Poitnina psvšaSSrasa. Glasilo »»Samostojne Icmefiisic® l23laajsa. vsak četrteIs. Narožnina: celoletno.................K 50-— poluletno.................v 2d-— Posamezna številka............ „ 1'— Kmet, pomagaj si sama, in svoje stališče v dpžavi uvavnavaj si sam! InseraSi: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase............. uradne razglase....... reklame................ K 1--„ 1-50 2— Uredništvo Sto sipravRšštv® »ista I© v Ljubljani r a Kongresnem trga s*. 9 jnasprotš stosreal. Občni zbor »Samostojne kmetijske stranke" V nedeljo dne 6. t. m. so se zbrali v veliki dvorani «Narodnega doma» v Ljubljani delegati iz vse Slovenije, da manifestirajo na občnem zboru SKS. za zmago vzvišene ideje kraet-ske osamosvojitve ter da s svojo besedo in s svojim nastopom podpro one, ki so jim zaupali težko breme — narodnih poslancev. Bil je to pravi praznik kmetskega in obrtniškega vstajenja. Preko 300 delegatov iz vse Slovenije, ki so zastopali na tisoče in tisoče volilcev, se je zbralo pod svežim in zmagovito plapolajočim zelenim praporom, da polože trdne in nepremagljive temelje za dosego naših najvišjih idealov — za edinstvo naroda in konsolidacijo države. Ne razne «državotvor-ne» stranke, temveč kmetsko ljudstvo vse Jugoslavije bo ujedinilo državo in izvršilo njeno konsolidacijo, ko bo pomedlo s starimi in koruptnimi Strankami in ko bo z zmago Stare pravde osvobodilo tudi gospodarsko ogromno večino našega ljudstva. Ves potek občnega zbora je poira-zal, da se te visoke in težavne naloge vsi delegati zavedajo. Vodilna nit v vseh govorih je bila ista — osamosvojitev kmeta in obrtnika, vsi govori pa so tudi izzveneli v neomajni volji vseh, vzdržati za zmago kmet-ske osamosvojitve vsak boj in prenesti vsako žrtev. Vzpodbujajoče je bilo tudi splošno zanimanje, ki je vladalo ves čas na občnem zboru, dasi je trajal zbor nepretrgoma od desetih dopoldne pa do pol treh popoldne. Nobenega predčasnega odhajanja ni bilo, vse je s pozornostjo sledilo poročilom, dokler ni bil dnevni red celotno za vršen. Poseben pomen je dobil občni zbor z navzočnostjo tovarišev poslancev iz Srbije in Bosne. Skupna fronta vseh kmetov vse države je bila s tem najjasneje dokumentirana in konkretno je bilo dokazano, da ni več daleč čas, ko bo prva in odrešujoča sila v državi enotno organiziran kmetski in obrtniški stan. Poleg srbskih tovarišev so se udeležili občnega zbora skoraj vsi naši poslanci (manjkala sta le poslanca Kirbiš in dr. Vošnjak), vsled česar je dobil občni zbor še poseben sijaj in pomen. » » * Občni zbor je otvoril ob določeni uri predsednik SKS., posl. Kašar. S toplimi besedami je pozdravil na-vzočne srbske poslance: tovariša Če-domira Sfankoviča iz Srbije, tovariša Rista Džokiča in Marka Gakovi-ea iz Bosne. Z viharnimi živio-klici jih je pozdravil zbor. Nato je podal tovariš Kušar takoj poročilo načelništva. Zaradi važnih strankarskih zadev se je sestalo strankino načelništvo v letu 1920. k 22 sejam in sklicalo je tri seje izvrševalnega odbora. Za izvrševanje svojih sklepov se je načelništvo posluževalo tajništev v Ljubljani, Celju in Mariboru kakor tudi vseh okrajnih in krajevnih organizacij. Načelništvo je kmalu spoznalo, da je potrebno skupno delovanje vseh širokih kmetskih in obrtniških slojev iz vse države, če naj dosežemo tako ureditev države, ki ho upoštevala interese večine prebivalstva. Zato smo dali pobudo za osnovanje kmetskih organizacij v Srbiji, Bosni, Dalmaciji in Hrvatski, se udeleževali vseh tozadevnih posvetovanj in kongresov ter poizkušali privesti tudi Radiča na pravo pot. Predvsem pa smo mislili na to, kako bi združili vse slovenske kmete v eni stranki, ko imamo vendar vsi ene in iste težnje. V ta namen smo se sestali z odposlanci «Kmetske zve-ze» ter jih skušali pridobiti za skupno delo. Pregovori niso dali povolj-nih rezultatov, ker so to preprečili vodje «Kmetske zvezo — gospoda. Združili pa sta se v eno stranko «Samostojna kmetijska stranka* in «Samostojna gospodarska obrtna stranka*. Obrtniki po deželi so tako tesno vezani z interesi našega stanu, da smo si iskreno podali roke za skupno delo. Priprave za volitve v konstituanto in za širjenje našega programa so zahtevale, da smo poleg neštetih shodov priredili kmetski tabor v Ljubljani in kmetski praznik na Bledu. Sestavili smo poseben statut za sestavo kandidatnih list za ustavotvor-no skupščino in izdali volilni program. Na podstavi tega smo sestavili kandidatne liste in jih predložili izvrševalnemu odboru v odobritev. Izrekli smo se tudi za vezane mandate za vso ustavo, in sicer tako za skupščino, kakor za vse postavodaj-ne zastope. Tudi vse polno gospodarskih vprašanj je rešilo v tej dobi načelništvo. Razpravljalo se je o tem, kako bi bilo izvesti agrarrfo reformo. Zavzeli smo stališče, naj se kmetska posestva ohranijo, razdele pa naj se velcposestva, fideikoniisna in posestva mrtve roke. Naši zahtevi po odpravi advokatov kot nadzornikov in upraviteljev sekvestriranih posestev se je ugodita ter se jih je nadomestilo s praktičnimi kmetovalci in kmetijskimi strokovnjak' Glede vojnih posojil se je sklenilo, naj se jih najprej žigosa, ker šele potem bo stranka zavzela svoje stališče glede njih. Zahtevali pa smo, naj se očuva premoženje sirot, ubožcev, varovancev in malih štedljivcev. Postavili smo si veliko nalogo gospodarske osamosvojitve in ustanovili kot prvo čisto gospodarsko podjetje «Ekonoma», zadrugo z omejeno zavezo; delniška družba «Eko-nom» pa prestane s svojim delovanjem. Proti uničenju gozdov velepose-stev smo najenergičneje nastopili in izposlovali preklic že izdanih ministrskih dovoljenj velikim lesnim tvrd-kam in židovskim firmam. Dolgotrajno prerekanje zaradi ustanovnega občnega zbora * Kmetijske družbe za