MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urttolštvo le uprav«! Itoltor, ttatipeak« el.tl / T»l»lon Krx*aWtva 3440, nprnn«	UP
Izhaja raun nedelj* 1» praaalkev voafc dm ob 19. url / Velja meaežae preje—	““	®	™	J®*	*	*
v upre«! ali po poid 10 Din, derta.ljen na doai 12 Ma / Oglasi po eenika / Oplss«	— _	<
spraJeaM «wS ogtaaal oddelek ,Jwtn»- * Ljubljani » PaM fiekoMd račun S*. 11408	99
JUTRA’
Restavracija Habsburžanov in srednja Evropa
Spopad interesov Italije, Nemčije in male antante
Nova napetost v Hvstrili
Podkancelar Fey ponuja narodnim socialistom spravo Spor med hajmverovci in krščanskimi sociale! — Senzacije tujih dopisnikov
DUNAJ, 27. febr. V pričakovanju ju j (rišnjega dne je prebivalstvo Dunaja! kljub nasprotnim zatrdilom vladnih! krogov, vznemirjeno. Izgleda, da je j vlada uvidela nevarnost, ki preti in je zvezni podkancler Fey imel včeraj zaradi tega zelo pomirljiv govor na naslov narodnih socialistov. Naglasil je, da jim nudi roko v znak sprave pod pogojem, da opuste svoje teroristične metode. Dejal je tudi, da razume želje narodnih socialistov, ki so prav tako dobri Avstrijci in nimajo namena uničiti Avstrije, vendar jei predvsem potrebno, da opuste metode, ki jih Avstrijci ne morejo prenašati. Če se narodni socialisti odrečejo akcijam, tedaj bo kaj lahko najti sporazum med hajmverom in med njimi, ker se njihov program skoro v ničemer ne razlikuje od načel hajmvera. Feyjev govor je vzbudil v političnih krogih razumljivo senzacijo in je pričakovati, da bo jutrišnji dan potekel mirno, brez napovedi ponovne meščanske vojne.
DUNAJ, 27. febr. V Avstriji se pričenja vedno bolj odkrito boj med hajin verovci in krščanskimi socialci. Hajm
verovci zahtevajo, da se sedaj po stranki socialnih demokratov razpusti tudi stranka krščanskih socialcev, ti pa so sklenili, da pristanejo na to samo pod pogojem, da se razpusti tudi hejmver. Obenem napadajo hajmverovci tudi vedno bolj Dollfussovo »Domovinsko fronto«, ki naj bi kot enotna politična organizacija zamenjala stare stranke. Izrekli so že grožnjo, da jo bodo s silo razgnali. Dr. Dolliuss je v vedno večji zadregi, ker se ne upa odločiti ne za eno ne za drugo zahtevo.
DUNAJ, 27. febr. Tukajšnji dopisnik »Unitet Press« poroča, da je na avstrij sko-bavarski meji, predvsem pa v okolici Braunaua koncentriranih okrog 10.000 hajmverovcev. Dunajski dopisnik »Associeted Press« pa poroča, da hajmverovci marširajo proti Dunaju in nameravajo napasti Dollfussa, s katerim niso zadovoljni. Obenem poroča isti dopisnik, da se hajmverovci pogajajo z Berlinom za sporazum z narodnimi socialisti. (Vre te vesti se seveda ne dajo kontrolirati, dejstvo pa je, da je položaj v Avstriji zopet napet. O. ur.)
Dozorevanje angleške vladne krize
ZUNANJI MINISTER SIR JOHN SIM ON BO MORAL ZAMENJATI SOR. NA VIDIKU TUDI DRUGE SPREMEMBE.
RE-
LONDON, 27. febr. Predsinočnjim ie sir Simon demantiral vest, da namerava v najkrajšem času odstopiti kot zunanji minister in prevzeti posle notranjega ministra. Kljub temu se v politični javnosti še nadalje širijo vesti in se naglasa, da bo prišlo do rekonstrukcije celotne vlade, in sicer na ta način, da bo sira Simona naslednik Eden ali pa sedanji minister lord Heils ha m oziroma minister prosvete lord irving podkralj Indije. Lord Irving je kandidat Macdonalda in Baldwina. Razumljivo je, da bo do teh sprememb prišlo šele tedaj, ko se bo videlo, kako se bodo razvijali zunanjepolitični dogodki. Vlada se ne bo dotaknila Si-
monovega položaja tako dolgo, dokler ne bo razčiščeno vprašanje razorožitve. Ko bo pa zunanjepolitični položaj in problem razorožitve razčiščen, se bo izvršila sprememba v vladi, in to zaradi tega, ker se opaža pri vladni ve čini veliko nezadovoljstvo s Simonovo politiko. Mimo tega so še drugi izven-parlamentarni razlogi in to v glavnem vedno večji porast fašističnega gibanja v Angliji, ki je naperjen zlasti proti Simonovi politiki. Prišlo pa bi do sprememb tudi v notranjem ministrstvu in v ministrstvu za narodno zdravje. Odstopiti namerava namreč tudi minister za narodno zdravje sir Hilton Young.
»Bolni mož ob Donavi« je še vedno središče vsega evropskega zanimanja, postaja pa tudi središče vznemirjanja. Hajmverovcem se je sicer res posrečilo izzvati spopad s socialnimi demokrati, ki so bili v krvavi državljanski vojni premagani in zatrti, toda s tem je bil rešen le velikega avstrijskega vprašanja prvi del, in sicer tisti, ki ni utrdil samostojnosti republike Avstrije, marveč jo je usodno oslabil. Prav socialni demokrati so bili tisti, ki so ovirali na eni strani popolno izročitev avstrijske usode na milost in nemilost Italiji, na drugi strani pa priključitev k Hitlerjevi Nemčiji. Te glavne ovire sedaj ni več, in bojne poljane so proste za odločilni spopad med Rimom in Berlinom za nadoblast v Avstriji in v srcu Evrope sploh. Uvodni, začetni spopadi so se že pričeli; na obeli straneh grme papirnati topovi. Bo pa osialo samo pri papirnatih? Sc morda ne zgodi lahko, da bodo za njimi zagrmeli tudi pravi iz kovine? Avstrijsko vprašanje je epicenter velike nove potresne nevarnosti, o kateri vemo kako bi se pričela, ne vemo pa, kako bi se končala!
Te dni je bil italijanski zunanji podtajnik signor Fulvio Suvich zopet na Dunaju in v Budimpešti. Čemu? Uradni komunikeji so govorili samo o sporazumu KRd.e,.prijateljskega sodelovanja ter o ! sn-ovanju gospodarske skupnosti, todani-
,r ni človeka, ki bi verjel, da ni šlo za veliko večje in d a 1 e k o s e ž n e j š e '!!van'\ ^iahja hoče za vsako ceno prepre- j čiti priključitev Avstrije k Nemčiji in celo samo zmago nemškega duha v njej, torej brez »anšlusa«. Kako, je postranskega pomena. Načrtov je več in med glavnimi, ki se omenjajo te dni, je — obnovitev monarhije s Habsburžani na Dunaju in v Budimpešti. Akcija za restavracijo Habsburžanov se vodi v Avstriji 1 zadnje dni popolnoma odkrito, ne glede na to, da z uradnega mesta vse zamikajo. S ta.T 1> ■ ’ b e r g, D o 11 f u s s, hajni-verovci, 1	SOcialci.	ljudovci, vsi
so — o ten- ni nobenega dvorna več — v svojem bistvu monarhisti in 1 e-g i t i m i s t j. Za njimi pa stojita oba Rima, vatikanski in kvirinalski. Kaj hočejo monarhisti? Ustvariti v srcu Podonavja avstrijsko-ogrsko monarhijo, ki bi bila slepo orodje Vatikana in Kvirinala proti Nemčiji na eni in proti mali antanti na drugi strani. Obenem bi pa bila tudi tisto središče, iz katerega na.i bi se pripravljala revizija po željah sovražnikov
Jugoslavije, Češkoslovaške iti Romunije.
