Trans Vm^maV\oT\a\ Leto XXVI. Številka 58 Ustanovitelji: obč. konference SZDL r^ice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka K*« . — Izdaja CP Gorenjski tisk rUi Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 1. 8. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednTk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah tJe/g^ _______ 1 'Ve; ? ' Iskri ni tovarni elektronske telefonije na Laborah. Sprva bo z*(i§aPlOSi(rnih 750 delavcev> kasneje pa 1500. Vrednost letne proizvodnje pf~°dani milijonov dinarjev. Vsi izdelki, proizvedeni do leta 1975, so že XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM Na sobotni proslavi na Laborah govoril Franc Popit „Ljudi, ki zavirajo hitrejši gospodarski razvoj, ne bomo trpeli!" Nova Iskrina tovarna na Laborah razultat uspešnega sodelovanja med Iskro in Bell Telephonom iz belgijskega Antiverpna — Proizvodnja do leta 1975 razprodana — Proslavitev 30. obletnice Prešernove brigade — Nagrade občine Kranj in odlikovanja predsednika republike za iskraše Sobotna osrednja proslava ob kranjskem občinskem prazniku na Laborah, združena s proslavitvijo 30. obletnice ustanovitve Prešernove brigade in otvoritvijo nove Iskrine tovarne elektronske telefonije na Laborah, se je začela z Internacio-nalo, ki jo je ob spremljavi godbe na pihala zapel moški pevski zbor Iskra. Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je nato pozdravil preživele borce Prešernove brigade in drugih enot, pripadnike JLA in partizanskih enot, številne občane in goste, med katerimi je bil tudi predsednik CK ZKS Franc Popit, slavnostni govornik na sobotni osrednji proslavi na Laborah pri novi tovarni Iskre. ZAOSTRITI ODGOVORNOST ZA URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL Franc Popit je uvodoma dejal, da ni naključje, da se na takih praznovanjih zbira vedno več mladih in starih, ki dajejo s tem priznanje temu, kar se je zgodilo med NOB in po vojni, in temu, kar se dogaja danes. »Množice čutijo,« je dejal, »da ne gradimo samo delovne objekte, ki odpirajo nova delovna mesta in dajejo kruh tisočem in tisočem zaposlenih, ampak se dogaja v naši družbi še nekaj pomembnejšega, revolucionar-nejšega. Zato podpirajo zvezo komunistov. To je nam komunistom veliko zadoščenje in spodbuda, obenem pa obveza, da bomo še vedno na čelu revolucije, kot je bilo to med NOB. Vi, ki ste se revolucije udeležili kot pripadniki slavne Prešernove brigade in drugih enot, dobro veste, kako nas je vsak uspeh moralno dvignil...« Govornik se je nato dotaknil pomena Prešernove brigade in revolucionarnih dogodkov v Kranju, Stražišču in na Gorenjskem. Poudaril je visoko moralno in politično za- vest prešernovcev, saj je bilo v brigadi aprila 1944 kar 174 komunistov, 27 kandidatov za sprejem v KP in 133 skojevcev. Predsednik CK ZKS je nato dejal: »Odpiramo novo tovarno kranjske Iskre. Tovarno, ki se bo s svojo moderno tehnologijo uvrstila v svetovni vrh proizvajalcev elektronske telefonije. S tem bo, podobno kot Sava in nekatere druge tovarne v Sloveniji, razbijala po malem že konzervativni, tradicionalni način razmišljanja in delovne navade v Nadaljevanje na 2. str. Naročnik: v Kranju od 10. do 20. avgusta Slovesnosti so se udeležili številni preživeli borci Prešernove brigade, Iskr Se^ni^ ^ ZKS Franc Popit je v sobotnem govoru ob otvoritvi nove °p°zoril na naloge komunistov pri uresničevanju ustavnih mesta Kranja sta razen Pihalnega orkestra Krtinj prejela Uni09t.,(xr\? Ahačič iz Iskre in Pepca Jež, strokovni sodelavec Delavske Ze Kranj 1. avgust - občinski praznik Jesenic in Kranja Sporazum o turizmu V Dubrovniku podpisan sporazum med vlado SFRJ in Avstrijo predvideva nove olajšave v maloobmejnem prometu med obema državama, podpira izmenjavo turističnih publikacij, informacij ter strokovnjakov, razen tega pa poudarja potrebno izboljšanje organizacije skupinskih in posameznih potovanj turistov. Dokument prav tako govori o zaščiti človekovega okolja, o vlaganju avstrijskega kapitala in o izgradnji novih zmogljivosti na obali Jadrana. Podatki popisa Nedavni popis članstva ZK Slovenije je pokazal, da je po socialnem poreklu kar 47 odstotkov članov iz delavskih družin, iz kmečkih pa 20 odstotkov. V Sloveniji je trenutno včlanjenih v ZK 67.000 članov ali 5 odstotkov prebivalstva starejšega od 18 let. Med člani je 28 odstotkov žensk. Podatki o drvtžbeni aktivnosti komunistov pa kažejo, da 41 odstotkov članov nima' kake posebne zadolžitve. Podatke iz popisa bodo predvsem uporabili za kadrovsko politiko ZK in družbe sploh. Devizni računi občanov Jugoslovani so imeli konec junija več kot 1,766.000 deviznih računov s skupaj 895,8 milijona dolarjev, od tega večino v konvertibilni valuti. V pol leta je število deviznih računov naraslo za 213.000, vsota deviz pa se je povečala za 162 milijona dolarjev. Za čistejši zrak V Beogradu bodo ob prihodnji registraciji izločili iz prometa vsa vozila, ki ne bodo imela predpisanih naprav za izpuh plinov. Za boljše ozračje bydo poskrbeli tudi pri gretju, sttj bodo odslej prodajali le naravni premog granulat 30 mm, v naseljih, kjer je toplovodno omrežje, pa ne bodo več gradili individualnih kotlarn. Tudi smeti ne bodo več sežigali na odprtem prostoru. Dražja elektrika Slovenski izvršni svet je odobril 12,5-odstotno povečanje cen energije v prenosni mreži. Nove cene naj bi veljale s 1. avgustom letos po objavi v uradnem listu. Obenem bodo začele veljati nove tarifne postavke za prodajo elektrike v distribucijski mreži. Esperantisti z vsega sveta Konec prejšnjega tedna se. je v Beogradu začel 58. svetovni kongres esperantistov. Glavna tema srečanja, ki se ga udeležuje 1600 predstavnikov iz 43 dežel, je enakopravnost jezikov v teoriji in praksi. Jugoslavija je poleg Italije, Madžarske, Bolgarije in Avstrije ena od držav, kjer je v nekaterih šolah uveden poskusni pouk esperanta. Ženska — general JLA 4. julija je jugoslovanska ljudska armada dobila prvega generala — žensko. To je tdr. Roza Papo, do nedavnega načelnica klinike za nalezljive bolezni vojaško medicinske akademije, zdaj pa članica glavne vojaške zdravniške komisije. Med glavnimi sedanjimi nalogami dr. Papove, ki je sprva hotela postati otroška zdravnica, je modernizacija sistema regrutacije. Rekordni prehodi na meji Prejšnji teden je bil promet na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo gost kot še nikoli, najgosteje pa je bilo v soboto in nedeljo. Samo v nedeljo je na Šentiljskem prehodu prestopilo mejo z avstrijske strani okoli 114.000 potnikov. Med ostalimi slovenskimi mejnimi prehodi je bilo posebno gosto še v Sežani. 1L# jNsk Sreda — 1. avgusta 1973 „Ljudi, ki zavirajo hitrejši gospodarski razvoj, ne bomo trpeli!" Nadaljevanje s 1. str. slovenski industriji., Dejstvo, da bo od 750 zaposlenih kat^ dve tretjini kvalificiranih in visoko kvalificiranih, kaže, da bo zahtevala proizvodnja izobraženega delavca, strokovnjaka, intelektualca. In to nam je danes potrebno, če hočemo, da bo slovensko gospodarstvo šlo vštric z jugoslovanskim in svetovnim ... Obračunati bomo morali s pro-vincionalno miselnostjo, ki ne vidi prek ,fabriškega plotu' in še prevladuje v naših gospodarskih krogih. Na zanašanje na Slovencem prirojeno pridnost, fizično silo in znoj, varčnost in druge lastnosti čas tehnične revolucije bore malo ali nič ne d& ...« Franc Popit je nato pohvalil proizvodno in samoupravno organiziranost Iskre, ki je sledila moderni tehnologiji v svetu in začela sodelovati z vrsto največjih firm na svetu. Iskra je upoštevala koncept policentričnega razvoja Slovenije in ima tovarne v 17 občinah. Uspela je prebroditi težave, ki jih imajo veliki integracijski sistemi. »Kljub pozitivnim primerom Iskre in še nekaterih drugih gre proces povezovanja organizacij združenega dela v Sloveniji prepočasi,« je nadaljeval Franc Popit. »To kažejo razprave o ustavnih spremembah ... Potrebno je zaostriti odgovornost vodilnih ljudi v delovnih organizacijah za nastajanje temeljnih organizacij združenega dela in integracij. Tisti, ki pa niso pripravljeni ali nočejo realizirati dogovorjene politike, ne morejo biti na vodilnih delovnih mestih. Čas revolucionarnih družbenih sprememb in tehnične revolucije zahteva na vodilnih mestih v proizvodnji in gospodarstvu strokovnjake, ki so istočasno tudi politiki. Tako formirane ljudi bomo seveda težko našli čez noč. To je možno doseči s političnim vplivom in dodatno izobrazbo že zaposlenih kadrov in z izpopolnjevanjem sistema šolanja. Odkrito moram tu povedati, da ne bomo trpeli ljudi, ki s svojimi stališči zavirajo hitrejši gospodarski razvoj, povečevanje produktivnosti, ekono-mičnejše poslovanje, razne integracije itd. Mislim na tak način združevanja, da se presežno delo, ustvarjeno na nekem področju, prek monopolistične centralizacije sredstev ne bo odtekalo drugam, temveč vračalo tem delavcem in 'lokalnim skup-no«tim. Še enkrat moram poudariti naše stališče v CK, da napori za integracije dela niso občasni, ampak stalni. Zato ZK zahteva od svojih članov, da v delovni organizaciji opredelijo svoj odnos do formiranja TOZD in do integracij in se pri tem akcijsko in politično aganžirajo skupno z delavci ter se s političnimi sredstvi bore zoper odpore, omahovanje in oportunizem. Upreti se morajo špekulanstkim računom o ohranitvi .stolčkov' in privilegijev in preračunavanju, kdo kaj dobi in kdo zgubi ter sebičnim lokalističnim težnjam, ki se ne rnorejo sprijazniti s samostojnostjo delovnih organizacij in njihovim povezovanjem zunaj meja občine itd.« NAGRADE OBČINE KRANJ IN OTVORITEV NOVE TOVARNE Predsednik skupščine občine Kranj je nato podelil nagrade občine Kranj Francu Ahačiču, Pepci Jež in Pihalnemu orkestru iz Kranja. Sledil je kvalitetni kulturni program, nato pa je povzel besedo predsednik delavskega sveta Iskre Henrik Peternelj. Poudaril je pomen nove tovarne elektronske telefonije na Laborah, ki je bila zgrajena v dobrih 14 mesecih in je veljala 32 milijard starih dinarjev, površina pa znaša 17.000 kvadratnih metrov. Del sredstev je prispevala tudi belgijska firma Bell Telephone iz Antvverpna, pomagala pa je tudi Ljubljanska banka. V tovarni, ki je med najmodernejšimi v Evropi, bodo izdelovali elektronske telefonske centrale nW-taconta 10 C. Sistem bo omogočil sodoben telefonski prohnet v državi. 14 jugoslovanskih PTT podjetij je že naročilo take centrale. Proizvodnja nove tovarne na Laborah je do leta 1975 razprodana. Predsednik delavskega sveta se je nato zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji. Novo sodobno tovarno je odprl najstarejši delavec Iskrine telefonije Franc Pižent. Po množičnem ogledu nove tovarne, v kateri je proizvodnja že stekla, je bila slovesnost, na kateri je predsednik kranjske skupščine Slavko Zalokar predal odlikovanja predsed- nika Tita delavcem Iskre, ki so največ pripomogli k tako uspešni in hitri izgradnji tovarite:, Jože Hujs, glavni direktor Iskre—Elektromehanike, je prejel red dela z zlatim vencem, direktor investicijskega področja te tovarne Štefan Sušnik red republike z bronastim vencem, gradbeni tehnik Vinko Zor pa prav tako red republike z bronastim vencem. Slavko Zalokar je izročil direktorju PTT podjetij Jugoslavije Prvoslavu Vasiljeviču plaketo mesta Kranja. Generalni direktor in predsednik firme Bell Telephone g. Frank Pe-permans, kateremu je direktor kranjske Iskre Jože Hujs predal zlato plaketo Iskre, pa je poklonil kolektivu Elektromehanike umetniško skulpturo in moderno ojače-valno napravo za restavracijo v novi tovarni. »Vprašali so me,« je dejal g. Pe-permans, predsednik firme Bell Telephone iz Belgije, »če smo zadovoljni z dosedanjim sodelovanjem z Iskro. Ne bom odgovoril z običajnim odgovorom, temveč z vprašanjem: ali ste vi zadovoljni z nami? Mislim, da smo naredili več, kot smo pričakovali in realno zmogli...« Ko se je slovesnost v Iskri zaključevala, pa so prešernovci proslavljali 30. obletnico brigade v Savskem logu. Več kot 1000 se jih je zbralo. Za razvedrilo sta skrt)ela folklorni skupini iz Nemilj in Primskovega in ansambel Trgovci. Tako je mineval najsvečanejši dan letošnjega kranjskega občinskega praznovanja! . Besedilo: J. Košnjek Fotografije :F.Perdan Predstavniki občine Brus iz Srbije v Radovljici Prejšnji petek je obiskala občinsko konferenco SZDL Radovljica delegacija občine Brus iz Srbije. V delegaciji so bili predsednik skupščine, predsednik občinske konference SZDL in sekretar komiteja ZK. Gostje so prišli z namenom, da bi vzpostavili stik z radovljiško občino in da bi v prihodnje sodelovali z družbenopolitičnimi, kulturnimi in turističnimi organizacijami. V občino Brus je bilo med nemško zasedbo izgnanih blizu petdeset občanov, ki so jih tamkajšni prebivalci nadvse prijateljsko sprejeli. Občina Brus Ima okoli 25.000 prebivalcev, od katerih se skoraj 80 % bavi s kmetijstvom in vinogradništvom, saj sodi ta kraj med najbolj znane vinorodne srbske kraje. V zadnjem času žele zainteresirati Prireditve za občinski praznik Radovljice Sreda, 1. avgusta ob 20.30 nastop folklorne skupine Emona iz Ljubljane v festivalni dvorani na Bledu Petek, 3. avgusta ob 17. uri slavnostna seja občinske skupščine s podelitvijo občinskih' priznanj in promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij pred hotelom Grajski dvor v Radovljici ob 17.30 koncert pevskega zbora Galus na blejskem otoku ob 18. uri velike gasilske vaje v Radovljici ob 20. uri otvoritev razstave o kmečkih uporih na Gorenjskem v dvorani radovljiške graščine Umrl je slikar Ljubo Ravnikar Včeraj je v Kranju umrl znani slikar, upokojeni gimnazijski profesor Ljubo Ravnikar. O ustvarjalnem delu pokojnega umetnika bomo obširneje pisali v sobotnem Glasu. kmete za uvajanje kmečkega turizma glede na bližino turistično že dokaj znanega pogorja Kopaonik. JR Partizansko zaledje na Gorenjskem V počastitev praznika občine Kranj in 30. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju bodo v četrtek, 2. avgusta, odprli v Kranju razstavo Partizansko zaledje na Gorenjskem 1941-45. Otvoritev razstave bo ob 18. uri v prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici 43. Pripravil jo je Gorenjski muzej Kranj". -jk V petek otvoritev razstave Prireditve ob letošnjem prazniku kranjske občine se nadaljujejo. Danes bodo tri prireditve. Ob 17. uri bodo smučarski skoki za pokal Kranja na skakalnici iz umetne mase na Gorenji Savi, ob 18. uri promenadni koncert pihalnega orkestra iz Kranja na ploščadi pred Prešernovim gledališčem, ob 20. uri pa. večer pesmi in plesov AKZ Kranj in folklorne skupine Sava. V petek, 3. avgusta, ob 18. uri pa bodo v Tavčarjevi ulici 43 v Kranju odprli zanimivo razstavo »Razvoj ljudske oblasti na Gorenjskem«. Kmečki upori na Gorenjskem V počastitev praznika občine Radovljica bo v petek, 3. avgusta, ob 20. uri v dvorani radovljiške graščine otvoritev razstave Kmečki upori na Gorenjskem, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. Uvodno besedo ob otvoritvi razstave bo imela profesorica Majda Žontar, kustos Gorenjskega muzeja. Otvoritev razstave bo združena s koncertom Consortiuma musicuma iz Ljubljane. Organizator razstave je Delavska univerza Radovljica. Razstava bo odprta do 14. avgusta, in sicer vsak dan med 10. in 12. uro in 16. in 18. uro. -jk Kranj, 31„ julija — Ob 80-letnici začetka poslovanja Mestne hranilnice v Kranju je kranjska podružnica Ljubljanske banke ob 9. uri dopoldne v delavskem domu v Kranju odprla razstavo hranilnikov. Razstava, na kateri je prikazan razvoj hranilništva na Gorenjskem, sodi tudi v okvir letošnjih prireditev ob kranjskem občinskem prazniku, in bo odprta do 5. avgusta. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Kranjski nagrajenci Tako kot vsako leto so tudi letos ob občinskem prazniku podelili nagrade občine Kranj-Na predlog komisije za podeljevanje nagrad je občinska skupščina konec junija letos sprejela sklep, da se ob obči?" skem prazniku podelijo nagrade Francu Ahačiču, Pepci Je? in Pihalnemu orkestru Kranj- Francu Ahačiču za kon-; jstruktorsko delo v tovarni Iskra v Kranju nagrada 5000 dinarjev: Franc Ahačič se je rodil maja 1919 v Jelendolu v tržiški občini. Med vojno je bil v taborišču in na prisilnem delu-1946. leta se je zaposlil v tovarni Iskra v Kranju, kjer je že prek 10 let vodja konstrukcije specialnih naprav. Kot odličen konstruktor in orodjar je s svojimi idejnimi predlog} in konstrukcijskimi rešitvan)1 uspel rešiti mnogo tehnoloških problemov in s tem pripomoge' k znižanju proizvodnih stroškov. Število njegovih konstrukcij je veliko: krožne -škarje za rezanje trakov širine enega metra, ekscen-trska stiskalnica 25 ton, valj^' ni pomiki za avtomatski transport trakov na stiskalnicah, stroj za krivljenje palic za torska navitja zaganjalnikov za motorna vozila, stroj za rezkanje pasov iz pertinaksa. stroj za krožno varjenje ohišij itd. S konstrukcijo >n uporabo naprave za brizganje čepkov za kontaktna peresa ploščatega releja je bil dosežen prihranek pol milijona dinar" jev na leto, prihranki pri drU' gih strojih in napravah P® znašajo od 100 do 500.00° dinarjev. Pepci Jež za delovanje fl® področju vzgoje in ževanja nagrada 5000 d narjev: x Pepca Jež se je rodila marca 1930 v Ljubljani in r bila med zadnjo vojno na silnem delu na Koroškem-osvoboditvi se je zaposlil Kranjski Iskri in kmalu P?s\a' la profesionalni sindikalni de' lavec v tovarni in kulturno* prosvetni referent. Bila J tajnik okrajnega sindikalneg sveta in kasneje predsedn1* občinskega sindikalnega svet Kranj. Zdaj je zaposlena 11 Delavski univerzi- kot strokov ni sodelavec na področj družbenoekonomskega, P° , tičnega in strokovnega iz obra ževanja. Že nakaj let je pre^ sednica skupščine in izvršne^ odbora temeljne izobraževal^ skupnosti Kranj. Njena sKr^ je bila predvsem posvečen^ razvoju samoupravljanja šolstvu, poglabljanju i^ejn vzgoje mladih ter moderni^* ciji vzgoje in izobraževanj ■ Pod njenim vodstvom je tj meljni izobraževalni skupn0^ uspelo v šolstvu uresničeva^ program socialne politike odpravljanja socialnih raz-0 med otroki. Z vso skrbnost. in zavzetostjo pa skrbi P Delavski univerzi za izobra ^ vanje samoupravljaVcev vseh kranjskih delovnih °r» nizacijah. Pihalnemu orkest^ Kranj ob 75-letniči za u»P*J he na področju nega poustvarjanja nag da 10.000 dinarjev: Pihalni orkester v Kranju^ bil ustanovljen 1898. leta. od ustanovitve naprej opravljal družbeno in kuh J no poslanstvo, saj je ,nast°jre-na vseh pomembnejših P*-nj. ditvah v mestu in v o" • Godbeniki so bili od ustanterjif tve naprej predvsem atfia iz delavskih vrst. Godba J® j. včasih sodelovala na .vseVrij0-, reditvah pri Sokolu in ^jh? dni čitalnici ter ob dela^ ^ manifestacijah. Povezana jfl bila z društvi na Korošk^.p je v času plebiscita k1 fa narodno zavest. Med vC^,nt,nik> so' številni kranjski izgubili življenja v 'zSnf,%ii' ali v koncentracijskih ^ je ščjh, sedem članov godbe^ Popadlo v partizanih. Po (f (litvi se je orkester in številčno okrepil- • t dnjem času skrbi skup tI,o Glasbeno šolo za kvaj>1 ^ strokovno vzgojo svoj1,1 0rna nov. Tako orkester Postnsk g08P°darjenja — od ob-°bčin«EL Praznika do drugega — a?čr ga Praznika, na primer kljiv* ° en°8transka in pomanj-01 eri b voi? ne bi 8lonela na pri-nih n, * ' uPoŠtevanju resnič-lahko i°8ti in Potreb. Ocena je Sele«-j, Kroba ali povšalna, v»lkam* Pl*ena 8 P°datki» 6te- , 8ta»»;« ' nam prikaže resnično a«Je nekega obdobja. He!|UJ temu bi — četudi številk Sino — za jeseniško ob- je v nedvomno trdili, da Velijo ? nekaj letih napravila nasploh°\r naprej v razvoju damva' « ra2nih vejah gosP°- sPodH,r.i Je napredek očiten in in otS Ne le v o^eh občanov di v slm8kem merilu, temveč tu-»»ovenskem merilu nasploh. ko JetSn80 minila, obTdobja' Ce in fil •a pomenila Jesem-2arno /setllCe so bile ime za žele-daneg VePrav je razumljivo tudi večja Je?en»ška železarna naj-!gre zanen?V"a .organizacija, ne ■ostalih V?arjatl ln Prezreti tudi večjo ud injŠib si°er, a z vedno I°b*ine e Porok in obe-sti dobr Posledica uspešno-^nih gospodarjenja posa-ni|» delovnih organizacij Pr,;£Vor s Francetom Žvanom, ']eseriic' °m °bčinske skupščine ^rst„. ' Je. Potekal prav o gospo-?°®Poda Zadn-'ih treh let. Rezultati •n ker h-JKniJa so v številkah očitni, •tega 11 bila natančna ocena celot-prav gospodarskega procesa v občini 1° PVo Preobširno področje, ^osilj j nika Franceta Zvana Podatk Za ?ekaj grobih podatkov, darstva Za nekatere veje gospo- Č ' ' J *8ov<5?v Smo se omejili', pa podatki • ^orebit0 pneaj° in so kot taki kljub ' ^prihod težavam trdni temelji prav !°/ga1ixao?t0V0 Je le malo delovnih L °'iko tJ "a Slovenskem, ki bi s f»?V2e^alp pospeševale^ in se I,, enem Z uspehe tudi na znan-^nizaoi, ,ofju- Le malo delovnih S°?Pira 7 dosledno in vedno bolj In 0vnih n v°j znanosti, le malo L° veliko?r^n,ZadJ nameni resnič-h Pridom f?dstev za to, da bi nekoč \te.m Področju Uporahl'ale dosežke n?1 železarni s sredstvi v te gotovo nikoli niso sko-^vfc Jih je - raz umi j i-1 4ga 2ačea e Vedno Pomalo. Ze od ! Jfa PomI 80 se zavedali resnič-! ^^lovaii 8 te dejavnosti, zato so ! h nia tak'h delovnih mestih stTe, k, 0,)re in sposobne ljudi. I d,. nijT» H ? nerazdružljivi z znan-takG' ki'Znaj° 8 pri" tudi SVOJe znaJe m sv°Je Hjl0nir J. Prenašati na mlade. v »ti v žP|aZV()ja znanstvene dejav- i M? C?"1 je vsekak«r sedanji ir2> Vene«a oddelka dr. inž. ! &'se Lr0VŠek- Že Pr('d dvajset- ! da? dvaioit .zaPos 1 i 1 V železarni in že i V ?v°jeen mi leti se Je dobro zave- i lii! rbi ki poslanstva, odgovornosti bij Hn in h ?d vsega začetka je ! ialU. 'n oelaven, resnično dov- C'z razv et za vse- kar je priha- j v;°Ja znanosti od drugod in Si, N)f>k 1,1 zadovoljen ob vsa- H avc'ev ;srVo-ie«a dela ali dela ' 8a je ' 1 ežavno znanstveno vfei hehai ^(,sloval° dan in noč in V1' pre'x d'^'ni rezultati so bili k jja dela t n°ei in popoldan- , lžPor^i anja' nenehnega študi- ^ pjevanja. X!t0^je^b?inskem Prazniku, Mh l' avgustu, v žele- NI* d0in!?e nagrajujejo za iz-t na metalurškem Ha e*"t p® Prvo nagrado inž. ^ekf Prvega tehnično rja Kranjske indu- Graditelji Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču v Hrastju po nizkih cenah naslednji gradbeni material: — cement — betonsko železo 6 mm 8 mm 10 mm 14 mm Izkoristite ugoden nakup. 0,70 din 4,70 din« 4,82 din •4,74 din 4,30 din ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu- Za prikupne stevardese družbe TI A je bil ponedeljkov pristanek DC-10 obenem prvo srečanje z brniškim letališčem. Zanje in ostale člane posadke so na letališču pripravili skromno pogostitev. Brniško letališče prestalo novo preizkušnjo Letališče Ljubljana—Pula na Brniku je od ponedeljka dalje med rednimi jugoslovanskimi letališči, na katerih so že pristali jumbo jeti — Pristanek DC-10 s 350 potniki spremljalo najmanj 15.000 ljudi — Avgusta spet podoben pristanek V ponedeljek natanko ob 9,35 se je na pristajalno stezo letališča na Brniku spustilo belo-zeleno letalo DC-10, last ameriške družbe TI A (Trans Internacional Airlines). Največje letalo, ki je doslej pristalo na brniškem letališču, je priletelo iz Clevelanda. Za neprekinjen let od Clevelanda do Brnika je potrebovalo 9 ur. Orjaka, v katerega trupu je bilo Kapitan B. P. Nielsen je bil očitno zadovoljen. Smehljaje je dejal: »Leteli smo devet ur in brez težav pristali!« 350 (!) potnikov, je na Brnik varno prikrmaril kapitan B. P. Nielsen. Potniki prvega tako velikega letala, ki je pristalo na Brnikij, so bili ameriški izseljenci, ki bodo ostali pri nas tri tedne. Ljubljanska potovalna agencija Kompas jih bo popeljala po Sloveniji in Jugoslaviji, razen tega pa tudi v nekatere sosednje evropske države. Kot nam je povedal vodja oddelka za propagando Kompasa Janez Slabe, bo avgusta na Brniku spet pristal takšen velikan, s katerim se bo v domovino očetov, mater, dedov itd. pripeljala prav tako velika skupina ameriških rojakov. Ko so se odprla vrata letala, so se na stopnicah najprej pojavili člani znanega narodnozabavnega ansambla Richija Vadnala iz Clevelanda. Kar ob letalu so zaigrali nekaj polk, poskočne viže pa so se nadaljevale tudi pred letališkim poslopjem. Za njimi so izstopali in zapuščali DC-10 ostali potniki, ki jih ni in ni hotelo zmanjkati. Prav neverjetno, koliko ljudi lahko dvigne nad oblake naprava, v primerjavi s katero je slavni DC-9 pritlikavec! Brniško letališče je prav zaradi pistanka letala DC-10, ki sodi v kategorijo jumbo jetov, doživelo v ponedeljek še en rekord. Ob njem se še nikoli ni zbralo toliko ljudi od blizu in daleč. Samo na parkirnem prostoru je bilo 1300 avtomobilov. Pločevinasti konjički pa so bili posejani še po bližnjih gozdičkih in ob glavni cesti do Šenčurja na eni in Lahovč na drugi strani. Zaradi brniškega spektakla so se kolone začenjale že kmalu pred Kranjem, na drugem koncu ceste proti-Brniku pa že pri Mengšu. Računajo, da je pristanek jumbo jeta spremljalo najmanj 15.000 (!) ljudi, ki so se na Brnik pripeljali v 6000 osebnih avtomobilih. Rekord, ki je bil dosežen na letalskem mitingu pred leti, je bil v ponedeljek porušen! Besedilo: J. Košnjek Fotografije: E. Perdan Parkirni prostor pri letališču je bil premajhen. Najmanj dvakrat toliko 0 , mobilov sije moralo poiskati zavetje v bližnjem gozdu ali ob glavni cefltlj0lii Kranju oziroma Lahovčam. Ocenjujejo, da je bilo v ponedeljek v 0,1 letališča Na letališču še nikoli ni bilo toliko ljudi. Nekateri so bili ob letališki ograji pred osmo uro, nekaj tisoč pa se jih je gnetlo tudi na ploščadi n°j pristaniške zgradbe in v vsakem primernem kotičku, od koder je bil moč pogled na pristajalno ploščad z DC-10. 