Slovenijo* je sedaj menda končano; včeraj je bil zadnji dan, ko se je imel glavni družben odbor izreči, ali skliče občni zbor sam, ali pa stori to komisar. Poleg vsega tega je načelništvo vodilo vse drugo strankarsko de- lo, interveniralo, vlagalo resolucije, spomenice itd. Prav tako je žahteva-lo načelništvo razne revizije davčnih predpisov ter doseglo v mnogih primerih popoln uspeh. Z glasnim odobravanjem so sprejeli delegati poročilo načelništva. Prečital se je nato pozdrav poslanca drja. Vošnjaka, ki zaradi dela v ustavnem odboru ni mogel priti na občni zbor. S klici «Živio Vošnjak!» je sprejel občni zbor njegov pozdrav. O novem organizacijskem redu je poročal tovariš Jamnik. Po njegovem poročilu se je vnela živahna debata, v katero so posegli tovariši Ažman, dr. Kavčič, Mrmolja, Jamnik in Tršan. Po novem organizacijskem redu tvorijo jedro stranke kra~ jevni odbori, ki se združijo v okrajne odbore, ti pa zopet v dva okrožna odbora, in sicer eden za Štajersko, drugi za Kranjsko. Vsak teh odborov voli po šeot ockgatov v iz-vrševalni ali delovni odbor. Nato je sledila glavna točka občnega zbora: poročila poslancev. Prvi je govoril Srbijanec tovariš čedomir Stankovič, pozdravljen z glasnimi živiO-klici. Zahvalil se je za prisrčen sprejem in izrazil svojo radost, da je mogel priti med slovenske kmete. Živimo v resnem trenutku, ko se polagajo temelji našega bodočega življenja. Ker se mi tega popolnoma zavedamo, zato smo zahtevali, da se izvedejo naše osnovne zahteve. Ni res, da so te nepraktične. To samo lažejo nam sovražni listi, ki tudi širijo z vso vnemo laži. da vlada med nami in Slovenci nesoglasje. Nobenega idejnega nesoglasja ni, vsi imamo en cilj, vsi smo edini v tem, kaj hočemo. Samo glede taktike je med nami mala razlika, ki obstoji v tem. kako priti do cilja. Naša trdna volja je, da se ustava čim prej sprejme in smo v tem oziru vladi že znatno pomagali. Tudi v vlado bi vstopili, če nam da ona to, kar moramo zahtevati. Toda vlada ni sprejela niti polovice naših zahtev! Trenutek je resen. Zato prevda-rite dobro, kar sklenete, ker gre za interes vsega kmetijskega ljudstva, ker gre za njegovo gospodarsko svobodo! (Viharni živio-klici.) Nato je govoril Bosanec tovariš Risto Džokič. Prihajam iz ponosne Bosne, ki je robovala stoletja m ki je navsezadnje vseeno doživela svoje osvobojenje. Njene pozdrave prinašam z vročim pozivom, da ocuvate Vi, ki branite naše najnevarnejše meje, našo zemljo! Bodite uverjeni, da pridemo vsi, če bi bile Vaše meje ogrožene, bodite pa tudi-uverjeni, da pridemo rešiti vse, kar še ni ujedinjenega. (Zivio klici.) Jugoslovani nismo imeli nikdar sreče, da bi nas drugi osvobodili. Zategadelj tudi sedaj ne upajmo na druge, temveč zidajmo le na sebe, na svojo moč! (Res je! Živio-klici.) Bratje, ljudje ki so bili vedno čr-norumeni, so stvorih narodno pred-, stavništvo žalostnega spomina. Zato! pa je bilo to predstavništvo skoraj bolj gledališče kot ljudska zbornica., -Osvobodili smo se tega predstavništva. Ali zapomnite se, da nas je v ustavotvorni skupščini samo 39, to je samo enajstina vseh poslancev, in da zato ne moremo vršiti drugega kot kontrolo. Toda naša je bodočnost. Ker se je boje, zato delajo naši sovražniki z vsemi silami, da bi nas osleparili za bodočnost. Tak je položaj in po tem sodite! Mi vsi smo eno: jaz sem Vaš poslanec, kakor so Vaši poslanci naši. Kajti naše dele je skupno in enak nam je cilj. Razlike pa, ki obstoje v taktiki, mora skupni cilj izgladiti. Mi nočemo nobenega nasilja nad drugimi, temveč le hočemo, da smo vsi bratje v svobodni in enotni državi. (Tako je!) — Zavedamo se dobro, da je bila vera naša rešitev in da je bila ona temelj naše osvoboditve. Zato bomo varovali vero vsakogar in celo čifutom ne pustimo jemati vere. Hočemo edinstvo države in gospodarsko svobodo. Če nam vlada da to dvoje, vstopimo tudi v vlado. Nočemo pa, da nam zagori rdečica sramu na licu, če bi prodali svoje ideje, interes ljudstva, kakršnikoli vladi. Na srečno bodočnost! (Viharno odobravanje.) Poslednji izmed gostov je govoril tovariš Marko Gakovič Rečem samo dvoje, ker je čas kratek. Naš boj velja v prvi in pravzaprav edini vrsti špekulantom. Če Vam kdo reče: Srbi ali Hrvati so vsega krivi, tedaj vedite, da dotičnik laže in špekulira, kako bi potem razdora zavladal med nami. Zato boj vsem špekulantom, pa naj bodo že gospodarski ali politični. Odkrito Vam pa tudi rečem, da imejte v svoje poslance popolno zaupanje. Tri mesece sem gledal njih delo in videl; kako vestno in neumorno zastopajo Vaše koristi. Živeli Vaši poslanci! Viharni živio-klici, ki niso hoteli prenehati, so sledili temu Gakoviče-vemu pozivu, ki so se posebno stopnjevali, ko je dobil besedo tovariš Pucelj, glavni poročevalec o delu naših poslancev, ki je dejal: Ker nam je čas le kratko odmerjen, zato se moram omejiti le na najvažnejše. Če pa bom zaradi tega prekratek, pa vprašajte, saj smo ljudska stranka, v kateri ima besedo vsakdo. (Res je!) Moja dolžnost je, da Vam poročam o notranjem in zunanjem položaju. Zaradi nesoglasij, ki se pojavljajo v zbornici, trpi naš ugled na zunaj. Zlasti Italija opazuje pazljivo vsak separatistični nastop Hrvatov in Slovencev in naš poslanik v Rimu, gospod Antonijevič, je povedal, ko se je vrnil pred enim tednom iz Rima, da so mu izrazili visoki italijanski funkcionarji svoje pomisleke glede izvedbe rapallske pogodbe. Da bi namreč bilo mogoče bolje počakati; kako se razvije Radičeva in Korošče-va (pfuj!) akcija. Po našem notranjem stanju nas presojajo od zunaj in mi Slovenci imamo zato posebno razvito razumevanje. Mi in Srbijancir Srbi, ki so se osvobodili sami, imajo vse siinejšo samozavest ter se zato za svojo svobodo ne boje. Zategadelj so pa tudi za mnenje