* yotottnL Leto LXVIL, št. 95 Ljubljana, četrtek 26. aprila 19)4 Cena Din ie- U&aja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerati do 30 netit ^ rS? J"* <^1°iVT8t ^ DiB 2.50. od 100 do 300 vrst A Din S.-, večji inaerati petit 12? PoPust P° dogovoru, tnseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA. KnaUJev* nfiea M. 5 T>«*e/oo 8122, S11S, SU4. 3116 ta 31» Podrutniea: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon it. 6& podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st, 10351. ŠPANIJA NA PRAGU NOVE REVOLUCIJE Silna . vlade — Jonami stritev notranjepolitične krize po odstopu Lerrouxove Tudi predsednik republike pred demisijo? - Revoluci-pokret se širi — Nad vso Španijo je proglašeno obsedno stanje Madrid, 26. aprila, r. Notranje politični položai v Španiji se je v teku zadnjih dni tako zelo poostril, da se govori že o novi revoluciji. Odnosa ji med levičarskimi in desničarskimi strankami so bili že od vsega početka republikanskega režima zelo napeti. Ojačana akcija katoliških krogov, ki so bili pri ukinitvi monarhije najbolj prizadeti, je na eni strani izpodkopavala avtoriteto oblasti, na drugi strani pa so radikalni elementi levičarskih krogov, nezadovoljni z režimom, rovarili proti vladi in tako tudi s svoje strani izzivali neprestane težkoče. Krvavi spopadi so bili zadnje čase na dnevnem redu in ni bik> dneva, da bi ne prišlo v tem ali onem mestu do odkritih pobun. Vlada je imela spričo takega položaja skrajno težavno stališče. Vse to je dovedlo do popolne anarhije. Naposled je prišlo sedaj še do spora med vlado in predsednikom republike, ki te izpremenil nekatere zakonske predloge vlade, čeprav nh ie parlament že odobril. Oe predvsem za zakon o amnestiji in zakon o poostritvi državne avtoritete. Spor se je stopnjeval tako daleč, da je včeraj vlada podala ostavko. To so smatrali radikalni krogi na desnici in levici za znak, da ie sedaj napočil njihov čas. 2e v teku včerajšnjega dne je prišlo v vseh večjih mestih do krvavih spopadov, v katerih je bilo tudi več mrtvih in ranjenih. O polnoči ie vlada zaradi tega proglasila obsedno klanje in alarmirala vse garnizi-je. ki so v strogi pripravljenosti. Kliub temu pa se nemiri nadaljujejo. Sinoči je bu izvršen atentat na notranjega ministra. Ko }e zapuščal ministrstvo in hotel stopiti v svoj avtomo^ bil, je neki mlajši človek vrgel proti avtomobilu bombo, ki je eksplodirala s silno detonacijo. K sreči pa ni dosegel svojega namena. Minister ni bil ranjen in }e bomba razdejala le cestni tlak. Atentator je pobegnil. Predsednik republike je imel vso noc rfosrpiania c ^liričnimi vod1* RL eneš © zavezništvu ČSR le Francije Pozitivno in konstruktivno prijateljstvo predstavila važno aktivno vrednost Praga, 26. aprila, r. Zunanji minister dr. Benes piše v »Prager Presse« ob priliki prihoda zunanjega ministra Barthouja v Prago med drugim: Barthou prihaja v Prago, da dokaže francosko - češkoslovaško prijateljstvo m sol darnost, ki je rn ostane naš ponos, poleg Ma4e antante naša najvažnejša politična in kulturna dobrina, naša najmočnejša opora. Ni nam treba skrivati, da taka manifestacija našega prijateljstva, tak slavnostni dan češkoslovaških - francoskih odnošajev ni brez političnega in mednarodnega pomena. Politična prijateljstva, ki so tako različna in zanesi;iva, pri tem pa pozitivna, konstruktivna in brez vsakega sovraštva proti kateremukoli, kakor se io more reči o češkoslovaško - francoskem prijateljstvu, predstavljajo zlasti v današnjem položaju Evrope, v položaju nezaupanja -n notranje in zunanjepolitičnega eksperimentiranja važno aktivno vrednost. Taka prijateljstva so važno jamstvo za stabilnost varnosti in miru v Evropi. Tesnejše sodelovanje Francoski komentarji © sporazumu Barthouja s poljskimi državniki — Tesnejše sodelovanje v političnih in vojaških zadevah Pariz, 26. aprila. AA. riavas poroča: Listi zaključujejo svoje komentarje in svoje ocene Banhoujevega potovanja na Poljsko. Vsi so zadovoljni z doseženimi uspehi. To skupno oceno najbolje kaže odstavek iz komentarja lista >L' Oeuvre-, ki piše: Nezaupanje o bistvu naših političnih zvez s Poljaki je prenehalo. Poljska je zdaj dejansko priznana s strani Francije kot veifka sila. Računati je treba s tem, da se bosta obe državi odslej v vsakem novem političnem koraku med seboj posvetovali. To je velika pridobitev. Neposredna posledica Barthou-jevega potovanja pa bo ta, da obiščejo v kratkem visoki poOstti vojaški in oo- litićni dostojanstveniki francoske državnike. V Varšavi pa bodo gospodarski strokovnjaki nadaljevali francosko-potiska pogajanja. Predvsem gre za nadaljevanje železniške gradnje iz Sle-zije do Baltiškega mo» ja. Razen tega bo v Parizu in Varšavi podpisan propagandni sporazum. »Petit Journal« piše v podobni zvezi takole: Pri odhodu iz Krakova imamo vtis, da se ?e Poljska nekoliko dez-interesirala na Mali antanti. Veliko pa da na Rumunijo. Nien spor s Prago ni tako zamotan, da bi ga ne bilo mogoče razrešiti. Ne sme se mu pr«nisati dn? gega, nego lokalni pomen. Italijanske finance Milan, 26. aprila k. V poslednjem času eo se zaradi konverzije 60 milijard italijanskega notranjeaa posojila ter zaradi zniža nja plac državnim nameščencem Sirile v italijanskih finančnih krocib razne govorice o novih odredbah rimske vlade za uravnoteženje italijanske državne bilance, ki je bila v primeru e proračunskimi podatki ž-za prvih 7 meseo^v tekoeeea proracainakeea leta pasivna za ve? kot 3 milijarde lir M_vi rlnigim se ie govorilo, da namerava ; tali -ian^ka vlada v <*vrho kritje novih obrati za onih konvertiran i h 60 milijard lir najet -znova posebno notranje posojilo. n*-da namerava izpremeniti tudi nominalno vrednost ooeameznib obveznic, določiti po sebno takso za kupone, najeti posolila na Nizozemskem in drugod ter izdati 5e dm-re finančne odredbe. Dane*? ie *Ponolo d'Ttelia« objavil kratek 'tanek italiianskpga finančnega ministra T>nga. ki ie vse te govorice posebej de-—itfral. Minister ie poudaril, da vlnda nima v načrtu nikakih ooae&nih odredb, ki bi bile morda potrebne zaradi obeh velikih finančnih operacij. izvrstnih v poslednjem čas j- Priznal pa j*-, da ie državi potrebna «>edai dališa doba mirneca finanČneeu razvoja, da bi se moglo vse gospodareko ziv-iienje prilagoditi novim razmeram Velik ^osdni oožar Beograd 26 aprila p. Na planini Ja-strebac pri Kruševcu se je vnel gezd ki je b:l zasajen še le pred par leti Ogenj se je širil z veliko naglico in ie doslej po gorelo že nad 100 ha gozda Na gašenje ni misliti Danes je prispelo na pomoč vo jaŠtvo. ki bo izkopalo jarke, da požar omeji. Smrt uglednega češkoslovaškega novinarja Praga, 26. aprila. C. Znani publicist dr. Ernest Richnowski, urednik »Pra>la-tin« poroča, da je Trocki diskretno zapustil Barbuson in da se ie nastanil v nekem drugem kraju v daljni okolici Pariza Tu ostane Trocki vse dotlej, dokler ne dobi od kakšne tuje države dovoljenja za prebivanje Ostanek italijanskega parlamenta Rim *JS aprila. S kraljevim d^ikretoni je bilo dan<^ oonovno potrjeno dot»-:dam<» oredsednistvo ''aliian^kesa senata Senator dr. Fe-d-rzom bo predaval senatu tudi v prihodnji keislativn1' dob: ki se bo oričala d prvo sejo novoizvoljene poslanske '.born;-ce v soboto Legielat;vno dobo bo v poslanik' 7born;r' ntvoril krali s proetalnim Tretja zmaga AJjehina pforzheim. 26. aprila Vfearaj je bila » Pforzbetmu igrana devetn ^rtija med dr. Aljehinom in Bogoljubovim Svetovni orvak ie poDomoma opustil teoriio in isral neregularno Vastala ie končnica trdniav t. r če »e moral Bogoljubov v 43 notdzi predati Stanje ie sedaj 3:0 iz Aljenina pri 6 remi jih. Jutri igrata v Pforzheinr.i 10 partijo. LJUBLJANSKA BORZA.. Derize: Amsterdam 2315.96 - 2327.32 Berlin 1340.14 — 1350.94. Brueelj 80O.O2 -803.96 Cjrih 1108.96 — 1113.85. London 174 86 — 176.4S. Newyork 3380.50-&408.76\ Pariz 225.88 - 227.-, Pri«a 142.17-143.03 Tr»t 291 01 — 293.41 (premija 28.5 od«t.). Avstrijski Siline v privatnem klirineu 9.35 —9.45. INOZEMSKE BORZE Curih. 26. aprila. Pariz 2038. London 15.81. Newyork 307.50. Bruselj 72.18. Milan 26.30 Madrid 42.25. Amsterdam 208.95 Berlin 121 10. Dtma.1 57.20. Praffa 12.8350, Varšavi 583850 Bukarešta 8.05. K tragediji v Šiški Darinka. Mirko in Leja, ki jih je oce v d u š^vni zmedenosti zaklal. na 2. «tr»nl.) (OteJ porOvUo Javna dela isi skrfe za brezposelne Denar iz državnih in banovinskih sredstev na| bi porabil za velika gradbena dela J&senice, 2o. aprila. V državnem proračunu in v pro*af ::n b nekaterih banovin e*o predvidene znatna postavk? za nujna nolrebna javna dela. pri katerih bo našlo delo in kruh nekaj brezposelnih. Tudi iz sredstev banovinak**-ea bednostneea fonda eo določene znatne v«>te za »azna javna dela. pri katerih e»e bo zaposlilo mnoco ljudi, nameedu da bi s.,- [im dajala podpora. Pri tem pa se nam odpira vprašaji e. katera iavna dela se morajo prvenstveno izA-r?iti in katera eo zlede na splo^n^ koristi naiboli potrebna. Sredstva iz banovin-skesa bed nohtnega fonda ©o Že po večini porazdeljena na gotova mesta in sr^e. kj pa so iih sl^inj: razdelili dalje po občinah Ta akcija je dobro rasnovana. vendar pa se bojimo da ne bo imela tistega afekta, kakor bi ga morala imeti crled^ na težke daiatve davkoplačevalcev. Tako so se sredstva iz banovinskega b^nostne^a fonda razdelila notom srezov na občine v tako nizkih zneskih, da s tem denarjem ne morejo začeti nobenega večjega in 5^ tako potrebnega dela. S takimi vsoticami se da za ne kai dni. morda tudi za nekaj tednov zaposliti n*kaj brezposelnih, pač zato. da se jih z de.lom podpre in da ne smejo prosjačiti, pač pa ie delo. ki so ga opravili ali pa ga £e opravljajo, včasih podrejenega ali na re-lo brez vsakega pomena in haska. Ce sj občine potom srezov dobile denar iz bano-vinskega bednostnega fonda ali drjgih virov, s tem 5e ni rečeno, da so bil? vse občine enako potrebne in da ?o se tista mala d*la morala izvršiti, ki bi jih sicer lahko občani sami opravili kot so jih doslej, če so bila res potrebna Ves d&nar. ki ga daje gradbeno ministrstvo in banovina. bi se moral koncentrirati za velika javna dela na gotovih krajih kot n pr. letos za regula^jo rekJ Savinje, drugo leto za regmlacijo Save v Zgornjesavfiki dolini, tretie leto za zgraditev naivažne?