Kranjsko - Slovensl Katoliški Jednota je jtrva In najstarejšo slovenska bratska podporna organizacija ? Ameriki Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America Posluje že 39. leto GE8LO K. 8. K. J. JE: 'Vse za vero, dom in narod!" ITOffiftMtfHaA OF THK GRAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION CLEVELAND, 0„ 14. MARCA (MARCH), 1933 LETO (VOLUME) XIX. VESTI IZ CLEVELANDA NAJSTAREJŠI SLOVENEC „ ...—r„. , V CLEVELANDU VESTI IZ JUGOSLAVIJE Ixs Angeles, u% 10. marca. —Danes zvečer okrc#osme ure se je pojavil ob obali morja v Južni KdMHiiji močan potres, ki se je vlekel v razdalji 200 milj, od mesta Santa Barbara do mesta Long Beach. Potresni sunki fo trajali več ur in prizadeli grozno škodo. Potres je najbolj razdejal mesto Long Baath, oddaljeno kakih 600 milj od SanFranci-sca, broječe 160,00TO|reWval-cev. Skoro vse hiše tega mesta so več ali manj poškodovane in porušene; mnogo istih bo treba podreti. V Long Beachu je bilo med potresom ubitih 74 oseb, nad 3,000 pa ranjenih, od katerih jih bfe» vsled poškodb dosti umrlo." Potres je obiskal še sledeča druga mesta: Los Angeles, 12 mrtvih, 4,000 ranjenih; Watts, štirje mrtvi; Comjton, 13 mrtvih, 150 ranjenih; Santa Anna, trije mrtvi; Huntington Park, 12 mrtvih; San Pedro, dva mrtva; Wilmington, en mrtev; Bellflower, trije mrtvi; Artesia, štirje mrtvi; Hermosa Beach, en mrtev; Garden Grove, en mrtev; Walnut Park in Nor- Vsled "bančnega praznika," ki je bil določen po predsedniku Zedinjenih držav, počivajo vsa bančna podjetja sirom Amerike. Ker banke ne obratujejo, je zaradi tega prizadeto vsako podjetje, tako tudj naša društva in Jednota. Od raznih strani se nam poroča, da sc čekov, ki so bili poslani iz glavnega urada ne more vnovčiti. Samoobsebi je umevno, da dokler so banke zaprte, se čekbv vaovčiti ne more. Zato ne morem na vprašanja druzéga odgovoriti, kakor to, da naj se čeke toliko časa hrani, da se bančne razmere uredijo in da banke zopet s poslovanjem prično. Banke gotovo ne bodo dolgo časa zaprte. Pričakovati je, da se razmere prej ali slej uredijo, da se bo poslovfnje lahko zopet točno in redno vršilo, kakor je bila to v navadi v preteklosti. Ravno teko se nas povprašuje, kako v bodoče pošiljati dertar na glavni urad. Navodilo in pojasnilo v ta namen je bilo z razpisom asesmentov za tekoči mc:cc poslano na vsa krajevna društva. Tajniki (ice) krajevnih društev naj se po poslanem navodilu ravnajo, j Društva, ki prejmejo iz glavnega urada čeke za bolniško pcdporo itd., lahko take čeke vrnejo na račun asesmenta. Če imajo društva na rokah gotov denar, naj «gotovini članstvu podporo izplačajo, čeke pa vrnejfc na glavni urad v plačilo na račun asesmenta/ V tfckih slučajih se zahteva, da oseba, na katero je ček izdan, istega indorsira (podpiše). Podpis člana (ice) potrdi tudi društveni tajnik (ica). Na številna vprašanja tikajoča sc sedanjih bančnih razmefne morem odgovorili. Ob časo, ko tO pi-fem, bankirji niti sami ne vedo, pri čem, da so. In dokler bankirji sami ne znajo kako in pod kakimi pogoji bo bankam v bodoče dovoljeno poslovati, tudi nam ni mogoče na stavljena vprašanja odgovoriti. Edino kar nam je storiti je to, da smo mirne krvi, da potrpimo in čakamo na boljše čase. Dal Bog, da bi se sedanje razmere v najkrajšem času zboljšale, nakar se bo tudi poslovanje med društvi in Jednoto zopet točno vršilo. Za glavni urad K. S. K. Jednote: > Josip Zalar, glavni tajnik. Skupno materijalno škodo na porušenih poslopjih se računa nad 50 milijonov dolarjev; natančno število mrtvecev iz drugih naselbin pa še ni znano. Rdeči križ, policija, legijonar-ji, prostovoljci in vojaštvo mornarice so prizadetim nudili prvo pomoč. Nad mestom Long 'Long Bach je proglašeno obsedno stanje. Governer Rolph je naznanil, da «bo prišel jutri v Long Beach, da se prepriča o posledicah te grozne elementarne katastrofe in da ukrene potrebne korake v pomoč ponesrečencem. Iz vseh držav Unije prihajajo v Long Beach od governer je v sožalne brzojavke in ponudbe za pomoč; ljudstvo se je že precej pomirilo. 40-LETN1CA DRUŠTVA | Dne 19. marca 1893, torej pred 40 leti se je v naši zapadni slovenski metropoli Pueblo, Colo. zbralo skupaj 50 zavednih rojakov v svrho ustanovitve prvega slovenskega podpornega društva te naselbine, kateremu so dali ime "Bratovščina sv. Jožefa." Vsak izmed teh ustanovni kov je plačal $5. pristopnine. Kasneje se je ime društva premenilo na "Kranjsko rimo-katol. društvo sv. Jožefa. Za ustanovitev tega društva lc je najbolj trudil pok. Matija Grahek. Dopisoval je tudi z Msgr. Buhom iz Minnesote, ki mu je dal več nasvetov za ustanovitev in vodstvo društva: Ustanovniki so bili sledeči: Frank Božič, Frank Draguns, Josip Germ, Josip Pugel, Jak. Jerman, J. Janžekovič, Frank Petrič, Urh Papeš, Janez Rus, Jakob Stefanič, Jakob Skufca, Mike Thomas, John Petrič, Josip Mlinarič, Janez Klemenčič, Anton Sever, Jakob Blatnik, Anton Bradač, Josip Frkul, Marko Gornik, Marko Gorše, Anton Jakopič, Janez Kambič, Peter Pečavar, Marko Plut, Josip Rus, John Roltz, Matevž štenta, John Zakrajšek, Jernej Petrič, Jernej Simonič, Josip Grahek, John Jerman, John Adolsh, Josip ču-!ig, Martin Geršič, Matija Grahek, Mike Egan, Matt Jerman, Frank Mehle, Jurij Plut, Mihael Oražem, Matija Sever, Kozma Josip Zalar starejši, je bil rojen dne 19. marca, 1844, torej Še predno je nastopil vlado bivši avstrijski cesar Franc Jožef. Zibelka mu je tekla v vasi Du-le, fara Borovnica. V Borovnici je opravljal več let službo železniškega čuvaja. Poročil se je dne 5. februarja, 1866 v Borovnici. V zakonu sta bila on in njegova žena Marija ob-lagodarjena z 11 otroci; dva sta umrla v zgodnji mladosti, ostalih devet je pa prišlo kasneje z materjo k očetu v Ameriko, in sicer v Forest City, kjer je njihov oče kopal črni diamant v tamkajšnjem premogovniku; v Ameriko je dospel leta 1891. — Njegova soproga je umrla dne 23. marca, 1919. Zlata poroka te zakonske dvojice se je na slovesen način vršila v Forest City, Pa., dne 5. februarja, leta 1916; tedaj je bilo navzočih nad 70 ožjih sorodnikov Zalar-jeve družine. Od vseh Zalar j e-vih sinov in hčera so danes še pri življenju: Mr. Josip Zalar, v Jolietu, 111.; Mr. Anton Zalar, Mrs. James White in Mrs. Frank Sussman, slednji trije živijo v Clevelandu, O. Naše iskrene čestitke k njegovemu godu in rojstnemu dnevu! Naj mu večni Bog dodeli, Obletnica smrti zasluženega Jednotarja Prihodnjo nedeljo, • dne 19. marca bo poteklo eno leto, odkar je v Jolietu, 111., umrl znani pijonir jolietske naselbine in naš zaslužni Jednotar brat Anton Nemanich starejši, bivši večkratni predsednik naše podporne organizacije. Bodi mu ohranjen blag spomin in naj v miru počiva! Morilec Čermaka obsojen na smrt Miami, Fla.—Dne 10. marca je bil na smrt obsojen Italijan Giuseppe Zangara, ker je dne 15. februarja smrtno nevarno obstrelil chicaškega župana Anton J. Čermaka. Ta zločin bo plačal z elektrokucijo. Kdaj se bo ista vršila, bo določil governer. Morilec je vzel obsodbo hladno na znanje, in je pri tem celo sodnika, ozmerjal, da je tudi kapitalist; omenil je dalje, da se prav nič ne boji električnega stola. da bi dočakal najvišjo mu določeno dobo življenja, da bi za-mogli čestitati tudi k njegovi stoletnici! H. X S tem se uradno namenja Članom našega društvp^da bo imelo društvo skupno spoved v soboto 18. in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 19. marca pri osmi sv. maši. Člani so prošeni, da to vpoštevajo in opravijo velikonočno dolžnost s društvom, kakor prej omenjeno; društveni odbor ne prevzame nobene odgovornosti v tej zadevi, saj vsak dobro zna, kaj mora storiti. Obenem prosim člane, da se udeležijo prihodnje seje v večjem številu kakor navadno. Prvič bo omenjena seja važna, ker bodo nadzorniki poročali o trimesečnem računu, kar bi moralo vsakega člana zanimati; drugič bo na prihodnji seji preči-tana resolucija ali inkijativni predlog društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., za uvedbo nove smrtninske lestvice, ki bi prinašala rezervno iste gotovo udeleži. Člani, ki ne pridete na to sejo, naj se potem ne hudujejo na drugega, če jim sklepi ne bodo po volji. V nedeljo dne 26. marca bo imelo naše društvo skupno sv. obhajilo med osmo sv. mašo v naši slovenski cerkvi na 57. cesti. Zbirali se bomo v Slovenskem domu ob 7:30; v cerkev odkorakamo pet minut pred mašo. S pozdravom, F. J. Sumic, zapisnikar. 25, bo za naše društvo skupno sv. obhajilo dne 19. marca med sv. mašo ob 7:30 «jutraj. Hvalevredno bi bilo, da bi se članstvo skupnega obhajila udeležilo polnoštevilno. To pa naj velja ne samo sa Newburg in okolico, ampak tudi za bolj oddaljene člane. Dolžnost je že itak vsakega člana, da opravi velikonočno spoved, kar se bo tudi od vsakega strogo zahtevalo. Torej le pridite 1 Bratsko vas pozdravlja, - Anton Kordan, tajnik. Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo. Društvo sv. Vida, št. Cleveland, O. Članom in članicam našega društva se naznanja, da bo na-' še društvo imelo svojo veliko- Cenjeno mi članstvo: Nazna- nočno spoved v soboto, dne 18. gjam sklep društvene seje, da marca popoldne in zvečer, v ne-se mora pismenim potom ter deljo, dne 19. marca ob 8:30 pa v Jednotinim Glasilu obvestiti skupno sv. obhajilo v cerkvi naše članstvo, de se udeleži pri- sv. Vida. Zbirali se bomo v hodnje redne mesečne seje v navadnih društvenih prostorih torek, dne 31. marca ob navad- ob osmi uri. Prinesite svoje nem času. Od zadnje seje je društveno regalijo seboj in pre- ostalo dosti nedovrfcenih točk, skrbite si spovedne listke že po- zelo važnih za poslovanje dru- prej ali pa v nedeljo zjutraj; štva, katerih pa nočem tukaj v tc( ivi ui ui liiasAta icici mu , , , ... , _ , vrednost Pri tej priliki ako predno se P°damo v cerkev, jih Glasilu omenjati. Dolžnost vsa- bom jaz delil v Knausovi dvo- kega, ki se zanima za društvo rani in naš brat predsednik, je, da bo navzoč na prihodnji Udeležite se skupnega sv. ob- seji dne 21. marca, hajila polnoštevilno. S sobratskim pozdravom, A. J. Fortuna, tajnik. Društvo Marije JPomagaj, it. 7« Chicago, 111. Tem potom naznanjam vsem članicam našega društva, da se bo prihodnja mesečna seja vršila v nedeljo 19. marca, točno ob drugi uri popoldne v navadnih prostorih. Vse članice, ki ste dobile posojilo od Jednote, prosim, da pridete na moj dom in prinesete svojo knjižico seboj. Na letni seji je bilo sklenjeno, da vsaka članica, ki je bila poslana obiskat bolno sosestro, in tega ne stori, bo kaznovana 50 centov. Tega se bomo strogo držali. Vse članice, katerim je mogoče, uljudno prosim, da pridite plačat svoj asesment na dom.. Gotov Čas, ko bom doma, je vsak torek in sr§do dopoldne, v torek zvečer in vsako soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne pred sejo. Prosim, da se tega držite, kolikor je mogoče. Na- Žalosti, ker ona je naša patro-na; njo bomo prosile na našo zadnjo uro za srečno smrt. S sosestrskim pozdravom, Joeephine Fortun, tajnica. 148, Društvo sv. Jožefa, št. Bridgeport, Conn. Cenjeni mi sobratje in sestre: Naznanjam vam, da je nemila smrt dne 28. februarja iztrgala iz naše srede člana Štefana Marko]?. Pokojnik je bil rojen leta 1881 v Gumilicaju, Prekmurje, Jugoslavija. Ločitev je bila težka od njegove drage žene in ljubljene de-ce, ki so na dan pogreba tako milo za vedno jemali slovo in tako milo zadnjič gledali svoje-moj | ga dragega očeta. Pokojnikova žalujoča žena se lepo zahvaljuje vsem, ki so ji v tem času žalosti bili na pomoč in ki so se udeležili pogreba. bo v korist članstva in K. S. K. 