tujine vse bolj brezbrižni. Iz te različne naše predzgodovine pa izhaja tudi nesoglasje v naši taktiki in okolnost, da presojamo vsako vprašanje s svojega posebnega stališča. Iz tega pa izhaja tudi različno mnenje glede vstopa v vlado. Tudi Šumadinci hočejo podpirati vlado pri sprejemu ustave, nočejo pa vstopiti v vlado, ker se boje, da bi se s tem kompromitirali. Temu nasproti pa smo mi razumeli Pašiča, ko je dejal, da je sicer naša moralna podpora v zadevi ustave razveseljiva, da pa za ugled države ni istega pomena, če se bojimo z vstopom v vlado povedati vsemu svetu, da krijemo ustavo s svojim imenom, da smo vsi eno. (Tako je!) O notranjem položaju. V zbornici odločujejo obe večinski stranki, radikalci in demokrati, ki s svojimi 192 mandati sicer nimajo večine, brez pomoči katerih pa vendar ni mogoče noben sklep. Ti pa ne odločujejo samo o ustavi, temveč vodijo tudi vse tekoče delo in vladajo. Zato je mogoče, da naši demokrati s svojimi tremi mandati igrajo v Beogradu večjo vlogo kot veliko močnejše stranke. Stvar je ravno v tem, ker so v večinski stranki. Vprašanje nastane sedaj, ali naj odlašamo z ozirom na čistost ideje še dalje z vstopom v vlado ali pa naj skušamo z vstopom v vlado doseči znatne in važne koncesije. Kajti jasno je, da ustrežejo večinske stranke samo onemu, ki krije njih delo s svojim imenom. Ali naj vstopimo v vlado ali ne, to vprašanje pa rešite Vi! Ključ situacije v skupščini je pri zemljoradnikih. Vlada jih za sprejem ustave ntijno potrebuje, če pa jih ne dobi, potem mora dobiti druge. In kakor vse kaže, so se pogajanja z zemljoradniki razbila v korist Turkov. Če pridejo mohamedan-ci v vlado, potem tudi ni več daleč Korošec. Tudi o tem morate odločiti Vi in Vaš sklep bo pa tudi odločujoč glede «Kmetijske družbe» in . glede najrazličnejših drugih vprašanj, ki nas silno zadevajo. Dosedaj so bili doseženi že veliki uspehi le z ozirom na upanje, ki smo ga vzbudili pri večinskih strankah glede svojega vstopa v vlado. To je zasluga treh naših delegatov, ki so vodili pogajanja in nobenega drugega ne. Samo na podlagi tega upanja smo dosegli «kancelparagraf», po katerem se vera ne sme izrabljati. In na istfc način smo tudi dosegli avtonomijo, s katero uganjajo nekateri veliko cigan i jo. Odločujoči krogi niso na- Sporočajte uredništvu našega Usta vse važnejše dogodke svojega kraja! 2 Skrbite za nove naročnike in naročnice ,,Kmetijskemu listu"! sprotni niti eni, niti dvema samoupravnima slovenskima pokrajinama. Enako je zagotovljena pokrajinam tudi zakonodajna oblast, ki se naj omeji na določitev štatutov glede uprave posamezne pokrajine. Pokrajinski zbori bi končno odločali o pokrajinskih financah, cestah, zdravstvenih in prometnih uredbah, strokovnem šolstvu, sploh o vsem, kar bi zadevalo le pokrajino. Uvoz laškega vina bi se mogel preprečiti, odpraviti bi se dale pristojbine pri davčnih opominih, zvišal bi se minimum pri osebni dohodnini na 12.000 kron, dosegle bi se nove olajšave pri izvozu poljedelskih pridelkov in živine, dosegljivega bi bilo še vse polno, seveda le, če bi tudi mi podprli večinske stranke s svojim vstopom v vlado. Ali kakor rečeno: o vsem tem odločajte Vi, kakor tudi o tem, ali naj pride Korošec zopet do moči. Afera Vošnjak. V zadnjem času pisarijo listi- posebno mnogo o aferi Vošnjak. Naj-zanimiveje pri vsem tem je to, da afere sploh ni. Res je sicer, da je glasoval naš tovariš Vošnjak za to, da se vzame vladni ustavni načrt za podstavo debate. Toda pripomniti je treba, da ni podal zemljoradnički klub nobenega lastnega načrta, da se ni v klubu sklepalo o tem, kako naj glasujejo posamezni člani" ustavnega odbora in da zaradi tega tovariš Vošnjak nikakor ni bil vezan na kak sklep. Končno je minister Trifkovič obljubil, da sprejme vlada v ustavni načrt naše glavne ekonomske pogoje, kar je pozneje potrdil tudi Pašič, vsled česar so bili vsi naši zastopniki v ustavnem odboru pripravljeni glasovati za vladni načrt. Ker se je pa minister Trifkovič zarekel, zato tega naši niso hoteli storiti, niso pa o svojem namenu obvestili drja. Vošnjaka, ki je glasoval potem tako, kakor je bilo preje sklenjene. Dr. Vošnjak je potemtakem popolnoma nekriv; zato tudi ni proti njemu nobene obtožbe in nobene preiskave in zato tudi nobene sodbe. Vse skupaj so privlekli za lase gotovi ljudje, ki bi radi nam škodovali. To je Vošnjakova afera in s tem končam. (Dolgotrajno in glasno odobravanje.) Ko se je poleglo odobravanje poslušalcev, je povzel besedo poslanec Mrmolja. Kratko, toda jedrnato je poročal o sedanjem stanju agrarne reSorme. Pri nas se tiče agrarna reforma samo veleposestev, fideikomisnih posestev in posestev verskega zaklada. Kljub temu, da je vse polno uradnikov se v resnici ničesar ne reformira 'Zato je potrebno, da vzamejo vso stvar v roke naši krajevni odbori, ki naj sestavijo natančen popis posameznih veleposestev ter obenem predlože podrobno izdelan načrt za izvedbo agrarne reforme. Vse to naj pošljejo potem v Beograd na nasiov Zemljoradničkega kluba. Namesto da bi se ljudje izselili v Ameriko, je stokrat boljše, da se naselijo v južni Srbiji, kjer morejo postati samostojni gospodarji. Država jim da zemljo brezplačno in poleg tep-a brezobrestno posojilo, ki ga je treba vrniti tekom 50 let. Do danes se je naselilo v teh krajih Okoli 20.000 družin. Prošnje je treba vlagati pri agrarni direkciji v Ljubljani. (Glej članek «Naseljevanje v južni Srbi i», ki je izšel v -Kmetijskem listu« dne 10. februarja 19211) Do-brovoijci, to so oni, ki so se bonii v srbski vojski, dobe po pet hektarov zemlje. Prošnje je treba vložiti pn ministrstvu za socialno politiko. Vsi oni, ki imajo toliko besedi, češ da morajo poginiti vsled pomanjkanja zemlje in ki hočejo iz same