Celje - skladišče D-Per III 19/1973 COBISS e 1119730361,8/7 GLASILO KOLEKTIVA LETO IX. ŠT. ^-6 + CELJE, JULIJ 1973 OB DNEVU VSTAJE Dan vstaje slovenskega ljudstva je po svojem izvoru in smislu praznik bratske povezanosti vseh proti fašističnih sil na slovenskih tleh. Je torej simbol bratstva in enotnosti ljudi na naši zemlji. Naš osvobodilni boj se je začel na vseh koncih Slovenije in Jugoslavije, ponekod prej, drugod pa pozneje. Ponekod se je začel na tak način, pač specifičnim razmeram primerno. Imel pa je skupni cilj to je, pregnati sovražnika. Značilnost tega boja je bila tudi v tem da smo si, čeprav iz raznih narodnosti skupnosti, prizadevali med seboj kdo bo več prispeval v boju za iste koristi, ne pa v tem, kdo se bo bolje izvlekel na račun drugega. Danes, ko zahtevamo vsestransko enakopravnost, ko uveljavljamo pravico do narodnostne samostojnosti in lastne državnosti in ko je ta državnost posameznih Jugoslovanskih narodov postala svojevrstna oblika ene in iste socialistične domovinske zavesti je čas, ki zahteva od pripadnikov vsake narodnostne skupnosti, da ustvarjalno in s svojimi lastnimi močmi premagamo težave gospodarske nerazvitosti v svojem narodnostnem prostoru. Le tako bomo ustvarili osnovo za svojo in tudi za našo skupno blagostanje, za gospodarsko moč Slovenije in vse Jugoslavije ter za njeno trdnost. Naše sedanje težave bomo lahko premagali samo s poštenim in nesebičnim delom ter z ustvarjalno zavzetostjo na vsakem delovnem področju. Bridke izkušnje iz naše preteklosti so nas prepričale, da nam ne bo nihče ničesar podaril, ampak bo vsaka delovna in narodnostna skupnost imela samo to, kar si bo sama ustvarila. Ni mogoče samo jemati, potrebno je za skupne interese tudi dajati. Naša razvojna pot v preteklosti prav gotovo ni bila vselej najboljša. Ustvarili pa smo vendarle takšne družbene odnose in materialno osnovo, da nam to omogoča naš boljši, hitrejši in srečnejši bodoči razvoj. Spoznali smo, da socializem ne sme biti samemu sebi namen, temveč mora biti namenjen človeku. Prav tako smo spoznali, da se moramo bati predvsem dogme in birokracije. Bati se moramo tistih, ki so prepričani, da jim njihova številnost in vojaška moč dovoljujeta vse. Zato skušajo vsiljevati svojo voljo in svojo zamisel za razvoj socializma. Očitajo nam revizionizem in podobna odstopanja, da lahko s tem opravljajo razne pritiske in zastraševanja, ki nimajo nič skupnega s socializmom. Preko ozemlja naše socialistične Skupnosti stegujejo kremplje ljudje raznih nepoštenih interesov. Zato je dolžnost nas vseh da smo budni, da čuvamo bratstvo in enotnost Jugoslovanskih narodov in da krepimo priprave na splošni ljudski odpor. Odpraviti moramo svoje slabosti in nesoglasja. S tem bomo potrdili ne le domovinsko, ampak tudi mednacionalno zavest. Jugoslavija je potrebna nam, toda Jugoslavija s svojim demokratičnim in samoupravnim socializmom je potrebna tudi delovnim ljudem iz tistih delov sveta, ki jim je še potreben vzgled, kako se revolucionarno urejajo notranja razmerja, kako se človeški družbi otresti vsakršnega izkoriščanja in nasilja. Dan vstaje torej ni samo spomin na slavne in junaške dni borbe in ne čas za počitek na lovorikah doseženih uspehov. Ta praznik je samo priložnost, da se ozremo na prehojeno pot. Pri tem pa kritično pregledamo odklone in naravnamo pravo smer. Tempo razvoja po tem nadaljujmo še s hitrejšimi koraki. Zato ta dan ni običajni praznik, ampak je za vsakega izmed nas, naš veliki dan! Steblovnik Edo Organizacija dela in težave v poslovanju v naših marketilnn"samopostrežbah' Ni dvoma, da je Merxov kolektiv v trgovinski dejavnosti v zadnjih letih naredil velik korak naprej. V povojnem obdobju smo imeli zastarele lokale, dotrajana osnovna sredstva, slabo izbiro blaga in po- manjkanje strokovnega kadra. Nenehna zavzetost in samoodpovado-vanje Merxovega kolektiva so dala kmalu vidne sadove. Kolektiv je za- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) čel odpirati nove prodajalne, ki so bile po večini samoizbirnega tipa. Sploh po 1. 1960 je kolektiv v vseh večjih središčih na celjskem območju, v Šentjurju, v Laškem, v Vojniku, v Štorah ipa tudi v Ravnah na Koroškem in drugod odprl večje število blagovnic in marketov. Danes se dobršen del prometa na malo odvija prav v teh trgovinah. Z odpiranjem novih samopostrežnih trgovin in marketov se je spremenila tudi sama organizacija dela v teh trgovinah, v primerjavi s klasičnimi prodajalnami. Osnovni činitelji procesa prodaje blaga v samopostrežnih trgovinah so postali: prodajalec, oprema, blago in kupec. Kupec je dobil s tem pravico neposrednega stika z blagom in mnogoštevilne prednosti pri nakupu: — prihranek na času, — prosta izbira blaga, — zagotovljena količina, mera, kakovost in cena, — večja higiena in prijetno počutje pri nakupu. Istočasno so postale prednosti tudi za prodajalca in trgovinsko organizacijo: — manjši fizični napor — manjši psihični napor in lažje strokovno usposabljanje za trgov. delavce. Za trgovinsko organizacijo pa: — povečan blagovni promet — boljše izkoriščanje delovne sile — povečanje produktivnosti dela — smotrno