MovcUkjSr G L asilo delavskega sveta M' LETO m. * 1962 * ŠT. 6 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1962 Letnik III. Št. 6 (31) Junij Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva lf) telefon 31, 71 Zunanja oprema: Bojan Brovet Ttsk naslovne strani in vezava: I Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 700 izvodov VSEBINA: Ir zasedanj samoupravnih organov Norma in normiranje Problematika nabave surovin in ostalega material* v prvih petih mesecih 1962 Nesreče pri delu Razvoj našega gasivskega društva Dosegli smo prve uspehe Nekaj navodil o zdravstvenem zavarovanju Če se vam rodi otrok Slovo od tovariša Mladinski izlet na Pohorje Balinarji „Novoteksa“ Naša kronika Za razvedrilo IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na svoji 2, seji je naš upravni odbor razpravljal ° pripombah komisije o zaključnem računu podjetja za leto 1961 ter analiziral izvajanje delitve čistega dohodka. Na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti je sprejel s&lept da predlaga delavskemu svetu naslednje ukrepe: 1) od uprave mestnih nepremičnin naj se izterja sporni znesek, ki izvira še od priključitve TKALNICE Šmihel k našemu podjetju; 2) s 1. julijem naj se preneha dajati mladoletnim delavcem brezplačnd enolončnico. Enolončnico oziroma mleko naj bi brezplačno dobivali le še vajenci in delavci na delovnih mestih, ki so določena v pravilniku o HTZ'; 3) vpelje naj se evidenca strokovnih knjig. Pri analizi o izvajanju delitve čistega dohodka je upravni odbor na osnovi pripravljene dokumentacije ugotovil, ^a naša pravilnika o delitvi čistega dohodka in delitvi osebjih dohodkov v glavnem odgovarjata svojemu namenu ter sta v skladu z Navodilom o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka v pravilnikih gospodarskih organiza-°ij. Priporočil pa je ustrezni komisiji, da izdela predlog vskladitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter popravke členov 54, 56 in 68 v tem smislu, da odpadejo vsi pavšali ^ako za vožnje z lastnimi osebnimi avtomobili kakor tudi pavšalne dnevnice za službena potovanja v obrat II v Metliki, °stala pa naj bi pavšalna dnevnica za šoferja, ki vozi v ta obrat. Službene vožnje z lastnimi osebnimi avtomobili naj r* se odslej vršile le na osnovi izdanih potnih nalogov ter ^aj bi se obračunavala po naslednji tarifi: za avtomobile do cem 35.-din, za avtomobile 800-1200 ccm 40.- din, za avtomobile nad 1200 ccm 45.-din/km. Potne naloge za lastne osebne avtomobile in avtomobile družbene lastnine naj bi v bodoče podpisoval direktor, 2a direktorja pa predsednik upravnega odbora. Pri obširni obdelavi analize o delitvi čistega dogodka je predlagal upravni odbor delavskemu svetu, da delitev sredstev po zaključnem računu za leto 1961 ostane nespreme-^Oena, ter je mnenja, da so osebni dohodki v primeri z dose-2enim rezultatom in skladom podjetja pravilno formirani. Delavski svet je na svojem drugem zasedanju dne 8. junija razpravljal o predlogih upravnega odbora ter jih v celoti soglasno sprejel, Iri analizi formiranja čistega dohodka in njegovi lelitvi na osebne dohodke in sklade je ugotovil, da so se Poslovna sredstva podjetja povečala za 12 $, število zaposlenih pa se je v letu 1961 dvignilo za 5 $. Vrednost proizvodnje pa je v primerjavi z letom 196o porasla za 18 $. v zvezi s tem so narasli tudi osebni dohodki za 16 $, kar pomeni povprečni porast v primerjavi leta 196o in 1961. Dejanski porast pa je bil v zadnjih mesecih preteklega leta Po sprejetju ustreznega pravilnika višji, kar pa je tudi v skladu z Navodili in postavljenimi osnovami in merili v pravilniku. Skladno z dvigom proizvodnje in novim načinom delitve čistega dohodka so se dvignili skladi podjetja za 141$. Od zneska 439,282.032 din, kolikor je bilo v zaključnem računu odvedeno v sklade, je bilo izločeno v sklad skupne po-rabe, ki je namenjen za gradnjo stanovanj, 144 milijonov din. O teh sredstvih je delavski svet ponovno razpravljal, her gre tu le za bistveno odstopanje od ustreznih navodil, ^i predvidevajo povečanje teh sredstev le za toliko, kolikor so se procentualno povečali osebni dohodki, Ker pa je naš delavski svet v prejšnjih letih vla-Sal skoro vsa razpoložljiva sredstva v razširitev proizvodnje in le skromna sredstva za dvig standarda, je delavski svet na predlog upravnega odbora soglasno sklenil, da potrdi prstno razdelitev sredstev tako, da bomo v letošnjem in prihodnjem letu s pomočjo posojila, ki smo ga dobili od Sklada 2a zidanje stanovanjskih hiš ObLC Novo mesto, lahko zgradili 44 stanovanj. Nadalje je delavski svet razpravljal o izvršenih inventurah v mizarski delavnici, elektriČarski delavnici, ®trojni delavnici, kotlarni, pri zidarjih, v obratu II, pri nedovršeni proizvodnji,v skladiščih gotovih izdelkov, menzi in pri surovinah. Iz poročila inventurista je razvidno, da nastalo za 178.72o,- din viškov in za 135.28o.-din manj-k°v. Viški in manjki v skladiščih so opravičljivi, medtem so nastali viški v delavnicah zaradi netočnega poslovanja, Sprejet je bil tudi sklep, da se v pravila podjetja vne8e potrebna določila o tovarniškem tisku. Z ozirom na kritično stanje naše zunanje trgovine -3- je delavski svet na predlog Združenja volnarjev sprejel sklep, povečamo izvoz našega blaga, ki je bil planiran za letošnje leto. V letošnjem letu bomo izvozili blaga v vrednosti 67,5oo.ooo deviznih dinarjev, obračunanih na bazi 1 dolar = 3oo deviznih dinarjev, ?.er se nahajamo pred mrtvo sezono, je delavski svet sprejel sklep, da se lahko po potrebi uporabi rezervni sklad 2a izplačilo osebnih dohodkov. Prav tako se lahko najame kredit 15o do 2oo milijonov din za nabavo surovin. Dela na novem proizvodnem objektu gredo h koncu. 