'Seja se vrši v navadnih zboro-Jednote. valnih prostorih. Imamo par Za društvo sv. Ane, št. 156, zelo važnih stvari za rešiti, ozi KSKJ.: Mary Virant, predsednica. France*. Stqnich, tajnica. roma za odobriti, kar bo v korist celokupnega članstva; radi tega bi bilo potrebno, da bi Mary Nosen, blagajničarka. j vas bilo vsaj 50 odstotkov na-(Pečat društva). vzočih. Seja se prične točno Chisholm, Minn., dne 6. mar- ob 8. uri zvečer, to pa radi sv. ca 1933. misijona, ki se vrši že skozi cel --teden. Seja bo zelo kratka, ta- Društvo Marije Pomagaj, ko, da se boste po isti lahko Št. 164, Eveleth, Minn. udeležili večernih misijonskih Tem potom se naznanja sklep pobožnosti. Dalje sporočam naše zadnje mesečne seje, da članstvu, da bomo imeli skupno priredimo na Belo nedeljo, dne velikonočno spoved v soboto, 23. aprila, veselico v prid dru- dne 18. marca 1933 in v nede- štvene blagajne, ker se je ista lj0 19. marca bo skupno gv. ob-že čisto posušila. To naznanilo hajilo pri 8. sv. maši. Spovedo-naj velja osobito onim, ki niste valo se bo popoldne od 3:30 do bile na zadnji seji navzoče; o 6. ure in zvečer od 7:30 naprej, tej nameravani prireditvi bom Ker je naše ljudstvo zelo veli- že pozneje še kaj več poroča- ko po članstvu in da ne bo pre- la. velikega navala zvečer, radi te- Sklenjeno je bilo tudi, da od ga se vas prosi, da komur čas zdaj naprej bo na vsaki mesec- dopušča, naj opravi spoved že Ker je pokojnik spadal s svo- ni seji ena članica deležna na- popoldne, da ne bo zvečer pre- dalje vas prosim, da pokažete j0 ženo in četvero otroci k na- ggide 50 centov, če se bo udele- velikega navala, zanimanje za naše društvo s šem društvu ter ter Jednoti, za- ^ seje, in katera bo tako V nedeljo zjutraj se pa zbira- mogoče, bo članom tudi pojasnjeno, kaka razlika bi bila pri plačevanju asesmenta, ako bi bila nova American Experience lestvica sprejeta. S pozdravom, Louis Kownerl, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo. Vsem članom in članicam našega društva se uradno nazna NAZNANILO članom društva sv. Jožefa, 53, Waukegan, 111. št. tem, da redno prihajate na se- to se ga večkrat spomnimo v i srečna, da bo njeno ime prišlo mo v cerkveni dvorani točno ob jo; s tem boste dale tudi odbo- molitvi za pokoj njegove duše. na vrsto; če pa iste ne bo na 7:30 uri nakar skupno odkora- ru večjj,veselje do dela. Naj mu bo lahka ameriška gru- seji, ne bo deležna nagrade, če- kamo v cerkev k sv. maši. Torej na svidenje! Pozdrav! da! Gospod, daj mu večni mir ravno bo njeno ime vzdignjeno. Bratje in sestre! Upam, da Pauline K obal. tajnica, in pokoj in večna luč naj mujCe hočete vse bolj natanko ve- ste vsi čitali v predzadnjem 1923 W. 23rd St. sveti! Amen. deti, kako in kaj, pridite vse "Glasilu" poslanico duhovnega -- Nadalje vam poročam, da na na prihodnjo sejo, pa boste vi- vodje naše K. S. K. Jednote; v eden izmed zadnjih se mi je na- Društvo Marije Čistega Spočet- praznik sv. Jožefa, dne 19. mar- dele. Morda boš ravno ti prva tej poslanici nas č. č. duhovni znanil in sicer naš čislani in, ja, št. 80, So. Chicago, II/. Ca, ko bo godovni dan patrona na vrsti, čeravno morda nisi bi- vodja opominja na versko dolž- visoko spoštovani sobrat, Rev. Tem potom naznanjam čla- našega društva, bohio imeli vsa ja ¿e cel0 leto na seji? nost, katero dolžnost smo pod Filip Separovič, župnik naše nicam našega društva sklep opravila kot zadnja leta na ta Dalje smo sklenile, da ima prisego c))ljubili spolnjevati, Zadnje čase imamo izvanred-no veliko bolnikov na naši listi; cerkve, ki se sedaj nahaja v zadnje seje, da priredi društvo dan. Zato .naj bo vsak član in naše društvo skupno velikonoč- predno smoCbili sprejeti v dru-Clani našega društva so tem bolnišnici sv. Antona na Grand Card in Bunco party v cerkve- članica v cerkveni dvorani zju- no spoved dne 25. marca, dne štvo ter v K. S. K. Jednoto. V __,_________________ potom obveščeni, da prejmemo ¡n Chippewa St. Dasiravno ima- ni dvorani v nedeljo, dne 19. traj ob 7:15. Dolžnost je, da je 26. marca pa sv. obhajilo; kdaj drugem stavku te poslanice se nja, da je članstvo soglasno skupno sv' o^ajilo na nedeljo mo pri društvu bolniški odbor, marca zvečer, ob pol osmih, vsak društvenik navzoč in vsa- ravno, bo g. župnik že v cer- čita, da naj društveni uradniki sklenilo pri redni mesečni seji s*\Jožefa' to je 19, marca' na je vseeno naša bratska dolžnost, Ker se bo naša društvena seja ka društvenica. kvi oznanil. Drage mi sosestre, članstvo opomnijo na to dol- god našega društvenega patro- da obiščemo naše bolne sobrate vršila ravno isto nedeljo, zato Dalje vas opozarjam na ¡vu- lepo ste prošene, da pridete vse žnost, ter da naj vestno pazijo, na- in sosestre vselej, kadar je to ste, drage mj sosestre, uljudno zemsko (velikonočno) veisko k sv> obhajilu; čim več nas bo, da vsi člani in članice opravijo Člani so opozorjeni, da pra- mogoče, ne pa samo tedaj, ka- prošene, da bi prinesle kak dar dolžnost. Torej naj vsak pra- tem lepše, kakor pa samo kakih svojo versko dolžnost. In ker dne 19. februarja, da naj se vrši skupna velikonočna spoved in sv. obhajilo v nedeljo dne 19. marca pri polosmi sv. maši vila določujejo, da vsak član dar vas tajnik pošlje uradnim Spovedovalo se bo v soboto po- °Pravi spoved in prejme sv. ob- potom. poldne in zvečer. K sv. obhajilu hajUo enkrat na leto. Ne da bi £e večkrat sem slišal za šalo, ali dobitek na to sejo za našo vočasno opravi spoved; ni treba io ali pa 20. Vsaka naj pride, članstvo našega društva spada društveno p r i r e d i t ev (Card čakati, da bi vas odborniki po ¿e nima morda kakega posebno tudi v druge slovenske fare v M Party), ker ista se bo vršila v večkrat na to opominjali. važnega zadržka. Cemu bi se Clevelandu, radi tega tem po- pristopite pri polosmi sv. maši, vam •*mo Pravila govorila o va- pa tudi za resno, da so ženske korist društvene blagajne. Ravno na ta dan, dne 19. sramovale, da smo članice kato- tom prosim dotične, kateri ste kajti pri polsmi sv. maši bo verskih dolžnostih, se vam bolj podvržene bolezni; no, pri K sklepu opozarjam vse one marca bomo imeli tudi našo Hškega društva in katoliške izven naše fare, da si ob pra-skupno sv. obhajilo za društvo. tudi P°!aga na srce vašo dol- nas je ^ g^aj ravno obratno;jčlanice, ki so zaostale z ases- redno mesečno društveno sejo; Jednote? To bi moralo biti vem času preskrbite spovedne Zavedajte se, da ste član KSKJ, žnost do vašega posameznega z jzjemo enega slučaja, so vsi mentom, da to poravnajo; ako pridite na sejo v velikem šte- nam vsem v čast in ponos kot listke, katere dobite pri tajni-katere geslo je "Vse tiste, »me, ter istega oddajte pri ob- članice so naprošeni, da pridejo Razmere» kakoršne imamo da- rov^ Joseph Petrič, Nikolaj pravilih. " ' . [ S sobratskim pozdravom, katere so bile članice našega hajilni mizi, ko prejmete sv. v prve sedeže, moški na moško nes, naj nam stojijo kot težko- Fabtf, Joseph Vukelich ter Va- S pozdravom, Louise Likovich, tajnica. Štefan Piczko, tajnik. stran in ženske na žensko stran, če» katere moramo s ' trudnim ientin Mikuluš. tako, da bodo člani kolikor mo- delom in trpljenjem premagati. Clanstvu širom Amerike na_ goče skupaj, da se bo v resnici SaJ smo .v« J* en° ah dru*° znanjam, da je sedaj pri nas v pokazalo, da je skupno sv. ob- *tran P™adeti, naj se torej gt Louisu ^^ grmenja jn hajilo za naše društvo. drzimo >n skuP™ ob™imo na bliskanja o stari pivi, da je ve- Drasri moii člani in članice! Unega, kateri je se vedno nam lilranalra in vnana rkivsurarna naše&ra društva, da se v nolnem Društvo Marije Sedem 2alosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Ane, št. Chisholm, Minn. 156, . ,. vl Cenjenim članicam našega Tem potom vab,m vse člane dru-tva ge naznanja gklep zad. na-taken." prošene, udeležite se te seje vse katera lahko plača asesment, , leta 1893 ko se je usta- fa,ieri mogoče je vec prizaoet dj ^ tako obiagodarjena, da so za rešiti več važnih točk; torej novilo in organiziralo naše dru- kakor fko ne v drugem, ^^ pred pivovarno yelik štvo, ki je pozneje bilo ustanov- vsfJ « moralno podporo, da ^ „No a ,fcati nik K. S. K. Jednote. In ravno ostane članu P°«um » naPre' Srečni časi" letos, dne -19. marca poteče to- dek kakor hltro se zop€t P°kai I rej 40 let, odkar je bilo usta- žejo nove Prenovljeno to pijonirsko društvo Gotovo pridemo na površje v naše naselbine. Zaradi tega je teJ krizi, ako skupno stojimo in pa dolžnost vsakega člana, da delujemo z naprednim pogle- društva, pa so odstopile in osta- Rešnje Telo. Bratje in sestre! le dolžne v našo društveno bla- Upam in sem skoro prepričan, gaj no, da bi bile toliko dobre, da ne bo nobeden izmed vas da bi povrnile društvu, kar mu prelomil prisege, katero ste iz- spada, kakor je bilo društvo rekli v pričo Boga ter vseh na- dobro, da je zanje založilo. — vzočih članov, ko ste bili spre- b^^imeTe 7ku7no Društvo Je » V8e' 8a"10 ^eti v društvo in K- S- K- Jed' 'za ene ah nekatere. Dobre čla- noto. niče so v blagajno prispevale, Posebno še letos, ko se nam druge so pa ven vzele, a nič nudi tako lepa prilika, ko ima-prispevale. To je zelo grdo, pa mo skupno sv. obhajilo na dan kateri maši ravno, bo že v cer- ste, drage mi sosestre, ponovno ky. oznanjeno Ker se bo ravno naj" bo že M eno ali dru^° in in Prflznik sv. Jožefa, kateri je x a • lj i-.jj patron in zaščitnik našega dru- ta čas v naši fari'vršil sv. misi- Ob , ,, , ,, _ A . jon, se bo nudila vsem lepa pri- koncu še enkrat prosim ah pa tudi ne. Gotovo vam je ^ da gedaj opravimo našo bilo bi tudi zame. Dalje vas prijazno vabim na štva, obenem je pa ta dan tudi prihodnjo mesečno sejo dne 19. zaključek ali sklep sv. misijo- celokupno članstvo, da se za go- znan zaključek zadnjih treh sej, veiikonočno versko dolžnost. marca> da se bomo' Pogovorile, na i._______1___• v _ m_ • _ • _ rlo olonino Iri sJrvimi i a lrnn 1/nf 1/qI/a in Lrrln i Ki ndiim/lilA ma^a 40-letnico kolikor mogoče lepo dom- Ne pozabimo da z moli-in dostojno proslavi. In v res- tviJ° se ni še nikoli kaj slabega niči ni nobene lepše poti, kakor storilo. Ker je to leto ravno pristopiti k mizi Gospodovi "Sveto leto," zamoremo dosti skupno z društvom. dobrega storiti z molitvijo za tovo udeležite prihodnje seje. S sobratskim pozdravom, Anton J. Skoff, tajnik da članica, ki dolguje več kot za tri mesece, ni upravičena do Sv. misijon se prične v nedeljo . . , m • j 19- marca, sklep istega bo pa v bolniške podpore. _ Torej^ drage četrtek_ Torej prosim vge čla_ mi članice, poravnajte svoj dolg malo po malem, kolikor pač v velikem številu, da prejmemo Društvo sv. Antona Padovan-skega, št. 72, Ely, Minn. ; | minute, ko vas lahko kaka ne-Naša zadnja redna seja se je sreča zadene; potem je pa vse-Obenem prosim tudi vse one pravilno življenje med ljudmi vršila dne 5. marca, kjer je bilo ga samo odbor kriv, kar pa ni člane, ki imajo regalije, da iste in za razširjanje bratske lju- sklenjeno, da bo članstvo naše- resnica; odbor se mora ravnati prinesejo seboj in jih pripno na 1 bežni, in za pomoč bratu, kateri ga društva imelo skupno sveto po pravilih, naj bo že za eno svoja prsa. je v pomanjkanju, in da obdr- mašo na praznik sv. Jožefa, dne aij drugo. Na spovedni listek, katerega žimo in razširjamo nauke naše 19. marca ob 7:30. Obenem se Ob enem vas prosim, da bi prejmete od svojega spovedni- sv- vere. bosta udeležila te sv. maše tudi bile tako dobre, da bi se malo ka, napišite vaše ime in števil- Spomnite se v vaših molit- ostala dva društva naše Jedno- bolj zanimale za sejo in da ne ko društva, potem listek denite vah na velezaslužnega sloven- te, in sicer društvo sv. Jožefa, j bi hodile samo k meni na dom v zato pripravljeno skrinjico, skega rojaka, škofa Baraga in št. 112 in društvo Marije Vne- plačevat, ker to je že malo pre- r^ltvlJO nic "afedlt1' Je bll.( katera se nahaja pod korom. Prosite Boga, da se navdušenje bovzete, št. 203. Zbirali se bo-]več zame. Posebno ne hodite SKlenjeno' aa pIaca %saKa clani Dragi mi člani! Jaz kot tajnik za njegovo beatifikacijo resno mo pred Slovenskim Narodnim na nedeljo, ko imamo ravno se-društva, vas vljudno oporni- izpolni in da ga enkrat častimo Domom, odkoder z banderom j0; t a k r a t'najrajši prihajate njam, da isto tudi storite, kajti na oltarjih kot blaženca in odkorakamo v cerkev. Sv. ma-!okrog poldne, da ne morem niti kako in kdaj bi priredile našo Končno vas še enkrat prosim veselico, da bi nam kaj več ter opozarjam na velikonočno "cvenka" prinesla v našo bla- dolžnost; prosi se tudi starše, niče, da pridete kolikor mogoče gajn,°- .Tl\di vas °P°zarjam na katerih sinovi in hčere spadajo resolucijo društva sv. Cirila in v društvo, da iste opozore, ter morete, ker ne veste ne ure ne|skupnQ gy obhajii0 in «pravimo Metoda' št 101' v Lorainu' da se nam pridružijo, da se ta- katero smo čitale v Glasilu št. korekoč ta dan Jožefovci poka-8. Ce se katera članica strinja žemo, koliko nas je? s to resolucijo, naj pride na se- Bodite točni in pridite vsi v ima vsaka lepo priložnost j0' da bi biIa PriP°ročljiva, in cerkveno dvorano ob 7:30 uri bomo tam lahko o tem kaj več ter prinesite seboj društvene je razpravljalo, razr"otrivale; meni se ta zade- regalije. blagajni malo!Va zdl umestna> torej J o od mo- Bratski pozdrav, našo versko dolžnost kakor zahtevajo Jednotina pravila. Posebno zdaj, za časa sv. misijona za to. Nadalje se kako bi se naši teh slabih , že dan?s P"Poročam. K sklepu bi se prosila naše opomoglo. Ker v časih ni mogoče z nobeno pri- ... . . reditvijo nič narediti, je bilo ^¡f?' ce lrna katera kako Pri George Panchur, tajnik, Tel. MUlberry 0769. in ca jateljico, naj jo nagovori poTo centov "trikrat skozi j f1?