POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE-VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350.— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZA-LOZBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR. Cena lir /5 ^železniški konferenci v Trstu Prometna politika mora ustrezali tržaškim koristim v Ščečinu Ureditev češkdsj ovajškega pristanišča v Sčečrnskem zalivu (na, polotoku Ewa) je danes samo tehnično vprašanje. Vse upravne za- Od 10 . avgusta zaseda v Trstu [ Mednarodna železniška konferenca, I .* 1 Je za razvoj tržaškega prometa 8 gospodarstva sploh izrednega pomena. Na konferenco so prišli odposlanci •dgoslavije, Italije, Cehoslovaške in i džarske; prisostvujejo tudi odpo-«anc| STO-ja in družbe »Donava-*va-Jadran«, ki je naslednica »Juž-8e železnice«. Gre za vključitev ju-*°slevanskih železnic v tržaškem za-edju v sistem znižanih neposrednih 8ril, ki je bil delno že zgrajen na danajski konferenci (30. aprila Danajske konference, ki je bila •llcana na pobudo avstrijske vla-e — za katero so seveda stale dre-. * _ sile _ so se udeležile poleg Avutile Italija, STO in Cehoslovaška, *dtem ko sta bili Jugoslavija in ddtarska kratko ignoriranl. f Avstrijska in češkoslovaška dl-ektna tarifa za čezmorski promet 'z Trst, ki sta bili Izdelani na pod-zaključkov dunajske konference, * torej obšli jugoslovanske želez-JCe (bohinjsko in južno) in sta ‘*i Uveljavljeni samo na pontebski ,r°ti (čez Trbiž), ki Je najdaljša , ki Je bila v avstrijskih časih, e° Je bil Trst še združen s svojim t ,ravnim zaledjem, brezpomembna J* Jtiaški promet. Takšna prometna '•tika, ki je ignorirala ekonomsko JT 2emijepisni položaj železniškega težja v zaledju in načela racio-vjdatga izkoriščanja, je imela očl-0 80 Povsem politično obeležje g . '° naperjeno proti Jugoslaviji in „. Morala biti zaradi tega prezirajo* ekonomskih načel v škodo trža-s.ei8u gospoarstvu. Ta politika v vužbi tujih koristi bi bila lahko 8®Jkrajš|em času težko pogodila flast’ ker ni računala z dejstvom, j, J® danes Reka v Jugoslaviji ne 8j v Italiji, da ima reško pristaja 6 2nižane direktne tarife z Mad-r$ko, Cehoslovaško in Avstrijo. Dričo takšne prometne politike, ®aJ bi služila predvsem politične 8anienom, in dejstva, da se da-nos mirovna pogodba z Italijo, od» v Qo Tržaški statut, krši v Trstu s “Jenih osnovah, bi bilo otročje a lcevati se v politični in gospo-g0.rskl borbi proti Jugoslaviji na Uve°Čb°’ ki prepoveduje Jugoslaviji db° Prednostnih tarif na progah, Vodll° v njena nevarna pristani-* (Reka). Rdor danes brani resnične gospo »o Trsta, mora v vso «a tnostj0 zahtevati, da se radikalka ®e“Ja sedanja prometna politi-ga’ ki je v službi čiste politike, in Postavi na gospodarsko pod- Trsi liti Trst ■■ a Rilo bi usodno dokončno ome- tržaški V®*0 in ®ekonko tranzit na eno edino še na progo, ki je samo Prog*11 * * V*0 kilometrov krajšja kakor Sekt* V Benetke ter je na spodnjem 6so'a"rJu v rokah Italije, ki Ji je go- * Benetk bolj pri srcu kakoi POdarski procvit Trsta. Za t° konferenca uspe in se tarife Cehto,tnZltni Promet iz Avstrije in (Al lovaške vskladijo z novimi ta t ktnlllni In znižanimi) tarifami sit0 ranzitni promet Cež Jugoslovan-h|stv°Zemlle v Trst, potem bi se v dr® ® obnovil nekdanji sistem ja-Jo j 16 tarif, ki je že pod Avstrijci^ DozoeJe Po njenem razpadu ga vsaj ga delni uspeh tržaške-8® s l$tani$ča T borbi * tekmeci biia rvemem morju. Jugoslavija Je skl,-, tiučena v ta sistem z beograj-6 konvecijami leta 1924. 6t>sra”a$nJa Pogajanja za uvedbo nese b, nih ‘aru v tržaškem zaledju t» Q. ve®o razlikujejo od pogajanj svet ”0V° Jadranskih tarif po prvi Ska stei vojni. Avstrija in Madžar-bah .a tedaj že po mirovnih pogod-hiij v St. Germainu 2a >,ini uvesti na ^rimorsiti In Trianonu) svojih progah RekoCZlnt>rskl promet čez Trst in bila tarife, medtem ko Je Balija «ov6„ LCel,osiovaškl in Jugoslaviji “aiDf^'ti® kot zmagovalna država 6riltanev>Čne’ da Je tzvojevala njun D®aes , na ločenih pogajanjih. Mtra0 Položaj Jugoslavije nepri-*t*ko , a*°dnejti, saj razpolaga z 8 obvlada obe najvažnejši do- vozni progi tik do praga Trsta Naša iskrena želja je, da bi se pogajanja v Trstu srečno zaključila ter bi se tako odprla pot češkoslovaškemu. avstrijskemu in madžarskemu tranzitu v Trst po stari in najugodnejši poti. L. B. Prip. ur. Članek je bili napisan pred srečnim zaključkom konference. V smislu doseženega sporazuma bodo jugoslovanske proge vključene v začasni tarifni sistem Cehoslovaška — Trst in Avstrija ■— Trst čez Trbiž- Dokončne tarife Cehoslovaška — Trst in Avstrija — Trst (na vseh progah trža-škegh zaledja) bodo izdelane na novih pogajanjih, ki se bodo začela prihodnji mesec, tako, da bodo uveljavljene še v tem letu — Praktičen uspeh konference za tržaško gospodarstvo je v tem, da bodo odslej tržaškemu tranzitu odprte vse proge v zaledju- Doslej je uprava Jugoslovanskih državnih. železnic uporabljala na. progi St-, lij — Maribor — Ljubljana — Sežana lokalne tarife, ki so seveda mnogo višje kakor neposredne, medtem ko je bila bohinjska. piroga ifprehM pri Re-pentabru) Tit» tržaški promet sploh zaprta- deve so bile že urejene in pristanišče Sčečin živi v pričakovanju češkoslovaških -tehnikov, ki bodo začeli z gradnjo obale, skladišč in ostalih pristaniščnih naprav. Kot je znano, je dobila Cehoslovaška od poljske vlade v najem polotok Ewo v Sčečinskem zalivu iz več kilometrov1 'doJtgpl 'obalo. Njena oblast je pa bilai sedaj razširjena na oni del obale, v katerem leži imenovani premogovni bazen in v katerem bo tudi bodoče češkoslovaško pretovarišče za skandinavske rude. Da bi bh olajšan ladijski promet češkoslovaških remorkerjev in čolnov po reki Odri, so bile češkoslovaške ladje postavljene na isto raven kot poljske in- so pod istimi carinskimi in vojaškimi predpisi kot poljske ladje na Odri. Začetek gradnje kana'a Koz'y-Osbrava (45 km), s katerim bo Češkoslovaška povezana direktno s pristaniščem Sče činom, je odvisen samo od hitrosti izdelave načrtov, na katerih dela mešana Češkoslovaško poljska komisija. Po izjavi poljskih odgovornih činliteljev -bo reka Odra do konca leta 1953 vsa regulirana, tajklo da bo v vsej svoji dolžini do izvira na Češkoslovaškem sposobna za plovbo tudi najtežjih vlačilcev- V Jugoslaviji vstajajo zadružni domovi V Jugoslaviji je delo za zgraditev vaških zadružnih domov v polnem teku. Po načrtih bi moralo biti že letos pod streho okrog 4.200 zgradb, in sicer 521 v Sloveniji, 1.150 na Hrvaškem, 1.121 v Srbiji, 355 v Makedoniji, 520 v Bosni in Hercegovini, 59 v Črni Gori. Največje uspehe so doslej zabeležili v Sloveniji, kjes so v prvem polletju tega