izkoriščanje osnovnih sredstev — zmanjšanje stroškov — boljše izkoriščanje poslovnih prostorov — in bojša ponudba blaga. Sortiment blaga v naših samopostrežbah in marketih je v glavnem poudarjen na dnevnem potrošniškem blagu: — sveže meso — delikatesno blago — kruh in pecivo — sadje in zelenjava — indust. živilsko blago — indust. neživilsko blago S tem vzporedno moramo prodajalci v samopostrežbah stalno budno spremljati nove artikle, ki pridejo na tržišče, spremljati gibanje sortimenta blaga in gibanje o prodajni količini blaga. Opišem naj konkretno organizacijo dela v marketih in samopostrežnih trgovinah: Delovni kolektiv sestavljajo: poslovodja, namestnik poslovodje ali izmenovodje, blagajničarke po vrstnem zaporedju L, 2., 3. in 4. itd., ki so obenem tudi oddelkovodje po blagovnih skupinah, posebno mesto zavzemata oddelkovodja delikatese in svežega mesa, kajti zavedati se maramo, da sta oddelek delikates- nega blaga in svežega mesa najbolj vabljiv prostor za kupce. Nadalje delavni kolektiv sestavljajo tudi natakarice v bifejih, učenke in čistilka. Da delo teče nemoteno ves poslovni dan, mora imeti delovni kolektiv zadostno število zaposlenih v 2 izmenah. Kakšne so naloge posameznih članov kolektiva. 1. Poslovodja vodi celotno koordinacijo dela v prodajalni, daj a naročila blaga, vrši prevzem blaga, vodi razpored dela zaposlenih, razporeja letne dopuste, sprejema reklamacije in pripombe strank, vodi kontrolo strank, vodi zapisnike o kraji, je učitelj praktičnega pouka učencev v trgovini itd. Delokrog poslovodje je zelo obširen in delo zahteva polno angažiranost pri delu. Dostikrat se dogaja, da mora poslovodja delati dnevno tudi 8 — 9 ur, ali pa se popoldan vrača nazaj v poslovalnico, saj je finančno in moralno odgovoren za delo v trgovini in od njega se zahteva tudi ažurno vodenje poslovnih knjig ter obrazcev. V veliko pomoč poslovodjem so namestniki ali izmenovodje, ki morajo voditi izmeno im se truditi, da teče delo v trgovini normalno tudi v odsotnosti poslovodje. Vodijo delno administracijo v prodajalni seveda v kolikor poslovalnica nima za to določenega administratorja. 2. Naloge oddelkovodij so v tem, da redno polnijo svoj oddelek, da vodijo točno gibanje zalog blaga v svojih oddelkih. Vsak oddelkovodja ima zvezek v katerega vpisuje vse manjkajoče blago. Zvezki se hranijo v poslovodski pisarni, da so poslovodju vsak čas na vpogled. Oddelkovodje so obenem tudi blagajničarke in morajo tako odigrati pri svojem delu dvojno vlogo. Delo blagajničark zahteva precej napora, saj je blagajničarka tista prodajna oseba, s katero pride kupec v stik. Od nje je veliko odvisno kakšen vtis bo odnesel kupec, ko zapušča prodajalno. Obenem mora pri obračunu kontrolirati kupca ali je blago tudi kupec v redu plačal. 3. Učenci pa pomagajo oddelko-vodjem dopolnjevati blago v vitrine in police, sodelujejo pri prevzemu blaga, ga sortirajo, pakirajo, skratka pomagajo povsod tam kjer je potrebno. 4. Precejšen del prometa se odvija tudi v naših bifejih, saj so ponekod mesečni prometi tudi od 8 — 10 starih milj ionov prometa, kar predstavlja za natakarico velik fizični in umski napor. Nazadnje naj naštejem nekaj težav, s katerimi se srečujemo pri poslovanju: Večinoma povsod je premala kontrola nad kupci. To pa zaradi premajhnega števila zaposlenih v poslovalnicah. Kakor je opaziti tudi prodajno osebje ni dovolj pozorno nad kupci, ki so danes že kar spretni pri kraji najrazličnejših predmetov. Nepošteni kupci se najdejo v vseh slojih prebivalstva. Nekdo krade iz potrebe, drugi zopet ker mu je ta pač hobi itd. Kakšne so posledice nezadostne kontrole nad kupci nam je že znano. Iz podatkov mesečnih poročil prometa je razvidno, da pride na 1 zaposlenega tudi Okoli 8 — 10 starih milijonov prometa na mesec, kar je za naše razmere nenormalno, če primerjamo promet na 1 zaposlenega v tujini. Pri takšnem prometu na 1 zaposlenega se delo v trgovni ne more normalno odvijati, kar ima za posledico, kot sem omenil, slabo kontrolo nad kupci, prazne vitrine, nečiste prodajalne, slaba postrežba in podobno. Sicer je nam znano, da je pomanjkanje trgovskega kadra, kljub temu pa bomo morali skrbeti, da bomo zaposlili več belih halj v trgovine in s tem izboljšali raven dela. Nadalje dostikrat nastajajo težave pri delu z mesarji, v naših mesnicah se zaposlujejo nekvalificirani, priučeni in kvalificirani mesarji. Običajno mesarji, ki nimajo strokovne kvalifikacije imajo težave pri delu z razsekom mesa, težko dobijo dober kontakt s kupci, dostikrat nimajo občutka in smisla za urejenost oddelka svežega mesa in za svoj zunanji videz. Tudi tukaj bo treba napraviti prelomnico in s časom skrbeti za strokovnejši mesarski kader, od katerega bomo lahko zahtevali kvalitetnejše delo. Vzgojiti bomo morali svoj lastni mesarski kader z razpisi učnih mest učencev za mesarje sekače. Posebno težavno delo imajo tudi natakarice v naših bifejih, ki so v sklopu marketov in samopostrežb. Natakarice imajo stalno polne roke dela, pa tudi gostje včasih niso najbolj prijazni z natakaricami, zato bi gostinsko osebje moralo biti boljše nagrajeno glede na specifičnost