^6 J naše, društvo; ravno Za društvo sv. Jožefa, št. 7: John Germ, tajnik. Društvo sv. Reka, št. 15, Pittsburgh, Pa. njo nedeljo v šolski dvorani ob S tem uljudno prosim člane 7:45 zjutraj; od tam bomo od-našega društva, da se udeležijo korakali v cerkev k osmi sv. prihodnje seje dne 19. marca, maši. Vsi člani naj bodo na-ker na isti pride več važnih vzoči in točni, točk na vrsto v dobrobit društ- S sobratskim pozdravom, daj sem ves dan doma in bom rada pobirala asesment, toda samo od takih, katere v resnici ne morejo priti na sejo. Rav- S sestrskim pozdravom, Frances Stonich, tajnica. 156, celo leto do decembra in to, kadar je kateri mogoče; torej pro- le na ta način je našemu du- svetnika. Prošnja našega du- ša se bo brala v spomin in v kosila za svojo družino pripra-18-^*tV8f flanice' da lzvoliJ° to hovnemu vodji mogoče podati hovnega vodja KSKJ je, da se počast našemu pokojnemu za- viti. Cemu ne pridete en dan X P°S eX a L popolno poročilo na glavni urad, v®i naše podporne organi- služnemu rojaku Msgr. Josip prej, na soboto pred sejo? Te-zaradi tega storite svojo dol- zacije spomnijo ne tega rojaka, Buhu v spomin stoletnice nje-žnost. da se mu nekaj povrne za nje- govega rojstva. Pokojni Msgr. govo navdušeno delovanje med Buh je bil soustanovitelj jiaše Slovenci v Ameriki v minulih Jednote in večkratni udeleženec letih. naših konvencij. Ponovno ste najte se torej po moji prošnji, Clani naj se zberejo prihod- vljudno prošeni, da se v obil- pa bo za vse OK. nem številu udeležite te skupne Ob enem naznanjam sklep ni seji dne 26. februarja 1933 sv. maše. zadnje seje, da bomo imele dne ob drugi uri popoldne sklenilo, Obenem pa tudi naznanjam 1. aprila skupno velikonočno da se pridružuje resoluciji in onim članom, kateri niste bili'spoved in skupno sv. obhajilo soglaša z načrtom društva sv. na zadnji seji dne 5. marca, da dne 2. aprila, to bo na Tiho ne- Cirila in Metoda, št. 101, Lo-je društvo sklenilo zaradi de- deljo ob osmih zjutraj; zbirale rain, O., kateri je bil čitan na cembrskega asesmenta, da ima;se bomo v šolski dvorani ob seji glavnega odbora dne 28. Društvo sv. Ane, št. Chisholm, Minn. Izjava Naše društvo je na svoji red- brih, ali v slabih časih. S sosestrskim pozdravom, Gabriela Masel, tajnica. Društvo sv. Jožefa, št. Cleveland, Ohio. Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O. Vsemu članstvu našega društva naznanjam tem potom sklep naše zadnje (februarske) kajti mesečni sfje' da mora tekom Ieta vsak član in članica prispevati ali plačati 50 centov v našo društveno blagajno; čas, da se to plača, je določen do meseca decembra; lahko plačate po 10 centov naenkrat, ali kolikor želite. To posebno doklado se je določilo vsled tega, ker gre naša društvena blagajna že h kraju in se bo do decembra gotovo še zmanjšala. Blagajna se nam krči, ker ne tako tudi za mladinski oddelek Posebno če ima katera kako hčerko ali fantiča, ki še ne spada nikamor; naj istega vpiše v naše društvo, asesment je prav majhen, samo 15 centov. Ce so res prav slabi časi, te niklje se že spravi skupaj; toda v nesreči bi pa zavarovalnina prav prišla, saj nesreča nikdar ne počiva v do- 169, va in vsega članstva. Na tej seji bomo razmotrivali o nekih točkah, ki spadajo čez zaključke glavne letne seje; torej je dolžnost vsakega člana, da se Joseph Zore, tajnik. Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O. S tem vljudno naznanjam, da članstvo šest mesecev časa za poravnati decembrski asesment. S sobratskim pozdravom, Mike Ceritomik, tajnik. 7:30. Prosim vas, da se sv. ob- januarja, t. 1. hajila udeležite v polnem šte- Ta predlog je bil sprejet kot vilu. Ne sramujte se svojega (sprevidimo, da American Ex-lepega društva Marije Sedem perience posmrtninska tabelica Cenjeni mi sobratje in sestre: PrireJamo ^ v/*elic ali iger. Tem potom - — ^ se Je zadnJe kaJ takega se vas prijazno 7 ~ * ™r "T Priredilo, se je samo nekaj članov prijavilo za sodelovanje, i vabi, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležite prihodnje seje, katera se bo vršila v četrtek, dne 16. marca 1933. za koncem konca smo naredili s tako prireditvijo še izgubo. Ce (Dalje na »5. strani) GLASILO k. S. K. J.^ ttAHCtt 14^8«. 1988^ K 100-LETNICI ROJSTVA BLAG0P0K0J-NEGA MSGR. JOS. F. BUH-A Ameriški Slovenci nismo v nam je dal na razpolago naš obče vajeni obhajati in proslavljati 100-letnice naših pionirjev in zaslužnih mož, dasiravno se lahko ponašamo s častnim številom istih» V tem pogledu zavzemajo prednost naši slovenski misijonarji, ki so s svojim napornim in težavnim delovanjem storili mnogo dobrega ne samo za naš ameriški slovenski narod, ampak tudi za civilizacijo prvih Amerikancev - Indijancev. Leta 1930 se je širom naših ameriških slovenskih naselbin, tako tudi v Jugoslaviji, obhajalo prvo 100-letnico, spojeno v tesni zvezi z zgodovino ameri-i ške Slovenije. Tedaj je poteklo ravno sto let, ko je prvič stopil na naša ameriška tla nepozabni tedanji misijonar, Rev. Friderik Baraga in poznejši prvi slovenski škof v naši Uniji. V spomin na to stoletnico je bila ustanovljena Baragova zveza, koje namen je delovati za beatifikacijo tega našega sobrat Matija Pogorele, vnet Častilec in prijatelj pokojnega Msgr. Buha. Tudi za to izdajo imamo ogromno gradiva iz njegove velike zbirke. Porabiti vsega ne moremo, ker bi za isto ne zadostovalo vseh osem strani te izdaje; povzeli smo nekaj bolj važnih stvari. Najbolj natančen življenjepis o pokojnem Msgr. Buhu najdemo v znani knjigi Rev. Trunka "Amerika in Amerikanci." Ta življenjepis je menda sestavil naš znani ameriški slovenski zgodovinar Rev. Dr. J. Zaplot-nik in se glasi sledeče: Buh Joseph Francis, Rt. Rev., zlatomašnik, generalni vikar duluthske škofije, duhovnik -pionir severne Minnesote in indijanski misijonar, se je rodil dne 17. marca 1833 v Lučnah na Gorenjskem. Njegov oče, Matija Buh, je bil po poklicu poljedelec ter je nadarjenega dečka poslal v šolo najprej v Poljane, potem v Škof jo Loko, svetniškega misijonarja in ško-j pozneje pa v gimnazijo v Ljub- fa. ljano. Tam je bil po dokonča- Tudi tekoče leto (1933) namjnih bogoslovskih študijah dne prinaša važno jubilejno stolet-25. julija 1858 posvečen v maš-nico, namreč rojstva nekega 1 nika. Nato je deloval tri leta drugega zaslužnega ameriškega j kot duhovni pomočnik v Loš-slovenskega misijonarja, kate- kem potoku, potem pa tri leta MSGR. JOSIP F. BUH Rojen 17. marca, 1833, umrl 2. februarja, 1922 rega se še mnogo naših živečih v Radečah pri Zidanem mostu, rojakov dobro spominja in ga Ko je leta 1864 prišel slavni in-hrani v blagem spominu. Pri dijanski misijonar Franc Pire tem menimo blagopokojnega g. na Kranjsko, se mu je ponudil Msgr. Josip F. Buha, ki je preminul dne 2. februarja 1922 v Duluthu, Minn., kjer za večno počiva na pokopališču ob obali krasnega Superior jezera v družbi mučeniškega misijonarja Lavtižarja. Za stoletnico rojstva Msgr. Buha bi morala biti izdana posebna' jubilejna knjiga z njegovim obširnim življenjepisom. Irfta bi prišla prav lahko na svetlo, če bi se bil kdo zavzel za to delo in bil pri volji založiti za tozadevne tiskovne stroške. Gradiva o življenju in misijonskem delovanju Msgr. Buha je dosti na razpolago. Mogoče bo kedaj izšel tudi Msgr. Buhov življenjepis, ki bo gotovo našel dosti zanimanja med našim narodom. č. g. Jožef Buh za amerikanske misijone in spomladi leta 1864 je zapustil svojo domovino ter se podal v Ameriko. Prišedši v St. Paul, Minn., se je nastanil pri tamkajšnjem škofu in naslednjih šest mesecev kot pre-fekt nadzoroval več dijakov, jih poučeval in pripravljal za duhovski stan. Meseca novembra istega leta je zapustil St. Paul in odpotoval na sever k č. g. Fr. Pircu v Crow Wing. A ni dolgo časa ostal pri njem, kajti že naslednjega januarja (1865) se je podal k Vinebago-škemu jezercu in nekaj mesecev misij onaril med ondotnirm Indijanci ter proučeval njihov jezik in njihove navade. Tam se je v štirih mesecih naučil indijanskega jezika. Meseca julija Povodom stoletnice Buhovega 1865 je bil poslan v Belle Pra- rojstva si usoja "Glasilo K. S. K. Jednote" posvetiti to skromno stran spominu onega blagega moža, kateremu je bila naša K.' S. K. Jednota vedno tako pri srcu, in kateri je stal tudi ob njeni zibelki pred 39. leti, ko je v Jolietu, BI., zagledala beli dan. O Msgr. Buhu smo tekom zadnjih* 19 let v Glasilu že večkrat in dosti pisali pri raznih prilikah. Dosti gradiva za to irie ter tu polagoma prevzel vse vzhodne Pirčeve misijone ob celem širnem povirju reke Mississippi, od Crow Winga do Red Lake, s cerkvami v Crow Win-gu, Belle Prairiji in Little Fall- izmed teh je sam ustanovil, n. pr. Rich Prairie, Long Prairie, sv. Stefan v Brockwayu, sv. Anton Pad. v Kraintownu, Two Rivers. Od leta 1875, ko je bila severna Minnesota od svetega očeta v Rimu povzdignjena v apostolski vikarijat, je č. g. Buh spadal v novo škofijo St. Cloud ter bil naslednjega leta imenovan njenim duhovnim svetnikom. Dne 29. septembra 1878 se je preselil na zapad in postal prvi stalni župnik cerkve sv. Jožefa blizu mesta Per-ham, Minn., in od tam upravljal vse obsežne pokrajine, ležeče ob Northern Pacific železnici, od Brainarda ob Mississippiju pa do Moorheada v dolini Red River ja. Deloval je po okrajih Ottertail, Wadena, Becker, Todd, Cass, Morrison in Clay. Med misijoni, ki so v tem velikem ozemlju spadali v njegovo področje, naj omenim poleg sv. Jožefa pri Perhamu še Perham sam, Ottertail City, Pelican Rapids, New York Mills, Hobart, Aldrich, Wadena, Detroit City, Audubon, Lake Park, Pelican Lake in Motley. Pozneje je od tam oskrboval tudi daljni okraj Itaska z raznimi indijanskimi postajami, kakor Grand Rapids, Winnibago, Pokegama ter južno od njega ležeča Sandy Lake in White Oak Point. Od teh je tudi več sam ustanovil. V Perhamu in okolici je deloval vsega skupaj osem let. Nato pa je leta 1886 prevzel Little Falls z misijoni in tam deloval dve leti. Od tam je bil leta 1888 poslan v Tower, Minn., ter postal prvi župnik cerkve sv. Martina. V tem kraju je misijonaril do januarja 1901 in ustanovil misijone: Two Harbors in Ely 1. 1888, Biwabik, Virginia in Hib-bing pa okrog leta 1890. Ti misijoni so pa vedno rastli, tako da so bili kmalu povzdignje-ni v samostojne župnije z lastnimi duhovniki. Meseca januarja 1901 je tudi mesto Ely dobilo svojega stalnega katoliškega župnika in sicer v ustanovitelju ondotnega misijona, č. g. Buhu, ki je nad trideset let tam misijonaril. Poleg mnogih drugih narodnosti je oskrboval tudi tamošnje Slovence in na bližnji rezervaciji ob jezeru. Vermillion tudi Indijance. Zgradil je na Ely ju prvo cerkev, ki je bila blagoslovljena na Zahvalni dan leta 1890; druga cerkev je bila blagoslovljena na nedeljo pred Zahvalnim dnevom leta 1900 ter je bila tedaj največja in najlepša na takozva-nem Iron Rangu. Župnišče je postavil okrog leta 1896. C. g. Buh je bil poleg čč. gg. Pirca in Tomazina prvi katoliški misijonar v severni Minne-soti. Prišel je v one pokrajine, ko so bile iste še popolnoma divje in od belih ljudi še skoro docela neobljudene. Potepale so se po njih le tolpe razuzdanih Indijancev ter se neprestano med seboj ravsale in kavsa-le. O potih in cestah še niNbi-lo ne duha ne sluha. Le indijanskih čolničev iz brezovega lubja je bilo včasih kaj videti po potokih in rekah. Hiše in cerkve so bile še malone nepoznane ; poleg siromašnih indijanskih šotorov si naletel tu in tam še na kako velikansko plesišče — "midevivin" — mali-kom na čast. Razume se torej, da je č. g. Buh, ki je bil pač pionir omike v ondotnem okraju, moral povsod, kamor je prišel, zidati cerkve, staviti župnišča itd., in učiti divJ*&ke poleg krščanskih resnic tudi treznega, mirnega in koristnega družabnega življenja. Tekom 57 let je s svojim neumornim delovanjem neizmerno mnogo storil za povzdigo verskih in socialnih razmer v severni Minnesoti ne le med Indijanci, temveč tudi mfed ondotnimi evropejskimi Obilne njegove zasluge pa so priznali tudi njegovi predstojniki. Tako ga je n. pr. £e škof iz St Clouda imenoval svdjim svetovalcem. Pozneje, kakor J. McGolrick, leta 1889 podelil hitro je bila ustanovljena škofija Duluth, pa mu je novi škof službo generalnega vikarja. — Vrhutega je bil tudi duhovni svetovalec, examinator eleri in blagajnik duhovskega sklada duluthske škofije. Posegel je pa še višje priznanje. Po posebnem odloku sv. stolice mu je bil dne 28. decembra 1899 od nadškofa J. Irelanda podeljen častni naslov monsignor ob navzočnosti duluthskega škofa in več drugih škofov in mnogih duhovnikov ter velike množice ljudstva. Zlato mašo je pel 1. 