nevoščljivosti vzeti kmetu celo zemljo, ki jo obdeluje, so nevarni kricaci in hujskači, če se nočejo posluziti ugodnosti, ki jim jo daje vlada Obdelovanje zemlje je najtežje delo in uspeva le tedaj, kadar dela vsa družina Pri nobenem drugem stanu ni to potrebno, povsod drugod hrani glavar družine vse njene člane. Samo pri kmetu ni tega, samo v kmetski rodbini morajo delati vsi. Zato je agrarna reforma pri nas zgrešena, ker ne odločujejo v občinskih agrarnih odborih samo obdelovalci zem- lje, temveč tudi razni komunisti in drugi, ki se boje trdega dela na polju. V Bosni je agrarna reforma nekaj čisto drugega. Tam so Turki zasuž-nili srbskega kmeta in mu ukradli zemljo. Zategadelj zahtevajo naši tovariši v Bosni, da se zemlja odvzame begom, njenim sedanjim lastnikom, in sicer brez odplačila. Jasno pa je, da se bo moralo nekaterim nekaj povrniti, ker bi drugače mnogi morali poginiti vsled pomanjkanja. Dolžnost krajevnih odborov je, da pripravijo vse, da se že vendar enkrat izvede agrarna reforma. Kdor pa ima ljubezen do zemlje, kdor hoče postati lasten gospodar, kdor ni samo prazen hujskač, tisti se naj naseli v južnih krajih države, in sicer čim preje, da pride do ugodnejše in boljše zemlje! Z glasnim odobravanjem so se zahvalili delegati poslancu Mrmolji za njegova stvarna izvajanja." Sledila je na to debata o poročilu poslancev. Tovariš Kenda: Srbski tovariši so poudarjali, da je troje potrebno za dosego našega končnega cilja, to je sloga, politična svoboda in gospodarska svoboda. Pri nas v Sloveniji, pa tudi v Bosni še ni popolnoma dosežena svoboda. Še je vse polno verig, ki nas ovirajo, da bi prišli do gospodarske svobode. Zato je za nas življensko vprašanje preprečitev, da bi prišli na vlado elementi, ki bi nam skovali še nove verige. Ako pridejo Turki na vlado, se to zgodi Bosancem, če pa pride v vlado Korošec, se zgodi to nam. Imamo tu dva zla, med katerima moramo izbirati. Govornik apelira na Srbijance, naj upoštevajo vedno naš položaj in naj store svoje, da ne pridemo iz enega jarma v drugega. Popolnoma zaupamo svojim poslancem, ki naj potem, ko so se posvetovali z našim načelništvom, sklenejo, kar smatrajo za potrebno. Tovariš dr. Kavčič: «Samostojna kmetijska stranka» je nastala pravzaprav sama od sebe v boju proti Šu-steršičevemu sistemu izrabljanja kmeta. Na gospodarskem polju je njena glavna naloga in na gospodarskem polju mora doseči tudi svoje prve važne uspehe. 1.) Mi moramo dokončati boj glede «Kmetijske družbe za Slovenijo«. 2.) Mi moramo doseči, da se pri davčnih opominih ne plačuje, od vsakih 100 kron štiri krone glob«. 3.) Nad vse važno je nadalje, da se naredi zlorabi vere enkrat za vselej konec. 4.) Silno smo dalje zainteresirani pri občinskih volitvah, ki se morajo izvršiti po pravilnem načelu. 5.) Uvozna carina na vse predmete, ki jih kmet nujno potrebuje, se mora odpraviti ali vsaj silno zmanjšati. Obleka in stroji morajo biti carine prosti. Nikakor ne gre, da tirajo razni špekulanti pri nas cene navzgor, dočim po vsem svetu le-te padajo. 6.) Izvozna carina na poljedelske pridelke in živino mora pasti, ker ne moremo.trpeti, da obuboža kmet kljub temu, da so njegove kašče in hlevi polni. To so za bližnjo bodočnost naše glavne gospodarske zahteve, ki jih moramo doseči. Če jih dosežemo, potem moramo nositi tudi odgovornost za morebiten vstop v vlado. Zato predlaga govornik, naj se da našim poslancem proste roke. Tovariš Kenda vzdržuje svoj predlog in predlaga poslancem zaupnico, kar pozdravijo zborovalci z glasnim odobravanjem. Tovariš Meden prinaša pozdrave pravkar osvobojenih kmetov iz logaškega in postojnskega okraja. Predlaga brezpogojen vstop v vlado z ozirom na zunanji položaj države. (Klici: Brezpogojen ne!) Tovariš Cerar: Če hočemo kaj doseči, moramo biti pri krmilu. On ni za brezpogojen vstop, pač pa pod ugodnimi pogoji. Apelira na brate Srbe, da opuste malenkostne pomisleke. Kakor so zrušili dunajski imperializem, tako naj uničijo tudi rimski klerikalizem! In če to ne gre drugače, naj stopijo v vlado. Tovariš Kušar: Nikdar in nikoli ne gremo mi brezpogojno v vlado in četudi bi današnji občni zbor sklenil tako. Pogajali smo se in se bomo še pogajali. Naš vstop v vlado bo odvisen slejkotprej od koristi, ki jih bomo s tem dosegli za našega kmeta in obrtnika. Ko sta govorila še tovariša Jam-nik in Zupančič, je bil pri glasovanju predlog tovariša drja. Kavčiča skoraj soglasno sprejet. Sledile so nato volitve načelništva. Za predsednika SKS. je bil soglasno izvoljen tovariš Pipan. Nato je podal tovariš Bukovec tajniško poročilo, iz katerega posnemamo nastopno: Spričo stalno rastočega zanimanja je postajala potreba lastne stranke in strankine pisarne vedno večja. Danes je v pisarni zaposlenih devet stalnih moči, mnogo dela pa izvrše tudi razni pristaši in prijatelji stranke. Intenzivnost tajniškega dela se vidi tudi iz števila vlog in dopisov. V letu 1919. je bilo nad 100 strogo uradnih vlog in nad 5000 drugih dopisov. V letu 1920. je to število naraslo na 300, oziroma na 10.000. Stranka ima danes 468 krajevnih in 24 okrajnih odborov. To število pa bo treba še zdatno izpopolniti. Ker mora stik med tajništvom in pode-želnimi organizacijami postati še večji, zato vsi na delo! Glasilo stranke, «Kmetijski list», se razvija ugodno, vendar pa je nujno potrebno, da pomnože vsi pristaši svojo skrb za list. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem v vednost. Blagajniško poročilo je podal tovariš Černe. Stranka je imela v letu 1920. 