Leto KIVI. fr ■ ■ 81 InseratJ: ■s=~~m Eugaiolpua pbtiivr»i« (SS mm široka ln 3 mm visok;', ali me prostor) ■a enSrat . . . . po hO» ia dva- la večkrat „ 45 „ pri vuč|lb naročilih primeren popom po do'os»ru. Ob »obotab dvofni tartL Enostoipna petitvrsta a I Izhaja vsak dan lzv«eotši n»-del)e In praznike ob i. ari pup, Redna letna priloga vozel res Posamezna številka 30 vinarjev. Stev. 231. v lmm v loreK, m i oKloura m =5 Velja po po6ti: & au oelo leto aapre] .. K 50- -za en mesee „ ,, „ 4.50 f• Nemčlju oeloletno. „ 55-— ia ostalo Inozematvo. „ 50- V Ljabl|ani aa dom Za oelo leto naprej.. E 48-— ■a aa mesec „ .. K V iprid pralaman miiaCno „ 3-50 s Sobotna izdaja: sa Za oalo leto ..... K 10'— sa Nemčijo oeloletno. „ 12-— ia ostalo Inoumatvo. „ 15 — Uredništvo J« T Kopitarjevi allol štev. 8/IH. il aa ne spr«]ema|o. ■ Rokopisi se ne vračajo; nalranklrana pisma ae ne ■ Uredniškega telefona štev. ,50.= flprsvnlštvo le v Kopitarjevi nlloi it 5. — Račun poštne hrnnllaloe avjtrlja.te it. 24.737, ogrske 26.611, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 60. Uudie vsi bratie, bratje vsi narodi. Ob obletnici Krekove smrti. Čeprav vse razpada, ena misel ostane vedno, ki bo mogla iznova organizirati človeštvo, misel namreč, da smo »Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.« To resnico je oznanil božji Od- rešenik na zemlji---- Na tcmeliu te resnice... so se organizirale krSčanske države; v njih pa so zacvell organizmi' narodov, stanov in rodbin. Vsak teh organizmov ja bil zase lepo, v svojem oziru samostojno telo, vsak sicer del v višji vrsti, a vendar zase čudovito krasna celota. Dr. Krek v »Socijalizmu« str. 21. Upam, da mi ne bo g. cenzor prečrtal stavka, ki je razprto tiskan v »Arbeiter-Zeitung« z dne 4. oktobra t. 1., vzet je iz govora Adlerjevega: Bankerot te stare držav? f e dejstvo. (Stare države države v dosedanji obliki.) Samoodločba narodov je tudi gotova stvar. Ne vtikajmo glave v pesek; jasnost koristi prav tako nam kot tistim, na katere se mora ozirati g. cenzor. Najpametnejše, kar moremo storiti, jc to, da gledamo v bodočnost in nc tratimo časa s prerekanjem o stvareh, ki jih nikdo ne jemlje resno. Položaj v avstrijskem parlamentu se je izpremenil tako, da ga skoraj ni spoznati. Kolikrat so govorili govorniki praznim klopem! Sedaj se udeležuje vse govorov. Mnogo teh govorov je zgodovinskih. Pač pa je pričakovati, da bo zanimanje za govore padlo, ker so se že izjavile vse večje stranke po svojih načelnikih. V ospredju zanimanja so stale izjave Čehov, Jugoslovanov, Poljakov in socialnih demokratov. Prepričani smo, da so tudi tisti časi minuli, ko so se odigravali kravali v zbornici. .Res je Teufel doživel preteklo sredo še preccjšen bombardement s pisarniškimi potrebščinami, a to je bil samo spomin na lepe stare čase, ki izumirajo pred našimi očmi. Bog jim daj večni mir in pokoj, da ne bodo hodili nazaj strašit! Nemci v avstrijski zbornici so opustili dosedanje postojanke in se umaknili po tiho določenem načrtu v take postojanke, da jih v njih menda ne bo nikdo napadal več. Te postojanke so namreč daleč za črto, ki so jo zavzemali pred vojno. Res se oglasi še tuintam kak strel, iz katerega bi tujec sklepal, da so Nemci še, če ne v sedanjih bojnih, pa vsaj v predvojnih postojankah; a ti streli samo krijejo umikanje, to so zadnje čete, ki streljajo bolj iz navade kot iz kakega resnega namena. Njih nove postojanke je »izdal« Adler, in nikdo mu tega ni zameril; obratno, tudi Nemci so mu lahko hvaležni, da je izrekel rešilno besedo, ki bo tudi obvarovala nasprotnika pred, izkušnjavo, da bi tratil čas s streljanjem na izpraznjene postojanke, Adler je ponudil mir ne samo ententi, ampak tudi notranji mir narodom v sedanji Avstriji, ki seveda mora priti; saj bomo potrebovali vsi tako nujno miru, ki nam bo omogočil, obrniti vso našo skrb na to, da celimo rane. Evangelist, da si ti doživel ta čas, ki si rekel: »Najpoglavitnejša naloga politika je, delati na to, cla se ohrani mir,« ti, ki so ti bile v neizbrisnem spominu besede, ki si jih čul pri slovanskem bogoslužju na otoku Krku pri prijatelju Mahniču: »Jag-niče božje, daj nam svoj mir!« Nehala bo nadvlada naroda nad narodom, s tem bo prenehal glavni vir sovraštva med narodi. Saj smo Očeta enega sinovi. Adler je izrekel prvi od Nemcev odrešilno besedo, Naj se pomudimo malo pri tem dejstvu! Tudi Nemci ne bodo tajili, da so bili oni slabše informirani glede bodočnosti Kolikokrat so sc norčevali iz Slovanov, da nas vodi bolj srce in domišljija kot razum. Mi smo pa vedeli, da j e solnce, zato ker ga — naj rabim pesnikove besede slutimo, ker ga v globini duše čutimo* Da so bile nenemške, oziroma nemad-žarske narodnosti bolje informirane o novem duhu, ki veje po svetu, je umljivo iz več razlogov. Želja je bila že mnogokrat mati misli; novi duh se je kril z željami teh narodov, zato so verovali vanj, prav kot so se ga branili Nemci in Madžari, Človek rad veruje to, česar želi. Druj* razlog — upam, da se ne motim — leži v tem, da avstrijski Nemci ne