bila. Na notranji strani ovitka so tudi besedila vseh pesmi.
Z ovitka plošče zvemo, da jo je prav tako kakor prvo izdala Produkcija gramofonskih ploča Rad i o-tele vi z i j e Beograd. Pri tem se nehote sprašujemo, kako je mogoče, da takšno ploščo založijo in izdajo v Srbiji, v Sloveniji pa naše gramofonske hiše za slovensko ljudsko glasbo (očitno) nimajo posluha. Posebno še zato, ker plošče iz serije Slovenska glasba, ki jih skupaj
z založniško hišo Ileli-don načrtujejo sodelavci Sekcije za glasbeno narodopisje Inštituta m slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, izhajajo neredno in v večjih časovnih presledkih. (Doslej sta izšli plošči za Porabje in Koroško.) Tako ostajajo te štiri plošče edino, kar lahko pokažemo tistemu, ki ga zanima ljudska glasba na Slovenskem, In prav tako kakor prva iz serije Slovenske ljudske pesmi in glasbila in
kakor izvirni zvočni primeri s Porabja in s Koroškega je tudi ta plošča prišla med nas skromno, tiho in skoraj neopazno, brez reklame ali obvestil v dnevnem tisku ali (kako pregrešna misel, reklamirati tako ~neko-mercionalno« ploščo) po televiziji. Pač pa jo bomo nedvomno zagledali v izložbenih oknih v Času prihodnje kmečke oh-ceti, ker se bo takrat lepo ujemala z razstavljeno gorenjsko nošo...
Nives Sulič
Fran jo Baš
STAVBE IN GOSPODARSTVO NA SLOVENSKEM PODEŽELJU Ljubljana: Slovenska matica, 1984. — 382 str.: ilustr. — (Razprave in eseji; 28)
2e lep Čas je med bralci knjiga, ki kljub svoji strokovni naravna-vi ne bi smela biti širše prezrta, še manj pa pozabljena. Pri Slovenski niatici so v zbirki Razprave in eseji izdali knjigo Franja Baša Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju. Gre za izbrane etnološke spise enega od raziskovalcev, ki je poma-fial oblikovati sodobno slovensko etnološko vedo; spise je uredil njegov sin Angelos Baš in i'h opremil tudi s Potrebnimi in koristnimi opombami.
Knjiga, kakršna je nastala 7. izborom etnološ-
kih
spisov Franja Baša,
Ponuja bralcu mnogotere dragocenosti. Najprej sodobniku razkriva presto ali sploh neznano; medtem ko je prepričan, aa se na področju njegove vede dogajajo bistvene stvari šele danes, c sodobnik ob lakih
knjigah prepriča, da je bilo marsikaj že rečene-ga in obdelanega. Baše v i i/.brani spisi nedvomno kažejo tako presenečenje, saj sedanja urejena strnjenost njegovih razprav, objavljenih po različnih publikacijah, pravzaprav šele odkriva celovitost njegovega znanstvenega delovanja na področju etnologije. Ne kaže pa samo celovitosti, temveč tudi znanstveno širino, prav tako pa tematski obseg, ki je pritegoval Baševo raziskovalno pozornost in zanimanje.
Izbor etnoloških spisov Pranja Baša, ki jih je izbral njegov sin dr. Angelos Baš in jih v knjgi naslovil s Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju, prinaša nekaj čtiva, ki je slovenske narave, v glavnem pa je teža na tistem Ba-ševem delu, ki se nanaša na ustrezne raziskave v ožjem slovenskem (re-
gionalnem) prostoru, na področju slovenske Štajerske. Kompleksno Študijo predstavlja uvodni spis, ki je splošnega slovenskega pomena, ukvarja pa se z zgodovino stanovanjske hiše na Slovenskem. Franjo Baš ta spis utemeljuje s konkretnimi raziskavami hiše v Kropi, rudarske hiše v Idriji, koban-skega hrama na Kozja-ku, Dravčarjeve dimnice na Pohorju in kmečkega pohištva v Podravju in Pomurju. Kar oblikuje Baševe raziskave, je zgodovinska poglobljenost v obravnavano snov, poleg tega pa je upoštevanja in današnjega posnemanja vredna tudi znanstvena preciznost, ki jo je Franjo Baš uveljavljal pri svojem delu.