leta že dogradili 30 poslopij. Zamisel graditve zadružnih domov predstavlja v okviru gospodarskih načrtov temeljni kamen za razvoj kmetijstva in kmečkega zadružništva. Zadružni dom bo postal gospodarsko in kulturno središče vasi in bo pospešil ne samo trgovinsko omrežje zadružnega značaja, temveč tudi pripomogel pri modernizaciji vseh panog kmetijstva. Akcija za graditev zadružnih domov se razvija v etapah. Najprej sprejemajo kmetje splošne obveznosti za zgraditev poslopja. Mnogokrat je bil začetek najtežji, vsaj dokler ni bila misel dovolj popularizirana in ni bil slehernemu jasen pomen nove pobude. Druga etapa akcije se nanaša na načrte, na določitev primernega prostora in na pripravo potrebnega materiala. Načrtovanje je zadelo na precejšnje težkoče. Predvsem obfcitajjai inlevarncjit, da bj gradili poslopja po standardiziranih metodah, medtem ko bi sama pestrost kmetijskih panog in karakteristike posameznih vasi zahtevala v tem pogledu najrazličnejše načrtne rešitve. V glavnem predvidevajo načrti tri tipe zadružnega doma: manjše, srednje in velike. Vsak načrt pa se mora stilistično prilagoditi krajevnim prilikam. Gradnja sama predstavlja tretjo etapo. Čeprav so se pri stvarnem delu pojavile ponekod znatne težkoče, je prav na tem področju skupno delo želo največje uspehe. Zadnja etapa je oprema poslopja in tehnična izpopolnitev novega gospodarskega in kulturnega središča vasi. Pobudo za zgraditev- zadružnih domov je vzbudila tudi izven Jugoslavije veliko zanimanje. OBNOVA LIVARNE NA REKI Na Reki je pričela zopet obratovati livarna »Vuilkam«. Primitivna livarna na mestu sedanje je bila zgrajena že leta 1929. Po vojni se je začelo podjetje naglo razvijati in izpopolnjevati. K starim napravam je bila dodana nova livarna, ki ima petkrat večja zmogljivost1 kakor prejšnja. NOVA TOVARNA PARNIH KOTLOV V ZAGREBU 16 julija t- 1- je začela obratovati pri Zagrebu tovarna parnih kotlov, ki so jo pričeli graditi lansko leto. Tovarna ima tri velike delovne dvorane s premičnimi žerjavi in že deluje z eno zameno. Nov obrat je eden naj večjih te vrste na Balkanu. LADJEDELNICE V SPLITU Splitske ladjedelnice »Vicko Hrustulovič« so v. rekordnem času popravile obalno ladjo »Dalmacijo«. čezoceanski parnik »Dubrovnik« ter parnik »Užice«. JUGOSLAVIJA NA VELESEJMU V BARIJU Italijanski gospodarski krogi so z zadovoljstvom pozdravili udeležbo Jugoslavije, Madžarske, Poljske in Cehoslovaške na velesejmu y Bariju (4-21 sept.) Rimski gospodarski list »II Globo« piše, da je bila prireditev v Bariju že lansko leto shajališče dveh svetov, zapadnega in vzhod-nega, ki sta potrebna drug drugemu. * * • MARSHALLOV PLAN V DOLARJIH Do 1. julija 1948. so bile nar kazane raznim državam v okviru Marshallovega plana naslednje vsote v dolarjih: Velika Britanija 281.6 milijonov, Francija 242,8, Italija 117, Avstrija 57, Danska 12,57, Nemčija (Biconi-ja) 81,6, Nemčija (francosko področje) 10,7, Grčija 45,1, Norveška 15,5. Nizozemska 63,2, Kitajska 61,6, angloameriško področje Sto-ja 5,1 milijonov. Skupaj točno 1,001.986.433 dolarjev, Načrtno sodelovanje med „vzhodnimi" MED CEHOSLQVASKO IN POLJSKO Na drugem zasedanju poljsko-češkoslovaškega sveta za gospodarsko sodelovanje, ki je trajalo od 4-6 avgusta t. 1. so postavili temelje za razširitev gospodarskega sodelovanja medi obema državama. Letos bo -sklenjena- petletna pogodba o izmeniavi blaga v znesku 9-10 milijard čeških kron. Na področju industrijskega sodelovanja bodo dosegli koordinacijo programov proizvodnje in razdelitev nekaterih vrst izdelkov. Omogočeno bo tako izkoriščanje serijske -pro8.zvodrjje z obstoječimi viri surovin. V obeh državah bodo zgradili nove velike industrijske objekte. Na sestanku so tudi sprejeli načrt skupnega izkoriščanja virov e-nergije in načrt za sodelovanje pri izgradnji skupne mreže e-lektričnih in plinskih vodov. Sporazum so dosegli tudi o skupnem programu razširitve železniške in cestne mreže med obema državama, o načrtu: prekopa Kožle-Moravska Ostrava, o sodelovanju v poljedelstvu in gozdarstvu, o zaposlitvi delavcev in nameščencev pri .strokovnem usposabljanju strokovnega kadra in o medsebojni pomoči z izmenjavo strokovnjakov, inštruktorjev in delavne sile. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je nujno potrebno medsebojno gospodarsko planiranje za daljšo dobo. MED CSR IN JUGOSLAVIJO Od 29. julija do 5. avgusta je zasedala v Pragi mešana rugosi ovarisk o-če škool ovaška komisija z namenom, da. bi odstranila1 o-vire pri izmenjav) blaga med obema državama. Vsa1 vprašanja so bila rešena V obojestransko zadovoljstvo. Na sestanku -so poleg tega ugotovili, da- je doslej izpolnjenih 50 odst. pogodbe sklenjene v mesecu maiu t. 1. V SOVJETSKI ZVEZI NARAŠČA PROIZVODNJA VOLNENIH TKANIN V zadnjih treh letih je proizvodnja volnenih tkanin v Sovjetski zvezi naralsla več kakor dvakrat. V jprvE polovici leto- šnjega- leta je bilo izdelanih 28,4 odst. več tkanin (kakor v iistem obdobju leta 1940. Industrija volnenih tkanin je prekoračila svoj zadnii polletni načrt za 9 odst. Investicije na področju te industrije so * v tem letu povečale za 23 odst. v primeri z lanskim -letom. Zdaj razširjajo in popravljajo 8 podjetij za izdelovanje volnenih tkanin. V Krasnodaru gradijo velik kombinat za- izdelovanje tekstilnega blaga. V Moskvo je odpotovala- italijanska gospodarska- delegacija, ki se bo pogajala s SZ za sklenitev prve povojne trgovinske pogodbe. Po poročilih iz italijanskih virov se bodo razgovori verjetno osredotočili na dve točki, in sicer na sklenitev trgovinske pogodbe same ter na vprašanja V zvezi z reparacijami, ki jih Italija dolguje SZ v smislu mirovne pogodbe. Glede trgovinske pogodbe se domneva, da se bo italijanska delegacija trudila predvsem, da bi Italiji zagotovila dobavo žita V dopolnilo količin žižtaric, ki jih bo prejela v okviru Marshallovega- plana. Ce se bodo v tem pogledu pogajanja srečno zaključila, bo zopet oživel tradicionalni pomorski promet žitaric, med glavnim sovjetskim žitnim pristaniščem Odeso m Sredozemljem. SZ bo poleg tega lahko nabavljala Italiji še železno rudo, petrolej, les in vrsto drugih surovin, ki jih Italija, kljub nafoavkam Marshallovega plana, krvavo potrebuje. V vza-meno bo lahko Italija- nudila industrijske proizvode ((stroje, ladjevje itdO. Italija ima upada ji bo sporazum a 'SZ omogočil udejstvovanje na tržiščih vzhodne Evropo in da bo s tem vsaj delomat rešila- vpraš.anje svoje industrijske nadprodukcije. Za Italijo je važna, tudi ureditev vprašanja vojne odškodnine. Po čl. mirovne pogodbe bo državami SVOBODNE CONE V GDANSKU Ij» avgusta so v pristanišču Gdanska odprli