350 potnikov iz Clevelanda in letalo, ki jih je po devetih urah vožnje pripeljalo na Brnik. Avgusta bomo spet lahko spremljali pristanek podobnega orjaka. Stanovanjsko podjetje Jesenice čestita vsem občanom občine Jesenice ob občinskem prazniku in jim želi prijetno praznovanje , Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice na Gorenjskem Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Jesenic in jim želimo veselo praznovanje izvaja: visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Prodaja tudi poslovne prostore in garaže na Jesenicah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem občanom čestita za občinski praznik Jesenic združeno podjetje slovenske železarne Izolirkina tretja smer V treh osnovnih smereh teče proizvodnja IZOLIRKE Ljubljana: črna, kjer prevladuje stiro-por in kombi plošče in nazadnje izolacijska volna, ki jo izdelujejo v svojem obratu na Jesenicah. Prav to zadnjo bi vam radi danes posebej predstavili. Pričeli so v letu 1947, ko je na splošno primanjkovalo gradbenih, prav tako pa tudi izolacijskih materialov. Tehnologija izdelave izolacijske volne je bila tedaj še zelo primitivna. Predelovali so še vročo žlindro, zato je bilo nujno, da so postavili svoje prostore, v začetku je bila to baraka, na samo dvorišče Železarne. Hitro so ugotovili, da ta način proizvodnje ni ekonomičen. Žlindra je bila dobra za predelavo ali pa ne in dejanskih delovnih ur je bilo zelo malo. Danes žlindri dodajajo določene kamenine, s pomočjo katerih dobivajo željeno sestavo oziroma kvaliteto. Leta 1960 so se pričeli pripravljati na spremembo tehnologije. Dobili so načrte od avstrijske firme VOEST. Toda ni bilo dovolj denarja. Načrti so obležali v predalu do leta 1964. Takrat so se pa začela sredstva drugače deliti, formirali so se skladi in tako so šele v letih 1966—1967 pričeli s preurejanjem. 1. januarja 1970 je obrat pričel s poskusnim obratovanjem po novi tehnologiji. Hoteli so seveda vse skupaj s čim manjšimi sredstvi napraviti, toda ni uspelo. V novem obratu so želeli postaviti kompletno linijo za trde plošče z vezivom, ki daje večjo kvaliteto, širšo uporabnost. Skratka, ki ima kvalitete pred volno in ki seveda dajo tudi boljši finančni rezultat. Zaradi malo denarja je prišlo do zastojev v izgradnji, ki so potem povzročali podražitve. Razen tega je prihajalo tudi do tehnoloških sprememb, kar je tudi terjalo več denarja. Vsega skupaj je vloženo 12 milijonov dinarjev. Celotna linija je sestavljena delno iz domačih in delno iz uvoženih strojev. Poskusi na II. liniji za pridobivanje impregniranih filcev in plošč so bili zaradi tehnoloških težav z večjimi presledki. Pričakovati je, da bo v kratkem stekla poskusna proizvodnja. Za redno proizvodnjo bi bilo treba vložiti še sredstev za mehanizacijo vsipa v peč, posebno pa v interni transport in skladiščenje gotovega izdelka, ki je lahek in volu-minozen (1 kub. m je 60 do 120 kg). Pri nadaljnjem načrtovanju so zelo odvisni od načrtov razvoja Železarne, ki celo predvidevajo ukinitev plavžov, s tem pa tudi odpade žlindra, ki jo sedaj uporabljajo kot osnovno surovino. Predvidoma do konca tega leta si bodo na jasnem, kakšna usoda jih čaka. Takrat bo treba izdelati dokončne plane razvoja za ta obrat. Ne glede na vso problematiko so spričo primanjkljaja energije v svetu, posebno pa pri nas, izolacijski materiali čedalje bolj zanimivi. Celotna proizvodnja na obeh linijah je projektirana za 10—12.000 ton letno, kar bi dajalo ca. 25 do 35 milijonov bruto realizacije, odvisno od strukture proizvodnje in današnjih cen. Omeniti moramo, da cene surovin v zadnjem času zelo negativno vplivajo na uspeh obrata in celotnega podjetja. Tudi v IZOLIRK1 se menijo o ustanavljanju TOZDOV. Vsi družbeni faktorji podjetja so aktivirani pri tem. Kaže da bo obrat z 80 zaposlenimi na Jesenicah svoja temeljna organizacija združenga dela. Odločili se bodo do konca leta. Glavno je, pravijo, da je proizvodnja izolacijskih plošč stekla. Specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom Jesenice, Skladiščna 5 čestita za praznik občine Jesenice ___) &1HB BDE Za reševalce križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2.-3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din Za udeležbo pri žrebanju zadostuje, če pošljete izpolnjen NAGRADNI KUPON (lahko tudi nalepljen na dopisnici) do 9. avgusta na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1., z ^ oznako: Križanka 1. avgust. Člani Dolika za občinski praznik V petek, 27. julija, so v avli občinski* skupščine na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne skupine DOLI K, ki deluje pri DPI) Svoboda Tone Cufar. Tako razstavo pripravljajo vsako leto ob občinskem prazniku. Svoja dela razstavlja dvanajst aktivnih članov likovne skupine, in sicer: Miro Pengal, Zdravko Kotnik, Janez Ambrožič, -Jurij Hreman, Branko Klinar, France Dolin.šek, Tine Markež, Janko Korošec, Cvetko Zupan, Tone Tomazin, Pavel Lužnik in Roman Savinjšek. Med razstavljenimi deli prevladujejo planinski motivi in krajine. Ob otvoritvi razstave je za kulturni program poskrbel pihalni orkester jeseniških železarjev, ki je pred stavbo skupščine izvedel promenadni koncert. J. Rabič Avseniki na domačem vrtu 1 V soboto so gostovali na domačem vrtu Pri Jožovcu v Begunjah člani ansambla Avsenikov s pevcema. Ze nekaj let prirejajo Avseniki koncert doma in že nekaj let ga prihajajo poslušat ljudje iz vseh krajev Gorenjske. In ljubitelji tega priljubljenega ansambla tudi nikoli ne odhajajo razočarani. Minulo soboto 'fcto jih ob razmeroma majhni vstop-'rtini — 20 dinarjev — lahko poslušali pozno v noč. Prostor je bil seveda premajhen za tolikšno število obiskovalcev in so fcato mnogi ostali zunaj ograje. Avseniki so bili domala neutrudni. Se tistih nekaj minut med posameznimi skladbami je v splošno zadovoljstvo in smeh izkoriščal z obilo humorja P1 ranci Košir. Avseniki so znova dokazali, kako odličen narodno-zabavni ansambel so še vedno. Ob njihovih novejših skladbah so poslušalcem in plesalcem natresli precej starejših skladb, ki so še vedno pril jubljene. Zanimivo je, da je bilo med poslušalci zelo veliko turistov z Bleda, iz Bohinja in drugih turističnih krajev Goren jske. D. S. Poučen izlet na Koroško Klub .zdravljenih alkoholikov iz Radovljice je v soboto, 29. julija, organiziral za svoje člane in njihove družine celodnevni izlet na Koroško. Izleta se je udJsžilo tudi nekaj članov iz Kranja, Ljubljane in Grosupljega. Pod strokovnim vodstvom dr. Ceneta Avguština so si izletniki ogledali spomeniške zanimivosti v Celovjzu in Št. Vidu na Glini, obiskali pa so tudi gospo sveto in vojvodski prestol na Gosposvet-skem polju. Pot jih je nato vodila v hribovite Djekše na skrajni severni meji slovenskega jezikovnega prostora. V Globasnici jim je tamkajšno slovensko kulturno društvo priredilo lep sprejem z nastopom domačega pevskega zbora in ogledom arheoloških izkopanin in drugih znamenitosti tega kraja, ki slovi po svoji bogati preteklosti še iz časov Keltov, Romanov in starih Slovanov. Zvečer je bilo v tamkaj-šnem kulturnem domu družabno srečanje, na katerem so Člani kluba izročili gostiteljem sliko, ki jo je izdelal eden od članov kluba. Za zelo uspešen izlet gre zahvala prdvsem prizadevnemu tajniku kluba Francu Pretnarju. JR 1L# A ICP Sreda > 1. avgusta 1973 antično gledališče vučenje. vuk angl. votla mera večkratno uki-njenje japonska luka pri osaki rastlinsko deblo hrast građen malo Iskalo kraj v srednji norveški razisko valeč hedin internat air transport a< sociation arabski konj SEME. TRO PLODIC T? 1. pisatelj, janko makedonski politik uupce velik gor8ki vrh glavni »tevnik poustvar-jauc vasa k. ostojic pravosl. sveta podoba sobica v samost anu zahod-njattvo nogometni klub mala tanja 4. rimski kralj pritok rena iz avstrije prvenstvo evrope v atletiki ROKAVSKI PRELIV ogorek cigarete moc, jakost nasajeno jajce ALBtRT EINSTEIN uubkov. m. ime o8vobo-jenost andrej novak mesto ob paki kraj v boki kotorski osnovna mera janko kersnik reka v zrn pisec j02e T7 domača kava dragocena tekočina rimski cesar fototeh-nik george jadranski otok del fotoaparata pri optiki terensko vozilo d2ip nimfa amal theia gojite lj lana naročite se na glas 8taroind. junaški veda o ustroju živih bitij del zssr janez er2en lupina, obod lesa. kruha majhen lev TV zaslon neprijeten duh nemški socialist. ferdinand gl. mesto jemena ovčje krzno dr2ava v zda pevec 2unec skupno ime za evropo in azijo 2abja noga halogeni element (znak j) GRŠKA b02ica petja mozolj vost izraelska luka Nagradni kupon Rešitev teksta k sliki: Ime in priimek: Naslov: Gobe pod drobnogledom Mohorjeva družba je pred kratkim izdala zanimivo knjigo, prvi del gobarskega priročnika izpod peresa Jožeta Groma, po katerem bodo radi segali tako izkušeni kot manj izkušeni nabiralci slastnih gozdnih sadežev Vodič skozi svet gob, kakor bi tudi 175 straneh, v sliki in besedi, približa Vodič skozi svet gob, kakor bi tudi mogli imenovati najnovejše delo Jožeta Groma (založila ga je Mohorjeva družba iz Celja, natisnilo pa CP Gorenjski tisk Kranj), pravzaprav prihaja v javnost mnogo prepozno. Ce bi izšel že prej, bi bil seznam pokojnih pristašev lepega in plemenitega, a hkrati zelo nevarnega gurmanskega konjička nemara znatno krajši. Nemara bi koga obvaroval usodne zmote in preprečil dolg niz zastrupitev, o katerih smo v preteklih sezonah brali v časopisju. Knjiga v poltrdi vezavi in v prikladnem žepnem- formatu bralciem na 175 straneh, v sliki in besedi, približa 157 različnih, užitnih, neužitnih in strupenih gob, ki poganjajo po slovenskih travnikih, pašnikih in ho-stah. Avtor prek zares uspelih fotografij in prek besedila predstavi njihove značilnosti, čas in okolje, kjer ponavadi rastejo, zunanje posebnosti, hranilno vrednost oziroma uporabnost (kako jih pripravljamo), latinska in različna domača imena zanje ter morebitno podobnost z drugimi trosnicami. Slednje je še zlasti pomembno, saj vemo, da manj izkušeni gobarji prav zaradi sorodnega videza dveh ali več različnih gozdnih rastlin često naredijo tragično napako 'in postanejo žrtev lastne nepoučenosti — ali pa nepremišljeno uničujejo izredno okusne primerke, ki so, bodisi kuhani, bodisi ocvrti, bodisi v omaki, celo znatno boljši kot razvpiti jurček, lisička in sivka. Skoraj neverjetno je namreč, koliko poslastic leži okrog nas in kako dobre obede si prekaljen nabiralec lahko zagotovi ob daljšem ali krajšem sprehodu v naravo. Gromov priročnik bo nedvomno dobrodošel gost v slehernem gospodinjstvu, kajti vsebina ni namenjena zgolj ljubiteljem go-barstva. Pisec ne navaja samo strogo praktičnih napotkov, temveč istočasno posega v sfero varstva prirode. Nekatere sicer strupene, vendar nadvse lepe in redke gobe prikaže kot važen člen v pisani verigi talne flore, ki pomaga vzdrževati občutljivo ekološko ravnotežje, zato ljudem svetuje, naj jim prizanašajo. V uvodu nad&lje poda nekaj Aj O osnovnih pojmov ter s poro" risb in skic Bojana KirnaJrn>' kaže zgradbo, nastanek in °1-njh ranje obeh velikih temeu^ podskupin, na kateri se gobe lijo: zaprtotrosnic in prostotr . nic. Prav tako ne pozabi na® deset »železnih« gobarskih vedi, ki bi morale rabiti kot dilo slehernemu amatersK^-jj nabiralcu. Vmes je seveda nasvet, kaj storiti, če pride zastrupitve. Knjižica je prvi zvezeX : pr^ zbirke Mohorjeve družbe »^^oO" ročnik«. Natisnili so jo \ ve5n" izvodih, kar spričo koristne in jsje aktualne teme nikakor ni Pr.eV fg^ bo napak, če nazadnje »zr jsl<> priznanje delavcem Cr tisk s tehnologom Rudijem ^^ čem na čelu: uspelo jim Je izredno visoko kvalitetno ^ v barvnih reprodukcij, ravetlA0b^l ničemer ne zaostaja za P° aZvi{1 tiskarskimi mojstrovinami / r« {)• »tfćŽčlđh. ' "" SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM Dnevi v invalidskem vozičku ZO RMAN 31 E>raga moja Iza Ja2nth°n Je razbil luč.« saj sta 1 ®e izgovarjal, jaz bi prevrgel krivdo tudi na Staneta, 1 se °ba prerivala, Anton je rekel samo: j^adel sem s komolcem.« in DnlJI *?oglfd' ki je že dobival trpeč izraz, se je spet omeh-. trav nekam vatast, kakor bi šla čezenj jesenska meglica r^ilo 0 Očitno si je oddahnila, ker je našla za sina opra- v Po pravici poveš.« •v »Nier bil zad°voljen s tako sodbo ... . * .. jo tiič ne boš rekla, njemu ne,« je zanergal. »Topu Pa ne 2 nJegovim nerganjem. »Se m ° S1.kriv kot on,<< sem Sa obdolžil. ; In i* Je kar zdelo,«je rekla mama. - Za^APrPravilačrePinje- Vsi drugio^JJjj zmeraj našla opravičilo, tudi takrat, ko so ga ige°T'l-^am se' kako je trpela, ko je Anton prodal šolske , • takrat se je družina zaprla vase, kakor v lupino. tnan!a ^ V 8tiski? Zakaj si potreboval? Povej!« je prigovarjala ??ri?Vasodba je bila neusmiljena: Strici S1Šolanje končal.« »Ne W » P pa je izrekel dvom, ki bi bil lahko usoden: Kaže nagnjenja za trgovca.« če 'Josip Antonu ni toliko zameril, da je knjige prodal. 8a je »ek Potrebuje denar, si ga poišče, kakor more in zna, da Nikoli n"it0n zares Potreboval, pa nihče ni dvomil, čeprav sam berili i™Ur ni Povedal, kako ga je potrošil. Stric Josip mu je vse st . olJ to, da jih je prodal tako pod ceno. Menda je obletal, ?