1908 v Jolietu, 111. Tudi posvetne oblasti so pripoznale zasluge slovenskega pionirja za pro-sveto in omiko severozapadne Minnesote. Dne 10. julija 1895 je prišla iz Little Fallsa, Minn., sledeča brzojavka: — "Odbor okrajnih zastopnikov (County Commissioners) ima ta teden svoje seje in je sklenil, da se od mesta Piertz odloči del za posebno mesto, ki se ima imenovati Buh po dobroznanem misijonarju - duhovniku, vč. g. J. F. Buhu." MSGR. BUH, VELIK PRIJATELJ NASE JEDNOTE Da je bil pokojni Msgr. Buh velik prijatelj in naklonjenec naše Jednote, smo že enkrat omenili. Baš on je s svojim tedanjim edinim slovenskim listom "A. S." veliko pripomogel *četa pod svojimi peroti. V društvu je moč. Samo eno nitko lahko pretrgaš, ako pa 10 ali 100 nitk skupaj zviješ, jih ne moreš več pretrgati. Jednota je krasen venec, kinč in ključ vseh skupnih društev. Veseli me, da se število krajevnih društev te Jednote množi in da tudi društva številnejša posta jejo. Pred leti nazaj je neki duhovnik v ljubljanski "Danici objavil opazko, da se naši ameriški Slovenci pogubljajo in kdo bo to zagovarjal? Zaeno je svetoval, da bi se vsled tega izseljevanje v Ameriko zabranilo, da bi se duševno i ne pogubili. Res, takrat še ni bilo tukaj nobenega slovenskega duhovnika, bivajočega med našimi rojaki. Pa zdaj, hvala Bogu, se je na bolje obrnilo. Imamo domačega slovenskega duhovnika, bivajočega' med rojaki v Tower, Minnesota, dva v Calumetu, Mich., ali Red Jacket, enega v Clevelandu, enega v Pueblo, 1 v San Francisco. Gospod Soln-ce ravno sedaj misijonari po državi Montana, eden. se pa namerava podati v Pennsylvanijo; pri sv. Štefanu (Brockway, Minn.), pripravljajo sedaj stanovanje za stalnega duhovnika. Šestnajst študentov bogoslov-cev študira sedaj v St. Thomas semenišču; tudi jih je nekaj na St. Johns univerzi pri oo. benediktincih, dalje na opatiji sv. Vincenca in v semenišču sv. Frančiška v Milwaukee. Kakih 12 društev se namerava zopet pridružiti Jednoti. Pr- landu iz St. Paula. O tej slav- dijance, in kot takega se ga bo nosti je "Duluth Herald" poročal sledeče: Duluth, Minn., 27. decembra 1899. — Tako slavnih cerkvenih obredov še ni videla duluth- spominjala zgodovina katoliške cerkve v Zedinjenih državah. Kmalu za Barago je prišel 'oče' Pire in tudi pričel delovati med Čipeva-Indijanci, toda večinoma k ustanovitvi prve slovenske! vo leto dobi vdova, ali postavni podporne organizacije v Ame-j dedič $500 od Jednote po umr-riki, naše K. S. K. Jednote, ker lem udu. Drugo leto pri glav-je dal tedanjemu pripravljal-i nem zborovanju Jednote na dan nemu, ozir. ustanovnemu od- sv. Cirila in Metoda upamo po-boru na razpolago imena in na- vzdigniti svoto na$1000, če bo slove tedanjih slovenskih samo- do tedaj Jednota narastla na stojnih društev širom Amerike, 1000 udov, kar Bog daj! To- da je bilo mogoče sklicati 1. rej živimo v duhu in po duhu aprila 1894 ustanovno zborova- «v. Cirila in Metoda vsi! — nje v Jolietu, kojega se je ude- Amen." ležil tudi sam Buh, toda ne kot kak delegat, ampak menda kot časnikar in tudi kot prija- Dalje leži pred nami zadnja (52) številka "Amerikanskega Slovenca," izdana v Tower, su ter misijonskimi postajami na indijanskih rezervacijah ob j naseljenci; veliko hvaležnost pa Rdečem, Pijavčjem, Casovem in!mu je v tem ozira dolžan zlasti Peščenem jezeru in na Beli zemlji (Red Lake, Leech Lake, Cass Lake, Sandy Lake, White Earth) ter mnogo dragih. Več ski Slovenec.' njegov lastni slovenski narod, kateremu je med drugim dolgo let urejeval tednik "Amerikan- telj naše KSKJ. Kasneje se je Minn., z dne 8l decembri 1899, tudi rad udeleževal naših kon-;predno se je ta list preselil v vencij,. kjer je vedno delegate Joliet, 111. Na prvi strani je bodril k agilnemu in složnemu; priobčen krasen poslovilni čla-delovanju. Msgr. Buh se je nek s sliko Msgr. Buha; proti udeležil tudi konvencije KSKJ koncu pa čitamo sledeči odsta-v Pueblo, Colo. Zadnjič smo vek: "Jaz ("A. S.") pa odpo-imeli čast imeti tega zaslužne- j tujem. Kam ? V Joliet, 111. ga moža v naši sredini na kon- Tam je moja bodočnost. V Jo-venciji v Evelethu, Minn., kjerlietu je dom K. S. K. Jednote, se je dal tudi slikati z nami. j v Jolietu je dom najzavednejših Pred nami leži že malo zarja- ameriških Slovencev, v Jolietu vel listič papirja, pisanega s čr- krepko procvita slovensko ver-nilom, izpod peresa Msgr. Buha, sko življenje pod očetovskim z dne 5. julija 1894. To je bi- oskrbništvom rodoljubnega slo- ska katedrala, kakor so se vr-jpo Minnesoti. Vsled trideset-šili danes zjutraj. Ob navzočno- letnega delovanja si je Franc sti nadškofa Irelanda iz St. Pire pridobil nevenljivih zaslug Paula, mnogih škofov, kakor: za katoliško cerkev. Cotter iz Winone, Shanley iz Po vzbodbudi gg. Barage in Fargo in Trobec iz St. Clouda in opata Engelna iz College-ville, Minn., in dragih je bila podeljena monsignorska čast velečastitemu-g. Jos. F. Buh-u. Izmed slovenskih duhovnikov so Pirca, je še mnogo slovenskih mladeničev zapustilo svoj dom ter se podalo v Ameriko. Še poseben vzrok, da se danes spominjamo Slovencev, je ta, ker je ta velečastiti gospod, bili navzoči sledeči čč. gg.: J.¡komur danes izkazujemo zaslu-Stariha, generalni vikar v St.'ženo čast, tudi Slovenec. Leta Paulu; A. Plut, Sleepy Eye,|l864 je č. g. Pire obiskal svojo Minn., Jan. Tori, Winsted, Min- domovino ter govoril svojim nesota; M. B i 1 b a n, Virginia, Minn.; Simon Lampe, indijanski misijonar na White Earth, Minn.; Roman Homar, indijanski misijonar v Cloquet, Minn.; F. Jager iz Minneapolis, Minn.; M. Šavs iz Delano, Minn.; F. Košmerl iz Duluth, Minn. Pontifikalno veliko mašo je daroval prevzvišeni gospod Jakob McGolrick, duluthski škof. Takoj po evangeliju se je pričel obred preoblečenja. Nadškof Ireland je blagoslovil oblačila in z njimi oblekel velečastitega g. Buha. prijateljem o potrebi duhovnikov po teh krajih. Med onimi, ki so odšli z njim v Ameriko, je bil en gospod veliko starejši od svojih ostalih tovarišev. Ta je že v domovini veliko deloval za vero, pa hotel je več storiti v tuji deželi med paganskimi Indijanci. Ta gospod je bil J. F. Buh, ki je prišel leta 1864 v St. Paul. Tedanji škof ga je odloČil za misijonsko delovanje med Čipeva-Indijanci, in leta in leta je deloval med njimi v/pomanjkanju in uboštvu. Iskal ni svetovne slave, ker je popolno- Nato je č. g. Corbett prebral ma daroval samega sebe Bogu lo torej ravno dobre tri mesece venskega župnika č. g. F. S. po ustanovitvi naše Jednote. Šušteršiča, v Jolietu je edina Tedaj so na Tower, Minn., ob- slovenska farna šola v Ameri-hajali god naših slovanskih ki, v Jolietu so Slovenci in ve-apostolov sv. Cirila in Metoda, do dobro in vsakemu povedo, V Tower, Minn., ima naša Jednota društvo št. 4 s tem lepim imenom. Torej povodom te lepe slavnosti je imel Msgr. Buh v cerkvi sledeči govor ali pridigo pred približno 39 leti: "Duh teh dveh slovanskih apostolov pa še živi med nami; to razvidimo s slovesnim zedi-njenjem dveh slovenskih društev. Ravno slovenska društva, ustanovljena na cerkveni podlagi, vživajo pravi apostolski duh med svojimi udi, da se združujejo kot sobratje ne samo po jeziku in krvi, ampak tudi po svetosti, v duhu božjem. V čem obstoji sveta dolžnost sobratov? Preskrbeti sobratu duševno in telesno korist; z lepim krščanskim obnašanjem; telesno: podporo v telesnih zadevah, delo in zaslužek, pomagati jim v dejanju ali z nasvetom; obiskati bolnega sobrata in umrlega po krščansko pokopati. Kar posamezna društva ne morejo gmotno pomagati vdovam in sirotam umrlega sobrata, to stori Jednota. V Jednoti je moč! Krščanski starši zasade seme sv. vere v srca male dece; duhovniki isto seme gojijo in proti sovražni moči zavarujejo, da so Slovenci in so si že priborili spoštovanje in vpliv med drugimi narodnostmi v mestu. Ko sem se torej ("A. S.") povprašal, kam naj grem. . . Vse mi je reklo . J . v Joliet, 111.! V istem članku najdemo tudi sledeči odstavek, tikajoč se naše Jednote: "Zbrali ste se v društva; ustanovili smo si K. S. K. Jednoto, v kateri je že nad 3000 Slovencev - delavcev iskalo podpore za svoje rodovi-ne ali bližnje sorodnike, ko bi jih smrt posadila iz tega sveta. Kdo bo tajil, da ni z Jednoto veliko pomagano v narodnem ozira? Brez Jednote bi ameriška slovenska zavest prav kmalu spala smrtno spanje. Seveda, gmotna korist Jednote gotovo ni brez pomena; kateri so jo že vživali, vam lahko spri-čujejo, kako dobrodošla jim je bila pomoč v potrebi." SLAVNOSTEN DAN ZA MON-SIGNORA BUH-A Za velike zasluge, katere si je pokojni Msgr. Buh stekel med svojim misijonskim delovanjem v Minnesoti, ga je papež Leo XIII., imenoval monsignor jem. Ta čast mu je bila podeljena dne 27. decembra L 1899 v škofijski katedrali v Du MSGR. BUHOV GROB Slika nam predstavlja s palmovimi vejami ter rožami okrašen grob Msgr. Buha dne 30. maja, leta 1922 na pokopališču v Duluthu, Minn. Palme in rože je preskrbel ter odposlal- brat Matija Pogorele, istočasno se mudeč v Kaliforniji. Pri vrhu stoji neka stara Indijanka, katero je pokojni Msgr. Buh krstil. papeževo pismo, pisano veleča-¡in božji časti. Hitro se je na-stitemu g. Buhu v latinskem in ¡učil jezika svojih ljubljenih In- kakor varuje koklja svoja pi- luthu, Minn., po nadškofu Ire- angleškem jeziku. Pismo se glasi: "Zaradi Vaše gorečnosti in trudapolnega delovanja med Indijanci, da se jim prižge luč sv. vere ter važega vzornega in krepostnega življenja in zaradi Vašega skrbnega sodelovanja pri upravi škofije, zdite se nam Vredni časti, katero Vam tem potom podeljujemo." Nato je imel nadškof Ireland svoj govor, v katerem je omenjal pomen monsigirorske časti. O velečastitem g. monsig-norju je govornik govoril sledeče: \ "Med misijonarji, s pomočjo katerih se je luč sv. vere širila tako hitro po severo-zapadu, zavzemajo jako odlično mesto tudi slovenski duhovniki. Prvi med njimi je bil nepozabni Friderik Baraga, prvi škof v Marquette, Mich., ki je sam po-kristjanil skoro vse Čipeva-In- dijancev in da bi tem uspešneje širil sv. vero med njimi, sestavil je tudi molitvenik in katekizem za Indijance v njihovem jeziku. Slava slavnim Slovencem: — Baragi, Pircu in Buhu! Ko se je našla železna rada na severu Minnesote, drli so v te kraje ljudje vsakovrstnih narodnosti. Zopet je bil velečastiti g. Buh izbran za misijonsko delovanje med njimi, kajti bil je najbolj sposoben za to, vsled velikega znanja tujih jezikov. Ko je bila ustanovljena duluthska škofija, postal je ta gospod njen generalni vikar. Pokažimo torej ob tej priliki, da tudi mi pripoznavamo to ugledno delovanje g. monsignor j a za katoliško vero. Izka-in katero mu je tako očitno pri-zujmo mu čast, katera mu gre (Dalje ne 4. strani) LISTNICA UPRAVNBTVA Te dni smo prejeli od sobrata Josip Jakovaca, tajnika društva sv. Antona Padovanskega št. 216 v McKee's Rocks, Pa. obširno pismo nanašajoče se glede pošiljanja in prejemanja Glasi-ia članstvu naše Jednote. Upravnik našega lista se povsem ujema in strinja z dejstvi, označenimi v tem pismu namreč, da bi Jednota lahko pri izdaji Glasila veliko več prihranila če bi se ne pošiljalo lista takim naročnikom, ki niso več naši člani vsled smrti, vsled suspendacije, ali odstopa. Radi priznavamo, da je to resnica namreč, da imamo še danes v adresarju take člane; toda pri tem ne zadene direktna krivda upravnika lista, pač pa tajnike (ce) krajevnih društev, ker tako važnih prememb upravništvu lista ne naznanijo, že neštetokrat smo prosili brate tajnike in sestre tajnice, da naj bodo v tej zadevi pozorni in točni; toda vse to nič ne pomaga. In vendar ¡je stvar tako lahka ter priprosta. Za premembe naročnikov ima vsako društvo na razpolago posebne kartice kjer je ob vznožju označena sledeča pripomba: "Ta karta naj se vporablja za vse spremembe članov: za novo pristopie, prestople, suspendovane, od-stople, izločene, umrle, kakor tudi za vse tiste, ki spremenijo svoj naslov." Samo za Jx poštno znamko je treba prilepiti na to kar t i co, kjer je prostora za 6 sprememb. Tajniki, katerim gredo te kartice že h