7 del tega objekta se bo preselila tudi apretura in skla -lišče gotovega blaga. Zaradi boljšega transporta je delavski svet sklenil, da za potrebe apreture nabavimo ustrezno število transportnih vozičkov. Jože Udovič NORMA IN NORMIRANJE O normiranju je bilo že mnogo napisanega, vendar 30 bile obdelane le posamezne točke tehničnega normiranja. S tem sestavkom pa želimo, da bi bravci normo v vseh vidih spoznali. Danes si le težko predstavljamo organizirano plansko delo brez študija dela oziroma tehničnega normiranja. Ni- vseeno, če delo opravimo v krajšem ali daljšem delovnem ^ssu, če je pravilno .ali nepravilno, če ga opravimo z večjim aii manjšim naporom. Norma je tista, ki nas opozarja, da nekje nekaj ni bilo dobro opravljeno. Tako lahko pravočasno ukrenemo vse, da bi se nepravilnosti odpravile. Sicer pa poglejmo kaj so pravzaprav norme. Delovne norme lojem delovnih norm: Delovna norma je delovni uči-nek za določeno količino in kvaliteto, ki jo doseže eden ali delavcev v odrejenem času ob racionalnem koriščenju proizvodnih sredstev (obratnih naprav, surovin, energije itd). Delitev delovnih norm: Delovne norme delimo v nor-me Sasa in norme izdelave. Norma časa je čas, ki je potreben -4- delavcu, da izvrši nalogo na enoto proizvoda ob doseganju Pogojev kvalitete pri organizacijsko tehničnih pogojih dela. Norma izdelave pa je ona količina proizvoda, ki jo delavec izvrši v enoti časa. Primer: V normi izdelave se izraža količina kilogramov, metrov ali votkov, izdelanih v času ene izmene. Norton časa pa nam pove, koliko časa je potrebno za izdelavo 1 kg ali 1 m ali 1000 votkov. Delitev delovnih norm z ozirom na postavitev: Norme belimo z ozirom na ugotavljanje le teh na: 1) Iskustvene norme 2) Statistične norme 3) Empirične norme 4) Norme, določene z grobim snemanjem 5) Tehnične norme Iskustvene norme se postavljajo pri delih, kjer se d®lo stalno menjava ali ponavlja v določenih serijah dela. norme se v tekstilni industriji uporabljajo pri pomožnih ^elih, v obratnih delavnicah, v obratu pri večjih popravilih, kot recimo na primer pri remontu tkalskih statev itd. Statistične norme „se ugotavljajo na osnovi statističnih podatkov, ki jih vodijo v obratnih pisarnah o času in izdelani količini artikla v tem času. Te norme nam slu-zijo kot pokazatelji že doseženih rezultatov in kot kontrola tehničnega normiranja. Empirične norme predstavljajo kombinacijo iskustve-nih in statističnih norm. Pri vzorčni proizvodnji spremlja evidenca oddelka dosežene rezultate kakor tudi čas, ki je po-rahljen za to. Tako lahko ne samo pri ponovljeni izdelavi istega artikla temveč tudi pri izdelavi podobnih artiklov po Izkustvih in s pomočjo statistike odredimo novo normo, Iskusio nam koristi za primerjavo sličnih izdelkov, statistični Podatki pa nam dajo določen Čas izdelave. Norme, določene z grobim snemanjem so norme cele °Peracije brez razčlenjevanja na sestavne elemente in brez Poprav pred začetkom snemanja in analize rezultatov po sne-^anju, čas za počitek, prirodne potrebe in oskrbovanje dednega mesta se doda normi po iskustvu brez meritve. Vse norme, ki smo jih do sedaj omenili, imenujemo v ®tršem smislu iskustvene. Njihova točnost ni dognana. Tak-ne norme niso v obratih stimulativne, ker ne dajejo dovolj Poleta za večjo produktivnost. Rezultati so vedno v povprečju že doseženih norm. Tehnične norme. Da bi se določila tehnična norma ni dovolj izvršiti samo merjenje, temveč se moramo na sne-manje dela temeljito pripraviti, po snemanju pa napraviti analize. Za izpolnitev teh pogojev je nujno sledeče: a) Podatke za normo vzamemo pri delavcih, ki znajo delati, dobro poznajo tehniko proizvodnje, razpolagajo s potrebnimi strokovnimi kvalifikacijami in imajo prakso na določenem delovnem mestu. Nujno je omogočiti dobro organizacijo dela, usposobiti strojne naprave, izbrati najpovoljnejše brzine stroja in zagotoviti orodje- in pribor, ki ga moramo racionalno namestiti . c) Zagotoviti pravilen notranji transport surovin pri donaša-nju (votka, materiala) in pri odpremi polproizvodov (surova tkanina). Z razčlenitvijo operacije na elemente, izključitvijo nepotrebnih elementov kakor tudi naknadno analizo, pri kateri črtamo nerealne Čase trajanj posameznih operacij, in z izračunavanjem časa, ki je stvarno potreben za določeno delo, je potrebno koristiti iskustva najboljših delavcev in jih pozneje prenesti pri proučevanju na ostale delavce. e) Pripraviti moramo surovine (votek) za nemoteno delo. *•) Zagotoviti moramo najboljše higijensko tehnične pogoje dela. Tehnične norme moramo postaviti na vseh delovnih rnestih tehnološkega procesa tekstilne proizvodnje, kjer se iehnične norme dajo postaviti. Stremeti pa moramo za tem, *jer se tehnična norma ne da postaviti, postavimo empirično ^ormo. Delitev delovnih norm v odnosu na število delavcev in strojev na delovnem mestu Posamezne norme postavljamo pri takšnih delih, na aterih dela samo en delavec na enem stroju ali na enem delu, vjer se učinek posameznika lahko meri na enostaven način s ^vcem na stroju ali pa z merjenjem izdelane količine. Sestavljene norme postavljamo pri takšnih, delih, kjer delavec dela na večih strojih, njegova proizvodnja pa se da prav tako meriti na enostaven način s števcem na sa-ftih strojih ali z meritvijo izdelane količine (dve in več statev, en tkalec isti ali različni artikli). Skupinske norme postavljamo tam, kjer je potrebno, skupno dela več delavcev, a ni mogoče meriti učinek posameznikov (primer v apreturi). loleg norm za posamezna