Sicer so pa to sploh značilnosti celotnega Baše-vega opusa, V knjigi Stavbe in gospodarstvo Q1 na slovenskem podeželju
se odpirajo nadrobni pogledi še v značilnosti gospodarskih poslopij na Slovenskem, v agrarno gospodarstvo in podeželsko obrt. Urednik je temu dodal še dva splošna pregleda, ki govorita o karakterologiji prebivalstva v štajerskem Podravju in ljudskih kulturah ter ljudeh v spodnji severovzhodni Sloveniji, Izbor Baševih študij v tej knjigi skleneta dve oceni etnografskih del (Me 1 i kove-ga Kozolca na Sloven-
skem in Novakove Ljudske prehrane v Prek-murju), dodano pa je Še poročilo o etnografski razstavi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.
Že na hitrico opravljen pregled vsebine nove Baševe knjige izpričuje znanstveno bogastvo, ki je v sedanji obliki obujeno in tako rešeno pred pozabo. Ob koncu takega poročila se navadno zapiše, da bo zbrano gradivo dragoceno tudi za morebitne prihodnje
raziskave. V našem primeru podobnega priporočila skorajda ni mogoče več tvegati, kajti predmeta Baševih raziskav v glavnem ni mogoče več najti v nekdanji celovitosti in avtentičnosti, Zato bi rajši rekli, da so Baše vi etnološki prispevki poleg svoje znanstvene veljave tudi dragoceno pričevanje o urejenosti naše pretekle ljudske kulture.
Viti Vufc
Angelos Baš
OPISI KMEČKEGA OBLAČILNEGA VIDEZA NA SLOVENSKEM V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
Ljubljana: SAZU, 1984. — 167 str. — (Gradivo za narodopisje Slovencev; 2)
Knjiga Angelosa Baša, ki je izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v vrsti Gradivo za narodopisje Slovencev, bi bila vredna širšega odmeva kakor ga — domnevamo — ima. Njen naslov je Opis kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Za standardno sivo, togo in zato nekoliko neprijazno opremo knjig znanstvenih objav SAZU pa se vendarle ne skriva za nestrokovnjaka togo in nezanimivo branje. Knjiga vsebuje namreč pravo antologijo citatov, zbranih iz različnih virov, ki opisujejo slovenski oblačilni videz do srede 19. stoletja. Zbrano gradivo je pravzaprav ostanek tistega, česar ni bilo mogoče uporabiti pri Baševi sintetični raziskavi oblačilne kulture na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Sam avtor pra-82 vi, da je ta čas »v zgo-
dovini oblačilne kulture na Slovenskem prvo obdobje, ki so zanj na voljo zadosti poučni viri,« Spričo tega je lahko nastala dokaj natančna podoba o slovenski oblačilni kulturi ali ljudski noši v omenjenem obdobju, ki ga kulturnozgodovinsko ali literarno zaznamuje Prešeren.
Gradivo, ki ga zdaj objavlja Angelos Baš v publikaciji, zajema opise kmečke noše s tako rekoč vsega slovenskega ozemlja, saj je tedanja zgodovinska situacija še omogočala, poenostavljeno in pogojno rečeno, enoten slovenski kulturni prostor. Izpiski iz različnih virov kažejo najprej splošnejše krajevne opise kmečkega oblačilnega videza, drugi del knjige pa prinaša citate, ki opisujejo posamezne prvine v kmečkem oblačilnem videzu.
Za prvi del si oglejmo tale zgled, vzet iz Ma-
chereve Medezinisch-statistisehe Topografie des Herzogtumes Steiermark (Graz 1860):"- Slovensko kmečko ljudstvo se v obleki čedalje bolj bliža mestnim modam, sicer se ne nosi drugače kot gorjanci. Široki klobuki in dolgi kožuhi so še zelo v navadi. 2ene nosijo volnene, včasih tudi svilene šp enzer je, naprsne rute živih barv, krila ipd. zvečine iz bombaževine; videti je velike avbe, včasih tudi še stare zlate avbe, toda ponajveč so se umaknile naglavnim rutam«. Opis se nanaša na celjsko okolico, natančna gledanja na tedanjo nošo pa naj dokaže tudi citat iz Puffovega Marburger Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselbe grenzenden Länder (Graz 1853), ki pravi: »Po noši lahko Slovence ločujemo v tiste, ki nosijo kratka, tesno na te-