684 tisoč 831 I< 72 v izdatkov. Promet je znašal 1,369.663 K 44 v. Vestno sestavljeno blagajniško poročilo so sprejeli delegati z odobravanjem na znanje. Nato je govoril poslanec Mrmolja. Vse premalo se še občuti potreba po organizaciji, ki edina je naš spas. Zato delujte za našo organizacijo, zato delajte za stranko! Nobenega malodušja ne sme biti! Prihajajo poročila, da naša stvar slabo stoji, če se zgodi to in to, in vse prerado se posluša nasprotnike. To ne sme biti! Borimo se za veliko idejo in zaradi nje gremo v boj. Govornik omenja nato brezvestno huj-skarijo gotovih ljudij, ki rujejo proti državi ter slepomišijo z avtonomijo. Mi se moramo razprostreti po vsej državi in ne se ozkosrčno držati svojih mej, ker drugače pridemo v tako zagato, v kakršni je danes Radič, čigar stranka je sestavljena iz treh skupin: iz komunistov, frankov-cev in ostankov stare seljačke stranke in ki ne sme v Beograd, dasi bi šla rada tja. V interesu kmetijskega ljudstva je, da se zedinijo vsi poljedelci vse države v eno enotno stranko. Ker pa danes taka organizacija še ni mogoča, predlaga govornik, naj se osnuje le «Zveza kmetijskih strank«. Poslanci naj izvolijo delegate, ki bodo to izvedli. (Odobravanje.) V imenu Štajercev pozdravlja tovariš Žnuderl srbske tovariše, za kar se tovariš Džokič med glasnim odobravanjem zborovalcev prisrčno zahvaljuje. Z lažnivci in kleveiniki naše stranke je nato temeljito obračunal tovariš Majcen. Stvarno je razložil vse delo naših poslancev v Beogradu in pojasnil, zakaj so naši poslanci podpisali ustavo in glasovali za poslovnik. Razkrinkal pa je končno tudi klerikalno sleparijo s poslovnikom in republiko ter z ostro besedo nastopil proti lažnivi govorici, kot da ne bi vseh davkov sklenili klerikalci s Korošcem na čelu. Vsi naši tovariši so dolžni javiti vsakega obrekovalca naše stranke tajništvu, da le-to obračuna s klevetniki. Z glasnim odobravanjem so nagradili poslušalci njegova izvajanja. Poslanec Urek, živahno pozdravljen, je govoril o grozečem uvozu italijanskega vina. Pojasnil pa je tudi, kako demokrati skrbe za « dobrobit« kmeta.'Z vročim apelom na zborovalce, naj delajo z vsemi močmi za našo idejo, je med viharnim odobravanjem zaključil svoj temperamentni in stvarni govor. Glasovanje. Sprejet je bil nov organizacijski red, soglasno sprejet Mrmoljev predlog o «Zvezi kmetijskih strank« in med viharnim pritrjevanjem sklenjena zaupnica poslancem. V imenu Gorenjske, ki še nima svojega zastopnika, je govoril tovariš Ažman. S pozivom, naj gre sleherni kmet na delo za našo stvar, da zmaga že pri prihodnjih občinskih vo- litvah pravica, je zaključil predsednik tovariš Kušar sijajno uspeli shod. Z glasnimi živio-klici na stranko in poslance, so delegati manifestirali svojo zvestobo do stranke in se nato mirno razšli. Čast našim delegatom ter priznanje načelništvu in poslancem SKS., ki so z dobro uspelim občnim zborom utrdili misel kmetske osamosvojitve! V boj za Staro pravdo! v Sijajni shod »Samostojne kmetijske stranke" Kljub slabemu vremenu je sijajno uspel shod SKS., ki se je vršil na semanji dan dne 7. marca na Glavnem trgu v Novem mestu. Shod je bil naravnost dogodek za Novo mesto. Hiše so bile v zastavah, ženske v narodnih nošah, povsod praznično razpoloženje, ki so ga zaman poizkušali motiti klerikalci. Na shodu je^ bilo navzočnih do 3000 ljudi. «Slovenec» poroča seveda za polovico manj. Shodu je predsedoval predsednik okrožnega odbora SKS. v Novem mestu, tovariš Avsec. Viharno pozdravljeni so brli tovariši zemljorad-niki iz Srbije in Bosne, tovariši Če-do Stankovič, Risto Džokič in Marko Gakovič. Glavni poročevalec je bil tovariš Pucelj. Njegovo odkritosrčno poročilo je vzelo ljudstvo z glasnim odobravanjem na znanje. Dalje so govorili še poslanci Drofenik, Majcen in Mrmolja, katerih govori so napravili na poslušalce velikanski vtisk. Vse ljudstvo je spoznalo, da so pred njim pravi ljudski za- Vojaike olaišaie. Velik uspeh so dosegli poslanci SKS. v Beogradu tudi glede olajšav pri oprostitvah vojaške službe za kmetske sinove. Poslanci Urek in tovariši so stavili na vojnega ministra dne 31. januarja t. L interpelacijo, s katero so zahtevali, naj se člen S. pod b), točka 3., zakona o ustrojstvu vojske tolmači v Sloveniji tako, da bodo olajšave deležni vsi, ki ne plačajo 20 dinarjev, to je po naše 80 K, in ne kakor so doslej tolmačila dotično določbo oblastva, da je namreč postavka 20 dinarjev enaka v Sloveniji postavki 20 K. Na interpelacijo so prejeli poslanci dne 9. februarja odgovor vojnega ministra, v katerem pravi med drugimi „Za sledeče rekruto-vanje narediču, da se kod sviju zadruga, kojima je poreza _ razrezana u prošloj i ovoj godini na krune, posle donetog rešenja, da jedan dinar vre-di 4 krune, računaju za hranioce, od-nosno ,samohrane' po členu 8. pod b) točke 1. i 2. zakona o ustrojstvu vojske, onim, čija zadruga plača 80 kru-na i manje godišnje neposredne poreže." — Važno je pri tem to, da je vojni minister to dovoffil za naprej, to je počenši s prihodnjim nabiranjem, ni pa tega mogel dovoliti že potrjenim fantom. Iz tega sTedi, da bi se bile morale zavzeti za to že stranke, ki so bile pred „Samostojno kmetijsko stranko", a se za take stvari niso brigale, ker jim je šla samo klerikalna politika po glavi, ljudske koristi pa so jim bife deveta briga. Napeljava tokovodnih žic iz Fale da Trbovelj. Falska elektrarna je pravkar na delu, da sklene pogodbe s posestniki, čez katerih zemljišča bodo napeljane tokovodne žice za oddajo njenega električnega toka do Trbovelj. Za ta pogajanja s posestniki se poslužuje elektrarna svojih agentov, ki naj pripravijo kmete k podpisu pogodb, s katerimi dovoljujejo napeljavo žic, postav-ljenje drogov itd. Ti agenti, ki so navadno bivši trgovski pomočniki, natakarji ali sploh ljudje sličnih strok, naj kmete prepričajo, da nimajo nobene škode, če vise visoko čez njih zemljišča, hiše itd. žice. Običajno se sklepajo te pogodbe v gostilnah, kamor se