dela, sestavljenih norm in skupinskih norm imamo še norme z indirektnim merjenjem učinka. Za odrejeno delo obstoja ena izmed omenjenih norm ali Praktično ne obstoja modnost variacije • učinka tega dela; uči nek za to delo se meri na drugem delovnem mestu. Primer: Raznašalec votka ima svojo posamezno normo, k®r je z normo odrejena količina votka, ki jo lahko transportira v eni izmeni, in število strojev, ki jih oskrbuje z vot-kom. Učinek njegovega dela se meri po skupinskem uspehu tkal Cev> katere oskrbuje. Načeloma se zahteva, da povsod, kjer obstoja mož-n°st enostavnega merjenja učinka posameznika, postavljamo posamezne ali sestavljene norme. Dokumentacij a lismene izvore, iz katerih črpamo podatke za sestav 3anje tehnične norme, imenujemo dokumentacijo. Sem spada: fotografija delovnega dne ' kronometraža (kronokarta) -‘J strojni podatki ' tabela osnovnih vrednosti. Fotografija delovnega dne ima namen proučiti razdelitev delovnega časa enega delavca ali grupe delavcev ali pa cssa izkoriščenja stroja. S fotografijo se ugotovijo razne _2gube časa, ki so nujne za sestavo norme, kakor tudi čas,ki Potreben za začetek oziroma konec določene operacije. Sne-?arije se izvrši v večih dneh in ni nujno, da na enem stroju v eni izmeni. Za zbiranje podatkov (fotografiranje) upo-at)ljamo navadne ure in ne kronometre (štoparice). Rezulta-e Pa izrazimo zaokroženo na minute. s/ Ce hočemo dobiti dobre povprečne rezultate za raz-izgube delovnega časa in dopolnila, moramo sešteti več re-itatov fotokarte za neko vrsto dela. Pri tkanju zberemo ‘istke za dela kot so: mazanje stroja, snemanje komada, Priprave stroja, čiščenje stroja in drugo. Kronometraža se uporablja zaradi studija posameznih -lementov operacije. Na osnovi tega ugotovimo povprečen čas tkanja posameznih elementov. Cilj kronometraže je, da se določena operacija razstavi na Časovne elemente in da se potem na osnovi večkratnega merjenja časa teh elementov s pomočjo kronometra dobijo povprečne vrednosti trajanj teh elementov. Da bi lahko točno merili posamezne elemente, moramo vedeti, kdaj se začno in kdaj se končajo. Zato moramo, Predno pristopimo k kronomiranju, odrediti tako imenovane ^očke, ki nam točno odrede začetek in konec elementa. V "tekstilni industriji se pri delu na večih strojih posamezni elementi hitro vrstijo, tako da je večkrat težko opisovati cas trajanja vseh del. V takšnih slučajih uporabljamo snemalne liste, kjer vpisujemo samo ponavljanje podatkov v času opazovanja in to za vsak stroj posebno* To delamo s pomočjo c^tic^ ki jih vpisujemo v rubriko, takoj ko se neki od vpisanih postopkov pojavi. Če število črtic razdelimo s produk-cijo v tem času, dobimo povprečno število ponavljanj elementov na enoto produkcije (1000 votkov). Če množimo povprečno trajanje enega elementa s povprečnim številom teh elementov, odpadejo na enoto produkcije, dobimo povprečno trajanje teh elementov za enoto produkcije. V tehnoloških operacijah tekstilne proizvodnje, ki ?e popolnoma mehanizirana, so posamezni elementi zelo kratki in se hitro menjavajo. Zaradi tega in zaradi težkega dolo-^anja fiksnih točk, sestavimo več elementov, ki so povezani 3 tehnološkim zaporedjem v en element, in dobimo tako za iz-racun tehnične norme tehnološko sestavljene elemente* Primer: Tehnološko sestavljeni element je menjava Golnička, kadar se stroj sam ustavi zaradi pretrga oziroma lzteka votka. Ta element je sestavljen iz sledečih elemen-t°v, če je statev pravilno nameščena: Poiščemo rahlo nit (zev); Izvlečemo Čolniček iz Čolničnika; stavimo čolniček v Čolničnik; Rignemo zatiko povratnega hoda (jermen); °zenemo stroj. Za vsak sestavljeni element se odredijo fiksne toč-ke. Čas trajanja elementa se začne s trenutkom, ko delavec na^edi gib z namenom, da odstrani zastoj stroja, oziroma iz-^si delo med tekom stroja (polnjenje čolnička), do trenutka, 0 spravimo stroj v obratovanje, oziroma od trenutka, ko je 'ielavec prost, da lahko izvrši naslednji element-“brez prekinitve predhodnega dela (elementa-). Skupni čas trajanja vsakega elementa v času izdelave enote norme (1000 votkov) je sestavljen iz povprečnega časa trajanja enega elementa in iz povprečnega števila ponavljanj določenega elementa v °asu izdelave enote norme. (se nadaljuje) Danilo Kovačič PROBLEMATIKA NABAVE SUROVIN IN OSTALEGA MATERIALA V PRVIH PETIH MESECIH 1962 Za izdelavo česanih volnenih tkanin uvaža naše podjetje česanec že od leta 1958, to je od pričetka ohratovanja Predilnice česane volnene preje v Metliki. To osnovno suro-V:ino oziroma polizdelek uvažamo izključno iz zapadnih držav: ^nglije, Francije in Italije. V letošnjem letu je česanec na listi prostega uvoza, vendar nam je Savet za tekstilno industrijo FLRJ postavil Počen letni količinski plan, ki bazira na planirani proizvodni podjetja. Za prvo polletje letošnjega leta je naše podjetje s tujimi dobavitelji preko uvoznih podjetij večjo esanca, od katere pa smo do 15.6.1962 prejeli cca 35 1° pa še nismo prejeli ali pa je delno na poti. pa smo prejeli v istem obdobju še manjšo količino Cesanca, katerega smo zaključili že v letu 1961. Dobava stega se je realizirala največ v mesecu aprilu in maju. Do ako kasne dobave pa je prišlo največ zaradi tega, ker so se začetku leta menjali razni predpisi glede uvoza. Največje ezave, ki nastopajo pri nabavi česanca, pa so v tem, da mo-^amo pošiljke plačevati vnaprej, včasih celo mesec dni pred °spetjem pošiljke v tovarno. Tako nenormalno poslovanje pa veča prepotrebna obratna sredstva. To se prav posebno raža v primerih, ko je več različnih pošiljk istočasno na ke^ ^er Pililo praktično nemogoče. Prav zaradi ta- ^ga poslovanja smo bili primorani najeti kredit, da bi vse obveze lahko pravočasno poravnali. Vključilo količino č ^ cca s.