berejo drugega slovstva skoro nič razen lastnega. Niti političnih listov drugih narodov ne! Če se človek izolira, zaostane za tokom časa; isto velja o narodih. Zato so podcenjevali zlasti Jugoslovane. Težko slišita Nemec in Madžar ime Krek; ne vesta ta dva naroda, koliko smisla za družino narodov je imel njun »sovražnik«, kako se je trudil za sporazum. Kot ni študiral nobene stvari samo za lastno zabavo, ampak vse s praktičnim ciljem, tako je tudi svoje ogromno jezikovno znanje — kakih 15 jezikov je obvladal — porabil v prvi vrsti za to, da spoznava druge narode, jim dokaže, da se zanje zanima, da ga pri skrbi za lasten narod ne vodi šovinizem, ki mu je bil tuj kot le kaj, ampak želja, uveljaviti svoj narod kot enakovrednega člana družbe narodov. Kje dobite politika, ki bi se v svojih petdesetih letih naučil tako tujega jezika kot je bila Kreku madžarščina? Ne poznam geneze tega študija; ni imel navade, da bi bil ko-kodajsal že prej, kot je izlegel jajce. Dobil sem ga nekoč, ko je že bral florilegij madžarskega pesništva. Deklamira! mi je pesem na Lajoša Kossutha. Brezdvomno pa so nekaterim drugim znani razlogi, ki so ga vodili pri tem. In ti razlogi ne morejo biti drugi kot želja, spoznati Madžara kar mogoče neposredno, se vživefi v njegovo mišljenje in študirati, kako gj. bo treba prijeti, kaclar bomo ž njim razpravljali o Jugoslaviji. Da bo namreč razgovor ž njim tako lahak, kot upamo sedaj, tega Krek res ni mogel vedeti. Da je Krek korakal z duhom časa, je jasno. Med njegove največje zasluge moramo šteti njegovo metodo: služiti veri in narodu s tem, da je bil med naprednimi najnaprednejši, da ga nikdar fok časa ni prehitel, ampak je on videl naprej, kako je treba pripravljati tla, da bosta vera in potrebni napredek tvorila prelepo harmonijo. A še vedno nismo odgovorili na vprašanje, zakaj so baš nemški socialni demokrati imeli najjasnejšo sliko tega, kar mora priti, zakaj je izšla parola o samostojno:ti narodov iz njihovih vrst, ne iz ogromnega števila 170 nacionalccv in krščanskih so-cialcev, ki združujejo v svoji sredi tako veliko število raznih doktorjev in drugih izobražencev vseh strok, da res po akade-mičnih naslovih socialni demokrati ne morejo niti od daleč tekmovati z njimi. Kot Slovani v Avstriji, so postali tudi socialni demokrati to, kar so, z bojem, očetom vsega napredka. Sami so bili med »zatiranimi narodi«. To je en razlog. Smisel za potrebe časa ne izvira samo iz razuma in izobrazbe, ampak tudi iz srca. Drugega pa vidim v demokratizmu, v stremljenju, da se doseže telesno in duševno blagostanje kar najširših mas. Prijatelj, v tem stremljenju je veliko praktične ljubezni do bližnjega, je veliko krščanstva, in krščanske ideje so životvorne, naj jih izvaja kdorkoli! Ne smemo pozabiti tudi internacionale. Bili so v živem stiku s somišljeniki pri drugih narodih in so se tako obvarovali osamclosti in iz nje izvira-jočega ozkega obzorja. Ne maramo pretiravati, ker s tem stvari le škodujemo, a mislim, da se nikomur ne zamerim, če opozorim na primer iz zgodovine. Evangelij o enakosti ljudi in bratstvu se je v rimski državi najpreje razširil med zatiranimi. Vemo, da so bili med prvimi kristjani tudi člani dvora. Dr. Man-tuani je to dokazal na številnih grobnih napisih v katakombah v svojem predavanju o umetnosti v Imtakombah pri naši »Leonovi družbi«. Saj so bili tudi med uglednimi Nemci možje, ki niso nikdar šli z množico tovarišev v svoji okolici, čeprav j so jih vladni in nevladni mogočneži p r e -; ganjaii rad toga. Omenim naj sanio ! Foerslerj:; ]r, Lamraascha, ki s!a rešila, ) mogoče, čast nemških ka- toličanov v politiki. Nam bi bilo seveda dosti ljubše, če bi mogli danes poročati, da so bili glasniki nove dobe med Nemci krščanski socialci. Danes igrajo v dvornem gledišču Antigono. Grem jo gledat. Rad bi slišal, kako se slišijo v novi dobi njene nesmrtne besede: »Ne z drugimi sovražit — z drugimi ljubit sem na svetu!« Pravijo, da jih Bleib-treu izgovori pretresljivo lepo, Rad bi slišal, kako bo sin Hajmon zastopal v veliki politični debati, ki jo je vpletel Sofokiej v dramo, načela ljudsko mišljenje vpošteva-joče vlade proti samovladarskem očetu Kreontu. Slišati hočem še enkrat tožbo Antigonino: »Glejte me, državljani moje rodne zemlje, kako stooam zadnjo pot, zadnjikrat vidim žarko luč solnca — in nikdar več!