Ne vemo še. v kakšnem stadiju je dejansko ta akcija za restavracijo Habs-
buržanov, toda to je zaenkrat tudi postranskega pomena. Glavno je, da obstoja! Če pa obstoja, se moramo vprašati, kaj bi pomenilo njeno uresničenje? Tako Avstrija kakor Madžarska sta se s pogodbami obvezali, da ne bosta nikoli več obnovili monarhistične vladavine pod Habsburžani. Ta obveza še velja! Na drugi strani je eden izmed temeljev male antante odbor proti restavraciji bivše avstrijsko-ogrske vladarske hiše. — Spravljati Habsburžane nazaj na prestol »apostolskega cesarskega veličanstva« in »svetega ogrskega kralja« pomeni torej najpredrznejše izzivanje male antante. Poleg nje je pa tu še druga močna sila, ki tega ne more dovoiiti; ta sila je — Nemčija! Habsburška Avstrija ne bi namreč postala samo kristalizacijska točka za podonavski revizionizem,'’marveč tudi za veliko katoliško nemško državo, ki naj bi odcepila od Nemčije vse njene južne pokrajine. Taka Avstrija ne bi pomenila za Nemčijo samo defenzivne, marveč tudi ofenzivno akcijo! Ne bi samo odbijala »anšlus«, marveč bi hotela še nasprotno: zmanjšati Nemčijo.
Restavracija Habsburžanov v Avstriji bi tako pomenila za narodne socialiste na obeh straneh nemško-avstrijske meje ca-sus bel!j. Kakor se splošno sodi, bi nasta-, la tisti dan, ko bi se to zgodilo, ali pa še prej, v Avstriji nova državljanska vojna, tokrat med narodnimi socialisti in legiti-mlsti. Narodni socialisti v tem primeru seveda ne bi bili sami, kakor so bili l socialni demokrati; za njimi bi stala celotna Hitlerjeva Nemčija! Če je pa res, da stoji za vso akcijo Mussolinijeva Italija, potem je zopet res, da tudi Dollfussova vlada v tem primeru ne bi bila sama: za njo bi stala italijanska voiska, morda celo še madžarska. Če bi Da vkorakale v Avstrijo nemške in italijanske čete, tudi države male antante ne bi mogle stati ob strani. Io če bi — česar pa absolutno ne verjamemo — odobrila italijansko akcijo Francija, potem bi bili interesi Nemčije in male antante absolutno identični in gotovo bi se, formelno ali neformeluo, ustvarila med tema dvema faktorjema zavezniška vez. Kaj bi se rodilo iz tega, ne more nihče prerokovati, da bi pa pomenilo nekaj takega kakor novo vojno, je izven vsakega dvoma.
Vendar so vsaj zaenkrat vse to le hipoteze, a vredne, da o njih razmišljamo in si predočimo možnosti, ki bi lahko nastale in je vsaj nekaj verjetno, da bi lahko nastale. So pa seveda mogoči tudi še drugačni razvoji, zapletljaji in razplet-Ijaji.	-r.
Narodna skupščina
BEOGRAD, 27. februarja. Na današnji proračunski seji narodne skupščine je podal ministrski predsednik Uzunovič več pomembnih političnih izjav, in sicer v zvezi z zagovori punktašev s strani nekaterih poslancev opozicije. Ministrski predsednik je naglasil, da se ravna vlada strogo po zakonskih določilih. Če so ti ljudje spoznali, da je sedanja politika vla de pravilna, potem morajo biti tudi tako pogumni, da to javno izjavijo in tudi objavijo. Govorniki opozicije nimajo nobene ga mandata in pravice govoriti v imenu punktašev. Seja se ob času poročila nadaljuje.
Rusi mobilizirajo
MOSKVA, 27. februarja. Sovjetske vo-r.ške oblasti so odredile v Habarovsku delno mobilizacijo. Vsi rezervisti se morajo takoj zglasiti pri poveljstvu, prav tako se pa morajo vrniti nemudoma tudi vsi vojaki in častniki, ki so na dopustu ter novinci letnika 1911, ki so bili po
naboru puščeni doma. Gre za preventivne odredbe sovjetske vlade, ki so potrebne zaradi tega, ker je Japonska zbrala v Mandžuriji že tretjino svoje vojske.
ANGLEŠKO-ITALI JANŠKI SPORAZUM.
RIM, 27. febr. »Agenzia Stefani« poroča, da je Mussolini sprejel včeraj lorda Edena. Oba državnika sta mogla ugotoviti znatno zbližanje zaradi italijanske in angleške razorožitvene spomenice in ustvaritev skupne delovne podlage. Nato je Eden konferiral z nemškim in francoskim veleposlanikom. Angleško-italijauskl sporazum je že dosežen in bo Eden poročal o tem tudi francoskemu zunanjemu ministru Barthouju.
SPREMEMBA V DIPLOMACIJI.
LONDON, 27. februarja. Dosedanji angleški veleposlanik v Parizu lord Tyrrell je vpokojen; za njegovega namestnika je imenovan dosedanji bruseljski poslanik George Russell Clerk.
Suv_!chev konzulfativni pakt
MED ITALIJO, AVSTRIJO IN MADŽARSKO JE BIL SKLENJEN POLITIČNI IN GOSPODARSKI KONZULTATIVNI PAKT.
DUNAJ, 26. februarja. Tukajšnji merodajni krogi poudarjajo, da se mora smatrati Suvlchov obisk v Budimpešti in njegov sestanek z Dollfussom in drugimi odličniki na Dunaju kot priprava za konferenco, ki naj bi bila v Rimu med 10. in 15. marcem. Gombos in Kanya bosta odpotovala 9. marca iz Budimpešte in bo najbrže takrat odpotoval z Dunaja v Rim tudi Dollfuss. Dollfussa bodo spremljale odlične osebnosti, vendar Pa se še danes ne ve, katere. V Budimpešti in na Dunaju je že sklenjen predhodni pakt med Italijo. Avstrijo in Madžarsko, ki sestoji iz treh točk in pred-
stavlja specifično izdelani konzultativni sporazum, ki naj spravi na enotno linijo skupne interese vseh treh omenjenih držav. Po tem paktu bi v bodoče vse tri države politično in gospodarsko skupno reševale pereča vprašanja. Zaradi tega Madžarska tudi ni podpisala trgovinske- j ga sporazuma z Nemčijo, dokler ni do- i spel v Budimpešto Suvich, čeprav je bi! že 5 dni poprej pripravljen za podpis. Nemška delegacija je morala čakati, to da čim je bil o vsebini sjjorazuma informiran Suvich, je bil Še istega dne v ministrstvu za trgovino sporazum porisan.
Stran 2
Mariborski »Več er n lk« Jutra
V Maribor ni, -dne 27. H. 1934.