§ib tuiskoprometnih cest. ki naj vodijo v osrčja naših planin, dalje za elektrifikacijo gotovih pokrajin in njih nreskrbo z dobro oitno vodo. za melioracijo. izsuŠ-v-anie močvirij itd. V prvi vrst, naj bi se opravila ona dela, ki so splošnih koristi in za gospodarski razvoj večjih pokrajin in ona dela. katerih odlaSanie povzroča nekaterim pokra i i na m ogromno 5ko-do in v zadnji vrsti šele ona dela, ki gredo samo za tem. da Hude nekaj dedajo in zaslnžijo in da jim ni treba prosjačiti. Na Gorenjskem, posebno pa v Zgornja savski dolini dela reka Sava leto za letom na zemljiščih ogromno škodo. Na nekaterih krajih i? struga Save široka več sto metrov, tako da zavzema veo širino dolin^, da ni v ravnini prostora niti za cesto in železnico, ki sta speljani po pobočjih hribov Posestniki in občine, ki imajo zemljišča ob Savi. imajo vsako leto občutne etroSke. da zavarujejo svojo zemljo in da io po dov-kJ-nji očistijo peska in gramoza. Vse to Da je Sizifovo delo. kajti kar se na enem kraju nonravi. se ne drjgem zopet podere Prizadete občine morajo skorai po vsaki vefcjj povodnii graditi nove mostove in brvi č*e-sto pa si narasla r^ka v Široki strugi izbere nov tok tako. da i> most včasih brezpredmeten, čeprav mu ie voda prizanesla Zato ie regulacija Save v okolici Mojstrane Hrušice. Jesenic in Javomfka najbolj potrebna, ker hi vsako odlaganje š*> boli Škodovalo oo^^stn-kom in oblinam jn bo oozneie silno podražilo r^iulaciio škoda, ki io ie ^ava povzročila v zadnjih desetletjih, je ogromna, skupno z obrambnimi deli pa znaša lešk* mil i ione ^ava je v teh krajih še plitva in bi bila struga tudi oh na • viSjem stan'u vode *iroka le do 25 m. če bi bila urejena Če račinamo. da je sedaj na nekaterih kraiih široka io 230 metrov, potem si lahko mislimo, koliko plodne zjmlie bi ae lahko z regulacijo uredilo, koliko bi bila m pridobljena m »varovana zemlja ▼redna ia koliko bi lepoti Gorenjske s tem pridobila. Nameetu e*edarg»-> ogroenae pt> ščene naplavine bi se ob reki napajala lapa zelena in kultivirana zemlja, uredili bi ae travniki, njive, vrtovi, sadovnjaki, letališča Ln parki, gradile hiše, mostovi in brvi, ki bi imeli trdno podlago. In koliko bi pri regulaciji zaslužil delavec, obrtnik in mali kmet. ki živi v izredno težkih nazui^rah. kako bi on s težko prisluieninu dinarji ea-niral prjzadolženo doiimfeijo, oblekel tinA\-no, plaftal davke itd. Zato pa naj se neha s podporami, k* ae dele pavšalno ali po ključu občinam in ne in. jo subvencije za raxna mala in manj nujna dela. pač pa naj ee denar ix državnih in banovinskih aredat*v uporabi za velika eradbena dela. ki bodo trajno koriati-la celim pokra;inam in dala uuia-tec raoki-žek tisočerim pridnim rokam. Vei načrtnega gospodarstva in manj birokratizma, te-ka'nega patriotizma m egoizma! Fotografom v premislek Lijubljana, 26- aprila. NaAi fotogra-fdki mojstri ao kaj čudni ljudje, ker se ne upajo pokazati svojih najboljših del, čeprav so ta dela mane le Sloveniji ali celo samo Ljubljani in otjera u krogu prijateljev. Za ljubljansko Internacionalno fotografsko razstavo, ki bo otvorjena 5. majnika v kaJtor nalaAC %& razstave zidanih prostorin Hedletovc veletrgovine v Frančiškanski ulici. so prtile iz 27 držav fotografije, ki mnoge med njimi romajo od razstave do razstave in ao reproducirane že v najrazličnejših revijah sveta ter zato svetu Ze tako znane, kakor najznamenitejše umetnine slavnih kiparjev in slikarjev. S temi fotografijami ao njih avtorji postali tudi svetovni mojstri! Naši fotografski umetniki se pa branijo razstavljati dela, ki so jim prinesla priznanje doma in v inozemstvu, in ao za razstavo poslali le svoja najnovejša dela. Pameten človek pač ne more razumeti, zakaj prikrivajo svoje mojstrovine, saj gre vendar za prestiž slovenske fotografske umetnosti pred svetom, ne pa za razstavo det minule sezone. Na eni strani zahtevajo fotografsko galerijo, na drugi strani pa ne marajo pokazati svojih že priznanih najboljših del. Fotografski krogi vsega sveta se dane« zaradi nase podjetnosti in ambicije, ko smo si upali prirediti veliko internacionalno razstavo, seveda predvsem zanimajo za aaAo fotografsko umetnost in od vseh strani prihajajo vprašanja po naših slikah. Gre za svetovno tekmo, zato pa moramo na plan s svojimi najboljšimi močmi in najmočnejšimi deli! Z vseh strani bodo na razstavo priili tudi strokovnjaki sami in gotovo bodo občudovali tudi lepote nase domovine, zlaott pa naših planin, a na razstavi skoraj ne bodo videli planinskih slik. Res je. da smo planinskih slik doma že skoraj siti. vendar so nam pa prav te prinesle evropski sloves, zato so pa tudi nadvae karakteristične za pravo podobo slovenske fotografije če teh slik ne razstavimo, bodo tujci strme vpraševali, če mi sploh ne vidimo svojega planinskega paradiža. Končno bomo pa tudi le z zbirko svojih najboljših fotoerrafij, kar so jih napravili naši fotografski umetniki sploh. pokazali pravi nivo nase fotografske umetnosti ta z njim dosegli pri tekmi tudi ono mesto ki nam po pravic? gre. Fotografi naj premislilo da gre za ugled nase kulture in za prestiž naroda, ne pa za ljubljanske krl-tikastre in godrnjače. Internacionalna fotografska razstava je nas* nacionalna zadeva! Esperantski kongres Zagreb, 25. aprila n. V Koprivnici bo zs Binkostl VH. kon^rree jaforteVe&akfh esn« ranttstov. tal »SLOVENSKI NARODc, dne 26. aprila 1934 Stev Q5 Pretresljiva rodbinska tragedija v Šiški 03» ▼ (Minul zmedenosti zaklal svofe tri otročičke - „Ti so ie dobro preskrbljeni, zdaj so pri Materi božji" LjUblJana, 36. aprila. Pred monumentalno Plečnikovo cerkvijo Sv. Frančiška v fiiski je stala davi gruča ljudi, kakiti 20 m stran so pet druga skupina in pred hiSo številka 11 v Goriški ulici je bilo zbranih polno otrok, pa tudi starejših ljudi; vsi so se pogovarjali o strašni tragediji, ki ss je odigrala anoči v tej hiši. Postni uradnik Mirko Loške je namreč finoči V hipni duševni zmedenosti sli pa celo v nastopu blaznosti zaklal v&e tri svoje otroke. Bogomir Loške je bil rojen 24. avgusta J, lSiid v Ribnici in je pristojen v Trbovlje. Pred 14 leti je stopil v državno službo k pošti in je nazadnje služboval skupaj z žano, ki ja tudi postna uradnica, v Trbovljah, kjer je bil starešina pošte II. V službi je bil priden in vesten, doma pa ljubezniv mož in dober, Skrben oče svojim trem otrokom, 3-letnemu Mirku, 5-letni Lei in 7-letni Darinki. Rad je imel svoje otroke in zato je vedno ostajal doma ter igral na citre ali pa kramljal z njimi. Nikdar ni zahajal v gostilno in je znan po svoji solidnosti. Pred tremi meseci je pa mirnega in simpatičnega moža napadla za vratna bolezen. Prezaposlen je bil v uradu, saj je včasih delal od ranega jutra do poznega večera. Zato so mu odpovedali živci in mož je začel kazati znake duševne zmedenosti. Nekega dne, približno pred tremi meseci, so pozvali njegovo ženo Jožico k brivcu, kjer je sedel mož. Opozorili so jo, da Ima s seboj ves postni denar in da je pri brivcu zahteval, naj mu obrijejo obrvi. Poprej si je že tudi kupil zlato zapestnico in nekaj druge zlatnine. Vsa prestrašena in presenečena mu je žena skrivaj vzela aktovko z denarjem in jo nesla nazaj na pošto, še poprej si je pa Loake naročil več ženskih oblek in jih takoj po povzetju tudi plačal. Večkrat »e je oMekei v žensko in ženi je bilo takoj |sflno, da m možem nekaj ni v redu. Ker se je njegovo zdravstveno stanje vidno slabšalo in ker so zdravniki v Trbovljah ugotovMi, da ima popolnoma uničene živce, so Loške ja poslali v Ljubljano, kjer ao ga po preiskavi tukajšnjih zdravnikov, ki eo twdi ugotovili, da ima zelo zrahljane živce, oddali v umobolnico na Studenec. Zaradi pomanjkanja prostora in ker ae jftm bolnik nI zdel nevaren, >o na Studenca sprejem odklonili. Pač pa je bil »prejet Loške na opazovanje v bolnico za duševne bolezni v nekdanji prisilni delavnici. Tam je ostal nekaj časa, ko ga je pa nekega dne obiskal njegov v Ljubljani živeči oče, mu je Loške dejal: »Fapa, če bom dolgo med temi norci, ■norim Se sam!« Ooe ga je tolažil in mu obljubil, da ga bo vnel k sebi, če se njegovo stanje le nekoliko zboljaa. Ker je uprava zavoda za umobolne dovonia, da vzamejo Loskeja domov, ga je res oče vzel na svoj dom, a njegov svak je medtem zanj poiskal primemo stanovanje. Postna direkcija je namreč ugodila Ltiskeju in njegovi ženi ter je oba premestila v Ljubljano, žena je dobila alužbo na glavni pošti, možu je pa bilo obljubljeno, da dobi tudi službo v Ljubljani, čim se njegovo zdravstveno stanje zboljša. Približno pred dvema mesecema so se Loskejevi preselili v Ljubljano in najeli stanovanje v Goriški ulici stev. 11, v lepi vili tik ob železniški progi nasproti Her-meeovega igriača. Tudi doma se Loške je vo stanje ni mnogo zboljšalo. Bolnik je bil sicer miren, toda večkrat je pokazal, da njegovo duševno stanje ni normalno. V svojo omaro je namreč zaklepal ženska krfla in obleke in kadar ga ni nihče opazoval, se je zaklenil v sobo in se preoblekel v žensko, žena je to vedela, upala pa je, da so ti bolestni pojavi samo prehodnega značaja in da se bo sčasoma njegovo stanje vendarle zboljšalo. Saj je bil drugače mož popolnoma miren, večkrat je celo igral na citre in tudi tarokiral s svojci. Se pred 14 dnevi je bil pri poštnemu direktorju g. dr. Tavzesu, ki mu je obljubil vso pomoč. Takrat je bil popolnoma miren, le v obraz močno upadel in bled, a v očeh mu je sijal čuden ogenj. Seveda ni nihče slutil, da je v njegovi duši že tema. Ker je na pošti v Trbovljah zmanjkalo nekaj denarja, ki ga je Loške porabil v duševni zmedenosti za obleke, so proti njemu uvedli <3isciplinarno preiskavo, ki pa je bila v glavnem samo formalnega značaja. Zaradi tega je včeraj dobil Loške poziv na sodišče, da bo v zadevi zaslišan, a pozvani sta bili tudi njegova Žena in sestra. To je izbilo sodu dno. že itak raz rva-ni živci so mu popolnoma odpovedali in v nn*topu blaznosti je Loeke »noči zaklal vse tri svoj« otroke. Hiša smrti Včeraj popoldne je odšla žena Jožica kakor običajno v službo, doma je pa pustila moža in vse tri otroke, ki jih je nadzorovala sestra Kristina. Ta je morala okrog pol 6. v mesto, da kupi v trgovini nekaj živil, mož je pa ostal z otroci sem doma. Približno ob 19. je prišla k Loskejevim njegova msčeha, ki je bila tam pozabila dežnik. Hiša ima dva glavna vhoda in Sla je skozi zadnjega ter pozvonila pri Loske-jevih. Nihče se ni odzval. Nato je potrkala, pa zopet ni bilo odgovora. Kar je zadišala pritajene korake. To se ji je zdelo Čudno, Se bolj pa, ko je slišala, da je nekdo odprl vrata stanovanja na drugi strani. Za vpila je: »Mirko, eaj sem jaz, odprt!