Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 3. decembra 2021, leto 6, šte­vil­ka 21 Praznovali obletnico rojstva Marije Vere Drsališče znova uredili v središču mesta Dvaindvajsetega novembra pred sto štiridesetimi leti se je rodila Marija Vera, naša prva akademsko izobražena gledališka igralka, zato se ji je Osnovna šola Marije Vere poklonila na prav poseben način. Pripravili smo kulturni dan, ki je bil posvečen njej in kulturi nasploh. Kamnik – Občina Kamnik je skupaj z Zavodom za turi­ zem in šport Kamnik drsa­ lišče na željo trgovcev in go­ stincev v središču mesta zno­ va postavila na Glavnem trgu, tu pa bo obratovalo do 15. januarja, in sicer od pone­ deljka do petka med 13. in 19. pouka na daljavo, jim je v sodelovanju z MC Kotlovni­ ca in KD Priden možic us­ pelo narediti znanstvenofantastično hibridno predstavo z naslovom Drejčica na Marsu. Ta bi morala biti uprizorjena na odru Doma kulture Kamnik, a je to zaradi epidemiolo­ ških razmer nemogoče, zato so jo preoblikovali v video predstavo. Tako kot vedno so tudi v tej predstavi zdru­ žena različna kulturna pod­ ročja – pevsko, glasbeno, li­ terarno in celo folklorno. Besedila pesmi so nastala kot kolaž besedil, ki so jih napisali sodelujoči učenci, Manca Berlec pa jih je uglas­ bila. Učenci so delali pod mentorstvom šolskih men­ toric Mojce Fuchs Lukežič, Alenke Markus in Vanje Hočevar, nikakor pa ne bi uspeli brez zunanjih men­ torjev Anje Bezlove in Gora­ na Završnika (MC Kotlovni­ ca in KD Priden možic), ki sta ves čas sodelovala z učenci, jih spodbujala, us­ merjala in pripravila, da so prestopili meje svojih okvi­ rov. Pri snemanju videopo­ snetkov in montaži je skupi­ ni pomagal tudi Matic Ma­ ček (KD Priden možic). Po ogledu predstave so si učenci ogledali še oddajo OBČINSKE NOVICE AKTUALNO MLADI ŠPORT Zahvala Kamniku za ohranjanje spomina Pomagajo že trideset let Če piješ, ne vozi Želja olimpijske igre V torek, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, kar je občina zaznamovala s proslavo v Mekinjskem samostanu. Zaradi epidemioloških razmer so jo posneli in prenašali v živo. Župnijska karitas Kamnik deluje že trideset let, tej obletnici pa so minuli petek posvetili sveto mašo v župnijski cerkvi, ki so jo obogatili s kulturnim programom. Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so minuli teden gostili posvet na temo pitja alkohola in vož­nje pod vplivom alkohola med mladimi v okviru iniciative Heroji furajo v pižamah. Mladi biatlonec Lovro Planko bo v letošnji sezoni tekmoval z najboljšimi biatlonci na svetu. »Želim si predvsem nabirati izkušnje, se učiti.« stran 5 stran 17 stran 2 Na rojstni dan Marije Vere, to je 22. novembra, je predsednica Šolskega kulturno-umetniškega društva (ŠKUD) Verine zvezdice Vanja Hočevar v imenu društva in šole položila venec k spominski plošči na njeni rojstni hiši v Kamniku. / Foto: Katja Židan Urek stran 18 uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 10. in 19. uro. Drsanje je brezplačno, drsalke in t. i. drsalčke pa si bo možno tudi izposoditi. Kot nam je povedal župan Matej Slapar, bodo drsališče v Kamniku, ko ga bodo sredi januarja razstavili, postavili še kje v občini, najverjetneje znova v Snoviku. Foto: Jasna Paladin Duplica – Kulturni dan v pe­ tek, 19. novembra, je bil vse­ binsko zelo bogat. Po tradicionalnem sloven­ skem zajtrku, ki je potekal prvo šolsko uro, so se učenci seznanili z življenjem Mari­ je Vere. Učiteljici Helena Brezar in Mojca Fuchs Lu­ kežič sta pripravili film ozi­ roma oddajo o Mariji Veri, knjižničarka Vanja Hočevar pa kamišibaj z naslovom Zgodba o Mariji Veri, s kate­ rim je njeno življenje na za­ nimiv in igriv način predsta­ vila tudi najmlajšim učen­ cem. Večina učencev je že vedela, da je bila gledališka igralka, sedaj pa so na­ tančneje spoznali njeno živ­ ljenjsko pot in uvideli, da je bila za svoje čase zelo napre­ dna ter izjemna ženska in igralka. Osnovna šola Marije Vere s ponosom nosi njeno ime že od šolskega leta 1988/89, hkrati pa je to tudi velika od­ govornost, zato se zaposleni trudijo čim bolj širiti po­ slanstvo Marije Vere – njeno ljubezen do gledališča in kulture nasploh. Tako v šoli že več kot deset let deluje Šolsko kulturno-umetniško društvo (ŠKUD) Verine zvezdice, znotraj katerega delujejo različne kulturne dejavnosti (gledališka, pev­ ska, folklorna, glasbena, li­ kovna, literarna). Zelo uspešna je Gledališka skupina Verine zvezdice, ki vsaki dve leti pripravi gleda­ liško predstavo. V letu pred epidemijo so se lotili gledali­ ške predstave po predlogi knjige Vida Pečjaka Drejček in trije Marsovčki, vendar se je zaradi koronavirusa način vaj spremenil. Kljub razme­ ram in ukrepom, celo v času Novice s knjižne police, v kateri so bili povzeti dogod­ ki, povezani z branjem, in dogajanje v naši šolski knji­ žnici, nato pa so se lotili še ustvarjanja za literarni nate­ čaj. V počastitev rojstva Ma­ rije Vere ter v želji, da mladi postanejo aktivni glasniki kulture po svetu, je namreč šola razpisala mednarodni literarno-likovni natečaj Kultura je kul. Na njem lah­ ko sodelujejo posamezni učenci ali skupina učencev osnovnih šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov s celega sveta. Ideja naslova Kultura je kul je raz­ mišljanje o kulturi, zakaj je zanimiva, pomembna, pred­ vsem v današnjem času. Iz­ delek mora biti v obliki stri­ pa. Na šoli se že zelo veselijo zanimivih prispevkov. Na hodnikih šole so razstav­ ljeni tudi izdelki o Mariji Veri, ki so jih ustvarili učenci pri izbirnem predmetu likov­ no snovanje in likovnem krožku. Razstavo je v sodelo­ vanju z Manco Griljc pripra­ vila likovnica Irena Zagožen. Na rojstni dan Marije Vere, to je 22. novembra, je pred­ sednica Šolskega kulturno­ -umetniškega društva (ŠKUD) Verine zvezdice Va­ nja Hočevar v imenu društva in šole položila venec na spominsko ploščo na njeni rojstni hiši v Kamniku, učenci 3. b pa so v Arboretu­ mu Volčji Potok v gredico, posvečeno Mariji Veri, posa­ dili 140 tulipanov, ki si jih bodo lahko obiskovalci ogle­ dali spomladi. Konec aprila 2022 bo namreč v Arboretu­ mu Volčji Potok potekala tudi prireditev ob dnevu šole, na kateri bodo sklenili »praznično leto« in razglasi­ li nagrajence mednarodnega literarno-likovnega natečaja. Jasna Paladin Drsališče na Glavnem trgu bo obratovalo do 15. januarja. Občina gospodinjstvom podarja sol za posipanje Kamnik – Občina Kamnik v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Kamnik tudi letos gospodinjstvom v občini podarja desetkilogramske vreče soli za posipanje. Vrečo soli lahko prevzamete na sedežu Komunalnega podjetja Kamnik na Cankarjevi cesti 11 (pred vhodom v skladišče), pri prevzemu pa je treba pokazati osebni dokument, iz katerega bo razvidno, da ste občan občine Kamnik. Vsakemu gospodinjstvu pripada ena brezplačna vreča soli, za prevzem pa je obvezna nošnja zaščitne maske in upoštevanje ostalih priporočil ter navodil zoper širjenje covida-19. Sol lahko prevzamete do konca zime od ponedeljka do petka med 7.30 in 14.30. J. P. Ste vedeli, da v Sloveniji uspešno posluje že 150 pogodbenih pošt? www.posta.si Vanja Hočevar Brezplačno drsanje na Glavnem trgu se začenja danes, 3. decembra. Pošta Slovenije si prizadeva, da bi tudi v Stahovici zaživela pogodbena pošta, zato vabimo vse zainteresirane bralke in bralce, ki se v kraju ukvarjate s primerno dejavnostjo, da pišete na e-naslov PGP.mnenje@posta.si. V Pošti Slovenije vam bomo svetovali, kako organizirati delo pogodbene pošte, da bi dosegla optimalne rezultate. Več o pogodbenih poštah in njihovi ponudbi pa si lahko preberete tudi v prispevku na strani 24. OD 9. DO 16. STRANI 2 petek, 3. decembra 2021 Občinske novice (1919–2021) Poslovili smo se od Jožefa Berleca, častnega občana občine Kamnik, častnega poveljnika Gasilske zveze in Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poslovili smo se od odločnega in plemenitega človeka. Toda pot, ki jo je prehodil, je bila dolga in polna zgodb, v katere so bile vpletene premnoge človeške usode. Jožef Berlec se je rodil 11. septembra 1919 v Buču očetu Jerneju in mami Mariji, kot prvi od štirih otrok. V tovarni Titan je spoznal svojo bodočo ženo Julko Zarnik, s katero sta se poročila leta 1947 in si ustvarila družino. Rodilo se jima je pet otrok. Vedno in na vsakem koraku je bil ponosen na Kamnik, njegovo srce pa je najbolj ponosno bilo za gasilstvo. Svoje življenje je v celoti podredil temu nesebičnemu poslanstvu. Ko je dopolnil 18 let, je postal gasilec in gasilstvo je postalo njegov način življenja. Njegovi izjemni prispevki na področju kamniškega gasilstva in tudi širše bodo za vedno ostali zanamcem v spomin in opomin o tem, kaj pomeni biti požrtvovalen, vztrajen in discipliniran. Že sama časovna dimenzija, v kateri je deloval, je neizmeren vir navdiha za mnoge generacije, hkrati je ta aktivna dolgost življenja povezana z mnogimi usodami naših občank in občanov. Gospod Jožef je prejel številna odlikovanja in priznanja na področju gasilstva, kot najvišje priznanje gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva na Slovenskem, pa je leta 1990 prejel kipec Matevža Haceta. Zgodba o pogumu, delavnosti, požrtvovalnosti in solidarnosti je bila vtkana tudi v njegovo poklicno življenje, saj je od vajenca v tovarni Titan napredoval do glavnega tehnologa v orodjarni. V Titanu je 25 let opravljal tudi funkcijo tajnika sindikata. Šestdeset let je pel v kamniškem župnijskem mešanem cerkvenem pevskem zboru in deset let pri DKD Solidarnost Kamnik. Veliko prostovoljnega dela pa je namenil tudi drugim dejavnostim v cerkvi. Njegova posebna strast je bilo postavljanje jaslic v Šutenski cerkvi. Gospod Jožef Berlec je bil tudi zavzet in zgleden krvodajalec. Organiziral je krvodajalske akcije in pridobil zaupanje več kot 370 krvodajalcev. Med občankami in občani je bil izredno spoštovana, tudi zaradi svojih iskrenih in nesebičnih dejanj. Občina Kamnik je prepoznala njegov doprinos lokalni skupnosti in mu za šestdeset let predanega in uspešnega dela v gasilstvu podelila naziv častnega občana Kamnika. Ob prejemu naziva je povedal: »Vesel in ponosen sem bil, ko so me ljudje na ulici ustavljali in mi s stiskom rok čestitali ter izrekali priznanje za predano delo.« Spominjam se praznovanja njegove 100-letnice. Kako veder in poln življenja je še bil. Z nami je delil grenke in lepe izkušnje. Bil je bistrih misli in občudovali smo ga, kako v tako visoki starosti še vedno snuje nove ideje, ki jih zapisuje na računalnik. Rad je povedal, da je treba na vsakem koraku z vztrajnostjo premagovati ovire in preživeti dan tako, kot bi bil to naš zadnji dan. In sam je, na žalost doživel zadnji dan. Iskreno sožalje vsem domačim in iskreno sožalje gasilskim tovarišicam in tovarišem ob izgubi plemenitega človeka, ki je za sabo zapustil bogato dediščino in nam predal premnoge izkušnje, ki so nam lahko v velik poduk. Globok poklon njegovemu delu in njemu samemu. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Matej Slapar, župan Občine Kamnik ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 21. decembra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do torka, 14. decembra 2021. »Rudolf Maister je v Kamniku prisoten na vsakem koraku in prav vam v Kamniku gre zahvala, da se spomin na tega velikega Slovenca in Kamničana ohranja ves ta čas,« je ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, na proslavi v Mekinjskem samostanu poudaril načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. Jasna Paladin Tam je zbrane – dogodka so se udeležili le predstavniki občinske uprave, veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik, podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra in nekateri svetniki – najprej nagovoril župan Matej Slapar, ki je spomnil na Maistrova zgodovinska dejanja in jih povezal s sedanjim časom. »Brez Maistrove odločnosti in narodne zavednosti bi se zgodovina naše države pisala povsem drugače, površina naše države bi bila veliko manjša. Dejanja brezkompromisnega vizionarja nas učijo, kako pomembno je, da smo kot narod nerazdvojeni ter verjamemo v cilje, ki smo si jih zadali. Za okrepitev narodne zavesti je pomembno, da smo enotni. Ravno sedaj je čas, ko je še posebej pomembno, da s Kamnik – V torek, 23. novembra, smo praznovali dan Rudolfa Maistra, državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, od leta 2005 pa ga praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. S proslavo so se Maistru znova poklonili v njegovem rojstnem mestu Kamniku, kjer dogodka zaradi epidemioloških ukrepov že drugo leto zapored niso mogli pripraviti za večje število ljudi, so pa zato poskrbeli na neposredni prenos dogajanja. To se je začelo s položitvijo venca k Maistrovemu spomeniku na Trgu talcev, nadaljevalo pa v prostorih Mekinjskega samostana. Proslavo so iz Mekinjskega samostana po zaslugi ekipe Zavoda za kulturo Kamnik prenašali tudi v živo. Posnetek je še vedno na voljo na kanalu Občine Kamnik na Youtubu. Zbrane sta nagovorila župan Matej Slapar (na sliki) in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. / Foto: Jasna Paladin svojo složnostjo dokažemo, da smo sposobni negovati medsebojno razumevanje in strpnost.« Slavnostni govornik na letošnji slovesnosti je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, ki ni skoparil s pohvalami na račun Kamnika. »Predvsem vam v Kamniku gre zahvala, da se spomin na tega velikega Slovenca in Kamničana ohranja ves ta čas. Od leta 1924 ste za njegovo prepoznavnost v vašem kraju naredili veliko, naj omenim samo nekatere: postal je častni občan, središče mesta krasi njegov spomenik, izobraževalne ustanove nosijo njegovo ime. Vse pohvale in čast, ker ste obnovili njegovo rojstno hišo in uredili prvi sa- mostojni muzej na Slovenskem s stalno razstavo, posvečeno Rudolfu Maistru. Skratka, Rudolf Maister je v Kamniku prisoten na vsakem koraku,« je med drugim dejal in poudaril, da je Rudolf Maister z zlatimi črkami zapisan v slovenski zgodovini, zato njegova dejanja ne bodo nikoli pozabljena. Tudi letos so podelili spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine generala Rudolfa Maistra, ki jih od leta 2017 skupaj podeljujejo Občina Kamnik, Zveza društev general Maister in Mestna občina Maribor. Podelili so dve, prejela pa sta ju Gimnazija Ravne na Koroškem in mag. Mirko Žmavc. Cvetje so položili tudi ob šoli Jasna Paladin Kamnik – Člani Društva general Maister Kamnik so državni praznik, dan Rudolfa Maistra, tudi letos zaznamovali v sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik – s krajšim kulturnim programom in položitvijo cvetja pred generalov spomenik, ki krasi pročelje stavbe. Zbrane sta nagovorila ravnatelj gimnazije dr. Brane Rauter, ki je poudaril, da šola s ponosom nosi Maistrovo ime, in podpredsednica Društva general Maister Kamnik dr. Marjeta Humar, ki je orisala dejanja tega velikega Slovenca, pesnika, borca za severno mejo in domoljuba, ter poudarila: »Maister je bil kljub svojim zaslugam za ohranitev slovenskega ozemlja med vojnama in po drugi svetovni vojni odrinjen. Treba pa je povedati, da mu je dolžno čast izkazala Občina Kamnik,« je dejala in naštela vse, kar Kamnik povezuje z Maistrom – od naziva častni občan do obnove njego- Foto: Jasna Paladin Jožef Berlec Zahvala Kamniku za ohranjanje spomina Foto: Jasna Paladin V spomin Cvetje pred spomenikom Rudolfa Maistra na stavbi kamniške gimnazije sta v imenu Društva general Maister Kamnik položila dr. Marjeta Humar in Janez Repanšek. ve rojstne hiše na Šutni in spominske plošče petdesetim Maistrovim borcem, ki je bila pred dvema letoma postavljena ob Maistrovem spomeniku. »Kot zanimivost lahko povem, da je bilo prav pred kratkim na ploščo dodano še eno ime – Frančišek Kladnik. Za malo borcev vemo, kdo so bili in od kod natanko so prihajali, pa še to se bo pozabilo, ko ne bo več njihovih sorodnikov. Zato bi bilo smiselno podrobneje raziskati, kdo so bili Kamničani, ki so sledili Maistru in izpostavili svoja življenja za slovensko ozemlje,« je še dejala Marjeta Humar ter sklenila z mislijo, kako pomembno je, da se po generalu imenuje kamniška srednješolska ustanova. 3 petek, 3. decembra 2021 Občinske novice Opremili so štabno sobo Želite postati prostovoljni šofer? Jasna Paladin Civilna zaščita Občine Kamnik je bila v slovenskem prostoru že večkrat prepoznana kot primer dobre prakse in to je le eden od razlogov, da je bil občini Kamnik zaupan pilotni evropski projekt MUHA, ki bo marsikaj dobrega prinesel tudi Kamničanom. Jasna Paladin Kamnik – Projekt z nenavadnim imenom (gre za akronim), a resno in uporabno vsebino, v Kamniku poteka že več kot leto dni, sredi novembra pa so se vsi sodelujoči partnerji prvič sestali v živo. Gre za evropski projekt, ki se bo lahko iz Kamnika širil še po drugih slovenskih in evropskih mestih. »V okviru projekta je bila opremljena štabna soba Civilne zaščite Občine Kamnik, kjer se bodo zbirale vse informacije o dogodkih, nesrečah in stanju na vodovodnem sistemu v občini. Štabna soba bo tudi center za vodenje intervencij v primeru naravnih in drugih dogodkov, ki lahko ogrozijo vodovodne sisteme in oskrbo s pitno vodo ter za vodenje vseh večjih naravnih in drugih nesreč. Pripadniki Civilne zaščite Občine Kamnik takšnih prostorov do sedaj niso imeli, štabno sobo pa smo uredili v prizidku gasilskega doma PGD Kamnik. Sedaj je polno opremljena z vso potrebno programsko in tehnično opremo in to je zagotovo ena največjih pridobitev tega projekta za našo občino,« nam je povedal župan Matej Slapar. Civilno zaščito Občine Kamnik sicer vodi mag. Matjaž Srša, njegova namestnica in strokovna sodelavka pa je Brigita Vavpetič. Občina Kamnik je v okviru projektnih aktivnosti med drugim že vzpostavila poročevalski sistem za spremljanje dogodkov in nesreč na vodovodnih sistemih v Sloveniji. Trenutno v okviru projekta poteka izdelava umerjenega hidravličnega modela za vodovodni sistem v občini Kamnik, ki je potre- mljanje stanja na sistemu, kot tudi dogodki, ki jih sporočajo občanke in občani. V nadaljevanju se bo, potem ko bo izdelan in preverjen hidravlični model za vodovodni sistem in pripravljen varnostni načrt izvedbe odziva v primeru nesreč na vodovodnem sistemu, opravila še analiza sistema obveščanja občank in občanov. »Načrt za izvedbo odziva v primeru nesreč na vodovodnem sistemu bo usklajen s sodobnimi standardi Svetovne zdravstvene organizacije za varno delovanje vodovodnih sistemov. Pri načrtovanju bomo posebej pozorni na hitrost intervencije, da se napake hitro odpravijo oziroma omejijo ter na sprotno obveščanje občanov,« je dosedanja prizadevanja za nadgradnjo sistema zaščite vodovodnega sistema v okviru projekta MUHA še opisal župan. ben za pripravo varnostnega načrta za pitno vodo. Obseg del je razdeljen na dva sklopa aktivnosti. Prvi sklop aktivnosti obsega pripravo in dopolnitev podatkovne baze, ki bo omogočila izdelavo kvalitetnega hidravličnega modela vodovodnega omrežja. Drugi sklop aktivnosti pa predstavlja dejansko izgradnjo hidravličnega modela obstoječega in predvidenega stanja z interpretacijo rezultatov. V okviru drugega sklopa se bo izvedlo tudi grobo umerjanje modela z razpoložljivimi rezultati meritev pretokov v vodovodnem omrežju. Trenutno med drugim poteka tudi analiza poročevalskega operacijskega sistema, kjer se zbirajo in analizirajo vsi dogodki na vodovodnem sistemu, tako dogodki, ki jih sporočajo naprave za hidravlično spre- Kamnik – Občina Kamnik, ki se je spomladi pridružila vseslovenskemu trajnostnemu projektu Prostofer za mobilnost starejših, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, k sodelovanju vabi vse starejše občane, ki bi želeli postati prostovoljni šoferji. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. Prostoferji so v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta, pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah, pri izpolnjevanju obrazcev na banki, pošti ipd. To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje, pravijo na občini. Več informacij dobite pri Katji Vegel (01 8318 142, katja.vegel@kamnik.si). Zapora ceste v Motniku in Pšajnovici Motnik, Pšajnovica – Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo zaradi sanacije ceste v času do 15. decembra veljala popolna zapora ceste Motnik–Zgornji Motnik v dolžini dvesto metrov. V času popolne zapore ni možnega obvoza, zato bo izvajalec del stanovalcem omogočil dostop do stanovanjskih objektov. V času od 30. novembra do 20. decembra pa bo med 7. in 15. uro potekala tudi sanacija ceste med Pšajnovico in Šmartnim, zaradi česar bo cesta občasno zaprta za promet. V času popolne zapore bo za dvosmerni promet urejen obvoz v smeri Zlato Polje–Obrše–Preserje pri Zlatem Polju–Velika Lašna–Vaseno–Sido–Šmartno–Pšajnovica in obratno. J. P. Super ekološki otoki Podjetje Publikus je novembra po občini uredilo dvajset t. i. super ekoloških otokov. Kamnik – Na posameznem super ekološkem otoku bodo v prihodnje nameščene posode za ločeno zbiranje tistih odpadkov, ki jih občani ne zbiramo po sistemu »od vrat do vrat«. »Na super ekološke otoke smo tako namestili zbiralnike za ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj in hkrati odstranili posode za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže (črna posoda z rumenim pokrovom), v katere ste uporabniki odlagali odpadke, ki tja ne sodijo (kosovni odpadki, gradbeni odpadki, nevarni od- padki, mešani komunalni odpadki itd. …). Na tem mestu občane opozarjamo, da je treba mešano odpadno embalažo ločeno zbirati in odlagati v posodo z rumenim pokrovom, ki jo poseduje vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem ravnanja z odpadki,« pravi Gregor Kranjec iz podjetja Publikus in dodaja, da lahko občani, ki imajo občasno viške mešane odpadne embalaže, recimo zaradi praznovanja rojstnega dne ali organizacije piknika, to odložijo v tipske rumene vreče, ki jih lahko kupijo v Zbirnem centru Suhadole. V občini Kamnik razvite dobre prakse za zagotavljanje varnega delovanja vodovodnega sistema se bodo s pomočjo pilotnega projekta MUHA lahko prenesle v druge slovenske občine Tako Občina kot Publikus si želita, da bi gospodinjstva povečala svojo odgovornost za zbiranje odpadkov, saj je urejen sistem ravnanja z odpadki odraz zrelosti družbe, da sama poskrbi, da so izdelki in materiali po končani življenjski dobi dosledno ločeno zbrani in ustrezno končno oskrbljeni. »Odpadki so in bodo nastajali, od nas pa je odvisno, kako bomo z njimi ravnali. Z doslednim ločenim zbiranjem preusmerjamo odpadke v ponovno uporabo in predelavo in na ta način zmanjšujemo negativne vplive na naše bivanjsko okolje,« še pozivajo. Številni ekološki otoki po občini niso dober zgled, kot denimo tale pri cerkvi v Tunjicah. PUBLICA, TINA DROLC S.P., JANŠEVA ULICA 11, MENGEŠ Jasna Paladin OBČINA KAMNIK Pilotni projekt MUHA, katerega ime je akronim naslova MULTIHAZARD FRAMEWORK for WATER RELATED RISKS MANAGEMENT (Obvladovanje tveganj, vezanih na vode, z vidika različnih nevarnosti), se v občini Kamnik izvaja skupaj s projektnimi partnerji. Cilj pilotnega projekta je obvladovanje tveganj, vezanih na vode z vidika različnih nevarnosti nesreč, kot so izredno onesnaženje, poplava, suša in potres. Projekt sofinancira transnacionalni program Interreg ADRION in poteka 30 mesecev, od 1. 