svobodno cono za Cehoslovaško, Jugoslavijo, Romunije! ini ZffXA. Qvobodrie cone so skupno s skladišči ločene iz sestava gdanskega pristanišča; tuje ladje bodo lahko pretovorili in viskiadtiščile blago za uvoe in izvoz s posebnimi carinskimi dovoljenji. Plačati bodo morale samo vskladiščne (Stroške in manipulacijski račun. morala Italija plačati Sovjetski zvezi 100 milijonov dolarjev. Del vsote bo lahko Sovjetska zveza- dvignila m račun italijanske imovine v SZ, Romuniji, Bolgariji in Madžarski. Ostalo vsoto pa bo morala Italija kriti z nabavo industrijskih proizvodov, počenši s -15. septembrom 1949. Surovine za izdelavo teh proizvodov bo nabavljala Sovjetska zveza sama proti plačilu po tržnih cenah. Namen italijan-*e delegacije je, da bi Italija izplačala največji del reparacij z industrijskimi proizvodi, da b> s tem ohranila italijansko imo-vino v omenjenih deželah, predvsem pa v Bolgariji in Madžarski Delegacija- bo dtušala doseči tudi čim daljše roke za plačilo reparacij. Dve stališči na donavski konferenci Kakor smo napovedali v zadnji številki, sta se na donavski konferenci v Beogradu izkristalizirali dve mnenji glede plovbe na Donavi. Vse države priznavajo sicer pravico svobode trgovske plovbe, toda delijo se v naziranju glede načina zagotovitve te svobode in plovnosti reke. Obalne države Sovjetska zveza, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Madžarska trt Anvers-najprometnejša luka v Evropi Anvers ima danes največji promet med vsemi evropskimi lukami (na kontinentu)- Celotni pro-|met je lam;)co let< dosegel 22 milijonov ton blaga Uvoz je znašal okoli 1.6 milil."/lov ton, izvoz pa- 6 milijonem- ton- Anvers je torej danes prčtežno uvozna luka, medtem k v ie pred vojno ob stojalo ravnovesje med uvozom in izvozom (1. 1937: 34 mil- ton uvoza pr».v to’iko izvoza). Prednost tako uravnovešenega prometa je na dlani, če pomislimo, da ladj» lahko prihajajo in odhajajo naložene. Tranzitni promet je znašal lan-rico leto 3,8 mil. ton, t. j. okoli 1 /3 -predvojnega- Med uvoženim blagom je bilo v predvojnih časih 30% tranzita, med izvoženim pa 45%. Tranzitni promet se je nekdaj razvijal predvsem z Nemčijo in Anvers se nada, da se bo ta promet obnovil; v starem obse- gu, če bo dosežen sporazum med Belgijo in Nemčijo, ki uvaža in izvaža predvsem čez Hamburg in Bremen. V letošnjem prvem če-ItrPetju je prispelo po vodi iz Nemčije 172. 570 -ton .blaga (1 1938 726. 624 ton). Razmeroma velik je dovoz blaga v tranzitu po vodi iz ostalih evropskih držav in znaša okoli 727.000 ton, to se pravi, da Anvers pobira promet iz evropskih držav, ki ie bil poprej usmerjen V druga pristanišča, kakor d Hamburg in deloma tudi v Trst. Nemčija sama je uvozila čez Ani vers v pevem četrtletju 210-000 (-1. 1938 v istem času, 633.616 ton). Skupno je bilo izvoženega letos v tem času 949.429 ton blaga v jtjriafnz-itu G. 1938 1,553.698 ton)" uvoženega pa 2,063*229 (2,222,584 ton 1. 1938). Ladje v gradnji Po najnovejšem poročilu angleškega »Lloyds Register of Shiping« je bilo 30. junija 1948 v gradnji ali naročenih 1.151 ladij s tonažo 4,021.889 br. reg. ton, In sicer v ladjedelnicah posameznih držav. Država St. Anglija, dom. ladij BRT % in kolonije 515 2,419.749 60,17 Francija 102 331.216 8,23 Švedska 60 241.980 6,02 Italija 74 220.805 5,49 Holandija 116 219.628 5,46 ZDA 40 162.072 4,03 Danska 24 118.711 2,95 Španija 57 112.987 2,81 Belgija 33 76.298 1,90 Norveška 75 75.681 1,88 Jugoslavija 4 12.400 0,31 Finska 10 7.688 0,19 Portugalska 7 7.352 0,18 Poljska 4 6.575 0,16 Kitajska 2 5.200 0,13 Urugvaj 9 3.636 0,09 Ni podatkov o gradnji ladij v Sovjetski zvezi. * * * NOVA POTNIŠKA ZVEZA MED TRSTOM IN DUNAJEM Te dni je bila odprta nova tedenska potniška avtomobilska zveza med Trstom in Dunajem, ki jo vzdržuje dunajski turistični urad. Cena vožnje znaša 150 av. šilingov. Pri nakazovanju potniških prostorov bodo imeli trgovci prednost. Cehoslovaška so na stališču, da pripada pravica nadzorstva nad plovbo in urejevanja plovnosti samim obalnim državam in da se tneobaf-nd države (Francija, Anglija in ZDA) nimajo vtikati v to vprašanje, ki ne zadeva ne® posredno njihovih gospodarskih koristi. One so mnenja, da slonijo zahteve zapadnih držav na stari pretvezi, da obalne države niso dovolj zrele, da bi lahko eame prevzele upravo Donave v lastne roke. Sovjetska zveza, ki je poslala na konferenco enega svojih najsposobnejših diplomatov (Višinskega) in najmočnejšo delegacijo, odločno pobija tako imenovane tpeidobljeme pravice« za# padnih držav, ki se opirajo na razne vojne operacije v preteklo-sti (krimsko vojno in prvo svetovno vojno) ne pa na sedanja gospodarsko in politično resničnost v Podonavju. Njej so se pridružile vse obalne države, razen Avstrije, ki nima glasovalne pravice; med njimi tudi Jugoslavija-Po sovjetskem predlogu bo skrbela za svobodno blovbo in koordinacijo stremljenja vseh obalnih držav po zagotovitvi svobodne plovbe pa tudi plovnosti reke po enotnih načelih Donavska komisija s sedežem v Beogradu, medtem ko bi ustje Donave (Suliruki kanal upravljali sporazumno Sovjetska zveza in Romunija-Predlogi zapadnih sil, ki si hočejo zagotoviti besedo v Mednarodni donavski komisiji, internacionalizirati Donavo in izkoristiti jo za dosego svojih politično-go-spodarskih namenov, kakršne predvideva n. pr, Marshallov načrt, so spričo dejanske in politične stvarnosti na Donavi obsojeni na neuspeh. TEHNIČNI RAZVOJ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Avstrija se je v teku 18. sto* let j a (v dobi Karla VI. in Marije Terezije) zelo prizadevala, da bi povzdignila avstrijsko pomor* sko trgovino. Zato je posveča'a prav razvoju Trsta in z'asti razvoju tržaške luke veliko skrb in pozornost. Prvi ukrepi za izgraditev luke segajo v drugo polovico 18. stoletja- Tedaj so utrdili obal v srednjem delu Tržaškega zaliva od rta Sv- Andreja do Velikega kanala ter so se izgradili razne pristaniške naprave za pristajanje 'adij. Po'it iene hom atije in dolgotrajne vojne proti koncu 18 in v začetku 19. stoletja _go naravno ovirale tudi trgovino skozi tržaško luko, ki pa je zopet oživela in se povzdignila; ko je nastal mir (. 1815). Ze okoli 1. 1820 so bile vtzpostav'jene redne zveze med Trstom in Levantom ter ostalimi sredozemskimi in oceanskimi lukami. V. 1836 'jle bila ustanovljena prva parobrodna in trgovska družba »Lloyd«, ki jo je vlada finančno močno podpirala in je z državno pomočjo trgovinsko povezala tržaško zaledje s svetovnimi tržišči. »Lloyd« je že sredi 19. stoletja vzdrževal redne proge z odda' jenimi pomorskimi tržišči Srednjega in Daljnega vzhoda ter z Ameriko. Otvoritev Sue škega prekopa je še posebno 'ojačila prekomorske zveze »Lloyda«. Se prej (1857. 