*tekei'!vnarnice> da je našel tisto, v katero se je s knjigami ' iz j. on- S premetenostjo in z grožnjami je nekako izvle-PraviciKrarnarja, koliko je fantu odštel... če mu je povedal po - , jp* m m n JUT 3 Sreda — I. avgusta 1973 moja hoja spominjala na alkoholno omotičnost. Tudi na delovnem mestu je bilo vse slahše, saj je moja delovna sposobnost padala, nihče pa mi ni verjel, da zaradi bolezni. Se šest let sem potem delal, po poklicu sem frizerski mojster, včasih sem kar padel po tleh. Zdravniki pravijo, da imam dve bolezni, sklerozo multi-pleks in paraparezis spastiko.« Njegov dan se začne včasih že ob dveh zjutraj, običajno pa zelo zelo zgodaj. Takrat se tudi najbolje počuti. Čez dan pa se telesno in psihično počutje poslabša. Ce je le lepo vreme, presedi večino dneva zunaj vrh stopnic v invalidskem vozičku in opazuje razcvetanje rož v svojem vrtu. »Prej, ko sem bil zdrav, sem rad gojil rože in sploh skrbel za"~vrt, zdaj lahko le gledam in dajem navodila. Otroci iz soseščine mi delajo družbo, pa tudi kakšen plevel utrgajo namesto mene.« Peter Pužem je ponosen na skalnjak, v katerem ima prek petdeset različnih rastlin. Za skalnjak in za vrt zdaj skrbi njegova žena. »Veste, morda ni tako hudo, da se mora človek odpovedati delu, tako poklicnemu kot tudi opravilom, ki te razveseljujejo v prostem času. Najhuje je, ker si zaradi bolezni ločen od ljudi, sam si, ni več tistega delovnega direndaja okoli tebe ali razpoloženja, ki ga poznamo na izletu ali kje drugje, kjer se ljudje zbirajo.« Bolezen je Petra Pužema prikrajšala za vrsto opravil, ki so mu bile prej ljube. Ne more več brkljati po svojem vrtu, ne more več držati frizerskih škarij, ne hoditi na izlete v hribe in si prizadevati za športno življenje v svojem kraju. Ostalo mu je bore malo opravil in razvedrila, ki jih bolezen dopušča. Ne more brati knjig, le malo lahko gleda televizijo, kratek čas lahko posluša glasbo. »Žena mi pravi, naj vsaj volno zvijam, pa še tega ne morem.« Včasih ga razvesele prijatelji, ki pridejo na partijo šaha, pa kaj, ko je po dveh igrah že utrujen. Bolezen pa čepi v njem, ne izboljša se, ne slabša se. Pravi, da so hujši pojavi, ki spremljajo obe bolezni, kot pa obe obolenji sami. Ne pomiluje se in ne smili se sam sebi. Pravi, da resnične reveže vidi, kadar gre v bolnišnico. »Zdaj poleti še kar gre,« pravi žena Mira, »sam lahko je, tudi z bergljami se premika po stanovanju in tudi zunaj. Včasih pa se vse skupaj poslabša. Pozimi je kar tri mesece ležal, še jesti ni mogel sam, tri pljučnice je prebolel. Vsi smo bili pošteno izmučeni, jaz in oba otroka, ko smo ga negovali. S hčerko se menjava v službi, tako da je vedno nekdo doma pri možu.« Vedn o vedra žena Mira, na kateri leži vsa skrb za hišo in za opravila, ki so bila prej moževa, je velika opora bolniku. Ve, da za slabim počutjem in slabimi dnevi pride izboljšanje, pa življenje spet steče naprej, sicer ne lahko, a vendarle. L. Mencinger Stoji stoji tam pod goro, en klošterček Velesovo . . . V hitrici vsakdanjega delavnika, Ko ob hrumenju avtomobilskih Rotorjev korakamo v službo in iz službe, razmišljamo o koncu delovnega tedna, in o tem, kaj bomo pripravili za večerjo, se jezimo na slabo reme, na rastoče cene, se veselimo popusta, se žalostimo in smejemo ter tako tkemo iz svetlih in manj svetlih, včasih tudi temnih niti Preprogo svojega življenja, nimamo tej hitrici časa, da bi se vprašali, Kako bi mogli živeti nenadoma brez pega tega. Ne bi si mogli predstav-jati nenadne tišine okoli nas, brez aelovne naglice, nestrpnosti kdaj delo končano, brez načrtov za j*°Pust, za izlet, za majhne radosti, ■ so dobra knjiga, rezanje rož, granje nogometa in sprehode po travi. pa se tudi to zgodi. Nenadoma Je dan strašno dolg, neizpolnjen, tak J0.1. Je bil prejšnji in tak kot bo Prihodnji. Nočem, da bi bil tale zapis z obi-inv K1 Petru pužemu iz Naklega, no V PrVe st°Pnje. zvenel žalost-x ' sPl°h ne, ker ga invalidnost, ePrav ga je telesno strla, psihično (8. zapis) Moč krščanske vere in ljubezni sije iz sv. Štefana medtem, ko leti nanj kamenje nevernikov. Miren in slovesen je krst Jezusov, pri katerem se posebno odlikuje resna, mogoča postava Krstnikova. Će smo si že s tako pozornostjo ogledali slovit velesovski Marijin kipec in Kremser-Schimidtove podobe, moramo pogledati tudi na arhitekturne vrednote te bližnje božje-potne cerkve. Kremser-Schmidtova oljna podoba v glavnem oltarju cerkve v Vele-sovem Ta podoba pa je resnična umetnina in kaže, da je delo genialnega mojstra. Tudi dimenzije podobe so spoštovanja vzbujajoče: kar 5 m visoka ter 2 in pol metra široka! Marijina upodobitev kaže skromno, ponižno ženo — vendar zelo lepih potez, prijetnih tudi današnjim estetskim merilom. Lepota in milina — to je vtis, ki ga ob pogledu na sliko najprej dobiš. Bolj razgibana je podoba angela Gabriela, ki oznanja devici sveto skrivnost. Zgoraj je dobrodušni Bog Oče, v višavah in po vsej sliki plavajo ljubki angelčki. Igra svetlobe in temin pa je skoraj nepopisljiva, tako na tej kot še na ostalih slikah. Zelo plastično — pa tudi nekoliko kritično — so slike opisane v brošu-rici »Velesalo«, ki je izšla leta 1914. Nekaj izvlečkov sledi: Slika sv. Jožefa kaže rednika Jezusovega ob njegovi smrti. Dasi precej temna, je vendar mojstrsko izdelana, le da je sv. Jožef naslikan preveč mrliško in preveč zdelan od smrtnih težav, tako da se ti zdi, kakor bi umiral navaden kristjan. Iz obraza sv. Katarine žarno blišči krščanska krepost. Vidi se, kako svetnica prezira vse posvetno in se daruje Bogu v popolni ljubezni. Ena najbolj živih skupin. Sv. Dominik kleči na enem kolenu pred plamtečim ognjem, na katerem sežiga krvnik svetnikove knjige, pa jih ne more sežgati, ker se jih ogenj ne prime. Pretresljiva je skupina bolnikov, zlasti matere z mrtvim otrokom, pred sv. Vincencom. Ko danes že od daleč zagledamo skladno fasado velesovske cerkve (s samostanskim poslopjem na desni), seve ne zremo v kako prav staro cerkveno zgradbo. Spričo navala romarjev k vedno bolj sloveči božji poti, so se leta 1712 odločili in prvotno svetišče podrli. Po načrtih domačega arhitekta Gre- ' gorja Mačka so pričeli graditi novo cerkev pa tudi samostan je dobil v tem času novo podobo. Od stare cerkve je ostal le lesen Marijin kipec, ki tako povezuje čase ustanovitve samostana s sodobnostjo — že celih 735 let! Zidava nove cerkve se je močno zavlekla — šele 1. 1771 je bilo delo končano. Po prvotnem načrtu bi moralo stati krilo samostana tudi na levo stran od cerkve. Tako bi vsa arhitektura še bolj spominjala na fasado ljubljanskega uršulinskega samostana. Kajti tudi tu so trije vhodni loki z lopo nad njim, tudi tu je mogočno stopnišče pred glavnim portalom. Fasado tudi pri velesovski cerkvi dele vitki slopi — prav tako kot ljubljansko uršulinsko cerkev! — Notranjščina prostorne cerkve jje resna; neka posebnost je gotovo daleč v srednjo ladjo segajoči kor. Poleg že omenjenih Kremser-Schmidtovih oljnih podob hrani cerkev še vrsto slik velikega slikarja Valentina Metzingerja (1699-1759), ki pa so danes obešene na stene ob koru. Povedati je pač treba, da se je moral Metzinger umakniti večjemu umetniku Kremser-Schmidtu. Kajti prej so njegove podobe visele nad oltarji, zdaj pa so odrinjene ... V cerkveni notranjščini je ob oltarjih še nekaj poznobaročnih plastik. Tudi podoba Križanega (iz poznega 17. stoletja) v prizidku severne kapele je dragocena umetnina. GRADITELJ GREGOR MAČEK Zapisali smo ime arhitekta, ki si je zamislil današnjo vnanjo podobo Velesovega — toda to ni bil kak šolan umetnik, bil je sprva le preprost zidar, pozneje polir in šele v dobi svojih jesenskih let samostojen graditelj številnih cerkva na Slovenskem. Bil je to naše gore * list Gregor Maček (1670—1745), arhitekt-samorastnik, smeli bi mu celo reči prednik našega Plečnika. Kajti oba sta pričela svoj vzpon prav pri tleh, pri manuelnem delu. Oba pa veljata kot resnična genija v ustvarjanju in velikopoteznosti pa v zaupanju vase in v svoje poslanstvo. Č. Z. ni toliko prizadela, da bi pozabil na smeh in na drobne radosti, ki nam zdravim morda ne pomenijo veliko, zanj — invalida — pa napolnjujejo tiste ure dneva, ko se dobro počuti. Tisto dopoldne, ko sem ga obiskala, sta z ženo Miro poskušala najti pravo mesto za dve papigi skobčevki, ki jih je žena kupila prejšnji dan. Sama dobro ve, da take malenkosti njenemu bolnemu možu preganjajo razmišljanja o bolezni in nesposobnosti za delo. Sam je kasneje pripovedoval, da zanj pozimi ni prijetnejšega opravila kot krmljenje in opazovanje ptic na oknu. »Takrat pozabim, da je dan dolg, ure kar zbeže.« Zdaj je že šest let invalidsko upokojen. Bolezen se ga je lotila že prej, prva znamenja so se pokazala že pred petnajstimi leti. »Nenadoma, zgodilo se je ko sem brcal žogo, me leva noga ni več ubogala, nato pa je vse bolj odpovedovala pokorščino. Ljudje so me čudno gledali, ko sem vlekel nogo za seboj, ženo pa so vpraševali, od kdaj pijem, saj je Šampionski klici v eter Ali veste da sodijo naši slovenski radioamaterji med najboljše na svetu? Da so na tekmovanjih v ravnanju s kratkovalovnimi in UKV sprejemno-oddajnimi postajami že večkrat osvojili naslove evropskih prvakov ter premagali približno 200.000 kolegov, raztresenih širom po stari celini? Najbrž ne, kajti druščina mož in (v manjši meri) žena, ki vsak dan ure in ure preždijo ob skrivnostnih številčnicah, je skoraj pretirano skromna in svojih uspehov ne razglaša naokrog. Vendar bo prav, da pobliže spoznamo to tiho arma-dico operaterjev, katere član je morda tudi vaš neopazni, molčeči sosed, vaš prijatelj, znanec, sorodnik ali sodelavec v podjetju. Morda zvečer, ko vi ležete k počitku, čepi zraven primopredajne naprave ter kliče sebi podobnega zanesenjaka v Mon-tevideu, v Moskvi ali Tokiu. O njem in o njegovi vlogi v sodobnih razmerah sem se pred dnevi pogovarjal z Dragom Gra-benškom, sekretarjem zveze radioamaterjev Slovenije, ki je pretekli teden v škofjeloškem hotelu Transturist za svoje člane organizirala tehnični seminar, že šesti zapored. »Seminar sodi v sklop rednih izpopolnjevanj in spoznavanj najnovejših dosežkov v sferi radijske in elektronske tehnike. Razdeljen je na dva dela: na teorijo in na praktične vaje, na ravnanje z aparaturami, odstranjevanje okvar in vzdrževanje občutljivih sistemov. Želimo namreč, da bi bili naši ljudje čim bolj vsestransko usposobljeni, da bi mladi rod ohranil sloves, ki si ga je priborila sedanja generacija radioamaterjev,« pojasnjuje Grabenšek. Seminarju — končal se je v soboto zvečer — je prisostvovalo 40 udeležencev iz 26 klubov. V petih dneh so poslušali niz strokovnih predavanj o CJKY .antenskih sklopih, vadili sestavljanje antenskega šumnega mostu AMS-100, preučevali lastnosti in montažo mogilnih KV in UKV postaj v avtomobilih (slednje pridejo v poštev zlasti kadar zaradi kakršnegakoli razloga nastane daljši izpad električne energije) ter spoznali, kako postavljati in uporabljati linearne ojačevalnike. Izjemno veliko zanimanja pa je zbudila tema »Radijske zveze v NOB«, ki sta jo za to priložnost skupaj obdelali ZRS in RSNO. V primeru vojne bi radioamaterji opravljali življenjsko pomembne naloge, zato je prav, da jih seznanijo tudi z oddajanjem in sprejemanjem šifriranih brzojavk, z maskiranjem . in instaliranjem radijskih naprav na terenu, z manipulacijo pri menjavanju frekvenc ter z ostalimi ukrepi, ki izhajajo iz zahteve po konspirativnem delo- V zvezo radioamaterjev Slovenije je včlanjenih 55 regionalnih klubov in več sto operaterjev — posameznikov. vanju. O izkušnjah zbranih med NOB, so spregovorili bivši borci, prekaljeni operaterji, ki dobro vedo, kako važna je v pogojih partizanskega bojevanja razvejana mreža brezžičnih komunikacij. Nadalje so slušateljem posredovali izčrpno informacijo o radioamaterskih tekmovanjih, o pripravah nanje in o samem poteku »dirke v etru«. Takšno tekmovanje terja od nastopajočega zadostno mero spretnosti in ogromno izkušenj, saj mora v strogo omejenem času vzpostaviti čim več zvez s čim več postajami v različnih deželah. Kot smo že omenili, je med Slovenci precej mojstrov, ki po doseženih rezultatih sodijo v svetovni vrh in katerih znanje kaže temeljito izkoristiti. Zadnji dan sta predstavnika tovarne polprevodnikov Zagreb in Iskre navzočim približala najnovejše finalne izdelke ter najznačilnejše elemente, narejene v posameznih obratih obeh podjetij. »Radioamaterstvo je v naši republiki precej razširjeno. Le pet občin od šestdesetih ne premore lastnega kluba, vendar so razgovori z zainteresiranimi osebami v polnem teku. Velja dodati, da malone povsod naletimo na izdatno podporo krajevnih oblasti, zlasti občinskih štabov SLO in oddelkov za NO, saj se odgovorni začenjajo zavedati izjemnega značaja radioamaterske dejavnosti v sklopu obrambnih prizadevanj družbe,« je pristavil Drago Grabenšek. I. Guzelj LIP, lesna industrija BLED Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LIPEX