dela. V svojem članku sem hotel prikazati osnovne obrise organizacije dela neposredno v marketih in samopostrežbah. Z organizacijo dela sem nanizal tudi nekaj problemov, ki nastajajo vzporedno z delom v trgovini, če bomo hoteli preiti na višjo organizacijo dela v marketih in samopostrežbah je brezpogojno, da odpravimo še marsikaj na področju organizacije dela in šele potem delo vskladiti s poslovnikom, ki naj bi bil namenjen izključno organizaciji dela v marketih in samopostrežbah. ALEKSANDER GRIČNIK Delavska kontrola Pismo tovariša Tita in izvršnega biroja in zaključki 36. seje predsedstva ZKJ obvezuje vse člane ZK, posebej pa komuniste v sindikatih, da se zavzemajo za aktivno pobudo pri vodenju široke družbene akcije proti vzrokom in nosilcem družbi škodljivih pojavov, za razvijanje in oblikovanje notranje kontrole v vseh organizacijah združenega dela. Konferenca sndikalnih organizacij podjetja je na svoji zadnji seji razpravljala o potrebi formiranja delavske kontrole, predsedstvo pa je pokrenilo akcijo za izvolitev članov organov delavske kontrole. Delavsko kontrolo bomo imeli vzpostavljeno do prehoda poslovanja po TOZD na nivojih sektorjev za naslednje: — komercialni sektor — proizvodni sektor in — sektor transporta in pomožnih obratov in za naslednja področja: — področje Celje 1 prodaje na drobno — področje Celje 2 prodaje na drobno — področje Celje 3 prodaje na drobno — področje Vojnik 4 prodaje na drobno — področje Laško 5 prodaje na drobno — področje Šentjur 6 prodaje na drobno — področje Ravne 7 prodaje na drobno — področje Sl. Gradec prodaje 8 na drobno — področje Ruše 9 prodaje na drobno — področje prodaje Šoštanj 10 na drobno — gostinsko turistično področje Celje 1 V letošnji majski številki našega glasila smo vas seznanili z letovanjem, ki ga je pripravila sindikalna organizacija podjetja za člane kolektiva. Naši člani letos letujejo v Bio-gradu na mora, kjer imamo urejeno svojo kuhinjo z jedilnico in bifejem in kjer 4 naše sodelavke skrbijo za hrano, pijačo in dobro počutje gostov. Za nastanitev koristimo privatne turistične sobe v neposretčni bližini kuhinje. V izmeni letuje cca po 70 oseb, všteto z otroki. Zaradi velikega po- — gostinsko turistično področje Ravne 2 — gostinsko turistično področje Radlje 3 in za skupne službe, v katere so vključeni gospodarsko računovodski sektor, splošni sektor, sektor za program in razvoj, a-ranžerstvo, kontrolno instruktaž-na služba in pravna služba. Sektorji področja in skupne službe so izvolili na zborih delovnih ljudi po 3 člane in 2 namestnika v komisijo delavske kontrole. Delavska kontrola kot instrument zaščite in samozaščite samoupravnega socialističnega družbenoekonomskega sistema mora zaščititi samoupravni sistem in z ustavo opredeljeno odločilno vlogo ter položaj v upravljanju družbene reprodukcije. S pravilnikom o organiziranju in delovanju delavske kontrole pa bo urejena organiziranost in delovanje samoupravne delavske kontrole, njene naloge in pristojnosti. Da zagotovimo izvoljenim članom delavske kontrole nemoteno delo, se mora v najkrajšem možnem času pripraviti in sprejeti Pravilnik o organiziranju in delovanju delavske kontrole, ki bo urejal delo delavske kontrole in pristopiti k načrtnemu usposabljanju članov delavske kontrole. Učinkovitost delavske kontrole pa moramo zagotoviti s Skrbno izdelanim planom nalog delavske kontrole, nuditi članom vso pomoč pri njihovem delu ter brez odlašanja odpravljati napake in pomanjkljivosti na katere nas bo opozarjala delavska kontrola. vpraševanja pa bomo morali kapaciteto doma še povečati, vendar le v okvira danih možnosti. Prevoz gostov v Biograd in domov opravljamo s posebnim avtobusom po zmerni ceni, ki je občutno nižja od cene redne avtobusne vozovnice. Penziomski dan v domu znaša za člane kolektiva in njihove svojce (mož, žena, otroci) 50,- din, s tem, da so otroci deležni še posebnega popusta do največ polovice redne cene. Odbor za počitniški dom posveča posebno skrb tistim članom ko- laktiva in njihovim svojcem, ki jim nizki osebni dohodki na družinskega člana ne dopuščajo preživeti del letnega dopusta izven kraja bivališča. Skupno s podjetjem tem članom zagotavljamo koriščenje uslug Doma za ceno, ki se za njih posebno določi v mejah njihovih možnosti. Sočasno se tem članom zagotavlja brezplačni avtobusni prevoz v Biograd in povratek domov. V naših sindikalnih organizacijah je sedaj v teku akcija, ki naj realizira smoter počitniškega doma, ki mora pervenstveno služiti tistim članom kolektiva in njihovim svojcem, ki jim materialni položaj ne omogoča, da bi ob komercialnih pogojih turizma mogli biti deležni te dobrine. Prizadete člane kolektiva vabimo, da se v slučajih, da bi jih sindikalna organizacija, v katero so vključeni .prezrla, prijavijo tajništvu družbeno političnih organizacij podjetja, da se jim omogoči koriščenje doma po izjemnih pogojih, za kar imamo rezervirana mesta v domu 4 Dosedanji koristniki uslug počitniškega doma so ugodno ocenili letošnje poslovanje in so se v Bio-gradu dobro počutili. Poskrbeli bomo, da se odpravijo razne drobne pomanjkljivosti in da bomo še boljše zadovoljili člane kolektiva. S tem bo počitniški dom opravičil svoj obstoj, kar bo porok, da se bo naslednje leto še več članov kolektiva odločilo, da bodo preživeli del svojega dopusta v okvira organizacije podjetja, kar vsekakor ugodno vpliva na počutje naših članov, njihovo zdravje in pridobitev novih moči, potrebnih za delo na delovnem meistu. STANKO GOLAVŠEK STANKO GOLAVŠEK Letovanje naših članov Zakjučki in VI. SEJE OBČINSKE KONFEREN-CE ZVEZE KOMUNISTOV CELJE — 8. 