1.) jei bila zgrajena dvotirna železniška proga iz središča ve1 ike države v Trst-Naraščajoča trgovina s prekomorskimi deželami je zahtevala povečanje in ■ izpopolnitev pristaniških objektov in naprav. Načrtno izvajanje programa . za izgraditev tržaške luke Dela za izgraditev tržaške luke je deliti: a) v začetna dela, izvedena , največ vi drugi po'ovici 18. stoletja, ' b) dela," izvršenh po đo'očenem planu od srede 19- stoletja dalje. Ta druga doba načrtne izgraditve luke obsega: 1. de'a za izgraditev stare proste luke in spopo'nitev obstoječih oba'nih objektov, zlasti v carinskem pristanišču in 2. dela za izgraditev nove proste luke pri Sv. Andreju in spovednih pristanišč v smeri, proti Skednju. Sredi prejšnjega stoletja je Avstrija pričela smotrno izvajati veMkonotezni plan za postopno izgraditev tržaške luke — kot svetovne luke. ki naj bi zadostila vedno živahnejšemu prekomorskemu prometu z Levantom, Bližnjim in Daljnim vzhodom. Oceansko Afriko ter s Severno in Južno Ameriko1. STARA PROSTA LUKA L. 1868—1883 je avstrijska vlada izgradila vzdo'ž železniškega komn'ekca tržaške postaje bivše »južne železnice« staro prosto luko s 4 pomoli, I — IV, dolžine okoli 200 m in širine okoli 80 m, z nad 1.000 m do'gim valobra, nam, prirejenem tudi za pristajanje 'adij in tovorjenje blaga. Pristaniške objekte so opremili z vsem il potrebnimi mehaničnimi in prevoznimi napravami ter te naveza'! na g'avno že'ezniško progo- Globina morja ob glavni obali znaša 6—7 m, ob va1 obranu prilično 2 krat toliko in tudi več, kar omogoča pristajanje tudi velikih ladij. Na področju carinskega pristanišča ie bi'a izgrajena in utrjena 1. 1905 oba’ Sv. Justa in 1. 1904 obai »Mandracchic«- L. 1906 oz. 1908 jP bil izgrajen veliki pomol sedlanie »pomorske postaje«, ki je bil 1. 1930 razširjen. Tudi globina ob obali Capinskega pristanišča znaša samo 5—7 m, ob koncu pom o’a »pomorske postaje« pa 12—13 m. NOVA PROSTA LUKA PRI SV. ANDRU.TU IN SPORU DNA PRISTANIŠČA ' 2e Avstrija Je zasnovala velikopotezni program za igraditev nove proste luke pril Sv. Andreju. Zasnova zadevnega, načrta je obsegala sistem 3 velikih pomolov, V, VI. VII, — širine okoli 160 m, srednje ' dolžine 350 m, 550 'm in 800 m, z vso potrebno moderno tehnično opremo, s tirnim; napravami ter S tremi valo-bran,; ob vhodu v zaliv v dolžini 1.000 m in 2 x 500 m-Pomol V naj bi s'užtt prometu s Srednjim in Daljnim vzhodom iti Oceansko Afriko, pomol VI prometu s Severno in Južno Ameriko in stara prosta, luka prometu z deželami ob Jadranskem; in Sredozemskem morju. Pri graditvi pristaniških objektov v novi prosti luki pri Sv. An> dreju so se pojavile, posebno pri izgraditvi valobranov, izredne tež-koče, predvsem radi znatne globine in močnih plasti blata (18 do 28 m), katere je bilo potrebno obvladati, da so se dosegla trda tla. Avstrija je izgradila dva teh velikih pomolov, V in VI ter 3 valobrane. Prva svetovna vojna je prekinila dela za dograditev vseh projektiranih pristaniških naprav v tej luki im dovršite v tehnične! ojpreme na novih pomolih. Razen pomorske in hidroavion-ske postaje, svetilnika nad Darkovi j ami in silosa (z zmogljivostjo 30-000 ton) niso bila pod Italijo izvršena posebna velika dela v pristanišču. Pomol VI v novi prosti luki je bil samo tehnično opremljen., Taksen ptromalj, kakor ga je imel Trst pod Itaijo, je pristanišče z lahkoto zmago vaio. Dela sol finansirala predvsem Javna skladišča, »medtem ko so bili državni krediti razmeroma nizki.« Dnevno zmogljivost tržaške luke znaša orog 20-000 ton, Posamezni predeli tržaške luke 1. Stara prosta luka (pod Italijo »Porto Vittorio Emanuele«) s štirimi objekti I — IV, valobra-dreju (podi Italijo Porto Duca d’Aosta) ob severnem delu Milj-nam in ostalimi pristaniškimi objekti in napravami. Tržaško pristanišče sodi gotovo med najbolje opremljena pristanišča v Evropi.. Nad) milijon kv. m površine, 16.500 m operativne obale, skladišč za skoraj 300.000 ton blaga, 48 km pristaniškega železniškega omlrežja, nad 300 železniškega omrežja, nad 300 silos, ter 20-000 ton dnevne zmogljivosti, predstavljajo vsekakor lep aktiv, ki uvršča Trst med velika svetovna pristanišča. Nenehno izpopolnjevanje pristaniških naprav je eden izmed najnujnejših pogojev za ohranitev starega in pridobitev novega tranzitnega prometa,. Prav v zadnjem času so vi tržaškem pristanišču zabeležili neri ost atke, ki bi lahko, imeli ne,za-želene posledice Izja (razvoji pomorskega prometa spričo konkurence, drugih, zlasti severnoevropskih pristanišč. Ti nedostatki se nanašajo predvsem na način natovarjanja in iztovarjanja množičnega blaga, ki je zdaj znatno narastel. Premog in leis predstavljata danes v resnici važno postavko pri prihodih in odhodih tržaškega prometa, a ravno na tem področju ni tržaško pr ista* hiišče (pa Milšinlt mnogih drugih obmorskih središč. Iztovanjanje premoga! se vrši na pomolu V. na primitiven način in z napravami samegoa ladjevja 2. Carinsko pristanišče z baze ni Sv. Just, Sv. Marko, Sacchetta, z objekti (pomoli): Sv. Karla, Sanità in ribarnice (Pescheria) itd- 0. Nova prosta luka pri Sv. An-skega zaliva s pristaniščem bivšega arzenala »Lloyd«. 4. Spovedna pristanišča a) Skedenj sko pr istanišče — skladišče za les; b) pristanišče za nafto pri Sv., Soboti in, Žavljah; c) ; Pristanišče škedenjskih železarn; d) Miljisko pristanišče. Po podatkih iz 1. 1940 je luka raztezala na skupni površini okoli 1 milijona kv. m; od tega od-‘pade na površino pomolov 283 tisoč 227 kv. m. Dolžina, pobrežja za pristajanje ladij znaša okoli 16,5 km, število magazinov in hangarjev Je 283, njihova prostornost 282.500 ton, zazidana površina pa 350.000 kv- m. Dolžina tirnih naprav znaša 48 (km, elektrotehničnih naprav je 317 in hladilnic 47 kom. .— To, je prva —• glavna etapa del za izgraditev tržaške luke, izvršena v bistvu po zasnovi avstrijske vlade Prihodnjič o obnovitvenih delih v tržaškem pristanišču po 1. 