koncu, naj nam pišejo, pa bodo dobili druge. Zadnji čas smo poslali več društvom, naš adresar v pregled in popravo. Iz manjših naselbin dobimo tako pregledan adresar v dogiednem času nazaj; vse drugače je pa z velikimi naselbina mi. In še več! Lansko leto smo poslali nekam imenik naročnikov v popravo, toda istega še do danes nismo prejeli nazaj. Kateri tajnik ga je izgubil ali proč vrgel, nam ni mogoče dognati, kajti v dotieni naselbini ae nahaja več naših krajevnih društeV. Sobrat Jakovac svetuje, da naj bi vsako krajevno društvo meseca decembra vposlalo tudi upravništvu lista svoj seznam članov v pregled. Po naši sodbi smatramo to delo za nepotrebno in nepraktično. Tajniki imajo članstvo v obče urejeno po starostnik razredih ne pa po abecednem redu. Ves naš adresar pri Glasilu je tiskan po tem redu, da se lahko člana na mah najde brez iskanja, če torej upravnik lista dopošlje svoj adresar tajniku društva v pregied, se s tem delo za veliko prikrajša. Tako lahko tudi tajnik na tiskanem adresarju popravi vsak naslov, črta člana, ki ni upravičen do prejemanja lista in dostavi one, ki lista ne prejemajo. Kakor že omenjeno, pošiljamo zadnji čas naš adresar krajevnim društvom v pregled; pri tem prosimo vsakega tajnika(co), da naj nam imenik kmalu vrne, ne pa istega po tedne in mesece zadrževati; v tem času so gotovo nastale zopetne nove premembe, katere je upravnik lista že popravil na podlagi naznanila dotične pošte. UAHVNEM PREDLOGU DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA ŠT. 101 T^ Pri naši Jednoti nismo imeli že dolgo časa nobenega splošnega glasovanja, ki se ima vršiti potom referenduma ali iniciativnega predloga. Kakor ste čitali v zapisniku zadnje januarske seje gl. odbora, se je društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorainu, O. zavzelo za uvedbno nove posmrtninake lestvice pod imenom American Experience Table of Mortality s 4% obrestmi. V tozadevni resoluciji označenega društva, ki je bila ponovno priobčena na prvi strani Glasila št. 8 z dne 21. februarja je omenjeno, da pri tej posmrtninski lestvici donaša certifikat rezervno vrednost in ima član prednost izposoditi si nanj, da prejme nekoliko od Jednote, ako preneha biti član, in ga Jednota začasno obdrži zavarovanega za posmrtnino, ako preneha biti član in ne zahteva izplačila v gotovini. _ Pod tem načrtom imajo člani približno iste pogoje, samo v manjši meri, kakor jih imajo člani, kateri so zavarovani v 20-letni zavarovalnini. Razlike nastanejo pri asesmentu in pri vrednosti certifikata. Na 5. strani dotične številke Glasila brat glavni tajnik po-jasnuje, da bo pristop v ta novi oddelek prostovoljen. Vsakemu članu sedanjih razredov bo popolnoma naprosto dano, da bo lahko v novi razred prestopil, če bo hotel; če tega storiti ne bo hotel, se ga ne bo sililo. Uredništvo Glasila tudi odobrava gornji inicijativni predlog in ga društvom toplo priporoča za odobritev. K temu si pač dovoljuje nekaj svojih pripomb. Lprainsko društvo bi moralo k svojemu predlogu dostaviti več in bolj važnih pojasnil. V prvi vrsti bi bilo umestno nevesti razliko pri asesmentu med sedanjo in med novo posmrtninsko tabelico. Koliko bi na primer plačeval 18 letni član po novem sistemu, koliko 30 letni, koliko 40 ali 50 letni? Eno izmed najbolj važnih vprašanj je pa to, katero starost člana se bo ob prestopu v novi zavarovalninski razred vpo-žtevalo, ali prvotno, ali sedanjo? Upamo, da bo odbor društva sv. Cirila in Metoda št. 10J. to vsemu našemu članstvu pojasnil, ker je precej važna zadeva. Na zadnji seji nekega društva v Clevelandu j« bila prečita-na gorinavedena resolucija, dani pa niso hoteli še za isto glasovati ko je eden izmed navzočih vprašal predsednika, koliko bo razlike v asesmentu in glede starostnega razreda; vsled tega se je sklenilo vprašati gl. tajnika za pojasnilo. Kakor navedeno druitvo, tako je gotovo še več drugih, ki niso pri tem važnem vprašanju docela na jasnem. Upamo torej, da nam bo društvo sv. Cirila in Metoda v kratkem doposlalo potrebno tozadevna pojasnila, katera bomo z veseljem priojbčili. Naš slavni indijanski misijonar Pire je bil zelo skromna in priprosta duša. A kadar je bilo treba, se je pokazal hladnokrvnega, premetenega diplomata, ki je v usodnih trenutkih Tešil položaj, ko bi drugi z bistrejšo glavo ne vedel, kaj početi. Nekoč se je s svoje osrednje postaje Crow Wing podal na misijonsko potovanje med svoje Čipeva - Indijance. Ti so bili V vednih bojih s svojimi divjimi sosedi rodu Sioux. Tudi takrat so si nekaj v lase skočili. Zmaga je bila na strani Cipev-cev, ki so jo, kot običajno, slovesno obhajali. A to slavlje je bilo kaj čudno, res vredno divjakov. Ujete sovražnike so z velikim zadoščenjem pomorili. Le neko dekle so prihranili za posebno žrtev. To žrtvovanje je obstojalo v tem, da so napravili dve podolgovati grmadi, drugo ob drugi. Samo ozka steza je bila vmes. V sredo med obe so posadili živo žrtev, ki so jo ugrabili sovražniku. Nato so grmado na vseh koncih zažgali.. V dušečem dimu je nesrečna žrtev v smrtni grozi čakala, kdaj jo bodo objeli plameni. Grmadi sta bili že pripravljeni, ko pride Pire mimo. In mlada žrtev je čakala na svojo strašno usodo v hiši nekega be- koliko on velja pri Indijancih, njih ljubljeno hčerko grozne in strašne smrti. Sa razume, da so bili vsi srečni, ko jo je iz» motal iz kože, ter jim jo živo in zdravo izročil Iz hvaležnosti za srečno rešitev, je eela družina sprejela sv. vero. RAZNE ZANIMIVOSTI Največja univerza na svetu je Columbia univerza v New Yorku s skupnim številom 35,-866 študentov. Tajniki predsednika Združenih držav dobivajo $10,000 letne plače. Tvarine iz asbesta prenesejo od ¿DO do 500 stopinj Fahren-heitove vročine aligorkote. • i Beseda "mavzolej" je posneta po imenu egiptovskega kralja Mauzoleja, kateremu je dala njegova žena postaviti krasno grobnico. • Strelivno bombaževino (gun-cotton) izdelujejo s tem, da stisnjeno bombaževino namočijo v salpetrovo in v žvepleno kislino. « * Ko je bil sedanji predsednik prodaj po ceni: Guerusey krava, ki daje šest kvartov mleka na dan, 1 brus, 4« bušljev pšenice, nekaj ograj ne žice in 1 stroj za košnjo." • Kača ne more nikdar zatisni- ti svojih oči, ker nima vek. • Mizarji in tesarji v mestu Washington, D. C., imajo še vedno $11.00 dnevne plače, koliko pa po drugih mestih?? • V San Francisco, Cal., bodo začeli v kratkem graditi največji most na svetu, Id bo vezal mesto z Oaklandom preko morskega zaliva. Most bo dolg 8 in pol milje, visok 680 čevljev in bo veljal $75,000,000; gradili ga bodo pet let. Dandanes živi še šest soprog bivših predsednikov Združenih držav in sicer: Mrs. Benjamin Harrison, Mrs. Thomas Preson (Mrs. Grover Cleveland), Mrs. Theodore Roosevelt, Mrs. Wm. H. Taft, Mrs. Woodrow Wilson in Mrs. Calvin Coolidge. * Skupni javni ali narodni dolg Združenih držav ameriških je znašal koncem novembra lanskega leta $21,000,000,000. To svoto dolguje stric Sam ameriškemu ljudstvu, ki je svoječas- Cez te vode naj plujemo, za kruhom naj potujemo; ni dajal ga .domači kraj» v tujino spemo ponj sedaj! A kaj vse duše nam mori, v očesu solza govori. . . Povej, o silni ocean, ne piujemo morda zaman? Ne gremo morda vmirat le, ne gremo morda hirat le čez silno, daljno morsko plan, povej, povej, o j ocean! 3. Mati Pluje ladja čez valove, morje burka se, šumi. — Mlada mati dete ziblje, solzna vzdiha, govori: iz katerega naj se podpirajo siromašni duhovniki. Te določbe se naj razširijo tudi na druge redove, ako bi se uvidelo, da •o nevarni sedanjemu redu v državi. — Ce bo ta predlog sprejet, potem je z gotovostjo pričakovati, da ne pojdejo samo jezuitje, ki so povsod prvi pregnani, kjer se preganja katoliška cerkev, ampak pojdejo za njimi tudi drugi redovi in škofje in duhovniki. Ali bo potem v Jugoslaviji zavladalo blagostanje in sreča? o Razstava povodom lM-letnice rojstva Msgr. Buha Roosevelt pet let star, ga je, .... . , njegov oče vzel enkrat seboj,¡no kupdo njef razne bond/ da obišče svojega prijatelja, te- v.pomoč in za zad- danjega predsednika Clevelan- nje V0Jne stroške' da. Cleveland je bil vsled isto- _T . . ...... .... časne krize tudi v velikih sti-i Vsi zvezm 8odnlkl' * 80 blh lega naseljenca, pred katero je gkah skrbeh, Pri tej ^ imenovani do junija 1932, so bila indijanska straža. Ko mi- m dečka R(X)Sevelta prost, dohodninskega davka ta- sijonar zve zakaj gre, vpraša rekoč. „2elim ko tudi uslužbenci ah uradniki enega naseljenca, bi li ne bilo .. , .... ... ... . ¡kake posamezne države; med • - , . . . . . ti, da bi ti nikdar ne bil pred- ... mogoče žrtve v zadnjem trenut- gednik Združenih držav » tem ko morajo zvezni uradniku rešiti strašne smrti. Ta mu 0 ki in uslužbenci postavnim po- Naš sobrat in sotrudnik Matija Pogorele, ki se zopet nahaja v St. Mary's bolnišnici v Duluthu, Minn., nam poroča, da je iz svoje zbirke izročil Javni knjižnici (Public Library) v Duluthu več stvari izza časa Baragovega in Buhovega misi-jonstva. Tozadevna razstava bo trajala od 13^do 18. marca. Med razstavljenimi predmeti je več Baragovih knjig v Chippewa indijanskem jeziku; dalje več slik in zemljevidov in knjig, katere je rabil pokojni Msgr. Buh. Posebno občudujejo neko Baragovo mašno knjigo, tiskano še v 16. stoletju, kjer so vse pesmi označene Neskončna noč, ne ene zvezde, notami. Na ogled je tudi sv. ob ladiji šumi morje. . . Pismo iz leta 1710. Naprej, naprej v temo brez- Slovenci, živeči v Duluthu in danjo, New Duluthu, tako tudi rojaki naprej, naprej čez te vode! Range, mudivši se te dni morda v Duluthu, naj si ogle- Na krovu mož slonel je tru- «No to zanimivo razstavo; den, "Ne umri mi, ne umri mi, dete sladko sred voda; li ne vidiš moje boli, mojimi li ne zreš solza? V mrzli grob bi te zagrebii, v mrzli, silni ocean! Ah, in jaz zaman iskala, bi potlej tvoj grob, zaman!" Plače mati, vzdiha, prosi, smrt ji detece mori. — Pluje ladja čez valove, morje burka se, šumi. . . 4. Po noči pravi, da bi moral on in njegova družina vsak tak poskus z Kratice A. M. D. G. značijo .. .. . . _ . , v latinščini: Ad Majorem Dei življenjem m premoženjem pla- ^ ia9t božjo) čati. Pire prisrčno vzdihne k „ Bogu, naj mu vdihne rešilno ; 261 muid v tem mučnem položaju. naslednik ^ p^ tom plačevati dohodninski davek. ' UGANKE strmel v brezkončno, temno noč; in solz pekočih, vročih bilo vzdržati ni mu, ni mu moč. Zapustil ženo je in deco — kaj delajo doma sedaj? Pač molijo, da ga jim vrne iz tujih krajev Bog nazaj! vstopnina je seveda prosta. -o- Žganje v zdravilno svrho In solzo za solzo otira, nazaj mu vhajajo želje. . j' Sopiha parni k trudno, težko, ob njem se penijo vode. — J. Mohorov. —-o- ZA IZGON JEZUITOV IZ JUGOSLAVIJE Prihodnjič, kadar kašljate ali ste "prehlajeni" se zglasite pri vašem zdravniku, ki vam od sedaj naprej lahko predpiše en poln pint viške namesto pol pinta, kot je določala stara postava države Ohio. :-o- i (Nadaljevanje s S. strani) znal glavar katoliške cerkve, slavni Leon XIII." Po končani cerkveni slovesnosti je bil slavnostni banket v akademiji sester benediktink. Veleča*tit i g. monsignor je „, . . ------- ... REŠITEV ZADNJE Takoj se mu je posvetilo. » 0 UGANKE Pred hišo je stal voz, na ka- Družba Najsvetejšega Imena Dohodninski davek milijonarja terega so nalagali kože. Ob tem Je bila ustanovljena leta 1274. Milijonar je plačal $513.239 se mu je ukresala odrešilna mi- * davka Pri tem je treba znesek sel in se že v naslednjem tre- 40-urno pobožnost je uvedel.davka s številom njegovih do-nutku razvila v popolni načrt. ,eta 15g4 sv Karol Boromej. živelili dni (21,649) množiti, pa Hišni gospodinji ukaže, naj se . . dobite svoto iU11,lll,lli. - kar moč hitro obrne in napravi Prva baptjstovska cerkvena Število dni tvori starost 58 let dobro kosilo. Nato povabi In- občina v Ameriki je 5ila usta_ in 79 dnL dijanca, ki je žrtev stražil, naj novijena ieta 1638 po Roger Te uganke ni nihče pravilno pride kosit. Ta si kajpada ni Williamsu v mestu Providence, rešil. j Belgrad, Jugoslavija, 16. fe- dobil tudi veliko število različ- dal dvakrat reci. Med tem, ko R L Te vere je 18 sekt. Glav-; NOVA UGANKA ¡bruarja. — Narodni poslanec nih čestitk. Nadškof F. Kat- se je on mastu z dobrotami, ka- ni temeJj te vere da mora , Delitev orehov dr. Gavranovič je skupno s svo- zer iz Milwaukee mu je osebno krsnih je bil redko deležen, gre biti vgak vernik krščen šele, ko Mati je prinesla s trga koša- jimi tovariši vložil v narodni pisal in