°log tega °os? Prav tako važen problem, ki nastaja v zvezi nabave Janca, pa je v tem, da so dobavni roki skoraj vedno prekopi. Podjetje je zato praktično brez vsakih prehodnih za-Š oesanca. Poraba se giblje enakomerno z dohodom. Kljub porastu cen volne na inozemskih tržiščih v primerjavi z lansko povprečno ceno, je naše podjetje v Prvem polletju obdržalo nabavno ceno iz leta 1961. Najnižja nabavna cena v letu 1962 odstopa od povprečne cene za 7,5 najvišja pa za 11,5 $. 5e upoštevamo dejstvo, da podjetje nabavlja že več let iste standardne tipe česanca in da je cena volni, kot je že omenjeno letos v porastu, potem lahko Ugotovimo, da smo zaključevali letos posamezne količine česanca v najugodnejših trenutkih. Poleg česanca smo v istem obdobju letošnjega leta nabavili iz uvoza še manjšo količino razne sintetike. Naba-va te surovine se je odvijala normalno. V prvih petih mese-smo nabavili še nekaj ton staničnega vlakna domače proizvodnje in domače neprane volne. Od domačih voln smo kupo-Vali predvsem grobejše tipe, medtem ko merinke in polmerin-nismo nabavljali. Iz uvoza smo naročali še razne barve in rezervne 'i®!©, ki so vezani na generalno dovoljenje. Ker nam je bi-i° generalno dovoljenje dostavljeno šele ob koncu prvega tro-^esečja, večina naročenih artiklov še ni izdobavljena. Po-Seben problem pa predstavlja nabava strojne opreme za novo halo, ker se je dobavni rok zaradi raznih ovir zelo zavlekel. Kljub temu pa računamo, da bo dobava posameznih strojev v najkrajšem času le realizirana. Poleg ostalega materiala smo iz uvoza v prvih pe-iih mesecih uvozili večjo količino anilinskih barvil in raz-pomožnih sredstev. Dobavni roki pri barvilih so v veči-ni primerih prekoračeni zaradi raznih težav, ki so nastale ^ed uvoznimi podjetji in dobavitelji. Nabava ostalega mate-^iala je potekala v glavnem normalno in zaradi tega ni pri-do zastojev v proizvodnji. B.B. • *“ i O ~ e Neka londonska firma je dala na trg novo vrsto Srajce, ki jo po uporabi ni treba vreči med umazano perilo 2a Pranje, temveč v košaro za odpadke. Srajca je izdelana Tz Papirja, ki je ojačan z nylonom in stane okoli 2.ooo din. Ime nu3ejo jo "srajca enodnevnica". -lo- NE SREČ E PRI DELU konec aprila, v maju in v začetku junija 21, aprila se je ponesrečila pri delu Marija Ribarič, pre-dilka v obratu II Metlika. Imenovana je med obratovanjem stroja čistila valjčke na pogonski glavi stroja, pri tem pa jo je jermen prijel za prstanec leve roke ter ji ga lažje poškodoval. Vzrok poškodbe: neupoštevanje higiensko tehničnih predpisov. Imenovana bi morala čistiti stroj v stoječem stanju. '• maja se je ponesrečila pri delu Marija Nosan, sušilka blaga. Imenovana je vlekla za seboj poln voziček mokrega blaga iz mokre apreture v sušilnico, pri tem pa ji je prišla leva noga pod kolo vozička ter si je tako poškodovala prst. Vzrok poškodbe: nepravilno premikanje vozička. I-menovana bi morala riniti voziček pred seboj. O • fraja se je ponesrečila pri delu Anica Možina, predilka v obratu II Metlika. Imenovana je prenašala zaboj za cevke. Ko je hotela postaviti zaboj na voziček, ji je po neprevidnosti padel zaboj na palec leve noge ter ji ga poškodoval. Vzrok poškodbe: naglica pri delu. ^■4. maja se je ponesrečil pri delu Marjan Turk, strojni ključavničar. Imenovani je pri demontiranju starega pralnega stroja sekal vijak, s katerim je bil stroj pričvrščen, pri tem pa se je stroj premaknil ter stisnil ponesrečencu mezinec leve roke ter mu ga lažje poškodoval. Vzrok poškodbe: naglica pri delu. • se je ponesrečil pri delu Franc Ljubi, transportni delavec. Imenovani je z ostalini sodelavci prenašal pločevino iz kamiona v kotlarno. Pri prenosu pa se je vrezal v dlan desne roke. Vzrok poškodbe: neupoštevanje higiensko-tehničnih. predpisov. Imenovani bi moral pri prenosu pločevine uporabljati usnjene rokavice. ftaja se je ponesrečila pri delu Fani Blatnik, sušilka volne . Imenovana je skupaj s sodelavci prenašala prazni zaboj za volno. Ker je bilo delovišče pri barvalni kadi založeno z oprano volno, pod pa je bil moker, je ponesrečenki spodrsnilo, tako da je padla ter si zlomila nogo v členku. Ponesrečenka je takoj iskala zdravniško pomoč v novomeški bolnici. Vzrok poškodbe: moker pod ter natrpano delovišče. fcaja se je ponesrečila pri delu Jožefa Franko, delavka na česalnem stroju. Imenovana je čistila česalni stroj, ko ta ni bil v obratovanju. Med tem pa je prišel mojster, da bi pripravil stroj za drugo partijo. Ker mojster ni bil pazljiv ter ni videl, da delavka čisti stroj, je tega ročno obrnil, pri čemer je ponesrečenko stroj zagrabil za kazalec leve roke ter ji ga težje poškodoval, tako da je morala iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnici. Vzrok poškodbe: nepazljivost mojstra. ^■•0Unija se je ponesrečil pri delu Jože Judnič, mazač v obratu II Metlika. Imenovani je skupaj s sodelavcem nakladal kamen na kamion, pri tem pa mu je pritisnilo dlan desne roke ob drugi kamen ter mu jo lažje poškodovalo. Vzrok poškodbe: neprevidnost in naglica pri delu. Miro Jakša RAZVOJ NAŠEGA GASIVŠKEGA DRUŠTVA Naj na kratko povem, kdaj je bilo naše društvo u-stanovljeno in kako se je razvijalo po ustanovitvi»Industrijsko gasivsko društvo NOVOTEKS je bilo ustanovljeno že leta 1946, smo delali še v bivši tovarni Penca in Povh. Ustanovna °4ana sta bila tov. Ivan Intihar in pokojni Ivan Barantin. ^bav dobro se spominjam, da smo bili tedaj brez vsakega c-r°dja in opreme, imeli