1945. Raztovorj en j e 10.000-tonske ladje, naložene s premogom, traja v Trstu 8—10 dni; isto delo opravi n pr. v malem pristanišču v Sa-vonj v 48 urah. Dobro je opremljeno tudi premogovno pristanišče v! Benetkah, k;, je v tem pogledu najnevarnejši tekmec Trsta, da ne govorimo o severnih pri* 'eta)nli$qtoi Evrope- Mnogo se je že govorilo o preureditvi premogovnega bazena v tržaškem pristanišču. Dolgoročni načrti predvidevajo med drugim izgradnjo riovega pomola (VID, ki bi prevzel vlogo V. pomola in bi bil tudi tehnično ustrezno opremljen. Pjrbmet z lesom predstavlja drU! go pristaniško vprašanje, ki zahteva tehnično in organizatornc. rešitev. Lesno skladišče pri Skednju, ki razpolaga medi drugim z malim tehnično neopremljenim' pomol,oim, ije! z mnogih vidikov, pomanjkljivo, Ce dodamo, da ie natovarjanje raznih vrst lesa že samo po seb; zamudno delo, p|ri-demd do zaključka, da tržaško pristanišče ni v tem pogledu na noEti. Deijlstvol je, da je dane» •nakopičena na operativnih obalah starega in novega pristanišča znatna količina lesa, ki čaka na vkrcanje. Posledica vsega tega je, da se brodarji večkrat branijo prevažati v tržaško luko množično bla- UIZ. XV. T Z TR5TENIK / * * Sfc Radio po& \ T0ŽA5K0 PDI5TANI5ČE ^predorfiacri prislctniSke ----z*le.zneske proge g259 Načrt pri sloniš ki h ngji^Mv ES3 Nočrl pristaniških nasipov r ir roža, ® w «kxvtet. Pristaniške napravi treba stalno^.izpopolnjevati "Nezadostna oprema zalprometffz množičnim blago Izvoz zlata v ZDA pada Federalna rezervna banka v New-Yorku napoveduje v svoji reviji nazadovanje uvoza zlata v ZDA. Hitrost tega padanja je odvisna od brziné izvajanja načrta za gospodarsko obnovo Evrope. Nabavke evropskih držav v okviru Marshallovega plana financira sama ameriška država. Doslej je uvoz zlata stalno naraščal, tako da se je zaloga zlata povečala v prvem polletju tega leta za 778 milijonov dolarjev. V teku tega polletja je bilo uvoženega za 1.696,000.000 dolarjev zlata, medtem ko je znašal uvoz v drugem polletju lanskega leta 1.335,000.000 dolarjev. V času od 1. januarja do decembra 1947 je samo Anglija izvozila v Ameriko 490 milijonov dolarjev zlata, Francija pa 163 milijonov; v prvem polletju t. 1. pa je Anglija izvozila kar 810 milijonov dolarjev zlata. Rekordni pridelek Mala LetoSrip prideflek (bombaža |v ZDA bo znašal po poročilu ministrstva za poljedelstvo 15.169t.000 bal, t. j, 3.300.000 bal več kakor V letu 1947. To je največji pridelek, ki so beležili v zadnjem desetletju. Proizvodnja bombaža v Ameriki je znašala v zadnjem desetletju 1937—1946 povprečno 12 mi-lionov 14 tisoč bal letno. Letošnji pridelek zavzema 7. mesto na lestvici dosedanjoh rekordov. Pridelek bombaža je dosegel vrhunec 1. 1937, ko je znašal 18,946.000 bal. Letos je bilo izredno ugodno vreme, pa tudi povečana uporaba gnojil je pripomogla k povečanju pridelka. Na new-yorški borzi je padla cena bombaža za 2 dolarja pri bali. Aleksandrija — naslednica Liverpoola Doslej je, veljal Liverpool za najvažnejše bombažno tržišče na svetu. Pravkar pa je ta, trg prnehal delovati zaradi izpre-menjenih razmer na svetovnem tržišču bombaždi Naslednica Liverpoola (bo, po/Aalai verjetno Aleksandrija v Egiptu. Tako' poročajo, da bo ta trg pričel delovati po vzoru svetovnih tržišč že septembra tega, leta. Egiptski trg je imel še pred drugo svetovno (vojno 'značaji (ker a. j e vtn\&g a tržišča kljub važnemu zaledju bombažnih nasadov, Razvoj trga je po mnenju svetovnih gospodarskih krog o vi v veliki meri odvisen od pravilno postavljene gospodarske politike egiptiske vlade. Vlada kontrolira namreč okrog */» vsega egiptiske ga bombaža, poleg tega pa so nasadi te industrij,ske raz,stilne odvisni od vladnih podpor V obliki kreditov- C e ne bodo zadostovali ti krediti, predvidevajo-, da bodo pridelovalci bombaža tudi letos, kakor že v preteklem letu, vrgli na trg že v začetku sezone velik del pridelka in ,s tem izzvali velike špekulacije. Proti tem je egiptska vlada, že 'zavzela, potrebne ukrepe. Tudi razvoj cen bo deloma odvisen od' gospodarske politike egiptiske vlade. TUDI MALE DRŽAVE LAHKO ŽIVIJO Kneževina Liechtenstein je zaključila svoj državni obračun za 1. 1947 s prebitkom 192.966 fran kov. Davek na alkoholne pijače in kupčije z znamkami sta prinesla posebno lepe dohodke. go, kakor les, premog in rude, ali pa, zahtevajo zelo visoke brodr nine. Jasno je tudi, da predstavlja pri današnjih zelo visokih prevoznih stroških čas, ki ga morajo ladje izgubljati pri pristankih, naj izdatnejšo postavko pri sklepanju prevoznih pogodb. . Navedli bomo primer 10.000-tonske ladje, ki je last neke sici-Rijam|ske djružfoe. Izl Anglijp je ladja pripeljala prvi tovor angleškega! premoga (9.700 ton), ki je bil iztovorjen v osmih dneh-Med pristankom se je družba pogajala za prevoz 8.000 ton lesa v Levant Pogajanja niso uspela, ker je brodar zahteval previsoko brodnino računajoč, da bi morala ladij a stati pod tovorom v pri-stainiščlu nadaljnih 10 dni. Ladja se je prazna vrnila proti Gibraltarju, v pričakovanju novih donosnejših naročil. To je le en pri-mer, ki pa jasno dokazuje, da bo Trst vzdrževal konkurenčno borbo z drugimi pristanišči le, če bo stalno izpopolnjeval svoje pristaniške naprave in organizacija pristaniške službe. Ena sama ura, pri pristaniških operacijah ali ena) sama lira pri pristaniških stroških bo lahko v bodoče ud'o-čilna zai napredek ali nazadovanje tržaškega pristaniškega prometa. h tržaške gospodarske kronike Štiriletni načrt v okviru Marshallove pomoči Po pojasnilih, ki jih je dal ravnatelj za finance in gospodarstvo g. Whita d svojem posredovanju v Washingtonu, Parizu in Rimu, je »gospodarski svet«, ki ga je ZVU ustanovila v zvezi z izvajanjem Marshallovega načrta v Trstu izdal kratko poročilo. Dosedanja dejavnost sveta se je omejevala, kakor pravi poročilo, reševanje kratkoročnih vprašanj tržaške industrije zlasti vprašanja preskrbe surovin. Posebno je zbudil primanjkljaj državnih financ anglo-ameriškega področja STO ja v zvezi z financiranjem v pogledu javnih del in pobijanjem brezposelnosti. Ko bodo odobreni nekateri finančni sporazumi, bo svet objavil kratkoročni program dela. Pozneje bodo pripravili štiriletni načrt in bodo s tem »omogočili področju neodvisno življenje do polovice, 1. 