« Duša tisočev je drhtela in nemo pela to pesem na bojiščih, duša tico-čev tudi v ulogi Antigone, Ti so priborili mir ljudem na zemlji. Na Dunaju, 4. oktobra 1913, Klic ©b dTO^aisti mrl Glasilo visoke finance v Avstriji »Der osterreichische Volkrfwirt« prinaša v prvi oktobrski številki t. 1. uničujočo kritiko ministrskega predsednika Hussareka, ki nikakor nj dorasel vodstvu državne politike v usodnem času, ki skuša vprašanje za biti in nebiti habsburške monarhije rešiti s suhoparnimi zastarelimi profesorskimi doktrinami in pravi nazadnje: :>Dejanie, ki je danes nujno, je: t a-kojšnje uresničenje jugoslovanske države v okviru monarhije s priključen jem slovenskega ozemlja. V krivoverstvo zapeljano jugoslovanstvo mora postat' ob 12. uri državo ohranjajoča sila s tem, da se izpolni v okviru monarhije. Tu je točka, k'er se slovanski obroč lahko predere, tu se lahko dobi zaveznik, ki ga Avstr'ja ;n monarhija potrebujeta v notranjosti, ker so se Nemci in Madžari izkazali kot preslab? za vzdrževanje prastare stavbe te države proti strašnim navalom od zunaj in znotraj. Vemo, kaj izrekamo s to zahtevo. Zavedamo se, da zadeva na globoko vkore-ninjena nasprostva, ki se re smejo na lahko odriniti v stran. Z:ivedamo se, da smatrajo Ncmci na ju :'u Avstrije misel »pregraditve« poti v Trst za atentat na življenjske interese nemškega naroda v Avstriji in avstrijske države same, da se s tem izdajo nemške manjšine, katerih ohranitev je veljala desetletno narodno delo. Toda Nemci v Avstriji se mora'o odločiti, ali naj delajo okrajno ali svetovno politiko, ali jim je ohranitev 80.000 Nemcev v južnih kronovinah tc države važnejša, kakor stališče 80m:lijonskega naroda na svetu. V dneh, ko izstona jugoslovanska Bolgarija iz naše koalicije, se morajo Jugoslovani v monarhiji odtuMt' sovražni koaliciji. Avstrijsko primorje — to je edino. česar ententa Jugoslovanom ne more nuditi, če noče izdati Italije, edino priznanje, ki druži Jugoslovane za vse čase neločljivo z monarhijo. Kar nonuja Jugoslovanom baron Hussarek, odklanjajo z zasmehom: jugoslovanskega uiedinjenja, ki ga jim monarhija lahko nudi, ne morejo odkloniti. Kdor dela poskus pridobiti Jugoslovane z manj, se igra s pojmi preteklih časov. Kdor danes še misli, da lahko izigrava Hrvate proti Srbom, izdaji s tem samo, da se mu niti ne sanja ne o sili narodne misli, — Komur so Srbi »veleizdajalci«, se bo moral zbuditi v trpkem spoznanju, da niso Hrvatje danes v jugoslovanski zavesti prav nič za njimi, in kdor v času, ko modrost enter te ori-pravlja veliki jugoslovanski blok rta Balkanu s tem, da spravlja Bolgarijo in začenja celiti bratsko sovraštvo s Srbijo, še verjame v odpoved Jugoslovanov slovan-stvu, dela politiko, ki bi b:la v mirnejših časih morebiti ustvarila desetletje miru, danes pa mora-končno pokvariti, kar je še mogoče ohran'ti dobrega mišljenja med Jugoslovani. Sc pred tednom ne bi bilo sile za najpogumnejši sklep. Danes jo nujen, če hočemo rešiti monarhijo. Jugoslovanstvo mor* poslati tretje interesno središče v monarhiji, in to poslane s posestjo obale. Ta posest jo veže gospodarsko z monarhijo, ker postane obala brez vrednosti, če ji cvetoče zaledje ne dovaja prometa. Ta posest jo veže politično, ker nudi sploh samo neločljiva zveza z monarhijo Jugoslovanstvu moč vzdržali nacijonalno ujedinjenje proti najbližnjen.iu nasprotniku, Italiji. Oprostiti se morar.no samo domneve, da pomeni prepustitev obale jugoslovanski državi njeno izgubo za Avstrijo. Spoznati moramo — in Avstro Ogrska mora pri tem obstati kakor Jugoslovani sami — da trijalizem, ki se mora po namenu odgovornih voditeljev naše politike s Poljsko preobraziti v kva-drijarzem, ter'a kot predpogoj državno ustavo s skupnimi organi za skupne zadeve. Kdor se v takih časih igra s »subdua-lirtičnimic konstrukcijami, dokazuje samo, da ni razumel samo resnosti ure. Narodi niso več voljni za predmete državnoprav-nih eksperimentov, jugoslovanski ravno tako malo kakor poljski, ki mu je usojeno za ohranitev formalnega ravnotežja isfo stališče. Pred vsemi činitelji pa tostran in onstran Litve, ki je v njih utelešena življenjska volia te države, sloji v zadnji uri usodno vprašanje in čaka rešitve: ali jim jc ohranitev dualistične ustave važnejša kot ohranitev monarhije same,« Za nas ni nikako z~doščen'e več, da je ob dvanajsti uri začela nemške kapitaliste srečavati pamet, radovedni smo samo, kdaj jo bodo pricincali in prigugali naši šucteršičijanci za njimi. Še sedaj so daleč za njimi. Fr. pl. Šuklje, III. Okrožja, okraji ia občine. »Slovensko« skupino razdelil sem uže na tri približno enako obljudena okrožja, ludi pri njih upravi nasvetujem organi-no z\ ezo uradniškega in ljudskega živjja. Okrožju načelujc okrožni glavar, njemu stoji na strani od ljudstva po splošni, enaki, tajni volilni pravici izvoljeni okrožni svet. Naravno, da mora gia-var razpolagati z večjim os objem, kalero je združeno v okrožni vla"i. Ista se naj sestavi zopet tako, da so v njej spojeni stalni uradniki in izvoljeni, perijodično se me-n;ajoči odposlanci iz okrožnega sve'.a. Svoje prejemke naj le-ti dobe iz bla: -;e ok rožnega sveta, leuaj prav tako ka;.oi v dežeh, le z r.eko znamenito razliko. Okrožnemu svetu namreč bi zc'o pristrigel področje, postavodajne oblasti mu ne bi d o v o 1 i 1 , k večjemu bi mu privoščil neko normativno kom-petenco in še to le sporazumno z okrožnim glavarjem. Okrožje razpada potem v upravne okraje. Sedanjih okrajnih glavarstev ne bi hotel obdržati. Soglasna sodba vseh poznavalcev obstoječe politiške uprave jih obsoja, češ, prevelika so in preobsežna, da bi jih mogel spoznati njih predstojnik tako natančno, kakor bi trebalo« Prava upravna enota se i meni vidi sodni okraj, broječ približno 10—15.000 