Zločin in kazen (ali ribjim pomorom ob rob) Vest, kije prišla iz blejske ribogojnice, vest, da so neznanci v Gorjah zlili v potok Mišco izredno strupeno sadno škropivo in povzročili smrt več desettisoč dragocenih postrvi, bi morala pretresti slehernega resničnega ljubitelja narave. Na noge bi morala dvigniti ne samo peščice neposredno prizadetih, temveč tudi širšo družbeno skupnost z občinskimi službami, sveti za varstvo okolja, turističnimi društvi in gostinskimi organizacijami vred. Zganiti bi se morala zakonodaja, saj smo konec koncev priče neverjetno grobe kršitve obsežnega sklopa predpisov o zaščiti in ohranjanju zdravega življenjskega prostora, ki ga ljudem nima nihče pravice kratiti ali kvariti. Pa se je zganila? Bomo čez čas lahko prebrali, da so brezdušneže »privili«, da so jim sodili dejanju in posledicam primerno ? Dosedanje izkušnje, zbrane ob podobnih katastrofah, kijih je bilo v zanjih letih ničkoliko (če bi kdo vodil statistiko o doslej pomorje-nih ribah v Savi, Savinji, Krki, Sori in raznih manjših potokih, bi bržkone prišel do praznih ugotovitev) so presneto nespodbudne. Večina grešnikov oškodovance odpravi s simbolično vsoto dveh ali treh milijonov, čeprav bi morali plačati desetkrat več. Ribiške družine, zadovoljne, ker bodo svoje sklade mahoma podvojile, pristanejo v poravnavo. Z blagoslovom oblasti sežejo v roke predstavnikom tovarne, ki je »ponevedoma« spustila iz zbiralnih bazenov preveč zahrbtnih kemikalij hkrati. Vsi so srečni in prepričani, da spodrsljajčka pač ne gre obešati na veliki zvon. Nikjer ni sitnežev, ki bi si upali razkrinkati resnično naravo »spodrsljajčka« in odkrito povedati, da pravzaprav toleriramo hud prekršek, imenovan ekološki kriminal. Ekološki in gospodarski kriminal pa v tujini preganjajo enako strogo. Pravzaprav sploh ne delajo razlik med njima, saj bi drugače ogorčena javnost zagnala prevelik vik in krik. Pri nas smo proti raznim malverzacijom in goljufijam sicer začeli zelo ostro ukrepati, vendar nam obenem noče postati jasno, da je, denimo, gora poginulih vodnih živali ter desetine kilometrov mrtve, zadušene struge, nevarne rastlinam in ljudem, mnogo strašnejši delikt kot sto ali dvesto poneverjenih oziroma ukradenih milijonov. Ampak ne! Ne bomo se skopali nad že tako preobremenjene industrijske obrate, nad temelje ekonomskega napredka, nad vire sredstev občin, republike in zveze, nad kazalce razvitosti določene pokrajine, nad znanilce svetlejše bodočnosti! Kajti, tovariši, vagon klenov, postrvi, lipanov, rakcev, polžkov,_ algic in sorodne golazni ne odtehta deviznih in dinarskih profitov, ne odtehta investicij, čez katere bi bil — ako bi kazen presegla zanje sprejemljivo vsoto — kolektiv prisiljen napraviti križ. Vrzimo sanjačem in paničar-jem drobtinic, nekaj zvonkljajočega drobiža, ter ukrepajmo naprej po svoje! Železna profitarsko-tehnokratska logika je torej nedotakljiv tabu, ki mu glasovi redkih nasprotnikov postopnega ubijanja narave ne utegnejo spodnesti nog. Celo v vrstah ribičev in lovcev jo pogosto srečate. Oni dan sem v pogovoru s samozadovoljnim trnkarjem iz Škofje Loke spoznal, da so blagozveneča gesla o plemenitih ciljih raznih društev, ki baje pri ohranjevanju vodne favne in flore igrajo odločilno vlogo dostikrat prazno čvekanje; finančno stanje znotraj klubskih blagajn prerašča v osrednjo skrb članstva. Sobesednik mi je prostodušno pripovedoval, kako so v pičlih šestih mesecih od prijetih »raubšicov« iztržili dvakrat toliko kot znašajo letošnji predračunski stroški nakupa mladic in nove opreme, in kako dobrodošla bi bila kakšna porcija nevarne odplake iz selških tovarn: lani so z njo hipoma zaslužili tri stare milijone. Najraje bi ga vprašal, kaj nameravajo ukreniti, da ne bo kljub zvrhani družinski blagajni v njihovem zasvinjanem rajonu nekoč popolnoma zmanjkalo občutljivih potoških postrvi, ki so že zdaj silno redke. A molčal sem. Le čemu bezati v osje gnezdoi Naj mar vrlega »športnika« spomnim, da je komaj pred dvajsetimi leti v malone vseh koritih tekočih voda na Gorenjskem kar mrgolelo rib in da navzlic poplavi plenilcev stalež ni upadal! Zagotovo ne bi razumel. Kajpak ne mislim zagovarjati stihijskega ropanja in nastopati zoper poostrene ukrepe, ki dokaj uspešno brzdajo plenilske strasti posameznikov. Toda če prijetnemu ravbarju sodišče mirne vesti, iz »vzgojnih nagibov«, naloži tudi desetkrat višjo denarno kazen kot znaša v dinarje preračunana vrednost ulova, zakaj potem pri pravni osebi popolnoma spremeni kriterije? Odgovor ni težak: zato, ker zločinska neodgovornost vodstva določene tovarne v eni sami minuti povzroči večji pokol kakor bataljon divjih ribičev v celem življenju in ker bi ob enakih merilih, ob upoštevanju »vzgojnega momenta«, kazen dosegla astronomske višine. Podjetje bi zagotovo propadlo. Dobesedno razprodati bi se morali>.[Tega pa ne smemo dopustiti, kajne? V prid globalnim ekonomskim interesom, ki seveda izključujejo nedotakljivost naravnih dobrin, zamižimo na obe očesi in obrnimo nosove proč od oljnatih, smrdljivih, zdravju škodljivih bregov, ponesrečenih križancev modernega naftovoda in odprte srednjeveške kanalizacije. Čez napredek ga ni! ,/. Guzelj 0SLOTENMUES Cenjeni potrošniki, oglejte si komponibilni program Marie v sestavu spalnice in dnevne sobe. V prostorih GS, Savski log, Kranj vsak dan od 9. do 12. ure in 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE Pekarna Kranj čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje. Maistrov trg 11, tel. 21-942 Central Hoteli: Evropa Kranj Bor Preddvor Hrib Preddvor Kazina Jezersko Restavracije: 1'ark Kranj Kolodvor Kranj GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Gostilne: Delfin, Kokra, Zl. riba, Kalvarija, pri Jožu Šenčur, pri Gabru Hrast je, Jezerski vrh, Ob jezeru Bifeji: Kolodvor, Turist, Zlato polje, Tenetiše, Podbrezje, Tržnica, Goriče Trgovine: Delikatesa Kranj, 21-471, Naklo, Hrib, Srednja vas, Šenčur, Duplje, Na Klancu, Kranj in Kočna — Jezersko Točilnice: Duplje Mali golf Kranj Avtomatsko kegljišče Preddvor 21-123 74-111 74-111 74-507 22-511 21-522 Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik ter priporočamo obisk v naših hotelih, gostilnah, trgovinah in zabavi- v v • I sem. Kmetijsko živilski kombinat Kranj z obrati Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radoljica in komercialni servis čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik j m OZP Elektro Kranj Cesta JLA 6 čestita za občinski praznik s svojimi poslovnimi enotami Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in uprava Kinopodjetje Kranj čestita vsem svojim obiskovalcem in ostalim občanom za občinski praznik. J Kmetijska zadruga Cerklje čestita članom zadruge in drugim občanom za občinski praznik Zadruga odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov, prvenstveno pogodbene količine, kakor tudi ostale pridelke, oskrbuje kooperante in druge potrošnike z vsemi potrebnimi sredstvi za proizvodnjo kot so gnojila, semena, zaščitna sredstva, kmetijski stroji, priključki, kmetijsko orodje, gradbeni material, premog in drugo razno blago. V svoji specializirani trgovini pa prodaja vse, kar potrebuje kmet za svojo proizvodnjo, pa tudi vrtičkarji lahko nabavijo marsikaj. Obrtno podjetje Cerklje čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela Gozdno gospodarstvo Kranj z gozdnimi obrati Škofja Loka, Preddvor, Tržič ter gradbenim obratom in obratom transporta in mehanizacije obnavlja in vzdržuje gozdove v območju ter prodaja vse vrste gozdnih sorti-mentov Čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik l/UVG KRANJ Kolektiv podjetja čestita vsemcenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik Vino Kranj Priporoča vam: vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, cockto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Stalno imamo na zalogi ustekleničena vina vseh uglednih podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske. Obiščite skladišča: Kranj, Škofja Loka, Lesce, Tržič, Kranjska gora, Bled. Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj v f ^^^^M-fe \ Prešernovo gledališče Kranj r i # čestita vsem cenjenim abonentom in obi- skovalcem za občinski praznik v > Varčevalci! Ob N Simbol zanesljivosti vašega denarja Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš TOZD Jesenice — Kranj čestita za občinski praznik občine Jesenic in Kranja ter želi veliko delovnih uspehov vsem poslovnim partnerjem in vsem občanom tega področja. Trgovsko podjetje Rožca Jesenice čestita vsem občanom za občinski praznik občine Jesenice in se priporoča za nadaljnji obisk v svojih prodajalnah. g-m „ThteMuMpa" /\ Koper mednarodna špedicija in transport filiala Kranj in filiala Jesenice čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporočajo se za svoje storitve Komunalno podjetje ae Kovinar Jesenice Vsem občanom z območja Jesenic čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov Komunalni servis Jesenice S SVOJIMI ZBIRALNICAMI OBLEK ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN PERILA ZA PRANJE V KRANJU, RADOVLJICI, TRŽIČU, BOHINJSKI BISTRICI, MOSTAH, KRANJSKI GORI IN NA JESENICAH TER FRIZERSKIMI POSLOVALNICAMI NA JESENICAH IN V KRANJSKI GORI čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Jesenic in se priporoča Zarja vam, občani gorenjskih občin, čestita za vaš praznik ZARJA Jesenice TOZD Delikatesa TOZD Manufaktura TOZD Industrija — obrt TOZD Skupne službe Ponovno prilika da nas spoznate od 10.—20. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju Razstavljamo in prodajamo to, kar želite za opremo vašega stanovanja. Oglasite se v našem paviljonu, če želite biti dobre volje. Bodo pašne planine izumrle? S Krnice vas lepo asfaltirana pot Pnpelje do Zatrnika, naprej skozi zatrniško polje je makadam precej S'ab, potem pa je pot do Mrzlega studenca na Pokljuki spet dobro vzdrževana. Dvanajst kilometrov je Krnice do Mrzlega studenca, kjer je odcep za Bohinj, v Majene, na |yanjsko dolino in Lipanco, Gore-!Jek, Rud no polje in dalje v Ukanco 'n Bohinj. Vse cestne povezave so aobre in je dostop z vozili možen Prav na vsako pokljuško planino. včasih so bile te poti slabe, vendar Vebko obljudene kot danes. Po dobri makedamski cesti le par ""nut od Mrzlega studenca pridete a Planino Kranjske doline. Zdaj tu Pastirujeta le še dva pastirja: šest-«esetletni Janez Pole s Krnice, ki Jase živino tod vse od otroških let in /na zdaj petdeset glavo čredo govedi na roI-lSica' in Anton Robič, ki ima a skrbi štirideset glav živine vasi »Selnice in nekaterih drugih. Sta-°Va Pastirjev sta lični koči, stojita I a tudi še dve staji za prenočevanje živine. Poljšiška staja je bila ^ajena leta 1934, staja višelniške aske skupnosti pa že po vojni. G(.eZ Ionejc, kmet iz Spodnjih zdaj že prileten možakar, do?V1'- 'e v otro*tvu l,J(li pasel trop na tej planini do leta «ta . akrat je bilo na planini devet sivino pa so prignali v planino ob ' U • a" ^e('n<) so morali o dogonu (1)^.ti tamkajšnjega gozdarja št . st»arja). Ta je vso živino pre-ui) i • 'e l)''° na 1 ^111 i šumski I Uvi za to planino registriranih Klav gove(ii. pašne P'avice za konje in koze so namreč let'.n,an' va*kih skupnosti že 185(>. od H '),()('a'i na/aj šumski upravi in so konje in koze pasli na Jfl*e-ski planini pod Golico. Danes je na 1'anini Kranjske doline od nekda-J'n J3(> le še borih devetdeset glav M>ve,e živine na paši. Dobri dve ,'J't.Mni manj. Število pa se iz leta v u v .'tanjša. Nič bolje ni tudi na 1Zl;.)i planini Kleku, kjer mulijo avo podhomske in dobravske krave. In ravno tako tudi na Preč-nekovem rovtu, kjer se otepa muh le dvajset repov. Ti dve planini letos upavljata zakonca Katrca in Silvester Krče j-. Se pred prihodom na Mrzli studenec se levo odcepi cesta proti »Grajski« in »Rečiški« planini. Na »Grajski« (to je planina naselja Bled—Grad) ni nobenega življenja. Čred ni več in planina je poraščena s šavjem, staje pa, kolikor jih še je, so pred žalostnim razsulom. Se napol gnilega tramovja nihče ne odstrani. Le pol ure peš hoje od tod pa je »Rečiška« planina, kjer pa je po zaslugi Figovčevega Petra z Rečice še vedno trop 40 do 50 krav. Tod blizu sta potem še Brjanca in Goga-lova planina na Voklem. Obe samevata in od staj in koč so vidne le še sledi. Ima pa tu lično lovsko kočo lovska družina Bled. Paša v planinah iz leta v leto torej močno upada. Zanimivo pa je, da na gorjanskem v poprečju danes živine ni manj kot nekdaj, čeprav so nekateri hlevi prazni. Bolj so se začeli ukvarjati z živinorejo mlajši kmet je. Opuščajo slabše njive in jih spreminjajo v travnike ter s pomočjo umetnih gnojil povečujejo pridelek krme. Prav zatt) tudi vse poredkeje kosijo na visokogorskih senožetih (rovtih), ravninske predele pa kosijo s kosilnicami. Tako tudi koscev in grabljic skoraj ni več videti. J. Ambrožič Zahvala Podružnica telesnih invalidov se ob priliki