3. 2020 do 31. 8. 2022. Skupaj v projektu sodeluje deset partnerjev, od tega iz Slovenije dva partnerja, Občina Kamnik in Univerza v Ljubljani – Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Naravoslovnotehniška fakulteta, Direkcija za vode Republike Slovenije in Zbornica komunalnega gospodarstva pa sta pridružena partnerja. Za zaščito vodnih virov je Evropski parlament decembra 2020 sprejel Evropsko direktivo o pitni vodi, ta pa občinam narekuje posebno skrb za varno delovanje vodovodnih sistemov. Projekt MUHA bo zaključen konec leta 2022, ko bodo med drugim predstavljeni rezultati projekta, ki se bodo kot primer dobre prakse učinkovitega obvladovanja tveganj na vodovodnih sistemih lahko prenesli v druge slovenske občine. V okviru projekta MUHA partnerji razvijajo orodja in postopke, ki so skladni z omenjeno direktivo in smernicami WHO. V projektu pridobljene izkušnje in rešitve, kot na primer platforma za spremljanje dogodkov in aplikacija za obveščanje o napakah, bodo uporabne za vodovodne sisteme tako slovenskih kot evropskih lokalnih skupnostih. Občina Kamnik si je v projektu zagotovila del skupnega proračuna v višini 235.000,00 evrov, pri čemer je upravičena do nepovratnih sredstev v višini 85 odstotkov stroškov. Znatna sredstva, okoli 70.000 evrov, je občina namenila za opremljanje nove štabne sobe. 4 petek, 3. decembra 2021 Občinske novice, mnenja Denacionalizacija še ni zaključena Mnenje občinskega svetnika Mnenje občinskega svetnika Stopimo skupaj Jasna Paladin Franci Spruk, svetnik SDS Strategija mladih v občini Kamnik Svetniška skupina SDS Kamnik je 19. oktobra 2021 dala pobudo za poimenovanje ulice po Edvardu Peperku, pripadniku Teritorialne obrambe, ki je dal svoje življenje v vojni za Slovenijo. Oborožen spopad je bil 27. junija 1991 v Trzinu. Iskreno se zahvaljujem svojcem padlega, ženi Mojci Peperko, hčerki Petri Peperko in mami Emi Peperko za soglasje, ki je potrebno za nadaljevanje postopka imenovanja. K-23 Poljane naj bi postala na novo imenovana ulica po Edvardu Peperku. Zahvaljujem se tudi vsem svetniškim skupinam, ki ste me v iskanju rešitve tega poimenovanja vseskozi podpirali. Posebna zahvala gre predsednici komisije za imenovanje in preimenovanje naselij ter delov naselij v občini Kamnik dr. Mariji Tadeji Ježek. Naslednji projekt, v katerem aktivno sodelujem, je izgradnja parkirne hiše pri Zdravstvenem domu Kamnik. Idejni projekt je narejen. Realna časovna ocena je, da bi občanke in občani lahko na dodatna parkirna mesta na tej lokaciji računali v letu 2023. ljanje sredstev za investicije v zdravstvu v višini 2000 milijo­ nov evrov v prihodnjih desetih letih. Že danes pa se moramo zahvaliti zdravstvenemu osebju za njihovo požrtvovalnost in nečloveške napore v skrbi za bolnike s covidom. Prihodnost bo zelena. Podpira­ mo izgradnjo drugega bloka je­ drske elektrarne Krško. Sloveni­ ja lahko postane neto izvoznica električne energije. Uvajanje obnovljivih virov energije po­ meni varovanje okolja. V sosed­ nji Avstriji, Nemčiji in Švici doka­ zujejo, da hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne lah­ ko sonaravno umestimo v pros­ tor. Prepričan sem, da to lahko storimo tudi v Sloveniji. Namesto revanšizma napove­ dujemo dialog in sodelovanje. Namesto kulturnega boja pa stavimo na vizijo razvite, zelene in sproščene Slovenije. Prihodnost bo močno odvisna od volilnega rezultata NSi. Ko bodo volivci na prihodnjih voli­ tvah dovolj odločno podprli NSi, se bomo izognili neučinkovitosti koalicije KUL in ostrini SDS. Povezani zmagujemo, razdelje­ ni pa izgubljamo. Zato verjame­ mo v sodelovanje! Na občinskem svetu sprejeta strategija mladih za naslednje štiriletno obdobje (prvo branje) je odlično izhodišče za vse potrebne in načrtovane akcije, da se mladina »reaktivira«. O reaktivaciji govorim le v primeru povprečno zainteresirane mladine, saj tisti, ki so pripravljeni narediti kaj več, že sedaj uspešno sooblikujejo različne družbene prostore. Strokovnjaki v tujini opozarjajo na nujnost ponovnega angažiranja večje mase mladih po »koronaobdobju« na raznih področjih (kultura, šport, dobrodelnost), še posebej pa je pomembna proaktivnost na področju politike. Politika je postala premalo atraktivna, saj odrasli kažejo vse prej kot privlačno noto tega poklica, posledično pa mladih to ne zanima. Tako kot na vseh segmentih delovanja z mladimi je treba z dobrimi zgledi predstaviti politiko v boljši luči, pritegniti mlade, ki bodo v večji meri pripravljeni sooblikovati lokalni politični prostor in jim dati priložnost. Izku- Na dvajseti redni seji Občinskega sveta smo obravnavali predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2022 – prva obravnava. Predlog odloka proračuna je dober, sam sem pa še posebej vesel postavke izgradnje pločnika za pešce v naselju Soteska pri Kamniku od hišne številke 73 do avtobusne postaje Poreber. To je še en velik korak za večjo varnost v prometu na regionalni cesti Kamnik–Ločica. V naslovu sem zapisal Stopimo skupaj. Tu predvsem mislim za večje projekte občine Kamnik in trenutno stanje glede premagovanja virusa. Odgovorno ravnanje vseh občanov, spoštovanje medicinske stroke in raba zdrave pameti so moje novoletne želje. šnje kažejo, da se mladi odlično odzovejo, če imajo jasno sliko, v kaj vlagajo svojo energijo, ter jim predamo tudi ustrezno mero odgovornosti. Dajmo jim priložnost in videli bomo, da nas ne bodo razočarali. V strategiji, ki je zapisana v naslovu prispevka, je precej konkretnih akcij, ki se tičejo mladih v naši občini, in prav je, da jih podpremo ter jim omogočimo, da si ustvarijo prihodnost vsaj malo po svoji volji. Verjamem, da bo strategija mladih v drugem branju še boljša; vsi pa se moramo potruditi, da mladini pripravimo ustrezno podporno okolje. Prihodnost je njihova pravica in dolžnost. Dom kulture Kamnik z novo odrsko mehanizacijo Razpis Kamnik, moje podjetniško mesto Kamnik – Projekt zamenjave scenske razsvetljave – odrske mehanizacije v Domu kulture Kamnik je zaključen. Z omenjeno investicijo je občina izboljšala varnost vseh zaposlenih in izvajalcev prireditev v Domu kulture Kamnik, saj zaradi dotrajanosti vleki niso več dosegali minimalnih standardov. Nova pridobitev omogoča bolj kompleksne lučne postavitve in hitrejše menjave odrskih postavitev. Občina je bila s projektom uspešna na razpisu ministrstva za kulturo, investicija pa je vredna dobrih 266 tisoč evrov. J. P. Kamnik – Priložnost za podjetnike prihaja v okviru projekta CINEMA. Podjetnice in podjetniki, ki se boste odločili svojo podjetniško pot nadaljevati, začeti ali razširiti v starem kamniškem mestnem središču, boste v okviru razpisa Kamnik, moje podjetniško mesto nagrajeni tudi z vavčerjem v vrednosti 5 tisoč evrov (brez DDV). Več informacij o razpisu na: RRA LUR, Tina Pezdirc Nograšek, tina.pezdirc@rralur.si, tel. št. 01 306 19 21, ali GZS, Tanja Faganel, projects@gzs. si, tel. št. 01 5898 330. J. P. Parkov in trgov imamo veliko, a vanje ne vlagamo dovolj Turizem, šport in znamke Trenutna situacija morda res ni pravi čas, da govorimo o druže­ nju, toda obdobje epidemije bo minilo in ponovno bomo zasedli trge in parke. Hkrati je to idealen čas, da občina premisli o načrto­ vanju ter izvedbi projektov, ki bodo izboljšali kakovost življenja v občini, kamor sodi tudi ureja­ nje javnih prostorov. V naši obči­ ni se premalo pozornosti posve­ ča celostnemu urejanju zunanjih javnih prostorov, kot so trgi in parki. Mnogi med njimi bi potre­ bovali popolno sanacijo, kot jo je bil deležen Glavni trg. V mestu imamo številne manjše prostore, kar omogoča raznolikost vsebin ter prinaša »življenje« v celotno OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LDP Kongres Nove Slovenije pred dobrim tednom je bil že v zna­ menju prihajajočih volitev apri­ la prihodnje leto. Nova Sloveni­ ja je pripravljena. Imamo vse, kar je potrebno za zmago. Spo­ sobno ekipo, natančen program in jasne vrednote. Čas je, da slo­ venski javnosti sporočimo, da smo pripravljeni voditi nasled­ njo slovensko vlado. Na kongre­ su smo predstavili natančen in realen vladni program za na­ slednja štiri leta. Naša ključna zahteva bo ustvariti Slovenijo kot deželo priložnosti in gospo­ darskega uspeha. Delo se mora splačati. Kdor dela, ne sme biti reven. Zdrave­ mu človeku je treba omogočiti možnost za delo, ne pa socialno pomoč. Zaradi visokih davkov v Sloveniji izginja srednji sloj, zato napovedujemo postopen dvig splošne dohodninske olajšave na 7.500 EUR. To pomeni višje NETO plače za vse. Javno zdravstvo na papirju ni dovolj. V Novi Sloveniji bomo naredili vsem dostopno javno zdravstvo. V središče bomo po­ stavili pacienta – njegovo hitro in kakovostno obravnavo. Držav­ljani morajo priti do zdrav­ nika, ko ga potrebujejo. Seveda se zavedamo, da mora zdrav­ stveni sistem najprej okrevati po covidu. K temu bo prispeval tudi poseben zakon za zagotav­ NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA Verjamemo v sodelovanje! Šemso Mujanovič, svetnik LSU mestno središče. Imamo Keršmančev park, ki pa ponuja premalo raznovrstnostnih aktiv­ nosti in ga večina uporablja le poleti. Park Evropa, kjer uspešno potekajo KUL petki, a večji del tedna sameva. V centru mesta je zelo neurejen prostor za Kavarno Veronika, ki kliče po sanaciji in umestitvi primernih vsebin. Pozi­ tiven vpliv ureditve prostora lah­ ko vidimo na Trgu talcev pri trgo­ vini Tuš. Za javne prostore je tre­ ba skrbeti, jim dajati vsebino in vanje umeščati infrastrukturo, ki občanom omogoča, da prostore uporabljajo za svojo aktivnosti. Kvalitetno urejen javni prostor omogoča, da se skupnost razvi­ ja, v postcovidnem obdobju bo to še bolj pomembno. Mnogo­ krat mi ljudje iz drugih okolij re­ čejo, kakšne potenciale imamo pri nas, a zdi se, da jih sami ne znamo dovolj ceniti in zanje ved­ no zmanjka denarja. Edis Rujović, vodja svetniške skupine LDP OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU Kamnik – Tudi trideset let po sprejetju zakona o denacionalizaciji vsi zahtevki za vračilo podržavljenega premoženja še niso rešeni. Na Upravni enoti Kamnik imajo tako nerešene še tri zadeve, ki se vodijo na zahtevo Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (MKK), Kmetijske zadruge Kamnik in družine Rechbach. »Nerešeni del MKK se nanaša na zahtevo za vrnitev manjšega zemljišča (avtobusno obračališče) v Kamniški Bistrici. MKK in Občina Kamnik imata že dalj časa pripravljen osnutek sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij glede navedenega zemljišča in pogodbo o menjavi zemljišč. Podpis sporazuma je odvisen od rešitve odprtih vprašanj med MKK in Občino Kamnik. Pravnomočna tudi še ni odločitev o zahtevi MKK za vrnitev Aleksandrovega kraljevega dvorca in za vrnitev občinske upravne stavbe. Obe zahtevi, ki ju je upravna enota zavrnila, sta v reševanju na Upravnem sodišču. V zadevi Kmetijske zadruge Kamnik še ni odločeno o manjšem delu zahtevanega premoženja v k. o. Podhruška in k. o. Motnik. Odločbi bosta predvidoma izdani v letošnjem letu. V zadevi Rechbach pa je upravna enota za še nerešeni del zahteve (nekdanja vrtnarija Kočne Kamnik) aprila lani izdala dopolnilno odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba. Organ druge stopnje je pritožbo zavrnil in potrdil odločbo upravne enote. Sprožen je bil upravni spor, o katerem še ni odločeno,« nam je odgovorila Judita Mlinar Kern. Na Upravni enoti Kamnik so sicer v vseh teh letih vodili 674 denacionalizacijskih postopkov, od teh je 671 že zaključenih. Na zadnji seji občinskega sveta je bil obravnavan tudi sklep o ime­ novanje novih predstavnikov v svet Zavoda za turizem in šport. Razprava je bila tudi priložnost, da predstavim svojo izkušnjo in stališče naše svetniške skupine glede priložnosti, katero smo z glasom ZA dali direktorju, Roku Jarcu. Direktor je poleti postal vsesplošno znan, ko je z napo­ vedjo, da ne bo preverjal pogoja PCT na Kul petku, v Kamnik prik­ lical inšpektorje. Kot predsednik organizacijskega odbora Dne­ vov narodnih noš sem se zave­ dal, da nam to prinaša več škode kot koristi in da bo s takšnim raz­ mišljanjem ogrozil delo in trud organizacijskega odbora. Kakšna je bila končna slika DNN vemo. Ostaja dejstvo, da smo imeli pripravljen kvaliteten program v okviru predvidenih finančnih sredstev in da le ta ni bil izveden, ker se je direktor samovoljno od­ ločil, da ne bo izvajal pogoja PCT. Njegovo dejanje je samo potrdi­ lo moje dvome v sposobnost vodenja zavoda v dobro kamni­ škega turizma in športa. Še dobro, da smo pred tem us­ pešno preoblikovali Zavod Mekinjski samostan v Zavod za kulturo Kamnik, kjer so dokazali, kaj vse se lahko organizira, če se odgovorni zavedajo situacije, se prilagajajo in je cilj kako nekaj narediti, ne obratno. Ob novem imenovanje predstav­ nikov v svet zavoda smo priznali svojo napako in se odločili, da ne predlagamo svojega predstavni­ ka v svet zavoda, saj ne želimo prevzemati soodgovornosti za morebitne nove eksperimente direktorja, pa naj bodo to znam­ ke ali praznični december. Sandi Uršič 5 petek, 3. decembra 2021 Aktualno Prejeli smo Strategija za mlade Besede niso dovolj. Lepe fraze niso dovolj. Obljube niso dovolj. Mladi v Kamniku se ne smemo zadovoljiti le z besedami na papirju, temveč moramo aktivno gledati pod prste odločevalcem, da se zapisano izvede. Strategija za mlade, ki je pred dvema tednoma prestala prvo branje v občinskem svetu, je začela nastajati v letu 2017 z idejo, da se pripravi dokument, ki bo naslavljal najbolj aktualne problematike mladih in mladinskih organizacij v Kamniku. Izvedena je bila anketa med mladimi, opravljeni so bili posveti z mladimi, številne koordinacije med mladinskimi organizacijami in na koncu smo sestavili dokument, ki počasi dobiva obliko strategije. Priprava strategije ni tekla gladko, zamenjalo se je več oseb, ki pokrivajo področje mladih na občini, manjkala je vizija, celoten postopek pa je upočasnila še epidemija. Vse se je srečno končalo in ne morem, da ne bi pohvalil podžupana Sandija Uršiča, ki je lani slišal našo pobudo, da se priprava strategije premakne iz mrtvega teka. Pred poletjem 2021 smo imeli izdelan osnutek strategije z glavnimi cilji za vsako področje, za vsakega od teh ciljev smo zasnovali tudi indikatorje in nosilce, ki so zadolženi, da se ti ukrepi uveljavijo in spremljajo. Strategija opredeljuje ukrepe na področju mladinske infrastrukture, kot so urejanje Kreativne četrti Barutana, selitev MC Kotlovnica nad zemljo in vzpostavitev dnevnega centra za mlade na Duplici. Poudarjeno je izobraževanje mladih z vzpostavljanjem povezav med mladimi in zaposlovalci ter neformalnega Pomagajo že trideset let izobraževanja, kot tudi zaposlovanje in podjetnost mladih s spodbujanjem dostopa mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti hkrati s povečanjem števila mladinskih delavcev v Kamniku. V strategiji sta tudi poudarek na povečanju dostopnosti do stanovanj za mlade in izboljšana mobilnost. Številne aktivnosti so načrtovane za informiranje mladih in preživljanje prostega časa. Ključna pa je točka participacije mladih in njihovo vključevanje v odločevalske procese. Trenutni osnutek strategije je objavljen na spletni strani Mladinskega sveta Kamnik (mskamnik.si.) Pomembna izboljšava trenutnega stanja je ustanovitev komisije za mladinska vprašanja oziroma komisije za mladino. Spremljala bo spreminjanje indikatorjev, pripravo in izvedbo ukrepov ter redno poročala občinskemu svetu in lokalnim medijem o uveljavljanju strategije. Komisija sama bo imela mandat prebivalcev Kamnika prek občinskega sveta in bo odgovorna le občanom Kamnika. Sestavljali jo bodo predstavniki mladih iz različnih skupin ter predstavniki občine. Komisija zagotavlja, da ima strategija vsaj močne dlesni, če že ne more imeti zob. V Mladinskem svetu Kamnik smo prepričani, da bo sodelovanje občine, CSD Kamnik, KIKštarterja in vseh mladinskih organizacij v Kamniku pomembno pripomoglo k oblikovanju končne strategije, ki bo temeljni dokument za izboljšanje položaja mladih v občini Kamnik v naslednjih petih letih. Ta strategija ne sme biti le skupek lepih besed, fraz in obljub, to naj bodo ukrepi, aktivnosti, nove dejavnosti in infrastruktura za mlade v občini Kamnik. Župnijska karitas Kamnik deluje že trideset let, tej obletnici pa so minuli petek posvetili sveto mašo v župnijski cerkvi, ki so jo obogatili s kulturnim programom. Kako pomagajo in kaj je zaznamovalo vsa ta leta, sta nam povedala prva tajnica Metka Mali in sedanji tajnik Martin Gorenc. Jasna Paladin Kamnik – Župnijska karitas Kamnik je bila ustanovljena 8. oktobra 1991 kot Medžupnijska karitas župnij Nevlje, Stranje, Šmarca in Kamnik. »Leti 1990 in 1991 sta bili v naši državi čas velikih sprememb in po ustanovitvi Slovenske karitas maja 1990 so bile istega leta ustanovljene še tri škofijske karitas, naslednje leto pa tudi več župnijskih, med njimi tudi v naši občini. Vsak začetek je bil težak, za ustanavljanje karitas pa je bil še toliko težki. Prvi tajnik je bil moj mož Marjan Mali, že kmalu pa sem to delo prevzela sama,« se začetkov spomni Metka Mali, ki je bila pravzaprav pobudnica ustanovitve, in nadaljuje, da je prostovoljce že kmalu čakal velik izziv. »Potreb je bilo veliko, kar naenkrat pa so se med nami znašli še begunci iz Bosne in Hercegovine. Potrebna je bila hitra in odločna akcija, čeprav nismo imeli ne prostorov ne sodelavcev in ne sredstev. Begunski center smo v Kamniku uredili na nogometnem stadionu, s prostori za skladišča za hrano in obleko pa so nam takrat zelo pomagale sestre uršulinke v Mekinjah. Nesebično pomoč je ponudilo tudi kakšnih trideset prosto- Rok Novak, predsednik Mladinskega sveta Kamnik Policijska kronika Tatvina v trgovini Policisti so bili obveščeni o tatvini artiklov v trgovini. Ugotovljeno je bilo, da je neznani moški izvedel tatvino artiklov v skupni vrednosti 89,97 evra. Policisti v zvezi z dogodkom nadaljujejo zbiranje obvestil. Tatvina denarnice Iz stanovanja na Duplici je delavec med obnovitvenimi deli odtujil denarnico z vsebino. Sledi zbiranje obvestil, nato pa bo zoper dolgoprstneža podana kazenska ovadba na pristojno sodišče. Poskus vloma Neznani storilec je najprej poskušal vlomiti skozi okno, kar pa mu ni uspelo. Nato je ponovno zbral moči in na vzvod skozi vhodna vrata le vstopil v stanovanjsko hišo, jo pregledal, vendar ni našel ničesar zanimivega in jo zapustil s prazno vrečo. Policisti preiskavo še nadaljujejo, in če bodo nespretnega vlomilca izsledili, bo ta s pomočjo sodišča poslan na "posebno izobraževanje". Policista sta v Kamniku kršitelju zasegla plastificirano vrečko z vršički z neznano zeleno snovjo, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo ob potrjenem sumu zoper »travčkarja« uveden hitri postopek. www.publikus.si Zaseg prepovedane snovi Metka Mali / Foto: Jasna Paladin voljcev iz vseh župnij,« nam še pove prva tajnica, ki omeni tudi velik posluh takratnega župnika v Kamniku Draga Markuša. Za bosanske begunce so med drugim zbrali cel kamion pomoči in za to prejeli tudi posebno priznanje bosanske vlade. Z leti se je struktura prosilcev menjala. Begunci so odhajali, nekateri se niso imeli kam vrniti in so ostali, veliko je bilo brezdomcev, ljudi z najrazličnejšimi problemi, ne le materialnimi. To je bil čas propada več kamniških tovarn in brezposelnost je bila velika. Posameznikom so pomagali tudi z zdravnikom prostovoljcem, župnikom, tudi psihologom, prirejali so dobrodelne prireditve, letovanja za otroke, vse to pa danes poteka v okviru Škofijske karitas Ljubljana. Leta 1998 so se preselili v prostore poleg župnišča na Martin Gorenc / Foto: Jasna Paladin Raspovem prehodu na Šutni (kjer delujejo še danes), leta 2002 pa so se preimenovali v Župnijsko karitas Kamnik (preostale tri župnije so svoje karitas ustanovile postopoma nekoliko kasneje), predvsem zato, da so lažje sledili potrebam v domačem okolju. Mreža prostovoljcev se je širila, potrebe za pomoč v kraju pa so ostajale. »Ta hip pomagamo 137 družinam iz župnije Kamnik, prostovoljcev pa imamo 14. Največje težave, ki tarejo pomoči potrebne, so brezposelnost, bolezen in psihične stiske. Karitas na osnovi ugotovljenega stanja in sodelovanja z drugimi socialnimi službami pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Imamo posebne akcije za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin in plačilu kurja- ve. Potrebe nam uspe zadovoljiti, kar pomeni, da Kamničani smo dobrodelni. Pomagamo tudi s svetovanjem pri urejanju pravic, kot so osnovno zavarovanje, varstveni dodatek in izredne pomoči,« pa nam pove sedanji tajnik Župnijske karitas Kamnik Martin Gorenc, ki je del te prostovoljne organizacije že dvajset let, zadnja leta pa deluje ob pomoči župnika Luke Demšarja. Želijo si, da bi se jim pridružilo več mlajših prostovoljcev, pomaga pa lahko prav vsakdo – kot prostovoljec ali kot donator. Trideseto obletnico ustanovitve so 26. novembra zaznamovali s sveto mašo v župnijski cerkvi na Šutni, ki jo je obogatil kulturni program, gost dogodka pa je bil tudi prvi generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. 