duš; z njim raj se tedaj krije tudi okoliš politiškega okraja. Iz tega sledi, da bi se veliki sodni okraji, n. pr, ptujski, celjski, okraj ljubljanske okolice i'.d, za upravne namene morali razdelili na več manjših politiških okrajev. Na organizacijo tega upravnega okraja polagam posebno važnost, v njem vidim nositelja cclo načrlare upravne sisteme. Načelnika njegovega, okrajnega glavarja, predstavljam si kot dur,'o cclcga okoliša, glavni motor bodi gospodarskemu in kulturnemu napredku celega okra a. Da sc pa vsaj približamo temu uzoru, stopi mu naj na stran okrajni svet, izbran cd ljudstva. AU v tem slučaju sc ne bi zanašal na splošno, enako volilno pravico, temveč gledal bi pri sestavi okrajnega sveta strogo na to, da so uže po načinu izbiranja v njem zostopani najvažnejši stanovski poklici. In zakaj? Ker bi v to« korporaeiji hotel združiti v?c me premnogo vrstne odbore, odseke in svete, katere sedaj sestavljamo in volimo s silno potrato časa in denarja in čestokrat brez zaželje-nega uspeha. Čemu na primer na Kranjskem okrajni šolski svet, okr. cestni odbor, zdravstveni svet itd., vse te različne korporacije, skrivajoče pod blestečo firmo »avtonomije« svojo brczpomembnost in dejansko neplodnost?! ln čemu ta razloček, da ima sedanji okrajni glavar v enem takem na videz »avtonomnem« zastopu edino in izključno besedo, k drugemu pa niti blizu ne sme, dasi služijo vsi brez izjeme javnim, tedaj politiškim namenom? V okrajnem šolskem svetu brezpogojno zaukazuje predstojnik političnega okraja in pohlevno mu služi podložnik njegov, okrajni šolski nadzornik. Tam svojo voljo narekava okrajni glavar, v cestnem okraju pa — in ceste so vendar istotako del novodobne kulture kakor šole — v tem zastopu pa niti besede nima! Nevzdržljive razmere! Združimo vsa ta »disjecta membra«, spo-Kmo vse te funkcije v okrajnem s v e -t u ter razpredelimo ga po osnovnem statutu v razne sekcije ali oddelke, katerim se nai poverijo dotične upravne naloge. Kedar se pa gre za zadeve, tikajoče te uprave celega okraja, potem naj se tbere celi okrajni svet ter skupaj z okrajnim glavarjem ukrene naj, česar treba. Kako pa s tehničnimi strokovnjaki, katerih potrebuje današnja uprava v vedno rastoči meri? Jasno je, da jih ne bomo imeli v vsakem okraju. Ali zato se več okrajev lahko združi v tehničen okoliš, tako da bo postreženo z inženirji, gozdarskimi tehniki itd. , Istina je, da jc ureditev okrainih uradov baš tako važna kakor težavna. Dvigne se vprašanje, bode-li okrajni svet imel zgolj »votum consultativum« ali pa »vo-tum decisivum«, bodo-li izvoljeni zastopniki ljudstva v niern zgolj »nasvetovali« ali pa »določali«? Eno kakor drugo ima svoje težkoče in nedostatke. V prvem slučaju ti grozi nevarnost, da se ti skozi to luknjo zopet ne prikrade nesnaga komaj iztirane-ga birokratizma, v drugem pa se ti lahko pripeti, da v okrajnem svetu, obdarova-oem z neomejeno odločilno oblastjo, naposled zmaga strankarska pristranost na škodo objektivne pravične uprave. Kako izogniti se dvojni tej nevarnosti? Rešitev te uganke delala bo obilo preglavice bodočemu zakonodajalcu in pa upravnemu organizatorju. Morda bi najbolje bdo, da se pri onih zadevah, glede katerih okrajni predstojnik ne bi bil vezan na mnenje okrajnega sveta, slednjemu dovoli priziv na okrožje ter za slučaj odklonitve pritožba na upravno sodišče. Kak bodi instančni tek pri novih upravnih oblastvih? Sedaj imamo v upravi tri instance: okrajno glavarstvo, namestništvo (oziroma deželno vlado) in mini-rtrstvo. Mnogo preveč za točno rešitev! C vtod večinoma prihaja nedostatnost avstrijske uprave. * Vsaka stvar se trikrat prežveka in premlcva, razsoja jo naposled ministrstvo, katero jo običajno najmanj pozna, ker jo gleda zgolj iz mrtvih aktov, ne pa iz žive istine. Posled'ca temu je, d a je deželna vlada pravzaprav le večje okrajno glavarstvo; isto velja v še večjem obsegu o tretji instanci. Tedaj treba spremembe tudi v tem oziru. Dve instanci povsem zadostujeti tudi v upravi. Od okraja gre priziv na okrožje. Pravna varnost pod to omejitvijo ne bo ogrožena, zlasti ne, ker bodemo na vsak način za vsako ^deželo«, tedaj tudi za našo »slovensko« skupino ustanovjli upravno sodišče, kateremu bi za svojo osebo področje drage volje razširil na zadeve »lastnega preudarka«, katere se sedaj pri avstrijskem upravnem sodišču načeloma izključujejo. Iz take preosnove uprav, prestopka bi pa izvirala še ta prednost, da bi deželna vlada kot najvišja instanca bodoče upravne skupine se stoprav mogla docela posvetiti svoji naravni ulogi, n a d z i r a i i, urejati in n a d v 1 a -dati celo gibanje upravnega ustroja! A še za en korak dalje! Mari ne bi mogel po mojem načrtu izdatno zmanjšani politiškj okraj prevzeti tudi veliko večino občinskih poslov? V takozvanih -avtonomnih« mestih, na primer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju itd. sta itak združeni okrajno glavarstvo in občina; mestni župan je obenem okrajni glavar za mestni okoliš. Ne bi to bilo v.mutatis mutandis« izvršljivo tudi na