« Ker zopet m* bilo odgovora, je odšla pred hišo in tedaj je opazila neko žensko z zelenim klobukom na glavi, ki je baš odhajala iz stanovanja Ldskejevih po drugih stopnicah in naglo odšla Čez vrt proti Šiški. Mačehi se je to čudno zdelo in zla slutnja se je oglasila v njeni duši. Poklicala je hišno gospodinjo, ki je Imela ključ od stanovanja, skoraj istočasno je pa pri&la domov tudi sestra Kristina. Odprli so stanovanje in takoj v kuhinji opazili mlako K*v1. Ko ao prižgali luč, so z grOzo opazili, da leži na posteljici 5-letna Lea s prerezanim vratom. Mačeha a© je od groze onesvestila, a Kristina Je začela klicati na pomoč. Prihiteli so se drugi hišni stanovalci, eden je pa naglo akocil v bližnje župnlača, odkoder ja teiafonično obvestil policijo. Prišla je policijska komisija z zdravnikom dr. Avramo vičem, dežurnim uradnikom g. Ketejera in fotografom g. R*psetom Na kraj tragedije je prišel kmalu tudi v bliatni stanujoči policijski nadzornik g. Močnik. Komisija je stopila v sobo, v katero" si nesrečni ženi sami nista upali, in tedaj so videli, da je nesrečni mož v duševni zmedenosti tudi tam že opravil svoje strahotno delo. 7-letna Darinka in ljubki 3-letni Mirko sta ležala na Svojih posteljicah s prerezanimi goitanci, bila sta že mrtva. Sredi sobe so našli na mizi okrvavljen vojaški bajonet. Policijska komisija je ugotovila dejanski stan in potem ko je fotograf vse skupaj fotografiral, je komisija odredila, da so stanovanje zaklenili in zapečatili, dokler ne pride sodna komisija. Loške jc odšel v mesto Po strašnem dejanju je odšel Loške v mesto, in sicer naravnost na glavno pošto, kjer je bila žena v službi. Medtem so ženo že telefonično njeni svojci obvestili, naj bo previdna in naj pazi na moža, enako obvestilo je pa prejel tudi Loskejev brat, ki je inženjer na pošti. Ko je prišel zmedeni mož v ženski obleki na posto, ga seveda nihče izmed uradnikov ni spoznal. Sel je naravnost k ženi In zahteval, naj gre domov, žena mu je rekla, da pred deveto ne more, ker ima službo, a mož ji je prigovarjal, naj le gre, češ, da ji mora nekaj važnega povedati. Čeprav se je ženi njegovo vedenje zdelo čudno, je odšla z njim. Na cesti ji je dejal, da je za otroke že poskrbel, onadva — mislil je sebe in ženo — pa bosta šla jutri na dopust. Spotoma je ženo silil, naj gre z njim v frančiškansko cerkev. — Kaj boš hodil v cerkev, ko drugače tudi nikoli ne greš,« se je čudila žena. Delovanje mariborske podružnice CMD Maribor, 25 aprila. V sredo zvečer se je vršil v dvorani Na rodnega doma občni zbor podružnice CMD v Mari boru, ki ga je vodil agilni predsednik g. dr. Lašič. Po običajnem uvodu je podal društveni predsednik izčrpno poročilo o delovanju podružnice, ki je doprinesla velik tribut narodno-obrambnemu delu. Podrobnejše poročilo je podal tajnik g. dr. Šijanec, ki je ugotovil, da vedno bolj izgineva narodna mlačnost. V okviru društva so se zato osnovali posebni odseki, ki se pa niso zadovoljivo uveljavili. V preteklem letu se je odbor zavzel ob priliki, ko so bile zabranjene nekatere slovenske učne knjige na naših srednjih šolah, za neokrnjeno rabo slovenščine po vseh šolskih zavodih. Nadalje je odbor dal tukajšnjemu Narodnemu svetu kot centrali vseh narodnih društev inicijati-ven predlog, da naj se energično zavzame za izključno rabo narodnega jezika pri vseh naših uradih in oblastih, kjer je bilo do nedavna slišati še mnogo nemščine. Uspehi tc akcije niso izostali. Odbor je nadalje ugotovil, da je v narodni mlačno-sti in nezavednosti v obmejnih krajih v veliki meri krivo pomanjkanje slovenskega čtiva, t. j. časopisov in knjig. Započel je akcijo za nabiranje prečitanih nedeljskih časopisov in jih odpremljal v obmejne kraje. Toda odziv s strani občinstva ni bil tak, kakor b" bilo pričakovati. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so postali stiki društva z lokalnimi činitelji ob meji, zlasti z učiteljstvom. živahnejši. Podružnica je o božiču obdarovala dve Šoli ob meji. ka* je tamkajšnji živelj moralno močno povzdignilo. Končno se moramo dotakniti še vprašanja koncentracije narodnih društev. Tudi podružnica CMD se je zavedala, da je preveliko število organizacij samo cepitev narodnih sil. Vendar se kljub prizadevanju to vprašanje še ni razčistilo. Po poročilih blagajnika g. Halerja in zastopnika glavnega odbora g. nadzornika Tomažiča je bil dr. Lašič ponovno izvoljen za predsednika, ŠAH Glavni turnir LŠK Ljubljana, 26. aprila. Sinoči se je pričelo IV. kolo. Poprej sta bili dokončani prekinjeni partiji iz prejšnjega kola. Fiirlani ni imel težkega dela In je z lahkoto uveljavil svojo premoč figure in zmagal proti Sikošku. Milan Vidmar in Preinfalk sta svojo partijo nadaljevala do 67. poteze in sta se nato sporazumela z delitvijo točke. V IV. kolu je presenetil Ciril Vidmar, ki se je menda vendar otresel začetne nesigurnosti. Preinfalk je proti njemu igral ortodoksno varijanto damskega gambita. Ciril je z močno igro odbil napad. Preinfalk je bil v hudi časovni stiski in ni našel najboljšega odgovora. Moral je kapitulirati, ravno ko je grozil kontumac. Longer je po treh zaporednih zmagah podlegel Gabrovšku. V Cambridge Springs varijanti je dobil Ga-brovšek boljšo pozicijo. Crni ni mogel osvoboditi svojih figur in se je spustil na kraljevem krilu v napad, ki ni imel nobenih izgledov na uspeh. Beli je napad odbil, prešel v protinapad in zmagal. Cibic in Tavčar sta igrala sme ranko«. Beli je igral prav dobro in je pričel s težkim topništvom napadati nasprotnikovo kraljevo krilo. Tavčar je bil v časovni stiski in je prezrl izgubo figure. Napraviti bi moral ravno 36. potezo, ko je zaklopka na njegovi uri padla. Tavčar je bil kontumaciran, partija pa je bila vsekakor izgubljena. Kranjec je kot beli igral proti Milanu Vidmarju damski gambit. Po zamenjavi figur je nastala končnica s po šestimi pešci, beli ima lovca, črni pa skakača. Partija je bila prekinjena po nepotrebnem. Beli sploh nima dobrih potez, njegov lovec je popolnoma zaprt in ne more preprečiti izgube obeh pešcev na damskem krilu, črnemu je točka si^-urna. S to zmago se bo Milan Vidmar, ki je veljal že od vsega početka za favorita, postavil s 3 in pol točke na čelo tabele. Marek se je proti Furlaniju branil s kraljevsko indijsko obrambo. Fur-lani js z lepo kombinacijo dobil kmeta, Nato sta zavila proti iiiki. a večkrat je Lbske aabteval, naj gre žena pred njim. Brat jt odšel za njima in pazil na nju. Ko so prišli pred hišo v Goriško ulico, je žena opazila tam večjo mnotico ljudi in zaslutila je stresno nesreče. Stopila je v kuhinjo in bila je priča grozne tragedij«. Glasno je zakričala, nato so jo pa njeni svojci takoj odpeljali na dom moževega očeta. Moža, ki je prišel k hiši, kakor bi se prav nič ne zgodilo, so stražniki aretirali. Popolnoma miren je bil in celo rekel je: »Kaj pa hočete od mene, jaz prav nič ne vem.« Na vprašanje, kje so njegovi otroci, je policijskemu uradniku dejal: »Ti so že dobro preskrbljeni, zdaj so pri Materi božji.« Odpeljali so ga na policijo, kjer je bil zaslišan, dajal pa je zelo zmedene odgovore, a mestoma je odgovarjal popolnoma jasno in naravno. Sam je celo povedal, da je popre je nabrusil bajonet... Policija je davi Mirka Loskeja po zaslišanju izročila sodišču, ki bo odločalo o nadaljnji njegovi usodi. Vse kaze in najbolj verjetno je, da bo mož oddan v umobolnico, saj je popolnoma izključeno, da bi mogel normalen človek izvršiti tako grozno dejanje. Sodna komisija Dopoldne ob 10. je prišla v Goriško ulico sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Kresnika. Po ugotovitvi dejanskega stanja je komisija odredila prevoz trupel nesrečnih otrok v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer bo popoldne izvršena sodna obdukcija. Grozna tragedija in nesreča Lbskejeve rodbine je seveda po vsem mestu vzbudila globoko sočutje, zlasti pa z nesrečno in strašno prizadeto materjo ga. Jožico, ki je na tako tragičen način v eni uri izgubila svoje najdražje — tri otročiče. Partija je bila prekinjena v dobljeni poziciji za Furlanija. Sikošek in šorli bosta igrala šele danes. Stanje po IV. kolu: Longer 3, M. Vidmar 2 in pol (l), Sikošek, Furlani, Ga-brovšek 2 U), Cibic 2, Marek 1 in pol (1), Preinfalk, Tavčar 1 in pol, šorii l (2), C. Vidmar 1. Jutri igrajo v V. kolu: Longer—Cibic, Sikošek — Gabrovšek, Marek — šorli, M. Vidmar — Furlani, C. Vidmar — Kranjec, Tavčar — Preinfalk. Beli: Preinfalk, črni: C. Vidmar (IV. kolo). 1. Sf3, do, 2. d4, e6, 3. c4, Sf6, 4. Lg5, LeT, 5. e3, Sbd7, 6. Sc3, 0—0, 7. Tel, c6, 8. Ld3, Te8, 9. 0—0, a6, 10. cdo:, Sd5:, 11. Sce4, h6, 12. Le7:, De7:, 13. Sc5, b6, 14. Sd7:, Ld7:, 15. Se5, Tfc8, 16. e4, Sf4, 17. Sc4, TabS. 18. e5, c5, 19. Sd6, Lc6!, 20. f3, Dg5. 21. g3, Tcd8!, 22. La6:, Ta8, 23. Lc4, b5!, 24. Lb3, o4, 25. Lc2, Ta2:, 26. Khl ? (bolje bi bilo Tb2 in potem Le4), Sd5, 27. Se4, Dh5, 28. I>el, Tb2:, 29. Sd6, Sb4, 30. Dc3, To2:. 31. Tc2:, Sc2:. 32. Dc2:, Ta8, 33. Db2, Lf3:-K 34. Kgl, Ld5, 35. Db5: (izgubi takoj, vendar beli ni imel zaradi časovne stiske časa, da bi premislil potezo Tf7:, kar pa tudi ne reši partije, ker odločita prosta b in c kmeta), De2! Beli odneha, ker nima odgovora na grožnjo Dg2 in Tal z matom. Naš prihodnji velefilm: mojstrovina nad mojstrovino „B U R J A" »ELITNI KINO MATICA« Idejo igrišča je sprožil g. M. Soklič, ki je duša klubovega delovanja in steber splošnega javnega življenja v Trnovem. Mojster Plečnik je postavil osnutek za igrišče v nas najromantičnejAi kotiček, tja v prelepi Hribarjev s;aj; sedanji odbor pod agilnim predsedstvom g. dr. R. Moleta je zavihal« rokave, članstvo je zavihtelo krampa in Ljubljana je zopet bogatejša za eno pridobitev. Trnovo se drami in stopa na plan iz svoje stoletne solatne in kialozeljnate tradicije. Mnogo tega je tajnega, vendar se bo letošnji občni zbor Jadrana dotaknil tudi diskretnih vprašanj, ki zanimajo vsakega Tmovcana. Zato vabi odbor na občni zbor nt le članstvo in prijatelje kluba, temveč slehernega, ki nm je pri srcu povzdiga Trnovega. MsrinčiČ zaključil prosvetni sestanek. Želimo vrlim viškim prosvetnim delavcem kar nsjlepših uspehov. Zdravil — at. Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Francoski velefilm: DAVID GOLDER Po znanem romanu Irene Nemirovske ZVOČNI KINO DVOR, telefon 27-30 Socialno delo škofjeloške občine Skofja Loka, 22. aprila. Poleg drugih velikih nalog, ki jih vrši škofjeloška občina, tudi one s socialnega področja niso med zadnjimi, saj tvori proračun ubožnega sklada važno in sorazmerno veliko postavko v rednem proračunu mestne občine. Za potrebo mestnih revežev je določenih v novem proračunskem letu skoro 78.000 dinarjev, kar pa nikakor ni prevelika vsota, preje nasprotno. Mestni reveži imajo svoje zavetje v mestni ubožnici, nekaterim pa se daje denarna podpora, tako da je mesečnih stroikov iz socialne postavke za okroglih 5000 Din. V ubožnici je sedaj 17 starčkov in ženic, dočim dobiva podporo v gotovini 24 revežev. To-trebe so seveda bile še mnogo večje, toda ni sredstev. Občini pri najboljši volji zlasti ni mogoče podpirati iz te postavke brez-poslenih, ker je ubožni sklad socialna ustanova, namenjena predvsem onemoglim, ostarelim in siromakom, ki bi morali sicer hoditi od hiše do hiše, a imajo tako v ubožnici svojo streho in prehrano. Prošnje brezposelnih za podporo se morajo zato načelnih vidikov zavračati, ker bi šel sicer ubožni odsek preko cilja, ki mu je odmerjen. Mestno ubožnico oskrbujejo šolsko sestre iz Maribora, nadzorstvo pa vrše elani ubožnega odseka, ki so si prav davi ogledali vse stanovanjske prostore, obednico, spalnice in ostale pritikline ubožnice na Spodnjem trgu. Posebno velike stroške povzroča občini osirotela deca. Ako bi dopuščala sredstva, bi se seveda dalo storiti za siromake še mnogo več, tako pa ostane največkrat le pri dobri volji. Eno pa je s socialno akcijo občine vendarle doseženo: Domači prosjaki ne nadlegujejo meščanov s svojimi prošnjami in tako se bori Skofja Loka le z miloščinarji, ki prihajajo od drugod. Samo še danes!! Joan Craivford — Clark Gable v prekrasnem filmu Milijonarfeva prijateljica ELITNI KINO MATICA, tel. 21-21 rredstave ob 4., 1M In 9. url SC5KOL SPORT Prvenstvo v table tennisu za 1. 1934 V soboto 28. in nedeljo 29. aprila priredi Ljubljanski table tennis podsavez, četrto prvenstvo naše banovine v table tennisu. Kakor vsako leto, vlada tudi sedaj največje zanimanje za ta turnir po vsej naši državi. K prvenstvu se je prijavilo veliko število odličnih zunanjih in domačih tekmovalcev. Posebno iz Zagreba, od koder prihajajo tekmovalci vestno pripravljeni, od kar si je SK Ilirija osvojila v Zagrebu državno prvenstvo da ponovno rešijo prestiž starega središča. Ljubljanski turnirji slovijo pri nas pa tudi v inozemstvu po izborni organizaciji, nedeljski turnir bo v tem pogledu brez dvoma pred-njačil. Program turnirja je takole razdeljen: V soboto popoldne in zvečer se bodo vršila predtekmovanja v moštvih in dou-blih. V nedeljo dopoldne bo finale moštvenega prvenstva, katerega bomo tudi prenašali. Popoldne so izločilne tekme v preostalih disciplinah, zvečer pa bo finale singla gospodov. Prireditev se vrši v dvorani Delavske zbornice. Table tennis je naša najmlajša športna panoga. Dočim se je table tennis drugod že dolgo popreje gojil resno kot sport, smo ga mi prvotno smatrali za družabno igro (ping-pong). Sele poslednja štiri leta so se naši mladi sukalci raketov pričeli zbirati v športnih klubih, kjer so našli športno zavetje in sistematični trening. Danes je v dravski banovini že nad 200 aktivnih table tennis igračev. Sport kot tak zahteva od igrača m izrednih sposobnosti. Tu ni samo važno zgolj odbijanje žoge, temveč je treba dobro premisliti ter preračunati na katerem mestu je nasprotnik trenutno nepripravljen in kje je slabši. Igrač mora biti zato odločen, pretkan in zelo miren. Važno vlogo igrajo živci in fizična kondicija. Kdor ni zmožen 5mi-nutskega lahkoatletskega »skipanja«. ta tudi ne bo nikoli vzdržal tempa, ki ga od njega zahtevajo finalne partije. Ima pa ta sport tudi druge vrline, predvsem goji družabnost ter vzgaja viteške značaje in fair ter temperamentne športnike. — SK Jadran. V soboto 28. t. m. ob 19-30 bo v prostorih g. M. Soklica, Pred konjušnico 4, klubov XIV. redni občni zbor. V tekočem poslovnem letu je Jadran kljub krizi pokazal snaftUno Žilavost, katero posledica Ja oopo nimjaiio lffil6e.jubilejnein Prosvetno delo viškega Sokola Upravičeno lahko trdimo, da se vrši vse prosvetno in kulturno delovanje v viški občini edinole v Sokolskem domu, v tem žarišču prave jugoslovenske in naci-jonalne misli. Agilni prosvetni odbor viškega Sokola nam je v letošnji zimski sezoni pripravil mnogo prosvetnih prireditev. Gledališke in lutkovne predstave, predavanja, zabavni večeri, mladinske prireditve, akademije itd. vse to nam je nudil letos viški Sokol. Da je občinstvo pravilno razumevalo stremljenje viškega Sokola, je zlasti pokazala vedno prav obilna udeležba pri vseh prireditvah. Vse delovanje pa je bilo osredotočeno le na nekaj nadvse požrtvovalnih bratov in sester, ki so ves svoj prosti čas žrtvovali sokolske-mu delu. Da se pa delo razdeli v posameznih odsekih in da ne bodo posamezniki preveč obremenjeni, je sklenil prosvetni odbor temeljito reorganizacijo prosvetnega delovanja. V ponedeljek 23. t. m. se je vršil v Sokolskem domu ob obilni udeležbi sestanek prosvetnih delavcev viškega Sokola, na katerem se je izvršila temeljita reorganizacija prosvetnega dela. Kot zastopnik ŽPO-a se je udeležil sestanka župni novinar br. J. Horvat. Predsednik prosvetnega odbora br. Rudi Marinčič je otvoril sestanek s toplim pozdravom udeležencem, nakar se je prešlo takoj na dnevni red Najvažnejša točka je bila ustanovitev gledališkega odseka viškega Sokola po novem pravilniku, ki ga je izdal Savez SKJ. Br. predsednik je prečital novi pravilnik, ki je bil po stvarni debati soglasno sprejet in se bo odslej gledališko udejstvovanje vršilo po tem pravilniku. Soglasno je bil izvoljen naslednji gledališki odbor: predsednik br. Avgust Dacar. režiser Broni Battelino. njegov namestnik Stane Sever, tajnik Pavel Horvat, gospodar Franc Tesar, blagajnik Karel Podlogar in prosvetar Rudi Marinčič. Za ostale odseke pa so bili izvoljeni za pevskega predsednik Jože Mesec, za glasbeni Leopold Kernc, knjižnični sestra Križmanova in za lutkovni Metod Paternost. Ker še ni bil konstituiran društveni prosvetni odbor, so bili soglasno izvoljeni za predsednika Rudi Marinčič, za odbornike pa Dacar, Paternost, Kavčič, Zora Slugova. Mesec. Križmanova, Korene, dr. Leskovic. načelnik Borštnik, načelnica Tičarjeva in Horvat. Slednjič je bil tudi razgovor o prosvetnih prireditvah ob priliki društvene 251etnlce. o katerih podrobnostih pa bo sklepal društveni prosvetni odbor. Kot slavnostna predstava se bo vršila I. Julija na letnem telovadišču igra »Za pravdo in srce«, v režiji br. Luja Drenovca. Končno je br. starosta Rems izpregovoril nekaj bodril-nih besed za čim uspešnejše delovanje v letu, nakar je br. predsednik (Belestttea KOLEDAR. Danes: Četrtek, 26. aprila katoličani: Mati d. »veta, Klet In M. Sekana, pravoslavni 13. aprila. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Milijonarjev* prijateljica. Kino Dvor: David Oolder. Kino feifcka: Kubanska ljubavna pesem. 8 ki optično predavanje Bolgara g. Pam-porova ob 20.80 v spodnjih prostorih hotela »Metropol«. M. K. Ilirija občni zbor ob 10. v restavraciji »Zvezda«. DE2TJRNE LEKARNE. Danea: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrseva cesta 41 in Leustek, Res-ljeva cesta 1. (fatpoct mita Tudi v Zagrebu ne pogrešajo brihinih glav. V nedeljo so ustanovili še eno humanitarno društvo in temi zagrebški listi pravijo, da bo nemara to društvo že devetsto in prvo. Naloga novega društva je zatirati prosjačenje in podpirati reveže. To se kaj lepo sliši, le da je re\'ščina tem večja, čim \>eč takih društev imamo. Je pa novo zagrebško društvo posebnost svoje vrste, atrakcija ali če hočete senzacija med društvi. T u Ji Zagreb je poln berače\\ posebno ob petkih, novo društvo pa pravi, da jih bo reduciralo. Imelo bo svoje posebne organe in tudi pisarne. Društveni organi bodo proučevali vsak primer zase, prepričali se bodo, ali govori zasačeni berač resnico in ali jc res potreben pomoči. Poklicne berače bodo ko i izročali policiji ali sodišču, res potrebne pa podpirali. Imeli jih bodo v stalni evidenci. Berači bodo odslej stali v Zagrebu z nabiralniki v rokah na določenih krajih, ne bodo pa smeli ljudi nadlegovati zastran miloščine. Kdor bo hotel, bo spustil kaj v nabiralnik, če pa ne bo hotel, bo pa seveda šel mimo. Ko bo v nabiralniku že nekaj denarja, ga bo berač odnesel v društvene prostore in tam bodo denar spravili. Denar se bo porabil za vsa reveže enako. Ta ideja Zagrebčanov je sijajna, samo prosili bi jih, naj brž razširijo svoje društvo na vso državo in vse stanove. Predstavnikom vseh stanov naj preskrbi društvo nabiralnike, da bomo lahko nabrani denar enakomerno razdelili. V tam grmu namreč čepi zajec. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 26. aprila: Bratje Karama/ovi. Red A. Petek. 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila: Celjs-ki grofje. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 29. aprila: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane cene od o do 20 Din. Ponedeljek, 30. aprila: Zaprto. Premijera v drami. Dne 2. maja se vprizori v drami noviteta Mojster Anton Hit, tragedija v 10 slikah. Prevod koma da. katerega snov je povzeta iz kmečkega življenja, je oskrbel dr. Šmalc. Delo je izredno zanimivo, po svoji vsebini napeto, dejanje pa je odlično zasnovano po interesantnih likih. Vprizoritev stavi velike zahteve tehničnega značaja. V posameznih vlogah je zaposlen ves dramski ansambel z g. Kraljem in go. Miro Danilovo v glavnih vlogah. Režijo ima g. prof. &e*t. OPERA Četrtek. 3>. aprila: Carmen. Red Četrtek. Petek, 27. aprila: Zaprta. Sobota, 28. aprila: Poljska kri. Red A. Nedelja, 2^. aprila ob 15: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Mada- rae Butterflv. Gostuje slavna pevka Ada Poljakova. Izven. Ponedeljek, 30. aprila ob 20.: Simfonični koncert: Moja domovina. Unionska dvorana. Pri nocojšnji vprizoritvi opere Carmen poje naslovno vlogi> ga. Thierrvjeva. Don .Toseja g. Marčec, Escamila g. Primo žič, Zunigo g. Marjan Rus. Micaelo poje ga. Ribičeva, v ostalih vlogah pa nastopijo ge. Bernot-Golobova. Ramšakova ter gg Dermota, Joško Rus in Pctrovčič. Dirigira dr. Švara, režija je Primožičeva. Predstava se vrši za red Četrtek. Slavna ruska pevka Ada Poljakov^ gost naše opere. Po večletnem presledku gostuje zopet na našem odru slavna ruska pevka Ada Poljakova v naslovni vlogi Puccinijeve opere Madame Butterflv. Pred leti je imela v tej vlogi v Ljubljani naravnost ogromen uspeh. Gostovanje gospe Poljakove bo v nedeljo 20. t. m. zvečer ob 30. uri. Iz Hrastnika — Sreča v nesreči. Ko se je v nedeljo zjutraj odpeljal železniški uslužbenec g. Zorko Martin iz Hrastnika proti Ormožu, pač ni mislil, da bo imel na tej vožnji tako usodno smolo. Vstopil je v vlak ter brezskrbno polo/il aktovko, v kateri je imel 12.000 tujega denarja, na polico nad svojim sedežem. Vožnja od Hrastnika do Ormoža je precej dolga in potniki se često menjajo. Tako je vstopila na eni izmed postaj v oddelek, kjer je sedel g. Zorko neka ženska — in sedla med ostale potnike. Ko je hotel g. Zorko v Ormožu izstopiti, je z grozo opazil da je izginili njegova aktovka z denarjem. Seveda oN vedel, kdo mu jo je ukradel. Dočim ie on razburjeno vpraševal potnike, če je komu kaj znano, je izjavila neka ženica, da jc aktovko dvignila neka R., ki je doma nekje nad Ptujem. G. Zorko je takoj obvestil orožnike v