6 petek, 3. decembra 2021 Aktualno Balantič kot pesnik Z izdajo znamke se ne strinjajo V ponedeljek, 29. novembra, je minilo sto let od rojstva pesnika Franceta Balantiča, v kamniški knjižnici, ki nosi njegovo ime, pa so ob tem pripravili srečanje, pogovor in odprtje razstave likovnih del na temo Balantičeve poezije ter napovedali večji kulturni dogodek, ki bo predvidoma januarja. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije menijo, da si France Balantič ne zasluži poštne znamke, ki jo je nedavno izdal Zavod za turizem in šport Kamnik. www.gorenjskiglas.si Nekateri recepti v knjigi so preprosti, za druge je potrebno malo več spretnosti, vendar so vsi preskušeni, tudi večkrat. S krašenjem ni pretiravala, da se sladice ne bi zdele že na prvi pogled prezahtevne: Uporablja bolj naravne sestavine, kot so koščki sadja, posušeni cvetovi, drobljeni oreščki, nasekljana čokolada in drugo. Število strani: 152 strani, 20 x 24 cm, trdo vezana Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so si praznovanje stote obletnice rojstva pesnika Franceta Balantiča sicer zamislili drugače – z glasbeno-likovno prireditvijo, na kateri bi pesnika predstavili kot umetnika. Ker pa tovrstni dogodki zaradi epidemioloških ukrepov trenutno niso izvedljivi, so prireditev prestavili na kasnejši čas, obletnico pa zaznamovali s srečanjem v knjižnici in novinarsko konferenco, na kateri so načrtovani dogodek podrobneje predstavili. »France Balantič sodi med najboljše slovenske pesnike, zato si stoto obletnico njegovega rojstva želimo zaznamovati na primeren način. Naš glavni namen je, da Balantiča predstavimo kot umetnika, kot človeka, kot žrtev vojne, in ne kot orodje v rokah katerekoli in kakršnekoli ideologije. Želimo poudariti zgolj umetniško vrednost in človeško dostojanstvo,« je povedala Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, in spomnila na številne polemike ob preimenovanju knjižnice leta 2015. France Balantič je v javnosti prav tolikokrat kot pesnik namreč omenjen tudi kot domobranec, kar pa si v knjižnici želijo spremeniti. »Bil je velik Slovenec, bil je Kamničan in bil je izjemen ustvarjalec, zato bo pri prizadevanjih za ohranjanje njegovega spomina še naprej sodelovala tudi občina,« je na novinarski konferenci zatrdil župan Matej Slapar, vesel, da se je srečanja udeležila tudi pesnikova sestra Tilka Balantič Jesenik. Na obletnico so se v knjižnici pripravljali dlje časa, tudi tako, da so razpisali likovni natečaj za upodobitve Balantičeve poezije. Odzvalo se je štirinajst umetnikov, njihova dela pa je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Balantičeva obletnica od- Breda Podbrežnik Vukmir in župan Matej Slapar ob podobi Franceta Balantiča, kakor jo je ustvaril Viktor Šest meva v različnih zvrsteh umetnosti, tudi v likovni. To je dokaz, da pesnik še vedno živi in da ima njegova beseda moč, da se nas dotakne,« nam je povedala in dodala, da so med sodelujočimi umetniki pripadniki različnih generacij in stilov izražanj, celo dva tujca, kar dokazuje, da umetnost nima meja. Nekaj likovnih del je knjižnica prejela v dar, bogatejša pa je tudi za Balantičev kip, ki ga je knjižnici podaril pokojni France Pibernik, najbolj zaslužen za to, da Balantiča poznamo. Kip bo svoje dokončno mesto našel po prenovi knjižnice, ki je načrtovana v prihodnjih letih. Na kulturnem dogodku v čast stoti obletnici rojstva Franceta Balantiča, ki bo predvidoma januarja, bodo med drugim sodelovali Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki ga vodi dr. Andrej Misson, z uglasbenimi pesmimi Franceta Balantiča in Društvo slovenskih pisateljev s svojimi člani, ki bodo brali pesmi Franceta Balantiča. Kot nam je povedal dr. Andrej Misson, je Balantičeva poezija za skladatelje svojevrsten izziv, saj je globoko izpovedna. Nekaj pesmi so uglasbili tudi pokojni Kamničan Samo Vremšak, Dominik Krt iz Zgornjih Stranj in Katarina Pustinek Rakar iz Šmarce. Uglasbenih Balantičevih pesmi je zdaj že nekaj deset, nekaj jih bo mogoče slišati tudi na koncertu. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ob razstavi, ki je še na ogled v knjižnici / Foto: Jasna Paladin Vesele praznike vam želi 26 EUR + po Udeleženci novinarske konference / Foto: Jasna Paladin Foto: Jasna Paladin Kamnik – Spomnimo, da je Zavod za turizem in šport Kamnik izdal novo v seriji spominskih znamk, tokrat s podobo Franceta Balantiča, s čimer so počastili stoto obletnico njegovega rojstva. A poteza je razburila predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB), ki so se na to ostro odzvali. »Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije nasprotuje in se čudi Zavodu za turizem in šport Kamnik, ki je naročilo izdajo znamke z likom Franceta Balantiča, ki je bil med drugo svetovno vojno najprej vojak Prostovoljne protikomunistične milice, nato pa vojak Slovenskega domobranstva pod poveljstvom nacistične zločinske SS organizacije. Kot 'belogardist' je bil strah in trepet krajev ob Cerkniškem jezeru in v Loški dolini, kjer je zahrbtno pobijal partizane. Potem ko je ob kapitulaciji Italije strahopetno pobegnil iz postojanke Pudob, se je pridružil Slovenskemu domobranstvu in kot 'švabobranec' padel med napadom na postojanko Grahovo. Po drugi svetovni vojni ga je emigrantski tisk v Argentini slavil kot pesnika, a ne glede na njegovo (dvomljivo) umetniško delo ostaja dejstvo, da je bil France Balantič pripadnik izdajalskih in zločinskih oboroženih enot, ki so se skupaj s smrtnim sovražnikom boje- vale proti lastnemu narodu. Zato si ne zasluži ne znamke ne po njem imenovane knjižnice. Očitno krajevne oblasti v Kamniku ne poznajo in ne spoštujejo narodne zgodovine, da dovoljujejo njeno zlorabo in spreobračanje za politične namene. Naj jih spomnimo, da so bili samo partizani mednarodno priznana vojska zavezništva Združenih narodov in da je temelje slovenske države postavila Osvobodilna fronta,« je zapisal predsednik ZZB Marijan Križman. Za komentar smo prosili tudi vodstvo Zavoda za turizem in šport Kamnik, kjer so nam pojasnili, da so se za izdajo znamke odločili na pobudo kamniške knjižnice. »Dejstvo, da se je osrednja mestna knjižnica odločila, polemikam navkljub, nositi ime Franceta Balantiča, priča o njegovi kakovosti kot pesnika, ki je sooblikoval slovensko pesništvo do takšne mere, da se o njem učijo tudi v osnovnih in srednjih šolah. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva smo pripravili znamko njemu v čast, ne ozirajoč se na njegovo ozadje, zato tudi ne razumemo, zakaj gori streha na ZZB. Izpostavljamo, da smo se Slovenci pred tridesetimi leti plebiscitarno odločili prekiniti z obdobjem, v katerem je, kot kaže, ostala ZZB, namesto tega mi raje presegamo razlike in gledamo v prihodnost,« so nam med drugim odgovorili. št ni n a www.tapos.si Jasna Paladin Jasna Paladin 7 petek, 3. decembra 2021 Kultura Iz zvokov piše glasbo Ogledalo nam je nastavil Lucifer Kamničan Jan Tomšič je raznovrsten glasbenik, ki je nase opozoril v različnih zasedbah in je sodeloval v več glasbenih projektih doma in v tujini. V času epidemije je domačo savno predelal v priročni studio in posnel dva samostojna albuma Yatanu in Yatanu – Second Wave. Razprodana premiera glasbeno-igrane pripovedi članov KUD Oksimoron v Klubu Kino dom z naslovom Lucifer, tisti, ki prinaša luč, je dokazala, da so obiskovalci še kako željni kulture. Igor Kavčič Yatanu in zvoki vsakdana V času epidemije, ko so bila koncertna prizorišča bolj ali manj zaprta, se je Jan lotil novega, tokrat povsem samostojnega projekta pod imenom Yatanu. »Poimenoval sem ga z enim mojih glasbenih imen in je zelo drugačen od vseh mojih prejšnjih projektov, saj gre za izključno mojo glasbo. V domačem improviziranem studiu sem posnel dva albuma in drugega sem recimo pomenljivo naslovil Yatanu – Second Wave (Drugi val),« pojasni Jan, ki je to svojo glasbeno pustolovščino, kot ji pravi, zasnoval nekoliko drugače. Pri skladbah je poleg glasu uporabil različne ogranske instrumente in vsakdanje predmete, kot so steklenice, napolnjene z vodo, leseni stoli, kuhinjska oprema in podobno. Vse te elemente je združil s pomočjo nasnemovalne postaje, tako imenovane loop-station. »Si nekakšen 'one man band'. Mnogi sicer uporabljajo razne ritem mašine, meni pa so bližje analogno nasneti instrumenti in elementi, ki prinašajo različne zvoke.« Gre seveda za povsem avtorske skladbe. »Vedno sem ustvarjal predvsem avtorske pesmi. Toliko zvokov je v vsakodnevnem življenju okrog nas, ki jih lahko v svojih skladbah ali uporabim ali pa mi dajo navdih. Včeraj mi je en tak namig med hojo po ulici recimo ponudil razpihovalnik listja. Takoj sem začutil neki enakomerni ritem,« pripoveduje Jan Tomšič, na vprašanje, kaj je prej, glasba ali besedilo, pa odgovarja: »Različno. Velikokrat je najprej zvok, ki da neko tonaliteto, kot omenjeni razpihovalnik listja. Najprej preverim, kateri ton bi to lahko bil, potem zasnujem ritem, naprej pa se skladba nekako zlaga sama po sebi, kot lego kocke. Dodam harmonije, bas, in ko vidim, kam me melodija pelje, sledi še moj vokal in včasih Priročni studio si je uredil kar v domači savni. / Foto: Katja Tomšič tudi zbor. Naj ob tem dodam, da gre predvsem za veliko studijskega dela.« Priročni studio je Jan Tomšič zasnoval kar v domači, za namen snemanja predelani savni. Na vprašanje bolj za šalo kot zares, ali je bilo v hiši kaj pritožb ob tem, sogovornik pojasni: »Niti ne. Savno sem pred mnogo leti na vrtu postavil sam. Delo z lesom je mogoče celo neki moj hobi. Ker z ženo Katjo in hčerama živimo v majhni hiški, se mi je zdelo, da bom pri snemanju imel najbolj mir v naši savni. Prostor je sicer majhen, a ima odlično akustiko, vogali ravno prav razbijajo zvok, zato sem lahko naredil super posnetke.« Doda, da je seveda prostor dvonamenski, saj ima večino instrumentov v hiši in se v 'studio' preseli predvsem, ko želi kaj posneti. Kjer v skladbe vključuje tudi besedilo, to običajno nastaja sproti. Od malih nog je v glasbi sicer odraščal z angleščino in drugimi jeziki, na primer španščino. Veliko je poslušal klasiko, zato zanj besedilo, ki ga včasih niti ni razumel, ni tako pomembno kot zvok, ritmi in melodije. Pri komponiranju skladb tako izhaja predvsem iz zvoka in improvizacije pri dodajanju instrumentov in drugih zvočnih elementov. Jasna Paladin Kamnik – Eno redkih kulturnih prireditev v živo so v teh za organizatorje res neprijaznih koronskih časih v petek, 19. novembra, uprizorili člani KUD Oksimoron Anže Slana, Dejvid Knežević in Ajda Špacapan, ki se pod predstavo Lucifer, tisti, ki prinaša luč, podpisuje tudi kot avtorica koncepta predstave in režiserka. ne želimo videti ali spoznati. Lucifer, ki po krščanskem izročilu predstavlja padlega angela, je tisti, ki prinaša luč in te sence človeštva osvetljuje,« nam je povedala Ajda, ki v predstavi blesti s svojim pripovedovanjem, petjem in igranjem, in dodala, da ideje ni dobila v obdobju epidemije, čeprav se tema nezadržno vpija v vse pore našega življenja, ampak je idejo za samostojno predstavo o Hudi- Foto: Kaja Brezočnik Jan Tomšič - Yanu je neumoren raziskovalec zvokov in glasbe. / Foto: Katja Tomšič Sicer je ob glasu njegov osnovni instrument kitara, oba zadnja albuma je posnel analogno, a to še ne pomeni, da ne uporablja tudi sintetizatorja, na katerem lahko kreira tudi tako imenovani štrajh – godalni sestav. Oba albuma, Yatanu in Yatanu – Second Wave sta tako kot še predhodni z naslovom Ananisis dostopna tako v digitalnem formatu na spletnih platformah kot tudi na njegovi spletni strani www.jan-tomsic.com, izdal pa jih je tudi na zgoščenkah. »Pri tem mi veliko pomaga žena Katja, ki oblikuje tudi ovitke za moje albume,« pove Jan, hkrati pa doda, da gre sicer za posnetke v mono verziji, saj je ob razpoložljivi opremi snemal na star način – kot nekoč, ko je band v studiu posnel skladbo v enem kosu od a do ž. Brez kasnejših nasnemavanj. Tak način snemanja je svojevrsten čar, hkrati pa včasih tudi precej duhamoren, saj je moral skladbo, če se je kje zmotil, ponoviti v celoti. Glasba je kljub težkim časom za glasbenike Janova osnovna dejavnost. »Tako je vse od mladih let, ko sem sodeloval v mnogih glasbenih projektih. Začel sem kot najstnik z igranjem na berlinski podzemni, da sem zaslužil žepnino in denar za svoja potovanja. Vesel sem ponovnega rojstva skupine Caminoigra, ustvarjam samostojne albume, o katerih sva govorila, je pa res, da sem precej slab promotor svoje glasbe. Pri tem imam srečo, da mi na pomoč priskoči žena Katja, v tem koronskem času pa velja velika zahvala tudi prvemu mecenu, njenemu očetu,« o za vsakovrstne glasbenike zahtevnih časih pripoveduje Jan. Odprt je za ustvarjanje filmske glasbe, pozoren iskalec bo številne ideje zanjo našel tudi na že omenjenih albumih. Trenutno pripravlja snemanje glasbe, ki jo sam uvršča v žanr etno diska. To je še eden Janovih glasbenih projektov, ki ga je sicer zagnal leta 2017. »Gre za plesno glasbo, s katero smo že pripravili nekaj čudovitih plesnih večerov, a je tudi te žal prekinila epidemija. Prav zdaj imam nove ideje na temo plesne glasbe in jih bom v prihodnjih dneh seveda poskušal tudi udejanjiti,« je neumoren Jan Tomšič, raziskovalec zvoka in ustvarjalec glasbe, kot jo lahko začutimo tudi v našem vsakdanu. Le pozorni moramo biti in nekaj senzibilnosti zanjo moramo imeti. Dejvid Knežević, Anže Slana in Ajda Špacapan Kot so ustvarjalci zapisali že v vabilu, gre za glasbeno-igrano pripoved o Hudiču – gospodu, ki so ga leta po krivem obsojali, v predstavi pa je dobil priložnost, da se razkrije v dobri luči in razkrije svojo pravo naravo. »Za sedem smrtnih grehov drži, da Hudič zanje uržah je … Pa je to res?« se je spraševala tudi Ajda Špacapan, ki nam je zaupala, kje je dobila navdih za predstavo. »Glavni namen predstave je bil, da se ljudje ob gledanju zabavajo in sprostijo. Glavna sporočilnost pa je v tem, da nam Lucifer – Hudič nastavlja ogledalo. Za grehe ni kriv Hudič, marveč ljudje sami. Entiteto Hudiča smo si ljudje izbrali kot grešnega kozla. Nanj projiciramo svoje najzlobnejše, najnizkotnejše vzgibe in sence, ki jih sami v sebi ču dobila že mnogo prej. »Že v času ustvarjanja v kamniškem Katzen Kabareju. Tam sva v različnih posameznih točkah z Dejvidom raziskovala tematiko Hudiča, senc, resnice, dobrega – slabega. Lucifer se je zgodil kot manifestacija tega raziskovanja. Ljudsko izročilo pa v predstavi deluje kot ogrodje, na katero smo lahko pripeli sedem smrtnih grehov, za katere naj bi bil kriv Hudič. Torej sedem grehov – sedem zgodb.« Luciferja je upodobil Anže Slana, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Dejvid Knežević. Trojica, ki je publiko pošteno nasmejala in sprostila, je predstavo pripravljala tri mesece, želijo pa si, da bi si jo lahko ogledalo še več gledalcev. Ponovitve tako že načrtujejo v letu 2022. Obvestilo www.kamnik.si Kamnik – Glasbenik in multiinstrumentalist Jan Tomšič se je pred skoraj petimi desetletji rodil v Berlinu materi Nemki in slovenskemu očetu po rodu iz Šmarce. Doda, naj ga zapišem kar za berlinskega Kamničana. Potem ko je otroštvo preživel v nemški prestolnici in od poznih najstniških let kot popotnik obredel velik del sveta ter se učil različnih glasbenih tradicij, zdaj že več kot dvajset let živi v Kamniku, kjer se je tudi ustalil in ustvaril družino. Tako v Sloveniji kot v tujini je sodeloval v več glasbenih projektih in skupinah. Zagotovo največjo prepoznavnost je dosegel s skupino Caminoigra, v kateri je po prihodu v Slovenijo zbral same odlične glasbenike, kot so Boštjan Gombač, Žiga Golob, Blaž Celarec, kasneje se je pridružil še Primož Fleischman, ter z njo izdal tri studijske albume (Ishuan, A New Child, Yanu). Kasneje so se glasbeniki sicer razšli, a se lani po dvanajstih letih ponovno zbrali in sklenili nadaljevati ustvarjanje. Naprej k plesni glasbi Obveščamo vas, da se bo v naslednjih osemnajstih mesecih v naši občini gradilo optično širokopasovno omrežje, s katerim bo interesentom zagotovljena sodobna telekomunikacijska povezava, ki omogoča stabilne in visoke hitrosti prenosa podatkov. Podjetje GVO, d. o. o., ki gradi omrežje, ki se delno sofinancira iz Evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj, vam bo na vaše naslove posredovalo Obvestilo o predvideni gradnji optičnega omrežja. Na tak način vas bo izvajalec GVO, d. o. o., seznanil z osnovnimi podatki o omrežju in vas hkrati pozval, da izrazite svoj interes po priključitvi na optično omrežje. Predviden začetek gradbenih del se planira v mesecu marcu 2022, predviden zagon optičnega omrežja in priklop prvih naročnikov se planira konec leta 2022. Predviden zaključek vseh del pa je predviden za september 2023. 8 petek, 3. decembra 2021 Zanimivosti Nagrada za literarne transverzale Združenje splošnih knjižnic vsako leto ob dnevu splošnih knjižnic nagrajuje najboljše projekte na področju strokovnega dela in na področju dela z uporabniki. Med nagrajenci je letos tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik za projekt Kamniške literarne transverzale. Kamnik – Komisija je projektu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Kamniška literarna transverzala dodelila sto odstotkov vseh možnih točk in ga ocenila kot najboljši projekt na področju dela z uporabniki ter mu dodelila nagrado Združenja splošnih knjižnic za leto 2021. niški knjižnici izdelajo vodnik po kraju in zgodovini s predstavitvijo literarnih ali strokovnih del o kraju ter tudi različnih vrst gradiva ali virov za spoznavanje domoznanskih vsebin, kot sta spletna stran Kamniško-komendski biografski leksikon in spletna stran s starimirazglednicami s Kamniškega in Komendskega prejmipozdrav.si. Vodnike za dosedanje Kamniške literarne transverzale so napisali Andrej Kotnik (Po poti od Kamnika do izvira Kamniške Bistrice in po Selih in okolici), Milena Glušič (Zgornji Tuhinj z okolico) in Anže Slana (Tunjice). Literarna transverzala je voden pohod, na katerem udeleženci spoznavajo določeno okolje, kulturne in naravne znamenitosti ter osebnosti, ki izhajajo iz tega okolja. Za vsako transverzalo v kam- Od Kamniške Bistrice do Zgornjega Tuhinja »Začetki Kamniške literarne transverzale segajo v junij 2018. Takrat smo za odrasle udeležence naših knjižnič- Literarna transverzala je voden pohod, na katerem udeleženci spoznavajo določeno okolje, kulturne in naravne znamenitosti ter osebnosti, ki izhajajo iz tega okolja. nost prepozna in ocenjuje njihovo delo kot zelo kakovostno. Izvrsten primer živega domoznanstva Komisija Združenja splošnih knjižnic s pohvalami res ni skoparila. »Projekt je izvrsten primer živega domoznanstva, ki aktivira obstoječe domoznanske vire, zbrane v knjižnici in širšem kamniškem okolju, s skritimi viri znanja in vednosti spodbujanje drugih dogodkov in zanimanj v lokalni skupnosti, krepitev povezav, partnerstev (KS, društva, zanimivi občani) v skupnostih in krepitev povezanosti z okolji. Inovativnost prepoznavamo v tem, da gre knjižnica ven iz svojih zidov med prebivalce, da spodbuja ohranjanje in dokumentiranje ljudskih izročil in krepi povezanost in sodelovanje v skupnosti,« so med drugim zapisali v svoji obrazložitvi. Po uspešno zbranih dvesto kilogramih zamaškov za fantka Urbana, ki potrebuje gensko terapijo, v enotah Vrtca Antona Medveda Kamnik zbiranje nadaljujemo. Renata Rihter Kamnik – Pridružila se nam je tudi Osnovna šola Marije Vere, poklicala pa me je tudi gospa Ema, ki mi je predala velike vreče zamaškov, ki jih je zbrala v lokalnem okolju. Zamaške ste občani Kamnika lahko pustili tudi pred Društvom Makadam na Usnjarski cesti 9. S skupnimi močmi nam je uspelo z zamaški napolniti avto in tehtnica v zbirnem centru Dinosa je danes pokazala, da smo za Urbana na kamniškem področju zbrali dodatnih 68 kilogramov zamaškov. Zbiranje bomo nadaljevali in s tem tudi naše otroke učili solidarnosti. Obljubljeno mi je bilo, da bodo zamaške zbirali tudi v državnem zboru. Vodja pi- osredotočeni na zeliščne izdelke, v prihodnosti pa se bo v njej združilo tudi rokodelsko znanje in dobrote okoliških pridelovalcev. Več kot 720-letna zgodovina samostana bo predstavljena na razstavi, ki bo prikazala prepletanje skoraj 500-letnega življenja kontemplativnega reda klaris in pozneje več kot 100-letnega delovanja vzgojno-izobraževalnega reda uršulink. Razstava bo skozi sodobne interaktivne pristope pri oblikovanju predstavitve zgodovinskih dejstev obiskovalcu približala oba redova in mu ponudila enkraten vpogled v zanimivo življenje redovnic. Projekt Samostan – mesto srečevanj sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Javni zavod za kulturo Kamnik, Polčeva pot 10, Mekinje, Kamnik S sodelovanjem treh partnerjev (Javni zavod za kulturo Kamnik, Občina Kamnik in Vrt zdravilnih rastlin, d. o. o.) se razvija povsem nova, inovativna ponudba. Z ureditvijo in zasaditvijo zeliščnega vrta je samostan svojim gostom že v letošnjem poletju ponudil lastne zeliščne napitke, čaje in zeliščne namaze, s štirimi tematskimi delavnicami pa zainteresirane naučil osnov zeliščarstva. S tem je bil narejen tudi prvi korak k lastni blagovni znamki Doroteja, poimenovani po nekdanji mekinjski opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg (1664–1725). Izdelki, združeni v novo blagovno znamko, prihajajo iz lokalnega okolja Las Srce Slovenije in so v prvi fazi med prebivalci v okoljih knjižnice. Učinki so dobri in številni: ustvarjanje novih domoznanskih vsebin, povečana in bolj poglobljena raba domoznanskih virov, Zbiranje zamaškov za Urbana se nadaljuje Mekinjski samostan postaja mesto srečevanj Samostan v Mekinjah se vse bolj utrjuje kot pomemben kulturni steber Kamnika in kot priljubljena turistična destinacija. K temu zagotovo prispeva tudi uspešna prijava projekta Samostan – mesto srečevanj na 1. Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju Las Srce Slovenije v letu 2020 za sklad EKSRP. ravno v času epidemije dobile nove vrednosti,« pravijo zaposleni v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, kjer so ponosni na nagrado in zadovoljni, da strokovna jav- transverzal, poleg že omenjene še Sela pri Kamniku, Tunjice, Zgornji Tuhinj in nekdanja kamniška predmestja; štiri so bile izvedene v živo, eno pa smo pripravili virtualno,« je projekt predstavil Andrej Kotnik iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Knjižnica v načrtovanje in pripravo tega literarnega dogodka vsakokrat pritegne tudi društva, krajevne skupnosti ali posameznike, s katerimi se dogovorijo za vsebino, vodenje, izvedbo, predstavitev drugih pomembnih posameznikov z določenimi znanji ali vedenji, za pogostitev ali druge podporne aktivnosti. »Pomembno je, da besedo ali priložnost predajanja znanja dobijo posamezniki iz lokalnega okolja. S tem ruralnemu okolju dajemo priložnost predstavitve in uveljavljanje skritih vedenj ali pozabljenih vsebin, ki pa so nih dejavnosti želeli organizirati sicer tradicionalni izlet ob zaključku bralne sezone. Običajno smo se odpravili v bolj oddaljene kraje, v tistem času pa finančno stanje knjižnice priprave takšnega izleta ni dovoljevalo. Zato smo se odločili, da pripravimo domoznansko obarvani izlet v okolico Kamnika. Odločili smo se, da gremo po poti od Kamnika do izvira Kamniške Bistrice. Na pot smo se v knjižnici skrbno pripravili, tudi z izdelavo vodnika, v katerega smo vključili tudi literarne odlomke. Presenečenje nas je čakalo v naslednjih dneh, saj smo od udeležencev prejeli številne pohvale in zaradi uspeha te prve poti smo se odločili, da podobne poti izvedemo tudi po drugih krajih na kamniško-komendskem območju in jih združimo v Kamniško literarno transverzalo. Do sedaj smo tako izvedli pet literarnih Foto: Renata Rihter Jasna Paladin Za Urbana smo zbrali še dodatnih 68 kilogramov zamaškov. sarne predsednika državnega zbora me je namreč obvestila, da so s pobudo zbiranja zamaškov seznanili vse poslanske skupine in zaposlene v državnem zboru. No, pa da vidimo, kako uspešni bodo pri tem. Še bolje pa bi seveda bilo, če bi poslanci vložili po- budo za spremembo zakona, da bi tako bolni otroci, kot je Urban in je bil Kris (ki sedaj govori in obiskuje vrtec, tudi zaradi denarne pomoči, ki smo jo za njegovo zdravljenje zbrali Slovenci), prejeli denarna sredstva iz državnega proračuna. Porast drznih tatvin na podeželju Jasna Paladin Kamnik – Kamniški policisti opozarjajo na porast tatvin iz stanovanjskih hiš. »Dejanja izvršujejo predvsem v dopoldanskem času, v skupinah, tako da eden od nepridipravov žrtev zamoti. Tatvine se dogajajo v odmaknjenih ruralnih območjih, žrtve kaznivih dejanj pa so starejši,« nam je povedal načelnik Policijske postaje Kamnik Damir Jukan, ki občane poziva k preventivnim dejavnostim. Bodite pozorni na sumljiva vozila, vedno zaklepajte vrata doma, neznancev ne spuščajte v svoj dom in doma ne hranite večjih vsot denarja, na sumljive osebe pa opozorite tudi svoje sosede. Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. 10 petek, 3. decembra 2021 Božično-novoletna poslanica Spoštovane občanke, spoštovani občani, Vaš župan Matej Slapar tudi leto 2021 je bilo zaznamovano s širjenjem virusa covida-19 in spremembami v načinu našega življenja. Vse izredne razmere so nas silile k temu, da vsakodnevne misli namenjamo najpomembnejši vrednoti življenja – zdravju. Razmišljali smo, ali smo zdravi, ali so zdravi naši bližnji in kakšno je stanje v naši lokalni skupnosti in državi. Leto 2021 nas uči, da je strpnost izrednega pomena, predvsem pa nas je nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli in se bili primorani vsakodnevno prilagajati razmeram, prisilila tudi k razmišljanju o tem, kaj lahko storimo za sočloveka. Zavedati se moramo, da trenutne razmere za nikogar niso enostavne, pa vendar si želim, da bi ostali optimistični in pozitivno zrli v prihodnost. Zato letos, čeprav ne vemo, kakšna bodo navodila pristojnih institucij in zdravstvena slika v državi, v Kamniku pripravljamo decembrske dogodke z željo Veselo v Kamnik. Skupaj z Zavodom za turizem in šport Kamnik ter Zavodom za kulturo Kamnik se bomo po poteh našega mesta odpravili z mislijo, da bomo lahko prireditve izpeljali na način, ki bo varen in v skladu s takrat veljavnimi ukrepi pristojnih institucij. V duhu decembrskega vzdušja si želimo, da bi bili tem težkim časom čim prej kos in bi lahko zadnji mesec leta preživeli na ulicah ter v drugih lepih kotičkih Kamnika. Ob dogodkih, ki smo jih za vas pripravili, pa se bomo morali obnašati odgovorno in upoštevati vsa navodila organizatorjev. Drsališče na Glavnem trgu ostaja, ob njem bomo poskrbeli tudi za pravljično stojnično prodajo raznovrstnih izdelkov. Uradni začetek decembrskega dogajanja bo zaznamoval prižig praznične okrasitve, pozdravil nas bo tudi sv. Miklavž. Ob koncih tedna se boste lahko sprehodili do Samostana Mekinje, kjer vas že na poti čakajo številna presenečenja, pa tudi zaključek bo vreden vrnitve v mesto, najmlajši si bodo lahko ogledali zanimive ulične predstave. Združili smo moči z drugimi kulturnimi ustanovami in v praznični program vključili še pester izbor njihovih prireditev, ki so namenjene vsem generacijam. Ponudniki v starem mestnem jedru vas vabijo, da jih obiščete, saj za vas poleg stalne ponudbe pripravljajo še pester izbor različnih dogodkov. Zaključek leta napovedujemo s štirimi koncertnimi dnevi, ko bo mesto, upajmo, lahko zaživelo tako, kot je v poletnih mesecih živelo na Kamfestu. Vse, kar smo pripravili, si lahko ogledate v nadaljevanju priloge, na nas pa je, da se obnašamo odgovorno in upoštevamo vsa navodila, ki nam jih dajejo pristojne institucije, da se bomo lahko v mesecu decembru srečali v Kamniku. Ostanite zdravi! Spoštovane Kamničanke, cenjeni Kamničani, Rok Jarc, direktor ZTŠK spet prihaja praznični čas, ko se ozremo nazaj, se zagledamo vase, razmišljamo, kaj smo naredili dobrega in kaj bi lahko izboljšali. Pomislimo, kako bi lahko povzeli leto, spominjamo se lepega in z radostjo čakamo konec iztekajočega se leta. Delali smo dobro, delali smo veliko, vse za dobro Kamnika, ki je in tudi bo ostal ena najbolj trajnostnih, zelenih in uspešnih občin v Sloveniji, tako na področju turizma kot tudi sicer. Govorimo lahko o optimizmu, ki nas navdaja težkim časom navkljub. Presežki, ki smo jih dosegali kljub nezavidljivi zdravstveni situaciji, govorijo sami zase. Povečali smo število tako domačih kot tujih turistov, zgledno sodelujemo s ponudniki, z njimi sestankujemo, se dogovarjamo, iščemo rešitve za naprej. Veseli smo vsakega predloga, s katerim se obrnete na nas, z veseljem skrbimo za vašo promocijo in vam z našim strokovnim znanjem po najboljših močeh pomagamo pri vašem poslovanju. Kot trajnostna in zelena destinacija, ki nosi kar zlati znak Slovenia Green, si bomo prizadevali tega obdržati, pri čemer je sodelovanje ponudnikov v veliko pomoč. Da bi Kamnik kar najbolj približali javnosti, se posvečamo projektu trajnostne mobilnosti GO Kamnik, s katerim bomo popestrili decembrsko dogajanje. Kar naenkrat bo srednjeveški biser postal dostopnejši z javnim prevozom, uporabnike pa bodo čakale posebne ugodnosti. Želimo si pospešiti uporabo javnega prevoza, zatorej verjamemo, da je tudi to eden izmed načinov za dosego tega cilja. KOLOFON: Prilogo Veselo v Kamnik je pripravil Zavod za turizem in šport Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik in je priloga časopisa Kamničan-ka in Gorenjski glas. Datum izida: 3. december 2021. Naklada 31.000 izvodov. Prilogo uredila: Andrej Sitar in Doroteja Narat. Fotografije: Medobčinski muzej Kamnik, Klemen Brumec, Ana Pogačar, KIK Štarter, Mateja Račevski, osebni arhivi, arhiv Zavoda za turizem in šport Kamnik, ZTŠK. Kamnik bo ves december zares pravljično mesto, za kar bomo naročili tudi ustrezno pošiljko snega, ki bo dodal ščepec čarovnije. Želimo si slišati otroški smeh na ulicah, želimo si videti iskrice v očeh, pričakovanje prihodnosti želimo narediti lepo, in da bo ta svetla, vas vabimo k nakupu darilc na pravljičnem sejmu. Kamnik je odprto mesto, kamor ste vabljeni čisto vsi ljudje dobrega srca, ki boste pripomogli k živahnemu vzdušju. Čas je za druženje, kjer bomo skupaj odmislili skrbi, ki visijo nad nami, skupaj se bomo nasmejali in poveselili ter radostni pomagali sočloveku. Kot direktor ZTŠK vam v novem letu želim vse dobro, veliko poguma, karizme in strogosti, saj bo izzivov dovolj, ob teh osebnostnih lastnostih pa jih bomo lažje premagali. Naj bo leto 2022 toplo, vedro in srečno. Glede na epidemiološko stanje v državi določene dogodke organizator lahko datumsko in vsebinsko prilagodi ali odpove. Vse morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani www.trgovski-center-kamnik.si, na Facebook profilu Kamnik – tisočletje dobrih kupčij in www.visitkamnik.si. 11 petek, 3. decembra 2021 Veselo v Kamnik December bo poln dogajanja, zato vas vabimo, da se nam pridružite na številnih prireditvah, kjer se bo našlo nekaj za vsakogar. Kamnik je ponosen član Združenja zgodovinskih mest, ki svojo bogato zgodovino zastopa tudi tam in v sodelovanju z drugimi mesti pomembno bogati turistično krajino naše države. Gre ne nazadnje za nekdaj najpomembnejše mesto na Kranjskem, ki se lahko pohvali z izjemno lepo ohranjenim srednjeveškim središčem, enim najlepših v Sloveniji. ​DOM KULTURE KAMNIK SREDA, 1. DECEMBER, OB 20.00, GALERIJA DKK: FOTO KLUB KAMNIK : FKK OFF! OTVORITEV RAZSTAVE Vstop prost! Število sedežev je omejeno. Vabljeni ste, da se sprehodite po Šutni, najlepši ulici v mestu, in okusite bogato kamniško kulinariko. Poleg tega pa vas vabimo k nakupu tradicionalnih izdelkov znane kamniške obrti, med drugim majolik, ki jih še danes izdelujejo prav na Šutni. ​ DOGAJANJE V MESTNEM SREDIŠČU Kljub negotovosti smo se organizatorji potrudili, da bi za vas lahko pripravili kar največ prireditev, pri čemer smo posebno pozornost posvetili njihovi kakovosti, ki bo še doprinesla k ugledu mesta in turistične destinacije. NEDELJA, 5. DECEMBER, OB 15.30 IN OB 17.00, VELIKA DVORANA DKK: KD FRANCETA STELETA: MIKLAVŽEVANJE V KAMNIKU Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Število sedežev je omejeno. PETEK, 10. DECEMBER, OB 20.00, VELIKA DVORANA DKK: NEŽA BLAŽIČ V KOPRODUKCIJI S KUD OKSIMORON: RITUAL: IZ GLASINE – PREMIERA, VOKALNO-GIBALNA PREDSTAVA Vstopnina: 10 € SOBOTA, 11. DECEMBER, OB 20.00, VELIKA DVORANA DKK: NEŽA BLAŽIČ V KOPRODUKCIJI S KUD OKSIMORON: RITUAL: IZ GLASINE – PONOVITEV. VOKALNO-GIBALNA PREDSTAVA Vstopnina: 10 € TOREK, 14. DECEMBER, OB 17.00, VELIKA DVORANA DKK: DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH LJUBLJANA: REPA VELIKANKA, OTROŠKA PREDSTAVA V SLOVENSKEM ZNAKOVNEM JEZIKU Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. SREDA, 15. DECEMBER, OB 18.00, VELIKA DVORANA DKK: GLASBENA ŠOLA KAMNIK: BOŽIČNI KONCERT SOLISTOV IN KOMORNIH SKUPIN, KONCERT Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. SOBOTA, 18. DECEMBER, OB 19.00, VELIKA DVORANA DKK: MESTNA GODBA KAMNIK: NA ROBU (NE)ZNANEGA, KONCERT Vstopnina: 10 €, na dan dogodka 15 €. NEDELJA, 19. DECEMBER, VELIKA DVORANA DKK: PLESNI KLUB ŠINŠIN: BOŽIČNA PRODUKCIJA PK ŠINŠIN, PLESNA PREDSTAVA Za zaključeno skupino. KULTURNE PRIREDITVE ​ DVENTNE DELAVNICE V MEDOBČINSKEM MUZEJU KAMNIK A 4. 12. 2021 OB 16. URI Galerija Miha Maleš vabi na ustvarjalno delavnico, kjer bomo izdelovali božično-novoletne voščilnice, potem ko si bomo ogledali dela umetnika Ferda Mayerja. Delavnico izdelovanja bo vodila Tea Kregar. 11. 12. 2021 OB 16. URI Medobčinski muzej Kamnik – grad Zaprice pod vodstvom Tee Kregar organizira ustvarjalno delavnico izdelovanja novoletnih okraskov iz polstenih kroglic. Polstenje je prva in najstarejša tehnika predelave volne za oblačila. Naredimo si mehke in lahke okraske za novoletno drevo. Prisrčno ste vabljeni. 18. 12. 2021 OB 16. URI MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK – GRAD ZAPRICE POD VODSTVOM TEE KREGAR ORGANIZIRA USTVARJALNO DELAVNICO IZDELOVANJA SVEČNIKOV IZ RECIKLIRANIH MATERIALOV. Delavnica bo sledila ogledu različnih svetil skozi obdobja, od oljenk, čelešnikov s trskami, petrolejkami, svečniki, električnimi lučmi in podobno. Na ustvarjalni delavnici si boste izdelali svečnik iz recikliranih materialov. TOREK, 21. DECEMBER, OB 18.00, VELIKA DVORANA DKK: GLASBENA ŠOLA KAMNIK: BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA, ORKESTROV IN BALETA, KONCERT Spletni prenos preko družbenih omrežij Doma kulture Kamnik. SREDA, 22. DECEMBER, IN ČETRTEK, 23. DECEMBER, OB 20.00, VELIKA DVORANA DKK: SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE – KAMNIK: JUBILEJNI NOVOLETNI KONCERT OB 50-LETNICI DELOVANJA SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE – KAMNIK, KONCERT Vstopnina: 20 €, 15 € v predprodaji do 17. decembra. NEDELJA, 26. DECEMBER, OB 19.00, VELIKA DVORANA DKK: DRUŠTVO DEMOS IN OBČINA KAMNIK: PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, PROSLAVA Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Število sedežev je omejeno. TOREK, 28. DECEMBER, VELIKA DVORANA DKK: ZTŠK: GLASBA Z OKUSOM, BOLGARSKI VEČER ZVEZDANA NOVAKOVIĆ IN MAŠA BUDNIČ, GLASBENO-KULINARIČEN VEČER Vstopnina: 20 €, na dan dogodka 25 €. 12 petek, 3. decembra 2021 Veselo v Kamnik ​GLASBENI DOGODKI 28. 12. KONCERT: JAN PLESTENJAK S SKUPINO 29. 12. KONCERT: PERO LOVŠIN S SKUPINO 30. 12. KONCERT: HELENA BLAGNE S SKUPINO 31. 12. SILVESTROVANJE Z ANSAMBLOM VIHARNIK ​DOGODKI V MESTU 17. 12. ULIČNA PREDSTAVA: OGNJENI SPEKTAKEL (ČUPAKABRA – ŽONGLERSKA SKUPINA) IZ ISKRE PLAMEN, IZ PLAMENA STRAST Vse stvari se pričnejo z drobno iskrico. Če iskrico ujamemo in negujemo, nastane majhen plamen, ki zaneti strast. Ko plamen strasti razpihamo z ljubeznijo, ogrejemo vsa srca sveta. Atraktivne ognjene ulične predstave, vroči spektakli, umirjeni plameniti ambienti in divje ognjaže. Vaš dogodek spremenimo v nepozabno doživetje. 1​ 9. 12. POHOD Z BAKLAMI IN OBISK BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA V sklopu prazničnih prireditev Veselo v Kamnik vas vabimo tudi na letošnjo novost – pohod z baklami od Maleševe galerije na Glavnem trgu do Samostana Mekinje kjer vas bo obiskal Dedek Mraz. Na poti bomo doživeli tudi mala pripovedovalska presenečenja, ki jih pripravljamo v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča. Zberemo se ob 16. uri pred vhodom v Maleševo galerijo. Udeležba je brezplačna, obvezne pa so prijave na info@samostanmekinje.si. 27. 12. MIMOHOD DEDKA MRAZA, BOŽIČKA IN MIKLAVŽA NA KAMIONU Dogajanje v mestu bo pestro, srednjeveškemu središču bomo vdahnili še več življenja in mu dali še večji čar. Vsi ste prisrčno vabljeni. ​3. 12. ODPRTJE DRSALIŠČA NA PROSTEM V Zavodu za turizem in šport Kamnik, ki upravlja to našo lepo turistično destinacijo, smo še posebno ponosni na brezplačno drsališče, za katero smo prepričani, da bo v času obratovanja postalo velika atrakcija. Tokrat ga bomo postavili na Glavni trg, pred turistično pisarno, na voljo pa vam bo od 3. 12. 2021 do 15. 1. 2022. Obratovalni čas drsališča: PONEDELJEK-PETEK: • Drsališče: od 13:00 – 19:00* • Izposoja drsalk: 15:00-19:00* SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI • Drsališče: od 10:00 – 19:00* • Izposoja drsalk: 10:00-19:00* *Zadnji vstop na drsališče v Kamniku. Cenik: Drsalke: 1€ na osebo Izposoja drsalčka (pingvin): 2€ DECEMBERSKI SEJEM od 3. decembra dalje bo vsak vikend med 16. in 21. uro na Glavnem trgu potekala praznična prodaja daril različnih ponudnikov. 5. 12. DOMU KULTURE OB 15.30 IN 17.00: MIKLAVŽ ​ Letos bo prireditev v Domu kulture Kamnik, tako da bomo lahko zadostili vsem pogojem in omejitvam. Ker dvorana lahko sprejme 110 ljudi, naprošamo starše, da naj bo v spremstvu samo ena odrasla oseba. Brezplačne karte za predstavo bo možno prevzeti v Domu kulture Kamnik (v času uradnih ur). Celotno prireditev bo možno spremljati tudi v živo in sicer na youtube kanalu Doma kulture. 10. 12. ULIČNA PREDSTAVA: ŠOLA ZA ZMAJE (ČUPAKABRA – ŽONGLERSKA SKUPINA) OGNJENA VESELOIGRA Kdor hoče pravi zmaj postati, z ognjem se uči ravnati. Triglavi zmaj vroče vrtince viha, ogenj kašlja in dim sopiha. Glasno bere zmajsko poezijo in poučuje nadebudno mularijo. Spletati žareče zublje iz drobnih isker sreče, pometati hodnike s plameni in ognjene telovadne vaje, vas naučijo na Šoli za zmaje. Ognjena predstava žonglerske skupine Čupakabra vas popelje pod Zmajsko goro in z malo sreče, lahko postanete diplomirani zmaj. ​ 11.12. DOBRODELNI NASTOP SKUPINE FEHTARJI NA GLAVNEM TRGU OB 11.00 12. 12. POHOD Z BAKLAMI IN OBISK BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA V sklopu prazničnih prireditev Veselo v Kamnik vas vabimo tudi na letošnjo novost – pohod z baklami od Maleševe galerije na Glavnem trgu do Samostana Mekinje, kjer vas bosta obiskala Božiček (nedelja, 12. december) in Dedek Mraz (nedelja, 19. december). Ja, kar dve nedelji zapored se bomo podali na to pot, na kateri bomo doživeli tudi mala pripovedovalska presenečenja, ki jih pripravljamo v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča. Zberemo se ob 16. uri pred vhodom v Maleševo galerijo. Udeležba je brezplačna, obvezne pa so prijave na info@samostanmekinje.si. ORGANIZATOR SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA IN IZVEDBO PRIREDITEV S TAKRAT VELJAVNIMI UKREPI PRISTOJNIH INSTITUCIJ. Privlačni nakupi v mestnem središču Mestno središče bo polno pestrega dogajanja, kjer bo vsak našel nekaj zase. Predstavljali se bodo ponudniki, ki že dolgo skrbijo za razvoj tradicionalne kamniške obrti, po kateri je mesto zaslovelo v po vsej Evropi in tudi zunaj nje. ​Schaffer modno oblikovanje V soboto, 4. decembra, bomo ob 13. uri izvedli tečaj šivanja za vse generacije. Praznično bomo okrasili izložbo, strankam pa bomo hvaležnost za njihov nakup pri nas izkazali s simboličnimi darili. Vabljeni ste med 1. in 24. decembrom v času obratovanja trgovine. ​Pod srečno zvezdo V soboto, 4. decembra, bomo med 8. in 13. uro za vas organizirali astrološki posvet in vam povedali, kaj vas čaka v letu 2022. Pridite, zanimivo bo. Za vas bomo v času od 15. do 19. decembra v času obratovanja trgovine pripravili tudi promocijski konec tedna Kristali in minerali. ​Trgovina KIM V trgovini bo kraljeval poseben medvedek, ki bo za otroke zbiral igrače in ostale potrebščine. Akcija bo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine potekala pod geslom »Medvedek ti podari novega prijatelja«. Zavedamo se, kako pomembni so odnosi, ki se spletejo skozi čas, tako da dajemo velik pomen oblikovanim prijateljstvom, s srčnim odnosom pa dnevno spletamo tudi nova. V soboto, 18. decembra, ob 10. uri smo za vas predvideli klepet ob kavi s Sašo Einsiedler, znanim obrazom slovenske televizije in avtorico priročnikov. ​Trgovina Lady M Dogodek je predviden tekom več dni, pri čemer je predvidena predstavitev trgovine in mestnega jedra. Pokazali vam bomo našo novo kolekcijo. Mestno jedro bomo predstavljali preko različnih promocijskih materialov, vključujoč papirnate vrečke, ki jih bodo stranke dobile pri nakupu oblačil in parfumov ter drugih modnih dodatkov. ​Papirnica Forum Papirnica Forum bo v soboto, 4. decembra, ob 10. uri za otroke izvedla delavnico izdelovanja drobnih darilc. To še ni vse, saj bo čez en teden, to je v soboto, 11. decembra, na vrsti nova delavnica, in sicer se bodo izdelovali praznični okraski. Naj bodo vaši otroci opremljeni z znanjem, ki bo pripomoglo k najboljši okrasitvi vašega doma. ​Pletenine Špenko Pleteni adventni venčki se bodo v Pleteninah Špenko izdelovali v začetku decembra, to je od 1. do 4. decembra v času obratovanja trgovine. Znana tradicionalna trgovina z visokokakovostnimi obrtniškimi izdelki ponuja kape in šale pod svojo blagovno znamko Made by Špenko, vabljeni ste od 6. do 11. decembra v času obratovanja trgovine. ​Intershop Kammeleon V času obratovanja trgovine, natančneje od 1. decembra 2021 do 31. januarja 2022, ponuja stojala za slikanje na ulici. Trgovina je v najlepšem delu Kamnika, na Šutni, ki s svojo lepoto v vsakem obiskovalcu prebudi notranjega ustvarjalca. ​ Jezikovna šola ITA V soboto, 11. decembra, med 10.00 in 12.30 jezikovna šola ITA za vas pripravlja sprehod po sledeh skritih ostankov mestnega obzidja. Šli bomo od okna do okna, od portala do portala, kar bo odkrivanje zgodb znanih Kamničanov za okni in vrati mestnih hiš naredilo še posebej igrivo; vabljeni ste v soboto, 18. decembra, med 10.00 in 12.30. ​Boutique Mifor Tekom enotedenskega dogodka se bo izvajala razstava slik KD Mengeš, predstavljajoč zimsko pravljico, hkrati pa bo izvedena tudi prodajna razstava glinenih unikatnih izdelkov. Razstavljavcem bomo poklonili darilne bone. Strankam bomo nudili praznične popuste na oblačila, darila in modne dodatke, pri čemer bo vsak nakup obogatilo tudi darilo. 