čestital ob tej priliki. Firc ven in začne jwmagati ko- dopoine 18 leto in sicer javno |rico orehov> da jih nekaj raz_ skupščini predlog zakona o pre- Slabotni starček, monsignor A. ze nalagat. A pri eni se je v kaki reki Krščenec se mora deij med 8VOje štiri otroke. Po povedi jezuitskega reda v Ju-Ravoux, edini še živeč pni mi-rf rth • nJooo,ooo. dala 1 četrtino od preostanka pripadnikom jezuitskega reda stojanstvenikov ni mogel biti ostale koze na vrh nametali, je ♦ in še 1 oreh zraven; Ančki, in zabraniti naseljevanje, bivanje pričujoč pri slovesnosti; pni je voznik pognal, reden se je in- Država Ohio meri 41,040 šti-:johnu ter Francki ravno tako, in delovanje v Jugoslaviji. Za bil zadržan iz službenih ozirov; dijanec pošteno najedel, je bil rjjaških milj, prebivalstva je pa namreč, vsak izmed teh je do- one člane, ki so jugoslovanski drugi pa vsled boiehnosti pozne voznik s svojim tovorom ze da-jleta 1930 štela 6,689,837; skup- bil eno četrtino od preostanka državljani, naj se določi kot starosti, leč. Ko stražnik zopet zavzame no bogastvo ali vrednost te dr- in še en oreh za nameček., Oba kraj za bivanje otok Vis, ako svoje mesto, s strahom opazi, žave je leta 192g znašala $21,- dečka sta dobila 100 orehov je dobil vsak in koliko istih je še materi preostalo? V TUJINO da dragocene žrtve ni več Kot 281,000,000, ali $3,118 na vsa-!več kot deklici. Koliko orehov brez glave teka okrog, išče m ko osebo sprašuje, kje je, a zaman/ Pire, i * poln navideznega sočutja, ga Kraljevina Albanija obsega imena rešilcev priobčimo nameri v gozd, ki se je razpro- 17t374 štirjaških milj, prebi- Glasilu stiral zadaj za hišo, češ, naj- vaistva je pa štela leta 1930 — -n- bolj verjetno je pač, da je po- i)003,068. Glavno mesto: Ti-begnila po tej najvarnejši poti, rana AH)anski kraij je Ahmed če je hotela zbežati. Indijanec Zogu> star je 39 let jo res urnih nog ubere v gozd. j • j i Ko je izginil v gošči, je tudi Kemistu dr. Wherriju v Cin-Pirc pognal svojega konjička, cinnati O., se je posrečilo se-s katerim se je na stara leta staviti formulo za izdelovanje vozil po misijonih. Hitreje kot umetnega premoga iz šote in kedaj je moral ta drobiti sto- sicer kemičnim potom. Ker na-pinje, kajti s težaškim vozni- rava za proces pravega premo-kom sta se prej domenila, kje ga rabi na tisoče let, lahko go-naj ga počaka, da mu prevzame rj naveden kemik to doseže v tisto "kožo." Obstojala je ne- treh mesecih. To iznajdbo bo-varnost, da bo lokavi Indijanec, do skušali uporabljati v Kana-ko se malo pomiri od strahu, di, kjer se nahajajo ogromna prišel na zvijačo in pridrl za skladišča šote. počasnim voznikom. Misijonar * Med drugimi je velečastiti g. se ne bi hoteli izseliti. Oni ju- dobil tudi sledeče brzojave: . kmalu dohiti kožarja, prevzame tisto "kožo," jo skrbno po- Kakor znano, se nahaja v Miami, Fla., veliko konjsko dir- krije in odbrzi dalje. Gotovo je kališče. Lastniki teh dragoce-: kajkrati nazaj pogledal, če mu nih konj so zadnji čas uvedli vi kdo ne sledi. Nikogar ni bilo. njih hleve radio aparate; pravi-Srečno je dosegel svojo osred- j0, da se razburjeni konji. ob njo postajo Crow Wing. poslušanju radio godbe takoj Tam so ga že željno pričako- pomire. vali obupani starši dekleta, da * ga prosijo pomoči. Bili so si- V nekem farmerskem listu v cer še pagani. A ker so vedeli, Ohio je bil nedavno priobčen so »e nanj obrnili, da bi rešil sledeči originalni oglas: "Na 1. Slovo i. . Rosa polja napaja, polja domačih krajin; mi pa moramo v daljo iskat srečo tujin. Z Bogom rojstni vi kraji, z Bogom, domača vas! Kdaj nas zopet povrne lepši, jasnejši čas? Z Bogom, grobovi očetov, z Bogom, božji hram, dajal si nam tolažbe, zdaj boš sameval sam! Toda nekdaj se napolniš znova, a kje je še to. . .? Solze zalivajo lice, težko je,' težko slovo!-- 2. Odhod In morje zašumelo je, in ladijo objelo je; goslovanski državljani, ki se "Joliet, 111., Dec. 27, 1899: kot člani jezuitskega reda izse- Velečastiti Msgr. F. Buh! Celijo iz države, izgube jugoslo- stitamo vam in kličemo: — Na vansko državljanstvo. Onim je- mnoga leta! V imenu "A. S." zuitom pa, ki so ostali v drža- F. S. Šušteršič, Max Buh, A. vi, je zabranjeno izvrševanje Nemanič, J. Grahek, A. Golo-vsakega delovanja. — (Marši- bitsh, J. Kukar, F. Slabe." komu je morda znano, da ima- "San Francisco, decembra 27, jo-jezuitje veliko gimnazijo % 1899: Velečastiti g. Msgr. Jos. Travniku v Bosni, ki je že sta- F. Buh. Hrvati u Americi pri-ra, in so tam učili, ko je bila eko Trojedne Kraljevine česti-Bosna menda še pod turško ob- taju Vam na podeljenom časti, last jo. Jezuitje imajo krasno Uprava Tiskare." novo cerkev sv. Jožefa v Ljub- Opomba uredništva Glasi/a: ljani in zadnje leto so se na- Nekaj spominskih črtic, posve-feelili tudi v Mariboru. Nada- čenih pokojnemu Buhu iz^od lje so jezuitje tudi v Zagrebu peresa brata Matije Pogorelca in v Belgrad u. Jezuitski red bomo priobčili v prihodnji iz-ali duhovniki Jezusove družbe, daji. je eden med najstrožjimi cer- Dolžnost ameriške Slovenije kvenimi redovi. Znano je tudi, je, da povodom stoletnice roj-da so med njimi nekateri veliki stva nepozabnega in velezasluž-učenjaki in se veliko ukvarjajo nega nam Msgr. Buha v duhu s poučevanjem mladine in z mi- na njegov grob položi lavorjev sijoni). — Takoj po uveljavlje- venec in zapiše njegovo ime v nju tega zakona morajo oblasti Zlato knjigo svoje zgodovine, popisati vse premično in nepre- Tak venec 4iu v duhu poklanja mično premoženje jezuitskega tudi naša K. S. K. Jednota ter reda in ga prodati na javni mu kliče: Počivaj v miru boi-dražbi. (Prav kakor je delal jem blagi starcek v minnesotski avstrijski cesar Jožef II., za grudi, po kateri si toliko let hc-časa svojega vladanja, ki je tu- dil in deloval za naš narod in di pregnal jezuite in še več za našo organizacijo. Naj mu in mnog pogled je bil solzan, drugih redov iz Avstrije), — bo ohranjen najbiažji traj« pozdravljen silni ocean! Izkupiček se naj naloži v fond,'spomin! 59 Ustanovljena ▼ JoUetu, J^dneJ. «alia, 1*94. Inkorporirana ? Jolletu. državi HHnoU, dne 11 Januarja. 1888 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUR, ILL. Tcl£?> UUF'tH"'** stanovanja stav. tajnika: Joliet 8448 Solventnoet: aktivnega oddelka 10838%; mladinskega oddelka 18AJ1% Od ustanovitve do 31. dec., 1SS2 mata skupna Izplačana podpora SMM.882 GLAVNI ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA. 88—10th 8t, North Chicago, 111. Prvi poriprertfdnlk: JOHN GZRM, 817 Bast O. St. Pueblo, Goto. Druga podpredsednica: MARY HOCHEVAR. 21241 Idler Ave., Oereiand, O Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, HL "" Pomožni tajnik: 8TEVE G. VESTEN, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 1004 N. Chicago St, Joliet HI. Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK, 810 N. Chicago St, Joliet HL _ NADZORNI ODBOR: MARTIN 8HUKLE, 811 Ave. A. Eveleth, MRS LOUISE LIKOVICH, 8527 Swing Ave., South m. FRANK LOKAR. 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa. ' " FRANK FRANCICH. 8911 W. NaUonal Ave., Milwaukee, Wis. GEORGE BRINCE. 716 Jones St, Eveleth, Minn. FINANČNI ODBOR: FRANK GOSPODARICH, 212 Scott St, Joliet, HL JOHN ZULICH, 18115 Nell Rd., Cleveland, O. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. WUklnsburg, Pa POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN,, BOX 528, Forest City, Pa. MRS AGNES GORlSEK. 5338 Butler St. Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo, Colo. WILLIAM F. KOMPARE, »206 Commercial Ave., South Chicago, ML JOHN R STERBENZ. 174 Woodland Ave., Laurium. Mich EDNIK IN UPRAVNI.K GLASILA: IVAN ZUPAN, 6117 St Clair Ave., Cleveland. O. Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St.. Joliet, ni.; dopise, društvene vesU, razna na*nnniiB oglase in naj-nJ^nr, pa na GLASILO K 8. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA Cenjeni mi bratje in sestre: V predzadnji številki "Glasila" smo videli opomin častitega duhovnega vodje naše Jednote. V lepih besedah nas častiti gospod opominja na dolžnosti, ki nas vežejo kot člane in članice K. S. K. Jednote. Dragi mi bratje in sestre! Dolžnost naša je, da se temu opominu odzovemo, ter opravimo svojo versko dolžnost, in s tem pokažemo svetu, da kot dobri člani in katoličani spoštujemo ustavo in pravila naše K. S. K. Jednote. Torej apeliram tem potom na vsa podrejena društva K. S. K. Jednote, da se, ako le mogoče ob tej priliki korporativno udeležijo sv. maše, ter skupno pristopijo k mizi Gospodovi. V upanju, da opomin častitega gospoda duhovnega vodje ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, vas sobratsko pozdravljam: FRANK OPEKA, glavni predsednik KSKJ. North Chicago, 111., 9. marca, 1933. IZ GLAVNEGA URADA NEKOLIKO POJASNILA O POSOJILIH NA CERTIFIKATE Ko se je pričelo članom (icam) pogojevati denar na njih certifikate, so bila taka posojila napravljena z namenom, da se jim pomaga plačati njih asesment, ter da se članstvo na ta način obvaruje pred suspendacijo. Tako posojene zneske se s zre rabiti le za plačilo ases-menta za bodoče mesece .nikakor pa ni dovoljeno posojeni denar rabiti za plačilo dolžnih asesmentov, ki jih član društvu dolguje. Naprimer, če se članu posodi dovolj denarja za plačati asesment za dobo 6 mesecev, in če je na primer tako posojilo napravljeno marca meseca, tak član ima plačan asesment do 31. avgusta, če je posojilo za dobo šestih mesecev napravljeno meseca aprila, ima član plačan asesment do konca septembra itd. Opazilo se je, da nekateri tajniki tega ne vpoštevajo. Pripetili so se slučaji, ko se je članu posodil denar za plačati asesment za dobo šestih mesecev, se je pri nekaterih društvih od posojene svote plačalo dolg društvu, Jednoti se je plačalo asesment samo za en nr.esec ali dva, potem se je pa člana enostavno suspéndalo. Društvo je prišlo na ta na-; cin do svojega denarja, Jednota je posojeno svoto zgubila, član pa je bil postavljen na cesto. To ni bratsko, ni pravilno in ni dopustno. ____Ko je glavni odbor določil posojila članstvu, ni bilo s tem rečeno, da se bo s posojenim denarjem plačevalo dolg društvom, pač pa se je s posojili pričelo iz razloga, da se članstvu pomaga v teh težkih časih plačati njih asesínente, ter da se na ta način članstvo obvaruje pred suspendacijo. ZATO SE VSA DRUŠTVA OPOZARJA, DA DENAR, KI SE ČLANOM IN ČLANICAM POSODI, SE SME RABITI LE ZA PLAČILO ASESMENTEV ZA DOLOČENO DOBO ČASA NAPREJ IN NE ZA PLAČILO DRUŠTVU DOLŽNIH PRISPEVKOV. Društvo, ki bi denar rabilo v kake druge svrhe, kakor določeno, bo Jedncti za denar odgovorno. Toliko v pojasnilo in ravnanje. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, glavni tajnik. USTNICA UREDNIŠTVA V zadnjem uradnem poročilu glavnega tajnika sta bila pri premembah za mesec januar 1933 izpuščena sledeča dva suspendirana člana: Pri društvu sv. Janeza Krstnika št. 14 Butte, Mont. Cert. 22650 Peter Rozman, R. 23 $1,000. Susp. 26. januarja. Društvo šteje 128 članov. Pri društvu sv. Jožefa št. 16 Virginia, Minn. Cert. 18709 Ivan Lušin, R. 44 $1,000. Susp. 28 januarja. Društvo šteje 68 članov. Roosevelt prosi narod: Nič se ne bojte! Vlada je na delu za narod Washington. 