Ormožu in Ptuju in kmalu je bila tatica v rokah pravice, z njo pa tudi ves denar, ki ca ie vzela obsnem z aktovko g. Zorku. G Zorko je v dveh dneh preživel sicer dovolj strahu, danes pa se je potolažen vrnil v Hrastnik, saj mu je bila sreča izredno mila. — Opozorilo občinstvu. Poštni ursd v Hrastniku obvešča vse one. ki pošiljajo denar po poštnih ali čekovnih nakaznicah da prinesejo denar specificiran na poseb nem listku, in sicer po vrsti denarja, da se s tem omogoči čim hitrejše in sigurnej •še poslovanje. Ali si že član „Vodnikove družbe"" tev 93 >SL0VENSK1 NARODA dne 26. april* 1934 Stran 3. Iz Celja 7-c Zbornica za TOl v Ljubljani bo ime a pnhodnji uradni dan za Celje in okohco v torek 1. maja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. —c lz okoliške organizacije JNS. Širši odbor občinske organizacije JNS za Celje okolico bo imel v ponedeljek 30. t. m. ob 19.30 sejo v gostilni »Skalna klet«. Polno-številna udeležba dolžnost. —c Strelske družine celjskega strelskega okrožja se obveščajo, da se dobijo tarče za daljavo 20 m pri blagajniku okrožja g. Dragu Kralju, ravnatelju Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju. —c Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval prof. v p. g. Josipa Kožuha v Celju, izredno zaslužnega in agilnega častnega predsednika Dijaške kuhinje v Celju, ki je pred petimi tedni obhajal 801etnico, z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje. Splošno priljubljenemu in spoštovanemu g. profesorju iskreno čestitamo k odliko- ZVEČER NEPRECENLJIVO POMOČ Scnichtavđ p" h«a|a Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. ZJ U T RAJ Schichf terpentinovo milo ovo TO J E CELO DELO PRI iSCHICHTOVI METODI vanju! DNEVNE VESTI — >*aM norinarji v Nemčiji. Na pobudo nemških Gospodarskih krogov je povabila nam4ka vlada potom svojega poslaništva v Beograda plavne urednike beograjskih, zagrebških in ljubljanskih lietov na poeet Nemčij?, ki bo trajal od 80. aprila do 10. maja. V Nemčijo odpotuje 1'2 naših novinarjev in 6ieor z velikim aviionom >Ganeral-Wdmar*ehal von Hindenburgi, ki je pri-apel v Bx>erad dane«. Na zagrebškem aerodromu je naročeno zanj 2000 kg bencina. Naši novinarji odpotujejo v Nemčijo v ponedeljek zjutraj. V ponedeljek zvečer bodo v Berlinu svečano sprejeti. V Berlinu ostanejo dva dni in udeleže se vseh slavnostnih prireditev dneva raicijonalnega dela 1. ma-ia. 3. maia krenejo z islim aeroplanom v Munchen, kjer oataneio dva dni, pot^m se j pa odpeljejo z žično železnico v Ganniech- I Partenkirchen in na 2800 in visoko ^ Ziu? spitze. pol^ET Miinehena noreti jo 5e Frank furt a. M., Wi?sbaden, Koln, Duseeldorf in Hambjrg, od koder se vrnejo v Berlin, 10. maja se pa vrnejo z istim -aeroplanom v Beograd. — Letalske znamke, že 1. majnika se spet prične zračni promet in z njim tudi zračni poštni promet, ki nam obeta končno prinesti tudi letalske znamke. Že junija me seea lanskega leta je bil razpisan natečaj in do septembra meseca je vložilo tudi već slovenskih umetnikov načrte, ki so dobili najvišje nagrade. Pred mesecem smo te tež ko pričakovane znamke opisali tudi v našem liBtu in objavili celo sliko znamke za 10 dinarjev, ki je z njo pri natečaju dobil prvo nagrado nas znani ljubljanski grafik Janez Trpin. Dobro poučeni krogi so tedaj trdili, da letalske znamke popolnoma gotovo pridejo v promet že 1. majnika. ko se prične zračni poštni promet. O zračnem prometu vemo že za vozni red na vseh progah in tudi za vse druge podrobnosti, le o zagotovljenih letalskih znamkah še ni duha ne sluha. Nikjer še nismo čitali no bene vesti o njih iz Beograda in tudi pri poStni direkciji še nimajo niti znamk, niti najmanjše vesti o njih. Sicer je še nekaj dni časa do dneva, ko bi jih morali imeti na vsaki pošti, vendar se nam zdi, da se bo prvi polet teh vsestransko težko pričakovanih znamk zakasnil. Kdo je kriv zamude že pri prvem poletu, seveda ne vemo, vendar bi pa nikakor ne smela biti zavlačevanja kriva tiskarna, saj smo v Beogradu z največjimi stroški zgradili tiskarno za sa me postne znamke in kolke. Kadar pa znamke dobimo, jih seveda takoj naznanimo in objavimo tudi v sliki, ker se za naše letalske znamke ne zanimajo samo naSi zbiralci in tujskoprometni faktorji, temveč filatelisti vsega sveta. Cim prej pridejo letalske znamke v promet, tem prej bo imela od njih koristi propaganda za tujski promet, takoj pa zanje dobi tudi državna blagajna težke milijone. Tujska sezona se je pričela brez teh znamk, ki naj po zraku seznanijo ves svet z lepotami naših krajev. — Zaposlenost delavcev v naši industriji v februarju. Od vseh zavarovanih delavcev in nameščencev v februarju (495.051) je bilo zaposlenih v trgovini 51.416 delavcev in nameščencev ali 10.39 odstotkov, v lesno-žagarski industriji 42.332 ali 8.55%, v tekstilni industriji 38.645 ali 7.81 ^r. v industriji živil 31.786 ali 6.42rr ter v kovinski in strojni industriji 29.351 ali 5.93%. Največ zavarovancev je bilo v vrstah služinčadi, in sicer 59.332. najmanj pa v industriji papirja, usnja in kavčuga. V primeri s februarjem lanskega leta vidimo največji porast zaposlitve pri lesno-žagarski industriji, in sicer za 8872 delavcev ali za 26.5%. Največji je bil ta porast v savski banovini (za 4392 delavcev), znaten pa tudi v drinski banovini t.2214 delavcev). Velik porast izkazuje tudi tekstilna industrija (za 6-703 delavce ali 20.10%), zlasti na področju ljubljanskega OUZD (za 2428) in zagrebškega (za 1449). V zvezi s to industrijsko panogo izkazuje porast zaposlitve tudi oblačilna industrija, in sicer za 1S73 delavcev ali 9.2C. Največje nazadovanje zaposlitve je bilo v februarju pri visokih gradnjah, in sicer za 5486 delavcev ali za 44%. dalje v industriji tokaba za 4440 ali za 30.2% ter pri gradnji cest, železnic in vodnih naprav za 4074 ali za 20.7%. število zaposlenih moških se je v primeri s februarjem lanskega leta pomnožilo za 4376, žensk pa za 5303. — Kongres Z reze mest. Letošnji kongres Zveze mest kraljevine Jugoslavija bo 7. in 8. maja na Jadranu. Jadranska plo-vitba da udeležencem kongresa na razpolago parnik prestolonaslednik Petard, ki bo mee bil umorjen nadzornik državnega posestva B^lje Dušan Mio-dragovič. Oblasti so odredile strogo preiskavo in aretirale delavce Ivana Bošnjaka, Henrika Schmidta. Stjepana An ton ovi fe. Panto Jankoviča in Adama Prouketrja, ki so bili osumljeni umora. Bošnjak in Schmidt sta preiskovalnemu sodniku takt>i priziala, da sta umorila Miodragovi&a in sicer zato, ker je baje grdo ravnal * delavci. —lj Barako ob Knafljeri uliei so postavili na cesti ob muaeju. V nji bo skladišče cementa za tlakovanje Blei\veisove ceste Ker stoji baraka sredi ceste, i? vozni promet med Gledališko ulico in Bleiwei»jvo cesrto onemogočeni. Barako bi lahko postavili na primernejšem prostoru, da bi ne ovirala prometa. Ceste pao" niso primerne, da na njih postavljajo skladišča. —lj Cepljenje zoper koze je no § 3. pravilnika z dne 12. juliia 1930, SluSbani list štpv. 54-13. obvezno za vsakega otroka, Ei fe bil rojen v prejšnjem letu in za on? otroke rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. Da bodo vsi etarsi mogli ti zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vrSilo javno brezplačno cepljenje zoper kose, in sicer: 1. za Vodmat v sredo dne 2. maja 1954 v mestnem zavetišču za onrrrto^le v Japljevi ulici štev. 2, 2. za Spodnjo Šiško v petek dne 4, mala 1934 in v ponadoljek dne 1*. maja 1934 v ondotni Soli, 8. za K rak ovo in Trnovo v soboto dne 5. maja 1984 v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21, 4. za vse ostalo mesto v torek dne 1. moja m v torek dne 15. maja 1934 v Mestnem domu, 5. za Barje v ponedeljek dne 7. maja 1984 v ondotni Sob', vsakokrat ob 4, popoldn*. K cepljenju naj se prineao vsi otroci, ki »ploh Se niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih eepijenje doslei ni imelo uspeha. K e*plj3-nju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti e*pljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, ee že lahko cepi v tekočem letu. Posebni pozivi k ctp-Ijanju strankam ne bodo poslani. Otroka naj ae prln?se na najbližnjo cepiino postajo. Teden dni po cefpitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob ietean času. Če pade pregled na praznik, ee vrši isti naslednji dan. Pregleda ee morajo udeležiti vsi ceplj^nei. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu mogoči, ni pa brezplačno. Strrši, ki bodo dali svoje otroke eepiti po zaspbnem zdravniku, morajo predložiti pri motnem fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prve-rja leta otrokove starosti. Otroke, ki bi s? iz kakega tehtnesa razloga (n. pr. zaradi bolezni) ne mogli cepiti, se mora opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mest. domu, in sicer najkasneje do dneva, ko Izpolnijo prvo leto starosti. Kdor 6e bo pregrešil zoper določila navedenega pravilnika, bo kaznovan po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ni odgovoren' po kazen-skpm zakoniku. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grencice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. ZdravniSka strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz josefova« gren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-eica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — lj Za zgodovinsko razstavo ženskih ročnih del in ženske umetnostne obrti ^ploh. ki jo priredi Splošno žensko društvo ob vel-esejmu v muzeju, vlada prav valiko zanimanj-? in se od vseh etnani oglašajo lastnice in lastniki lepih starih del. Razstava bo prvič pokazala zgodovinski raz-vo| izdelkov naših pridnih ženskih rok, vendar pa ne samo vezenin, temveč tudi druga dMa, ki so jih napravile slovenska žene. Videli bomo najrazličnejše pirhe. umetno na roko izdelane male kruhke, izdelke iz voska, biserov in las, miniature in sličica predvsem iz spominskih knjig I. dr., najti pa moramo tudi najredkejše naro-lne noše in tudi v starih Časih čudovito Izdelane toalete, saj so naše prednic? veljale za odlične šivilje. Srečne lastnice takih starih toalet na i pregledajo skrinje in omar* ter javijo Splošnemu ženskemu društvu takoj, če imajo kaj posebno lepih toalet, ki eo stare vsaj nad 80 let, da lahko pokažemo, kako so se naše prednice znale z okusom oblačili. —lj Zaslužni skladatelj bratskega luži-škosrbskega naroda v Nemčiji g. Bern jat Krauc se vrne v Ljubljano s svojega popotovanja po Jugoslaviji v petek ali soboto popoldne z brzovlakom ob 18.05. Opozarjamo na to gg. skladatelje In naša pevska društva z željo, da bi vzornega kulturnega delavca na kakršenkoli način pozdravili. — Zorko Prelovec, pevovodja Hubađove župe