Dnevne vesti
KONCERT
i Franjo Čelhar. Včeraj dopoldne ie prispela v Maribor žalostna brzojavna vest, da je po kratki in hudi bolezni pire-nehalo biti srce 57-letnemu poštnemu brzojavnemu nadzorniku g. Franju Čelhar- j ju. S pokojnikom nas je za vedno zapustil mož, ki ga Je moral vzljubiti prav vsakdo, ki ga je poznal. Bil je človek vedrega značaja, odkritosrčen in dobrodušen. Bil
Nezgoda. Danes zjutraj se je pripetila v Kosarjevi ulici 24letnemu Aleksandru Langu nezgoda. Delavec Lang je zapoje tovarišem' ‘n^brfTšMovarirTsiužbi slen pri niesttlein gradbenem uradu pri na vzorno vesten, svoji rodbini pa dober pravi novega kanala v IX)daIjsku Kosar'
DOBRODELNI
2. III. 1934
MARIBORSKA STOLNICA
I
in skrbem oče. Korenjak, kakršen je bil, ni nikdar bolehal v svojem življenju. Huda bolezen pa ga je nenadoma strla in je umrl pri svoji hčerki v Zagrebu, kjer je iskal zdravniške pomoči. Naporno službo brzojavnega nadzornika je opravljal dolga leta v Kobaridu, po prevratu pa ga je zanesla usoda v Maribor, kjer si je v najkrajšem času pridobi! velik krog prijateljev in znancev. Bil je narodnjak in sta z ženo vzgojila svoje otroke v strogem narodnem- duhu. Njegov sin Ivo je znan kot najboljši telovadec v mariborskih sokolskih vrstah. Pokojnika bodo pokopali jutri v sredo popoldne na Mirogoju v Zagrebu, maša zadušnica pa se bo brala v frančiškanski cerkvi v Mariboru 2. marca. Bodi plemenitemu možu in narodnjaku ohranjen lep in časten spomin, njegovim žalujočim preostalim pa naše najiskrenejše sožalje.
t Fran Tovornik. V tukajšnji splošni bolnišnici je danes zjutraj ob 3. uri po kratki in mučni bolezni preminil v starosti 27 let gledališki igralec mariborskega Narodnega gledališča g. Fran Tovornik. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pogreb bo v četrtek 1. mar-! ca in borno uro še pravočasno objavili. Ohranjen mu- bodi lep spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Nova grobova. Včeraj popoldne je umrl v Mariboru v starosti 81 let zasebnik g. Ludvik 'Schutta. Pogreb bo jutri v sredo ob 15. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Danes zjutraj pa je umrl mariborski trgovec g. Josip Kaučič. Pokopali ga bodo v četrtek 1. marca ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi pokojnikoma ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim pa naše globoko sožalje.
Za spomenik pisatelju Jurčiču. V Ivanci Gorici se ie preteklo nedeljo osnoval pripravljalni odbor, ki bo v 10 letih zbral potrebna sredstva za spomenik slovenskemu pisatelju Josipu Jurčiču, ki naj bi se odkril ob stoletnici njegovega rojstva.
Ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru sporoča, daje preložen dvodnevni tečaj za sajenje, o-skrbo in precepljanje sadnega drevja zaradi nepredvidenih ovir na poznejši čas.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru ponovno opozarja vse v Mariboru bivajoče voznike motornih vozil, da morajo dosedanja »Vozna dopustila« takoj zamenjati za nove »Vozniške izkaznice«. Obrazci za zadevne prošnje se dobe na predstojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 12.
Dopusti za učiteljice in učitelje v dravski banovini. Kraljevska banska uprava je odredila, da morajo šolska mpravitelj-stva poročati vsak mesec o dopustih, ki so jih šolska upraviteljstva in okrajna načelstva dovolila učiteljicam in učiteljem po § 84 ali 87 zakona o uradnikih. Poročila morajo biti izdelana posebej za učiteljice in posebej za učitelje. Tiskovine za ta mesečna poročila je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobe se tudi v njeni podružnici v Mariboru.
Pribitek na kinematografske vstopnice za gledališča. V načrtu novega finančnega zaikona, ki je bil v finančnem odboru tudi odobren je tucH določilo, po katerem se bo pobiral od vsake kinematografske vstopnice po en dinar davka za vzdrževanje gledališč, m sicer v vseh mestih, kjer imamo Narodna gledališča ali njih stalna gostovanja. Tako bo šel novi pribitek v Mariboru in motrda tudi v Ptuju za naše mariborsko Narodno gledališče, ki bo s tem dobilo nov vir do-htT^sov v višini 100 do 150 tisoč Din.
Sokolsko društvo Maribor 111. je dobilo že vsa dovoljenja za prireditev tombole 6. maja t. 1. na Trgu svobode. Tem potom prosimo druga društva, ki nameravajo (prirediti tombolo, da se ozirajo na *datt'
jeve ulice. Ko je hotel davi odstraniti neki opaž, se je pri tem zaradi nastopajočega južnega vremena zrušila zemlja, pri čemer je dobil Lang poškodbe na desni nogi. Prvo pomoč so mu nudili mariborski reševalci.
Poskusen samomor. V Ehrlichovi tvor-nici je sinoči neki 22letni delavec Ladislav C. stanujoč v Studencih izpil med delom neko strupeno tekočino. Padel je v nezavest in se pričel zvijati od bolečin. Poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je ko je prišel k zavesti izpovedal, da so ga do tega obupnega dejanja pripravili domači prepiri.
Velik uspeh narodnega poslanca Krej-čija za Slovenijo. Med predlogi novih davkov, ki so bili sestavljeni za amand-mame k državnemu proračunu za prora čunsko leto 1934-35. o katerem pravkar razpravlja naša narodna skupščina, je bil tudi predlog z a uvedbo trošarine na les, odnosno sploh gradbeni material. Ta tro sarina bi bila, če bi bila ravedena, najtežje prizadela Slovenijo. Izračunalo se je, da bi plačali Slovenci na leto najmanj 60 milijonov novih davkov na tej trošarini Da bi pomenilo to za našo lesno industri-
Godbenikl! Delavci in obrtniki, ki so vešči godbe na pihala in godala, torej taki, ki so že nekaj let sodelovali pri kakem godbenem društvu in taki, ki so bili pri vojaški godbi, naj se prijavijo »Godbenemu društvu »Sloga« v Mariboru«, Sodna ulica 9. pritličje. (Podružnica NSZ). Tam dobe vse podrobnejše informacije.
Zaposlitev delavcev v januarju. Na področju OUZD v naši banovini se kon-junkturni razvoj posameznih industrij ni bistveno spremenil v mesecu januarju. Največji prirast izkazuje tekstilna industrija, in sicer 2081 delavcev več napram decembru lanskega leta. Gradnje železnic, cest in vodnih zgradb imajo zaposlenih 538 delavcev več kakor lani. Kemična industrija je r.arasla v zadnjem letu za 229 delavcev. Največji absolutni padec izkazujejo gradnje nad zemljo. Prav tako pa je nazadovala industrija za predelovanje lesa in rezbarstvo. Narobe pa je žagarska industrija napredovala. Veliko konjunkturno nazadovanje je tudi v trgovini, ki ima pri OUZD zavarovanih letos 969 delavcev manj kakor lani. Sezonski razvoj izkazuje v glavnem padec, kakor je to sploh vedno v tem času. Napram de cembru lani je padlo število zavarovancev za 3614 in ni napredovala skoro nobena industrija. Sezonska zaposlitev je najbolj padla pri gradnjaii nad zemljo, pri predelovanju kože in njenih suroga-tov ter v oblačilni industriji
Nasodno sledalifSe
REPFRTO"?