6. 1973. Občinska konferenca je na svoji 6. seji dne 8. 6. 1973 razpravljala o gospodarski problematiki v občini Celje s posebnim poudarkom na sedanji poslovni usposobljenosti delovnih organizacij za učinkovitejše gospodarjenje v razmerah socialističnega samoupravljanja in blagovnega gospodarjenja. Skrb konference je bila predvsem namenjena u-krepom, ki jih mora storiti občinska organizacija ZK, predvsem pa drugi odgovorni družb eno-ekonom-ski, družbenopolitični in samoupravni činitelji v občini Celje, da se bodo nekatera nezadovoljiva gospodarska gibanja preusmerila ter da se bo vloženo delo delovnih ljudi skladne j e z njihovimi napori ovrednotilo na trgu. Odločno poudarjamo, da je temeljni in najpomembnejši pogoj za hitrejše stopnjevanje učinkovitega gospodarjenja poglabljanje socialističnega samoupravljanja z vsebinskim uresničevanjem delavskih a-mandmajev. Vsi ostali Ukrepi in strokovncnposlovne aktivnosti so v delovnih organizacijah sredstvo v rokah samoupravno organiziranega združenega dela za hitrejše doseganje kratkoročnih in dolgoročnih smotrov delovnih ljudi. e - Konferenca ugotavlja, da se neustrezna gospodarska gibanja v občini Celje v preteklih letih izražajo v nezadovoljivem naraščanju družbenega proizvoda ter zlasti sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar kaže na visoko strokovno obremenjenost celjskega gospodarstva. Kaže pa tudi na marsikdaj neprimerno tržno usmerjenost delovnih organizacij, na ekstenzivno gospodarjenje, na nekatere neučinkovite investicije itd. Med najbolj zaskrbljujoča gibanja v preteklih letih sodi vsakoletno upadanje strukturnega deleža industrije v skupnem družbenem proizvodu gospodarstva v občini. To je tudi v nasprotju s predvidevanji srednjeročnega plana razvoja občine Celje in zaključkov 3. seje občinske konference ZKS Celje, junija 1970. Konferenca podpira velike in pomembne napore, zlasti največjih delovnih organizacij v Celju, za preobrazbo zastarele tehnične opremljenosti ter poslovne orientiranosti v prilagajanju sodobnim tržnim raz- meram na domačem in tudi na tujih trgih. Konferenca pa istočasno ugotavlja, da predvsem gibanje kazalcev učinkovitosti poslovanja kaže, da je poslovno-tržna preusmeritev vendarle prepočasna ter čestokrat v premajhni meri skladna z dolgoročnimi gospodarskimi premiki doma in na ravni mednarodne menjave. Še nezadovoljiv proces preobrazbe predvsem poslovne miselnosti se izraša v analizah posameznih aktivnosti delovnih organizacij, ki se neposredno ali posredno povezujejo s problematiko učinkovite p os lov no-tržne orientiranosti organizacij združenega dela. Tako ugotavljamo, kljub nespornemu napredku v zadnjih letih, še pomembne pomanjkljivosti na področjih programov razvoja, prodajne politike, vloge in uvajanja znanstvenoraziskovalnega dela v proizvodnjo, investicijske politike, zunanje trgovinske usmeritve, povezovanja trgovine s proizvodnjo, organizacije, delitve dohodka, kadrovske problematike in prizadevanj za stabilno in likvidno poslovanje. Med vzroke za počasnejše po-slovno-tržno prilagajanje delovnih organizacij, ki so značilni za obdobje po 1965. letu, ne da bi zanikali objektivne ovire, konferenca prišteva počasno povezovanje gospodarstva taiko znotraj občinskih mej, še zlasti pa v širšem prostoru, vključno s povezovanjem na ravni mednarodne delitve dela. Zaprtost številnih organizacij združenega dela, ki temelji najče-šče na subjektivnih odporih posameznikov ali skupinsko-lastninsko usmerjenih skupin, pa zavira tudi samoupravne procese v teh organizacijah združenega dela. Preobrazba tržno-poslovne miselnosti in usmeritve ter stopnjevanje uspešnosti gospodarjenja v organizacijah združenega dela pa je še posebno težko ter zahteva povečane napore vseh delovnih ljudi, samoupravnih organov, vodilnih delavcev, strokovnjakov in tudi odgovornih družbeno-ekonomskih in političnih čini tel jev v občini, ker se odvija v razmerah splošne gospodarske nestabilnosti, za katero je predvsem značilna visoka stopnja inflacije in nelikvidnosti ter pretežno neselektivni državno administrativni ukrepi, hitro se menjajoči predpisi in kasnitev dolgoročnih sistemskih rešitev. To vse je pogostokrat predvsem prizadelo industrijo z vsemi značilnostmi zastarelosti. Potek preobrazbe pa je bil težavnejši tudi zaradi tega, ker je bila marsikdaj praktična gospodar- sklepi sika politika do starih industrijskih centrov, predvsem do 29. seje CK ZKS, družbeno krivična, saj ni u-poštevala, da je prav stara industrija prispevala največ za široko industrializacijo in bila najbolj izpostavljena v obdobju nesamouprav-nega odtujevanja sredstev v centre družbeno-akonomske