13 petek, 3. decembra 2021 Arhivski zgodovinski dogodki Kamnik ustvarja zgodbe Kamnik je prizorišče z bogato zgodovino, nekoč je bil najpomembnejše mesto na Kranjskem, takrat je zelo obogatel, zato lahko še danes občudujemo veliko in izjemno dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro. Obrtniška tradicija se je ohranila vse do današnjih dni, vmes pa se je razvila tudi obsežna industrijska proizvodnja, del katere je z nami še danes, del pa je ostal le še spomin. Čudežna svečka, pobakrena žica in zmes opilkov z dodatki, 1960 Pripravil: Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik Tako imenovana čudežna svečka je bila »najmiroljubnejši« izdelek nekdanje kamniške smodnišnice (Kemijske industrije Kamnik), pričarala je nepogrešljive iskrice čarobnosti novoletnega vzdušja. Izdelovali so jih po receptih nekdanjega šefa oddelka Pirotehnika g. Marjana Bovhe. Kako so izdelali čudežne svečke? Pobakreno žico so narezali na ustrezno dolžino, sledila je priprava železnih opilkov – »praženje« na lanenem olju. Opilki pri gorenju tvorijo svetlobni efekt v obliki iskric. Pripravili so še raztopino dekstrina in vode ter pirotehnično zmes iz barijevega nitrata, alumi- nijevega prahu, kalcijevega karbonata, praženih železnih opilkov, kalijevega dikromata, natrijevega dihidrogenfosfata in borove kisline, seveda v pravilnem razmerju. Žice, dolge 17 centimetrov, so namestili v posebne okvirje, ki so jih postavili v napravo za pomakanje v bazenu s pirotehnično zmesjo. Pomakanje je potekalo ročno s pomočjo mehanske naprave, ki se je spuščala in dvigala prek vzvoda z nožnim pedalom. Okvir se je nato odložil v poseben regal, kjer se je sušil najmanj 30 minut pri 40 °C. Potem so okvir ponovno pomočili v zmes in nanesli še drugi sloj. Sledilo je še štiriurno sušenje pri 40 °C. Nato so svečke pobrali iz okvirja in jih zložili na aluminijast pladenj ter dodatno sušili še osem ur. ​Jaslice, les, vosek, mavec, tkanina, 18. stoletje Pripravila:mag. Zora Torkar, Medobčinski muzej Kamnik Ohranjene jaslične figurice so iz 18. stoletja in so bile izdelane za cerkvene namene. Njihova posebnost je ta, da so narejene iz različnih materialov. Osnova vsake figurice je lesena paličica, na kateri so izdelali obraz, roke in noge iz voska, deloma iz mavca, oblekli pa so jih v stanovom primerno tkanino. Posebno dragoceni so plašči Svetih treh kraljev, kjer je tkanina obšita z zlato nitko. Še ena zanimivost pa je, da je izdelovalec figuric dal Mariji prave človeške lase. Jaslice so sestavljene iz članov svete družine: Jezusa, Marije in Jožefa, Svetih treh kraljev in pastirjev. Jaslice so v začetku postavljali izključno v cerkvah, zlasti so jih v protireformacijski ​Poboj nedolžnih otrok, poslikana panjska končnica, les, 1869 Pripravila: mag. Zora Torkar, Medobčinski muzej Kamnik Na panjski končnici je naslikan svetopisemski motiv poboja nedolžnih otrok v Betlehemu. Kralj Herod je naročil pomor vseh otrok v Betlehemu, ker je hotel spraviti s poti tudi Jezusa, ki so ga modreci z Vzhoda označili kot »novorojenega judovskega kralja«. V katoliškem svetu se praznik nedolžnih otrok obhaja vsaj že od sredine šestega stoletja, in sicer 28. decembra. Na panjski končnici je nadvse zanimiv poskus naslikane perspektive. Panjska končnica je poslikana lesena deščica, ki zapira sprednji del čebeljega panja. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo, je nastala na Gorenjskem in Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, povečini pa slikanje zamre po koncu prve svetovne vojne. »Zlata doba« panjskih končnic je med letoma 1820 in 1890. Slike, ki so jih slikali preprosti in samouki slikarji, imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. Čebelarji so panjske končnice služile za več namenov: da so ločili svoje panje med seboj in od tujih, nabožni motivi pa naj bi tudi čuvali zdravje čebel. dobi širili jezuiti, frančiškani in dominikanci. Na Slovenskem se prvič omenjajo leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Čeprav jih je cesar Jožef II. konec 18. stoletja celo prepovedal. Jaslice so približale skrivnost Jezusovega rojstva preprostim ljudem. Po zasebnih domovih so jaslice začeli postavljati v 18. stoletju, naprej po plemiških domovih, potem pa tudi v meščanskih. V kmečke domove pa so preproste jaslice prišle šele v drugi polovici 19. stoletja, splošno razširjene pa so bile ob koncu 19. stoletja in po letu 1900. Jaslične figurice za zasebno uporabo so bile izdelane iz papirja ali kartona, lahko tudi oblečene s svilo, ob koncu 19. stoletja so bile izrezljane iz lesa ali ulite iz mavca. Postavljene so bile lahko samostojno ali pa fiksno v t. i. omaričnih jaslicah. 14 petek, 3. decembra 2021 Na obisku v starem mestnem jedru Kamnika Poglejmo, kdo daje utrip staremu mestnemu jedru Kamnik Nekoč je bilo veliko drobnih trgovinic, domala v vsaki hiši ena, medtem ko so lastniki živeli v višjih nadstropjih. Ta tradicija se je prekinila s pojavom novodobnih trgovskih središč na mestnih obrobjih. Posledice lahko vidimo v zamiranju mestnih središč, o čemer večkrat potožijo upravljavci destinacij. Ravno zaradi vztrajnosti določenih ponudnikov, ki kljubujejo razmeram, se jim velja posebej zahvaliti za njihov trud, saj ravno oni središče Kamnika ohranjajo pri življenju. TRGOVINA ​LADY M Vabljeni v našo trgovino z oblačili Lady M. V središču Kamnika, prav zraven Pošte, boste našli prijetno trgovino, kjer vam postrežemo in svetujemo. Trgovino smo odprli zaradi svojega zanimanja za modo in želje pričarati nasmeh na obraz dekletom in ženskam, ki želijo popestriti svojo garderobo. Trgovina ponuja ženska oblačila za najstnice, mladostnice in zrele gospe. Temu primeren je tudi stil oblek, ki jih najdete v njej – od mladostno razigranih do umirjenih, elegantnih in svečanih. K svojemu novemu kosu boste lahko izbrale tudi nakit, torbico ali ruto. Nekateri nepogrešljivi kosi so na voljo v vseh velikostih, tudi večjih, drugi pa le v eni ali dveh, tako da se vam skorajda ne more zgoditi, da boste imele enako oblačilo kot vaša sodelavka ali prijateljica. Tako najstnice kot tudi gospe oblečemo v trendovska oblačila za vsak dan, poslovne priložnosti in svečane dogodke. Sedaj smo ponudbo nadgradili še z uveljavljenimi odličnimi kopijami najbolj znanih parfumov. Vse je dostopno na enem mestu. Morda veste, da nekaj potrebujete, pa ne veste natančno, kaj je ta stvar ali kaj vam pristaja. Lahko si vzamete čas in poskusite oblačila v prostorni kabini. Pogledale se boste lahko zunaj, v velikem ogledalu, saj še tako velika kabina lahko povzroča neprijeten občutek in nerealno sliko. Hkrati vam tudi z veseljem svetujemo – ne zato, da bomo kos prodali, ampak zato, da se boste v njem dobro počutili. Vzemite si nekaj časa za nakup v trgovini Lady M. Vsaka ženska je lahko urejena in lepa, kar pomeni, da se bo tudi dobro počutila in bo zato samozavestnejša. V božičnem času si lahko popestrite garderobo z našimi novimi zimskimi kosi in s prazničnimi popusti kupite tudi kakšen dodatek kot darilo za ljubljeno osebo in jo s tem razvedrite. Trudimo se vam čim bolj ustreči, vas še bolj prepričati, da je mesto lepše, če so v njem ljudje posebno lepo urejeni in zadovoljni. Na koncu bi vsem ženskam radi položili na srce: vse smo lepe in za to ne potrebujemo prav veliko. Za nas niso nujno potrebni veliki trgovski centri ali sijoče znamke. Več nam pomeni, če smo sprejete, če lahko poklepetamo, se podružimo. Ženske in oblačila gredo skupaj, odkar oblačila obstajajo. V Lady M vam želimo poleg lepih oblačil ponuditi tudi prijetne občutke. Tega v trgovskih centrih ne boste dobile, je pa to nekaj, kar morda potrebujete še bolj kot novo garderobo. Ne glede na to, kako težko postane, me vsakodnevno razvedrijo ženske, ki jim lahko omogočim, da z nasmehom odkorakajo iz trgovine. To so majhne stvari, ki so vseeno izredno pomembne in so tudi sama esenca poslovanja. Podjetniki ob tonah dela lahko hitro pozabijo na takšne posebne trenutke – čeprav na pogled včasih izpadejo nepomembni, so v težavnih obdobjih ravno ti tisti, ki nas ženejo naprej. Takšne interakcije so v zadnjih dveh letih zaradi svetovnih razmer postale še redkejše, zato se je veliko malih podjetnikov znašlo v nezavidljivi situaciji. Čas je, da po težkih koronskih časih spet spodbudimo bližino med ljudmi, kot smo jo včasih poznali. To seveda vključuje tudi medsebojno povezovanje in podpiranje lokalnih podjetij s strani meščanov. Se vidimo v trgovini Lady M. Zapisala Maja Aleksovska Kaj vas žene pri delu, da vztrajate še naprej? V izredno veselje nam je, ko so kupci zadovoljni z našimi izdelki. Kako se spopadate z izzivi? V zadnjem času so izzivi postali stalnica poslovanja. Po najboljših močeh želimo predvideti prihodnje situacije, vendar se vse vedno ne izide po načrtih. V veliko oporo pri spoprijemanju s trenutnimi izzivi so dolgotrajni partnerski odnosi tako z dobavitelji kot kupci. Kaj pogrešate? V Kamniku pogrešamo več prazničnega vrveža. Prepričani smo, da bi z dodatno promocijo našega lepega mesta lahko privabili še več obiskovalcev, saj mesto resnično vsi pohvalijo, ko ga obiščejo. Kaj bi se dalo izboljšati? Morda bi občina v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport pripravila načrt, kako zvabiti turiste in domačine na ulice Kamnika tako čez dan kot tudi v večernih urah. Za zgled bi si lahko vzeli katero drugo turistično mesto v Sloveniji ali sosednjih državah. Z voljo in pravimi idejami se lahko veliko naredi, vložena sredstva pa se kaj hitro tudi povrnejo. Kaj bi svetovali mladim bodočim podjetnikom? Mladim bodočim podjetnikom svetujem, naj sledijo svojim sanjam. Morda ne bo vse vedno preprosto, vendar se trdo delo poplača z občutkom zadovoljstva, ko kupcem ponudiš resnično kvaliteten izdelek, ki jim je v veselje. Kako bi se lahko spodbujalo podjetništvo? Receptov za spodbujanje podjetništva je na pretek! Zgledovati se je treba po idejah s celega sveta in poiskati tiste, ki bi mestu in posameznemu podjetju ustrezale. Potrebni so volja, znanje, ideje in ne nazadnje tudi finančna spodbuda občine oz. drugih skladov. Zagotovo bi se investicije kmalu povrnile – saj kot pravi pregovor, iz malega zraste veliko. Sogovornica: Ana Resnik ​PAX SVEČARNA STELE Opišite svojo dejavnost V Lectarjevi hiši, naši maloprodajni trgovinici na Glavnem trgu 16, že 320 let ohranjamo tradicijo svečarstva. Kupcem želimo ponuditi raznoliko ponudbo sveč in darilnega programa. Kako poteka vaš poslovni proces? Izdelava sveč se morda sliši preprosta, vendar zahteva veliko znanja in spretnosti, da nastane sveča, ki lepo in enakomerno gori v različnih vremenskih pogojih. Pri tem se zagotovo lahko opremo na dolgoletno tradicijo in svoje bogate izkušnje. Kako se kot trgovina pripravljate na veseli december in božično-novoletne praznike? V trgovinici na Glavnem trgu se na veseli december pripravljamo z bogato ponudbo jaslic in darilnega programa, s katerim boste lahko božične in novoletne praznike lahko naredili še bolj čarobne. Kaj nam pripravljate za obdobje veselega decembra? V obdobju veselega decembra kupcem ponujamo raznolik darilni program. Prepričani smo, da boste našli pravo darilo tako za svoje drage kot zase. Kakšne so druge novosti v vaši ponudbi? Z mislijo na uporabnika sveč in okolje vseskozi razvijamo nove izdelke. V letošnjem letu smo trgu predstavili varen gorilec za sveče na tekoči vosek, razvijamo pa tudi bio razgradljive sveče. Kaj načrtujete za prihodnost? V prihodnosti želimo širiti svojo ponudbo izdelkov in kot podjetje rasti. Lectarjevo hišo želimo z vodenji in delavnicami bolj približati širši javnosti in tako obogatiti staro mestno jedro Kamnika. Kako to, da ste se odločili za ta posel? Svečarstvo nam je bilo položeno v zibelko in veseli smo, da nadaljujemo bogato družinsko tradicijo svečarstva. 15 petek, 3. decembra 2021 Na obisku v starem mestnem jedru Kamnika ​JEZIKOVNA ŠOLA ITA Kaj je ITA? V Jezikovni šoli ITA že več kot trideset let nudimo prevajalske storitve ter organiziramo in izvajamo raznovrstne tečaje tujih jezikov za otroke, odrasle in mladino. Na osnovi dolgoletnih iz­ kušenj, pridobljenih s poučevanjem angleščine otrok v vrtcih in v prostorih Jezikovne šole ITA, smo razvili tudi program za skupine predšolskih otrok. V naši šoli se tečajniki lahko naučijo angleškega, francoskega, ita­ lijanskega, kitajskega, nemškega, ruskega in španskega jezika. Po želji tečajnika pa organiziramo poučevanje tudi katerega druge­ ga tujega jezika. Tečajniki cenijo osebni pristop, prilagodljivost ter odzivnost pre­ davatelja na njihove želje in potrebe ter pozorno izbrane učne teme. Stalna prisotnost »native speakerjev« in pristni medse­ bojni odnosi vplivajo na visoko kakovost učnega procesa. Delo v majhnih skupinah je učinkovit pristop tako za otroke kot za od­ rasle. Sproščeno, prijetno vzdušje v prijaznem, domačem okolju tudi prispeva h kakovosti pouka. Kakovost izobraževanja in zadovoljstvo strank predstavljajo osnovno vodilo naše jezikovne šole. Za Kamničanko sta svoje vtise o naši šoli zapisala dva naša odra­ sla tečajnika angleškega in nemškega jezika. 1. »Jezikovno šolo ITA, d. o. o., obiskujem že pet let. V tem času smo doživeli veliko lepih trenutkov. Sprva so naša srečanja potekala na sedežu podjetja, v prijetni manjši skupini. Skupino smo sestavljali slušatelji/tečajniki na podobnem nivoju predznanja, kar nam je omogočalo, da smo veliko sodelovali in skupno rasli v znanju in tudi zaupanju. Žal pa je korona posegla tudi v naša srečanja in smo morali čez noč ure tečajev prenesti na digitalne kanale. Ker vsi tudi na tem področju nismo bili enako vešči, smo s pomočjo učiteljev pridobili še znanja s tega področja. Lahko rečem, da sem v vseh teh letih veliko napredovala v znanju, saj so tečajne ure zelo zanimive in interaktivne. Predavatelji so zelo dobro strokovno podkovani in vešči prenašati znanje na tečajnike. Zelo pomembno je, da so sku­ pine manjše, homogene in da se oblikuje zaupanje znotraj njih, kar se potem odraža v dobrih rezultatih, vzdušju v skupini in tudi v samem napredku posameznika in skupine.« 2. »Ita je več kot samo jezikovna šola. Pouk je prilagojen željam in ciljem učenca. V naši skupini za nemški jezik se pri urah pogo­ varjamo vsakič o drugi temi, ki si jo lahko tudi sami izberemo. Na ta način se poleg jezika naučimo še kaj drugega in si tako širimo obzorja. Tuj jezik uporabljamo v pogovoru, kot bi ga tudi v pra­ ksi, zato si tudi več zapomnimo. Ker nas teme zanimajo, smo bolj motivirani, da poiščemo prave besede, in smo dejavno vključeni v proces učenja. Ker pa pogovor, pa čeprav v tujem jeziku, vedno zanese še na druga področja, so naše ure poleg učenja tudi spro­ ščeno in zabavno druženje, kjer povežemo prijetno s koristnim.« V: Kakšni so bili začetki Ite? O: S prevajanjem in poučevanjem tujih jezikov smo začeli v Ljub­ ljani. Po trinajstih letih uspešnega delovanja v samem centru Ljubljane pa smo svoje storitve ponudili tudi na Kamniškem. Od­ ziv in povpraševanje po tečajih je bil izredno velik, zato smo se sčasoma osredotočili samo na delo v Kamniku, ki tako jezikovno šolo bolj potrebuje. K nam prihajajo tečajniki iz soseske in tudi iz bližnjih okoliških krajev. Kaj vas je popeljalo na podjetniško pot? Že pri trinajstih letih sem pomagala sošolcem in tudi drugim, ki so potrebovali pomoč pri učenju tujih jezikov in matematike. Med študijem sem vodila tečaje angleškega jezika v osnovni šoli v Ljubljani. Na enem izmed zadnjih izpitov angleščine na fakul­ teti me je profesorica vprašala, kje nameravam iskati službo po končanem študiju. Povedala sem ji, da bom vložila ponudbo za delo v komerciali v enem od vodilnih slovenskih podjetij. Takrat je profesorica pripomnila, da imam veliko sposobnost za pouče­ vanje in da bi bilo morda smiselno razmisliti o tem. Očitno sem ji pri enem od izpitnih vprašanj dobro razložila angleško slovnico. Po zaključku študija sem oddala ponudbo za delo v priznanem slo­ venskem podjetju, prav tako pa sem se odzvala na razpisano delov­ no mesto učiteljice angleškega jezika na osnovni šoli v okolici Ljub­ ljane. Še preden pa sem iz omenjenega podjetja prejela odgovor, so me že sprejeli v službo v šolo. Po nekaj letih službovanja v šoli sem se zaposlila v podjetju v oddelku zunanje trgovine in kasneje v drugem podjetju, kot prevajalka angleščine in ruščine. Ko se je Slovenija osamosvojila, se je poslovanje na ruskem trgu močno zmanjšalo in podjetje, kjer sem bila zaposlena, je šlo v stečaj. Takrat sem »z obema nogama« stopila na samostojno poslovno pot. Dragocene izkušnje s treh področij mojega dotedanjega službova­ nja so mi pomagale pri prvih korakih vodenja lastnega podjetja. Kako se soočate z izzivi? Tri desetletja, tretjina stoletja … To je čas moje hoje po samostoj­ ni poslovni poti. Če pomislim, je to res kar dolga doba. V tem času bi bilo prav možno, da bi se človek naveličal in odnehal, še pose­ bej tedaj, ko misli, da je izčrpal vse možnosti za rešitev »nerešlji­ ve situacije«. Jaz pa se nisem naveličala. Vztrajam, čeprav ni bilo vedno lahko oziroma je bilo le malokdaj lahko. Vedno pa je bilo izpolnjujoče. Lahko rečem, da me je vsaka težka izkušnja v resnici okrepila in obogatila. Izzivov je (bilo) veliko in vsak izziv je zame darilo, priložnost, da se nekaj novega naučim. Poleg tega pa mi daje možnost, da nisem le učiteljica, pač pa ves čas tudi učenka, in tako lažje razumem svoje tečajnike pri njihovih izzivih v usva­ janju znanja tujega jezika. V vseh teh letih pa sem se tudi naučila, da se, še posebej takrat, ko se soočam s težjimi, kompleksnejšimi izzivi, poskušam odpreti navzven, iščem nove rešitve, nove mož­ nosti, se povezujem … ne odneham. Kaj vas žene pri delu, da vztrajate še naprej? Ko se oziram na prehojeno poslovno pot, na vse vzpone in padce, ovinke, avtoceste in brezpotja in skušam odgovoriti na vprašanje, kaj mi je ves ta čas dajalo moči, kaj me je gnalo naprej, da sem vztrajala, je odgovorov več. Glavni »motor« mojega dolgoletnega delovanja je prav gotovo ljubezen do dela z ljudmi, veselje do poučevanja in srčna predanost poklicu. Potem pa je tukaj tudi moja podjetniška žilica in zavedanje, da znanje tujih jezikov ljudem omogoča napredovanje v znanju na kateremkoli strokovnem področju, boljše poslovne mož­ nosti in tudi kakovostnejše življenje. In jaz jim s svojim znanjem pri tem lahko pomagam. Ko vidim rezultate svojega dela, izboljšane ocene v šoli pri otrocih ter bogastvo znanja, ki ga usvojijo naši dolgo­ letni tečajniki ter njihovo zadovoljstvo, dobim nov zagon, potrditev. Trud je poplačan in vsa prizadevanja dobijo neki smisel. Kaj bi svetovali mladim bodočim podjetnikom? Mladim bodočim podjetnikom priporočam, da vztrajajo pri za­ črtanih ciljih in ohranijo zaupanje vase tudi takrat, ali predvsem takrat, ko poti ne bodo ravne in ko bodo morda odzivi kakšne stranke vse kaj drugega kot spodbudni. Kako bi se lahko spodbujalo podjetništvo? Na tem mestu bi se rada zahvalila Občini Kamnik in Zavodu za turizem in šport Kamnik za povabilo k prijavi na razpis za sofi­ nanciranje decembrskih dogodkov v starem mestnem jedru in za pobude k sodelovanju in povezovanju ter vso podporo pri orga­ nizaciji in izpeljavi dogodkov. Navdušena sem tudi nad novostjo, kakršna je npr. bon »Maistrov desetak«. KOTIČEK POD SREČNO ZVEZDO Smo simpatična butična ter spletna trgovina z veliko pozitivne ener­ gije. V naši ponudbi nudimo pestro izbiro kristalov in mineralov, na­ kita iz kristalov, orgonitov, unikatnih izdelkov slovenskih oblikovalcev in rokodelcev, naravno negovalno kozmetiko, izdelano v Sloveniji, ter eteričnih olj in kadil, kot so palo santo, sveti les in beli žajbelj. V naši trgovini boste našli veliko energijskih izdelkov za dušo in telo, ki vas bodo napolnili s pozitivno energijo ter vam polepšali vsakdan. Tudi v teh težkih časih epidemije in zaprtij smo ves čas aktivni, tako da kupcem omogočamo nakup v spletni trgovini na www.ustvarjalneideje.si ali pa z osebnim prevzemom pred trgo­ vino v središču Kamnika, na Maistrovi ulici 1. V obdobju veselega decembra pripravljamo dva dogodka. Prvi, ki je v naši trgovini že tradicionalen, saj ga zaradi velikega zanima­ nja organiziramo vsak december, je brezplačen osebni astrološki vpogled v dogajanje v letu 2022. Potekal bo v soboto, 4. decembra. Drugi dogodek pa bo promocijski konec tedna, ki bo namenjen ljubiteljem kristalov in mineralov, potekal bo med 15. in 19. de­ cembrom. Obiskovalcem in kupcem trgovine bomo predstavili svojo ponudbo kristalov in mineralov, obenem pa jih tudi sezna­ nili z njihovim pomenom in učinki. Naša vizija je ljudem poma­ gati pri tem, da si tako v težavnejših obdobjih življenja kot tudi v trenutnem kaosu, ki nas obdaja, vzamejo trenutek zase in si tako ustvarijo notranje ravnovesje in mir. Načrtov za prihodnost in razvoj ter rast podjetja, ki ga vodim, je ogromno. Izzivov se ne bojim, saj sem se v življenju pripravljena nenehno učiti in izboljševati. Če delaš nekaj iz srca in s strastjo, potem ti ni težko v to vlagati svoje energije. Kamnik vidim kot mesto z velikim potencialom, njegova premalo izkoriščena prednost je geografska lega v osrčju Slovenije in bliži­ na treh velikih mest – Ljubljane, Celja in Kranja. Z izbrano butič­ no ponudbo, tako trgovsko kot gostinsko, bi lahko privabili veliko izletnikov oziroma potencialnih kupcev in gostov. Mladim, ki stopajo na poslovno pot, bi svetovala, naj bodo aktiv­ ni, naj ne se bojijo začeti nečesa novega, česar morda ne poznajo dobro, naj bodo radovedni in naj raziskujejo. Tudi če pri prvem po­ slu ne bodo uspešni, bodo pa pridobili veliko izkušenj in znanja za prihodnost, kajti v času, ki ga živimo, je edina stalnica sprememba. Zapisala: Rudica Kovačič Ahlin Kako se kot ponudnik pripravljate na veseli december in božično-novoletne praznike in kaj nam pripravljate za obdobje veselega decembra? Priprave na veseli december so že v polnem teku. Že tretje leto v mesecu decembru, v sodelovanju z Občino Kamnik in Zavodom za turizem in šport Kamnik, organiziramo dogodke, s katerimi želimo prispevati k poživitvi obiska in utripa v starem mestnem jedru. Tudi v lanskem letu se nismo predali malodušju in smo, kljub strogim omejitvam, v skladu z vsemi pravili, organizirali