1952«. Nove poštne pristojbine na STO-šu 11. t. m. so stopile v veljave na angloameriškem področju STO-ja nove tarife. Pisma za vsakih 15 gramov lir 15; dopisnice navadne lir 12, s p'ačanim odgovorom' lir, 24; rokopisi do, 200 gramov lir 20, vsakih nadaljnih 50 gramov lir 5; razglednice s samim podpisom in datumom lir 5 do 5 besed lir 6; vizitke do 5 besed lir 6; trgovski računi lir 12; sporočila o rojstvu, -smrti, poroki itd. lir 6; izpiski računov lir 0» časopisi za naročnike, dnevniki lir 0,15 za vsakih 50 gramov, dkzo-tnesfečne revije lir 0,75, vsakih nadaljnih 50 gramov lir* 0,45; bilteni, ceniki lir 2,25 za vsakih 50 gramov- Časopisi in tiskovine z druge roke lir 5; blagovni vzorci do 100 gr lir 10, za vsakih nadaljnih 5o gr lir 5; vzorci zdravil za vsakih 100 gr lir 6; paketi do 200 gr lir 25; pristojbina za dopise frankirane s strojem lir 10; pjrevzem na pošti ali telegrafu lir 8; poštni predali mesečno od 100 do lir 250; pristojbina za prenos na dom tiskovin in papirja nad 500 gr lir 15, nad 1.000 gr lir 20; priporočilo lijr1 25; vrednostna pisma do 300 lir Ilir1 10, za vsakih nadaljnjih 100 lir lir 5; ekspresne pošiljke Mr 25, za pakete lir 50; paket; do, 1' kg lir 45, od 1—3 kg lir 90. -od' 3—5 lir 135; od 5—10 kg lip 220, od 10—15 kg lir 290, od 15—20 kg lir 335; za velike pakete povišek 50%; za nujne pakete od 140—820 lir; dnevna pristojbina za hranitev paketov po treh dneh lir 10; poštna, denarna nakazila: vzorec lir 5, do 300 lit lir 10, 300—500 lijr lir 14, za višje vsote lir 2 za vlsakih nadaljnjih 100 lir. Za brzojavne nakaznice, jpoleg, brzoiavnih jpribtdjtaini lir 10; pošni tekoči računi do lir 5.000 lir3 in 3 lire za vsakih nadaljnjih 5-000 lip do največ 30 lir- Odškodnina za priporočana pisma lir 300, za vzorce zdravil lir 150, za tiskovine lir 100; odškodnina za zgubljene pakete od lir 250—700. Za brzojavne nakaznice lir' 240 ter liir' 20 za vsako besedo; navadne brzojavke najmanj 10 besed, za besedo 8 lir; za Ita lijo 10 lir, nujne brzojavke najmanj 10 besed, za besedo 15 lir. za Italijo 20 lir, zelo nujne bn' Javke najmanj 10 besed za besed* 20 lir, za Italijo 30 lir, brzoja'* ke »lampo« najmanj 10 besed ** besedo 30 lip za Italijo 48 1* Tiskovne brzojavke, najmanj * besed za besedo 2 liri, za W 3 lire; nočne brzojavke — pis**1*, najmanj 30 besed za besedo 1 lire, za Ita'ijo 5 lir; radiogrami obalna in ladijska taksa poved* na za 50% POŠTNINE ZA INOZEMSTVO Pisma do 20 gr lir 40, za vsak® nadaljnjih 20 gr lir 25; pošt® dopisnice lir 25, s plačanim govorom lir 50; razglednice J, 5 besed s podpisom in datum?" lir 8, nad 5 besed lir 25; vizi™ do 5 besed lir 8; tiskana nazfl* nila rojstva, smrti, poroke 'H lir 8; rokopisi in trgovski rad ni do 250 gr lir 40. za vsak>_ nadaljnjih 50 gr lir 8; tiskov®1; zai vsakih 50 gr lir 8; vzorci hi-vrednosti do 100 gr in vsak1' nadaljnjih 50 gr lir 8: ekspr6’ lir 80; priporočilo lir 60. Za inozemstvo je za zdaj Pr* kinjeno pošiljanje zavaroval® pošte. PRVA POŠILJKA BRITANS# GA PREMOGA ZA TRST VI prvih dneh avgusta je pri5?’ la v Trst prva pošiljka 9.700 ^ premoga »Ydrkshire«. Angli ja za zdaj izvozila v Trst 18.000 premoga. PROMET Z LESOM NARASc# V prvem polletju tega leta st zabeležili naslednji dovoz lesa tržaško pristanišče: iz Jugoslavl 23.671 ton, Cehoslovaške ton, Avstrije 13.656, Italije ton in Madžarske 11 ton. l6-8': 1.3* POPRAVILO NAJVECJEGA TRŽAŠKEGA HOTELA > Zavod za socialno zavarovali avli »Excelsior Palače«, ki bo v kratkem pričel popra' hotel _____ njegova lastnina in je bil ^ poškodovan maja 1945. Stanovanjsko vprašanj® v Italiji -mi' Po nepotrjenih vesteh je L janska vlada že pripravila tek zakona o stanovanjskem vP^, šanju, ki ga bo predložila P$. lamento v začetku jesenskega ^ sedanja: Kakor znano bo Pliii kla stanovanjska zapora v P' in tudi v Trstu 30, septembra i Pravijo, dà predvideva nov tek postopno odpravo vseh * slej veljavnih prisilnih odr ^ glede višine najemnin in Nov zakon naj bi vseboval (|).-ukrepe za pospešavanje P pobude za gradbo stanovanj * sti na deželi in v manjših -sr ,, ščih. (V večjih mestih bo to ». domestil po načrtih vlade Ferijev načrt). Prvi povišek na. ; nin bo, kakor pravijo, zaje' $ 5% mezd ali plač, t. j. od 300% več kakor sedaj. Mio1 j za javna dela Tupini je v teh1 ^ gledu izjavil agenciji Aisa. oB-y pred vojno delavec in nam ^ nec plačeval za najemnino ^ novanja okrog 15% svo'ega služka, medtem ko plačuje le 3%- Industrija o industrijski krizi Italiji Italijanski industrijci so predložili v preučevanje italijanskih gospodarskih ministrstev naslednje podatke, ki naj bi služili za osnovo pri izdajanju ukrepov za poživitev italijanske industrije: V industriji je zaposlenih od 12—12% delavstva več, kakor bi bil o potrebno. V primeri z letom 1938 je danes 'število de'avstvg naraslo za 10%, medtem ko se je po mnenju industrijcev njihova, dejavnost znižala za 30%. Prispevki za socialno zavarovanje obremenjujejo podjetja za okrog 30% zneska mezd in plač. (2,21 krat več kakor pred vojno); davki so izredno visoki; samo poslovni davek na proizvode dosega 15 do 18% vrednosti blaga, medtem ko uvoženo blago p’ačuje samo 10% pristojbine. Iz vseh teh raz’ogov so italijanski proizvodi naspi osno Vsaj za 30% dražji v primeri s tujimi. Ni čuda, dà se je izvoz industrijskih izdelkov skrčil v letu 1947 za 42%, v prvem polletju 1948 pa za 35% v primeri s predvojno dobo: — Italijanski industrij ci so seveda pozabili omeniti v kolikšni meri njihovi pretirani dobički povišujejo cene. UGASNILI SO VISOKE PECI NA ELBI S prvim avgustom tega leta so odslovili iz železarne in livarne v Portoferraio na Elbi 800 delav- j;/ cev. Položaj podjetja se iz f va v dan slabša in predvideva f da bo obrat v kratkem roku L nehal. Železarna je v slc družbe »Ilva«. NA POTI K PODRAŽI^' ELEKTRIČNEGA TOKA V ITALIJI italijanske Mnoge elektrod grozijo, da bodo prenehale 1 x\ lovanjem, če jim ne bodo P A lili povišati cene električne e,^ : glje. Svoje zahteve podpiraJ^i' ugotovitvijo, da se je cena^p teriala, ki ga elektrarne up .fi, Ijajo, zvišala za 60-krat v s predvojno ,cena delovne \f. za 50-krat, medtem ko so s rife zvišale le za 14-krat. P°sa5-i komisija, v kateri so bili z j(i pani potrošniki in proi?v® ^ energije, je predložila dogovora v preučitev Pr’s",a •' organom. Predlagali so, a ^ oblastveno določili le nove ki se nanašajo na uporab? t<< trične energije v gospoduj/ ter v mali industriji in obrtnoStf do 30.000 W potence. Za vse le nabave naj bi se odstrapu (f dosedanji prisilni predpis* yl in naj bi prišlo v teI\crfl' nah gledu do neposrednih dog0 .^l)1 med potrošniki energije. in dobav Zakaj gen. Airey ne menja svojega stališča? Ponavljali bi se, ko bi vnovič “Sotovili, da zahteva osnovno načelo vsake imperialne politike, da hjeni tunkcionarji sestavljajo po-ocila o političnem in gospodar-stanju na svojih upravnih Področjih, ki so namenjena med-arodni javnosti, v skladu s po-“iko njihovega imperija. Resnič-,® Politične in gospodarske kori-1 upravnega področja se morajo Podrediti imperialnim. Sicer je uano samozavestno naziranje n81eških diplomatov, s katerim ranijo vsak svoj korak, čeprav cckrat nepojmljiv za zemljanè .."ašo preprosto logiko in pomičnim pojmovanjem, stališče amreč: ko se Angleškemu impe-riju godi dobro, se tudi malim' hsrodom. Sam Bevin je med debato pred angleškim parlamentom priznal, ,.a ie angleška diplomacija s svo- jim Predlogom, naj se STO priklju- C1 k Italiji, hotela predvsem parirati predlog, naj se italijanske kolonije vrnejo Italiji; Angleži cividno laže vrnejo neodvisni rst Italiji kakor kolonije, ki so v njihovih rokah. Edino v tem ozadju lahko najemo razloge za tako sestavljena Poročila gen. Aireya Varnostnemu ^vetu, kakor so v resnici. Po vsem etn gen. Airey tudi ni mogel mediati v času zadnjih treh mesecev capri!