zvabi kmete, in sicer pri litrih dobrega vina. Kako pa ravna elektrarna potem, ko dobi od kmeta dovoljenje, lahko povedo posestniki med Falo in Mariborom, kjer se je napeljava že izvršila. Ko je bila koruza v najlepši rasti in ajda v cvetju, so se vlačile žice čez njive in postavljali drogi. V smeri napeljave se je brez kmetovega dovoljenja koruza pokosila, druga setev pa sploh poteptala. Sedaj se ravno dogovarja glede pogodb s posestniki zaradi napeljave tokovodnih žic med Mariborom in Trbovljami. stopniki, ki poznajo samo en cilj: delo za kmetsko ljudstvo. Poleg omenjenih sta govorila še posestnik Bajuk iz Belokrajine in posestnik Globevnik iz Brsljina. Tudi ta dva govora sta izzvala splošno odobravanje. Tako je bil shod najhujša obsodba protiljudske, hujskajoče in brezsram-ne klerikalne politike. Zato skuša «Slovenec» z lažjo oslabiti vtisk shoda. V prihodnji številki ga bomo zato postavili na sramotni oder laž-nikov. Živeli zavedni Dolenjci! V boj za Staro pravdo! * * • Popoldne dne<7. marca je bil v Novem mestu shod obrtnikov, ki so se ga udeležili naši poslanci. Podrobnejše poročilo o shodu prinesemo prihodnjič. Po shodu sc si ogledali naši srbski tovariši deželno kmetijsko šoio na Grmu, kjer so bili sijajno sprejeti. S tem delom je poverjen neki Giber, bivši trgovski pomočnik, siidmarkovec (heilovec prve vrste). Posestniki, čez katerih posestva se namerava napeljati žica, bodite pri sklepanju pogodb jckj previdni! Nebroj tožb je že bilo zaradi napeljave žic med Falo in Mariborom. Pivič se elektrarna ne drži tiste smeri, ki je bila dogovorjena, drugič se postavljajo drogovi preblizu hiš ter brez potrebnih varstvenih naprav itd. Vsak ugovor posestnika nič ne pomaga. Pride do tožbe. Zagovornik elektrarne, dr. Sernec v Mariboru, detla za elektrarno s takim navdušenjem, da se moramo vprašati, če je mogoče, "da je ta gospod starosta mariborskega ,,Sokola", ker s tako vnemo ščiti štajersko elektrarniško družbo, ki obstoji iz prvih kapitalistov v nemškem Gradcu. Ako ta gospod poudarja pomen, ki ga ima elektrarna za nas, je prav. Vprašamo pa, dela li to podjetje zastonj? Mastni milijoni se iztekajo iz našega okraja v dobro kapitalistom v' nemškem Gradcu. Še enkrat torej: Kmetje, ki ste prizadeti po napeljavi tokovodnih žic čez svoja posestva, bodite pri sklepanju pogodb kar najbolj previdni! Kdor ne verjame, da je previdnost potrebna, naj se informira pri elektrarni v Fali! Pokrajinske ?esti. (Shod v Cirkovcih pri Pragerskem) bo v nedeljo dne 13. marca po rani sv. maši. Na shodu bo poročal poslanec Mrmolja o gospodarskem in političnem položaju. Vsi na shod, da za-čujete resnico! (št. Lovrenc.) V soboto dne 5. t. m. je umrl naš odlični pristaš Jože Ko-lenc. Lahka mu žemljica! (Petdnevni sadjarski tečaj) priredi državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu od dne 5. do dne 9. aprila za kmetiške mladeniče, ki so stari več kot 17 let. Pouk bo teoretičen in praktičen. Tečajniki dobe prosto stanovanje, posebno potrebni pa,tudi prosto hrano. Prošnje za sprejem v tečaj je poslati do dne 23. marca t. t. ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. (Praktikanti [vajenci] za državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru) se sprejmejo v najkrajšem. času. Pogoji: starost najmanj 16 let, z dobrim uspehom dovršena ljudska šola in telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk, drugače pa delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto . 1921./1922. kot redni učenci. Prošnje i za sprejem praktikantov je poslati fi i sta tvoj sos o d in tvoja soseda že naročena na „Kmetijski list"? Razširja j mo ob vsaki priliki misel ujedinjenja jugoslovanskega kmeta 2 d davčnega urada v Kojskem moramo obsoditi najstrožje in zahtevati z vso odločnostjo, da višje oblastvo pouči omenjeni urad, da veljajo naredbe finančnega ministrstva ne samo tedaj, kadar se odmerjajo novi davki, temveč tudi v tistih redkih primerih, bo je izjemoma odrejena tudi kaka ugodnost za kmeta. (Iz Moravč.) Sv. Matija je našel tudi letos trdo ledeno skorjo, katere ni moglo stopiti niti gorko popoldansko solnce. Šele proti večeru se je tu-patam skorja, ki je dotedaj oklepala trdo človeška srca nekoliko omehčala. V gostilni „Pri Šturmku" v Moravčah je dovzetnejša družba položila znesek 68 K kot mal dar domu na oltar v podporo naši »Jugoslovenski Matici", za dosego njenega vzvišenega smotra. — Darovalcem srčna hvala, mlačnežem pa bodi geslo: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!" (Metlika.) V nedeljo, dne 27. febr. je bil izvoljen pokrajinski odbor SKS. za Metliko in okolico, v katerem so tš-le tovariši: Martin Bajuk, posestniki v Božjakovem, za načelnika ; Leopold ,Weiss st., posestnik v Metfiiki podnačelnik in blagajnik; Leopold Weiss ml., trgovec, tajnik; odborniki ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šoile v Mariboru do dne 20. marca t. 1. Prošnjam je pridejati krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in. izpričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev praktikanta se naznani pismeno. Drugi listi naf izvolijo ponatisniti ta razglas. (Pozor!) Občine, vasi, gasilna in sploh vsa društva opozarjamo na na-redbo finančnega ministra z dne 3lega decembra 1920., št. 14.064, glasom katere se mora nepremično in premično imovino za, osmo desetletje napovedati na predpisanih tiskovinah, ki se dobe {za 1 krono) pri davčnih uradih. Napovedi se morajo vložiti pri pristojnem finančnem okrajnem ravnateljstvu do konca meseca aprila 1921. Kdor vloži napoved prepozno, bo moral plačati dvakratno pristojbino. Vsi za napoved potrebni podatki so razvidni iz naredbe finančnega ministra, razglašene v »Uradnem listu" št. 14 z dne 10. februarja 1921. (Pokojnine