edinstveno in nepo­ novljivo mestno pustolovščino. Udeleženci so se na interaktivno-izo­ braževalni potep po mestnih ulicah odpravili individualno, v virtual­ nem spremstvu »native speaker« učitelja oz. učiteljice angleškega in nemškega jezika ter slovenske učiteljice španskega jezika. Odziv je bil zelo velik, udeleženci pa so bili navdušeni nad zelo kakovostnim in zanimivim dogodkom ter izvirnostjo. Tako vas tudi letos vabimo na dva dogodka, ki jih ponovno pri­ pravljamo v sodelovanju z Občino Kamnik in Zavodom za turi­ zem in šport Kamnik, in sicer: • v soboto, 11. decembra 2021, med 1o:00 in 12:30 vabimo na do­ godek »Po sledeh – skritih – ostankov mestnega obzidja« • v soboto, 18. decembra 2021, med 10:00 in 12:30 vabimo na dogodek »Od okna do okna, od portala do portala – odkrivanje zgodb znanih Kamničanov za okni in vrati mestnih hiš«. Vse dejavnosti se bodo odvijale v angleščini, nemščini in španščini, vendar bodo prilagojene starosti in znanju obiskovalcev. Sodelujo­ či bodo nagrajeni s simboličnimi nagradami, ki jih bomo kupili pri lokalnih ponudnikih v mestnem središču oz. jih bodo pri njih ude­ leženci sami naročili v tujem jeziku. Sodelujoče bomo ob začetku in sklepu srečanja tudi pogostili s kakšno od lokalnih kulinaričnih dobrot. Prva dva udeleženca, ki se bosta prijavila na dogodek, bo­ sta prejela darilni bon za 30-minutno konverzacijo z »native spea­ kerjem« za (angleški, nemški ali španski) jezik po njuni izbiri. Kot ponudnik storitev v kamniškem mestnem jedru sodelujemo tudi v promocijski aktivnosti »Darilni bon DESETAK MAISTER«. Tako bodo naše stranke od meseca decembra 2021 do konca me­ seca maja 2022 tečajne ure lahko poravnale tudi z darilnimi boni, ki jih bodo prejele v dar. Kakšne so druge novosti v vaši ponudbi? Za vsa podjetja že v mesecu novembru pripravljamo posebno akcijo. Vabimo k vpisu v »online« konverzacijske ter osvežitvene tečaje ru­ ščine, španščine, italijanščine, nemščine in angleščine. Tečaje bodo vodili »native speaker« učitelji. Sporazumevanje s tujimi poslovnimi partnerji v njihovem jeziku ter poznavanje njihove kulture je lahko ključ do uspeha. Raziskave razkrivajo, da je 43 odstotkov slovenskih podjetij po organizaciji tečajev za svoje zaposlene povečalo svoje prihodke za 25 odstotkov ali več. Sogovornica: Darinka Ivanuša 16 petek, 3. decembra 2021 Dogodki turističnih ponudnikov Kamnika Poudarjamo ​ BODI KREATIVEN IN UPORABI TEHNIČNO OPREMO S KIKŠTARTERJEM Posebno pozornost namenjamo dogajanju pri naših ponudnikih, ki s svojim trdim delom ustvarjajo destinacijo Kamnik, zeleno in trajnostno. Eno najboljših v Sloveniji, ki se prav zaradi njih lahko pohvali z zlatim znakom trajnosti Slovenia Green. ZIMSKA PRAVLJICA V ECO RESORTU V petek, 10. decembra 2021, bomo od 15. ure dalje na praktični delavnici spoznali uporabo tehničnih strojev in opreme, kot so 3D-tiskalniki, stroji za lasersko rezanje in graviranje ter rezalnik. Prijave na delavnico sprejemamo na info@kikstarter.si. Smo KIKštarter in delujemo v prostorih nekdanje smodnišnice, v neposredni bližini Mladinskega cen­ tra Kotlovnica. Poleg uporabe delovnega prostora in opreme, kar je običajno za podobne sodelavne (t. i. coworking) prostore, v KIKštarterju ponujamo tudi redna izobraževanja in predstavitve dobrih praks ter stimulativno okolje, vpeto med industrijsko dediščino in kulturnim središčem Kamnika. BOŽIČNA ZGODBA Z ŽIVIMI JASLICAMI V TUHINJSKI DOLINI ▶ V soboto, 4. decembra, se ob 18. uri s slavnostnim prižigom lučk začne zimska pravljica v Eco Resortu. Veseli in težko pričakovani dogodek se bo nadaljeval s sprehodom po pravljično okrašenem posestvu, ki ga bo obiskal tudi Božiček, goste pa bo zabaval Tilen Lotrič. ▶ Vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje vam pričaramo zimsko pravljico v našem Resortu, kjer se ob zvokih božične glasbe sprehodimo po pravljično okrašenem posestvu. Vse najmlaj­ še razveselijo redni obiski Božička, ki v svoj nabiralnik sprejema otroška pisma z željami. Prav tako na naravnih ognjiščih pripravljamo tople napitke in različne prigrizke, vse od »šmorna« do ocvrtega krom­ pirčka in drugih dobrot. ▶ Vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 12. ure dalje je za vas odprta naša restavracija v toplarju. Toplar je, spomnimo, tradicionalni slovenski dvojni kozolec, ki stoji v samem središču Eco Resorta. Restavracija ponuja kulinarična razvajanja »à la carte« za vse okuse, najbolj pa je znana po pripravi kosil in večerij. Rezervacije miz so možne oziroma zelo zaželene, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da gos­ tje čakajo na prosto mizo. Predvidevamo, da si nihče si ne želi stati na mrazu, zato pokličite na tele­ fonsko številko 040 822 250, kjer se vam bo prijazno oglasil Grega. VEČERNI SPREHOD MED LUČKAMI V ARBORETUMU VOLČJI POTOK Zadnji teden v novembru smo Arboretum odeli v milijon lučk in z njimi osvetlili bogato botanič­ no zbirko. Vabljeni, da se v prazničnem vzdušju osvetljenih kulis v obliki krogel, zaves in tunelov sprehodite po več kot 15 hektarih parka. Posebno presenečenje pa bo letos namenjeno otrokom, za katere v šotoru pri pristavi pripravljamo praznični otroški kotiček. ▶ Večerni sprehod med lučkami bo mogoč vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 26. novembrom 2021 in 9. januarjem 2022, predvidoma od 17. do 21. ure.* Vstopnice je možno kupiti od 15. novembra 2021 dalje. Večerni sprehod po parku bo izveden skladno z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom. *Organizator si pridržuje pravico do sprememb. ▶ V nedeljo, 26. decembra 2021, bo ob 17. uri v Termah Snovik potekala Božična zgodba z živimi jaslicami, ki velja že za tradicionalno prireditev, saj bo letos na ogled že 17. zapored. Igralke in igral­ ci Turističnega društva Tuhinjska dolina nam bodo v čarobnem času, ko iščemo toplino in bližino soljudi, predstavili zgodbo Jezusovega rojstva. Dan po božiču bomo podoživeli čarobnost te svete noči in občudovali srce tega velikega praznika, ki zbližuje družine po širnem svetu. Pomen božiča bomo približali tudi najmlajšim, ki so še posebno srčno vabljeni, da se v družinskem krogu udeležijo prikaza zgodbe. Lokacija: Terme Snovik / Organizator: Turistično društvo Tuhinjska dolina / Več informacij: www.td-tuhinjskadolina.si SILVESTROVANJE V KOPALKAH V TERMAH SNOVIK ▶ V petek, 31. decembra 2021, ob 20. uri bomo v okviru termalnih doživetij, ki jih ponujajo najvišje ležeče terme v Sloveniji, Terme Snovik, sproščeno zaplavali v radosti polno novo leto 2022. Dogodek je izvrstna priložnost za vse, ki iščete nekoliko drugačen sloves od starega leta, samo Ter­ me Snovik vam lahko ponudijo, da to storite »odeti« v zdrave vode, po katerih povprašujejo ljudje od blizu in daleč. Lokacija: Terme Snovik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju / Potrebne so vnaprejšnje rezervacije, več informacij na www.terme-snovik.si. 17 petek, 3. decembra 2021 Mladi Če piješ, ne vozi Spoznavali, kako združiti um in telo Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so minuli teden gostili posvet na temo pitja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola med mladimi v okviru iniciative Heroji furajo v pižamah. Jasna Paladin Predloge so mladi pripravili tudi za občino, od katere si med drugim želijo ureditev javnega prometa. VOZIM, ki je pri dvajsetih letih doživel prometno nesrečo, zaradi katere je na vozičku. Bistvo posveta je bilo mlade povprašati, kaj pogrešajo, da bi se v prometu v vseh situacijah počutili varnejše, njihove predloge pa nato predati občini, zato je sledilo delo dijakov v skupinah in predstavitev njihovih predlogov, kako razmere na področju pitja alkohola in prometne varnosti med mladimi izboljšati v lokalnem okolju, tudi v šolah, družinah in med mladimi samimi. In kaj so poudarili? Staršem sporočajo, naj alkohola ne kupujejo, naj se z njimi pogovarjajo, naj pridejo ponje na zabavo in naj jim bodo dober zgled, šoli sporočajo, da si želijo več izobraževanj na to temo in kakšno brezalkoholno zabavo na šoli, občini, naj poskrbi za dostopnejši javni prevoz, svojim vrstnikom pa: če piješ, ne vozi, prav tako med vožnjo ne pij alkohola. Mladi se zavedajo vrstniškega pritiska, a prav tako dejstva, da je rešitev le ničelna toleranca. Cilj iniciative Heroji furajo v pižamah (kakor imenujemo starše, ki v nočnih urah pridejo po svoje otroke na zabavo) je mlade ozavestiti, da se držijo nekaterih zlatih pravil, saj se bo le tako izboljšala kultura vseh nas v prometu, kar pa bo prineslo tudi manj prometnih nesreč. Ponovno na stopničkah Na evropskem in svetovnem prvenstvu so plesalci Plesnega kluba Šinšin zastopali slovensko reprezentanco, na katero smo lahko ponosni. Simona Kočar Kamnik – Za vse, ki so jim te vode tuje: plesna sezona traja vse od kvalifikacijskih tekem, ki se začnejo januarja, do svetovnih prvenstev nekje ob koncu koledarskega leta, vsi drugi nastopi in evropska prvenstva pa so nekje vmes, odvisno od kategorije, v kateri plesalci tekmujejo. Letošnja sezona, ki še kar traja, je prav posebna, polna preizkušenj, ki so jih morali premostiti tako plesalci, starši kot trenerji, zato so odlične uvrstitve, ki so si jih prislužili plesalci, odličen začetek za nadaljnji napredek. Najprej so se konec oktobra evropskega prvenstva udeležili plesalci discipline modern. Tekmovanje bi moralo v živo potekati že septembra v Skopju, vendar so ga po odpovedi prestavili na splet, kjer so si pod mentorstvom in koreografijami Ane Medvešček ter Simone Teja Zore se je kot solistka uvrstila na tretje mesto. / Foto: Šinšin Kočar priplesali hvalevrednih uvrstitev. Plesalke članske male skupine s točko Altar in solist Grega Golob s točko Metamorfoza so pos- tali viceprvaki. Mladinska mala skupina Creations ter formacija Humans so zasedli tretje mesto. Članski formaciji z naslovom Win- ter Morning so dodelili peto mesto. Živa Babnik se je s točko Raven v hudi konkurenci med mlajšimi mladinkami prebila na šesto mesto, prav tako se je na šesto mesto uvrstil duet Mance Andrić in Lije Osolnik s točko Matilda. Solistka Daša Resnik pa se je letos na tekmovanje pogumno podala kar z avtorsko točko in se v članski kategoriji uvrstila na odlično deveto mesto. S svetovnega prvenstva v Italiji pa so mladinke s tremi koreografijami v treh kategorijah v disciplini street dance prinesle kar tri pokale. Pod vodstvom Sandre Rožič se je iz Šinšina v organizaciji Plesne zveze Slovenije v Follonico odpravilo osem deklet. Teja Zore se je kot solistka uvrstila na tretje mesto, mladinska mala skupina Masterchef si je »prikuhala« srebrno medaljo. Naslov svetovnih prvakinj pa sta si priplesali Zala Vrankar in Lucija Vehovec. Kamnik – Kamniška organizacija Akademija za razvoj mladih je v sodelovanju z domžalskim KinVital kineziološkim centrom organizirala Evropski mednarodni projekt z naslovom Ustvarjeni za gibanje: Združitev uma in telesa, ki ga je odobrila slovenska Nacionalna agencija. Udeleženci so ustvarili pester nabor spretnosti za venska ekipa je poskrbela za dodatno presenečenje s tradicionalnim plesom Folklorne skupine Mengeš ter nato simulacijo veselice, kjer je zaigral ansambel Mladi Gamsi,« nam je povedala dr. Lea Ardani in dodala, da je enajstdnevno medkulturno izobraževanje in raziskovanje spodbudilo zavedanje, da učenje treninga za moč ne ustvarja samo močnih posameznikov, ampak tudi mirne posameznike, ki Foto: Lea Ardani Dijaki so z delom v skupinah razmišljali o različnih vidikih pitja alkohola. / Foto: Občina Kamnik Foto: Jasna Paladin Kamnik – Posvet so v soorganizaciji Občine Kamnik, Zavoda VOZIM in Mladinskega centra Kotlovnica pripravili v eni od učilnic, za nekatere goste, novinarje in druge sodelujoče pa na Zoomu, združil pa je dijake, lokalne odločevalce v občini Kamnik in številne druge deležnike, ki delujejo na področju varnosti v prometu. V razpravi so med drugim sodelovali dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Mateja Markl z Javne agencije RS za varnost prometa, Urška Kregar iz PGD Kamnik, predstavnik Policijske postaje Kamnik Milan Kojadinović, vodja Mladinskega cen- tra Kotlovnica Rok Kosec pa tudi župan Matej Slapar. Kot smo lahko izvedeli, število prometnih nesreč z mladimi pod vplivom alkohola upada, a nekateri podatki so kljub temu še vedno skrb vzbujajoči. Kažejo namreč, da večina mladostnikov alkohol pokusi do svojega 17. leta, vsaj enkrat tedensko pa alkohol uživa vsak četrti 17-letnik. Anketo na to temo so naredili tudi v Mladinskem centru Kotlovnica. Anketirali so 130 mladih med 15. in 25. letom in preverili, kakšne so njihove izkušnje. Med drugim je večina mladih priznala, da so se že peljali z nekom, ki je užival alkohol. Dijaki so lahko slišali tudi osebno izpoved Žige Breznika iz Zavoda Na Kamniškem so se družili mladi iz petih držav. simbiozo umskega in telesnega spektra. Del aktivnosti je bil izveden v Kamniški Bistrici, kjer so imeli mladi meditativno hojo v tišini, pa tudi v Arboretumu Volčji Potok, kjer so izvedli vokalno terapijo, ki jo je vodila Kamničanka dr. Lea Ardani, ter treninga moči, ki ga je izvedel Jure Gubanc. »Vsak večer je bilo poskrbljeno za medkulturni večer in spoznavanje tradicij ter kulinarike partnerskih držav. Slo- spoštujejo drug drugega. »Zdravo življenje pa je treba doseči tudi s primernim humanističnim usposabljanjem, ki ga pogosto zanemarjamo. Zato so bile zagotovljene oratorijske veščine za preseganje strahu pred komunikacijo. S pridobljenimi znanji se lahko povzpnemo na hitrejšo neodvisnost mladih, ki jih šoki ne uničijo, ampak iz šokov postanejo boljši,« je sklenila. Zbranih je 140 najboljših receptov slovenskih gospodinjstev, ki nam lahko popestrijo jedilnike. Razdeljeni so na skupine jedi: juhe, predjedi, enolončnice, mesne jedi, ribe, zelenjavne jedi, solate, krompirjeve jedi, močnate jedi, testenine in sladice. www.gorenjskiglas.si Jasna Paladin V Kamniku in okolici so se v okviru evropskega projekta družili mladi iz Slovenije, Turčije, Španije, Češke in Bolgarije. Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 170 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a 18 petek, 3. decembra 2021 Šport Kegljači še naprej zmagujejo V šestem in sedmem krogu sta obe prvi ekipi Kegljaškega kluba Calcit Kamnik dosegli novi zmagi, prav tako tretja moška ekipa. Ženska in moška druga ekipa sta bili polovično uspešni. Štefan Flerin Kamnik – V šestem krogu je prva moška ekipa gostovala v Slovenskih Konjicah in zmagala s 6 : 2. Igrali so Matej Turk (591), Štefan Flerin (584), Peter Jantol (580), Damjan Hafnar (575), Gašper Burkeljca (574) ter Igor Zamljen in Marko Oman, ki sta odigrala vsak po šestdeset lučajev. V sedmem krogu so igrali doma in prepričljivo ugnali Litijo s 7 : 1. Ekipa je bila v enaki postavi, le da Marko Oman tokrat ni igral. Najboljša sta bila Gašper Burkeljca s 593 in Matej Turk s 590 podrtimi keglji. Prva moška ekipa je tako še vedno na drugem mestu z enakim številom točk kot prvi Triglav. Prva ženska ekipa je v šestem krogu gostovala v Celju. Tudi tokrat dekleta niso imela večjih težav in so zabeležila novo zmago s 6 : 2. Na težkem kegljišču sicer niso dosegla vrhunskih rezultatov, a zmaga ni bila pod vprašajem. V sedmem krogu so nato ženske gostile Impola, kar je bil derbi, a se je tudi ta tekma končala z zmago Calcita. Bilo je 6 : 2, izstopali pa sta Irena Koprivc (569) in Lea Drnovšek (553). Naša ekipa še ni doživela poraza in je na prvem mestu lestvice. Edini resni konkurent za naslov bo očitno Proteus, ki prav tako še ni izgubil. Druga ženska ekipa je najprej gostovala v Novi Gorici, kjer je kljub lepim rezultatom izgubila s 6 : 2, nato pa doma premagala favorizirano ekipo Ograjca iz Ljubljane. Bilo je 5 : 3. Zelo lep rezultat je dosegla Tatjana Hace, ki je podrla 571 kegljev. Trenutno so dekleta na šestem mestu. Druga moška ekipa je najprej doma premagala Taborsko jamo s 7 : 1, nato pa v Škofji Loki po obilici smole doživela prvi poraz – 5,5 : 2,5 za domače, remi pa jim je spolzel iz rok prav v zadnjem metu tekme. Kljub temu so fantje še vedno glavni favorit za osvojitev prvega mesta. Tretja moška ekipa je v šestem krogu doma premagala Triglav s 6 : 2, nato pa na gostovanju v Škofji Loki še drugo ekipo Železniki z enakim izidom. Lepa rezultata sta dosegla Pavel Serša (565) in Gašper Pirman (564). S tema zmagama so se povzpeli na prvo mesto lestvice. Podrobne rezultate si lahko ogledate na spletni strani Kegljaške zveze Slovenije. Občinska trim liga Nadaljuje se tudi tekmovanje v Občinski trim ligi. Zaradi okvare kegljišča se tekme igrajo na štirih stezah, zato nekaj tekem ni bilo odigranih. Rezultate bomo objavili v naslednji številki. Tea bronasta na državnem prvenstvu V nedeljo, 21. novembra, je potekalo prvenstvo v disciplini sprint za mladince in mladinke (U23). Pri fantih nismo imeli predstavnika, medtem ko nas je pri dekletih zastopala Tea Repnik, ki je po porazu v polfinalu osvojila bronasto kolajno. Kamničan Maj Lokar Gros junak turnirja Katarina Kumer Kamnik – V soboto, 27. novembra, so judoisti in judoistke kategorij mlajši dečki in deklice U12 na Pokalu Dupleka z odličnimi borbami ohranili visoko ekipno uvrstitev Judo kluba Komenda med tri najboljše na slovenski judo lestvici. Na najvišjo stopničko je stopil Pavle Ilić. V močni kategoriji se je znašel tudi Teo Bizjak, ki je tri borbe zmagal in se suvereno uvrstil v finale, kjer je zaključil na drugem mestu. Tretje mesto sta si v isti kategoriji delila dva naša tekmovalca Leon Adrović in Rok Gradišek. Kot edina de- klica je nastopila Nastja Drakšič Koštomaj in že na svoji prvi tekmi dosegla tretje mesto. Prav tako čestitamo Stefanu Saviću za osvojene točke in peto mesto. Z borbami so nadaljevali kadeti v starostni kategoriji U18. Za Judo klub Komenda sta tekmovala dva borca. Tokrat je pozornost prevzel Maj Lokar Gros, ki je bil v svoji kategoriji prvi, se nato boril še z dve kategoriji težjim in starejšim tekmovalcem iz Hrvaške in pokazal dva spektakularna telesna meta ter pripravil pravi šov. Za svoje odlične borbe je prejel pokal za najboljšega tekmovalca turnirja. Želja olimpijske igre Mladi biatlonec Lovro Planko bo v letošnji sezoni tekmoval z najboljšimi biatlonci na svetu. »Želim si predvsem nabirati izkušnje, se učiti.« Maja Bertoncelj kurenčen, se pa s tem ne obremenjujem. Moja pričakovanja za sezono so nabirati izkušnje, se učiti. Nekaj treme pred začetkom je, a je pozitivna. Večjih pričakovanj ni, tako da tudi trema ni velika. Ljubljana – Biatlonec Lovro Planko iz Nevelj pri Kamniku je v letošnji sezoni član slovenske moške A-reprezentance – kot najmlajši v ekipi. Biatlonska sezona svetovnega pokala se je začela pretekli konec tedna v Östersundu na Švedskem, kjer so biatlonci tudi ta konec tedna. Na uvodu Planko še ni tekmoval. Z 20-letnim članom SK Ihan smo se pogovarjali pred odhodom v Skandinavijo. Na sezono ste se prvič pripravljali z najboljšimi slovenskimi biatlonci. Kako je bilo? Zelo veliko mi pomeni, da sem postal del A-reprezentance, da ljudje verjamejo vame, da tudi naše vodstvo zaupa v mlade. Menim, da sem upravičil njihovo izbiro. Na treningih se je izboljšala stabilnost v streljanju in mislim, da to lahko prenesem tudi na tekme. Imam en velik plus, da sem še zelo mlad. Nobeden od mene ne pričakuje preveč in tako grem na tekme lahko sproščeno. Upam, da bo zato lažje treninge prenesti tudi na tekme svetovnega pokala. Trenirali smo dobro, tako da mislim, da je pred nami odlična sezona, če bomo le ostali zdravi. Kako bi ocenili lansko sezono? Lanska sezona je bila zame zelo slaba, čeprav rezultatsko niti ne tako zelo. Štirinajsto mesto na juniorskem svetovnem prvenstvu ni slabo, ni pa tisto, kar iščem. V lanski sezoni mi ni uspelo priti v tekmovalni ritem. Te- Biatlon je zagotovo na prvem mestu. Je kaj časa še za kaj drugega? Sem mnenja, da športnik potrebuje tudi kakšen ventil, ko postane težko, da se lahko sprostiš tudi kje drugje. Čas preživljam z dekletom, ukvarjam se z glasbo (igram kitaro in pojem), fotografijo. Lovro Planko je najmlajši v slovenski moški članski reprezentanci. / Foto: Gorazd Kavčič kem je bilo zaradi covid-19 enostavno premalo. V mladinski vrsti ste vadili pod trenerjem Janezom Maričem, ki je sedaj novi glavni trener članske reprezentance. Ste bili veseli te novice? Zelo, saj z Janezom mislim, da že zadnjih pet let zelo dobro sodelujeva, sva se dobro povezala, vem, kaj on hoče in obratno. Sva dober tandem. Ker je trener ostal isti, velikih sprememb ni, le da so sotekmovalci na treningih boljši in hitrejši. Ekipa je kombinacija izkušenih in mladih. Od starejših v ekipi se lahko veliko naučim, imajo veliko izkušenj. Mislim pa, da jim dajem tudi nekaj nazaj, predvsem igrivost, mladost, tako da se drug zaradi drugega na treningih zelo dobro iztrošimo. Slišim, da ste znani kot zabavljač? Tako pravijo. V ekipo sem se zelo dobro vključil. Lepo je videti, da gremo v sezono pozitivno. Kdo je vaš sostanovalec na pripravah in tekmah? Na začetku sezone sem bil skupaj s Tonijem (Anton Vidmar, op. p.), sedaj sem z Miho Dovžanom. Zelo dobro se razumeva. Tudi on je zelo zabaven, pozitiven. Mesto za pot na prvo prizorišče tekem svetovnega pokala ste si priborili na izbirnih tekmah. Kako konkurenčni ste bili? Mislim, da sem si mesto pošteno priboril. Zame sta bili to dobri tekmi. Na strelišču sem bil več kot 90-odstotno uspešen in tudi tekaško sem pokazal kar visok nivo. Mislim, da sem kon- Se kdaj na trening odpravita tudi z bratom, nekdanjim triatloncem? Matevž je končal kariero triatlonca, je pa še vedno zelo dobro pripravljen, tako da kakšen trening opraviva skupaj. Ste še mladinec. Boste tekmovali tudi še v tej konkurenci? Uradno sem še junior. Dogovor je, da moje tekme prilagajamo mojemu nivoju. Če bom dobro nastopal v svetovnem pokalu, bom tam tudi ostal, sicer pa bom šel na tekme IBU pokala ali tudi na kakšno juniorsko tekmo. Isto velja za mladinsko svetovno prvenstvo, ki se začne takoj po olimpijskih igrah. Vse bo odvisno od sezone. Olimpijske igre torej imate v mislih? Seveda. V pripravljalnem obdobju in na izbirnih tekmah sem videl, da možnosti za to so, sicer majhne, a vendarle. Če je možnost, nikoli ne obupam. Želja, da bi šel na olimpijske igre, je velika. Forma plavalcev se stopnjuje Kamniški plavalci so uspešno nastopili na 37. Špelinem in Vesninem memorialu v Kranju. Matjaž Spruk Kranj – Na pokritem olimpijskem bazenu v Kranju je 20. in 21. novembra potekal 37. Špelin in Vesnin memorial. Tekmovanje je posvečeno izrednima slovenskima plavalkama, Špeli Rebolj in Vesni Praprotnik, ki sta v začetku 80. let prejšnjega stoletja izgubili življenji – Špela v letalski nesreči na Korziki, Vesna pa v prometni nesreči. Tekmovanje je namenjeno mlajšim kategorijam, ki si utirajo pot med uspešne športnike. V zadnjih letih so ga z namenom organizi- rati močno mednarodno tekmovanje razširili tudi na člansko kategorijo. Na memorialu so nastopili plavalci iz dvajsetih slovenskih klubov. Barve Plavalnega kluba Calcit Kamnik je zastopalo dvajset plavalk in plavalcev. Pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika so nastopili: Žana Peterlin, Taja Vejnovič, Maja Vezenkova, Iza Videc, Andraž Cencelj, Mark Anej Lapuh, Nik Peterlin Gašper Stele in Rok Vejnovič, pod taktirko trenerja Emila Tahirovića pa: Ana Avbelj, Neža Hren, Taja Klemen, Justina Pika Lapuh, Anna Losieva, Laura Podgoršek, Tymur Beshlyk, Peter Lackovič, Lovro Lukan, Liam Negodič in Matevž Vrhovnik. Uvrstitev na prva tri mesta je bilo ponovno veliko: Iza Videc: 1. mesto na 100 m delfin in 3. mesto na 50 m prsno v C-finalu, Taja Vejnovič: 2. mesto na 50 m prsno v B finalu, Nik Peterlin: 3. mesto na 100 m hrbtno v C-finalu in Gašper Stele: 3. mesto na 1500 m prosto v A- in B-finalu in 3. mesto na 200 m prosto v Bfinalu. Varovanci Emila Tahirovića so nizali uspehe. Prvi dan so Laura Podgoršek, Ana Avbelj in Liam Negodič izboljšali svoje čase in se uvrstili v finale v svoji kategoriji. Anna Losieva je bila najmlajša udeleženka dogodka, uspelo se ji je uvrstiti v finale. Drugi dan so Pika Justin Lapuh, Matevž Vrhovnik in Liam Negodič ponovno dokazali, da lahko segajo po dobrih rezultatih, uvrstili so se v finale. Najbolj razveseljivo je, da so tudi vsi drugi plavalci posegli po dobrih uvrstitvah in izboljšali svoje čase in s tem ponovno dokazali, da njihova forma napreduje. 