12. marca. — Ob 10. uri danes zvečer je imel predsednik Roosevelt govor po radiu, katerega je skoro gotovo poslušalo do 50,000,000 ljudi, kajti radio postaja, potom katere jc govoril, je bila v zvezi z rsemi večjimi radio postajami v deželi. Rcosevelt je v glavnem povedal sledeče: "Rad bi govoril, par minut z ljudmi v Zedinjenih državah i glede bančnega položaja. Govoril bi rad z onimi ljudmi, ki j se poslužujejo bank kot vložniki, bodisi za hranilne vloge ali {radi čejcovgagp promet*. Rad bi \am povedal, kaj se je naredilo auimiik nar dni. smo tako naredili, in kakšni bodo naši prihodnji koraki. "V korist povprečnega prebivalca Zediajanih držav je potrebno, da »« mu razloži, kaj je zadnje čase delal zatfadniški oddelek Zed. držav, kaj so delali državni bančni predstojniki. Zlasti si štejem v dolžnost, da razložim to radi težav, ki jih je zadnje dneve imel povprečni državljan, toda ki je te težave junaško in z dobro voljo prenašal. Ko boste razumeli vse, se ne boste čudili, zakaj sem odredil enake korake, in pričakujem tudi zanaprej, da boste imeli enake simpatije in zaupanje v mene, kakor ste ga izkazali pretekli te den. Najprvo naj vam povem da denar, ki ga vi vložite v banko, ne gre v ogromne shrambe in tam mirno počiva. Banka in \estira vaš denar v različne in-» vesticije in kredite, v bonde, v trgovske papirje, na vknjižbe in v druge oblike posojil. Na kratko povedano, banka povzroči, da začne vaš denar "delati" v namenu, da industrija napreduje, da fu*marji napredujejo, da dobivate vašo plačo. "Primeroma jako majhna svo-ta denarja, katerega ljudje vložijo v banko, se hrani doma krt gotovina, svota, ki je v normalnih časih absolutno zadostna, da pokrije vsa izplačila povprečnega državljana. Ali z drugimi besedami: Gotovina, ki jo imajo banke pripravljeno, je le mali odlomek denarja, ki je vložen v bankah. Kaj se je pa zgodilo zadnje dneve v februarju in prve dneve v marcu? Ker je narod zgubil zaupanje v vse, se je začel naval na naše denarne zavode. Vsakdo je hotel imeti izplačane svoje prihranke v gotovini ali v zlatu. Tako je nastal tako ogromen naval na banke, da niti največja, najbolj zdrava banka ni mogla prenesti takega navala od strani ljudi. Posledica tega je bila, da ni mogla nobena Banka' spremeniti svoje premoženje v gotovino v tako kratkem času, razven če bi *voje investicije prodala po cenah, ki nikakor ne predstavljajo prave vrednosti. Popoldne 3. marca, ni bila niti ena banka v Zedinjenih državah odprta za popolno poslovanje. Sleherni go-verner vsake države je bil torej prisiljen izdati proklamacijo, da se zaprejo vse banke. To me je oapotilo, da sem tudi jaz odredil, da se zaprejo vse banke v Ameriki. To je bil prvi korak vaše vlade, da ohrani banke in ponovno zgradi naš finančni sistem na novi podlagi. "Drugi korak je bil nastop kongresa, ki je točno in patrioti-čni odobril postavo, ki je potrdi-a moj razglas in mi dala obenem na dal j no moč,- da podaljšam "bančni praznik," obenem pa storim korake, da banke začnejo polagoma zopet odpirati. Kongres je tozadevno sijajno nastopil, patriotično, brez ozira na stranke. "Brez vprašanja je, da je "bančni praznik" povzročil mnoge neprilike ljudem. Toda pomnite, da nobena zdrava banka ni niti za en sam dolar na slabšem» kot je bila tedaj, ko je zaprla vrata. Danes je dano dovoljenje, da odpre dvanajst federalnih rezervnih bank po Zedinjenih državah s poslovanjem. Ob istem času pa je začel zaklad-r.iški oddelek naše vlade razpošiljati nov denar na vse kraje Zedinjenih držav, tako da bodo banke lahko v kratkem normalno poslovale. Ta denar je enako vreden kot denar, ki je sedaj v rabi. "Drugo vprašanje, ki ga imate na ustih je: Zakaj se ne dovoli vsem bankam, da odprejo ob istem času? Odgovor je pri-prost in upam, da ga boste razumeli. Vaša vlada nikakor ne Želi, da se ponovi zgodovina zadnjih par let. Mi nikakor ne želimo, da se navali na banke ponovijo. Posledica tega je, da bomo začeli banke polagoma odpirati. V pondeljek bo odprtih 12 federalnih bank v mestih, kjer se nahajajo, in banke, katerih finančni položaj je bil preiskan. V torek bodo odprte gotove banke v 260 mestih Zedinjenih držav, ki imajo takozvani 'Clearing House system.' Z drugimi besedami: mi poslujemo tako hitro z odpiranjem bank, kot nam je mogoče v naših močeh. V sredo se bodo odprle na-daljne banke, kakor hitro bo vladi mogoče pregledati njih fi nančno stanje. Posebno povdarjam: Nemogoče je odpreti vsem bankam naenkrat, kajti banke morajo vložiti tozadevne prošnje, morajo dobiti potreben denar od vlade, vlada mora preiskati vse banke, če so na zdravem položaju. Prosim vas, da razumete, da če vaša banka ne odpre prvi dan, to ni vzrok, da n« bo odprta. Banka, ki odpre danes ali jutri, je na istem položaju, kot bank«, ki bo odprla šele v nekaj dnevih. "Prosim, ljudje, ne imejte strahu. Nobenega vzroka ni za strah. Vse banke so pod kontrolo vlade danes in bodo dobile vso pomoč od vlade. Dočim narodnim bankam izdaja licenco za odprtijo zakladniški oddelek vlade, dobi je državne banke licenco od državnih ravnateljev bank. Brez vprašanja je, da ko ljudje zvedo, da lahko dobijo v bankah svoj denar, da se bo polegel strah in bo panika minila. Povem vam, da ko bo banka odprta, je bolj varno imeti denar v banki, kot pa v žimnici na domu. Uspeh vsega tega je odvisen od sodelovanja ameriškega naroda. Pomnite, da nova postava za banke slednjim omogočuje, da pridejo hitreje do gotovega denarja, kot po starih postavah! Nekaj bank ne bo prej odprlo, dokler se ne reorganizirajo. Pri taki reorganizaciji bo vlada v polni meri pomagala. Medtem pa vi, moji sodržavljani, imejte polno zaupanje v vlado. Nikar ne poslušajte bedastih govoric in bajk. Združimo se vsi skupaj, da preženemo strah. Mi smo ustvarili maši-nerijo, da ozdravimo ves bančni sistem. In vi morate z nami delati in pomagati. To je vaš problem, kot je moj. In če smo zedinjeni, je ni sile, ki bi nas premagala. "Franklin D. Roosevelt." Veliko preseljevanje na Ruskem Veliko pomanjkanje živil na Ruskem je zlasti občutno v velikih mestih, kamor so se naselili vsi kmetje, ki so bili pregnani s svojih domov, ker niso bili za boljševiške načrte. Da se rešijo sovjeti težav, ki so s tem nastopile, so sklenili, da izvedejo zmanjšanje prebivalstva velikih mest in sicer se imajo najprej očistiti Moskva, Leningrad in Harkov, nato pa Odesa, Kijev, Minsk, Rostov, Vladivostok in druga. Preseljevanje ljudi se bo izvedlo nasilno, če se prebivalci, katerim bo izselitev iz velikih mest zaukazana, ne bi sami izselili. Izseliti se morajo v času od 15. januarja do 15. aprila, torej v največji zimi^iajemni-ški sovjeti bodo v tej^Blsu izdajali nove potne liste^Jdor tega potnega lista ne bi dobil, ta se mora izseliti. Novih potnih listov pa ne dobe: 1. duhovniki, ki ne vrše redne službe in menihi ter nune; 2. vsi, ki so prišli kdajko-li v spor z boljševiki; 3. vsi, ki ne žive vsaj tri leta v mestu. Skratka, kdor ni čisto z boljše- (NadaUevanie Ja 2. strani) bomo pa vsak teh 60 centov v blagajno prispevali, ne bo pri tem nič sitnosti, nič dela in nič strahu pred kako izgubo; vsak član ali članica bo moral enako prispevati za našo skupno blagajno. V teh resnih časih depresije smo smatrali ta način ta korak za najbolj primeren ter umesten. K sklepu vas še prosim, da pridete vsak mesec na našo sejo, ki se vrši vsak prvi pondeljek. — S pozdravom, Joe Less Jr„ tajnik. Društvo sv. Ciri/a in Metoda, št. 191, Cleveland, O. Izjava Na naši rednj mesečni seji dne 8. marca smo imeli na dnevnem redu tudi rtsohicijo društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., glede uvedbe prostovoljnega novega posmrt-ninskega razreda po American Experience rate lestvici. Naše društvo je odglasovalo z veliko večino, da to resolucijo, oziroma iniciativni predlog podpira ali odobrava. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191: Teddy Rossman, predsednik; Mary Vidmar, tajnica; Mary Darovec, blagajničarka. (Društveni pečat) Cleveland, O., 8. marca, 1933. Društvo sv. Štefana, št. 224, Cleveland, Ohio. Tem potom se zopet obračam do vas, dragi mi bratje in sestre. Zal mi je, da se moram zopet oglašati v tem listu; mislil sem namreč, da bo zadosti, kar sem vam zadnjič tem potom omenil. Ni lepo, da se tako malo zanimate za društvena naznanila v Glasilu, v tem listu bi vedno lahko čitali, kaj je novega. So pač tudi taki člani, ki Glasilo pregledajo in se držijo reda, kar se tiče društva. Cul sem, da je več takih, ki pravijo, da bi šli na sejo, toda ne morejo plačati asesmenta. Ravno v takem slučaju bi se morali ravnati drugače in priti vsak mesec na sejo; tam je prostor in prilika, da lahko poveste pred vsem članstvom svoje razmere. Dosti je takih dolžnikov, ki se vedno ogibajo sej; če jim pa potem tajnik pošlje kartico, pa niso zadovoljni. Zato vas ponovno prosim, pridite na sejo in tam povejte svoje težave vsled depresije, saj smo vsled iste skoro vsi prizadeti. To naj velja za vsakega posameznega člana in članice našega društva. Na bolniški listi imamo sedaj sledeče brate: John Luter, Steve Somen in sestro Barbaro Cseh. Prosim vas, da greste te naše bolnike obiskat oni, ka-ijterjm .je mogoče, da mi ne bo treba kartic pošiljati. Jaz mislim, da ste bili tudi vi veseli, če vas je kdo obiskal, ko ste bili v bolniški postelji. Obiskovanje bolnikov je tudi dobro telesno delo usmiljenja. K sklepu opominjam še one, ki dolgujejo že za več mesecev, da poravnate zaostalo po svoji zmožnosti; ta mesec je treba sestaviti prvi četrtletni račun; prinesite mi asesment še pred 25., da potem izročim knjige nadzornikom v pregied. S sobratskim pozdravom, Ludvig Cernela, tajnik. -o---— VABILO NA KRASNO IGRO Barber ton, O.—Dne 19. marca zvečer bo v tukajšnji dvo- viško vlado, je vsak čas v nevar- rani "Domovine" vprizorjena nosti, da ga prisilno presele kdo krasna krščanska drama M\i- ve kam Kogar zadene nasilna čeniška smrt sv. Neže," vrseca selitev, ta se ne sme naseliti v se pod pokroviteljstvom drust-okolici uvodoma omenjenih mest va sv. Jožefa št. 110, KSKJ.; in sicer v razdalji do 100 km. I>rugače pa se lahko naseli, kjer se hoče. Tako je zopet ena osnovna človeška pravica ugasnila v sovjetski Rusiji. Skušajte ustanoviti kako novo društvo za našo Jednoto; S ustanovnih članov **doatuja igrali jo bodo člani Pasijonske-ga kluba iz Clevelanda, O., ki pridejo semkaj v ta namen iz prijaznosti te r naklonjenosti do društva sv. Jožefa. Na tem mestu se prav prijazno vabi vse člane društva sv. Jožefa, kakor tudi vsa druga društva iz Barbertona in okolice, da pridejo pogledat to lepo dramo, ki se je v resnici godHa že pred več stoletji v Ri mu. Zaradi tega ne zamudite te lepe prilike in pridite vsi od blizu in daleč, kajti gotovo imate zdaj prvič in tudi zadnjič ugodno priložnost videti nekaj takega, kar še niste videli svojem življenju in fcar boste za vedno ohranili v lepem spominu. Igra Mučeniška smrt sv Neže je namreč preveč obširna in zvezana s stroški, da bi se isto moglo ponavljati. Pričetek igre bo točno ob 7 zvečer; zaradi tega ste proše-ni, da pridete pravočasno v dvorano, da ne zamudite kakega prizora in ne motite igralcev med nastopom; škoda bi bilo kak prizor zamuditi. Vstopnice so že na prodaj in jih dobite pri vseh uradnikih društva sv. Jožefa kakor tudi pri več Članih. Še enkrat prav prijazno va bimo vsa cenjena društva, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke, da pridete gledat to zgodovinsko dramo; že danes vam jamčimo, da vam za plačano vstopnico ne bo nikdar žal. S pozdravom in na svidenje dne 19. marca zvečer. Joseph Lekšan. -o- Smrtna kosa Barberton, O.—Pred nedavnim sem prejela žalostno vest iz stare domovine, da so naš ljubljeni oče Jože Rožanc umrli dne 13. novembra, 1932; živeli so v vasi Vareje, blizu Divače na Primorskem in dočakali starost 71 let. Za njim žaluje soproga, oziroma naša draga mati Jožefa, štirje sinovi in tri hčere in sicer: Janez, poročen na domu; Antonija, omožena Vatovec na Mosličah; Josip in Anton v Pennsylvaniji; Rudolf in Mrs. Rosie Vatovec v Cieve-landu in Mrs. Karolina Sedej v Barbertonu. Dalje zapušča pokojnik 37 vnukov in sedem pra-vnukov. Počivajte v božjem miru naš ljubi oče in lahka naj Vam bo domača zemlja! Spominjali se Vas bomo vedno v molitvah. Ljubi oče! Vzeli smo slovo od Vas tam v Trstu pri morju, a ne za vedno, kajti mislili smo gotovo, da se kdaj še veselo snidemo in vidimo--Toda Bog j^ vse drugače spremenil. Poklical Vas je k Sebi ter Vam je gotovo podelil tudi zasluženo plačilo v sv. raju. Na zopetno snidenje nad zvezdami! Karolina Sedej. ZAHVALA Kakor znano, je Pittsburgh KSKJ Booster klub dne 21. februarja t. 1., priredil "Minstrel Show," katerega se je udeležilo nad 500 gledalcev. Vsa prireditev je izpadla v popolno zadovoljni st cenjenega občinstva in je tudi finančno dobro uspela. Odbor tega kluba si šteje v prijetno dolžnost, tudi tem potom izraziti iskreno zahvalo vsem sodelavcem in onim, ki so ta večer na odru nastopili in kaj pripomogli k tej prireditvi. Veseli nas, da so nam naši vrli Jednotarji in tudi drugi naši prijatelji tudi pri drugi, oziroma pri sedanji prireditvi Minstrel Showa izkazali svojo naklonjenost z veliko udeležbo. Tako je prav! Gojimo tudi na ta način medsebojno prijateljstvo in sobratstvo in bomo vedno dosegli lepe uspehe. Torej ponovna zahvala vsem skupaj! K sklepu se priporočamo vaši cenjeni naklon j enoe>i in sodelovanju še v bodoče. Odbor kluba. Pittsburgh, Pa., 1. marca, 1933. -o- ZANIMIV PROCES Proces o šenčurskih izgredih pred belgrajskim sodiščem Ljubljana, Jugoslavija. — V dnevih 20., 21., 22., in 23. februarja se je vršila pred dr- žavnim sodiščem v Belgradu razprava proti dvanajsterim Slovencem, ki so obteženi raznih činov proti