhadol 23. p. Brusnice. ŽELEZNO »Lutzovo« peč iT. lijak s pipo prodam. Marija Rozina, Smihelska 3. DVOJNA VRATA 132x195, kuhinjsko kredenco in kuhinjsko mizo prodam. Naslov v upravi lista (783-62). STANOVANJSKO HlSO, takoj vseljivo, prodam ali zamenjam. Rudi Pusenjak, Mokro polje 5, p. Šentjernej. GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, lahko tudi začetnica, išče s I. julijem družina VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 29. JUNIJA: 8.30 Zabavni kaleidoskop - 8.55 Pionirski tednik — 9.45 Zborovske skladbe Antona Hajdriha - 11.55 Vedri Intermezzo - 12.15 Kmetijski nasveti - dr. Drago Sa-bec: Zajedalska bolezni - 13.30 Glasbeni ornr.ibus - 17.40 Ples ob 17.40 - 18.45 Iz naših kolektivov - 19.05 Zabavni ansambli r plesnem ritmu - 21.19 Oddaja o morju ln pomorščakih - 22.15 Večer v Copacabani. SOBOTA, 29. JUNIJA: 8.05 PošLarček v mladinski glasbeni redakciji - 9.19 Zabavni kaleidoskop - U.09 Trije prizori ls Kozinove opere »EkvinokcU« — 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzgoja lr. bolezni na-geljna - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.30 Iz raznih dežel — 17.95 Gremo v kino — 17.60 Sobotni izlet na Havaje — 19.05 Domači napevi za sobotni večer - 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.16 Oddaja za naše Izseljence. PONEDELJEK, 2. JULIJA: 8.05 Zabavni kaleidoskop - 8.55 Za mlade radovedneže - 11.00 Dunajski simfoniki - 12.15 Kmetijski nasveti - Inž. Martin MIs: Katerih sredstev za zaščito rastlin se lahko letos poslužimo — 14.06 Glasbeni omnibus - 14.35 Pesmi in plesi Jugoslo. vanskih narodov - 17.96 Arije skozi stoletja - 18.19 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 19.06 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert — 21.43 Majhni zabavni ansambli. TOREK, 3. JULIJA: 8.25 Zabavni kaleidoskop — 9.10 Odmevi iz nordijskih dežel - 9.46 Vaški kvintet s pevci - 11.00 Besedo imajo pihala — 12.16 Kmetijski nasveti — inž. Tone VVagner: Popravilo hmeljišč, kl jih prizadene neurje — 13.30 Iz oper slovenskih avtorjev — 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Z našimi skladatelji po domovini — 16.30 Poje komorni zbor iz Maribora - 20.00 Udar na udar - 21.49 Po strunah in tipkah — 23.06 Se nt... SREDA, 4. JULIJA: 8.69 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Jastrebov sin — 9.25 Zabavni orkestri naših radijskih postaj - 19.09 Se pomnita, tovariši... - UM Pri- Umrli so: Alojz Kren, zidar te Mačkovca, 37 let; Franc Kolesne, otrok iz Jablane, 4 leta; Janez Sasek, posestnik te Dol. SuhadoOa, 79 let; Neža Vidmar, gospodinja z Vrtače, 84 let; Jože Kranjčlč, kmet te Gor. Karteljevega, 86 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Senica te Gor. Straže -dečka, Teodora Zlbert te Dol. Globodola — deklico, Slavka Ljubi lz Dol. Karteljevega — dečka, Marija Brulc z Dolin — dečka. Rezka Sneberger te Stal-cerjev — dečka, Marija Zupančič te Sadinjc vasi — deklico« Anton S t ranam te Jugorja — deklico, Štefka Kovačič te Dol. Brezovice — deklico, OUlija Vrček z Jezera - dečka, Slavka Hlebec z Dol. Kamene — deklico, Ladislava Zigon iz LJubljane — deklico, Amalija Suko-vič te Mirne peči — deklico, Ivanka VkMc iz Kočevja — dečka, Angelca Mirtlč iz Vel. Lipovca — deklico, Frančiška Ci-mermančlč s Hriba — deklico, Antonija Hrastar lz Ljubljane — deklico, Milka Sketelj z Razdrtega — dečka, Jožica Žagar lz Črnomlja — deklico, Cilka Gi-der iz Salke vasi - deklico, Milka Fornazarič iz Rese — deklico, Marija Glavič iz Gorenjega — dečka, Ivanka Jevšek iz Regerče vasi - deklico, Majda Hrovatič lz Stopič - dečka, Berta Vučko te Impolce - deklico, Vida Clmprlč z Griča — deklico, Zvonka Kulovec iz DoL Straže - deklico, Vera Kusold iz Rudnika — dečka, Nada Sla/us lz Šentjerneja — dečka, Zdenka Vehovec iz Žužemberka — dečka. morska v borbi — 13.30 Iz borbe v svobodo - 13.56 Razpoloženjska glasba z zabavnimi orkestri - 15.15 Potpuri vedrih ritmov — 16.00 Melodije za prijetno popoldne — 17.15 Zabavni zvoki — 18.00 Proslave dneva borca — 19.05 Lepe melodije - 20.00 Mali koncert zabavnega orkestra RTV Beograd - 22.15 Zaplešimo z domačimi orkestri in ansambli. ČETRTEK, 5. JULIJA: 8.96 Lirične melodije L. M. Skerjanca 9.39 Zabavni kalejdoskep — 9.25 Arije te Coumodovega Fausta — 11.39 Priljubljene popevke — 12.16 Kmetijski nasveti - irjž. Dušan Butara: Gojenje zelenega bora in črnega ribeza — 13.39 Chopin m trije pianisti — 14.39 Naši poslušalci čestitajo ki pozdravljajo — 17.06 Koncert po -željah poslušalcev — 20.0« Četrtkov večer domačih pesmi ln tvapevov - 21.0« Večer umetniške besede - Slane Sever — 22.16 Naš skupni studio. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Z a »kar, hči kmeta lz Križišča, je padla s kolesa in si poškodovala glavo. Amalijo Blažič, gospodinjo te Smolenje vasi, je sunil vol v prsi. Jožefa Drerosek, upokojenka z Lešndce, je z voza padla na grablje ln si poškodovala vrat. Anton Svajger, delavec lz Krupe, je vtaknil prst desne roke v stiskalnico. Veronika Petrina, gospodinja iz Kama-nja, je padla in si poškodovala levo roko. Polde Potočar, sin kmeta lz Gor. Brezovice, je padel z voza ln si poškodoval desno roko. Ivan Kraševec, sir. kmeta lz Gor. Lokvice, je padel s češnje ln si poškodoval levo roko. Jože Kelnerlč, sin delavca iz Šmarja, Je padel ln si poškodoval glavo. Zvonka Ba-horiča, sina kmeta lz 2akanja, je pritisnil voz in mu poškodoval desno roko. Alojz Avse-nlk, upokojenec z. Drganjlh sel, je padel s češnje in si poškodoval prsni koš. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Balja, čuvaj lz Prigorja, si Je pri padcu i z voza poškodoval prsni koš. j Stjepan Budit, delavec iz Bo-boVca, se Je obstrdil po levi nogi in roki. Jellca Sepec, gospodinja lz Brdovca, Je padla z hleva in si zlomila levo nogo. Pavel Lendaro, delavec iz Sevnice, Je padel s kolesa W si poškodoval glavo. Franc Ll-poglavšek, invalid te Madja. se je usekal v desno koleno. Marija Plnterič, gospodinja iz Ar-tič, si Je pri padcu poškodovala t glavo. Josip Muranlč, delavec lz Brezja, Je padel na poti in - j si poškodoval levo koleno. LASTNIKI IN IZPAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič. Tone Gošnik Inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogtčar, Miran Simič, prof. Tone Trdan, Janez Vltkovič In Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik). Miloš Jakopec. Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 20 dlnar-tev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej Za Inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI r«čun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg t (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni preda! 33 - TELEFON Stev. 127 — Rokopisov ln fotografi* ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje •DELO« r LJubljani. J