kmetih? Povsod, po vseh avstrijski deželah, čujejo se več ali manj upravičene tožbe o slabi občinski upravi. Le deloma so utemeljene v nedostatno-sti dotičnih županov, poglavitni vzrok tiči marveč v preobilici bremen, katera prešibkim občinskim plečam država navali in dežela. Kaj naj opravi revež, ki ga nagajiva usoda priklene na županski stolček, s težkimi butarami samosvojega in izroče-nrga delokroga, brez strokovnih moči, prepogostoma celo brez kaznovalne pravice? V tem pogledu velja spominjati se prezanimive debate, katera se jc pred približno 30 leti vršila v kranjskem deželnem zboru baš o reformi občinskega reda. Ne- ofenzive, katero smo pričakovali, Če se ž njim francoska vlada še tudi ni oficielno pečala, se le lahko ve že naprej, kako bo v sedanjih razmerah obravnavala podvzeti korak. Odgovor more biti le odklonilen. V umevanje takega stališča zadostuje, če proučimo razloge, ki so privedle Nemčijo do te geste. Predvsem je ostala le še utrujenost obema zaveznikoma zvesta. V drugi vrsti je polom Bolgarije uničil nemški seni, da bo osrednja Evropa vladala Orientu. V Nemčiji je notranja kriza, katere zadnji znak je Hertlingov odstop. Njegov naslednik se je predstavil parlamentu z napovedjo mirovne ponudbe osrednjih velesil, kar je najsijajnejše znamenje, kako se spreminjajo časi. Resnica je, da spoznavajo voditelji države, da se jim je popolnoma izmuzala zmaga. Od 18. julija naprej vidijo, da se njihove armade pod pritiskom entente vsak dan umikajo. Vedo, da se bodo morali kmalu na celi fronti zopet umakniti. Domovino hočejo za vsako ceno rešiti invazije iz strahu pred povračilom za vse grozovitosti, ki so jih zagrešili v zasedeni Franciji. Nemčija, ki vidi, da se približuje ura kaznovanja, zahteva od zaveznikov, naj odlože orožje, kar je odkrito priznanje poraza, D,a dosežejo svoj smoter, nimajo sovražniki nobenega pomisleka, da se postavijo pod egido čestitljivega imena gospoda Wi!sona. Izjavili so, da so pripravljeni uvesti pogajanja na temelju, kateremu je dal tako zgovorno izraza. Wilson je najprej, ko je sporazumno z zavezniki izrekel 27. septembra 1918, da ni mogoče doseči miru ali pogodbe z mešetarjenjem. Edini odgovor, ki ga zasluži ponudba osrednjih velesil, je odgovor naših zaveznikov v konventu: Ne pogajamo se s sovražnikom na tleh zasedene domovine. Genf, 7. oktobra. Z ozirom na važnost podvzetega koraka osrednjih velesil je naročil francoski socialistični kongres posebnemu odseku, naj izdela besedilo predlogu za kolikor mogoče hiter konec vojske. »L'homme libre« in drugi ministrski listi sodijo, da se mora vojska nadalje vati, ker niso vojna vodstva osrednjih velesil ničesar ukrenila, kar bi podprlo diplomatske korake. Bsm, 7. oktobra. Clemenceau je izjavil v »L'homme: Premirje je danes popolnoma nemogoče in mirovni pogoji princa Maksa Badenskega ne zadostujejo. Curih, 7, oktobra Neki francoski državnik, ki je upravičen do merodajne sodbe. je izjavil dopisniku »Neue Ziir. Ztg.« v Parizu: Kaj hoče Nemčija? Prvič pridobili časa/, drugič uvesti pogajanja, tretjič podpisati dvomljiv mir. Najvišji interes Nemčije zahteva od nje, da privede do premirja, ki bi ji omogočilo, da svoje čete iznova razvrsti in izpopolni, ker so od 15. julija zelo trpele. Nemčija bi rada zaveznike razdvajala, kar se ji ne bo posrečilo. Angleži se nočejo pogajati s cesarjem Viljenitom. Rottsrdam, 7. oktobra. Član delavske stranke Barnes je govoril včeraj v Man-chestru. Naglašal je, da noče imeti spo-razu i s cesarjem Viljemom nič opraviti. Pot, po kateri naj bi šla Nemčija, bi bila g!adke'ša, če bi prej izpraznila Francijo in Belgijo ter ustvarila res odgovorno vlado. A k glaski državmi tajnik Brace o mirovni ponudbi NiEičije, Loadon, 7. oktobra. (Kor. ur.) Reuter: Državni tajnik Brace je govoril včeraj popoldne v Londonu govor, v katerem je izvajal: Nemčija govori o miru, toda ne govori o takem miru, kakršnega bi pričakovali v sedanji uri. Prepričati* se mora, da želi Nemčija čisti mir, resnični mir, preden se mora pogajati z Nemčijo. Tega, kar so storili Nemci, ne morem pozabiti. Preden zavezniki pokažejo Nemčiji velikodušnost, morajo biti pravični do sebe in do lastnega ljudstva. Brace je rekel: Kakšen je rekord Nemčije? Kako je boje vodila še v zadnjih dneh? Deželo, iz katere so jo odbili, je uničila do zadnjega kamna. To ne izgleda tako, kakor da se Nemčija kesa. Ali bi bilo pravično, če Nemčija, ki je s svojimi podmorniki in minami potapljala naše ladje, postane koncem vojske največja trgovska sila? Bi li bilo pravično, če ostane nemoteno njeno industrijsko življenje, dasi je uničila industrijsko življenje v Franciji in v Belgiji? Ne! Anglija mora biti pravična do nedolžnih narodov, ki so po Nemčiji trpeli. Ali bi bilo pravično, da ostane nedotaknjeno poljedelstvo v Nemčiji, dasi je na grozovit način opustošala poljedelstvo v Franciji in v Belgiji? Ne! Nemčija se mora naučiti, da vojska ni le hudičevo dejanje, marveč tudi, da se ne izplača. Mirovni predlogi Nemčije naj nas ne varajo. Nemčija želi zločesti zaveznike. V