JPS. —i j Ljudski simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra. V proslavo Bedricha Smetane, slavnega češkega mojstra, bo v ponedeljek, dne 30. t. m. v unionski dvorani simfonični koncert, na katerem se bo izvajal ciklus simfoničnih pesnitev, ki je znan pod naslovom >Ma vlast«. Ciklus obsega 6 delov, ki opisujejo deloma češko zgodovino, deloma pa lepoto češke zemlje. ViSegrad nam slika življenje v slavnem gradu čeških knezov. VItava opisuje tek češke reke od njenega vrelca v čeakem lesu mimo Matuike Prage pa do konca češke zemlje, kjer se zgubi v daljavo, fiarka je zopet kos češke zgodovine. Karakterističen in neskončno lep opis čeSke zemlje je četrti del: S Čeških logov in gajev. Tabor je staroslavno češko mesto, ki je bilo v 15. stoletju sedež Husitov. Mogočno doni koral: kje ste božji bojevniki. Sklepna točka cikla je Blanik. hrib, ki skriva v sebi mogočno vojsko, ki bo redila Češko največjih težav. Koncert dirigira ravnatelj Mirko Polič. Vrši ae v ponedeljek, dne $0. t. m. v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 6 do 30 dinarjev. —lj Pevsko društvo >Krakovo-Trnovo« ima jutri ob 20. uri za svojo 15-letni obstoj jubilejni koncert v Filharmoniji pod vodstvom g. prof. GrObminga. Sodeluje g. Tone PetrovCic. — Zanimivo predavanje o Gornjem Jadranu s stkioptiČnimi slikami priredi Zveza za tujdri promet v potek 4, maja t. 1. v dvorani »Dekrveke sbornisac ob 20. uri. Predaval bo e. ravnatelj Vrignanin s Sušaka. Vstop prost. —lj »Gospodična tajnieac v novi izdaji! ZKD predvaja od jutri dalja najboljšo Paul Abrahamovo opereto »Gospodična tajnica« z Renato Mullerjevo v naslovni vlogi. Kot partnerja fingirata znani ljubljenec Hermanu Thimig in slavni komik Feliz Brat-sart. Film je poln veselja, smeha, zabava, očarljivih nepozabnih popevk In je na filmskem programu ZKD od jutri dalje vsako- krat ob ^3. uri popoldne v prostorih *Elit-negra kino Matice«. Cene najnižje: Din 2.50. 4.50 in 6.50. —lj Okrajna organizacija JNS za Vodmat bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 28. aprila 1934 ob 20. uri v gostilni >Pri Majarončku*;, Stara pot st. 1. Na očbni zbor so vabljeni tudi gg. minister dr. Albert Kramer, župan dr. Dinko Puc in podpredsednik sreske organizacije JNS dr. Josip Cepuder. Za člane je udeležba obvezna. — Odbor. 2 Din — 5000 Din To je mogoče le v nedeljo dne 29. t. m. ob 15. uri NA KONGRESNEM TRGI . Oglejte si naše tri izložbe v Selenburgovi ulici! —lj Poljansko cesto tlakujejo, ze delj časa so urejevali hodnike, ki sicer niso bili prekopani zaradi gradnje tramvajske pro-Kc, a višina cestišča in hodnikov se mora ravnati po višini tramvajskih tračnic. Zato so morali razkopati vse hodnike, ki Še niao tlakovani ter zdaj nudi Poljanska cesta sliko bojišča. Včeraj so začeli tlakovati cesto v smeri od Ambroževega trga proti Vodnikovem trgu. Zaradi slabega vremena delo počasi napreduje. Cesta je zaprta za vozni promet, tramvaj pa vozi. —lj Veliko zanimanje Sv) vzbudila po vaeh jugoslovanskih mestih esperantska predavanje Bolgara Famporova o Bolgariji -— V Ljubljani bo predaval goap. Pampo-rov drevi ob 20.30 v dvorani hotela ^Metropoli. — Vso javnost in esperantiste vabi k udeležbi Klub rsperantistov v Ljubljani. Vstopnina Din 4.—. Kako se pripravljajo na regulacijo Vreme je važen činitelj pri pripra izvoz in odvoz Ljubljana, 26. aprila. Naskok na Ljubljanico ni šala, kar se je dobro pokazalo zadnja leta. Vsako leto je delo prevzelo drugo podjetje in vsako je imelo z regulacijo Ljubljanice več ali manj slabe skušnje. Mnogo bolj kot vsaka druga gradnja, je reguliranje rek odvisno od vremena. Vremenarji pa niso nikdar posebno naklonjeni Ljubljani in kot da niso prijatelji regulacije Ljubljanice, dežuje kot po naročilu, čim začno delati v strugi. Vremenarji so nepristranski, ne ozirajo se na to in ne na ono podjetje; ne moremo reči, da bodo kaj bolj naklonjeni terenski sekciji za regulacijo Ljubljanice, ki bo delala letos. Pri pripravah za glavno delo morajo torej predvsem upoštevati vreme kot važen činitelj; ne le, da deževno vreme ovira delo, temveč, da dela narastla voda, ko jo morajo odpreti, v strugi veliko škodo. Baš z zapiranjem vode ter izoliranjem sektorja struge, kjer delajo, so bila prejšnja leta težave. Ko so poglabljali strugo med cuk-rarno in Kodeljevim, so morali zgraditi močen betonski jez pri cukrarni, na Kodelje-vem pa lesen jez. Prvotni jez na Kodelje-vem je voda porušila. Lani so zgradili pro-vizoričen jez (nasip) pod tromostjem, ki bi vzdržal, če bi ne bilo lani izredno deževno vreme; vodo so morali češče odpirati in vselej se je bilo treba sprijazniti s tem, da bo voda porušila jez. Ko je bilo slednjič delo srečno končano, še ni bil konec vremenskih komedij. Ob silovitem jesenskem deževju je voda divjala ter orala v strugi tako, da je začela že izpodkopavati globoke temelje tromostja in Čevljarskega mostu. Hkrati je naplavila na že betoniranem dnu na Sv. Petra nasipu okrog 5000 m3 proda, ki ga bodo morali seveda spraviti iz struge. Treba je bilo utrditi temelje mostov, delali so pozno jeseni. Drugo kočljivo vprašanje pri regulaciji Ljubljanice je izvoz ter odvoz materijala, zlasti zdaj, ko ni več v bližini primernega prostora za odlaganje. Lani so odlagali blato v bivši Ravniharjevi jami ob Linhartovi ulici. Težava je bilo zlasti s prevažanjem na cestah, čeprav stavbna železnica ni ovi- vah. — Kočljivo vprašanje fe rudi materijala. rala prometa. Proga je bila predolga in izvoz so pospešili šele pozneje postopno na podlagi skuflenj. Za stavbno železnico je težko dobiti idealne vlačilne stroje. Nedostatke imajo lokomotive in motorji. Po pogodbi podjetje po končanem delu ni razdrlo železnice, ker bi jo podjetje, ki bi delalo lotos, odkupilo, če bi jo potrebovalo. Terenska sekcija je ne potrebuje, zato so jo začeli razdirati te dni. Letos bodo odvažali materijal na poseben način. V strugi ga bodo sicer prevažali po železnici z motorji na surovo olje, na nabrežje ga bodo pa vlačili na električni pogon po vzpenjačl, na oder, ki so ga postavili na Sv. Petra nasipu. Na odru je šest lijakov, ki drže po m:i. Vozovi se bodo ustavljali pod lijaki in bodo napolnjeni v trenutku, čim se ob lijak odprl na dnu. Vozniki bodo po večini barjanski kmeti, kar je prav zaradi tega, k«r so bili Barjani češče prizadeti zaradi neregulirane Ljubljanice ali zaradi reguliranja ob poplavah. VeC kot pol uspeha jc v tem, če bo odvoz materijala dobro organiziran. Upoštevajoč skušnje prejšnjih let so proučili vsestransko, kaj je treba ukreniti, da bo delo dobro pripravljeno ter da se jim bo posrečil naskok na zahrbtno Ljubljanico. Zato tudi grade močan jez pri Čevljarskem mostu, ki ga ne bo mogla podreti niti najbolj deroča voda in ki bo predvsem varoval poglobljeno dno, da ne bo voda zapravljala blata. Zdaj zabijajo pilote za za-gatno steno. Nad njo bodo zbetonirali močan betonski jez. če bodo morali odpreti zapornico v Trnovem, bo sicer voda tekla čez jez, ne bo pa naplavljala proda in tudi ne bo drla. Včeraj so delali kljub dežju do 1«., ko so morali nehati, ker so bili delavci mokri do kože. Sicer delajo do 18., po 10 ur na dan. Vzpenjača bo zgrajena najbrž v enem tednu, nakar začno delati v polnem obsegu. Včeraj so v strugi tudi že polagali tračnice za železnico. Ako bo deževno vreme trajalo še delj časa, jim bo najbrž prekrižalo mar-sikakšen načrt. Naš prihodnji velefum, gigantsko delo Cecila B. de Mlllea »BURJA« »ELITNI KINO MATICA« Iz Trbovelj — Županstvo razglaša. Trboveljska savezna streljačka družina je z dopisom br. 10 od 18. aprila t. 1. javila, da je pričela z ostrim streljanjem na svojem strelišču na Dobrni v nedeljo, 22. t. m. ob 13. uri. Streljanje se bo vršilo v slučaju lepega vremena redno vsako nedeljo popoldne. Uprava občine opozarja prebivalstvo, da iz varnostnih razlogov ne hodi v okoliš strelišča. Strelišče je omejičeno z rdečimi zastavicami, ki so izvešene na vidnih mestih. Prestop mej strelnega okoliša se najstrožje prepoveduje. — Delavska organizacija v Beogradu. Mesec april gre h koncu, pogodba med TPD in prometnim ministrstvom za dobavo premoga državnim železnicam za tekoče leto pa še vedno ni obnovljena. Za mesec april je uprava državnih železnic narocevala premog po starem ključu, kako pa bo v maju, še ni določeno. Prebivalstvo rudarskih revirjev, zlasti pa rudarsko delavstvo, je v velikih skrbeh, dali se bodo pogajanja za novo pogodbo pravočasno in ugodno zaključila, ker se že pri sedanjem močno skrčenem obratovanju le i največjo težavo preživlja. Zato je odpotovala v nedeljo zjutraj v Beograd delegacija rudarskih strokovnih organizacij iz tukajšnjih revirjev, da intervenira na merodajnih mestih radi pospešene obnovitve dobavne pogodbe. To vprašanje, ki vsako leto na pomlad po nepotrebnem vznemirja naše delovno ljudstvo, bi bilo res treba enkrat za vselej urediti na primeren način, kajti hujše kot pomanjkanje je negotovost in bojazen za eksistenco. Kafe, da so se pogajanja radi spremembe v ministrstvih nekoliko zakasnila, zadnje dni pa so pristojni ministri iz Beograda odsotni radi katastrofe v rudniku kakanj, zato se rudarska delegacija še ni vrnila. Naše delovno ljudstvo nestrpno pričakuje izida pogajanj za obnovitev pogodbe, kakor tudi povratka delavske delegacije, ki je gotovo storila vse, da bo obstanek delovnemu ljudstvu v revirjih tudi za naprej zasiguran. Iz Maribora — Obvezno cepljenje zoper osrpnlre. Opozarjamo starše, da bo izvršil mestni fizikat od ponedeljka 30. aprila do petka 4. maja t. 1. zaščitno cepljenje zoper osep-nice za mesto Maribor. Cepljenje se bo vršilo v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 Aedno od 9. do 11. ure. Starši, v vašem interesu je, da prinesete k cepljenju, ki bo brezplačno, vse zdrave otroke, rojene v preteklem letu. Opustitev cepljenja N bo po zakonu kaznovalo. — Požar uničil gospodarsko poslopje. V sredo ob 2. uri zjutraj so bili tukajšnji gasilci obveščeni, da se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika in avtobusnega podjetnika g. Liningerja v Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Kmalu so bili naši vrli gasilci na kraju požara. Ker ni v bližini nobenega potoka, so morali črpati vodo iz bližnjega studenca. Kljub požrtvovalnemu delu je gospodarsko poslopje popolnoma pogorelo. Ker so gasilci videli, da grozi nevarnost stanovanjski hiši, so z velikim trudom obvarovali poslopje. Zgorelo je vse gospodarsko orodje, seno, slama, 2 prašiča in već kokoši. Skoda, ki jo je povzročil ta nočm požar, znaša 20.000 Din, posestnik pa je zavarovan le za 16.000 Din. Sumijo, da jf ogenj podtaknil neki domačin, ki je v gospodarskem poslopju pokradel mnogo kr koši. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 29. aprila 1934 poučni izlet za vajenke k Sv. Urbanu. Vabljen je učiteljski zbor obrtne nadaljevalne šole (dekliški oddelek), mojstrice in pomočnice. Zbirališče pred samostanom šolski: sester v Oosposvetskt ulici ob 7. uri s jutra i — Odbor Slovenskega obrtnega druitva. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 36. aprila 1934 Ponson du TerraU: Lepa Židovka Roman. Zelo neizkušen moraš biti, dragi Raoul, da nisi takoj prvi hip uganil, da zakriva ta volnena čepica glavo odličnega moža in da je to glava tvojega bratranca grofa Fdlipa de Blossaca, poglavarja naše rodbine. Potem je pa takoj šinila Raoulu v glavo žalostma misel. — Kolika škoda, da ljubi lepa Židovka mojega bratranca! Pri tem je globoko vzdihnil. Zaljubljenca sta pa kramljala, držeč se za roke. Raoul jje nepremično čepel na strehi in ju opazoval. Kako dolgo je trajalo to Idubimka-nje? Na to Raoul niti pomislčl ni. Kar so se začuli udarci ure na cerkvi Sv. Mihaela, ki je bila tri. Zaljubljenca sta se krepko objela in poljubila. Potem je mož, ki je Raoul v njem spoznal svojega bratranca, naglo vstal in stopil k odprtini v parketu. In Raoul je zaslišal eno samo francosko besedo: — Jutri! Loubček je izginil in odprtina v parketu se je zaprla za njim. Tudi Raoul je bil namenjen k počitku, pa ga jc neka nepremagljiva sila zadrževala na strehi, od koder bi bil prav lahko padel na dvorišče in sd zlomil vrat. Kar je obrnilo njegovo pozornost nase nekaj novega. Za hrbtom lepe Židovke so se odprla v steni skrita vratca. — To je prava začarana hiša, — je zamrmral Raoul. — Najprej se odpro tla, zdaj pa še stena. Ta čas je vstopil skozi skrivna vratca v sobo mož, ki je Raoul v njem spoznal očka Samuela. Le-ta je namignil lepotici, ki je takoj vstala in ugasnila luč. Potem je zaprla okno in vzdihnila tako globoko, da se je slišal njen vzdih gori na streho. V sobi je nastala tema. Konec je bik> čarobnega prizora. — Zdaj, dragi Raoul, moraš pa tudi ta misliti na povratek, — >e pomislil plemič. Vrnil se je po nevarni poti, od koder je bil priplezal. Deska je bila še vedno položena med streho in oknom Raoulove sobe. Srečno je prišel Raoul v svojo sobo, potegnil desko nazafj. jo odnesel tiho na stopnišče, prižgal svečo, se slekel, legel in zaspal s sebično mislijo: — Kaj pa če sem se zmotil? Kaj pa če mož, ki sem ga videL, ni bil moj bratranec Filip? Oh, kako bi ljubil to krasno Židovko, saj bi bil pripravljen storiti za njo vse in se žrtvovati, da bi ii. mogel položiti kraljestvo k nogam. To hrepenenje Raoula nd motilo v spanju. Spal je trdno do belega dne in prebudil se je šele, ko mu oe posijalo toplo solnce v obraz. Gaskonci so duhoviti, pa tudi trezni in prevdarni. Raoul de Blossac je imel staro navado napraviti si vsako jutro program za nar.topajoči dan in pregledati dogodke prejšnjega dne. Lahko si mislimo, da te navade zlasti zdaj ni opustil in znova je začel svoj samo govor: — Dragi prijatelj Raoul. snoči sd pnše! na sled tajni in zdaj je odvisno santo od tebe, kako se boš znal zasukati. Gotovo imaš malo rad svojega bratranca, čeprav ga že dolgo nisi videl in čeprav se on dosti ne zmeni zate. Najprej je torej treba ohladiti svoje preveč raz vneto srce in čim manj mi-s'iti na lepo Židovko. Treba je tudi, da ne pozabiš, da je tvoj bratranec Filip ve a gospod, da je poglavar tvoje rodbine, kapitan eskadrona lahke konjice, in da ndsi ti nič drugega nego ubogi fant brez beliča v žepu. potreben protekcije. Golo naključje ti je odkrilo tajno. Kaj storiš? Ali pojdeš in poveš svojemu bratrancu, kar sd videl? To bi bila največja neumnost. Nasprotno ti je pa zopet znano, da Filipa za'ezujejo in je torej tvoja dolžnost opozoriti ga na nevarnost. Zadevo je torej treba dobro premisliti. Dragi prijatelj Raoul, ne sili z glavo nikamor, dokler nisi vsega dobr^> premislil Raoul ni imel dovoli časa, da bi zaključil svoj samogovor, kajti nekdo je 8 I rahlo potrkal na vrata njegove sobe. — Vstopite, saj ni zaklenjeno. Vrata so se odprla in na pragu je stal krčmar. — Gospod, — je dejal, — prihajam k vam po vaša povekja. Odkar sem zvedel, da ste prijatelj očka Samuela, sem vaš najponižnejši sluga. — Vražja strela! — je vzkliknil Raoul, — kaj je očka Samuel tu tako velik gospod? — Ne. pač je pa velik bogataš; mož je zelo prijazen in denarja ne posoja proti oderuškim obrestim. — Aha, že razumem, — se je zasmejal Raoul. — Povedati kaj več se vam ne zdi pametno. — Vidi se, da $e vaša milost doma iz našega kraja, — je pripomnil tudi krčmar smeje, — ker se razumeva na pol besede. — To je že moia navada, — je odgovoril mlada plemič s ponosno skromnostjo. — Ves sem vam na razpolago, — je nadaljeval krčmar, — če želite, da vas spremim v mesto, če si boste hoteli mesto ogledati, ali pa da vas od-vedem k ljudem, ki jih nameravate poseliti. — Ne eno, ne drugo, -— je odgovoril Raoul. — Ah! — Prosil bi vas samo. da mi posodite pero, črnilo in papir, da napišem pismo. — Z veseljem! — In sicer pismo... Prosil bi vas... da ga pošljete mojemu bratrancu grofu Filipu de Blossac. Pri tem imenu se je krčmar zdrznil od groze in se do tal poklonil. — Vi izvolite biti bratranec gospoda grofa Filipa de Blossac? — Da, njegov bratranec sem. — Ce imate take sorodnike, ste gotovo... — No seveda, — je odgvoril Raoul malo ponosno. — Moj bratranec živi tu v zelo dobrih razmerah. — Lahko skoraj rečete, da je gospod grof tu v Bordeauxu kralj. — Kaj poveste! — je vzkliknil Raoul. Začudeno se je ozrl na krčmarja. — Vaša milost morda že več let ni videla gospoda grofa? — Res je. — Potem takem vaša milost ne ve ničesar o naklonjenosti, ki jo je deležen gospod grof. — O kakšni naklonjenosti govorite? — Gospod, — je nadaljeval krčmar z nekoliko pritajenim glasom, — zdi se mi, da ne veste, da ima naše mesto čisto posebno upravo in sicer civilno in vojaško upravo. Šef vojaške uprave je guverner, ki ga imenuje kralj, civilna uprava je pa v rokah štirih svetnikov. — No in kaj potem? — je vprašal Raoul. — Eden teh svetnikov je markiz de Beausejour in ta ima zelo lepo ženo. — Dalje! — Guverner se je blazno zaljubil v markizo de Beausejour, ki je zdaj prava kraljica v Bordeauxu. — A moj bratranec? Krčmar se je zasmejal in odgovoril: — Bratranec vaše milosti je deležen visoke časti, da je srečni ljubček markize de Beausejour. — In guverner je ljubosumen nanj? — Pa še kako! — A mož? — Oh, mož ima rad vsakogar, ki ga ljubi njegova lepa žena. Lani je imel zaradi vašega bratranca celo dvoboj. — Potem takem je pa moj bratranec v Bordeauxu vsemogočen gospod. — Nobenega dvoma ni, da bi guverner sam prosil za svojo odslovitev in da bi se z največjim veseljem zavzel pri kralju za gospoda grofa de Blossac, če bi hotel le-ta postati gospodar v Chateau-Trompette. — No, torej, dragi prijatelj, — je dejal Raoul. — prinesite mi črnilo in papir. Ko se je krčmar globoko priklonil in odšel, je Raoul zamrmral sam pri sebi: — Glej, dragi dečko, če zdaj ne boš napravil imenitne karijere, ko imaš tako mogočnega bratranca, bo to dokaz, da si popoln tepec. Raoul je vstal in ta čas, ko je pričakoval krčmarja, si je skrbno pogla-dil ne preveč lepo obleko. Prezidava našega dramskega gledališča Načrt prezidave je napravil nai znani arhitekt ing. Emil Navinšek Ljubdjaca, 2$. aprila. Nase dramsko gledališče kar lese skupaj, odkar so v njegovi okolici zrasla nova visoka poslopja, zato Jo pa potrebno, da napravimo tudi to poslopje bolj monumentalno. Kakršno je sedaj, je namreč precej skromno za svojo važno vlogo, ki jo igra v našem kulturnem življenju, razen tega pa tudi ni posebna arhitektonska umetnina, temveč precej osladen izdelek dunajskega okusa, ki nikakor ne more pTedoča-ti velikega pomena drame za nai narod. Okolica se Je s časom tudi prav znatno lz-premenila, ker je zrasla nora Lincmanno-v* M8a. za gledaH5cem pa visoka nova dom, ki bi to nelepo streho skril. Dosedanje ponižno delo dunajskega arhitekta Aleksandra Grafa je torej mladi umetnik ing. arh. Emil Navinšek prav učinkovito izpremenil z malimi sredstvi in malimi stroški v impozantno monumentalno poslopje, da dobi naša drama res dostojen dom, ki je s pomočjo slokih visokih stebrov zrasel prav visoko in ponosno proti nebu. Ispremeniti bo pa treba tudi okolico. Nasadi razen velikih dreves v ozadju izginejo in vsa okolico dramskega gledališča bo lepo tlakovana. Marsikdo se bo prestrašil, češ, koliko bodo veljali vsi ti stanovanjska palaca Banovinske hranilnice. Sosedje so olepšali svoja poslopja in namestil ozkega prehoda proti Kongresnem trgu smo dobili široko cesto, poleg tega smo pa ponižali in nivelirali Igriško ulico in Erjavčevo cesto, da je prag glavnega vhoda že blizu 2 m nad cesto, že zaradi tega bi Mio treba napraviti pred glavnim vhodom položne stopnice, ki bi segale S m v cesto, urediti je pa tudi treba trg okrog poslopja, ki je sedaj precej zapuščen. Magistrat je prav naklonjen ideji, da uredi ceste, in tudi banovina misli kot lastnica poslopja storiti vse, da dramsko gledališče pride do svoje prave veljave. V tehničnem oddelku banske uprave je napravil naš znani arhitekt ing. Emil Navinšek projekt, ki navzlic primeroma majhnim stroškom deluje v resnici mogočno in monumentalno, cenejši, a ne take impozantni načrt je pa pripravil naš mestni gradbeni urad. Prihodnji teden bo komisija interesentov odločala o obeh projektih, seveda pa tudi o tem, če naj se sploh prične z delom ali ne. Razen drugih prednosti ima osnutek ing. arh. Navinška tudi to dobro stran, da je izvršljiv v etapah, ko bi najprej postavili samo stebre pred glavnim vhodom in uredili tudi prostor pred poslopjem in okrog njega, pozneje pa prezidali še ostalo poslopje. Tudi sosedje v okolici se izredno zanimajo za prezidavo drame, ker so nekateri že uredili tudi svoja poslopja. Treba je poudariti dramsko gledališče tudi zaradi vedno večje frekvence, saj n. pr- tod mimo hodi polno mladine na tehniško srednjo šolo, trgovsko šolo, trgovsko akademijo m je v najbližji soseski tudi banska uprava. Drama je danes središče okolice in se je pred njo odprl tudi večji trg, da Je poslopje postalo mnogo preponižno za ta prostor sredi samih večjih in važnih stavb. Na objavljenem projektu ing. arh. Navinška r\am takoj padejo v oči visoki stebri okrog in okrog poslopja. Dosedanjega širokega balkona ni več, ker nova streha nad stebriščem krije dohode k stopniščem in tudi novo dovozno rampo. Spredaj in zadaj je po 6 štirioglatih stebrov iz žlahtnega, betona, na straneh pa stoji med ri-zaliti 8 stebrov, tako da sta med dvema rizalitoma po dva stebra. Ob levem in desnem stranskem vhodu naznačuje ta stebre po dve