smo le nekaj cevi in hidrantni nasta-vek, v letu 1947 nam je uspelo dobiti malo motorno brizgalno ih več cevi. Od takrat naprej se je pravzaprav šele začela Razvijati naša gasivska dejavnost. Vsako leto se je društvo opremljalo, prav tako pa se je tudi večalo zanimanje kolektiva za to organizacijo. Delavci so se začeli v vedno večjem številu vključevati v naše društvo in gasiv-s^a organizacija je tako postajala vedno močnejša. V letu 1948 je izšel zakon o gasivstvu, nato pa raz-strokovna literatura in predpisi, katere je bilo treba Poučevati in izvajati. Ker pa tedaj še ni bilo strokovne-kadra, je takratni upravni odbor gasivskega društva začel ^szmišljati o šolanju svojih članov za podčastnike oziroma esetarje in je to tudi izvedel. Od leta 1949 pa do leta y6o je naše društvo s pomočjo uprave podjetja izšolalo 5 Podčastnikov, v letu 1962 pa nameravamo poslati enega gasiv-°a v podčastniško šolo v Medvode. V letih 1952 do 1960 smo imeli največ težav, ker se Članstvo tako hitro menjavalo, da društvo ni moglo dosti Phpnedovati v pogledu strokovnosti, kajti komaj so se nekaj v1Ucili, so že odstopili, mi pa smo morali spet iskati nove ahe in učenje se je začelo iznova. Organizirali smo tri 30°aje Za asPraaane gasivce, na katerih je opravilo izpite °lanov, Od teh jih je danes samo še pet, ostali pa so Se izmenjali. e članov bovi Razne težave so bile tudi v tem, da so prihajali predpisi ali pa so bili stari izpopolnjeni. Naši vo-Ihi gasivci so se morali vedno nekaj na novo naučiti in °je člane poučevati. Imeli smo tudi žensko desetino,ki je ""*• cL *7. O 1 A /s "V-vn 4- rt ^ rt tv -v—v rt irt T 'v -? Trt rt rt -i rt -i -4- -v: rt o X ”1 rt -? Vrt a iak: a zelo dobra, toda v par letih se je čisto razšla in od rat nam več ne uspe organizirati nove. Pbe del lo V letih 1959 in 196o je aktivnost našega društva Cej upadla. Člani se niso več udeleževali vaj in tako je 0 gasivskega društva v pogledu strokovnosti zelo pešalo. Pa predvsem zaradi tega, ker so bili člani preveč obreme- njeni z delom v raznih drugih organizacijah, delno pa je pacala tudi njihova zavest. Da bi društvo spet nekako spravili v prejšnjo aktivnost, smo našli skupaj z upravo podjetja io rešitev, da se Slanom izgubljen prosti čas nadomesti. Ta-je naše gasivsko društvo zopet zaživelo in začelo boljše delovati. Že v letu 1961 smo dosegli lepe uspehe, saj smo se toliko naučili, da smo bili sposobni stopiti pred ocenje-yalno komisijo občihske gasivske Zveze. Na tem ocenjevanju sm° dosegli toliko točk, da smo se plasirali v okrajno tekmovanje. V letu 1962 pa smo spet organizirali tečaj za izprašane gasivce, ki je lepo uspel, saj je opravilo izpite 14- Slanov. Letos smo se udeležili okrajnega tekmovanja Za to tekmovanje smo začeli vaditi en mesec pred tekmovanjem. Cas nas je zelo lovil, ker naši gasivci delajo v izmenah in so zato lahko vadili samo vsak drug teden. -Disciplin je kar osem in v trodelnem napadu 7 funkcij , katere mora vsak znati, ker na tekmovanju določi žreb, kaj bo kdo pri trodelnem napadu delal. Da se je naša desetina vse to v tako kratkem času naučila, je morala trdo zgrabiti za delo, kar tudi je, saj f° v zadnjem tednU vadili vsak dan od 3 - 6 ur, čeravno so °ile vaje z nadomestilom predvidene samo za 3 ure. Tu se Vldi zavest Članov in njihovo željo po večjem znanju. Svo-J° sposobnost je naša gasivska desetina pokazala na okrajih111 tekmovanju v Krškem dne 10. junija 1962. Lahko trdim, a je naša desetina delala najlepše od vseh, čeravno ni do-®eSla prvega ali drugega mesta, to pa zato, ker je pri prak-iSni mokri vaji izgubila približno 30C točk, ker motorna rizgalna ni povlekla vode. Če pogledamo rezultate, pa lahko Ugotovimo, da bi naša desetina sicer gotovo dosegla drugo ^esto. Prvo mesto je dosegla desetina iz Celuloze Videm rŠko s 1325 točkami, drugo mesto je zasedla desetina Železničar Novo mesto s 1160 točkami, tretje mesto pa je zasedla naša desetina z 933 točkami. Če torej upoštevamo, da bi do-približno 300 točk, če bi motorna brizgalna potegnila ^0(io, lahko ugotovimo, da bi pripadlo drugo mesto naši dese-lni. Tudi vse ostale discipline bi verjetno še bolje iz-Večli, ge se ne bi zgodilo že takoj v začetku tekmovanja,da ®m° zgubili 300 točk, zaradi česar je padla morala za ostale iscipiine. Kljub vsemu pa smo lahko zelo zadovoljni z uspe-1> ki jih je dosegla naša desetina. Zato se zahvaljujem vsem članom I.desetine za njihovo PoŠrtvovalnost, istočasno pa se zahvaljujem desetarju I.desetine tov. Stanku Vaupotiču, ki je svojo desetino tako dobro izvežbal, in želim še večje uspehe njemu in njegovi desetini. Naša desetina se namreč pripravlja za tekmovanj e,ki bo 24. junija 1962 v Jaršah. To bo republiško tekmovanje vseh gasivskih društev tekstilne stroke. Tu ne pričakujem, ba bomo dosegli prvo mesto, ker imajo nekatere tovarne tudi Poklicne gasivske enote in s takimi se je težko meriti. Prepričan pa sem, da bo naša desetina dosegla lep uspeh, če le ne bo kakšne take nesreče, kot je bila v Krškem* Franc Sitar DOSEGLI SMO PRVE USPEHE Pred nekaj meseci je bila ustanovljena Avto-moto sekcija NOVGTEKS. Napravili smo program dela, da bomo organizirali tečaj za voznike amaterje in uredili delavnico 2a popravila vozil članov. Po ustanovitvi sekcije smo takoj pričeli z delom, ■^rva skrb odbora je bila, da nabavi motorno kolo in avto za Ucsnje. Pri nabavi smo imeli težave s tem, da nismo mogli najti primernih vozil za sredstva, ki smo jih imeli na razpolago. Po enem mesecu iskanja vozil, nam je uspelo nabavili osebni avto Fiat 600 in motorno kolo Jawa 175 ccm. Z nabavo vozil so bili dani pogoji