Torek, 27. februarja: Zaprto.
Sreda, 28. februarja:	»Mala	F!oramye«.
Gostovanje g. Marice Lubejeve. Znižane cene.
Četrtek, 29. februarja: Zaprto.
Marica Lubejeva kot »Mala Floramye«.|
V sredo, 28. tm. gostuje ljubljenka mariborskega občinstva, odlična članica »-Narodnega ka-zališta« v Zagrebu ga. Marica Lubejeva v naslovni ulogi Tijardovi-čeve priljubljene operete »Mala Flora-mye«. Ga. Lubejeva je v tej ulogi, ki je pisana kakor nalašč zanjo, dosegla v Zagrebu nenavadno močan uspeh. Veljajo znižane cene.
»Natalija« na mariborskem odru. Prihodnja dramska premiera bo začetkom prihodnjega tedna. Uprizore pretresljivo in učinkovito dramo slavnega ruskega pisatelja Turgenjeva »Natalija« s Kraljevo v naslovni ulogi. Režira gosp. režiser J’ Kovič.
jo in trgovino, ki itak preživlja najtežjo
krizo, komaj doumljivo zlo, menda ni treba posebej naglašati in dokazovati. Treba je bilo zato storiti vse, da se to zlo odvrne. Skrb za to ie prevzel naš narodni poslanec g. ravnatelj Anton Krejči, ki se mu je po vsestranskih naporih in prizadevanjih naposled le posrečilo pripraviti finančnega ministra in vlado do tega. da je bil načrt kasiran. Namesto tega ie bila uvedena trošarina na nove gradnje, ki nas ne bo veliko prizadela. G. poslanec Krejči zasluži za ta zares veliki uspeh hvaležnost velike večine prebivalstva v Sloveniji.
K. D. Triglav vabi svoje članstvo in prijatelje društva na članski sestanek v restavracijo Narodni dom dne 28. II. t. 1. ob 20. uri.
Opozorilo mariborskemu delavstvu.
Združenje trgovcev je prejelo pritožbe, da je pred kratkim prodal neki potnik dunajske tvrdke Hutter delavcem mariborskih tovarn in drugim osebam na obroke ogromno število knjig »Lexikon des ge-heimen Wissens«; sedaj odteguje neka tovarna delavcem za tvrdko Hutter na Dunaju vsaik teden obroke. Prizadeto delavstvo se opozarja, da so tuji potniki o-pravičeni prodajati blago samo trgovcem in obrtnikom, ki to blago prodajajo ali predelujejo, nikakor pa ne drugim osebam, zato smejo brez vsake nevarnosti za tožbo naročeno knjigo vrniti proti povrnitvi že izvršenih plačil in delodajalec ni opravičen vršiti za take protizakonite kupčije svojim delojemalcem kake pri silne odtegljaje od zaslužka.
Izkaznice za brezposelne. Opaža se. da prihaja vedno več ljudi z dežele mesto ali pa narobe, ki se izdajajo ža brezposelne, izkoriščajo javno dobrodelnost ter beračijo po stanovanjih. Največkrat so med njimi tudi taki. katerim je beračenje že nekak poklic in bi pri malo dobri volji lahko našli vsaj zasilno zaposlitev. Da se prepreči beračenje in odstrani vsako zlorabljanje pri osebah, ki se bavijo s poklicnim beračenjem, bo izdalo mestno načelstvo v Mariboru v smislu banovinske naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti (Službeni list št. 204-31 z dne 15. aprila 1933) posebne razvidnice za one brezposelne, ki stalno bivajo v Mariboru. Ta legitimacija ne opravičuje lastnika do beračenja, temveč je le potrdilo o njegovi resnični brezposelnosti. Mestno načelstvo poziva vse brezposelne, ki stalno bivajo v Mariboru, da se javijo v socialno-poli tionem oddelku mestnega načelstva. Ro tovški trg št. 9, kjer se jim bodo izstavile ipredpisane izkaznice.	^
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-| bušnili obolenjih, da deluje »Franz Jose* Sokolsko društvo Studenci pri Maribo- iova« voda sigurno razkrajajoče in vse-r-u priredi 3. marca ob 19. uri in 4. marca i lej milo odvajajoče. »Franz Josefova« ob 20. uri velezabavno komedijo »Križni1 voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah pajek«, delo pisatelja Reimann-Schwarza. j in špecerijskih trgovinah.
Je to ena najduhovitejših modernih ko- j
medij, po katerih je prirejen tudi filmi Proti zaposlitvi tujih inženjerjev pri »Paprika«. Kdor ga je videl, se je mogel nas. Beograjska sekcija oiganizacije ju-imenitno zabavati. Komedija pa je še ne- j goslovanskih inženjerjev in arhitektov je primerno boljša, zato ne zamudite prilike j imela preteklo nedeljo svoj obem zbor. ter si ga oglejte. Cene so običajne. In-j letnem poročilu uprave je zlasti poudar-scenacija g. Mlakarja obeta nova preše- j jeno prizadevanje združenja, da se orga-nečenja, režira R. Lintner.	j	nizira prvi jugoslovanski kongres kemije
Zborovanje JNS v drugem okraju. Dre-1 in tehnologije ter razstava nase kemične vi ob 20. uri bo v zadnji sobi kavarne j in tehnološke delavnosti. Obširno^ se te »Jadran« zborovanje članov in pristašev govorilo tudi o zaposlitvi tujih inženjer krajevne organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke za drugi mariborski mestni dkfairNa"’z1»rovanju bodo podani zanimivi referati o aktualnih vprašanjih.
Zagrebški zasebni nameščenci za socialno zavarovanje. V Zagrebu so v nedeljo zborovali zasebni nameščenci in sklenili poslati ministru socialne politike in narodnega zdravja naslednjo spomenico: »Zasebni nameščenci mesta Zagre-
jev pri nas. Predlagali so se najenergic-neiši ukrepi, da se onemogoči tujim inže' nje r jem zaposlitev pri nas,, da bi lahko zaposlili domače, ker so mnogi brez službe, čeprav so najmanj tako sposobni kakor tuji.
Lanski izvoz našega sadja in grozdja. Iz statistike, ki jo je izdalo naše ministrstvo za trgovino in industrijo o izvozu sadja in grozdja v tujino posnemamo, da so naši izvozniki izvozili lani 1.200 ton ba, zbrani na letnem Občnem zboru po- j grozdja, 10.000 ton jabolk in hrušk, 35.000
družnice Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, z navdušenjem pozdravljajo vaš sklep, da sprožite v Narodni skupščini in senatu predlog, naj se s finančnim zakonom za 1934—1935 sedanji zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki velja na ozemlju Slovenije in Dalmacije, raztegne na vso državo. Prosimo Vas, da sedanji zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev obenem razširite tudi na one zasebne nameščence, ki jih ta zakon ne zadene, to je trgovske nameščence in industrijsko-tehnične nameščence.
Podaljšanje roka za zamenjavo starih bankovcev. Finančni minister je odredil, da se podaljša do 31. marca rok za zamenjavo iz prometa vzetih bankovcev, in sicer po 50 Din z datumom 1. avgusta 1914, po 20 Din z datumom 5. januarja 1905 in po 10 Din z datumom 2. januarja 1903. Rok ne bo več podaljšan.