družinam padlih in pogrešanih vojakov.) Ko se je koncem meseca oktobra leta 1920. ustavilo izplačevanje naklonitev, so vložile skoraj vse vdove padlih, oziroma žene pogrešanih vojakov prošnjo za nadaljnje izplačevanje te državne podpore. Večinoma pa niso naznanile, ali je pokojnina že nakazana ali ne. Naklonitve, to je podpore potrebnim svojcem vojaških oseb, se nikakor ne .nakazujejo več in vse dotične prošnje na davčne urade ali na deželno vlado so brez pomena. Pač pa ima vsaka vdova po padlem vojaku ali žena pogrešanega vojaka pravico do zakonite pokojnine zase in do vzdrževalni ne za svoje nepreskrbljene otroke. Te pokojnine izplačuje redno računski oddelek delegacije ministrstva za finance, vojaške mirovnine (prej vojaška pokojninska likvidatura), po čekovnem uradu v Ljubljani naravnost na naslov dotične vdove. Za nakazilo pokojnine pa ne zadošča navadna prošnja brez-vsakih dokumentov, temveč treba je pravilno izpolnjene in s potrebnimi listinami opremljene vloge v zmislu razglasa deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za socialno skrbstvo, priobčenega v Uradnem listu št. LV1II (58) z dne 4. marca 1919. Občinski uradi naj pouče prizadete stranke v tem zmislu ter razglase. da se na podstavi nezadostno opremljenih prošenj sploh nikomur ne bo nakazala pokojnina, oziroma se bo nakazala šele po daljšem času, ker so potrebna razna poizvedovanja. (Okrožni agrarni urad v Ljubljani) naznanja, da sprejema stranke izključno samo cb torkih, četrtkih in sobotah od enajstih do trinajstih. Vsfied preobilice dela v pisarni in zunaj na veleposestvih se ob drugem času stranke ne morejo sprejemati, (Za slepe.) Podporno društvo slepih v Ljubljani naproša-vljudno vse župne in občinske urade v Sloveniji, da blagovolijo poslati zapisnik vseh slepih, ki spadajo v njihovo področje. Ta zapisnik naj bi obsezal: Ime in priimek, starost in rojstni kraj, pristojno občino in sedanje bivališče, ali je vojni ali civilni slepi, oziroma slepa, in v kakih gmotnih razmerah se nahaja. Ker je za vse slepe velepomembno, da društvo zanje zve in da pride z njimi v stik, se nadejamo, da p. n. uradi ustrežejo želji društva in mu po možnosti ugode. j ložil "stališče in delovanje poslancev Ker ima podporno društvo slepih v; SKS. in celoten položaj v zbornici in Ljubljani dne 4. aprila t. 1. svoj redni' državi. Za shod je že prej vladalo občni zbor, zato vljudno prosi, da bi j veliko zanimanje, vsled česar je bila vsaj do dne 25. marca t. 1. prejelo zgo- j udeležba tolika, da se je moral' radi raj navedene podatke o slepih. Društvo premajhnega prostora shod vršiti na se že vnaprej najiskreneje zahvaljuje: prostoru pred gostilno Jožefa Bevca. za blagonaklonjenost. Za odbor: G. F. jGovor, ki ga je vse lepo mirno in Jurasek s. r., t. č. predsednik, Vinko! radovedno poslušalo, se je nemoteno Naglic, t. č. tajnik. Naslov: Podporno|končal. Soglasno je bila sprejeta re-društvo sfepih v Ljubljani, Wolfova j solucija za prost izvoz živine, vina in ulica št. 12. | sadja ter za prepoved uvoza vina v (Nezaslišano postopanje davčnega'! našo državo. Zborovalci so izrekli po-arada v Kojskem.) Kljub izrecni na-\slancem. SKS. zaupnico in jih pozvali redbi finančnega ministra, da morajo j na vztrajni boj za pravice in koristi ljeni so bili soglasno tovariši: za načelnika Hirtko Vollmeier; za podna-čelnika Martin Hernach; za tajnika Franc Tornezzi; za odbornike pa Josip Zunkoi Lom. Hojnik, Aleks Šaritel, Ivan Kaube, Tomaž Vrhovnik, A. Mesaric, Ferdinand Vodnik, Martin Maček, Tomaž Stibler, Alojz ligo, Jakob Kraner, Franc Weingerl, Jakob Zamer, Ivan ligo, Ivan Sorko, Franc Vollmeier in Sini. Namesnik. Sklenilo se je, da bo imel novi odbor vsako pivo nedeljo v mesecu svojo redno sejo. Politične vesti. (Kralj Nikita,) bivši črnogorski kralj, je umrl. S tem je definitivno pokopano takozvano črnogorsko vprašanje, ki je pravzaprav itak obstojalo le za naše sovražnike. (Triperesna deteljica.) »Riječ" piše: Pogovarjata se Hrvat in Srb o politiki in na koncu tudi o Radiču. Pa reče Hrvat: »Ali je neumna politika, ki jo dela Radič?" »Ali ste otročji, ali res ne vidite, kaj se dela?" mu odvrne Srb. In pomenljivo še dostavi: „Ne bojte se, Radič pride v Beograd v kon-stituanto, ali šele tedaj, ko bo ustava (Protirevolucija v Rusiji) se širi. Listi poročajo že celo, da sta morala Lje-nin in Troeki pobegniti, kar pa je za enkrat le pobožna želja. Na vsak način pa bo v Rusiji zopet tekla kri v potokih. (Meje med Poljsko in Rusijo) je mirovna konferenca v Rigi končno uredila (Zvezo baltiških držav) osnujejo države Estonska, Letska, Finska in Lit-vinska. (Nemiri v Italiji) se širijo. V Flo-renci je moralo vojaštvo s topovi raz-streljevati barikade. Število mrtvih je veliko, ranjencev pa je na stotine. (Povsod nemiri.) V Rusiji je revolucija v polnem teku, v Italiji se koljejo fašisti in socialisti, v Španiji se bunijo Barcelonci, v Nemčiji delajo nemire komunisti in tako dalje se glasi pesem skoraj iz vseh dežel. Morebiti le ni Jugoslavija najslabša! (Amerika proti štrajkom.) Naši republikanci, ki tako hvalijo Ameriko in tako zelo obtožujejo lastno državo, češ da je reakcionarna, naj prebero naslednjo vest: »Ameriški senat je soglasno sprejel zakon proti štrajkom. Prvi člen zakona določuje kazen od 10.000 dolarjev (poldrag milijon naših kron) ali desetletno ječo za vsak po- Pomnite! Niti članka, ki ga. st© bi dovolili dir. Koro- šec isa uj©§g©¥i klmovci, ne plačisjot©! Vsakogar, ki obrekuje našo stranko ali naše poslance, češ da so oni krivi sedanjih davkov, javite tajništvu „Samostojne kmetijske stranke" v Ljubljani, da obračuna z njim! — Ne pozabite, da so se zvišale cene živini, ker so dosegli naši poslanci prost izvoz živine in znižano