državi, ki so jih baje izvršili, kakor za ta slučaj nalašč sestavljena obtožnica obtožuje. Ceia razprava je prayi fiasko za režim. Kako so ustanovili državno stranko, je vsem zaaao. Kako so režimov-ci terorizirali vse, ki niso hoteli glasovati za režimovske poslance, ki jih je režim postavil pred narod, kakor lutke, da naj zanje volijo, je znano. To je kopija pristne, tipične fašistične taktike, ki jo kopira jugoslovansko liberalstvo in sokol-stvo. Kajpada, da so s tem vsiljevanjem narod razburili. Zato so od strani drugače miroljubnega in poštenega kmetske-ga naroda v kranjski okolici na Gorenjskem padle nekatere nepremišljene besede, ki so jih izzvali vladni vsiljevalci. Tudi žandarmerija je izzivala in se posluževala nedovoljenih sredstev, kot streljanja itd. Vse to v prilog režimovcev. Ko so pa ljudje hoteli proslaviti Ko-roščevo šestdeset-letnico, so jo režimovci prepovedali po vseh krajih. Zopet razburjenje! Ali je čudno, če je bilo ljudstvo tako ogorčeno? Prav nič. Le ču-" diti se je, da ni bilo kaj hujšega. Kajti noben drug narod ne bi kaj takega mirno trpel. Kar režimovci uganjajo proti vsem, ki ne trobijo v njihov rog, je prava tipična balkanska metoda! Pripomniti je pa treba tole: Vsega tega so krivi slovenski liberalci, ki se kotijo v senci režima. To so bili še vedno ja-ničarji slovenskega naroda in so tudi sedaj. Ti so, ki neprestano dčnoncirajo slovensko duhovščino režimu. Ti so, ki huj-skajo Srbe proti Slovencem. Ti so, ki so svetovali režimu, naj se tudi proces proti šenčurskim in drugim izgredom o priliki Koroščeve proslave obravnava Belgradu in ne v Ljubljani, kar je žalostno spričevalo za slovenska sodišča, kakor da niso zanesljiva. Pred tem sodiščem so sedaj obtoženi: Brodar Janez, rojen v Hrast ju pri Kranju, star 48 let, oženjen in bivši narodni poslanec; Anton Umek, rojen v Šenčurju, star 46 let, oženjen, posestnik in bivši poslanec v oblastni skupščini; Ivan Štrcin, rojen v Kaplji vasi pri Mengšu, star 48 let, oženjen, bivši narodni poslanec; Jernej Vomber-ger, rojen v Pšeničnih Policah, star 39 let, oženjen, sobni slikar, brez premoženja; Franc Grilc, rojen v Gradu, star 29 let, kmečki sin, samski; Vinko Kos, rojen v Voklem, star 29 let, kmečki sin, neoženjen; Josip Loboda, rojen v Podgori, star 20 let, hlapec, neoženjen; Peter Cerar, rojen v Mengšu, star 19 let, zidarski pomočnik, amski: Alojz Ilija, rojen v Brniku, star 28 let, slušatelj prava, neoženjen; Matija Skrbeč, rojen v Podcerkvi, star 47 let, župnik v Kranju; Franc Gre-gorin, rojen v Klopcu, star 32 let, delavec in neoženjen. Prvi trije obtoženci, Brodar, Umek in Štrcin, so bili pridržani v preiskovalnem zaporu, ostali obtoženci pa so bili po končanem preiskovalnem postopku izpuščeni; tako da se sedaj zagovarjajo v svobodi. Dr. Natlačena, najboljšega slov. p r a v d n i k a, ki je imel zagovarjati prizadete pri izgredih, je režim na priporočilo in po nasvetu ljubljanskih jani-čarjev - liberalcev poslal v Srbijo v pregnanstvo, samo da se je preganjane Slovence, ki se z režimom in njegovimi balkanskimi metodami ne strinjajo, oropalo celo pravnega zagovornika. To je svoboda! Vsakega civiliziranega človeka bi bilo lake taktike sram. Potem si pa še upajo slovenski liberalci narodu pridigati o edinstvu! To je višek nesramnosti. — Opazovalec. Dr. Fran Detel»: HUM CASI m. Svetovalec Gregorič, po obr-tu čislan stroj&r, je bil prišel neznansko srdit in razburjen domov. Kaj se je menil za pritrjevanje in kimanje meščanov, on da je mož, ki ima pogum, takih svetovalcev da potrebuje mesto! Kaj se je menil za policaja Korenčaka, ki je tako pridno širil njegovo slavo! "Ali je res Gregorič rekel, da bi bilo najboljše pobiti Francoze?" ga je vprašal zaupno ta ki oni. "I kdo pa!" je zatrjeval skrivnostno Korenček. "Sam sem ga slišal, ki sem stal poleg njega. Ampak to se ne sme govoriti." "To se umeje. In komisarju ste dobro napletli ?" "Bogme! A Gregorič je mož." Tako je šlo od ust do ust, in kmalu se je govorilo po vsem vzdihnil in obstal pred {eno. "Bil sem pri županu, prosil svetovalce, naj mi dado kakršnokoli službo, samo da se preživim, a nikjer nič!" "Morebiti bi bilo vendar bolje," je tiho omenila žena, "če bi stopil v francosko službo." "Kako sem jaz to mogel! Kako sem mogel! Komaj sem prisegel enemu cesarju, prise-žem naj drugemu! Kako je to možno poštenjaku?" "Drugi in visoki gospodje so se vendar uklonili." "Kaj pa!" je dejal Birk pikro, "in sedaj se vedejo, kakor da bi. bili služili Napoleonu vsč žive dni. Sram jih bodi!" "Če bi vsi tako mislili, bi nam ukazovali sami tujci, in to bi bilo še hujše. Koliko dobrega stori gospod okrožni glavar, ki zagovarja in brani podložni-ke! Ce so prestopili uradniki s takim namenom, kaj se jim more očitati? Boljše je manjše zlo od velikega. In ti gospodje mestu, da je Gregorič sam na- imajo gotovo tudi vsak svojo bil uporne liste na vrata in da vest. In če odidejo danes Fran- ga je bil opazil Korenček, ki pa cozje, stopijo ti uradniki zopet v stare službe." "Da, da," je kimal Birk, "kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, in še hvala se jim bo dajala in sami bodo vohali in preiskava-li, kdo da je bil Francozom naklonjen. O, da, da; tak je pač svet!" "Kakor je božja volja," je dejala žena poluglasno. Mož pa ne sme o tem govoriti. "Vrag vzemi vse skupaj!" je zarobantil Gregorič, ko je zagledal doma na hodniku po vrsti *tbešene štiri vojaške puške nad ternistri in slišal, kako se gro-hočejo pri kvartanju v njegovi najlepši sobi tuji vojaki. Mirila ga je mlada žena z detetom na roki, ki je iztegovalo ročice po hudem očetu. A ta se je obrnil j se je zopet zamislil, proč, ker se je moral znositi nad t:mersibodi. Kdo pa premišljuje v jezi? In kaj neti jezo bolj ko zavest, da se ne moremo znositi nad krivcem! Tedaj iztre-semo moško svojo strast nad popolnoma nedolžnimi osebami ali stvarmi. Uradnik se znosi, kadar ga graja višje oblastvo, nad rodbino; učitelj kriči na deco; lovec pretepe svojega psa; jezdec muči konja, če ni priprav- EDINA SLOVENSKA BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY 6131 St Clair Ave. Cleveland, O. 15601 Waterloo Rd. Prejemamo denar na hranilne vlago in čekovni promet tudi iz zunanjih naselbin. Pošiljamo denar v staro domovino in na vse kraje sveta po najnižjih dnevnih cenah Močno in solidno slovensko finančno podjetje, ki točno izplačuje vse obveznosti. Poštena in vljudna postrežba in nasveti v vseh finančnih zadevah. ROJAKI, VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TO SLOVENSKO BANKO di ne maram jaz tistih grošev, ne maram; ampak vun, vun!" Prestrašen se je obesil sin za očetovo suknjo, hčerka se je skrila za materin predpasnik, in oba sta pričela jokati od velikega strahu. Birka je tresla jeza, in beseda se mu je zatek-nila v grlu.- "To je moja hiša!" je vpil gospodar in udaril s palico ob tla. "In to je moje stanovanje!" je zakričal Birk s hripavim glasom, "še vedno moje stanovanje; in jaz ne trpim, da bi- kdo tod razgrajal. Jaz pojdem vun, ne bojte se! Vi pa tudi vun, Povratek iz stare domovine Dne 22. februarja se je iz Hartberga, Avstrija v Bethlehem, Pa., vrnila Mrs. Rosie Go-sar, vdova po znanem pokojnem akademičnem slikarju Ivan Go-sarju. Dasiravno ima v Hart-bergu krasno vilo, je navedeno rojakinjo vseeno vleklo še nazaj v Ameriko med svoje stare znance in prijatelje. Dobro do-šla zopet med nami! -o- Pogreb župana Čermaka je bil močan in se ni premek nil. Z a n i č 1 j i v o je meril nasprotnika od vrha do tal in je Kdo bi bil mislil, kdo bi bil dušil z lehkoto njegove napore, mislil," je dejal sam pri sebi, Naposled pa se je jel sramovati "da ostanejo v deželi toliko ča- pred slabotnim, shujšanim resa! In Bog ve, kdaj odidejo, vežem svoje premoči. Godrnja- Chicago, lit—V petek, 10. marca se je vršil v tem mestu vun!" Zgrabil je z eno roko ^^ mučeniškega župana vrata in z drugo moža. A mož Antona j Cermaka, katerega Bog ve, oh!" "Oh, jaz sem tako lačna,' vzdihnila deklica in se ozrla v mater. "Le glej skozi okno! Vidiš onega vojaka na konju, vidič" je tolažila mati. "Saj sem se že nagledala," je 'je se je obrnil in zaloputnil vra-Je ta za seboj. Martin Birk pa se nega človeka ali nobene živali 8iiiia hčerka. "Ali nimate no-pri rokah, vržemo uro ob steno, bene skorjice?" Zlezla je s sto-ubijemo kako posodo ali polomi- ja jn §ia giadat po miznicah in mo kako drugo orodje. Tako se predalih, kje bi bila kaka drob-jeza ohladi in za jezo pride kesa- j tina. a nič ni biJo> fcer je bil že nje, ko pregledujemo storjeno bratec desetkrat vse preobrnil. škodo. "Taka gneča! še iztegniti se Le počakaj, prinesem ti kruha," je dejal oče, pogladil hčer- človek ne more. Tega jaz ne ko po kodrastih laseh in se je prenesem," se je srdil Gregorič, obrnil stran, da skrije solzo, ki porinil mizo v kot, prevrnil stol mu je igrala v očesu, in zaprl okno s tako silo, da je "A jaz sem tako lačna," je pclovica šip prižvenketala na vzdihovala deklica; "snoči je ulico. Jezno je vzdignil pest pro- rekla mama, naj grem spat ti sobi, iz katere mu je zvenel brez večerje, zjutraj mi bo pa na uho kakor roganje grohot g^aj košček kruha. Pa me ni francoskih vojakov. A zunaj so čakal in sedaj je že poldne proč. -ele puške tako mirno, tako Jaz hočem jesti> brezskrbno in oblastno, da je posilil, omahnila gospodarju roka vf «Kako si ^da," jo je karal t-emogli jezi. Sedel je in si deček . «vci Lazah, Ptamm. Ivanjem menim za najemnino; nobenega 8el1u' Uncu, na Rakeku v Zel-krajcarja nečem; ampak vun ' T)ohn}[ vasi in Dolnjem morajo; jaz ne morem živeti v taki gneči." "Umiri se vendar in sedi in kosi." j al mož skozi zobe in mignil z glavo proti steni. "To je moja smrt. Jaz moram proč, stran, "Prokleta reč!" se je udaril mož ob čelo in si začel puliti lase, da je groza obšla vso dru- da jih ne bom slišal; in Birki žino. "Nikjer nič; v celem me-morajo vun, vun!" Zapel si je j stu nič! V k a k o klet bomo suknjo, vzel palico in se obr- morali iti ali pa v hlev; to jč za nil po stopnicah gori. 2ena ga reveža. Cakajta, otroka," se je je zadrževala, naj še počaka, zasmejal obupno, "sedaj se bo-samo en dan še. Zaman. ista seznanila s podganami in Pod streho je bila majhna, stonogami!" Burnp so se odpr-borno opravljena sobica, stano- la vrata in pokazal se je razsr-vanje Martina Birka, poprej jeni obraz hišnega gospodarja kresijskega tajnika, sedaj brez Gregoriča. Birk postavi dekli-službe. Pri edinem oknu je se- co na tla in mu stopi nasproti, dela in šivala bleda, revno oble-1 "Kdaj se vam bo poljubilo čena žena; deklica, stara štiri spraviti se iz moje hiše?" je ali pet let, je gledala na trg, vprašal gospodar trdo in čakal kjer so se vežbali vojaki, in odgovora. jezeru. Ce bo šlo vse po sreči, bo električna luč na Rakeku zasvetila kmalu po Veliki noči. Prosvetna zveza razpuščena. ,4XT _ . .Ljubljanski "Slovenec" poroča Ne morem, sem preveč je- , , , .,0 .. . . , . i , , Isledeče: S svojim odlokom z zen; vsaka kaplja je sedaj ka- (Nadsljevsnie Iz 1. stran!) keka in Cerknice. Trasforma-torske postaje bi se zgradile v Spodnjem Logatcu, Gornjem , , . , _ _ _ , ' _ h spominjajo rojaki na svojce v do- Logatcu, Lazah, Planini, Iva- i movinl in če le morejo, pošljejo kak dar v denarja. Glede denarnih pošiljatev pazite v bodoče za cene na tem mestu. Vsled vladno proglašenega bančnega prazniku začasno n? pošiljamo denarja. Onim, ki so namenjeni potovati t staro domovino na spomlad ali v poletju svetujemo, da nam pišejo sa pojasnila. Dolgoletne skušnje vam zagotavljajo najboljšo postrežba Vsa pisma in denarne posiljatve naslovite na: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU Frank Sakser 216 W. 18th St„ New York. N. Y. njem selu, na Rakeku, pri Zel-šah, v Cerknici in Dolenjem jezeru. Krajevna omrežja niz- kor strup. Kar odnesi jed in pijačo!" "Birkovim bom nesla; gotovo so lačni." "Kamor hočeš," je dejal mož osorno, da bi zakril radost, ki mu jo je napravila žena s to mislijo. A žena ga je poznala in vedela, da se bo dalo govoriti ž njim. "Oh, kakšna revščina 1" je vzdihnila, ko je stopila zopet v sobo. "Kam pojdejo sedaj? to te vprašam, kam pojdejo?" "Kamor hočejo!" "Ti govoriš kakor Turek, ne kot kristjan." 'Vsak po svoje. Vun morajo; kar sem rekel, sem rekel!" (Dalje sledi.) ——o—;- Ne pošiljajte denarja v pismih v Jugoslavijo! NA PRODAJ ali v zamenjavo je gasolinska postaja z grroce-rijsko trgovino ter restavran-r tom v moderni sedem-sobni hiši z živahnim ali dobrim pr