srečanja nepokretnih in težko pokretnih invalidov zahvaljuje za humano pomoč pri tej organizaciji: Ljubljanski banki, podružnica Kranj; KŽK Kranj, obrat Klavnica; Živila Kranj; Pekarni Kranj; RK Duplje; pevskemu zboru iz Dupelj; učencem osnovne šole Duplje; pevcem bratom Zupan iz Kovorja; harmonikarju Lojzetu Paviču. Obenem se zahvaljujemo reševalni postaji, zdravstvenemu domu za zdravniško pomoč, šoferjem Kočevarju in Hodžiču ter gasilcem. Tekmovanje v pridelovanju kvalitetne silaže V letošnjem letu se je tudi Gorenjska vključila v tekmovanje, pri katerem tekmujemo v količini pridelka, še večji poudarek pa je na kvaliteti silaže. Tekmovanje je zastavljeno v skupinah. Skupine tekmujejo med seboj, prav tako tudi tekmovalci v skupini med seboj. Vključijo se lahko vsi, ki imajo silose, večje od 30 kub. m. Lahko tekmujejo v pridelovanju koruzne ali travne silaže. Vzorce silaže posameznih tekmovalcev bomo poslali v analizo in na osnovi te bomo razvrstili posamezne silaže in tekmovalce. Ker je cilj tekmovanja boljšanje kvalitete naših sila/, in s tem tudi boljšanje krmne baze govedi, so zahteve po kvaliteti precej ostre. Koruzna silaža tekmovalca npr. mora vsebovati vsaj 165 g ŠK v 1 kg. kar zahteva že pravilno odbiro sorte, pravšnjo dozorelost ob spravilu, primeren sklop rastlin na njivi in pa odlično oskrbo posevka. Seveda mora biti tudi postopek siliranja pravilen; to bo pokazala analiza kislin v silaži. Tudi pri travni silaži so zahteve ostre, tako da lahko računamo, da bodo tisti, ki bodo silirali staro ali premalo uvelo travo, sploh izpadli iz tekmovanja" oziroma se sploh ne bodo mogli plasirati. Pri Živinorejsko veterinarskem zavodu v Kranju imamo prijavljenih 7 skupin — krožkov s skupno -12 tekmovalci. Trije krožki tekmu jejo s travno, štirje s koruzno silažo. Teritorialno so razdeljeni: KZ Cerklje ima dva krožka v Cerkljah in v Voklem KZ Naklo enega KZ Skofja Loka enega. To so skupine za tekmovan je s koruzno silažo. Travno silažo imajo: KZ Radovljica, KZ Bled in KZ Skofja Loka po en krožek. Vsakemu krožku je mentor pospeševalec v področni kmetijski zadrugi. Ta je odgovoren za strokovno in organizacijsko plat dela krožka. < Tekmovanje bo tudi precej stalo. Sama analiza vzorca silaže posameznega tekmovalca bo stala 250—300 din. Pri tem so nam priskočili na pomoč .Skladi za pospeševanje kmetijstva občin Kranj, Radovljica in Skof ja Loka s krepkimi dotacijami. Tekmovanje je organizirano v slovenskem merilu. S tem pade na tekmovalce kar velika odgovornost, saj predstavljajo naše področje navzven in so nekakšni kazalci stopnje razvitosti kmetijstva na našem področju v primerjavi z ostalimi predeli Slovenije. Živinorejsko veterinarski zavod Kmetijska pospeševalna služba Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. Na rovtih Iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane Košnja na rovtih se je začela o Sv. Jakobu, končala pa se je večidel o Sv. Jerneju. Dober mesec se je slišalo z rovtov vriskanje, petje in odmevalo je klepanje kosa. Če je kdo po sv. Jerneju imel še kakšen rovt za kositi, smo ga imeli za lenuha in za brezbrižnega gospodarja. Tak je bil Patrnev iz Belce, ki je imel velik rovt v Brevantu, pa ga je spravljal do sv. Mihela. Ko so se senoseki in grabljice vrnili z rovta domov, jih je gospodar povabil v hišo »na požinko«. Vsakemu je najprej nalil glažek medice, sledila je obilna večerja, kjer ni manjkalo dobrot vseh vrst. Za požinko so zaklali ovco ali pa več perutnine, juha je ta večer morala biti iz svežega mesa in ne iz suhega, kot na rovtih. Bila je vraža, da je treba na rovtih kuhati suho meso, da se seno bolje suši, na pužinki pa je treba postreči s svežo juho, da da moč in svežino za prihodnjo košnjo. Po večerji je gospodar plačal.senoseke in grabljice in jih ob tej priložnosti tudi prosil za pomoč v prih1(>^om in grablicam je na rovtih kuhala gosposke ' ,)a najeta domačinka, ki je obvladala kuhar-iin^iL i nosti- Grabile kuharice niso, saj so s kuho ^dovol j opravkov. ko/J- ,0,1 ;s<) senoseki začeli zjutraj kositi, so zvrnili •nočen ^.'"P^rle) žganja, v katerem so bile na-uri ; . ). krnice ali pa pelin ali kaj drugega. Ob osmi »IVuL ! zajtrk ali kakor so imenovali »kosilo« ali ke. v • i '- zai,rk s°bili obvezni krapi iz ajdove mo-in i)()|Sa ■ dobil na lesenem krožniku krap, ga zrezal Ponov •• u ko*(V'ke v zaseki, ki so jo razcvrli v železni P'ipr/r ,.''aP(>v ni smelo manjkati, zaseko so sproti bi?. i)()V, Ma »finjišču, ko je bila ponovca prazna, so s<> zaN MOVO ,a/cvrt() zaseko z ognjišča. Krape kave š S- ("l(> kav.° ~~ kofetom, prav po starem, ko senov^L n'S() l)()ziiali, pa so kuharice za krapi postregle ^■koinsprežganko. R1*v kliCa|°sn;,a 'e ^'ajala do poldne, nato je kuharica po-iu?n,H-sVnos se senoseki najedli, so polegli v senci in polil' 1 7" >>s<> pounali« — tako do treh ali štirih po-xkut(J .V" petih je bila malica. H kruhu so jedli sir. 'aliv ii- J)a Pokajeno meso. Zraven so pa še malo Pijač k Nekdaj ljudje niso poznali toliko alkoholnih Hi|() ■ danes, piva in vina ni noben senosek okusil. Sl,b«> s. /^an'a in medice in vode v kateri se je kuhalo ni aC ~~ {■ i,u- »krlojca«. Nekdaj tudi mošta pri .šiij , P°znali. Sadje — kolikor so ga imeli — so su-l!):s;a -.P'l. krhlajco in jedli suhega. Šele v začetku (lroi;,i(:H 'a nekdo s Koroškega prinesel načrt za *kulii Jl* sa st> na lov,'b vsak večer jedli mleko pa ^ bilo nanu's,° nileka tudi kavo. skutnjak in polento i ^»1»,,,.',Vst'«a dovolj, vendar večerja ni bi)a tako k<>t nižina. prodam Po ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARČKE, izbrana vrsta priznanih nesnic »prelux«. Petrič Tončka, Šenčur, Zupanova 6 (v bližini ceste Šenčur—Voklo) 4359 Prodam tri mesece stare PIŠKE. Cegelnica 1, Naklo 4447 Prodam 3 kub. m DESK, eno leto stare KOKOŠI nesnice in 4 mesece stare JARĆKE. Letence 7, Golnik t 4448 Prodam stoječo DETELJO. Vele-sovska 27, Šenčur 4449 Prodam KRAVO s prvim teletom. Srednja vas 59, Šenčur 4450 Ugodno prodam nekaj skoraj suhih PLOHOV in DESK. Naslov v oglasnem oddelku 4451 Prodam KOSILNICO alpina in 1500 kg CEMENTA. Mohorič Janko, Njivica 7, Zg. Besnica 4452 Prodam rabljen ŠTEDILNIK tobi in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče. Bizjak Ignac, Radovljica, Gubčeva 15 4453 Prodam OPEKO — navadni zidak in modularni blok. Pot na Jošta 3, ' Kranj 4454 Za '800 din prodam ŠOTOR za štiri osebe (dve spalnici). Ogled možen od 16. ure dalje v Kranju, Kebetova 1, stanovanje 8, I. nadstr. 4455 Prodam MORSKE PRAŠIČKE. Jenko Rajko, Trboje 42, Smlednik 4456 Prodam mlado, brejo KRAVO in javorjeve DESKE. Kobal Franc, Sp. Gorje 73 4457 Prodam leseno DRVARNICO 5 X 3. Naslov v oglasnem oddelku 4458 Prodam dobro mlado rodovniško KRAVO po teletu. Ribno 27 4477 Prodam novo OMARO za dnevno sobo. Rogač Jakob, Cankarjeva 8, Radovljica 4478 kupim Kupim HLADILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 4459 posesti zenitve 20-letni fant išče dekle za ženitev ali skupno življenje. Ponudbe poslati pod »Silva« 4474 <»4J Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. -- Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din/ polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. « Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. zaposlitve Sprejmem VAJENCA. MIZARSTVO Trampuš, Strahinj 35, Naklo 4392 Takoj sprejmem VAJEN KO. FRIZERSKI SALON Gabron Danica, Škofja Loka v hotelu Trans-turist 4393 Sprejmem VAJEN KO za pletilstvo. Zalokar Breda, Okornova 1, Kokrica, Kranj 4470 Iščem ^IZVAJALCA DEL za izgradnjo hiše v Radovljici do III. gradbene faze. Rezar Miha, Vrhnje 11, Radovljica 4471 Inštruiram osnovnošolske premete in srednješolsko nemščino za popravne izpite. Trbič, Zanova 36, Kranj 4472 Iščem VAJENCA za KLEPARSKO OBRT. Šifrer Janez, Cesta talcev 2, Škofja Loka 4473 prireditve KONJENIŠKI KLUB KOMENDA priredi v nedeljo, 5. avgusta, ob 14. uri na hipodromu v Komendi tradicionalne KONJSKE DIRKE. Po dirkah bo VRTNA VESELICA. Za ples in razvedrilo igrajo »VESELI PLANŠARJI« 4475 GOSTILNA »BOHINC« Milje 15 vas vabi v soboto in nedeljo, 4. in 5. avgusta, ob 15. uri na KEGLJANJE za kozlička z družabnim večerom 4476 obvestila ZŠAM TRZlČ bo organiziralo v oktobru 6-mesečno večerno šolo za pridobitev strokovne usposobljenosti C, E in D kategorije voznikov motornih vozil. Informacije daje in sprejema prijave tajnik J. Goričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič, do 1. septembra 1973 4312 Ugodno prodam polovico HIŠE s posebnim vhodom. Bakaj, Industrijska 14, Jesenice 4468 V najem vzamem takoj vseljivo HIŠO z vrtom od Ljubljane do Lesc v krajih z osemletko. Ponudbe poslati pod »Najem« 4469 stanovanja Iščem SOBO in KUHINJO ali večjo sobo v Kranju ali okolici. Dam 1000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 4466 Fant nujno išče SOBO. Ponudbe poslati pod »sprevodnik« 4467 Kranj CENTER 1. avgusta zah. nem. barv. film POLNOČ NA REPERBANU ob 16. in 18. uri, premiera amer.-ital. barv. CS filma TA PREKLETI OBRAČUN ob 20. uri 2. avgusta amer.-ital. barv. CS film TA PREKLETI OBRAČUN ob 16., 18. in 20. uri 3. avgusta amer. barv. film SEDMERICA JEZDI ob 16., 18. in 20 uri Kranj STORŽIČ 1. avgusta ameriški barvni film MESTO V MRAKU ob 18. in 20. uri 2. avgusta zah. nem. barv. film POLNOČ NA REPERBANU ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer.-ital. barv. CS film TA PREKLETI OBRAČUN ob 18. in 20. uri Tržič 1. avgusta ameriški barvni film MESTO V MRAKU ob 18. in 20. uri 2. avgusta ameriški barvni film MESTO V MRAKU ob 18. in 20. uri 3. avgusta angleški barvni film DOBER VEČER GOSPA CHAM-BELL ob 18. uri Kamnik DOM 1. avgusta ameriški barvni film MAŠČEVANJE HANNIE CAUL-DER ob 18. in 20. uri 2. avgusta ameriški barni film MAŠČEVANJE HANNIE CAUL-DER ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. barv. film DOC HOLLIDAY ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 1. avgusta ital. barv. film TEAM REVOLVERAŠEV ob 18. in 20. uri 2. avgusta japonski barvni film TRDNJAVA SMRTI ob 20. uri 3. avgusta japonski barvni film TRDNJAVA SMRTI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 1. avgusta amer. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 20. uri 3. avgusta amer. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 20. uri Radovljica 1. avgusta ameriški barvni film ZADNJI BOJEVNIK ob 20. uri 2. avgusta ameriški barvni film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 20. uri Jesenice RADIO 1. avgusta amer. barv. film PETERICA ZA PEKEL 3. avgusta francoski barvni film CAROLINE CHERIE Jesenice PLAVŽ 2. avgusta italijanski barvni film KO SO ŽENSKE IMELE REP 3. avgusta ameriški barvni film PETERICA ZA PEKEL Kranjska gora 1. avgusta ital.-jugosl. barvni film SESTANEK Z NEČASTNIM 2. avgusta ameriški barvni film PETERICA ZA PEKEL Prodam FIAT 750, letnik 1966 v voznem stanju. Jenko, Zg. Brnik 93 4380 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Sp. Brnik 58, Cerklje 4460 Prodam RENAULT 10, letnik 1966. Bohinc Janez, kleparstvo Radovljica, Šercerjeva 1 4461 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Ogled od 15. ure dalje. Jenko Stane, Zupančičeva 29, Kranj 4462 Prodam ali zamenjam FIAT 850, letnik 1968. Benedik Marjan, Škofjeloška 31, Kranj 4463 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1970. Praprotnik, Ulica Moša Pija-de 6, Kranj, telefon 22-557. Ogled vsak dan od 18. ure dalje 4464 Prodam dobro ohranjen AMI 8. Šenčur, Štefetova 29 4465 Zahvala Ob smrti mame, stare mame, sestre in tašče Marije Berce se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalj a, sosedom za izkazano pomoč na domu, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, župniku g. Pavlinu za opravljeni pogreb, sosedom, znancem, kolektivu Vino Kranj, organizaciji ZZB ter šoferju in sprevodniku za cvetje in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat za vse, najlepša hvala. Žalujoči: sin in hčerke z družinami Nemilje, 27. julija 1973 Nezgoda na Jeprci V soboto, 28. julija, nekaj po četrti uri zjutraj se je na cesti prvega reci« na Jeprci pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Peter Majstorovič je vozil od Kranja proti Ljubljani, pred njim pa je zmanjšal hitrost, da bi zavil v desno na parkirni prostor voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ali Ceribasi. Voznik Majstorovič je zavil v levo, da bi Ceribasijev avtomobil prehitel, pri tem pa ga je zadel v' zadnji levi del. Sunek je Ceribasijev avtomobil prevrnil, tako da je drsel metrov in trčil v parkiran avtomobil avstrijske registracije, last Gerharda Schafraneha. Pri trčenju je bil v Majstorovičevem avtomobilu hudo ranjen sopotnik Lazar Graonja, lažje ranjena pa sta bila še druga dva sopotnika. Škode na avtomobilih je za 53.000 din. Nenadoma čez cesto Na cesti prvega reda v Mojstrani se je v soboto, 28. julija popoldne pripetila huda prometna nesreča. Kristjan Smolej (roj. 1905) iz Dovjega je nenadoma prečkal cesto prav tedaj, ko je iz smeri Kranjska gora pripeljala j manjša kolona vozil. Prvi voznik avtomobila se je pešcu ognil, drugi voznik ! avtomobila Jakob Vadnjal (roj. 1926) iz Kranja pa kljub zaviran ju in izogibanju trčenja ni mogel preprečiti. Hudo ranjenega Smoleja so v kritičnem stan ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Trčenje v ovinku V Virmašah pri Škofji Loki se je v soboto, 28. julija, ob 18.