resnici se mora kesati, preden se mo-Francija odklanja mirovno noto. remo posvetovati z njo. Zavezniki so na Genf, 6. oktobra. (Kor. ur.) »Agence tem, da dobe vojsko, ce bodo vztrajali; Havas« poroča: Predlog, ki sta ga Nemčija misli, da bo sedanja vojska zadnja te in Avstrija-Ogrska, zvesti agent pri izpe- vrste, 1 javi dogovorjenih manevrov osrednjih ve- Izjavs angleške vlače, lesil, stavili predsedniku Združenih držav Lomdon, 6. oktosra. (Kor. ur.) Reuter: z namenom, da se sklene premirje in uve- Reuterjev urad so sinoči v poznih urah dejo mirovna Dogajanja, ie del mirovne | uradno obvestili, da kraljeva vlada, dokler pozabni deželni predsednik baron W i n -k 1 e r , mož bogatih upravnih praktičnih skušenj ter goreč za blagor slovenskega naroda, lotil se je sam pretežavnega dela, zboljšati naš občinski red, Svojega skrbno izklesanega operata ni smel predložiti kot vladno predlogo, temveč pod tvrdko deželnega odbora spravil ga je v parlamentarno posvetovanje. V svojem znamenitem načrtu ustvaril je dvojno kategorijo občin: glavno občino in podobčino. I njemu videlo se je primerno in potrebno, sodni okoliš vzeti kot teritorijalni obseg glavne občine, seveda z možnostjo, da se preobsežni sodni okraji razdele na več glavnih občin. In kako področje je privoščil svojim glavnim občinam? Ves izročen delokrog in najvažnejše naloge samosvojega delokroga, tako da j® kompetenca sedanjih občin, — »podobčin« po Winklerje-vem načrtu — v istini skrčil na oskrbo lastnega občinskega premoženja! Globoko zasnovan osnutek, tehnično dovršen do mere, katera daleč presega sedanje zakonodajne »umotvore«, toda ne brez — poglavitne hibe! W i n k 1 e r moral je namreč ob istem času, ko je s krepko desnico rušil neprikjadno poslopje občinskega organizma, morda proti svojemu lastnemu prepričanju popolnoma se vzdržati i naj-skromnejšega poskusa, da bi predrugačil tudi državne politiške urade. In tedaj so se dvignili baš iz krogov narodnih poslancev proti njemu in njegovi občinski reformi glasni ugovori, češ: »Kaj ima ljudstvo cd take zamene? Istina je, da bodo okrajna glavarstva s tako urejenimi občinami laglje izhajala, da bo olajšana državna uprava, a troški bodo zadeli in preobre-menjali našega davkoplačevalca!« Ugovori niso bili povsem neopravičeni in tudi pripadniki VVinklerjevega načrta, kateri so se bili zanj zavzeli radi očividnih prednosti njegovih, jih niso mogli razveljaviti. In tako se je od domoljubnega deželnega predsednika izumljeni načrt velikopotezne občinske reforme za vselej pokopal v registraturi deželnega odbora! Mizerija naše občinske uprave pa obstoja še dandanes ter se je še povečala tekom svetovne vojne. Sodim, da jo korenito odpravimo po organični upravni reformi, ki jo nasvetujem. Tako skrajšanemu in omejenemu področju, kakor ga še puščam današnji občini, more biti kos celo najslabotnejša občina. Niti ta okolnost je ne bi mogla več zavirati, ako bi slučajno, kar se žalibog tolikokrat pripeti na zemlji slovenski, nikakor ne na korist zdravemu občinskemu življenju, šc manj pa v prid narodni treznosti in šterlljivosti — župan bil obenem — k r č m a r f Ker po mojem mnenju se županstvo in sicer zelo častivredna gostilničarska obrt nič kaj posebno ne ujemata! Pred vaškimi po"itilnimi spremembami rs Hrvat- Zagreb, 8. oktobra 1918. Vsa znamenja kažejo, da se pripravljalo v hrvatski d orna č i polivki velike spremembe. Odločen nastop bo-sensko-liercegovskih politikov nri grofu Tiszi je nanravil na Hrvatskem globok vpliv. Včerajšnja »Hrvaška Riječ« pravi v uvodnem članku »Novi položaj — novi poziv«, da je koalicija vedno čakala na tisti usodni trenutek, ko bo moral narod nastopiti^ za svoje ideale, ko se bo od ločevala'n jea-ova usoda. Vedela seveda ni, kedaj da ta nastopi. Sedaj pa ie prišel ta trenutek, sedaj se morajo zbrati vse sile in moči, sedaj se mora čuti glas ljudstva; sedaj mora prodreti naše stališče, sedaj se mora rešiti naše narodno vprašanje. Jutri se zbero vsi poslanci hrvat-ko-srbske koalicije v Zagrebu, kjer bodo na sestanku revidirali svoj program. Zadnja saborska a d ros?, v kateri so zahtevali združitev hrvatskih dežel, ne drži več, ta spada že v preteklo dobo. Hrvatsko-srbeka koalicija se bo jutri izjavila za narodno edinstvo in bo pristopila novoustanovljenemu »Narodnemu svetu« za vse jugoslovanske dežele. V Frankovi stranki je kriza. Pristaši te stranke so prišli na misel, da je treba program revidirati, sumljive elemente vreči iz nje in sp pridružiti dru-eim narodnim fdratikam. Pravijo, da je večina za to in da se mora troperesna deteljica IIorvat-Frank-Sachs, ki predstavlja vodstvo stranke, odstraniti. Odmeri miroma % predlogi nemške vlade, ki so, kakor sodijo, ie na poti, ne pridejo vladi v roke, uradno o njih ni obveščena. V takih okol-nostih je brez pomena, da bi izdala kraljevska vlada komentar in uradno mnenje, dokler ni značaj predlogov uradno znan. Sklep angleške liberaldl stranke. — Revizija vojnih smotrov. Rotterdam, 7. oktobra. »Manchestei Guardian« poroča na uvodnem mestu: Liberalna