Prvi velesejem v Beogradu. Ministrstvo je odobrilo statute društva za prirejanje velesejmov in razstav v Beogradu. Prvega aprila bo sestavljen definitiven odbor, ki bo pripravil vse potre bno za prvi velesejem v Beogradu, ki naj bi bil že letošnjo jesen.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Sinja luč Dolomitov«. Od jutri dalje veliki vojni film, ki presega »Na zapadu nič novega«: »Galipolje«, boj med Angleži in Turki.
Kino Union. Samo tri dni Schubertov film »Pesmi mojega hrepenenja« z Marto Fggertovo. Pride veleopereta »Beneška noč« s Tino Patierom.
ton sliv, 1.300 ton slivove marmelade. 2.000 ton orehov in 19.000 ton suhih sliv.
Radiu Ljubljana. Spored za sredo 28. t. m. Ob 12.15: operni zbori na ploščah; 12.45: poročila; 13: čas, koračnice v reproducirani glasbi; 18: komorna glasba, radio-kvintet; 18.30: radio-orkester; 19: o socialni vzgoji, predava dr. Stanko Gogala; 19.30: literarna ura, radio-interviev Vombergarjem; 20: klavirski koncert ge. Rusy s spremljevanjem radio-orke-stra; 20.45: pevski koncert zbora »Ljub-ianski Zvon«; 21.20: fantje na vasi; 22: čas, poročila, reproducirani odlomki iz zvočnih filmov.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.2 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 731.8, reduciran na ničlo- pa 730; relativna vlaga 99; vreme je oblačno; vremenska napoved napoveduje, da bo lepega vremena kmalu konec. Na severu so se pojavili močni mrzli vetrovi, ki pode pred1 seboj oblake in sneg. — Pričakovati je torej v najkrajšem čas1' velik vremenski preobrat.
Zračni rdeči križ.
Sovjetska avijatika beleži neko novost. Te dni je bilo izigotovljeno 50 sanitetnih aeroplanov, in sicer 10 za prevoz ene o-sebe, 40 pa za prevoz po 4 osebe. V vseh večjih aeroplanih so nameščene postelje in veliki naslanjači in je vse tako pripravljeno, da se lahko med prevozom iz* Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, vrše tudi operacije. Aeroplani imajo vo-živčnih bolečinah v kolkih, used-u, se upo dovodne rezervarje in električno razsvet rablja naravna Franc-Jožefova voda z ljavo ter kurjavo. Še v letošnjem letu na-velikini pridom pri vsakdanjem izpiranju | meravajo sovjeti zgraditi 500 takih aero-prebavnega kanala.	I	pianov*
V M a r i b' o r n, 3ne 37. IT. '1531.
SUSX<l\MBORK%a
Mariborski »V e £ e r n! k« Ifulra
Stran S.
Petnajst let plodonosnega dela glasbenega društva „DRAVA.“
Lepo uspeli občni zbor. Iz neznatnega krožka „Sludenški slavček" je nastala današnja „Drava“
Ni malenkost, če obstoja in deluje neko društvo 15 let in izkazuje ob tem svojem društvenem jubileju lepe in vidne uspehe. Tudi ni vsakemu društvu obstoj tako lahek, zlasti če se mora boriti z najrazličnejšimi težkočami. Brez večjih ceremonij je preteklo nedeljo slavilo 15-letnico svojega plodonosnega obstoja in delovanja, narodno-železničarsko glasbeno društvo »Drava«, ki je imelo svoj 15. redni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma.
Občnega zbora se je udeležilo lepo število izvršujočih in rednih članov, prihiteli pa so k temu dogodku tudi zastopniki ljubljanskega godbenega društva železničarjev »Sloge«, in sicer g. inž. Zelenka. zborovodja g. Svetel in g. Furlan. Počastili pa so občni zbor tudi zastopnik ljubljanske železniške direkcije g. dr. Trofenik, zastopnik mariborske podružnice nacionalnih železničarjev in Narodne obrane g. Ogrizek in zastopnik društva »Nanos«. Predsedniško poročilo je podal požrtvovalni in večletni društveni predsednik g. Vokač, ki je uvodoma pozdravil vse zborovalce, posebej pa raz-ue zastopnike.
V svojem poročilu je predsednik v izbranih besedah orisal jubilej društvenega delovanja, opisal postanek in razvoj. Leta 1919. se je osnoval v takrat še nem-čursko zagrizenih Studencih pevski krožek nacionalnih železničarjev. Krožek se je prvotno imenoval »Studenški slavček«, pozneje pa se je preosnoval v nacionalno železničarsko pevsko društvo »Drava«. Navajal je v svojem poročilu vse tež-koče, s katerimi se je moralo društvo boriti prya leta svojega obstoja. Toda požrtvovalnosti in vztrajnosti zlasti nekaterih članov je pripisovati, da se je iz neznatnega krožka razvilo v tako kratkem času eno najmočnejših glasbenih društev v Mariboru. Petnajstletni trud je
nikovo poročilo je bilo z velikim odobravanjem in soglasno sprejeto.
Sledilo je poročilo društvenega tajnika g. Albina Živka. Iz poročila posnemamo. da šteje društvo 973 rednih, 6 častnih in 4 ustanovne člane, od katerih jih je 99 izvršujočih, ki se porazdele na posamezne odseke. Pevski odsek ima 41 pevcev, godbeni ,38 godbenikov, tamburaški pa 20 tamburašev. Vsi odseki so bili v preteklem letu zelo delavni. Pevski zbor je nastopil 30 krat, godbeni 69 krat, tamburaški pa 8 krat, tako, da so skupno ab-solvirali 107 nastopov. Najmlajša veja društva »Drave« je, kakor smo že v pred sedniškem poročilu omenili, glasbena šola, ki se lepo razvija. Po zaslugi ljubljanske železniške direkcije je dobila glasbena šola moderno urejene šolske prosto re, ki ustrezajo vsem predpisom in ne
zaostajajo nič za najboljšimi prostori sličnih zavodov. Že ob koncu prvega šolskega leta je zaključna produkcija gojencev, ki jih je lepo število, pokazala razveseljiv napredek tako kratkega obstoja. Tudi tajniško poročilo so navzoči z velikim odobravanjem vzeli na znanje.
Nato je podal vestno sestavljeno blagajniško poročilo društveni blagajnik g-Paar. Društvena blagajna izkazuje nad 17.000 Din aktive. Sledile so volitve, pri katerih je bil z velikim odobravanjem soglasno ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Vokačem na čelu. Ko-optirani v odbor pa so bili: inž. Hinter-lechncr. Lorcc in Rijavec. Nato so pozdravili občni zbor zastopnik ljubljanske železniške direkcije g. dr. Trofenik, zastopnik ljubljanske »Sloge« inž. Zelenka in zastopnik mariborske podružnice nacionalnih železničarjev in Narodne obrane g. Ogrizek. Z velikim odobravanjem je bil sprejet tudi sklep, da se osnuje na Pragerskem godber.i odsek »Drave«, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
r.«%SB09
Odkritje spominske plošče bratoma Ipavcema v Št. luriju
Apei Ipavčeve pevske župe v Mariboru.
Ipavčeva pevska župa pripravlja slavje, da se postavi trajni spomenik našima zaslužnima skladateljema, bratoma Ipavcema, ki sta s pesmijo prva vzbujala narodno zavest zlasti na bivšem Štajerskem. Njune pesmi so postale last ne le Slovencev, ampak tudi Hrvatov in Srbov. Da se tema možema vsaj nekoliko oddolži in počasti njun spomin, si je žu-pa ob ustanovitvi nadela po njima tudi ime. Letos pa namerava odkriti krasno spominsko ploščo na njuni rojstni hiši v Št. Juriju ob j. ž., in sicer 13. maja pred-
KJERKOLI BOD
POVSOD
ČOKOLADO!