carino! pa so tovariši: Dako Makar, posestnik sprejeta!" »Pa kaj naj počne sedaj ?" v Metliki, Franc Pezdirc, posestnik v Drašicah, Matija Klepec, posestnik v Radovici, Janez Krašovec, posestnik v Lokvici, Jakob Ivanetic, posestnik v Črešnjevcu, Martin Držaj, posestnik v Slamni vasi. — Živeli novi odborniki — na delo za Staro pravdo! (Krajevni odbor SKS. za Buče.) Veliko vznemirjenje je vzbudila med našimi vinogradniki vest, da se namerava pri predsioječih pogajanjih glede trgovinske pogodbe z Italijo dovoliti uvoz laških vin. Zato smo sklicali na dan 13. februarja pri gostilničarju Jožefu Bevcu v Bučah shod SKS., katerega se je udeležilo llepo število vpraša Hrvat začudeno. »Kaj? Nič!" mu odgovori Srb." »Zato pride tudi, ko ne more več skupščine razbiti. Tako sta pač sklenila Pašič in Protič in Radič jima je kot pameten človek naravno pritrdil1." (Varaždin) šteje 13.648 prebivalcev, in sicer 12.311 Srbohrvatov, 632 Slovencev, 169 drugih Slovanov, ostali so Nemci, Madžari, Italijani in drugi (Nova vera.) V Beogradu je začel oznanjati] novo vero Slovenec Albin Močnik. Nova vera se imenuje vera »sedemdnevnih adventistov". Neki dan je Močnik »krstil" v Donavi 50 svojih pristašev. Vero, ki jo je zanesel iz Ame- dnetovalcev - vinogradnikov, in sicerjrike, naj predstavlja »čisto krščan-tako pristašev SKS. kakor pristašev j stvo". Da bi imel preveč uspeha, se mu »Kmetske zveze". Sklenili smo oster protest proti uvozu tujih vin, posebno onih iz Italije. Od krajevnega odbora SI S5SH53 | Telefon ~ int. 230. ©PH© vtlsirgovina z mannfaktarnim blagom J^j^feljzisai, ^Mestni tx?jj št. lO. ^[p rojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana Dunajska cesta št. 35, Brzojavke: „Str©J". I5 Plim j! Gozdni urad v Oplotnici proda vsak mesec h H Ponudbe na to množino je poslati začetkom vsakega meseca v zaprti kuverti pod označbo „Ofert — deske" na označeni urad, ki daje tudi pojasnila. Trgovina z železnino ^Erjsfc^reso «& Tupk „pri zlati lopati" a LlUOUflHI, Hoisazopjsu trg št. 7 nasproti križanske cerkve fprej IIamn?er-schmidt - Mahleisen). Zaloga cementa in karbida. GNOJILA 2epnfc, stenske, nihalne, kuhinjske nre, budiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Ivan v Liubljarti, Stari trg št. 20. Prva srbska tovarna sirilnegu. praška in sirilne tekočine Srjoka Dimitrijevič, liš, ima v zalogi sirilni prašek in sirilne tekočine, cenejše in močnejše kakor tuji __proizvodi. Govejo živino in prašiče kupuje po najvišjih cenah Prvajogoslovanska prekajevalnica Maribor-Pobrežje 10. (kalijeva sol, kostni superfosfat, apneni dušik) dobavlja najkulantneje Zahtevajte ponudbe za vagoeske. polvagonske in manjše množine! Stroji za obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri- j| || kacijo upognjenega pohištva in lesenih cvskov, stiskal- ||s jji niče za klobuke. Francisove in Feltonove turbine. Naprave sa mline m lase« jjjj Razne armature, sesaljke, ognjegasne brizg&lnice itd. I Zvonovi v vsaki ^ .^frv -"^v .^fc.. .""Sv .^»sk. .^v .^fc. ."TV .'»v. V" v®*- .^r .^r .^r r za krajevne odbore SKS. ia kmetijske organizacije oddaja meseca marca proti plačilu v naprej, le v celih -vagonih, franko vse železniške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana. B €€€€€€€^ & e ^ ^ J** s?- J?! /g' >C- jr? vg- ^r. jsr. ŠD Telefon int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora .kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. I£3 V okolici Celja, ob glavni cesti, se proda nova, prijazna s tremi sobami, kahlnjo, kletjo, hlevom, vrtom, travnikom in njivo, pripravna za obrtnika ali upokojenca. Naslov pove Janez Zorni a n v Spodnji Šiški št. 91. Pnevmatike za avto in koiesa v vseh dimenzijah, gyg ICis^fl^i®5! gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno 1% U § 1 i i slf napeljavo, elektrotehnični material in vsako- Ljubljana, Dunajska cesta št. 20; telefon št.470. vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Podružnica: Maribor, lurčlčeua ulica št. 9. i 1 1 1 a i il i \wmmM: man BANKOVNO OSIGURAVAJUCI ZAVOD „BEOGRADSKA ZADRUGA d. d." a Usojamo se opozoriti Vas v svrho zavarovanja proti požaru (streli) na najjačjo ustanovo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se imenuje Banka in zavod za zavarovanje ,,BEQ€IRADSKA ZADRUGA d. d." Centrala: Beograd. osnovana leta 1832. Podružnica: Maribor. Osnovni, popolnoma vplačani kapital v zlatu dinarjev 2,500.000 ali kron 10,000.000; rezerve v zlatu dinarjev 11,000.000 ali kron 44,000.000; ostala imovina okoli dinarjev 40,000.000 ali kron 160,000.000; skupni kapital po predvojni vrednosti Prevzema v zavarovanje zoper škode, nastale po požaru In streli, vsa industrijska podjetja, kakor mline, žage itd,, vse prodajalnice in blago, skladišča in blago, blago raznih vrst na prostoru, pohištvo — vso po najpovoljnejših pogojih. Najpovoljnejši pogoji življenskih zavarovanj na stalen čas ali dosmrtno; dote ženski deci, a kapitala moški. Police življenskega zavarovanja „Beogradske Zadruge" veljajo za ženitbene kavcije za gg. častnike. Zivljensko zavarovanje je najboljši prihranek! Pri današnji še slabi valuti si zavaruje ono jako valuto našega denarja v Bkorajšnji bodočnosti? Prevzema zavarovanja nesreč za poedinco ter korporacije nameščencev in delavcev kot kolektivno zavarovanje; zavaruje otroke proti nezgodam; zavaruje z enkratno premijo za vse življenje pri potovanju po železnicah, parobrodih in drugih javnih prometnih sredstvih. Vse to prevzema podružnica »Beogradske Zadruge d. d." v Mariboru, vsa glavna zastopstva (ki so v središčih županij) in vsi mestni poverjeniki v Obvestila in pojasnila daje vsakem me8tu ^slavije. glavni zastop ,,BEOGRADSKE ZADRUGE" Afikepčeva ulica štev. 3. Mariboru I i 1 i I m B 8 I s" ,