moči. Konferenca ugotavlja pomembne napore Skupščine občine Celje, ki pomagajo pri preobrazbi in intenziviranju gospodarjenja delovnih organizacij. Vendar istočasno ugotavlja, da smo v občini Celje zelo slabo celovito usposobljeni za uveljavljanje učinkovite občinske gospodarske politike, ki bi temeljila na povezanih in enotnih naporih vseh odgovornih družbeno-ekonomskih in političnih činiteljev. Zato je na tem področju najpomembnejša naloga, da povežemo razdrobljene in marsikdaj neizkoriščene sile, ki morajo bistveno prispevati k hitrejšemu stopnjevanju učinkovitosti gospodari enja. Zaradi ugotovljenih zaključkov in ker se komunisti v občinski organizaciji ZKS Celje dobro zavedamo pomembnega medsebojnega dialektičnega vpliva uspešnega gospodarjenja na politično razpoloženje ter hitrejši razvoj samoupravljanja, sprejemamo na VI. seji občinske konference ZK Celje naslednje konkretne SKLEPE: Kratkoročni sklepi — na ravni temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij na področju gospodarstva. 1. Vse OZK v gospodarskih organizacijah združenega dela morajo do 20. junija formirati posebne po-litično-istrokovne delovne skupine od 5 — 15 članov z nalogo, da obravnavajo gradivo VI. konference ZKS Celje v primerjavi s stanjem v lastni OZD ter pripravijo zaključke in naloge, ki izhajajo iz obravnavane problematike za vsako organizacijo združenega dela. Vse OZK morajo, po temeljiti obravnavi izoblikovanih predlogov na delovni konferenci, sprejeti posebne programe aktivnosti na tem področju ter zagotoviti, da se bodo ti programi uresničili preko samoupravnih organov v poslovni politiki OZD. Tako oblikovane programe morajo vse OZD posredovati na komite najkasneje do 15. 9. 1973. OZK morajo s programom aktivnosti in zaključki na gospodarskem področju seznaniti vse delovne ljudi ter samoupravne organe v organizacijah združenega dela. Komite občinske konference bo o posredovanih programih konkretno razpravljal najkasneje do 15. X. 1973. Pri tem mora komite posvetiti še posebno pozornost zaključkom in nalogam v OZD, na katere so bila v razpravi na 6. seji občinske konference ZKS Celje, dne 8. 6. 1973 naslovljena konkretna vprašanja glede prihodnjega učinkovitega gospodarjenja. _ ZADOLŽENI: sekretarji OZK, direktorji OZD ter sekretar obe. komiteja ZK Celje, Stane SENI-CAR. v - 2. Komunisti v vseh gospodarskih organizacijah združenega dela morajo dati takoj pobudo, da bodo v OZD pričeli že v mesecu juniju 1973 s pripravami za uspešno poslovanje v letu 1974. OZD morajo upoštevati nujnost nadaljevanja kvalitetnih stabilizacijskih prizadevanj z intenziviranjem gospodarjenja ter z upoštevanjem dolgoročnih možnosti poslovanja in razvoja na domačem in na tujih trgih. Komunisti naj dajo pobude _ za oblikovan j e variantnih poslovnih usmeritev. Pri tem morajo upoštevati pretekle izkušnje (tržne in administrativne), spoznana ter možna tržna gibanja, da bi se v največji možni meri izognili presenečenjem zaradi enostranske in kratkoročne poslovne usmeritve. ZADOLŽENI: sekretarji OZK in direktorji OZD. Dolgoročne naloge na^ ravni temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij na področju gospodarstva. 3. Komunisti v OZD morajo zagotoviti, da bo vsako leto po zaključnem računu izvedena primerjalna analiza poslovanja z najučin-kovitejšimi OZD v panogi ter da bodo v okviru samoupravnih organov sprejete naloge za intenziviranje gospodarjenja v lastni OZD. Komunisti morajo tudi zagotoviti, da bodo z ugotovitvami seznanjeni vsi člani delovnega kolektiva. ZADOLŽENI: sekretarji OZK in direktorji OZD. 4. OZK morajo preko samoupravnih organov in neposredno med delovnimi ljudmi stopnjevati zahtevo za vsestransko varčevanje kot prispevek k racionalnemu gospodarjenju ter kot oblikovanje socialističnega samoupravnega odnosa do družbene lastnine. 5. Komunisti v OZD morajo zagotoviti, da se bodo v prihodnje samoupravni organi, zlasti ko gre za najpomembnejše odločitve v OZD, konsultirali z odgovornimi ter druž-beno-politično in strokovno usposobljenimi zunanjimi institucijami v občini in v širšem slovenskem prostoru. ZADOLŽENI: sekretarji OZK in komunisti v samoupravnih organih. 6. Ocena gospodarskih gibanj v celjski občini v preteklih letih je pokazala, da so prisotni negativni trendi pri nekaterih kvalitetnih kazalcih poslovne učinkovitosti. Med pomembnimi vzroki za tako stanje je tudi nezadovoljivo učinkovita investicijska politika. Zato moramo zagotoviti v OZD kvalitetne spremembe v načelih pri sprejemanju investicijskih odločitev. Predvsem moramo zagotoviti poglobljene j še priprave investicijskih naložb, skrajšanje roka aktiviranja posameznih investicij ter večjo poslovno učinkovitost. ZADOLŽENI: direktorji OZD, komunisti v samoupravnih organih, vodilni delavci — komunisti. 