za organizacijo tečaja za v°znike. Objavili smo razpis in prijavilo se je 65 kandidatov. Odbor sekcije je že skrbelo, če bo mogoče vsem ustre-°i> ker je bilo za prvi tečaj preveč prijavljenih. Na sestanku se je tudi to uredilo in za prvi tečaj je bilo izbranih 30 tečajnikov. Toda med temi niso bili vsi resni kandidati jih je kar v začetku odstopilo 6, redno pa je obiskovalo bečaj 24 članov. Tečaj se je delil v učenje cestno prometnih predpisov, motoroznanstvo in praktične vožnje. Pri poučevanju Cestno prometnih predpisov pa se je kar v začetku zataknilo. Odbor je namreč angažiral inštruktorja, s čimer se pa ni sbrinjalo Avto-moto društvo Novo mesto, ker takrat niso ime-bi tečajev za voznike in so bili inštruktorji pri AMD slabo 2aPosleni. Po burnih razpravljanjih pa se je tudi ta problem uredil in tečaj se je redno vršil. Teoretska predavala je podajal instruktor Avto-moto društva in skupno je bilo 50 ur predavanj. Istočasno se je pričel praktični pouk vožnje. Poučevali so inštruktorji Miha Udovč,'Peter Štam-fčlj in‘Herman Koprivnik, ki so morali predhodno opraviti izpit za inštruktorja. Tečajniki so vozili z avtom povprečno po 17 ur. Po končanem tečaju smo prijavili tečajnike k izpitu. 15 prijav je bilo za kategorijo A (za motorno kolo) ih 19 za kategorijo B (osebni avto). Izpitna komisija pri oddelku za notranje zadeve pri ^krajnem ljudskem odboru je določila 24 maj za opravljanje izpitov. Čeprav so bili tečajniki dobro pripravljeni, so bili v skrbeh, kako bo. Posebno so bili v skrbeh za izpit iz cestno prometnih predpi-s°v, ki se opravljajo pismeno. Na vprašalni poli je bilo 36 vprašanj in za pozitivno oceno jih je bilo treba pravilno rešiti 32. Od 24 prijavljenih je uspešno opravilo izpit iz cestno prometnih predpisov le 18 kandidatov, ki so nato opravljali izpit še iz praktične vožnje. Tudi tu ni šlo vse Sladko in dva nista opravila izpita z motorjem, dva pa z avtom. Takoj po opravljenem izpitu iz praktične vožnje so( tečajnikom izdali vozniška dovoljenja za A in B kategorijo. ^a tiste, ki niso opravili izpita, smo organizirali ponavljanje znanja, ki je potrebno za izpit. Ponovni izpiti so ki-li 11, junija in takrat so jih vsi uspešno opravili. Tako smo v 1. tečaju izšolali 24 članov sekcije, ki so dobili Phavico voziti motorno kolo ali avto. Nase podjetje ima obrat tudi v Metliki. Ker je bil v tem obratu velik interes, smo organizirali tečaj za voz-nike tudi tam. Tečajnikov je nad 40 in so tečaj iz cestno Prometnih predpisov že končali. Sedaj pa se redno in vztraj-ho učijo praktične vožnje. Izpiti bodo predvidoma prve dni maseca julija. Upamo, da bo tudi tokrat sreča naklonjena ^Čajnikom in da jih bo čimveč že prvič opravilo izpit in s kom dobilo vozniško dovoljenje. Odbor sekcije je tudi razpisal tečaj za voznike mo-Pedov. v začetku ni bilo zadostnega zanimanja, sedaj pa je javljenih 18 kandidatov in se bo tečaj pričel 15. junija. akor smo informirani, bodo verjetno še to jesen zahtevali voznikov mopedov iste izpite kot za voznike motornih ko-es* To pa predvsem zato, ker postaja moped z novimi konstrukcijami modelov vedno hitrejši in vozniki mopedov v zadnjem času povzročajo največ kršenj prometnih predpisov in pro-^"tnih nesreč. Kot je razvidno, smo po programu učenja voznikov uspešno začeli z delom in zadovoljivo izpolnjujemo postavljene naloge. Sedaj pa imamo še nalogo, da čimprej organiziramo delavnico za vzdrževanje vozil. Prva dela so že končana, pripravljen je prostor za delavnico in zgrajeno perišče. Moramo pa še nabaviti potrebno orodje in najti primerno osebo, ki bo vodila delavnico. Upamo, da bomo to v kratkem u-redili in lahko kmalu opravljali članom usluge. Ko smo ustanavljali sekcijo, je marsikdo dvomil v njeno uspešno dejavnost. Ia sedanjih rezultatov dela pa je sekcija vsekakor opravičila svojo ustanovitev, saj je njen cHj pomagati Članom kolektiva in nuditi usluge po primerah cenah. V.M. NEKAJ NAVODIL 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine ob zavarovančevi smrti: 1) če je imel zavarovanec delovno dobo skupaj najmanj 5 let, s pogojem, da je imel v zadnjih petih letih pred smrtjo delovno dobo najmanj po osem mesecev vsako leto ali v teh petih letih najmanj štiri leta in dva meseca, ali 2) če je imel zavarovanec ob smrti dopolnjeno pokojninsko in delovno dobo, ki sta predpisani za pridobitev osebne pokojnine, ali je imel dopolnjeno pokojninsko in delovno dobo za pridobitev invalidnine ob invalidnosti kot posledici bolezni po predpisih o invalidskem zavarovanju, ali ^ Če je zavaiovanec umrl za posledicami nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ali ^ Če je zavarovanec umrl kot osebni upokojenec, ali če je zavarovanec umrl kot uživalec invalidnine ali oskrbnine po predpisih o invalidskem zavarovanju. Da je zavarovanec izpolnil pogoj določene delovne 2°be v zadnjih petih letih pred svojo smrtjo v smislu 1. in . * iočke prvega odstavka tega člena, se šteje tudi tedaj, ko dopolnil določeno delovno dobo v obdobju, daljšem kot pet let. če v zadnjih petih letih pred smrtjo nekaj časa ni bil v delovnem razmerju, pa gre za primere, ki so navedeni v 1. 3. točki 22, člena tega zakona, ali za primer, ko je de -lovno razmerje prekinil zaradi odslužitve vojaškega roka v jugoslovanski armadi, ne glede na to, koliko časa ni bil v delovnem razmerju, ij-5. člen 1) Pravico do družinske pokojnine pridobijo predvsem zakonec, otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni ter pastorki) ter vnuki brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal. 2) Če ni ožjih družinskih članov ali če s pokojnino, ki gre ožjim družinskim članom, ni izčrpana osnova za odmero družinske pokojnine pridobijo pravico do družinske pokojnine tudi zavarovančevi starši, očim, mačeha in posvojitelj,ki jih je zavarovanec preživljal, zavarovančevi bratje in sestre, ki jih je preživljal zaradi tega, ker so bili brez staršev, ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživljal. 