—julij), ki jih zajema r.je-Sovo zadnje poročilo, svojega mnenja o nujnosti, da se STO priključi k Italiji, »ker ni niti politično k*ti gospodarsko sposobno za živ-•lenjem »Politična odcepitev Trsta od nalije je odrezala njegovo težko industrijo od njenih korenin v naliji... Te življenjske vezi so 0stale zdaj od septembra 1947 0t|rezane, nobenega drugega vira Ba ni, ki bi nadomestil gospodarsko, ki je nekoč vzdrževalo trža-*e ladjedelnice ... Žalostna reka tovornih vlakov, ki se prazni vranjo iz zaledja, kamor vozijo pod-Bùre, je znak, da podonavske ržave ne morejo ali nočejo upodabljati tržaškega pristanišča ... Dzemije samo nima v bistvu ne z*veža ne goriva in ne proizvod-nie potresnega blaga. V pogledu Sufovin, ki jih potrebuje, je poginoma odvisno od zunanjih vi- rov.« ’E° so nekateri gospodarski Utrinki iz generalovega poročila. Že v svojih pripombah k druge-1,111 generalovemu poročilu smo Ugotovili, da ves razvoj Trsta v Hnderno pristanišče in trgovsko Središče govori proti tezi, da je Usoda Trsta gospodarsko naveza-?a na Italijo, nasprotno, Trst se Je razvil kot tekmec italijanskim Bristaniščem, zlasti pa Benetkam. :ržaška težka industrija ima svo-[e korenine v Italiji samo v toli-?0- v kolikor je bila podržavljena 'Po mirovni pogodbi prav zaradi tega pripade STO-ju) in v kolikor ?e je je polastil italijanski kapi-al. ki je izpodrinil tržaškega in _ aPital iz zaledja. Tržaška indu-,trija ne more delati za Italijo, er že danes vlada v Italiji nad-®rodukcija in italijanske ladje-e,nice na pr. bodo po napovedi amih italijanskih listov v krat-em brez dela. Prav tako ne bodo ušle tržaške rafinerije dolgo več ciati za Italijo; saj bo zmogljivost . a'ijanskih rafinerij v kratkem asu dosegla 7 milijonov ton, to z beavi, da bo Italija razpolagala , viškom 2 milijonov ton, ki ga 0 morala izvažati. Pi3.^llev’ da bì se STO ne moglo fililaVljati ne držL Mar se Anne ^ot industrijska država, ki čin0a?POlaga ne z zad°stno koli-žiV|. ziveža, ne surovin, ne pre-Uorm ^eeživlja se, in sicer v k>m ainitl časih prav lahko, z de-tren .sv°jih rok, z industrijo in seveVdlno- Prav tako bi se lahko pre>.a' da se končno otrese tega tudi Trst, pod pogojem stavii nega bremena> ki sa pred-Z n :a njegov birokratični aparat je n!, )nim uradništvom, ki ga $3,^ sl?dil od Italije in ki je še tu sam lz Političnih namenov. Se letni S' ^bite, ki pripravlja štiri-črt , gosPodarski in finančni naje j, anSloameriški pas STO-ja, štirje U. mnenje, da bo STO v 8°sPod *etih dosegl° tinančno in PoflD cn° še o vlakih, ki vozijo VrajT-50 v zaledje in se prazni vah ter 0 Podonavskih drža-rahij. ' ne morejo ali nočejo upo-Prvem' trzaškega pristanišča! V ameruvPrimeru Krc °eividno za te s. Pomoč Avstriji, iz kate-ni Vja, udi vračajo večinoma praz-ske d !' Zmigovanje na podonav-tržazv.rzave> ki nočejo uporabljati »ap, ,ega Pristanišča, je očividno Poslov z° Pr°ti Jugoslaviji in Čebaški, saj bi Avstrija, ki je v interesni sferi zapadnih držav, ne imela interesa, da »bojkotira« Trst. Iz samih podatkov, ki jih navaja poročilo na drugem mestu za trimesečje april—junij, je razvidno, da očitek na račun Ceho-slovaške in Jugoslavije ne drži. Cehoslovaška je uvozila iz Trsta 2,533 vagonov blaga, izvozila v Trst pa 1,916 vagonov; Jugoslavija pa je celo več izvozila v Trst (1,488 vagonov), kakor uvozila (1,011 vagonov). Trst je bil sicer že v normalnih časih predvsem uvozna luka. Te pripombe, ki izvirajo iz naravnega nagona samoobrambe — saj so generalovi predlogi naperjeni proti gospodarski neodvisnosti Trsta — naj zaključimo z ugotovitvijo, da vodi iz sedanje gospodarske stiske edino popoln prederei v trgovinski politiki STO-ja, oziroma VU, v smeri obnovitve nekdanjih zvez Trsta z naravnim zaledjem. Za to je seveda potrebno poznavanje razmer in ogromna energija, ki je vojaške uprave navadno ne zmorejo niti v primeru, da bi se takšen preobrat skladal s političnimi cilji njihovih vlad. Razmere zahtevajo guvernerja in sodelovanje vseh sil domačega prebivalstva. Na svetu je premalo maščob Proizvajanje maščob in olja za zadostitev svetovnih potreb bo optala še mnogo časa odprto vprašanje. Do tega zaključka Je prišel kongres Mednarodnega združenja .In-, dnstrijcev semenskega olja. Predvidevajo namreč, da bo še 1. 1951 razpoložljivih za izvoz 900.000 ton maščob in olja manj kakor v letu 1938. V zadnjem letu je sicer proizvodnja masla v Evropi znatno narasla in tudi pridelek olivnega olja Je bil na splošno dober. Večji evropski pridelek pa nikakor ne bQ kril zmanjšani uvoz maščob v Evropi. V obdobju 1934—38 so n. pr. pridelali povprečno na svetu 13,4 milijonov ton semenskega olja, medtem ko je v letu 1946 ta proizvodnja dosegla le 11,5 milijonov ton. Čeprav je proizvodnja olja iz sončnic, soje in ameriških lešnikov nekoliko napredovala, je proizvodnja kokosovega olja in olja iz palm znatno nazadovala. poteg tega so vse dežele, Iti proizvajajo semensko olje občutno zvišale domačo potrošnjo. Zgodilo se je zaradi tega, da se je količina razpoložljivega semenskega olja in semen znižala 1. 1946 za 55% v primeri s povpreko v obdobju 1943—48, čeprav se Je proizvodnja znižala le za 11%. V prvem polletju 1948 je znašal švicarski izvoz ur skoro 6,5 milijonov komadov za skupno vrednost 158,9 milijonov frankov, Izvoz ur je v primeri z lanskim letom nekoliko nazadoval. Češkoslovaška industrija se uveljavlja po vsem svetu CESKOSLAVASKA INDUSTRIJA SVINČNIKOV Kako velike možnosti ima Češkoslovaška v izvozu izdelkov svoje lahke industrije, dokazuje nazorno narodno podjetje svinčnikov Koh—i—noor —- L. and C. Hardmut-h v mestu Ceske Bude-jovice na južnem Češkem. Tovarna je bila postavljena leta 1790 in je vzporedno z napredkom tehnike zrasla v velepodjetje, ki je že pred prvo svetovno vojno obvladalo evropske* in prekooceanska tržišča. Ce je leta 1947 izvoz svinčnikov dosegel 60 odst, vse proizvodnje in 'etos 83 odst., bi se ta izvoz lahko še neizmerno bolj povečal, če bi ne bilo potrebno Vsaj v najnujnejši meri zadovoljiti domači tng. Izvoz v jzapadno državo je1 danes isti kot v predvojnih letih in največji kupci češkoslovaških svinčnikov sd Švica, Belgija' in Anglija. Zaradi nove češkoslovaške zunanje politike so postale države načrtnega gospodarstva, zlasti Sovjetska zveza in Jugoslavija! pomembni kupci češkoslovaških svinčnikov. Obseg trgovine svinčnikov s Sovjetsko zvezo se je v zadnjih mesecih povečal za 600 odst- in pred