7. Komunisti v bančnih OZD morajo v smislu sklepa o povečanju učinkovitosti investicijske politike nuditi večjo strokovno pomoč pri oblikovanju investicijskih odločitev; zlasti pa morajo kriterije učinkovitejšega investiranja uresničevati pri dodeljevanju investicijskih kreditov. Odstopanje od teh načel je lahko le takrat, ko bi sicer bila ogrožena socialna varnost delavcev. ZADOLŽENI: direktorji v bančnih organizacijah združenega dela. 8. Predvsem komunisti v trgovini so odgovorni, da se pospešijo procesi povezovanja trgovine s proizvodnjo ter da se v odnosih med proizvodnjo in trgovino vsebinsko poglobljeno uresniči 8. točka 22. dopolnila k zvezni ustavi. Direktorji trgovskih OZD morajo o praktičnih rezultatih na tem področju poročati na seji občinske konference ZK Celje, ki bo v jeseni obravnavala uresničevanje ustavnih dopolnil. Sklepi na ravni občine: 9. Skupščina občine Celje naj sklene z OZD v gospodarstvu na začetku vsakega leta temeljni družbeni dogovor, ki bo opredeljeval osnovne planske naloge sprejete v TOZD in drugih OZD za tekoče poslovno leto. Tako bodo postale na ravni občine ugotovljene ter z družbenim dogovorom utrjene planske naloge OZD celovitejša osnova družbeno-e-konomSke politike občine in s tem tudi osnova ostalih družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom v občini. Tako oblikovan samoupravni sporazum bo postal tudi pomemben, samoupravno oblikovan pobudnik učinkovitega gospodarjenja v občini. Uresničitev sklepa morajo zagotoviti komunisti v predsedstvu Skupščine občiine Celje. 10. Komunisti v predsedstvu Sob Celje morajo zagotoviti, da bo Sob Celje v letu 1973 celovito analizirala uresničevanje srednjeročnega plana razvoja občine, ga obogatila z novimi spoznanji in nalogami in sprejela ukrepe za preusme- ritev s planom neskladnih procesov. 11. Oddelek za gospodarstvo pri Sob Celje naj, ob stopnjevanju skrbi in nadaljni ustrezni pomoči ve_ likim delovnim organizacijam, vsako leto podrobno analizira problematiko neustreznega gospodarjenja v najmanj treh manjših ali srednjih delovnih organizacijah, po potrebi s pomočjo usposobljenih strokovnih ustanov. (Sklep se naj tudi, če bo to potrebno, smiselno uporablja nasproti posameznim temeljnim organizacijam združenega dela v večjih delovnih organizacijah). Oddelek naj na tej osnovi pripravi konkretne predloge za izboljšanje gospodarjenja, ki bodo služili kot podlaga za akcijo samoupravno organiziranih činiteljev v organizacijah združenega deila kakor tudi odgovornim družbeno-ekonom-skim in političnim činiteljem v občini Celje. Uresničitev tega sklepa morajo zagotoviti komunisti v predsedstvu Skupščine občine Celje. 12. Komunisti v Sob Celje morajo zagotoviti, da bodo pristojni organi Sob ob širokem sodelovanju gospodarstva preučili vlogo, predvsem pa nujne prihodnje naloge gospodarske zbornice do gospodarstva ter vpliv le-tega na delovanje zbornice. Pri tem naj tudi preučijo interesne poslovne, koordinacijske in druge oblike združevanja gospodarstva predvsem v regiji in občini. ZADOLŽENI: komunisti v predsedstvu Sob Celje. ROK: najkasneje do oktobra 1973. il3. Komunisti v Sob Celje se morajo skupno z ostalimi odgovornimi družbeno-političnimi činitelji v Celju še odločneje zavzemati za obstoj in razvoj višjega šolstva v Celju. ZADOLŽENI: komunisti v predsedstvu Sob Celje. 14. Komunisti v predsedstvu Sob Celje morajo biti skupaj s komunisti Zavoda za napredek gospodarstva na čelu akcije, da se ta institucija v okviru njene dogovorjene vloge in organiziranosti usposobi za odgovorne in dolgoročne naloge s področja makro in mikro ekonomske problematike v prostoru in v organizacijah združenega dela celjske regije ter še posebej celjske občine. ZADOLŽENA: Fedor GRADIŠNIK in Dušan BURNIK. ROK: najkasneje do konca 1973 leta. 15. Komunisti Zavoda za napredek gospodarstva morajo začeti skupno s komunisti v Skupščini občine Celje in komunisti v družbenopolitičnih organizacijah v Celju akcijo za družbeni dogovor, po katem naj bi Zavod za napredek gospodar- (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) stva izdelal vsako leto za organizacije združenega dela, skupščino občine in družbeno-politične organizacije v občini Celje skupno analizo o poslovno-strokovnih vidikih učinkovitosti poslovanja gospodarskih organizacij združenega dela. Ta a-naliza naj bi razčlenjevala splošno in konkretno stanje poslovnih odločitev in učinkov, še posebej pa o-ceno stanja in razvoja problemskih področij, ki so nakazana v osnovnem gradivu za 6. sejo občinske konference* Družbeni dogovor naj bi vseboval še sodelovanje med organizacijami združenega dela in Zavodom za napredek gospodarstva na ostalih strokovnih področjih delovanja te institucije, med dragim tudi na področju usklajevanja in uvajanja računalništva in razvida znanstvenoraziskovalnih kadrov. Dogovor o recenzijah iin o evidenci vseh druž-beno-ekonomskih in tehnoloških študij ter projektov na območju občine pa naj bi zajamčil njihovo kvalitetno raven in onemogočil zasebne aranžmane na teh področjih. ZADOLŽENI: Fedor GRADIŠNIK, Dušan BURNIK, Stane SENIČAR in Ivan KRAMER. ROK: do konca oktobra 1973. 