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik poniekspresa Franc Nose (roj. 1941) je vozil <>d j Trate proti Virmašam. Pri hiši št. 48 je iz nasprotne smeri pripeljal v ovinku voznik osebnega avtomobila Avgust Zupančič (roj. 1922) s Trate. Vozili sta v ovinku trčili, pri tem je bil voznik Franc Nose huje ranjen in so ga prepeljaliv j' bolnišnico. Izsilievanie »rednosti Na cesti Staneta Žagarja v Kranju se je v nedeljo, 29. julija, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica osebnega avtomobila Bogomila Gselman (roj. 19.'38) iz Kranja je peljala po cesti Staneta Žagarja proti središču mesta in zavijala v levo v Kajuhovo ulico. |'rl tem je zaprla pot vozniku kolesa s pomožnim motorjem Valentinu Balantiču (roj. 1958) iz Predoselj, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je bij voznik Balantič huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Zahvala Ob bridki izgubi naše mame, žene, babice, prababice, tete, tašče in svakinje Minke Ferlan - Leben, roj. Sušnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in nam kakorkoli stali ob strani. Zahvala zdravnikoma dr. Rešku in dr. Možganu za njuno prizadevanje in pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Selc za tolažbo v bolezni in gospodu kaplanu za lep pogrebni obred. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v bolezni in izredno lepo okrašen mrtvaški oder. Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin in z nami sočustvovali. Žalujoči: mož in otroci z družinami Ševlje, Kranj, Selca, Stobitzen, Luša, Škofja Loka, Žabnica, Ročk Springs, 26. julija 1973 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očka Antona Fojkarja se najiskreneje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sostanovalcem, sosedom, delovnim tovarišem kolektiva Iskra in Porodnišnice Kranj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za poslovilni govor ob odprtem grobu, za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter vso nesebično pomoč, ki ste mi jo nudili v najtežjih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Vilma z otrokoma Darjo in Sandijem Kranj, 31. julija 1973 14 € « 1 • Sreda — 1. avgusta 1973 Občinski odbor ZRVS Tržič sporoča žalostno vest, da je po hudi bolezni umrl naš član Jože Pogačar rezervni kapetan iz Bistrice pri Tržiču št. 50. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 1. avgusta, ob 16.30 v Tržiču Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Še poln načrtov in snovanj je po kratkem trpljenju preminil naš dragi Ljubo Ravnikar akademski slikar Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v četrtek, 2. avgusta, ob 18. uri na kranjskem pokopališču. Za njim žalujejo: žena Mara, sinova Uroš z ženo Ljubo in Danilo, sestra Olga, brat Vojče, teta Vida in mnogi njegovi \ prijatelji V skladu s pokojnikovimi nazori vence hvaležno odklanjamo v korist onkološkega inštituta. i • V Kranju, 31. julija 1973 Groba igra in trema Vaterpolisti Triglava so vzeli turnejo po Vojvodini zelo resno. Že takoj po prihodu v Novi Sad so imeli na plavališču Vojvodine na Donavi prvi trening. Leseni plavalni bazen, ki Plava na pontonskih sodih, jim ni bil preveč vSeč, saj je v njem umazana voda Donave. Zato je v taki vodi sorazmerno težje »grati. Zanimanje za tekmo v vseh teh krajih v Vojvodini ni bilo veliko, saj je bilo na tekmah v Novem Sadu in Kikindi še manj kot 100'gledalcev. Kranjčani so igrali nervozno in nepovezano. V tekmi z Vojvodino so vodili z 8:1, vendar so kasneje močno Popustili tako, da je nasprotnik brez težav dosegel še tri gole. V Kikindi so pri vetrovnem vremenu v mrzli vodi, maloštevilnih in neobjektivnih gledalcih osvojili nadaljnji dve točki, »lab sodnik Lambaša je dovolil domačinom zelo grobo igro. Ce domačini ne bi igrali tako grobo, bi ekipo ŽAK lahko premagali * dvoštevilčnim rezultatom. , V Bečej so Kranjčani prišli z največjim optimizmom. Veseli bili zmage Kopra nad Bečejem in v zadnji tekmi po Vojvodini hoteli dokazati, da znajo odlično igrati in se maščevati Bečeju lanski poraz v istem bazenu. Toda v Bečeju je bilo najbolj grobo. Sodnik Šotra iz Beograda je domačinom dovolil zelo grobo igro. Kranjčani so napadali zelo težko, ker so domači !gralci na vse mogoče načine preprečevali napade gostov. Vseeno pa je treba pohvaliti športno obnašanje kranjskih vaterpolistov, ki niso nasedli provokativni grobi igri vojvodinskih moštev in so povsod igrali fair z željo za zmago. Kljub vsemu pa smo imeli vtis, da je Triglav igral na vseh teh tekmah * določeno tremo, kar je imelo tudi vzrok, da niso vse linije funkcionirale tako kot bi morale. Dobro bi bilo, da bi sedaj ko Prihaja najhujše — drugi del tekmovanja z direktnimi nasprotniki za osvojitev prvega mesta, ta trema odpadla, ker nasprotnika se ni treba bati, treba ga je spoštovati, hkrati pa se Je treba zavedati, da je vsak premagljiv. C. V. Amaterizem v športu Špendal že več kot dvajset let amatersko vela v jeseniškem športu — Več pomoči predvsem Posameznim klubom — Intenzivnejše delo z N mladimi v šolah jjju a Jesenicah ob občinskem praz- ven telovadec in pozneje nogometaš. Qre Podeljujejo vsako leto tudi Nogomet ga je navduševal tudi vsa dosežlf Ve Pakete za izredne leta pozneje in si je zelo prizadeval, jih d • r ^esni kulturi. Letos so da bi ga oživeli tudi na Jesenicah. Koši rf Metod Balderman, Jože Pri tem pa je kot član raznih klubov društ' ° Pančur, Šolsko športno in društev nenehno skrbel za dvig a tvo Prežihov Voranc in Mirko jeseniškega športa nasploh. Od 1946. leta je bil v odboru nogometnega kluba večletni predsednik, član upravnega odbora športnega društva, občinske zveze za telesno kulturo vse od njene ustanovitve, bil osem let član organizacijskega komiteja FIS Kranjska gora. »Kakšno je po vašem mnenju stanje jeseniškega športa nasploh?« »Tako kot povsod drugod, tako tudi na Jesenicah stalno primanjkuje denarja. Medtem ko smo podprli dva vrhunska športa — hokej in smučanje — pa ostali klubi domala životarijo. Res zavzetim posameznikom se gre zahvaliti, da kljub skromnim sredstvom dosegajo nekateri kldbi kar dobre rezultate.« »Kaj je s športnimi objekti?« »Spet enaka težava: pomanjkanje denarja. Mnoge športne objekte bo treba v najkrajšem času obnoviti in popraviti, saj so v zares žalostnem stanju.« »Za kateri šport je na Jesenicah med mladimi največ zanimanja?« »Naravno ie, da mlade najbolj privablja hokej, saj imajo v naših hokejistih idealne vzornike. Potem smučanje, ki postaja vedno bolj množičen šport. Mislim, da bi se mladi navduševali tudi za ostale športe, ko bi mladino znali že v šoli seznaniti z njimi. Vendar se spet vrtimo v krogu, kajti tudi na šolah jim primanjkuje prostora za telesno vzgojo. Pa vendar nekatera šolska društva dosegajo izredno lepe uspehe, na primer Šolsko športno društvo Prežihov Voranc, ki je tudi prejelo letošnje visoko občinsko priznanje.« D. S. Plavalcem Triglava tri srebrne in tri bronaste Končane so trodnevne borbe na letošnjem posamičnem državnem prvenstvu v plavanju. Letni bazen v Dubrovniku je namreč tri dni gostil nad 120 plavalcev in plavalk iz 19 jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Največ uspeha so imeli predstavniki zagrebške Mladosti, ki so osvojili kar sedem zlatih, štiri srebrne in pet bronastih odličij. Od slovenskih predstavnikov so se najbolje odrezali tekmovalci kranjskega Triglava, saj so v Kranj prinesli tri srebrne in tri bronaste kolajne in s tem bili najuspešnejši slovenski plavalni kolektiv. Rezultati, ki so jih dosegli Kranjčani: moški: 400 m prosto: 4. Milo-vanovič, 8. J. Slavec, 100 m prsno: 7. T. Slavec, 400 m mešano: 5. Milova-novič, 7. J. Slavec, 1500 m prosto: 3. Milovanovič, 7. J. Slavec; ženske: 100 m hrbtno: 2. Porenta, 100 m prsno: 2. Pajntar, 3. Mandeljc, 200 m delfin: 4. Pečjak, 7. Porenta, 200 m prsno: 3. Mandeljc, 5. Pajntar. -h ž Mirka Spendala je šport pritegnil v najmlajših letih, ko je bil akti- Smučarski skoki Skakalci iz štirih držav Pren?®?. ob 16- uri bo na 8ti6*?vlj,eni 50-metrski pla-Uji ? skakalnici na Gore-8e*on 1 otvoritvena tekma skalrol' Spisek prijavljenih dneh * v 8e i* v zadnjih sta a Povečal. Dodatno «em«t p,?javili Se dve ino" sicer inkiu?>8ki ekiPi» in ZahnJ C Reit im Winkel iz AU8«?ne.Nemčije in SC Bad kodn 12 Avstrije. Tako fitiriu 5ast°Pili skakalci iz ni«iiv V in 8e obeta za" Uvod nastoP skakalcev za na ni sezono prireditev Po S® Čnih skakalnicah, kih £rYib Poskusnih sko-skalcni ■»»»oUftih kranjskih da llcev lfthko sklepamo, stri* *aPr?va v redu rekon-Painfu *a ln da bodo nasto-ditvi£ er gledalci s prire-doDoij zadovoljni. Danes bodo nekateri še Uradn? V medtera ko Je bil J ^°rotan : Dinamo Vd 3:7 (1:3) l^in®*?? Pnjateljski nogometni !l8aš Vf™ se je vinkovški drugo->jskrro Ponovno srečal s H* ie eV^t>?rotanom. Pred 200 gle- DinJ^od» Valant (Kranj). NtdnT,0' kl je s tem sklenil štiri->at Se Priprave v Kranju, je &ejšniih 5az,al slabšo »gro v kot v % FU Veh Panjih z banjalu-N8ki7?rcem in Korotanom. Go-t nJU 7o- ,.pa so v ponovnem sre->l saj je bil rezul- J«Ha(ena®40; mmute prvega dela i*egla T a e za Korotan sta Andolšek 2 ter Klemenčič -dh VII. kolesarska dirka po ulicah Kranja Zmaga za domačina Hvastija Kolesarski klub Sava Kranj je bil v okviru občinskega praznika Kranj organizator VII. krožne kolesarske dirke po »Ulicah Kranja«. V primeri s prejšnjimi leti pa se letos na startu niso pojavili že prijavljeni tuji vozači. Kljub temu je bila nedeljska dirka na 3280 m dolgi progi s startom in ciljem pred trgovino Merkur ena od najkvalitetnejših, saj se je zbrala vsa slovenska, kolesarska elita, med njimi pa tudi tekmovalci puljskega Siporexa. Prvi so se s starta pognali pionirji (13), ki so s svojo borbenostjo pokazali, da v Kranju ne manjka zanimanja za kolesarski šport. V konkurenci mladincev se je starterju prijavilo 42 tekmovalcev. Že prvi krogi od desetih, kolikor so jih morali prevoziti, so pokazali, da je treba zmagovalca iskati med Kranjčanoma Ropretom in Revnom ter Ro-govcem Mišveljem in Odredovcem Rožmanom. Medtem ko je v petem krogu odpadel Reven, pa je vodilna trojica Mišveli, Rožman in Ropret krepko pritiskala na pedala in skoraj z minutno prednostjo privo-zila na cilj pred ostalimi tekmovalci. Ob idealnih kolesarskih vremenskih pogojih je nad 3000 gledalcev, ki so se zbrali vzdolž proge — člani so jo morali prevoziti 30-krat ali 98 km — z nestrpnostjo čakali obračuna 22 članov. Že prvi kilometri in prvi leteči cilj v petem krogu, je pokazal, da bo boj za prvo mesto zagrizen, saj niso štedili z močmi. Prvi leteči cilj — od petih — je sicer dobil Puljčan Šafarič, drugega in četrtega poznejši zmagovalec domačin Hvasti, ostala dva pa sta pripadla nadarjenemu Mariborčanu Pavlu Keršiču. Vse do petnajstega kroga se je pisana karavana držala v skupini. Toda že v osemnajstem je prišlo do preobrata, ko je pobegnila sedmerica in si že v devetnajstem prigarala 1:02 minute prednosti. Sedmerica je nato vse do šestindvajsetega kroga složno vozila skupaj, nato pa je potegnil Kranjčan Hvasti, ki si je v preostalih štirih krogih nabral precejšnjo prednost in zmagal skoraj s pol-minutno prednostjo pred Frelihom in Zakotnikom. Rezultati — pionirji (3280 m): 1. Vidmar 5:50, 2. Kozjek 6:05, 3. Herlec 6:20, 4. J. Urbane 6:30, 5. Sodnik 6:30, 6. Beton 6:50, 7. Zlebič 7:35, 8. F. Urbane 7:36, 9. Beton 7:55, 10. Andužic 7:55, 11. Jeraj 7:55, 12. Kosi 8:26; mladinci (32,8 km): 1. Miš vel j (Rog) 48:30, 2. Rožman (Odred) 48:30, 3. Ropret (Sava) 48:35... 8. Rakuš 11. Terglav (oba Bled) 18. Reven (Sava), 19. Gregorc (Bled); člani (98 km): 1. Hvasti (Sava) 2:28,45, 2. Frelih 2:29,08, 2. Zakotnik (oba Rog) 2:29,27... 8. Žagar, 12. Lokar, 13. Dovč (vsi Sava). Ekipno: 1. Rog, 2. Sava. V popoldanski drugi etapi na kro-nometer, ki je potekala od starta pred Gasilskim domom—Bela— —Preddvor—Tupaliče (Alp-penzion) je startalo le trinajst tekmovalcev. S povprečno hitrostjo 48 km/uro je 11,4 km dolgo progo najhitreje prevozil Rogovec Zakotnik pred klubskim tovarišem Frelihom. Rezultati: 1. Zakotnik 14,54, 2. Frelih 15:01, 3. Končar (vsi Rog) 15,20, 4. Tulipan 15:25, 5. Hvasti 15:29... 