SEVEDA ZOPET SAMO
Delovanje Rdečega križa v Košakih
Dne 4. februarja je bil ob številni udeležbi občni zbor dosedanjih krajevnih organizacij Rdečega križa v Krčevini in Košakih. Oba krajevna odbora R. K. sta najprej zborovala zase v ločenih lokalih, dokler se ni izglasovala razrešnica.
Iz poročil obeh predsednikov, tajnikov in blagajnikov se je dalo povzeti, da sta oba odbora v preteklem letu delovala ■marljivo, storila marsikaj hvalevrednega na humanitarnem področju, največja zasluga pa jima gre za to, da sta zopet — kakor doslej že opetovano vsako leto — podarila za božičnico in šolsko kuhinjo domače šole okroglo 7000 Din. S tem pri spevkom in z nabranimi darovi oziroma
Ipavčeve župe. marveč vse naše narodne javnosti in mora postati narodna manifestacija.
Ta slavnost bo zahtevala poleg nmo-
bil kronan z uspehi. »Drava« ima danes I gega organizatornega dela tudi precej
-1 1% /,..2	.M	,M.	n	|4	T	t	r	n	'f	rt	11	^	T	/1	111 A 1' /1	lil
močan pevski, godbeni, tamburaški in šolski odsek. Pevski zbor »Drave« si je spletel že lepe lavorike s svojimi nastopi pri raznih tekmah, godbeni odsek pa velja širom naše banovine kot eden najboljših. Velikega vzgojnega pomena je glasbena šola pod vodstvom glasbenega strokovnjaka prof. Druzoviča, kjer črpajo teoretično in praktično izobrazbo glasbene umetnosti v prvi vrsti otroci nacionalnih železničarjev.
Na »Dravo« je danes ponosen naš obmejni Maribor. Udejstvuje se pri vseh nacionalnih prireditvah in manifestacijah, kjer uživata velik sloves godba in orkester. Društvo ni bilo ustanovljeno iz pridobitnih namenpv, marveč iz golega idealizma za našo lepo slovensko in jugoslovansko glasbeno umetnost. Predsed
sredstev, predvsem za nabavo plošče in za kritje ostalih s tem spojenih stroškov. Ker pa župa žal ne razpolaga s takimi sredstvi, se obrača tem potom na našo javnost, predvsem pa na premožnejše faktorje, da ji s primernimi prispevki pripomorejo, da se ta svečanost izvrši Čim dostojnejše. Prispevke zbira Ipavčeva župa JPS v Mariboru. Če se je posrečilo pred 2 letoma Hubadovi pevski župi, da je odkrila spominske plošče Davorinu Jenku in Miroslavu Vilharju, upamo, da se bo tudi nam.
S tem slavjem bo spojena tudi proslava 40-Ietnice Celjskega pevskega društva, ko se bo 12. V. zvečer vršil njegov jubilejni koncert v Celju in bo 13. V. popoldne v okviru te proslave koncert Ipavčeve župe v Celju.
poldne. To odkritje pa ni samo zadev3 Podporami plemenitih src je bilo omogočeno obdariti okroglo 200 ubogih otrok z obleko in čevlji ter v šolski kuhinji zagotoviti tekom treh najhujših mesecev vsak dan tečno juho 70 slabo hranjenim šolarjem.
Ko sta bila oba odbora razrešena svojih funkcij, so sc oboji zborovalci sestali v skupnem lokalu, kjer se je izvedla pripravljalna združitev v en občinski odbor Rdečega križa v Košakih. Izvršila se je nato volitev, pri kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen Šolski upravitelj g. Franjo Cvetko, za njegovega namestnika sodni sluga g. Franjo Kapun, za tajnico ga. Zvonka Mariničeva, za blagajničarko pa ga. Terezija Švarceva. Predlagani listi odbornikov in nadzornega odbora sta bili v najlepšem sporazn mu soglasno sprejeti. Kot član odbora je kooptiran banovinski okrožni zdravnik g. dr. Alojzij Turšič.
Na predlog gda. Alojzija Pipana se je sklenilo prirediti 10. t. m. v gostilni Vele v Košakih predpustno veselico, ki je dala 1029.50 Din čistega dohodka. Po iz-
črpanem dnevnem redu je predsednik z izrazom upanja na uspešno delovanje zaključil lepo uspeli občni zbor.
Občni zbor organizacije ]NS Zadravje
JNS, krajevna organizacija »Zadravje«, obsegajoča vasi Brezje, Dogoše in Zrkovce, ki šteje 112 organiziranih članov, je imela dne 4. II. 1934 svoj redni letni občni zbor pri Devici Mariji v Brezju, kjer si je izbrala novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Simon Petrovič, šol. upravitelj, za tajnika Ferdo Vrišer, učitelj, za blagajnika pa Anton Rak.
Organizacija si je stavila v svoj delovni program program v okviru obstoječih strankinih statutov, da se poteguje na željo svojega članstva za sledeče: 1. Za izvolitev krajevnih starešin v smislu občinskega zakona § 110—120; 2. za pra-vično in zakonito predpisovanje davkov in striktno izterjevanje; 3. za razširjenje osnovne šole v Brezju; 4. da se vsa učiteljska mesta zasedejo; 5. za regulacijo Drave; 6. za podaljšanje električnega toča po vsej upravni občini Pobrežje; 7. za stavbo občinske hiše in telovadnice SKJ v sredini občine, da bo mogoč razmah SKJ po vsem ozemlju upravne občine Pobrežje; 8. za sklicanje manifesta-cijskega shoda JNS v okraju Maribor -desni breg v poletnem času.
Organizirani člani so se izrekli za krajevne organizacije, ker je občina Pobrežje preobširna, da bi zamogla obstojati samo ena skupna občinska organizacija, ki bi pri tako številnem prebivalstvu izgubila točen pregled svojega članstva in bi se ne mogla tako intenzivno potegovati za interese svojega Članstva. Navzo či so izrekli svojo zaupnico sedanji občinski upravi in županu Matiji Volku z željo, da bi se prihodnjič udeležil naših sestankov.
A. P. Čehov:
Pijanska zgodba
čez Lajevljevo glavo zleti kriče velik petelin. Lajev globoko vzdihne, brez najmanjšega upanja zamalme z roko, vsede se na kamen. Duša ga peče od žeje, veke ;tttu lezejo, glava mu sili k tlom.. • Mine pet minut, deset, končno dvanajst — Kozjavkin se pa še vedno igra s kokošmi.
»Peter, ali boš kmalu?«
»Takoj. Skoraj sem našel listnico, pa sem jo spet zgrešil.«
Lajev podpre glavo s pestmi in zamiži. Kurje kričanje postaja vedno glasneje. Prebivalke prazne vile lete z okna in zdi se mu, da mu v temi krožijo kakor sove nad glavo. Njihovo kričanje mu zveni po ušesih, groza se polasti njegove duše.
Ž—živina!...« si misli. »V goste me povabi, z vinom in gostim mlekom me obljubi pogostiti, namesto tega sem pa moral peš od postaje in zdaj poslušam te
kokoši...«
Med takim kujanjem vtakne Lajev bra do v ovratnik, položi glavo na svojo listnico in se po malem umiri. Utrujenost vzame svoj delež in — zadremlje.