19 petek, 3. decembra 2021 Šport Tekme ena za drugo Kamniške odbojkarice so z nedeljsko zmago v Mariboru spet prevzele vodstvo v državnem prvenstvu, štiri kroge pred koncem rednega dela srednjeevropske lige pa so tudi že potrdile uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice. Miha Štamcar Foto: Klemen Brumec »Dejansko si za zadnje obdobje vse igralke zaslužijo pohvale, vendar bo december še dolg,« je z do zdaj prikazanim zadovoljen trener Gregor Rozman. ko vsak nasprotnik težak, če ni pravega pristopa. Ker v zadnjem mesecu dni skorajda nimamo normalnega treninga, saj si tekme sledijo ena za drugo, poleg tega pa nam je del energije vzela še pot domov iz Švice, sem bil kar malce v skrbeh za tekmo v Mariboru. Toda z izjemo drugega niza, v katerem so Mariborčanke prikazale res dobro igro, smo ohranili potrebno zbranost, ki je na takšnih tekmah potrebna. Dejansko si za zadnje obdobje vse igralke zaslužijo pohvale, vendar bo december še dolg in bo podobno – če ne še boljšo igro – treba prikazati tudi na prihodnjih tekmah,« je z do zdaj prikazanim upravičeno zadovoljen Gregor Rozman, trener odbojkaric Calcita Volleyja. Prvi vrhunec sezone bo za- www.gorenjskiglas.si www.gorenjskiglas.si www.gorenjskiglas.si Kamnik – Ena od želja odbojkaric Calcita Volleyja pred začetkom sezone je bila uvrstitev v ligo prvakinj, toda ukrajinski Prometej Dnipro je bil v obeh tekmah drugega kroga kvalifikacij za odtenek boljši od njih. Kamničanke so tako svojo pot nadaljevale v pokalu CEV, kjer se je žreb nekoliko poigral z njimi in jim namenil poraženke iz zadnjega kvalifikacijskega kroga med Prometejem in ekipo Viteos Neuchatel, kar pomeni, da bi se slovenske prvakinje kaj lahko še enkrat pomerile z lani najboljšo ukrajinsko ekipo. Toda Ukrajinke so tudi proti Švicarkam potrdile svojo kakovost, tako da se je kamniška ekipa v prvem krogu pokala CEV pomerila z Viteosom. Na prvi tekmi v Kamniku so varovanke Gregorja Rozmana slavile s 3 : 2, še prepričljivejše pa so bile v Neuchatelu, kjer so zmagale s 3 : 1. Da njihova zmaga v Švici ni bila naključna, so Kamničanke, ki vse od nepričakovanega poraza 16. oktobra, ko so v domačem prvenstvu izgubile proti SIP-u Šempeter z 0 : 3, potrdile tudi v mariborski dvorani Lukna. Nova KBM Branik je namreč še drugič v letošnji sezoni ostala praznih rok. »Očitno je, da so se igralke iz poraza proti Šempetrankam nekaj naučile, predvsem pa so videle, da je lah- Vse misli usmerjene v pokal Slovenije V Luninih bukvah kot vedno Vje V Luninih Luninih bukvah bukvah Lunin koledar je je kot kot vedno vedno po mesecih Lunin Lunin koledar koledar spo setvenimi po mesecih mesecih vrtni spodatki, s setvenimi setvenimi koledar podatki, podatki,opravil vrtni vrtni v zelenjavnem invv koledar koledar opravil opravil okrasnem vrtu, zelenjavnem zelenjavnem in in vokrasnem rastlinjakih in okrasnem vrtu, vrtu, gredah vvvisokih rastlinjakih rastlinjakih in in ter horoskop za visokih visokih gredah gredah leto 2022. za ter ter horoskop horoskop za leto leto 2022. 2022. Število strani: 52 strani, 23,5 x 32 cm Število Številostrani: strani:52 52strani, strani,23,5 23,5xx32 32cm cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. Knjigo Knjigo lahko lahko kupite na naGorenjskem Gorenjskemglasu, glasu, št.: 04 201 42kupite 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Nazorjeva Nazorjevaulica ulica11vvKranju, Kranju,jo jonaročite naročitepo potel. tel. št.: št.:04 04201 201da 42 42vam 41 41ali ali na: narocnine@g-glas.si. narocnine@g-glas.si. Če želite, jona: pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Če Čeželite, želite,da davam vamjo jopošljemo pošljemopo popošti, pošti, se sepoštnina poštninazaračuna zaračunapo poceniku cenikuPošte PošteSlovenije. Slovenije. gotovo zaključni turnir pokala Slovenije, ki bo na sporedu 27. in 28. decembra. Nanj se bodo Kamničanke morale še uvrstiti, njihov nasprotnik v četrtfinalu bo Ankaran, prihodnji teden pa se v drugem krogu pokala CEV obeta pravi odbojkarski praznik. V Kamnik namreč prihaja sloviti Eczacibasi Dynavit iz Carigrada, s 16 naslovi državnega prvaka najuspešnejša turška ekipa, ki ima v svojih vitrinah še devet pokalnih naslovov, naslov evropskih klubskih prvakinj iz leta 2015, dvakrat je bil najboljši v pokalu CEV in enkrat v pokalu Challenge. Še pred to tekmo pa bodo imele varovanke Gregorja Rozmana v soboto priložnost, da Šempetrankam vrnejo za poraz pred mesecem in pol. Čeprav imajo tudi Kamničanke nekaj težav s poškodbami in boleznijo, je položaj v ekipi glede tega veliko težji pri odbojkarjih Calcita Volleyja. Vse to se odraža tudi pri igri, ki ni takšna, kot bi si trener Matija Pleško in njegovi varovanci želeli. Minulo soboto so v svoji dvorani brez pravega boja izgubili z ACH Volleyjem, še pred tem so izpadli v prvem krogu pokala CEV proti aktualnemu španskemu državnemu prvaku iz Las Palmasa. »Zagotovo smo si dozdajšnji potek sezone predstavljali nekoliko drugače, a se nam ni izšlo. Sama igra niti ni bila tako problematična, naša največja težava je v poškodbah. Od začetka sezone nisem mogel igrati jaz, drugi, ki so prav tako imeli težave, so sicer stisnili zobe, vemo pa, da samo igranje tekem brez treninga ni najboljša zadeva. Če si omejen pri treningu, se potem to pozna na tekmah,« razloge za nekaj slabše predstave Kamničanov pojasnjuje izkušeni Gasparini. Kamniški odbojkarji bodo vse svoje moči zdaj usmerili v pokalno tekmovanje, v katerem branijo lovoriko. Zaključni turnir bo 28. in 29. decembra, zadnja ovira na poti do njega pa so Črnuče. Prva tekma je bila na sporedu v sredo v Ljubljani, povratna pa bo prihodnjo sredo v Kamniku. Zadovoljni s sezono Kristijan Erjavec Kamnik – Gorskokolesarski klub Calcit Bike Team je sezono 2021 končal kot najboljša ekipa na slovenskih tleh. Izkazali so se tako najmlajši kot najstarejši. Prvo sezono je v vlogi športnega direktorja kamniškega kluba uspešno preživel Rok Korošec, ki je z rezultati in odnosom tekmovalcev zelo zadovoljen. »Kar se tiče same tekmovalne in rezultatske sezone smo lahko zelo, zelo zadovoljni. Glede na letošnje razmere je bilo izpeljanih kar nekaj tekem, lahko bi jih bilo več, ampak je bilo za vse enako,« je črto pod sezono potegnil nekdanji tekmovalec Calcit Bike Teama, ki svoje izkušnje zdaj deli v matičnem klubu. »Kar nekaj naših tekmovalcev je posegalo po najvišjih mestih, tako da lahko tudi na naslednjo sezono gledamo optimistično,« je nadaljeval Korošec. Calcitovci so se medtem že preselili v telovadnice, kjer nadaljujejo treninge, zimo bodo preživeli tudi na pohodih na okoliške hribe. »Cilje za sezono 2022 je težko zastavljati glede na trenutne razmere, ampak verjamem, da bodo naši varovanci še vedno tako pridni in marljivi in s tem bomo tudi rezultatsko uspešni, kar pa je najpomembnejše: da ostanemo zdravi in da kar počnemo, počnemo z veseljem!« je zaključil Korošec. Kamniški boksarji tekmovali na Zlati rokavici Ptuj – V soboto, 20. novembra, se je Boksarski klub Hayat Kamnik s trenerjem Boštjanom Veinhandlom in dvema tekmovalcema udeležil boksarskega prvenstva in dogodka 40. Zlata rokavica na Ptuju. Komaj enajstletni Stepan Kholodov je odlično boksal tri runde in si prislužil zlato medaljo. Prav tako je prejel pokal za najboljšega mladega boksarja na tekmovanju. Haya Veinhandl Obaid se je zelo dobro borila tri runde proti izkušeni in starejši boksarki, a izgubila in dobila srebrno medaljo. V decembru boksarje čaka še zadnja preizkušnja v letu 2021, kjer se bodo klubi borili za končne uvrstitve na slovenski boksarski lestvici. K. K. Haya Veinhandl Obaid, Boštjan Veinhandl in Stepan Kholodov / Foto: Boksarski klub Hayat Kamnik PEUGEOT 208 ČISTO SVEŽA ZALOGA ,20 8 ,20 8 EUR EUR + pEUR o št ni n a ++ ppoo ššttnniinnaa Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0,0 do 6,1 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0 do 0,0536 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,0 do 0,00043 g/km. Število delcev: od 0,0 do 3,00. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si PEUGEOT-SLO-oglas_208-sveza-zaloga_A5_nve_v2.indd 1 23/11/2021 13:04 20 petek, 3. decembra 2021 Zanimivosti POROKE V MESECU JANUARJU 2021 Nikola Čelebić, Ljubljana, in Kornkamon Ketthong, Tajska Željko Slijepac, BiH, in Božana Slijepac, BiH Željo Jagodić, Ljubljana, in Marica Ilić, BiH POROKE V MESECU FEBRUARJU 2021 Šefik Isaković, BiH, in Amra Koštić, BiH POROKE V MESECU MARCU 2021 Miha Simonič, Kamnik, in Danaja Marinšek, Kamnik POROKE V MESECU MAJU 2021 Primož Slapar, Mengeš, in Alenka Kotnik, Kamnik Jure Sušnik, Kamnik, in Mateja Čučko, Kamnik Matej Berlec, Kamnik, in Sara Petek, Soteska Marcel Kalan, Vodice, in Maja Tušek, Vodice Anže Nikola Vasiljević, Kamnik, in Marija Mladenović, Srbija Anton Muc, Domžale, in Špela Korpar, Dol pri Ljubljani POROKE V MESECU JUNIJU 2021 Nace Likozar, Preddvor, in Mojca Šušteršič, Medvode Simon Režek, Cerklje na Gorenjskem, in Tina Križaj, Preddvor Sašo Pedljić, Ljubljana, in Nina Leskovic, Ljubljana Gregor Jeraj, Vodice, in Alenka Podobnik, Vodice Tim Švigelj, Ljubljana, in Dina Peterca, Loka pri Mengšu Aleš Sluga, Kamnik, in Mateja Ipavec, Mengeš Matic Capuder, Šmarca, in Urša Lamovšek, Poreber Husein Bajrektarević, Gmajnica, in Semira Bajrić, Kamnik Dušan Pestotnik, Kamnik, in Dijana Džombeta, Hrvaška Tim Bartolj, Homec, in Simona Mihelčič, Homec Phillip Bokalj, Kamnik, in Amira Bajrić, BiH POROKE V MESECU JULIJU 2021 Drago Lukek, Ljubljana, in Matilda Bogomira Perme, Domžale Andrej Golob, Nevlje, in Ksenija Turkalj, Nevlje Domen Božičnik, Gorenja Dobrava, in Sara Krek, Spodnje Pirniče Andrej Kranjc, Ljubljana, in Mojca Butala, Črnomelj Miha Čufer, Kranj, in Mania Bleiweis, Ljubljana Jure Perić, Domžale, in Barbara Lanišek, Selo pri Ihanu Marijan Posavi, Pirševo, in Petra Lesjak, Pirševo Niko Osolnik, Velika Lašna, in Klara Zalaznik, Veliki Hrib Anton Zupančič, Trebnje, in Mojca Šmid, Kamnik Branko Železnik, Depala vas, in Urška Lešnik, Preserje pri Radomljah Miha Pogačar, Hudo, in Katja Zupančič, Mala vas pri Grosupljem Marko Zavasnik, Markovo, in Tanja Dimec, Markovo Gregor Osolnik, Kamnik, in Petra Cerar, Oševek POROKE V MESECU AVGUSTU 2021 Grega Zagorc, Podstudenec, in Anja Stermecki, Ljubljana Seid Avdić, Kamnik, in Ilvana Ramdedović, Ljubljana Filip Lah, Suhadole, in Špela Krnc, Sevnica Daniel Tasić, Domžale, in Marina Jovanović, Srbija Matjaž Kotar, Ivančna Gorica, in Tjaša Frelih, Žirovnica Aleksandar Stanić, Avstrija, in Maja Urbanc, Avstrija Sebastijan Slapšak, Kamnik, in Mirjam Gale, Mengeš Anže Maleš, Poženik, in Tjaša Kuhar, Apno David Vogrinec, Suhadole, in Emilija Horvat, Suhadole POROKE V MESECU SEPTEMBRU 2021 Marko Osolnik, Brezje nad Kamnikom, in Jana Pavlin, Potok v Črni Gašper Mahkota, Zalog pod Sv. Trojico, in Ema Smolnikar, Gorjuša Domen Ogrinec, Podgorje, in Petra Malešič, Metlika Gašper Kuzele, Spodnje Pirniče, in Tina Orešković, Kranjska Gora Gregor Berkopec, Ljubljana, in Hana Gaber, Ljubljana Tilen Brezar, Zgornja Besnica, in Jerca Debevec, Kamnik POROKE V MESECU OKTOBRU 2021 Miha Habjan, Ljubljana, in Maja Šuštar, Markovo Nenad Dimov, Ljubljana, in Milica Kirova, Severna Makedonija Janez Drnovšek, Domžale, in Kaja Vezenšek, Domžale V aprilu in novembru na Upravni enoti Kamnik ni bilo porok. Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v Sneguljčici Kamnik – V petek, 19. novembra, so po številnih slovenskih šolah in vrtcih pripravili tradicionalni slovenski zajtrk z medom, maslom, mlekom, kruhom in jabolki, s katerim želijo spodbuditi uporabo tradicionalnih živil. Projektu so se znova pridružili tudi vrtci in šole v občini Kamnik, župan Matej Slapar pa se je pri zajtrku pridružil najmlajšim v enoti Sneguljčica Vrtca Antona Medveda Kamnik. Tema letošnjega tradicionalnega zajtrka se je navezovala na mednarodno leto sadja in zelenjave. Otroci so s kulturnim programom na prikupen način predstavili lokalne ponudnike prehrambnih izdelkov, v igri z naslovom Mojca Pokrajculja v Kamniku pa so ozaveščali o pomembnosti lokalno pridelane hrane. J. P. Prejemnik zlate čebele Urh Wiegele je na javnem anonimnem natečaju za izbor kreativnih zasnov simbolne nagrade zlata čebela ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejel prvo nagrado za kreativno zasnovo in načrt simbolnega predmeta. Maša Likosar Kamnik – V prvi polovici letošnjega leta so bili razglašeni rezultati javnega anonimnega natečaja za oblikovanje simbolne skulpture mednarodne nagrade zlata čebela, za katero bi lahko dejali, da predstavlja Nobelovo nagrado na področju čebel in drugih opraševalcev, saj jo Republika Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije uvaja kot najvišjo državno nagrado in najvišje priznanje na področju čebelarstva na svetu. Na natečaju je komisija pod vodstvom prof. Saše Mächtiga ocenjevala med 32 prispelimi predlogi številnih priznanih arhitektov, kiparjev in drugih umetnikov. Komisija je za prvo mesto izbrala natečajnih predlog mladega arhitekta Urha Wiegeleta, ki je odraščal v Kamniku, trenutno pa živi v Domžalah. Svoje zmagovalno delo je poimenoval Ubi mel ibi apes. »Skulptura je izdelana iz litega brona, ki s svojo klasič- Natečajnih predlog mladega arhitekta Urha Wiegeleta je komisija uvrstila na prvo mesto. / Foto: Igor Andjelić no pojavnostjo v svetu umetniškega izražanja in oblikovanja nagrad pozitivno prispeva k celostnemu vtisu nagrade. Za izdelavo je bil uporabljen postopek preciznega liva, ki omogoča prenos tako organskih kot tudi ortogonalnih oblik v osupljivi natančnosti,« je pojasnil Urh Wiegele in na- daljeval: »Skulptura je v svojem bistvu parafraza čebeljega življenja. Neskončna zanka, ki je oblikovana na osnovi geometrično pravilnega vozla, pooseblja srž tega bitja, s čimer vzpostavlja neposredno povezavo med čebelo in dejanji prejemnika nagrade. Tudi njegova oziroma njena dejanja so namreč ravno tako kot posamezna dejanja čebele majhni koraki za čebelo, a veliki skoki za življenje. Neskončna zanka je hkrati tudi prispodoba za eno izmed neskončno majhnih, a simbolno izjemno pomembnih dejanj. Zanka namreč predstavlja tudi sklenjeno pot, ki jo čebela opravi ob vsakem izletu iz svojega panja. Poleg tega, kar skulptura ima, pa je ključnega pomena tudi tisto, česar nima. S tem ko skulptura ni postavljena na trden podstavek, ki v celoti definira njeno držo, natečajni predlog poudarja krhkost ekosistema in pomembnost vloge, ki jo v njem igrajo opraševalci. To se izraža preko nežnih nihajev, ki skulpturo spremljajo, ko jo odložimo na ravno površino, preden se ta ustali v svoj naravni položaj.« Prvo nagrado zlata čebela bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor slavnostno podelil v ponedeljek, 20. decembra. Predpraznični hišni sejem v Štacjonu Kamnik – Uporabniki in zaposleni Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon so tudi letos v predprazničnem času pripravili tradicionalni hišni sejem, na katerem so predstavili izdelke, ki so jih vse leto ustvarjali na različnih delavnicah pa tudi doma (saj je bil center do maja zaprt) in jih je bilo mogoče tudi kupiti, saj so primerna za darila. Obiskovalci so lahko izbirali med obeski za ključe, lovilci sanj, svečkami, torbicami, voščilnicami, domačimi čaji in številnimi drugimi ličnimi in uporabnimi izdelki. Zaradi trenutne epidemiološke situacije so izdelke v tem tednu razstavili na stojnici pred dnevnim centrom (na fotografiji), ujamete pa jih lahko še danes, 3. decembra, med 9. in 14. uro. J. P. Foto: Jasna Paladin Poročili so se Zimska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 21 petek, 3. decembra 2021 Zanimivosti Elegantno pleksi steklo Manca Končnik je Kamničanka, ki ustvarja v Kranju. V starem mestnem jedru ima atelje, njen barvit in izviren nakit pa je prepričal marsikatero Slovenko. Alenka Brun Kranj – Zgodba Mance Končnik in njene Mancce se je začela pred tremi leti, ko je nastal prvi izdelek. Čeprav rada ustvarja že od malega, pravi Končnikova. Risala je na svilo, slikala, obiskovala različne likovne krožke, ko je nekega dne odkrila rezanje z laserji. »Rada imam geometrijo. Ustvarjala sem slike iz pleksi stekla in so mi pri razrezu ostajali delčki. Poigrala sem se in tako je nastal trikotni prstan. Všeč so mi bile čiste oblike in malce drugačen končni izdelek.« Pa je nadaljevala. Pri svojem ustvarjanju danes uporablja tudi umetne kristale, aluminijaste in galvanizirane verižice in verige, bo pa v kratkem luč sveta Prstan – prvi je nastal pred tremi leti ugledalo tudi nekaj njenih oblačil. Včasih sodeluje s kakšnim domačim modnim oblikovalcem, precej hitro se je povezala z ZOOFO – Zadrugo oblikovalcev in ustvarjalcev, bila je prisotna tudi na domačem Tednu mode. Mlada ustvarjalka pravi, da je sicer razmišljala o Ljubljani, a se je na koncu vseeno odločila za Kranj. Dovolj velik in sedaj svetel prostor z oboki, v katerem si je uredila razstavni prostor in manjšo delavnico, jo je prepričal. Pa tudi v Ljubljani so najemnine izjemno visoke, nam še zaupa – tudi to je pretehtalo. Večinoma sicer njena prodaja poteka v spletni trgovini, vseeno pa ugotavlja, da bi bila vesela, če bi ljudje Živahnost barv pritegne pogled. Slovo od ljubljene Alenka Brun Kamnik – Ansambel Viharnik predstavlja novo skladbo z naslovom Slovo od ljubljene, katere zgodba govori o nesrečni ljubezni dveh zaljubljencev, ki jima je prevelika starostna razlika prekrižala načrte in se razideta. Za valček je tokrat besedilo prispeval Anže Šuštar, pod glasbo pa se podpisuje vodja in harmonikar ansambla Martin Vodlan. Skladba je bila posneta v studiu Rep- nik, videospot pa si tudi že lahko ogledate. Ustvarila ga je videoprodukcija TV Veseljak. Snemali so ga na Turistični kmetiji Trebušak, v njem pa zgodbo glavnih dveh akterjev uprizorita Mojca Čebulj in Simon Bučar iz Glasbene šole Bučar. Skladba je morda otožnejša, vendar so člani ansambla Viharnik optimistični in upajo na boljše čase ter posledično tudi na »slovo od korone«, povedo hudomušno. Manca Končnik pogosteje stopili v njeno trgovino. Sicer jo dekleta, ki želijo spoznati njo in njeno delo, obiščejo v živo, vseeno pa bi bilo lepo, ko bi bilo več »padalcev«, je humorna. Njene stranke prihajajo iz vse Slovenije, zlasti na Štajerskem so jo dobro sprejeli. Jo pa vleče tudi v tujino, na jug. Zdi se ji, da bi bil njen nakit lahko zelo všeč damam z Balkana. Poleg nakita Manca Končnik ustvarja še modne dodatke, kot so na primer pasovi. Izdeluje tudi po naročilu. Zanimivo pa je, da čeprav s ceno modnih kosov že od začetka resnično nima te- žav, ugotavlja, da se Slovenke drznosti še učijo. »Kot bi se bale barv ... Težko gredo iz cone udobja. Še vedno so prva izbira črna, zlata in srebrna barva,« pojasni. Njen prostor v Kranju se imenuje Mancca, kar je tudi ime njene blagovne znamke. Zanimalo nas je, ali je izhajala iz svojega imena, ko je razmišljala o poslovnem. Pravi, da je že dolgo, kar je iskala ime za svoj elektronski naslov in je bilo njeno ime prekratko. Dodala je še en c in nastala je Mancca. Tako da o imenu znamke pravzaprav ni veliko razmišljala in do danes se je lepo prijelo. Ansambel Viharnik je za novo skladbo Slovo od ljubljene že posnel videospot. Naj polko ima ansambel Šus Tržič – Na Radiu Gorenc je novembra potekalo glasovanje za izbor Naj polke Gorenca 2021. Ponovno so bili trije krogi in v zadnjem so zmagovalca izbrali poslušalci. Najboljšo polko Radia Gorenc so razglasili 27. novembra na frekvencah radia. Je pa to tudi datum, ko tržiški radijci praznujejo rojstni dan in je zato vse skupaj bolj slavnostno. Na koncu se je na tretje mesto uvrstil ansambel Kvinta s polko Želim si dom, drugouvrščena polka nosi naslov Ko si mi pomežiknila, izvaja pa jo ansambel Petan, zmagali pa so letos Tuhinjci, ansambel Šus, s polko Ona je lepa. Ta je tako postala naj polka Radia Gorenc 2021. A. B. Kamniški sudoku Kako se pocutimo po dveh letih pandemije? Najbrz. JEZNO ZMEDENO Šole zaprte! Supermarketi delajo na polno! piše in riše Ivan Mitrevski ŽALOSTNO sudoku_LAZJI_kam_21_21 NALOGA LAŽJI SUDOKU 5 9 3 Rešitev: 5 9 3 6 7 2 1 8 4 6 4 8 5 3 1 2 7 9 7 2 1 9 4 8 3 5 6 9 6 2 8 5 4 7 1 3 4 3 5 2 1 7 6 9 8 1 8 7 3 6 9 5 4 2 2 1 9 7 8 3 4 6 5 3 5 4 1 9 6 8 2 7 8 7 6 4 2 5 9 3 1 Vsega ste krivi državlja ni! 2 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam 21_21 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_21_21 sudoku_LAZJI_kam_21_21 4 5 9 4 1 2 8 9 2 5 3 4 6 5 2 7 1 4 5 6 8 1 8 7 6 1 2 9 7 6 3 6 3 8 2 1 TEŽJI SUDOKU REŠITEV ZLOMLJENO 7 5 4 6 5 96 17 9 4 71 2 3 8 9 4 2 6 3 68 2 1 5 7 3 48 1 2 75 7 9 2 4 6 26 15 9 8 2 3 7 9 6 1 4 7 63 4 5 51 6 8 4 9 2 2 1 48 74 7 9 3 6 5 1 2 3 27 6 5 4 8 9 8 7 25 1 89 94 6 2 3 4 9 6 3 8 2 5 7 1 Navodilo za reševanje: sudoku_TEZJI_kam 21_21 v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_LAZJI_kam_21_21 NALOGA 3 1 8 9 5 7 4 6 2 5 3 1 6 8 9 7 2 4 4 2 9 7 3 5 6 1 8 8 7 6 1 4 2 5 3 9 6 8 2 5 7 3 9 4 1 1 5 7 2 9 4 3 8 6 9 4 3 8 6 1 2 5 7 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam 21_21 2 8 9 4 7 2 4 8 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 4 2 1 6 5 9 1 7 sudoku_TEZJI_kam 21_21 NALOGA 2 9 6 4 7 5 4 6 7 6 2 Rekorde rji po številu okuženih . Rešitev: 2 9 5 4 1 6 8 7 3 POPOLNOMA RAZUMLJIVO 7 6 4 3 2 8 1 9 5 RAZOČARANO 8 5 4 6 5 2 7 1 4 5 6 8 1 8 7 6 1 2 9 7 6 3 4 6 3 8 2 1 Vse delate e! narob Čakamo nov vladni dekret! 