3) Zvezni izvršni svet določi s svojimi predpisi pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinskega člana. Zavarovančeva vdova ima pravico do družinske pokoj-nine, če je do zavarovančeve smrti dopolnila 45 let starosti. Vdova, ki na dan zav ;rovančeve smrti še ni stara 5 let, ima pravico do družinske pokojnine: ^ ji je po zavarovančevi smrti ostal otrok mlajši kot 15 let, ki ima pravico do družinske pokojnine, ali starejši otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine.zato, ker je Popolnoma ali trajno nezmožen za delo; ^ Se ji po zavarovančevi smrti ostane troje ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vse dotlej, dokler troje otrok uživa pravico do te pokojnine; ^ Se se ugotovi, da je vdova invalid I.kategorije invalidnosti v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju ali če Postane tak invalid v enem letu po zavarovančevi smrti ali me dostavi podjetju en izvod poročila, na podlagi katerega °bi zdravstveno izkaznico, drugo poročilo pa priloži k pri-Slasnici za otroški dodatek. Rriglasnico kupi v papirnici, l2Polnjena pa mora biti čitljivo s črnilom ali pisalnim stro-3em. Na prvi strani priglasnice potrdi podjetje zaposlitev, ^a drugi strani jamčita dve priči s podpisom resničnost po-atkov, ne smeta pa biti z roditeljem v sorodstvu. Tretjo stran potrdi uprava zp. dohodke o premoženju in četrto občin-ljudski odbor o skupnem gospodinjstvu. Vse te dokumente ^°aljemo na zavod za socialno zavarovanje, nakar izda ta od-0cdo, na podlagi katere se izplačuje otroški dodatek. Če za-Var°vanka še ni dobila izplačane podpore za opremo otroka ^red rojstvom, mora dobiti od matičnega še en izvod poročila •r°jstvu, na podlagi katerega dobi opremo, ki znaša za ene-?a otroka 8.000 din, za dvojčke 16.000 din, za trojčke pa 4*°oo din. Mimica Seničar -2o- SLOVO OD TOVARIŠA Dne 5. junija 1962 se je poslovil od svojih starih in mladih sodelavcev v predilnici mikane preje tov. Jože Brulc. Naš lepi, kot smo ga vsi klicali, se je rodil v Gotni vasi v kmečki družini. Ker pa ni vedno.za vse otroke Prostora, ko dorastejo, si je moral tudi on ustvariti svoj kom. Ker ni bilo v prejšnjih časih tako lahko najti zaposlitve kot je danes, je moral tudi on večkrat menjati delo, ka se je prebijal skozi življenje. Spoznal sem ga nekako Ista 1937, ko se je zaposlil v takratni predilnici Povh, in kmalu je postal med delavci zelo priljubljen, kajti vedno 3e bil nasmejan. Bil je tudi dober harmonikaš, kar je posebno ugajalo nam mladini. Skupaj smo delali in se ob nedeljah tudi skupaj veselili, če se je le dalo. Minevala so leta in prišla je druga svetovna vojna. Tako se je nekega dne zgodilo, da je moral tudi on pod orožje. Kmalu nato je ^ila Jugoslavija napadeng. in tudi kmalu premagana in naši v°jaki so se vračali domov. Spraševali smo, če ve kdo kaj 0 našem Brulcu in zvedeli, da je padel v nemško ujetništvo, lam je prebil celo vojno in se po njej spet vrnil na delo v Predilnico in delal tam do svojega zasluženega pokoja. Bil vedno skromen in dober tovariš, vesten pri svojem delu in ^ato smo ga imeli vsi radi* Ustvaril si je svoj dom v Reger-ci vasi, v katerem mu vsi želimo, da bi prebil še mnogo let zdrav in zadovoljen. Vsi se ga bomo še dolgo spominjali, čeprav ne dela Vec med nami, in ga povabili v svojo sredino, kadar se bomo kj® razvedrili in razveselili. Tak je moj spomin na tovariša Rozeta Brulca, ki sem ga spoznal pred 25 leti, ko sva začela skupaj delati. Stane zidanik MLADINSKI IZLET NA POHORJE V planu dela za leto 1962 smo predvideli več iz-etov, s katerimi smo začeli že v jeseni v lanskem letu. Na Br^i pomladanski izlet smo se odpravili letos 12.maja. V 2aČetku smo si imeli namen ogledati Logarsko dolino, vendar smo zaradi snega, ki je še bil na Kamniškem sedlu, to zami-opustili in si izbrali drug cilj, to je Pohorje. Za iz-ek se je prijavilo zadostno število udeležencev (27),vendar Se je zaradi slabega vremena marsikdo ustrašil in raje ostal doma, tako da se nas je izleta udeležilo samo 17. iodjetje na® je dalo na razpolago kamion za brezplačen prevoz. Peljali smo se skozi Sevnico do Hoč, odkoder smo 2avili na Pohorje. Bil je že mrak, ko smo se ustavili pred Zidanškovo kočo. Razgled s kamiona je bil slab, vendar so bili nekateri zelo navdušeni, zlasti tisti, ki so se peljali ttircio krajev, ki so jih prvič videli. Tisti večer na Pohorju smo lahko mislili samo še na okrepčilo in počitek, saj je bila cesta zelo vijugasta, vožnja Sama pa naporna. 7 koči smo se dobro podprli z jedjo in pijačo, ki je blagodejno vplivala na splošno razpoloženje, saj ni nihče več Pomislil, da je utrujen. Vsakdo si je poiskal plesalko in se 2asukal ob prijetnih zvokih gorenjskih polk in valčkov. Ve-°er nam je minil v prijetnem kramljanju in skoraj smo pozabili, da je že davno čas za počitek. Upali smo, da se bomo prebudili v lepem sončnem ju-vendar ni bilo tako. Ob 8 uri, ko smo vstali, je še ved-n° rosilo, dolina in okoliški vrhovi pa so bili zaviti v go-sto meglo. Pohorje je gosto posejano s kočami in z domovi za °llih, ki s svojimi slikovitimi pročelji že od daleč vabijo » vendar je v lepem vremenu prava umetnost dobiti prenočišče. Mi smo verjetno ravno zaradi dežja dobili prenočišče 2e v tretji koči, kjer smo se ustavili. lo zajtrku smo se Povzpeli do Železniškega doma, nato pa dalje do razglednega slolpa. Na vrhu stolpa so bile puščice, ki so kazale smeri v ftsglo, kjer se v sončnih dneh vidijo Alpe, Koroška, Dravsko in Ptujsko polje, vinorodne Slovenske gorice in drugi kraji. Kljub neugodnostim, ki so nas spremljale, nas veselo razpoloženje ni zapustilo, saj smo našli dovolj razvedrila 2 °gledovanjem koč : železniškega doma, Merinke, Jelke, Poštar-skega doma, Planike in drugih. V vsaki koči smo se zadržali nekaj časa in se ob 13 uri spustili v Maribor. Maribor sam je po svoje zanimiv, vsaj za nekatere, .