stebrom enaki lizeni v isti vrsti s stebri. Sprednji stebri ob glavnem vhodu so visoki po 12 m, stranski in zadaj pa le po 10 m. S figuralnimi relijefi okrašeni kapi teli stebrov so visoki po pol-drug meter, na njih pa leži poldrug meter visok arhitrav, ki oklepa vse poslopje, kakor močan pas. Arhitrav je tudi okrašen z relijefnim frizom na temnejši podlagi, na njem bo pa nad glavnim vhodom stala velika figuralna alegorična skupina sli pa dominanten državni grb. Nad vsakim stebrom bo krasila arhitrav še 2 m visoka figura, da bo tako vertikalna tendenca poslopja še bolj poudarjena. Sprednji stebri bodo od pročelja oddaljeni 5 m, srednji pa po 2.50 m, da bo nad vhodom dosti strehe proti dežju. Dosedanja rustika poslopja ostane do I. nadstropja, zgoraj bodo pa stene gladke in popleskane v drugem tonu. Računajo tudi, da bi maskirali manzardo v poševni strehi s stebri aH zi- Zahvala V veliki boli, ko smo žalovali ob krsti ln preranem grobu našega nepozabnega očeta, gospoda aža Bizilja POSESTNIKA IN GOSTILNIČARJA so nam bili v uteho mnogoštevilni dokazi sočustvovanja in prijateljstva, ki smo jih prejeli od vseh strani. Zahvaljujemo se stolnemu kanoniku g. dr. Klinarju za versko tolažilo in spremstvo na zadnji poti, g. mestnemu fiziku dr. Rusu za pomoč v težki bolezni, rojaku pokojnega očeta senatorju g. dr. Valentinu Rožiču za tople in prisrčne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem pod vodstvom g. Prelovca in železni carski godbi »Sloga« za ganljive žalostinke, gostilničarski zadrugi ter končno vsem številnim znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V L »obijani, dne 25. aprila 1934. žalujoče hčerke j MESEČNO SOBO v centru, opremljeno, oddam takoj; event. z vso oskrbo. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. ZELO POCENI se obleče te pri PRESKE&TO, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T BAN ONE VLOGE kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzasesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb. Praška ulica 6/TJL 28/T OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v r,,mlfflh — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko relijefi in kipi, pri tem pa ne pomisli, da naši umetniki skoraj vsi stradajo, a tudi tega ne ve javnost, da kipi iz umetnega kamna, ki so lahko tudi vsi enaki, stanejo le malenkostno vsoto. Nepoučeno občinstvo ne bo moglo skoraj verjeti, če mu povemo, da tak kip ni mnogo dražji od dveh kamnitih stopnic! Kakor rečeno, sta K«Ti.«Ura uprava in magistrat prav naklonjena lepemu načrtu, da se drama olepša, zato naj pa tudi sosedje store svoje, da tudi Gradišče dobi tako lice^ kakršno zasluzi po svoji česti ti ji vi tradiciji kot zibelka Ljubljane in prostor nekdanje Emone. Rooseveltovi načrti Že več let se propagira v Ameriki ideja povratka k rodovitni zemlji in k vrtovom v velikih industrijskih mestih, kjer je nastala nevarna prenasičenost dela, ki je zato tudi izgubilo vrednost. Kakor v mnogih krajih Evrope, je nastopil tudi v Ameriki čas, ko je treba iskati ravnotežje za naravne potrebe ljudskih množic, ravnotežje med poljedelstvom in industrijo. Bili so časi, ko so ljudje pritiskali v mesta, kjer so si obetali boljše življenje. Amerika si že dolgo prizadeva zajeziti dotok ljudi s kmetov v mesta ,in sedaj se povsod propagira geslo povratka h kmetskemu delu. V ta namen je vlada potrošila že 25 milijonov dolarjev. Roosevelt hoče spraviti iz mesta na kmete 5,000.000 delavcev, ki jih v industriji ni mogoče zaposliti. Iz njih hoče napraviti kmete in vrtnarje. V času industrijske krize si bodo ti ljudje lahko vsaj skromno preživljali z delom svojih rok. Tudi del industrije hoče spraviti Roosevelt iz mest. Na njegovo pobudo so začeli regulirati prostrano reko Tennes-see. Na ozemlju, ki gravira k tej reki, je samo 2,000.000 prebivalcev, Čeprav je tako veliko, kakor Anglija. In Roosevelt hoče, da bi imelo to ozemlje čez pet let najmanj 5,000.000 prebivalcev več. Zemlja je zelo rodovitna in tudi za industrijo primerna. Roosevelt je zaljubljen v svoje načrte, ki jih vneto propagira med delavstvom. Ruska univerza in revolucija Jeseni 1905 je bila Rusija v revolucionarnem ognju. Policija je razganjala vse delavske shode in množice po ulicah, toda univerze so ostale menda po neprevidnosti prosvetnega ministrstva odprte. Akademska tla so ostala nedotakljiva ne samo za študente, temveč za vsakega, kdor je prestopil prag vseučiliškega poslopja. In tako so ostale — pripoveduje Lev Trocki v svoji »Zgodovini ruske revolucije« — vrata petrograjske univerze v jeseni 1905 nekaj tednov na stežaj odprta. Ljudstvo je polnilo hodnike predavalnice in dvorane. Delavci so kar naravnost iz tovarn hiteli na univerzo. Oblasti so bale zbegane. Delavce so lahko zatirale, zapirale, teptale in streljale, če so jih zasačile na ulicah aH doma v delavskih stanovanjih. Cim je pa prestopil delavec prag univerze, je postal takoj nedotakljiv. Feljtonist dnevnika »Rossija« je opisal takrat ljudsko vseučiliško zborovanje takole: — Ali veste, kaj me je na-jbolj presenetilo na vseučiliškem zborovanju? Nenavaden, vzoren red. V posvetovalnici je bil kmalu proglašen odbor in hotel sem se malo izprehoditi po hodnikih. Vseučdliško poslopje je bilo kakor ulica. Vse predavalnice ob hodniku so bile polne ljudi, v njih so tekla samovoljna zborovanja poedinih frakcij. Hodnik sam je bil poln do zadnjega kotička, množica se je prerivala naprej in nazaj. Nekateri so sedeli na oknih, klopeh in omarah ter kadili. Tiho so se pogovarjali, da bi človek mislil, da je na dobro obiskanem rou-tu, samo na nekoliko resnejšem, kakor je navadno. V resnici je pa bilo to ljudstvo, pravo ljudstvo, z rdečimi, od dela opraskanimi rokami, z obrazi prstene barve, z obrazi ljudi, ki prežive dan v zaprtih, nezdravih prostorih. In vsem so žarele oči v globokih očesnih duplinah. Tem prezeblim, slabo hranjenim ljudem nizke postave, prišedšim sem iz tovarn in delavnic, kjer tope železo in kale jeklo, kjer >im vročina in dim zapirata sapo, tem rju-dem je univerza pravo svetišče, visoko, prostorno, blesteče v snežno belih barvah. In vsaka beseda, ki se tu izgovori, jim je kakor molitev. Iz Litije — Živahna nogometna igra. V nedeljo so nastopih pri nas člani zagorske vSlo-ge«, ki so igrali proti naši enajstorici. Tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva. Igra je bila namreč tako živahna, kakor še nobena. V prvem polčasu so bili gostje v premoči in so ob prvem času vodili 2:0. V drugem polčasu pa so naši igro izenačili- Končno so zabili Zagorjani Se tretji gol, da je izpadel končni rezultat s 3:2 za SK Slogo. Sodnik je bil izredno dober in je imel igro popolnoma v rokah, v nedeljo 29. t. m. pojdejo naši fantje v Zagorje, kjer bodo igrali s tamkajšnjo enajsto- rico. — H°teJ »Frtica« se polni. V zimskem času so bili zapori našega sodišča na Fr-tici povsem prazni. V zapor obsojeni so bili odpuščeni domov, ker je primanjkovalo drv, sodišče pa ni imelo potrebnih kreditov za kurjenje zaporov. Na spomlad pa lahko zapori zopet sprejmejo svoje goste. Na Jurjevo so se zopet odprla vrata naših zaporov, kjer je že zopet veselo in živahno. — Vand^lizem. Znano je, da so nekateri litijski vrtovi okras našega trga. Pravkar so v najlepšem cvetju, pa se že pojavljajo vandali, ki ne znajo ceniti cvetočih vrtov, ne ločiti tujega od svojega. Ponoči trgajo cvetje in ga nosijo domov. Tako so polomili vso lipovko na vrtu sodnika g. Karla Novaka. Oblasti naj stopijo tem brezvestnežem pošteno na prste. To je želja vsega prebivalstva, najbolj pa seveda lastnikov vrtov. — Naš gledališki oder. Gasilska četa v Jablanški dolini uprizori v nedeljo 29. t. m. znano francosko komedijo >Skapinove zvijače«. Istega dne pa uprizore Li ti Jani Jurčičeve >Rokovnjače«, ki bodo slavnostna predstava v proslavo 90-letnice rojstva Josipa Jurčiča. Pri igri bo nastopilo okrog 60 oseb, nalašč za to predstavo pa bo izdelal naš rojak g. Luce Magolič posebne kulise, ki bodo slavnostno predstavo še bolj povzdignile. Občinstvo opozarjamo, da bodo uprizorjeni >Rokovnjači« le prihodnjo nedeljo. Zato priporočamo ljubiteljem našega odra, da si pravočasno preskrbe vstopnice. — Jubilej SK Litije. Naš Športni klub Litija bo praznoval v letošnjem poletju 5-letnioo svojega obstoja. Proslava se bo vršila v juniju, agilni odbor, ki mu nace-ljuje^a predsednik g. Jordan in tajnik g. Glavič, pa je že pričel s pripravami. Med drugim se bo vršila tudi tekma starejših moštev za svojevrsten pokal in v delno korist za uboge litijske šolarje. Za to priliko bo poseben odbor razvrstil niz prireditev, ki bodo prikazale Litijo tudi s športne strani. kotiček Ljubljana, 26. aprila Danes ob 18. bo nadaljeval privat. docent g. dr. Božo Skerlj svoje predavanje o človeku. EVoslej niso našli nobenih najdenin, ki bi govorile za to. da bi se bil človek mogel pojaviti najprej v Ameriki. Najstarejša najdenina je z Jave, pi-tekantropus. V Evropi je nedvomno najstarejša najdenina spodnja čeljust lz Mauerja pri Heidelbergu. Naslednja doba in razvojna stopnja je doba pračloveka. Najbolj znan je oni iz Neandertala pri Dusseldorfu. Tudi v naši državi imamo najdbe iz te dobe in sicer krapinakega pračloveka. Z neandertalcem ali pračlovekom konča starejši del kamene dobe, v kateri razlikujemo tele kulturne stopnje: prešeleen, šeleen, ašeleen in musterien. Slednji mlajši del stare kamene dobe s kulturnimi stopnjami: orinja-sien, slitreen in magdelenien. Iz prve teh kulturnih stopenj je znamenita najdba ita Olševi. ki nam je dala t. zv. olšev&ko kulturo. Y tej dobi nastopa že človek novih oblik, pri katerem razlikujemo lahko že štiri rase. Od takrat se človek do današnjih časov ni več bistveno spremenil. Iz Kranja ^ — Take so. Potnica S. P. iz Sevelj pri Selcah, ki zastopa neko zganjamo pri St. Vidu, je po naročilu prinesla Reg. Fr. v Straži&če nekako sredi marca pol drugi liter žganja, ki ga pa Reg. ni plačala, čes, da še ni dobila pokojnine. Koncem marca je potnica zopet prišla po 35 Din, kolikor ji je bila Reg. dolžna, slednja pa je pričela tožiti, kako je nesrečna, da so ji orožniki vse žganje zaplenili, da je bila kaznovana na 4000 Din in je potnico nagovorila, da ji je dala 100 DLn, da bo mogla Reg. vložiti priziv na upravno sodišče za znižanje kazni. Zahtevala je tudi, da foi morala 2000 Din plačati potnica. Sedaj pa je potnica le prišla v Kranj, vrpraAala pri orožnikih, pri oddelku fin. kontrole, kjer pa o tem ničesar ue vedo. Talno trpi s. P. 135 Din škode. Reg., ki so jo zaslišali, pa aploh zanika, da bi imela kaj o-pravka s š. P. Urvjuje: Josip BBgiJKii Ka »JNarodno •» Sa opravo a dat usta: Oton wnnstox — w t Ljur>tjaai