9 4 1 2 7 6 4 3 2 2 9 5 4 1 3 1 8 9 5 5 3 1 6 8 4 2 9 7 3 8 7 6 1 4 6 8 2 5 7 1 5 7 2 9 9 4 3 8 6 22 petek, 3. decembra 2021 Prireditve, zahvale Prireditve v decembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v decembru? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Petek, 3. decembra, ob 10. uri, grad Zaprice Torek, 14. decembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Glas(be)ne urice Četrtek, 16. decembra, ob 18. uri, Galerija Pogled Petja Kolenko – V sliki in besedi Kustosinja razstave Saša Bučan Zaradi slabih epidemioloških razmer uradnega javnega odprtja razstave ne bo. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 10. do 18. ure. V primeru izboljšanih razmer bomo pripravili tudi uradno odprtje razstave. Vstopnina: odrasli – 4 evre, mladina in študentje – 3 evre KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 7. decembra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Kolo ustvarjalnosti – oblikovanje iz čebeljega voska Otroška delavnica Vodi: Rosana Kleindienst. Dodatne informacije in prijave na rosanaart@yahoo.com, vstopnina 15 evrov Torek, 14. decembra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Kolo ustvarjalnosti – oblikovanje novoletne dekoracije Vodi: Rosana Kleindienst. Dodatne informacije in prijave na rosanaart@yahoo.com, vstopnina: 15 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Torek, 7. decembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Glas(be)ne urice Serija glasbenih torkov, namenjena glasbenim ustvarjalcem. Vstop prost – ob upoštevanju pogoja PCT. Sreda, 8. decembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Video produkcija (za začetnike) Druženje ob osnovah video produkcije – uporaba kamere Blackmagic, snemanje kadrov, montaža. Vstop prost – ob upoštevanju pogoja PCT. Petek, 10. decembra, ob 19. uri, MC Kotlovnica Standup Kamniški komiki morajo povedati vse nove šale, ki so se nabrale v zadnjem letu. Iz domačih logov prihajata komična matadorja Jan David Kljenak in Gregor Skok. Vstop prost – ob upoštevanju pogoja PCT. Podarite naročnino na Gorenjski glas Gorenjski glas izhaja ravno prav pogosto – dvakrat tedensko, zato k branju ne sili vsak dan, pač pa se bere postopoma – petkovo številko ob koncu tedna in torkovo vse do petka. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) Sreda, 15. decembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Video produkcija (za začetnike) Druženje ob osnovah video produkcije – uporaba kamere Blackmagic, snemanje kadrov, montaža. Vstop prost – ob upoštevanju pogoja PCT. ATELJE NAROBE SVET V 97. letu starosti se je od nas poslovila mama, babica, prababica, sestra in teta Nedelja, 12. decembra, ob 10. uri Po piskru se dan pozna V izložbi ateljeja bo predstavljen prav poseben lončarski izdelek, in sicer s kratko zgodovino in namenom oziroma uporabnostjo izdelka. Vsako soboto v mesecu decembru bo na tak način predstavljen drug izdelek. Začnemo z goljufivim vrčem, ki je res nekaj posebnega. Ta veseli dan kulture Vabljeni, da si brezplačno ogledate razstave v vseh enotah MMK. ZAHVALA Serija glasbenih torkov, namenjena glasbenim ustvarjalcem. Vstop prost – ob upoštevanju pogoja PCT. Nova sezona akcije Branje je iskanje Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je začela novo sezono priljubljenega bralnega projekta Branje je iskanje 2021–2022, ki ga bodo zaključili konec maja prihodnje leto. »Veste, kateri hrast je v Kamniku največji, najstarejši? Ste kdaj opazovali krošnje lipe ob spomeniku padlim v prvi svetovni vojni, ki je na Žalah? Katere živali živijo v krošnjah in katere med koreninami dreves? Ali so drevesa pomembna za življenje na Zemlji? Naj bo tudi vam narava navdih za branje,« to je le nekaj iztočnic, s katerimi kamniški knjižničarji znova vabijo bralce – družine, šolske in predšolske otroke in posameznike k sodelovanju. Na spletni strani knjižnice boste našli zemljevid z nekaterimi drevesi, njihovimi opisi, opisi iger ob drevesih, pravljice in priporočila za branje. Preberite najmanj eno knjigo o drevesih in naravi, ki je lahko tudi po vašem izboru. Poiščite eno drevo, s seznama ali pa kakšno, ki vam je še posebno všeč, ob drevesu se fotografirajte skupaj s knjigo in sliko pošljite na e-naslov branjejeiskanje@kam.sik.si. Zraven na kratko opišite še knjigo, ki ste jo prebrali. J. P. Marija Cevec st. p. d. Mlinarjeva mama z Vasenega Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala škofu Andreju Sajetu in ostalim prisotnim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Ob tem gre posebna zahvala domačemu župniku Ediju Strouhalu. Hvala sosedom za pokop, kvartetu Grm za lepo odpete pesmi, praporščaku ter pogrebni službi KPK. Zahvaljujemo se tudi dr. Ahlinu za skrb ob njeni bolezni. Vsi njeni November 2021 ZAHVALA Ujeti v mrežo bolečine nate obujamo spomine. Težko je doumeti, brez tebe moramo živeti. Nekoč bo milostni gospod spet združil našo srečno pot. A do takrat spomin ljubeč bo nate v srcih in v soju sveč. ZAHVALA Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata Anton Čevka V 103. letu starosti nas je zapustila Rozalija Štrajhar iz Kamnika, rojena Koželj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in Tunjiškemu oktetu za zapete pesmi. Posebna hvala tudi zaposlenim v Domu sv. Katarine Mengeš za skrbno nego v njenih zadnjih mesecih. Naj počiva v miru. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogreb, pevcem kvarteta Grm, zdravnici dr. Majdi Ambrož Mihelčič ter osebju DSO Kamnik, Društvu ZŠAM Kamnik za govor in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. V mislih bo ostal vedno z nami. Žalujoči vsi njegovi Vsi njeni www.gorenjskiglas.si KOPALNI ABONMA Pokličite nas po telefonu na številko 04/201 42 41 ali nam pišite na e-naslov narocnine@g-glas.si in skupaj bomo poiskali najboljšo možnost za znesek, ki ga bo­ste določili vi. To pomeni, da ni nujno, da poklonite letno naročnino, saj so na voljo tudi druge možnosti. Gorenjski glas bo obdarovancem prinašal zanimive novice iz čisto vseh, tudi najmanjših krajev Gorenjske. In teh novic se ne da najti nikjer drugje! Obdarite svoje najdražje z zvestim prijateljem. 1 kopalni abonma = 10 x 2-urna vstopnica Velja za vse dni v tednu, tudi za nočno kopanje ob sredah, petkih in sobotah od 20. do 22. ure. Akcija velja do 31. 12. 2021, koriščenje abonmaja do 30. 4. 2022. Nakup abonmaja na recepciji term vsak dan od 7. do 22. ure. Več informacij na 01 83 44 100 ali info@terme-snovik.si. WWW.TERME-SNOVIK.SI 23 petek, 3. decembra 2021 Zahvale Časopis ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Draga mama, hvala za vso ljubezen, pozornost, skrb, vero v nas in v vse dobro, ki si nam jo vedno dajala. Neizmerno radi te imamo. Časopis Kamničan-ka brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č V globoki žalosti sporočamo, da nas je po kratki hudi bolezni v 96. letu starosti zapustila naša ljuba Foto: Gora v občini Kamnik. Milka Juvančič rojena Galjot, iz Kamnika šte vilka 1 Od nje smo se poslovili 25. novembra 2021 na ljubljanskih Žalah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, an 5 prijateljem, znancem, ki ste se prišli poslovit, jo str pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in sveče. Hvala dr. Jermanovi iz ZD Kamnik ter dr. B. Salobirju in osebju MCG Bolnišnice dr. Petra Držaja za zdravljenje in podporo v zadnjih dneh njenega življenja. Še posebej pa se iz vsega srca zahvaljujemo sostanovalcem iz bloka na Kovinarski 1c za vašo pozornost, skrb, sočutnost in velikodušno pomoč ob vsaki priložnosti, s katerimi ste jo vedno razveselili. Hvala vsem, ki ste jo cenili in imeli radi. Naj ostane v vašem spominu, bila je izjemna oseba. Žalujoči: hči Mirta z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 POGREBNE STORITVE Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. 041 634 948 stran 16 ZAHVALA Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Antonija Božič 8. 6. 1941–7. 11. 2021 V 75. letu starosti nas je zapustil naš brat, stric, prijatelj Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njeni November 2021 Janez Kosirnik ZAHVALA Ko večerna zarja zgine s svetlim sončkom za goro, vse na zemlji mine, ko se vrnem tja v nebo. V 82. letu življenja je v večnost zaspal Janez Jeglič upokojeni sodnik iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Centra starejših Gornji Grad, gospodu župniku Luki Demšarju za opravljen obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi p. d. Malezijev iz Tunjic ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darove za sv. maše. Hvala g. župniku Francu Urbaniji in g. župniku Juretu Koželju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta Grm za lepo petje. Hvala govornikoma g. Valentinu in ge. Darji. Hvala gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste mu pomagali v času življenja, dr. Damjani Plešnar Cvirn, osebju doma upokojencev, sosedom, posebno še Seliškarjevim. Hvala vsem za vse! Vsi njegovi Odšel si, oče, s tega nam sveta, v Gospodu spati si želel si vneto; trpljenje spremljalo te je že leta, vsa bol, gorje ti je sedaj odvzeto. Značaj tvoj blag in pa srca milino težko pozabil bo, kdor v družbi tvoji meril je srca globino. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 83. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedi in pradedi V 96. letu se je poslovila naša V 88. letu starosti nas je zapustil oče, brat in stric Franc Čevka p. d. Dobovšekov ata iz Zakala ZAHVALA V SLOVO Marija Amalija Vidmar Možkova Mara iz Prešernove v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in podarjene sveče. Posebna zahvala g. župniku, kvartetu Krt, trobentaču in Komunalnemu podjetju Kamnik. Hvala vsem, ki ste našega dragega Franca pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem puncam, ki ste zadnja leta pomagale pri negi na domu, negovalkam Zavoda Pristan in DSO. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili k počitku in darovali čudovito cvetje. Vsi njegovi Peter, Lovro, Mojca in Metka Ivan Černjavič Zahvale, osmrtnice z Medvedove 5 v Kamniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem DSO Kamnik in ZD Domžale za izrečena sožalja, sveče in druge darove. Hvala g. župniku, pevcem kvarteta Grm, trobentaču, praporščakom in KPK za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala osebju ZD Kamnik, dr. Majdi Ambrož in sestri Sonji. Naj počiva v miru. pokličite 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.si Žalujoči: Janko, Simona in Mira z družinami, vnuki in pravnuki Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. 24 petek, 3. decembra 2021 Adventni venčki na ogled Miklavževanja na Kamniškem – na Vranji Peči v soboto, 4. decembra, ob 15. uri v cerkvi na Vranji Peči Prodajno razstavo adventnih venčkov naj bi gostil Slovenia Eco Resort, a ker je organizatorjem ponagajalo vreme, so zamenjali lokacijo – pripravili so jo v Podgorju. – v Šmartnem v Tuhinju v soboto in nedeljo, 4. in 5. decembra, med 17. in 20. uro z okrog 20-minutnimi obiski Miklavža na določenih javnih krajih, npr. pred cerkvijo in po potrebi še kje (odvisno od prijav staršev); predviden je tudi obisk v Češnjicah nad Blagovico Alenka Brun Podgorje – Tanja Ocepek (Kotiček cvetja in petja) je letos načrtovala razstavo adventnih venčkov v Slovenia Eco Resortu, a ker je bila vremenska napoved za zadnji konec tedna v novembru slaba, je večji del predvidenega dogajanja dobil drug datum. »Cvetlična« ustvarjalka pa se je odločila, da razstavo, ki je bila tudi prodajna, vseeno izpelje, zamenjala je le lokacijo. Na profilu Kotička cvetja in petja na Facebooku je povabila obiskovalce, naj jo obiščejo v Podgorju. – v Kamniku na Šutni v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v cerkvi na Šutni; kot vedno bodo obdarovani otroci do 3. razreda osnovne šole – v Motniku v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri na prostoru pred Podružnično šolo Motnik – v Špitaliču v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri na prostoru pred dvorano Krajevne skupnosti Špitalič – v Zgornjem Tuhinju v nedeljo, 5. decembra, med 17. in 20. uro obiski Miklavža »od hiše do hiše« (po predhodnem povabilu staršev) – na Selih pri Kamniku v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri v cerkvi na Selih (po sv. maši) Vsa miklavževanja bodo potekala ob doslednem spoštovanju uradno veljavnih epidemioloških ukrepov, ki bodo veljala na dan prireditve. www.kamnik.si Morebitne spremembe bodo lokalno objavljene. Namizni adventni venček s srebrno-belim pridihom Ocepkova je imela prvo tovrstno razstavo pred desetimi leti. Začela je doma, potem se je dogajanje selilo v kavarne, domove kulture, nam pripoveduje. In ker je ena njenih ljubezni tudi glasba, natančneje petje, je vsakič razstavo pospremil glasbeni program: zapela je ona, pa še kakšen glasbeni gost se je predstavil. »To so bili zelo lepi dogodki,« se spominja. Na tokratni prodajni razstavi adventnih venčkov so namiznim delali družbo še viseči, venčki za na vrata. »Ljudje imajo sicer radi obe različici venčkov,« razloži. »Pred prvo adventno nedeljo kupujejo namizne s svečami, decembra pa precej povprašujejo tudi po venčkih za na vhodna vrata. Veliko pa se jih odloči za nakup obeh.« Pa trendi, nas je zanimalo. Ocepkova opiše: »Za na mizo imajo ljudje še vedno radi nordijsko smreko, ki se ne osiplje, in srebrno cipreso; za na vrta pa bolj posegajo po venčkih iz materialov, Tanja Ocepek ki zdržijo dlje, ker teh ne menjajo ravno vsako leto. V paleti barv najdemo rdečo, ki je barva decembra, pa vijolično, ki je barva adventa … Modni so naravni odtenki, uporabljajo se naravni materiali – veliko lesa, smrečja … Tudi novoletne 'bunkice', cimetove palčke, posušene pomaranče ... Prihod- nje leto bodo trend zelena, rjava in njeni odtenki, barve zemlje ...« našteva. Avtorica razstave ne skriva, da se je letošnje zelo veselila, samega dogodka in sploh nastopa Tilna Lotriča. Z žalostnim nasmehom doda, da se je tako z razstavo vrnila »na kraj zločina«, tja, kjer je začela. V Sloveniji uspešno posluje že 150 pogodbenih pošt Pošte Slovenije Pestra ponudba na enem mestu, prihranek časa in daljši odpiralni/delovni čas. Vse to in še več so prednosti, ki jih Pošta Slovenije in njeni pogodbeni sodelavci zagotavljajo svojim strankam. Pogodbena pošta Pošte Slovenije je namreč enakovredna ostalim oblikam poštnih poslovalnic, saj zagotavlja pestro ponud­ bo storitev na enak način kot ostale pošte. V nekaterih evropskih državah delež pogodbenih pošt že presega 90 odstotkov, v Sloveniji pa je zaenkrat 30-odstoten. Dosedanje izkušnje in raziskave kažejo, da so uporabniki poš­ tnih storitev zadovoljni z načinom izvajanja storitev na pogodbenih poštah, kot tudi z ostalimi prednostmi, ki jih ta oblika poštne poslovalnice zagotavlja Od oddaje in prevzema pošiljk do plačila položnic Enako kot na ostalih poštah lahko na pogodbeni pošti oddate in prevzamete poštno pošiljko, plačate položnico, dvignete gotovino, kupite znamko, kuverto, paketno embalažo itd. Na nekaterih pa prodajajo tudi srečke in sprejemajo stavne listke za loto. Več ponudbe na enem mestu Pogodbene pošte praviloma delujejo v središču naselja, v pri­ tličju stavbe, imajo urejen dostop za invalide ter parkirne prostore za stranke pogodbene pošte. Kar nekaj pogodbenih pošt posluje v prostorih Pošte Slovenije, ki jih pogodbeniki lahko najamejo ali odkupijo. V teh prostorih pogodbeniki opravljajo tudi svojo osnovno dejavnost (trgovina, bencinski servis, trafika, cvetličarna, občina, kmetijska zadruga, turistično-informacijska pisarna …), saj je bistvo pogodbene pošte vzporedno izvajanje poštne in osnovne dejavnosti. Pogodbena pošta je za delo s strankami odprta vseh pet delovnih dni v tednu (od ponedeljka do petka), lahko pa je odprta tudi v soboto. Minimalni tedenski delovni čas je 22 ur. oglasno sporočilo / www.posta.si Visoka kakovost opravljanja poštnih storitev Zaposleni na pogodbeni pošti se pred začetkom opravljanja poš­tne dejavnosti udeležijo izobraževanja in praktičnega usposabljanja na učnih poštah, kasneje pa so jim za morebitno pomoč vedno na voljo tudi zaposleni v Pošti Slovenije. Po zadnji anketi iz leta 2021 je več kot 80 odstotkov pogodbenih pošt zadovoljnih s pomočjo, ki jo pri izvajanju storitev na pogodbenih poštah dobijo od zaposlenih v Pošti Slovenije. Strankam so tako na pogodbenih poštah na voljo enako kakovostne storitve kot na ostalih poštah. Zadovoljstvo strank Prednosti za stranke Pogodbeniki z razširitvijo svoje ponudbe s poštnimi storitvami svojim strankam prihranijo marsikatero pot in čas, ki so ga prej porabile za obisk pošte. Zato ne preseneča zadovoljstvo, ki ga izražajo obiskovalci pogodbenih pošt. S pogodbeno pošto v svojem kraju so zelo zadovoljni tudi prebivalci Mestne četrti Radvanje, ki sodi pod Mestno občino Maribor. Pogodbena pošta na Pohorski ulici v Mariboru je bila odprta leta 2019, upravlja jo podjetje Bruc. Kot poudarja predsednik Mestne četrti Radvanje g. Rajko Kotnik, so prebivalci Radvanja pogodbeno pošto zelo dobro sprejeli: »Pogodbena pošta v našem kraju je primer dobre prakse. Zelo smo veseli, da je pošto prevzel pogodbenik, s katerim smo v naši mestni četrti res zadovoljni. Pogodbenik, ki ima v najemu prostore nekdanje pošte, je zelo angažiran. Ustrezna je tudi ponudba storitev na pogodbeni pošti, prav tako daljši delovni čas.«  Daljši odpiralni čas: od ponedeljka do petka, lahko tudi v soboto. Zagotovljeno izvajanja storitev na enak način kot na ostalih poštah.  Obstoječa poštna številka: naslovi uporabnikov ostanejo enaki.  Pestra ponudba na enem mestu in prihranek časa: na pogodbeni pošti potekata poštna in osnovna dejavnost pogodbenika (trgovina, bencinski servis, trafika, cvetličarna, občina, kmetijska zadruga, turistično-informacijska pisarna …) druga ob drugi. Lokacija pogodbene pošte: praviloma v središču naselja. Možnost razvoja lokalnega gospodarstva Prednosti za pogodbenike Ta organizacijska oblika predstavlja tudi podporo lokalnemu gospodarstvu, saj podjetjem omogoča opravljanje poštne dejavnosti kot dodatno storitev. V zadnji raziskavi iz leta 2021 je kar 42 odstotkov pogodbenikov odgovorilo, da se je s širitvijo njihove ponudbe s poštnimi storitvami povečalo tudi število strank v osnovni dejavnosti. Poleg tega dodatnega zaslužka ter konkurenčne prednosti pred tekmeci pa samo izvajanje poštne dejavnosti mesečno zagotavlja tudi stalno plačilo za upravljanje pogodbene pošte.  Združitev dejavnosti pošte z osnovno dejavnostjo.  Možnost najema/odkupa poslovnih prostorov Pošte Slovenije za opravljanje osnovne dejavnosti pogodbenika in dejavnosti pogodbene pošte.  Pridobivanje novih strank: širitev ponudbe s poštnimi storitvami omogoča pridobivanje novih strank in povečanje prometa v osnovni dejavnosti pogodbenika. Po anketi iz leta 2021 beleži 42 odstotkov pogodbenikov povečanje števila strank v osnovni dejavnosti. Plačilo za upravljanje pogodbene pošte. Pošta Slovenije si prizadeva, da bi tudi v vašem kraju, kraju Stahovica, zaživela pogodbena pošta Pošte Slovenije. Ker je pred leti v Stahovici že poslovala pogodbena pošta, bralke in bralci zagotovo že poznate njene prednosti ter ponudbo, ki vam jo pogodbena pošta zagotavlja. Če želite tudi vi postati del uspešne poštne zgodbe in bi želeli upravljati pogodbeno pošto Pošte Slovenije 1242 Stahovica, nam pišite na e-naslov PGP.mnenje@posta.si. V Pošti Slovenije vam bomo svetovali, kako organizirati delo pogodbene pošte, da bi dosegla optimalne rezultate. Seznam vseh pošt, za katere iščemo poslovne partnerje, je objavljen na spletni strani www.posta.si. Prevzem in oddaja pošiljk na bencinskih servisih Letos se lahko ob razprodajah in praznikih izognete gneči ob prevzemu svojega paketa, tako da izberete dostavo na bencinski servis. V Kamniku omogočamo prevzem in oddajo pa­ ketov ter oddajo priporočenih in navadnih pisem na BS Petrol na Ljubljanski cesti 10 in BS Petrol, Perovo 24.