-1 so ga prvič videli. Ogledali smo si Mariborski otok, ki Posebnost Maribora. Zlasti se nismo mogli nagledati div-Oih brzic Drave, ki dere krog in krog otroka. Kopdlišče v S:t>edi otoka ima tri bazene,ki jih na novo oblagajo s plošČi-°ami. p0 0gie(ju otoka smo si ogledali še hidroelektrarno, 2a kar pa nismo imeli dovoljenja, zato smo smeli samo do prve °graje na mestu. Tudi tu je bilo nekaj zanimivosti, posebno 2a tiste, ki hidroelektrarne še niso videli. Zanimivo so sPeljani kanali, ki omogočajo potovanje rib iz zgornjega dela Drave v spodnjega in obratno. Ogled je bil hiter in korali smo se kmalu posloviti. Namenjeni smo bili, da si ogledamo še akvarij. V n0em je bilo dosti zanimivosti, saj smo videli vse od najmanjših ribic, rakov, morskih zvezd pa do sladkovodnih rib. to ogledu akvarija smo se spet naložili na kamion in se ustavili v Št.Petru v Savinjski dolini. Ogledali smo 31 izkopanine rimskega grobišča, kjer nam je vodič opisal po-men in vlogo posameznih kamnov in grobnic. šeprav nas je ves čas spremljalo slabo vreme in se nas je izleta udeležilo le peščica, smo se imeli lepo. Za Ostrost izleta pa se moramo zahvaliti tudi našemu vodiču, ®iaremu planincu tov. Kovačiču, ki je skrbel, da smo videli cim več in da smo od izleta res nekaj imeli. Želimo, da se drugič, ko bomo šli v Logarsko doli-in na Jezersko, udeležite izleta tudi vsi tisti, ki ste 0 Pot ostali doma. M.Č. BALINARJI "NOVOTEKSA" Lansko leto je bil v našem podjetju ustanovljen ba^ 'J -‘-'CII J J C -t- V UX jJUU JU U UU U tA-jr narski krožek "Novoteks", katerega prva naloga je bila zgra tev lastnega sodobnega balinišča avilom balinarskega pravilnika. ki bi odgovarjalo vsem đ Balinišče so zgradili člani krožka s prostovoljnim iom. Ves za -to potreben materijal pa je dala na razpolago i ava podjetja,za kar se ji vsi balinarji najlepše zahvaljujemo . ^ Zahvaljujemo se tudi upravnemu odboru sindikata za bančno pomoč, ki nam je omogočila nabavo dveh garnitur pred lsanih balinarskih krogel. k Balinarski krožek ima 16 članov, ki so registrirani o, ^alinarski podzvezi Novo mesto in pri zvezi balinarjev Avenije. -23- V lanskem letu je krožek odigral več prijateljskih 'tekem, katerih rezultati so bili zadovoljivi. Savno tako smo tekmovali na delavskih športnih igrah Novega mesta, na kate-rth je naš krožek zasedel drugo mesto. V medobratnem tekmovanju Na se je pokazala velika navdušenost za ta lepi šport, saj.je kila udeležba vseh obratov polnoštevilna. Letos se je tudi začelo tekmovanje za ligo Novega mesta, pri katerem sodeluje tudi naš krožek, Bezultati dose-j ih tekem so sledeči: i* ekipa II. ekipa Novoteks : Poštar 3sl Novoteks : Pošta 2:0 lelezničar : Novoteks 2:2 Pionir : Novoteks 1:1 Novoteks : Borac 3:1 Novoteks - železničar 1:1 ionir : Novoteks 4:0 ONZ : Novoteks 0:1 Novoteks : ONZ 0:2 Končni rezultati tekem so za zdaj še nejasni, ker tekmovanje še poteka, vendar smo z rezultati lahko še kar za-dovoljni. Sedaj se vršijo tudi tekmovanja med obrati. Rezultati teh tekmovanj pa bi bili lahko boljši, če bi člani krožka Pokazali več zanimanja za posamezne tekme kakor tudi za tre-kar bi gotovo vplivalo na boljše rezultate vseh tekem* Edi Piki NAŠA KRONIKA V mesecu juniju so se poročili: ®ranko Pogeljšek, Anica Kočijaž - poročena Novak in Dragica kslja - poročena Furjanič. Rodile so: ^i^a Galič - deklico, Zlata Bošnjak - dečka in Marica Siročič I-ae°ka. NovoporoČencem, mladim mamicam in novorojenčkom že-1110 veliko zdravja in najlepše Čestitke! L -24- ' V podjetje so prišli: Angel Pelc, Janez Plantan, Marija Milenkovič, Anica Golobi, Tončka Adamič, Marija Božič, Ana Radež, Avguština Stipič, Bela Bubalo, Martin Klobučar, Anton Turk, Marija Žunič, Janez Turk, Nikola Magovec, Gabrijel Badovinac, * Bučar, Stanislav Rudman, Slavo Nemanič, Zlatko Stubljar, Martin Matjašič, Jože Nemanič, Jože Slane, Francka Kobe, Anton Bragovan in Jože Nemanič. Vseiii novim članom našega kolektiga želimo mnogo Jelovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Podjetje so zapustili: Ana Krevs, Jože Brulc, .Martin Klobučar, Joža Osolnik, Bragica Zmaič, Marica Siročič in Katarina Zoman. Dne 30/6-1962 je stanje zaposlenih v našem podjetju 737. Od tega je 235 moških in 5o2 žensk. ZA RAZVEDRILO Nov števnik V delavski knjižici nekega našega delavca, ki je Bil pred nastopom zaposlitve pri nas zaposlen pri Okrajni Posti v Novem mestu, piše, da je trajala njegova skupna zaposlitev do nastopa dela pri nas: eno leto, nič mesecev in ilgs e t in dvajset dni , Tega števnika žal novi slovenski pravopis ni upošteval. Koliko mesecev šteje leto? Kmetijsko posestvo v Metliki je izdalo neki delavci Potrdilo, da je bila pri njih zaposlena nič let, dvanajst Skečev in enaindvajset dni. Preveč marljiv Delavec, ki je bil na poizkušnji,je dobil pred posekom poizkusne dobe odpoved. Na vprašanje, če ve zakaj je odpuščen, je izjavil, a najbrže zato, ker je bil preveč priden. Ta ugotovitev drži. Roke je namreč bolj pridno ut;0-3?aBljal drugje kot pa pri stroju.