»Našel sem listnico!« sliši zmagoslavni Kozjavkinov krik. »Takoj najdempo-vršnik, pa je konec in greva!«
Toda zdajci zasliši v spanju pasje lajanje. Začetkoma zalaja en pes, potem drugi, tretji... in pasje lajanje, pomešano s kurjim kokodakanjem da nekakšno čudno godbo. Nekdo pristopi k Lajevu in ga nekaj vpraša. Potem sliši, da lezejo čez njegovo glavo skozi okno, trkajo, vpijejo... Ženska z rdečim predpasnikom stoji pri njem s svetilko v roki in nekaj sprašuje.
»Nimate pravice tako govoriti!« zasliši Kozjavkinov glas. »Jaz sem advokat m pravni kandidat Kozjavkin. Tu moja vizitka!«
»Kaj mi bo vaša vizitka!« reče nekdo s hripavim basom. »Kokoši ste mi prepo dili, jajca ste pomečkali! Poglejte, kaj ste napravili! Danes ali jutri so se imele purice izvaliti, pa ste vse pomečkali. Čemu vendar bi rabil vašo vizitko, gospod!«
»Ne drznite se me zadržavati! No? Kaj! Tega si ne dovolim!«
»Pil bi..,« si misli Lajev, poskuša odpreti oči in začuti, kako nekdo leze čez njegovo glavo z okna.
»Jaz sem Kozjavkin! Tukaj je moja vila, mene vsi poznajo!«
»Nikakega Kozjavkina mi ne poznamo!«
»Kaj boš ti meni pripovedoval? rosto pokličite! On me pozna!«
Sta-
»Nikar se ne repenčite, takoj pride stražnik... Vse tukajšnje letoviščarje poznamo, vas pa še živ krst ni tukaj vi del.«
»Že peto leto sem v Gnilih Vislicah na letovišču!«
»Oho! Kaj so to Vislice? Tukaj je KI lovo. Gnile Vislice bodo pa bolj na desno, za tovarno žveplenk. Kake štiri vrste od tod.«
»Vrag naj me nese! Torej nisem še po pravi cesti!»
človeško in ptičje kričanje se združi s pasjim lajanjem in iz pisanega kaosa glasov je razločiti Kozjavkinov glas: »Ne predrznite se! Jokal se bom! Boste videli, s kom imate opravka!«
Končno glasovi po malem utihnejo, Lajev začuti, kako ga potrepljajo po rami.
KONEC.
Siamski krall namerava v Prago.
Praški li sti poročajo, da bo v najkrajšem času obiskal Prago siamski kralj Brachatipak s svojo ženo Rambajo in svojim spremstvom, ki se trenutno mudi na francoski revieri. Najprej bo kraljev ska dvojica obiskala predstavnike češko slovaške republike, nato se bo pa podala na Visoke Tatre, kjer bo ostala mesec dni iz zdravstvenih razlogov.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo
i-ndustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo 10. do 20. februarja naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto število v lanskem letu.) Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1), savski — (3), vrbaski in primorski — (1), drinski, Beograd, Zemun in Pančevo 1 (1), zetski — (—), donavski 1 (2), moravski 1 (—), vardarski 3 (1); o-tvorjene prisilne poravnave izven kou-kurza: v dravski banovini 2 (1), savski 2 (2), vrbaski, primorski, moravski in zetski — (—), drinski 3 (1), donavski 4 (2), vardarski — (1); Beograd, Zemiun, Pančevo 1 (1); otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovim, savski, vrbaski, primorski, drinski, zetski, donavski, moravski, vardarski, Beograd, Zemun in Pančevo —; odpravljeni kon-tourzi: v dravski banovini — (2), savski 1 (5), vrbaski 1 (—), primorski, Beograd, Zemun, Pančevo — (—), drinski in zetski — (—), donavski 3 (6), moravski 4 (1), vardarski 2 (6); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (4), savski — (13), vrbaski in primorski — (2), drinski — (1), zetski 1 (—), donavski 1 (6), moravski, Beograd, Zemun in Pančevo — (—), vardarski — (1).
O te ženske!
On: »Kajpada! Tvoja obleka mi Je pogodu... ampak vem, da me bo mnogo stala.. •«
Ona:	»Ah,	veš, kadar hočem tebi
ugajati, ne gledam na stroške!«
Stran l
Mariborski »VeŽernlk« Jtitrs	V	Maribor	u,	-dne	27.	II.	1934.
z-f^iOBKUa
Aaa Kavčič in hčerka Erika naznanjata v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je danes umrl njun lskrenoljttbljeni soprog, oziroma oče, sin, brat itd., gospod.
Josip Kavčič
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 1. marca ob 15, uri iz mrtvašnice v rodbinsko groonico na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 2. marca ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor, dne 27. februarja 1934.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni oče, brat, stric in svak, gospod
Franjo Čel tiar
poštni brzojavni nadzornik
dne 26. februarja 1934 v 57. letu starosti, po kratki in težki bolezni, previden s svetimi zakramenti v Zagrebu mirno v Gospodu preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo 28. februarja ob '/sl6. uri iz mrtvašnice na Mirogoju v Zagrebu.
Maša zadušnica bo v petek, 2. marca v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
Maribor, Zagreb, dne 26. februarja 1934.
Pavla Čelhar, soproga; Ivo, sin; Lili, hčerka; Matej Čelhar, brat; Marija Smerdel}, sestra. Obitelji: Vukovičeva, Hoferjeva, Kranlceva, Lodolyjeva
in Paarova.	768
Konjice
Občni zbor krajevne organizacije JNS.
t<e>dni letni občni zbor JNS v Konjicah je bil v soboto 17. t. m. v Narodnem domu ob prisotnosti velikega števila članov. Prisostvoval je zboru tudi domači narodni poslanec g. Karel Gajšek. Iz poročil funkcionarjev je posneti, da je bilo delo krajevne organizacije v preteklem letu izredno živahno in polno lepih uspehov. G. nar. poslanec je podal obširno poročilo o političnem položaju v notranjosti in v zunanjosti naše države ter je primerjal naše gospodarske in politične razmere s položajem v dragih diržavah. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor gg.: predsednik Rado Jereb, podpredsednik dr. Ervin Mejak, tajnik Srečko Vališer, blagajnik Ciril Vrhovšek, odborniki Jožko Ferenc, Josip Prim, Lojze Križnič, Ivan Remec, Rudolf Podlogar, Miloš Polak. Rudolf Rosner, Stanko Sajovic in Ciril Žagar. V nadzorni odbor so bili določeni:	Josip	Kangler, Filip
Kulterer in Viktor Vagner. Članarina je bila določena na 12 Din na leto. Pri slučajnostih so se reševala razna organizacijska vprašanja in nekatere lokalne zadeve.