10. Žagar, 12. Lokar, 13. Dovč (vsi Sava). Dirka, ki je veljala hkrati tudi za slovensko prvenstvo in bila odlično organizirana, ni spremenila generalnega vrstnega reda. Pri članih je še vedno v vodstvu Frelih (Rog) s 40 točkami, pred P. Keršičem (Branik) 30 in Hvastijem (Sava) 27. Pri mladincih vodi Mišvelj (Rog) 40, 2. Rožman (Odred) 34, 3. Car (Branik) 21. D. Humer II. zvezna vaterpolska liga Triglavani vknjižili novih šest točk Drugoliški vaterpolski stroj kranjskega Triglava melje svoje nasprotnike tudi v gosteh. Na treh tekmah po Vojvodini so v igrah z novosadsko Vojvodino, Žakom (Kikinda) in Bečejem brez težav premagali vse tri neugodne nasprotnike in v borbi za prvo mesto ter ponovni prvoligaški status vknjižili še šest novih točk. Ce so Triglavani lahko zadovoljni z novo bero točk, pa niso zadovoljni s prikazano igro nasprotnikov in sodnikov, ki so jim sodili. Čeprav so vsi trije beograjski arbitri priznani vaterpolski strokovnjaki in sodniki prve zvezne kategorije, z njihovim sojenjem ne moremo biti zadovolni. V prvi tekmi z Vojvodino je srečanje vodil Grkinič. O njegovi kvaliteti sojenja so se lahko kranjski gledalci prepričali v tekmi z Mladostjo. Tu je namreč Grkinič tekmo odpiskal po vseh pravilih vaterpolske igre. Proti. Vojvodini pa je bil le bleda senca Kranja. Drugi beograjski predstavnik Lambaša je bil še slabši, saj je v igri Žak : Triglav domačim igralcem dovolil grobo igro. Tudi tretji Beograjčan Sotra ni bil nič boljši, tako,, da so vaterpolisti Bečeja v vodi igrali »rugby« in ne vaterpolo. Na vseh srečanjih v Novem Sadu, Kikindi in Bečeju pa se je odlikovala domača »publika«. Ko so Triglavani povedli in je bilo videti, da gostitelji proti favoriziranemu nasprotniku nimajo kaj iskati, je vsem trem možem v »belem« zaradi neobjektivnosti proti gostom priredila pravi žvižgalni koncert. Trener Didič nam je dejal, da tako slabega vodenja tekem že dolgo ni videl in, če bi jim lahko pokazali magnetoskopski posnetek, bi vsi trije o svojem sojenju lahko še dolgo premišljevali. Premoč Kranjčanov je bila na vseh treh tekmah očitrta, saj nam to kažejo že razultati: Vojvodina : Triglav 5:10 (1:0, 0:2, 0:2, 4:6), sodnik Grkinič; ŽAK : Triglav 2:7 (0:2, 1:3, 0:0, 1:2); sodnik Lambaša; Bečej : Triglav 2:6 (1:0, 0:3, 1:2, 0:1), sodnik Sotra. Ob normalnem sojenju smo prepričani, da bi Triglavani zmagovali še z večjo razliko. Lestvica: Triglav Solaris Mladost Koper Riviera Jedinstvo Bečej Vojvodina Borac Senta ŽAK Spartak 11 11 10 9 10 8 11 6 0 0 127 10 9 11 11 10 11 11 11 0 8 1 8 1 8 86 74 64 69 56 47 42 44 52 45 32 :41 22 :50 18 :59 16 :65 13 :49 10 :52 10 :74 :70 :64 :75 :73 :62 Pred vaterpolisti pa je v avgustu najtežja pot. V tem delu bo o prvem mestu odločala dalmatinska turneja. Že 4. avgusta se bodo v Kopru srečali z domačini, ki so presenetili in so trenutno na odličnem četrtem mestu, 7. avgusta bodo Kranjčani gostje Jedinstva iz Zadra, 7. avgusta pa bodo Triglavani bili odločilno bitko. V Šibeniku se bodo namreč pomerili s drugim fovoritom za vrh Solarisom. Nato je 10. avgusta na vrsti Riviera, 11. avgusta Borac in 12. avgusta Mladost. D. Humer Slovenska vaterpolska liga Zmaga Vodovodnega stolpa RENČE : VODOVODNI STOLP 7:14 Nova Gorica, letni bazen, slovenska vaterposka liga, Renče : Vodovodni stolp 7:14 (0:4, 1:4, 2:3, 4:3), gledalcev 400, sodnik Alujevič (Celje). Vodovodni stolp: Finžgar, Rebolj 10, Chvatal 2, Veličkovič 1, Pod-veršček, Ankerst, Slevec, Puhar, Košnik 1, Pogačar, J. Nadižar. Komaj devetnajstletni Karlo Švarc šele dve leti igra v vaterpolskem moštvu Triglava. Je državni repre-zentant mladincev do 20 let in kandidat za državno reprezentanco, ki bo leta 1976 nastopila na letnih olimpijskih igrah v Montrealu (ZDA). Njegova odlika je, da v pravem času zna presenetiti nasprotnega vratarja, ko je njegovo moštvo v prednosti z igralcem več. Je tudi odličen plavalec. — Foto: H. Hain Balkansko prvenstvo Vaterpolska zveza Jugoslavije je ponudila organizacijo letošnjega balkanskega prvenstva v vaterpolu vaterpolski sekciji PK Triglav. Triglavani so že načelno sprejeli kandidaturo, le s pogojem, da bi na letnem bazenu v Kranju do 25. avgusta, ko bi se pričele balkanske igre, že montirali agregat za dovajanje tople vode. -h Čeprav je favorizirani Vodovodni stolp vodil že z osmimi zadetki prednosti, so domačini zaradi neresnosti" gostov poraz omilili. Izkazal se je bivši igralec Triglava Jože Rebolj, ki je polnil mrežo domačega vratarja kot za šalo. TRIGLAV II : RENČE 12:5 Kranj, letni bazen, slovenska vaterpolska liga, Triglav II : Renče 12:5 (3:0, 3:2, 4:1, 2:2), gledalcev 200, sodnik Pičulin (Kranj). Triglav II: Cermelj, Z. Malavašič 2, Kuhar, Stariha, Švegelj 1, Calič 2, Hribar 1, R. Planinšek, M. Planin-šek, Mežek, Pernuš. Mladi igralci Triglava II se zgledujejo po starejših vrstnikih, saj v vseh dosedanjih srečanjih še niso okusili poraza. KAMNIK : DELFIN 4:15 Kamnik, letni bazen, slovenska vaterpolska liga, Kamnik : Delfin 5:15 (1:3, 1:4, 2:4, 1:4), gledalcev 300, sodnik Maržič (Kranj). Kamnik: Homar, Vukanac 3, Šnabl I 1, Stare, Rajsner, Ručman, Verstovšek, Šnabl II, Zamšek, Ose-nar. Mladi vaterpolisti Kamnika so morali kljub borbeni igri obe točki prepustiti gostom iz Rovinja, -dh nik!.a Jesenic»h ob občinskem praz-q Podeljujejo vsako leto tudi dosSu eve Pakete za izredne iih • v telesni kulturi. Letos so K"aPreJeli Metod Balderman, Jože dr,?5 fiožo Pančur, Šolsko športno Vndal Prežihov Voranc in Mirko 25 LET MODE »Pomagam pri gradnji naše nove šole,« mi je pred nekaj dnevi odgovorila sošolka iz gimnazije, ko sem ji namigovala na njene dolge počitnice. Sedaj je profesorica na Poklic-^ ni šoli na Trati pri Škofji Loki. »Vsi Člani delovne skupnosti delamo.« Akcija je nedvomno vredna pozornosti. Zato smo prizadeven kolektiv obiskali z željo, da zvemo o vzrokih in namenu / njihovega dela. stare milijone. To sicer ni veliko, če pa ta denar prištejemo k stotim milijonom, ki smo jih za gradnjo namenili v zadnjih letih, je skupen prihranek velik. Jože MIHELAČ, predavatelj tehnologije materiala in strokovnega risanja: »Konec lanskega septembra smo začeli graditi prizidek k stari šolski stavbi. V spodnjih prostorih bodo delavnice za praktično delo, v nadstropju pa pet učilnic in telovadnica. Ker želimo, da bi dela potekala brez zastojev in bi radi novo šolsko leto začeli v novih učilnicah, smo se odločili, da tudi sami poprimemo. Stari prostori so namreč veliko pretesni za široko dejavnost šole. Pouk smo imeli kar na več krajih in v dveh izmeijah. V novi šoli pa bo delo potekalo le dopoldne. Poleg boljšega dela, bo s tem omogočena tudi bolj razgibana izvenšolska dejavnost učencev.« Milko BUDNA, strokovjii učitelj praktičnega pouka:« Vsa vrata za stavbo in opremo za stopnišča smo med šolskim letom izdelali pri praktičnem pouku. Ker jih bomo tudi vgradili in polaki-rali sami, bomo prihranili tri Trgovino lahko obiščete vsak delovni dan razen sobote od 9. do 19. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure. Mladostna Preteklo soboto dopoldan sta pred škofjeloškega matičarja, podpredsednika občinske skupščine Lojzeta Malovrha, svečano stopila Leopoldi-na in Andrej Naglič iz Sela pri Zireh. Po dolgih letih skupnega življenja, ki ni bilo vselej rožnato, je čili zakonski par vnovič potrdil pred pol stoletja sklenjeno zvezo in si prisegel zvestobo. Vzela sta se 29. julija 1923, kmalu potem, ko je takrat 22—letni Andrej prišel od vojakov in ugotovil, da njegova brhka zaročenka Leopoldina nikakor ni prenehala misliti nanj. On, izučeni čevljarski pomočnik, je kljub mladosti dobro vedel, kako težko se zasluži vsakdanji kos kruha. Kot sin revnega bajtarja, cestarja, očeta 13 otrok, je od šestega leta dalje moral pomagati staršem vzdrževati številno družino. Naučili so ga kekljati čipke in sčasoma je postal skoraj tako dober kot mati. Potlej* s 14 leti, je šel v uk k čevljarjem in svojemu novemu poklicu ostal zvest vse do upokojitve, spomladi 1957. Trdo sta delala, Andrej in Leopoldina, ter si družno postavila hišico. A kaj ko je leta 1926 katastrofalna poplava komaj zgrajeni domek neusmiljeno porušila! Treba je bilo Marija MAHKOVIC, predmetna učiteljica slovenskega jezika: »Na sestanku delovne skupnosti smo se odločili, da bo vsak delal pet dni. Vsak teden dela ekipa petih učiteljev. Moški kolegi vgrajujejo vrata, ženske pa jih očistimo in po-lakiramo. Delali bomo še ta teden. Če pa dela ne bodo končana, bomo spet zagrabili zadnji teden avgusta.« L. Bogataj Zlata poroka pri Hrastarjevih v Mojstrani »Težko je bilo, a lačni nismo bili nikoli,« pravi Cila Hrastar iz Mojstri »Oh, saj sploh ne morem verjeti, tako hitro je minilo,« se smeje prijazna Hrastarjeva mama, rojena Mojstrančanka, ki tako vedra ne kaže svojih 71 let. »27. julija leta 1923 sva se vzela in v zakonu so se nama rodili štirje otroci, ki so zdaj že vsi poročeni, imajo svoje družine in svoje službe. H kruhu sva jih spravila, vse po vrsti. Sama sem bila doma, gospodinjila sem in vzgajala otroke. Še preden pa sem spoznala moža, sem delala kot natakarica v hotelu Triglav v Mojstrani. Delati, pošteno smo morali delati, pa ne samo osem ur na dan. »Letovišč arjev'« je bilo tedaj, da je kaj. Vsa Mojstrana jih je i bila polna in dela smo imeli čez glavo. 10 dinarjev sem takrat zaslužila, malo, a lačna na srečo nisem bila nikoli. Tudi pozneje ne, ko je mož trdo delal, da je prehra-nil družino. Smo pa krompir jedli, stradali pa nismo.« x » »No, no,« se oglasi mož Franc in oporeka ženi. Cila pa zamahne z roko, češ, kaj boš tarnal, kar je bilo, je bilo in še prehitro je minilo. Pa smo se res vedno »zastopili« in to je največ vredno. »Tudi jaz sem iz Mojstrane doma, trije otroci smo bili v družini. Ko sem bil mlad, sem odšel na Nemško, za kovača se učit. Doma je bilo premalo denarja, da bi lahko odšel v uk za ključavničarja, kar me je najbolj veselilo. Delal sem v mojstranški cementarni, bil poklican k vojakom, odšel na fronto, bil ob uporu v Judenburgu in nekaj časa delal v tovarni usnja. Priključil sem se koroškim borcem za severno mejo in pozneje spet delal v cementarni. Po vojni sem si služil kruh v jeseniški železarni, v pocinkovalnici vse do nesreče, ko je eksplodirala žveplena kislina. Leta 1952 sem odšel v pokoj.« »O, ja, otroci naju pa vsako nedeljo obiščejo,« pravi Cila in se nasmehne. »Sina sta naprej nadaljevala šolanje, hči pa se je izučila za šiviljo.« . »Danes je lepo, lepo življenje in tudi s pokojnino še kar shajava in nama pravzaprav ničesar ne manjka,« se ne pritožuje Cila, zgovorna in razumna. »Pa .cajtenge' tudi še vzameva v roke in sva kar na tekočem z dogodki doma in po svetu,« se smehlja in postavlja na mizo oku.^ kolače. j »Veste, malo smo spekli. /rj midva ne bi tako bučno proslavlja ■ a sva se odločila na željo otrok. saj, prehitro je minilo.« i 2i Nič resnega tarnanja, nič nen® nih pritožb nad preteklostjo in L danjostjo! Nekoč jima ni bilo ; lahko, zdaj je bolje. In sprejela3^ vdano, Cila z vedrim humorjefl1 smehom. .j. Lepo je z njima kramljati. P srčna sta in zelo zelo prij*? jP| Čestitamo, Cila in Franc Hrasta* {| še na mnoga mnoga leta! D. Sec Cila in Franc Hrastar iz Mojstrane zlatoporočenca iz Zirov stisniti zobe in začeti znova. Odločnost, volja in pogum so potlačili obup ter slavili zasluženo zmago. Medtem se je vztrajnemu paru rodilo četvero otrok: sin in tri hčere. Sin je kasneje žal umrl, hčerke pa so kar mimogrede zrasle v dekleta. Danes imajo že svoje družine. Zadnja vojna Andreju spet ni prizanašala s preizkušnjami. Kot spreten čevljar je predstavljal dragocenega sodelavca partizanske komande mesta Žiri. Leta 1944 se je nato aktivno vključil v osvobodilno gibanje ter postal borec 2. bataljona Ji II. čete Vojkove brigade. Osvo^J tev je dočakal v čevljarski dela 31. divizije. . f J Po vojni ga srečamo v Enotni ljarski zadrugi Žiri, sedaj Alpin1' .|iij je — kakor rečeno — dočakal 1 V^t ženi pokoj. Toda delavna nara^^i ne pusti mirovati. Še danes naokrog ter pobira naročnino dio in televizijo. Kajpak tudi P j jt ga neumorni ženi Leopoldini. 50 let pridno gospodinji in sP^jH1! pokonci »tri hišne vogale«- ^ j jima obilo sreče in zdravja. . Q. Besedilo in foto: Slavnostna seja občinske skupščine V soboto, 28. julija, je bila v sejni dvorani občinske skupšči-' ne na Jesenicah slavnostna seja obeh zborov, na kateri je o pomenu občinskega praznika in o sedanjem političnem trenutku spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Jesenice inž. Štefan Nemec, nato pa je predsednik občinske skupščine spregovoril o družbeno-ekonomskem stanju v občini. Potem so podelili letošnji jf gorčičeve in Cufarjeve PvLjVf! in si po seji ogledali razstavo dokumentarnega i«1 va »Jesenice včeraj, da.n® jutri« ter ob obratih želea£^' poslušali informacijo o &r*0i\ nove hladne valjarne. Nato m odborniki, gostje in predsta u skupščin Gorenjske ogle«a farmo v Poljčah. p. Da si boste lahko izbrali pletenine po najnovejši modi, se v njih prijetno počutili pri športu in na vikendu, na potovanju, različnih dnevnih in svečanih priložnostih, je Almira ob svojem 25-letnem jubileju odprla v upravnem poslopju tovarne v Radovljici EXKL UZIVNO PRODAJALNO MODNIH PLETENIN Leopoldina in Andrej Naglič iz Sela pri Žireh