16. Komunisti v SDK morajo v prihodnje zagotoviti, da bo vsako leto, poleg analize tekočih zaključnih računov, podan tudi prikaz globalnih in primerjalnih kazalcev gospodarske učinkovitosti v občini Celje. ZADOLŽENA: direktor podružnice SDK v Celju, Slavko VERDEL ter sektretar OZK. 17. Komunisti v SDK morajo zagotoviti, da bo na podlagi podatkov za I. polletje 1973 izdelana analiza obremenitev gospodarstva v občini Celje — po dejavnostih in globalna (zakonske obveznosti, pogodbene obveznosti, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori). ZADOLŽENA: direktor podruž- nice SDK Celje ter sekretar OZK. 18. Predvsem komunisti v vseh samoupravnih, dražbeno-političnih ter strokovnih organih in organizacijah ter voljeni predstavniki občine Celje se morajo v prihodnje bolj učinkovito zavzemati za aktivnejšo vlogo in mesto občine Celje ter njenega gospodarstva v SR Sloveniji. Ta vloga mora biti skladnejša s pomenom Celja kot občine, gospodarskega kompleksa ter regijskega središča. 19. Komunisti v vseh strokovnih društvih, predvsem pa v društvu e-konomistov morajo v okvira svoje aktivnosti v prihodnje v večji meri ter stalno sodelovati pri razreševanju problemov na področju gospodarstva ter skupno z delavsko univerzo prevzeti pobudo za učinkovitejše usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev. RAZSTAVA V DOMU ARMIJE V dneh od 18. julija do 8. avgusta t. 1. bo v Domu JLA v Celju odprta razstava »Vstaja narodov Jugoslavije 1941«, ki sta jo ob 30. obletnici začetka oborožene borbe proti okupatorju pripravila Vojni Neposredno po VI. seji občinske konference ZKS Celje pa morajo pripraviti konkretne strokovno poglobljene predloge za Skupščino občine Celje in organizacije združenega dela za učinkovitejše gospodarjenje. muzej jugoslovenske narodne ar-mije in Muzej revolucije naroda Jugoslavije Beograd. Dom JNA in Muzej revolucije Celje pa bosta to razstavo, ki prikazuje razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na ozemlju cele Jugoslavije leta 1941 v počastitev občinskega praznika pre- Kulturna skupnost Celje nesla in postavila tudi v Celju. Otvoritev razstave bo 18. julija ob 17. uri v Domu JLA. Odprta bo vsaik dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vstopnine ne bo. NADALJEVANJE RAZISKAV CELJSKEGA GRADU Letos oktobra bo celjski Zavod za spomeniško varstvo nadaljeval s sistematičnimi raziskavami razvalin gradu Gornje Celje. Med drugim bodo nadaljevali z arheološkimi izkopavanje v glavnem dvorišču palacija gradu in hkrati utrdili ter delno obnovili najbolj ogroženi severni zid grajskih razvalin nad vhodom v Pelikanove poti. Med izkopavanji bodo v sodelo- vanju z Olepševalnim in turističnim društvom Celje v kletnih prostorih Merxovega grajskega gostišča pripravili razstavo najdb lanskih arheoloških izkopavanj v palaciju gradu. Lanska arheološka izkopavanja so namreč pokazala, da je obstajala namesto sedanjih grajskih razvalin utrdba že približno 300 let pred Celjskimi grofi. Troboj kegljačev v Slovenj Gradcu V soboto 12. 5. 1973 so se srečale v Slovenj Gradcu na prijateljskem tekmovanju tri »MERX-ove« kegljaške ekipe. Troboj, ki se je začel ob 13. uri, je o tvoril tov. Kemperle. Pred tem srečanjem sta tekmovali dvakrat že ekipi Celja in Slovenj Gradca. Letos smo k sodelovanju povabili še ekipo Raven. Ravenčani so sestavili svojo ekipo šele teden dni pred srečanjem. Njihovi kegljači so še zelo mladi in neizkušeni, zato so tudi bili z doseženimi rezultati malo skromnejši. Kljub temu pa so se srčno borili; svoje tekmovalce so vspodbujali z gromoglasnim vzklikanjem. Bodre-nje ravenskih navijačev je ustvarjalo pravo športno vzdušje, kar je dalo poleta tudi drugim tekmovalcem, da so iztisnili iz sebe vse moči. Pa poglejmo rezultate: Ekipno so dosegli: 1. mesto Slovenj Gradec s 2508 podrtimi keglji 2. mesto Celje s 2253 podrtimi keglji 3. mesto Ravne s 1965 podrtimi keglji. Posamezno: Ravne: Grnjak 364, Jukič 358, Igerc 322, Herič 312, Svetina 305, Pandev 304, Miklavc 284, Uranc 275, Rigl 201. Celje: Mlakar 397, Tavčar 394, Podpečan 374, Trupej 370, Korošec 369, Špendav 349, Markovič 349, Zadra-vac 299. Slovenj Gradec: Leskovšek Jože 440, Naglič Albin 436, Herman Tone 413, Gregor Emil 407, Lakovšek Vinko 407, Lekše Franc 405, Založnik Albin 400, Ošlak Zdravko 359, Založnik Stanko 316. Po končanem tekmovanju so prejeli kapetani ekip diplome za dosežena mesta. Diplome pa so bile izročene tudi posameznikom za pet najboljših rezultatov. Prejeli so jih: podrtih kegljev 1. LESKOVŠEK JOŽE 440 2. NAGLIC ALBIN 436 3. HERMAN TONE 413 4. GREGOR EMIL 407 5. LAKOVŠEK VINKO 407 Tov. Kemperle se je zahvalil vsem tekmovalcem za polnoštevilno udeležbo in izrazil željo, da se medsebojna srečanja prenesejo tudi na druga športna področja. Ob tej želji bi za konec dodal še nekaj misli. Pri vsesplošni šted-nji in neutrudnem nehanju za bolj- ši in večji DINAR, vse prepogosto pozabljamo na našega delavca. Damo mu plačo, ki si jo zasluži, damo mu letni dopust, drugače pa ga pustimo na miru z njegovimi malimi osebnimi skrbmi. Do sem je vse v redu, vidite tu pa nastane problem. Delavci vendar nočejo živeti samo s svojimi težavami, hočejo sklepati poznanstva, hočejo si izmenjavati svoja dognanja in izkušnje. Še bolj bo ta problem pereč pi ustanavljanju TOZD. Zakaj? Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela se ukine do sedaj odtujen center ekonomske moči. Izročitev sredstev v upravljanje delavcem je osnovna misel ustavnih dopolnil. Brez upoštevanja tega, bi bilo govorjenje o samoupravljanju samo pesek v oči delavcem. Šele, ko bodo prišla vsa sredstva pod kontrolo delavcev v TOZD, bo prišlo do nujnega združevanja sredstev na novih samoupravnih osnovah. S tem hočem poudariti dejstvo, da bodo delavci lažje delili dohodek in razpolagali s sredstvi, če bodo vsi vedeli, kaj in koliko so ustvarili v vsaki bodoči TOZD in koliko so porabili. Zato se še enkrat vračam na izraženo željo tov. Kemperla, da bi bilo med enotami čimveč tovariških srečanj in ne samo športnih (ni nujno, da so vezana na velika finančna sredstva), saj KDOR VE, ZA KAJ DELA, DOBRO DELA! JOŽE LESKOVŠEK Kadrovske vesti K A D RO V S K A V mesecu maju na novo sprejeti člani kolektiva in sicer: 1. Heble Kristina — delavka, gostišče Ravne 2. Vodovnik Antonija — poslovodja VIII. gostišče Ravne 3. Vodovnik Marija — natakarica, gostišče Ravne 4. Pavrič Milan — delavec IV. po-slovnica 3, vrnitev iz JLA 5. Ogrijek Franc — delavec VI. mehanična del., vrnitev iz JLA 6. Veber Peter — komisionar II., poslovalnica I., skl. Celje, iz JLA 7. Podojsteršek Marija — prodajalka IV. SP Gafberje 8. Podhraški Oto — delavec VII. pekama Štore 9. Ahačič Janez — šofer C kat. skl. I. Celje 10. Medved Ludvik — delavec III. skl. I. Celje 11. Golavšek Martin — delavec IV. skl. I. Celje 12. Zupanc Anton — delavec III. poslovnica III., Celje 13. Šeligo Franc — delavec II. Bife Stari grad 14. Gregl Anton — delavec III. pekarna Brežice 15. Hriberšek Franc — delavec III. Skl. I. Celje 16. Hvala Kristina — kuharica IV. gostilna Slivnica 17. Anderlič Srečko — delavec I. mlin Slov. Konjice iz JLA 18. Jazbinšek Vera — delavka I. MM Sevnica 19. Kruleč Stanislav — šofer C kat. poslovalnica 3, transport 20. Pačnik Alfonz — delavec IV. skl. I., Celje 21. Golež Marija — delavka II. prodajalna kruha »Ada« 22. Škmba Olga — prodajalka III., MM Sevnica 23. Gabrovec Janez — delavec III. poslovalnica 3 24. Jeseničnik Edvard — delavec II. Skl. Slov. Gradec 25. Cotič Nadjo — natakar IV. Es-presso Ljubljanska 26. Cokan Marija — delavka V. pekarna Žalec 27. Režonja Cecilija — prodajalka IV. Ravne 28. Potočnik Franc — šofer C kat. skl. I. Celje 29. Jukič Dušan — poslovodja IV. Prevalje 30. Brumen Kristina — kuharica, Ravne 31. Grobelnik Julka — delavka IV. Espresso Stanetova 32. Gerčar Jože — šofer C kat. poslovalnica I., Celje 33. Grašič Jožefa — prodajalka IV. SP Ostrožno 34. Šober Terezija — prodajalka IV. MM Rimske Toplice 35. Perc Stanislav — delavec IV. SP Šentjur 36. Čepehiik Sonja — prodajalka IV. Šoštanj 37. Blazinšek Rezika — prodajalka IV. Vojnik 38. Gajšek Mirko — delavec IV. pekarna Štore ODIŠLI: 1. Mohar Fanika — delavka, skl. Krško, na lastno željo 2. Hrastnik Zvonko — prodajalec SP Slivnica, samovoljno 3. Fakin Pavla — prodajalka, MM Sevnica, na lastno željo 4. Ščurek Breda — prodajalka, SP Šentjur, na lastno željo 5. Glinšek Janez — prodajalec, Marelica, Brebold, samovoljno 6. Glinešk Janez — prodajalec, Marelica Prebold, samovoljno 7. Tkalec Ivana — natakarica, Ravne, na lastno željo 8. Kocman Ivanka — delavka, MM Ljubljanska, samovoljno 9. Hlavec Janko, — mesar, SP Soča, samovoljno 10. Kristan Ana — fakturist, Ravne na lastno željo 11. Ašič Jože — šofer, transportni oddelek, na lastno željo 12. Suša Vlado — poslovalnica Ruše, izključitev 13. Cremošnik Ida — prodajalka, SP Gaberje, na lastno željo 14. Lancner Vida — prodajalka, Laško, samovoljno 15. Vučko Štefka — natakarica, Ravne na lasnto željo 16. Vodeb Bdi — Izdelovalnica bonbonov, delavec, na lastno željo 17. Lorene Hedvika - delavka, Radlje, na lastno željo 18. Krivec Angela — delavka, Ravne, na lastno željo 19. Rutar Tanja — prodajalka, MM Ljubljanska, na lastno željo POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Arnuš Jožica, Žalar Silva, Pun-garšek Zlatka, žalair Dragica, Crep Zofka, Arlič Marjana, Tauses Majda, Delakorda Marjana, Vodeb Nadja, Stopar Anica, Gmajner Vida, Cestnik Marija in Zupanc Jelka. Kolektiv vam želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ROJSTVA Banovšek Justiki, Mole Veri, Herman Antonu, Korošec Dušanu, Novak Roziki, Polajner Ireni in Kobal Lojzki so se rodile — hčerkice. Majcen Vasiliki, Hercog Nandi ju Gerdej Jožici, Knez Marjani, Vor-šič Francu, Krajnc Petru, Zalar Mariji so se rodili — sinovi. Slavica PERME POPRAVEK V 4. številki Vestnika je prišlo do objave pod naslovom »Kadrovske vesti«, da je tudi tov. Reisman Alojz, poslovodja Doma železarjev Ravne na Koroškem samovoljno odšel iz podjetja. Po naknadni ugotovitvi pa je dejansko tov. Reisman odšel v bolniški stalež, ne da je o tem obvestil pristojno službo. Ker se na dvakratni pismeni poziv personalne službe ni oglasil in je pošta vrnila pošiljko, da je naslovnik nepoznan s pripombo njegove žene, da je odšel neznano kam, je podjetje upravičeno štelo, da je prišlo do samovoljne zapustitve dela. Po sporočilu tov. Reismana pa je imenovani bil na operaciji v Mariboru, zato je še vedno v rednem delovnem razmerju, in sicer v bolniškem staležu. MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 2.100 izvodov