Sestanek pododbora Županske zveze,
za okraj Konjice je bil v nedeljo 18. t. m.
v divorani Narodnega doma ob polnoštevilni udeležbi županov, občinskih odbornikov in občinskih tajnikov. Odposlanec banske uprave g. tajnik Gorkič je obširno, vseskozi pregledno in na poljuden način poročal o najbolj perečih zadevah naših občin, tako o likvidaciji starih občin, o sestavi proračuna, o blagajniškem poslovanju v občinah in sploh o poslovanju občinskih odborov. K besedi so se o-glasili številni udeleženci iz vseh občin in je g. tajnik Gorkič sproti odgovarjal na vprašanja in dal potrebna navodila. G. tajniku Gorkiču gre prisrčna zahvala za njegov trud in prošnja', da ob prvi priliki zopet obišče naš okraj, ker so taki sestanki v veliko korist napredka in reda v naših občinah. Po poročilu g. Gorkiča je g. notar Rado Jereb, ki je vodil sestanek, poročal o uredbi občinskih uslužbencev, na zboru prisotni g. nar. posl. Karel Gajšek pa je načel nekatera pereča vprašamja naših občin, tako n. pr. plačevanje stanarin in dajanje kuriva učiteljstvu, izločitev in ureditev občinskih cest itd. Lepo uspeli sestanek je g. notar Jereb zaključil po preko 3urnem razpravljanju.
rajo umetnim potem hraniti. Lobanjo ima na treh krajih prebito.
Policijska vest. Radi beračenja in vla-čugarstva je policija prijela mladega človeka in ga perlustrirala. Na stražnici je izjavil, da je brez sredstev in da ne poseduje nikakih listin, piše pa da se Roman Brezočnik, rojen 13. 2. 1913 v Trau-steinu na Nemškem, domovinsko pristojen je v mestno občino Maribor. Dali so ga pod ključ, dokler se ne dožene, če in v koliko so njegove navedbe točne.
Izsleden vlomilec in tat.-V srednjih Halozah je bilo pred kratkim izvršenih več vlomov in tatvin. Petim posestnikom so bile ukradene razne stvari, med temi kovaško, mizarsko in tesarsko orodje. Fne-mu posestniku je bilo odnesenih 500 Din v gotovini in dvocevna lovska puška, tako da znaša škoda okrog 6000 Din. Orožniki so prijeli viničarja Jurija Perneka iz Gorce, ki je na sumu, da je v zvezi z vlomi in tatvinam. Pri hišni preiskavi so naleteli na predmete, ki izvirajo Iz tatvine. Končno se je pod težino dokazov udal in priznal dejanja.
Sokolstvo
Dramski odsek Sokola Maribor II., Pobrežje, se s polno paro pripravlja za veseloigro »Velika repatica«, burka v 3 dejamjih, katero bo vprizoril v nedeljo 4. marca v dvorani Renčelj na Pobrežju. — Smeha bo več ko preveč od začetka do konca, zato naj nihče ne zamudi, da mn ne bo pozneje žal. Na svidenje.
Iz sokolskega društva Matica Maribor.
Društveni blagajnik je izročil inkasantu nabiralne pole za pobiranje članarine ter prosi članstvo, da svoje obveznosti na-pram društvu poravna ter plača članarino po možnosti celoletno, kakor tudi vse eventuelne zaostanke. Inkasant ima pri sebi tudi prijavnice za one, ki bi želeli na novo pristopiti z društvu. Zdravo!
Razno
KRAJNIKE 4 m dolge, stebri za ograjo, : vse potrebščine za brajde špalirje itd. in rezan les, vse ■ popolnoma suho, kupite poceni ■ v lesni trgovini Albina Čeha. j Maribor Betnavska c. 4. 709
Prodam
Kino. V mestnem gledališču se predvaja v sredo 28. tm. in v Četrtek 1. marca 1.1., vsakokrat ob 20. uri film »Beg v Nizzo«. V glavnih vlogah G. Aleksander, Elza Elster, Firic Fischer in Betty Byrd. Kot dodatek Ufin tednik.
Seja mestnega sveta ptujskega bo v četrtek 1. marca tl. v-posvetovalni dvorani.
Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 44letno posestnico Marijo Kamen-šak iz Ptujske gore. Na poledeneli cest; je padla in si zlomila levo nogo.
Tatu preprog na Glavnem trgu v Ptuju, o čemer smo poročali, so izsledili v Pri-jedoru (Bosna) in ga aretirali in pripeljali v Ptuj. Je to neki Sekan Džanano-vič iz Prijedora. Izročili so ga ptujskemu sodišču.
Posestnika sin Franc Vršič iz Bukovcev, ki je bil — kakor smo poročali, na pustni torek smrtnonevarno ranjen pri Sv. Marku, se še do sedaj ni zavedel. V nezavesti je že polnih 12 dni in ga mo-
Soort
Rezultati kombiniranega tekmovanja za prvenstvo MZSP. Kot smo že včeraj poročali, se je preteklo nedeljo vršilo na Pohorju tekmovanje za prvenstvo dravske banovine in MZSP. Danes priobčujemo' rezultate posameznikov v kombiniranem tekmovanju za prvenstvo MZSP; vrstni red je bil naslednji: 1. Emil Vodenik (MSK) 426.5 2. Bogo Šraml (Sm. ki. Ljubljana) 412.5, 3. Ljuban Mušič (HaŠk) 377.6, 4. Franc Berlek (Železničar) 350.3, 5. Herman Tkalčič (Olimp, Celje) 340.2, 6. Tonček Priveršek (Concor-dia) 336.5, 7. Panto Mitrovič (Olimp, Celje) 335.8, 8. Drago Fanedl (ISSK Maribor) 279.1, 9. Viktor Muraus (Železničar) 265.6, 10. Franc Seidler (Maraton) 233.5 itd. Prvak MZSP v kombinaciji je postal Emil Vodenik (MSK).
PRODAM
novo, enonadstropno vilo, letni donos Din 43-200, 8 minut dO Glavnega trga za Din 380.000. Naslov v upravi »Ve-černika«.	764
POHIŠTVO
za stanovanje in trgovino, kakor tudi oblieke ceneno na prodaj. Aleksandrova c. 12/11, Maribor.	760
Kupim
>VVJW III-«.* 1	——
■■■■■■■auiuL .-t- m '—mili t .
KUPIM DOBRO OHRANJENO
pripravo za izdelovanje sladoleda. Naslov v upravi »Ve-I černika«.	765
Službo dobi
GOSPODIČNO
za trgovino in pisarno sprejmem takoj: Naslov v upravi »Večernika«.
POSTREŽNICO,
priduo in pošteno po možnosti oženjeno, sprejem. Naslov v upravi »Večernika«. 6000
Stanovanje
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam dvema osebama. Drav ska ul. 10, Razboršek. 766
SOBO
jako lepo s posebnim vhodom takoj oddam za Din 190.— Magdalenska ul. 23, pritličje. 770
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni oče, oz. stari oče, tast in brat, gospod
v ponedeljek, dne 26. februarja 1934 ob 13.30. uri v 81. letu svoje dobe boguvdano preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo' v sredo, dne 28. februarja 1934 ob 15. uri jz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 1. marca 1934 ob 7. uri v stolni župni cerkvi.
Maribor, dne 27. februarja 1934.
Karel, Marija, Otmar. Greta, otroci; Ivan Kušar, zet: Avgusta Schutta, snaha. Avgust Schutta, brat Antonija, Karel in Erika, vnuki. 77l
Gumijast škornji za dež, blato in vsako delo po mokrem terenu
VISOKOPRITLIČNO,
novo urejeno, lepo stanovanje oddam s 1. marcem. Studenci, Ciril-Metodova ul. 17. 767
NA DOBRO DOMAČO HRANO
in stanovanje sprejmem gospoda ali gospodično, mesečno Din 400__________  Aleksandrova
c. 57. pritličje, levo. 76i
NE PREPUŠČAJO VODE
Moški
89°
Volnene nogavice: moške Din 13-50, ženske Din 1080, otroške Din 6'30 in 8-10
Vel. 23-26
sr
M. 27-34
IV
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.