stranka spodnje zbornice je sklenila, naj se osrednje velesile sprejmejo v splošno zvezo narodov. Rotterdam, 7. oktobra. »Daily Tele* graph« poroča: Lloyd George je sprejel v petek lorda Lansdowneja na daljši razgovor. »Daily News« poročajo, da se je v Londonu zborujoči posvet angleških domi-nijov odločil, naj pospešijo novo sestavo vojnih smotrov. Glasovi iz Italije. — Sonnino v Pariza. Chiasso, 7. oktobra. (Kor. ur.) Italijansko časopisje je včeraj objavilo mirovni predlog avstrijsko-ogrske vlade Wilsonu. Oficiozna »Agenzia Italia« piše: Prvi vtis je veliko nezaupanje. Prva dolžnost je, da ohranimo hladno kri. »Giornale d'Ita-lia« svari in pravi, da se morajo čuvati »Tribuna« je nezaupljiva. Curih, 7. oktobra. »Corriere della sera« piše: Gotovi stavki iz Orlandovega govora v zbornici pripravljajo Italijo, da se bo vojska kmalu likvidirala. Curih, 7. oktobra. »Neue Ziir. Ztg.« poroča z italijanske meje: Merodajni krogi v Italiji sodijo, da je mirovni korak osrednjih velesil velikanske' važnosti. V Italiji ni povoda, da zavlačujejo svobodni razgovor o mirovnem koraku. Zdi se, da pričakujejo informacij s posveta zaveznikov v Parizu, preden bodo zavzeli javno o mirovni ponudbi stališče. Chiasso, 7. oktobra. (Kor. ur.) Zunanji minister Sonnino se je včeraj pripeljal v Pariz. Poziv Italiji, naj precej napade Avstrijo-Ogrsko. Lugano, 7. oktobra. »Giornale d'Ita-lia« objavlja uvodnik z nadpisom: »Avstrijo moramo napasti!« List opozarja na okolnost, da se mora monarhija zdaj zopet vojskovati na dveh frontah in se zavzema, naj Italijani precej napadejo Avstrijo-Ogrsko. Kadar bo njena armada temeljito premagana, se mora zrušiti habsburško državno poslopje; takrat bo Nemčija osamljena in zažarelo bo solnce miru, Amerika. New York, 7. oktobra. Senatni odsek je soglasno pritrdil novim petim Wilsono-vim točkam kot temeljem mirovnih poga- janj. Dunaj, 7. oktobra. Dunajski politični krogi sodijo, da najbrže pred koncem tedna Wilson ne bo odgovoril, ker se mora še prej posvetovati z velesilami entente. Berlin, 7. oktobra. Ne more se še soditi, kako bodo sprejeli mirovni korak v Washingtonu in v drugih nevtralnih državah. Wi!son se zdaj nabrže posvetuje z ententnimi državami. Nihče ne more napovedati, kaj bodo sklenili. Rott*r4am, 7. oktobra. »NC«. — Jutri, v sredo, dne 9. t, m., zvečer ob pol 8. se ponovi »Morala gospe Dulske« za abonement »A«. pr G. proi. Francetu Kobalu. Vaše »duhovito« besedičenje v »S. N.« z dne 4. t. m. na moj naslov sem imel šele danes čast prečitati. Dovolite samo eno pripombo: Dejstvo je, da je bilo v prevodu »Morale gospe Dulske«, kot smo ga slišali raz oder pri primijeri, polno slovničnih napak. Teli nisem opazil samo jaz, ampak tudi drugi, ki sicer niso imeli za inštruktorja g. prof. Ivobala. Kdo je te napake zagrešil, ali Vi, ali pa igralci, tega nisem mogel konstatirati in ludi nisem konstatiral, ker nisem imel rokopisa prevoda pri rokah. Dalje sem si dovolil skromno vprašanje, ali ste dramo prevedli v slovenščino iz originala, ali p>a iz nemščine. Boste pač že oprostili ta moj dvom. Vašo hrulacijo pa vljudno odklanjam. Škoda, da se niste naučili pri tolikoletnem žurnali-stičnem delovanju potrebne žurnalisti-čne manire. Kar meni očitate, ste že menda sami zagrešili. Sicer pa, kdor pozna prof. Kobala kot literarnega kritika iz nekdanjih dni, si ga gotovo ne bo jemal za inštruktorja. Ivan Cankar Vam je svoječasno dovolj jasno in nedvoumno povedal svoje mnenje. Vek. Vrtovec. pr »Slovenska Matica.« Seja Knjižnega odseka »Slovensko Matice« bo v četrtek dne 11. okt. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. ®3< s^iiiss« a Petrolej za obrtnike (C-karte). Na vsak prvi odrezek C-karte se dobi po 1 liter petroleja v sledečih trgovinah: Na štev. 1 do 34 pri g. Schiflerju, Mestni trg. Na štev. 35 do 130 pri g. Severjevi, Sv. Jalcoba trg. Na štev. 131 do 220 pri g. Sokliču, Pred konjušnico (Trnovo). Na štev. 221 do 250 pri g. Leskov-cu-Medenu, Jurčičev trg. Na štev. 251 do 350 v konsumu, Zvezda. Na štev. 351 do 500 pri g. Zorcu, Dunajska ccsta. — Ta petrolej se dobi le od 9. do 15. oktobra t. 1. a Petrolej za obrtnike (C-karte). Na vsak drugi odrezek C-karte se dobi po 1 liter petroleja v sledečih trgovinah: v I. okraju pri g. Jurmanu, Poljanska cesta; v II. okraju pri g. Trdini, Stari trg; v III. okraju v konsumu, Krakovski nasip; v IV, okraju pri g. Ješetu, Rimska cesta; v V. okraju pri g. Jeršetu, Sv. Petra cesta; v VI. okraju pri g. Mencingerju Tomažu, Resljeva ccsta; v Vil. okraju pri g. Zormanu, Spodnja Šiška; v Vili. okraju pri tf. Šlelanu Mencingerju, Martinova cesta; v IX. okraju pri g. Klemencu, Dolenjska cesta,. Ta petrolej se dobi 1 c od 9. do 15. oktobra t. 1. a Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 9. t. m. in v četrtek, dne 10. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v sredo, dne 9. t. m. popoldne od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. ure štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. ure štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. ure št. 601 do 800, od 4. do pol 5. ure štev. 801 do 1000, od pol 5. do 5. ure štev. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. ure štev. 1201 do 1400, od pol 6. do 6. ure štev. 1401 do 1600. V četrtek, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev. 1601 do 1800. od pol 9. do 9. ure štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. ure štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. ure štev, 2201 do konca. Kilogram stane 2 K 80 vin. a Zeljnate glave za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 10. t. ni. v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 160, od 9, do.10. ure štev. 161 do 320, od 10. do 11. ure štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. ure štev, 641 do 800, od pol 4. do pol 5. ure štev. 801 do 960, od pol 5, do pol 6. ure štev. 961 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zelj-natih glav. Kilogram stane 56 vinarjev. Stranke, ki žele več kot 500 kg zeljnatih glav, naj se prijavijo v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti štev. 13, I. nadstropje, da se jim dostavi zelje na dom. a Zabela na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo zabelo v sredo, dne 10. t, m., v četrtek, dne 11. t. m., v petek, dne 12, t. m, in v sobto, dne 13. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V sredo, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 100, od 9. do 10. ure štev. 101 do 200, od 10. do 11. ure štev. 201 do 300, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 301 do 400, od pol 3. do pol 4. ure štev. 401 do 500, od pol 4. do pol 5. ure štev. 501 do 600, cd pol 5. do pol 6. ure štev. 601 do 700. V četrtek, dne 11» t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 701 do 800, od 9. do 10. ure štev. 801 do 900, od 10. do 11. ure štev. 901 do 1000, popoldne o dpol 2. do pol 3, ure štev, 1001 do 1100, od pol 3. do pol 4. ure štev. 1101 do 1200, od pol 4. do pol 5, ure štev. 1201 do 1300, od pol 5. do pol 6. ure štev. 1301 do 1400. V petek, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1401 do 1500, od 9. do 10. ure štev. 1501 do 1600, od 10. do 11. ure štev. 1601 do 1700, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 1701 do 1800, od pol 3, do pol 4. ure štev. 1801 do 1900, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1901 do 2000, od pol 5. do pol 6. ure štev. 2001 do 2100. V soboto, dne 13. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 2101 do 2200, od 9. do 10. ure štev. 2201 do 2300, od 10. do 11. ure štev. 2301 do 2400, popojdne od pol 2. do pol 3. ure štev. 2401 do 2500, od pol 3. do pol 4. ure štev. 2501 do 2600, od pol 4. do pol 5. ure štev. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane ksupaj 5 kron. Poleg zelene nakaznice B, morajo prinesti ■ seboj stranke tudi nakazila za mast. Železni« carji pridejo na vrsto kasneje. ------ -j Zgubila se je črna ročna torbica z manjšo vsoto denarja, ključi in drugimi stvarmi v nedeljo popoldne na Bregu. Pošten najditelj je naprošen, naj odda pri g. Mar. Nežič, Gosposka ulica štev. 3, Večjo vsoto denarja je zgubila neka ženska od Ljubljane do Saveli. Pošten najditelj je naprošen, naj odda proti dobri nagradi v žup« nišče na Ježici. Na postaji Grobelno na Štajerskem se je' izgubila denarnica, v kateri je bilo 800 do 900 kron denarja, Pptna legitimacija in druge listine. Pošten najditelj je naprošen, naj o dda nai« deno proti primerni odškodnini imetniku pot' ne legitimacije. i i mihael Cimerman trgouec in uelepnsestnlk Eeyta Grnsnnan roj. Pristounik poročena bjutomer-Celje, B. oktobra 1915. za par Umii p na Naslov pove upravništvo »Slovcnca« pod štev. 3735. kuhinjo in predsobo SE PRODA. — Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a, pritličje, levo — IstotamSE PRODA tudi moška m JC5> Dve dobro ohranjeni 8 3728 sc kupi, oziroma vzame v najem. Pojasnila prosi g. TEREZIJA KORIfNIK, HOTEIv »SLON <, LJUBLJANA. 3729 PRODA SE £mz me^asas it; ž&nska ffifaMm Naslov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 3732. se prodasta za živila. Ogledati ju je mogoče: Miklošičeva cesta št. 9. m semena suhe gobe, prazne vreče in druge pridelki kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534? « W pripravna za trgovino v Ljubljani. Vzamejo se tudi lokali ali večje skladišče v najem. Ponudbe pod: »TRGOVINA« 3626 na upravništvo »Slovenca«. v Ljubljani ali Ljubljanski okolici s kupi. Ponudbe na Upr. Slovenca po »Večje posestvo« 3633. Prodam v Novem mestu V Zamenja se B€ŽCfatia I^VS št. 129 najvišjemu ponudniku. Ponudbe do 15. oktob. na Karol Puterle, Gornje Sušice 32, p. Toplice, Dolenjsko. za fini Naslov pri upravi lista pod štev. 3737. Je nr.prodaj v Kranju, pripravna za vsako t)brt ali trgovino, na najboljšem prostoru. Proda se tudi dobro ohranjen 3733 lantiauer Več sc poizve pri Lovro Rebolj v Kranju. Išče se za dve osebi, če mogoče h posebnim vhodom. 1'omidbo sprejema uprava Tvrdka KaroS B in der stavbno mizarstvo v LJubljani, Slomškova ulica št. IS, IŠČE iS"" €33 S