kratkim je tovarna dobila novo naročilo pol milijona kosov svetovnoznanihi Koh—i—noor svinčnikov iz Sovjetske zveze. To naročilo bo izvršeno do 28. cjkjtobra. (Povpraševanje y|o k:au kovosthih češkoslovaških svinčnikih je tako veliko, da so lahko zadovolji o prvotne zahteve samo s 25 odlst. Trgovina s slovanskimi državami zagotavlja stabilnost zunanjg. trgovine češkoslovaških podjetij svinčnikov in omogoča p'anskoi proizvodnjo. Po'eg tega pa lahko dobi še prvovrstni sibirski, grafit in ce-drov les, kar bi sicer morala kupovati Češkoslovaška v devizah. KONGRES POLJSKIH IN ČEŠKOSLOVAŠKIH TRGOVSKIH ZBORNIC V PRAGI Ob priliki mednarodnega ve-leseima v Pragi, ki bo od 12. do 21. sentembra, bo priredila praška trgovska zbornica mani-festfciiski kongres poljskih in češkoslovaških trgovskih zbornic. Kakor je. razvidno iz dose; dan.iih prijavnic, se bo tega kongresa udeležilo zelo mnogo delegatov vlseh poljskih trgovskih zbornic. Kongres, bo vrhunec tesnih prijateljskih odinoša-jev, ki se razvijajo med gospodarskimi strokovnjaki Poljske in Češkoslovaške in rezultat zelo uspešnega in koristnega potovanja delegatov češkoslovaških trgovskih zbornic po Poljski. cehoslovasko GOSPODARSTVO PRODIRA V INDIJO Pred kratkim so predstavniki češkoslovaške industrije,. ki se že več časa mudijo V Indiji, uspešno zaključiti pogajanja glede za-meniave blaga med Pakistanom in Cehoslovaška. Cehoslovaška bo nabavljala Pakistanu tekstilno blago, traktorje, Dieselove motorje in industrijske opremo v zameno za razne surovine, predvsem oljnate semene. Ceho- slovaška je v. zadnjih časih sploh zelo aktivna na Vseh tržiščih Bližnjega in Srednjega vzhoda in se iz dneva v dan vse bolj uveljavlja s svojimi industrijskimi Izdelki. Poudariti je treba, da1 se bodo pri tem okoristila tudi jadranska tranzitna pristanišča Trat in Rekai, CESKOSLOVASKO-AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POGODBA Na Dunaju je bila podpisana nova čehoslovaško-avstrijska pogodba o zamenjavi blaga, kakor tudi plačilni sporazum. Pogodba, kateri je priložen spisek kontingentov, je bila zaključena za leto dni, do 31. julija 1949, in predpostavlja vzajemno zamenjavo blaga v uvozu in izvozu za 2,2 milijardi Kčs. Cehoslovaška bo dobavila Avstriji predvsem sladkor, hmelj, premog, glino, steklo vseh vrst, cevi, obroče in dele koles, material za kotle, motorna vozila, razne stroje, kemikalije, tekstilno blago in izdelke vseh vrest in obutev. V zamenjavo bo pa Avstrija dobavljala različne mineralije, sodo, buno, plemenito jeklo, valjaste izdelke, krogljičaste ležaje, optične izdelke, proizvode fine mehanike, elektrotehnično blago in kemične izdelke. Nova pogodba predvideva tudi trgovino z blagom in industrijskimi izdelki, ki niso imenovani v spisku kontingentov in njen pomen je predvsem v dejstvu, da je končno urejen trgovsko-politi-čen stik obeh držav. Druga pozitivna stran nove pogodbe je za Cehoslovaško v tem, da tvorijo več kot polovico vsega izvoza v Avstrijo poleg premoga in koksa gotovi industrijski izdelki. Obratno v avstrijskem izvozu na Cehoslovaško so pa zastopane predvsem surovine in polizdelki. Ceho-slovaški izvoz trdega mineralnega goriva v Avstrijo v vrednosti nad 370 milijonov Kčs bo pa plačan v ameriških dolarjih. Na nujno prošnjo avstrijske vlade je Cehoslovaška obljubila, da se bo najpozneje v 6 mesecih vzajemno uredilo vprašanje malega obmejnega stika. VREDNOST NEMŠKE MARKE Nova nemška marka, ki velja v zapadni Nemčiji, -ne kvotira uradno na tujih borzah. Za notranjo uporabo so bili določeni tečaji v tujih valutah. Tako je Ofi-comex najprej postavil tečaj za obračunavanje 1 DM = 64 fr. frankov. Nemški cariniki obračunavajo na švicarski meji marko po tečaju 0,76 DM = 1 švicarski frank. Za zunanjo trgovino so bili določeni naslednji tečaji: 1 funt steri ing 1 hod. goldinar 1 belig. frank 1 švicarski fratk 1 norv- krona 1 danska krona 1 Šved. krona 1 avstrijski šiling 1 češkosl- kjrona 13,4 DM 1,25 DM 0,08 DM 0,77 DM 0,67 DM 0,69 DM 0,92 DM 0,33 DM 0,06 DM Uradni tečaj marke se oslania-jo na osnovni tečaj 3,33DM — 1 ameriški dolar- Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja SEDEŽ: TRST Ul ICA F. FILZ1 10/1. TEL. 78-08 Nov ustroj ZVU Ustroj Zavezniške vojaške uprave je bil z ukazom št. 308, objavljenim v Uradnim' listu z dne 1-avgusta 1948, spremenjen. Po tem ukazu je vojaška uprava razdeljena na naslednja ravnateljstva, oddtike in urade: 1. Glavno ravnateljstvo (Rirec-torate General). Načeluje mu generalni ravnatelj za civilne zadeve (sedaj den. R. Gaither). V odsotnosti ga nadomešča namestnik generalnega ravnatelja za civilne zadeve, ki je obenem ravnatelj notranjih zadev. Oddelki in uradi, ki tvorijo generalno ravnateljstvo', so: L urad izvršilnega ravnatelja (Office of thè Executive Director), 2. oddelek za pravne zadeve (Department of Legal Affair s), 3. urad za obveščanje javnosti (Public Information Office-PIO). II- Ravnateljstvo Za notranje zadeve (Dvrectordte of Interior), ki ima naslednje oddelke: 1. oddelek za notranje zadeve (Department of Interior), v čigar pristojnost spadajo tudi; a) urad za civilno javno zdravstvo (Public Health Office-Civ.), b) vojaški urad za dovoljenje (Military Permits Office), c urad za prosveto (Education Office) ip č urad za dobrodelnost in za razseljene osebe (Welfare & T>i splaced Persons Office); 2. oddelekl za delo (Department of Labour), 3. oddelek za javno varnost (Dept of Public Safety). III. Ravnateljstvo za finance in gospodarstvo (Directorate of Finance & Economios), ki se deli na»: 1. oddelek za finance (Dept ot Finance), 2. oddelek za poštno, brzojavno in telefonsko službo (Dept oi Post & Telecommunicatian), 3. oddelek za promet (Dept of TVan^pontatiq/n) b naslednjimi uradi: a) uradom za železniški promet (Hall Tranport Office), b) uradom za ceste in za motorni promet (Road & M. T. Of-fice-Mil. Govt), c) -uradom za civilni promet (Civil Transportation Office) : 4- oddelek za- industrijo (Dept of Industry) z uradom za kmetijstvo in ribištvo (Agriculture & Fisherie-s Office), 5. oddelek za trgovino (Dept of Commerce) z uradom za nadzor cen in za prehrano ter preskrbo (Priče Control Food & (Suppi'y Office), 6.oddelek za javna dela (Dept of Public Works), 7. oddelek za pristaniško upravo (Dept of Fort Authority), doslej imenovan »pristaniško. ravnateljstvo«. Temu odde'ku načeluje pristaniški ravnatelj (Director of thei Potrt). OGRSKA TRGOVSKA ZBORNICA Dosedanje trgovske zbornice na Ogrskem so bile s kancem maja ukinjene. Pred kratkim je Ogrska vlada sk'eniila ustanoviti no-vo organizacijo, ki boi vršila funkcije doisedbnjih zbornic; imenovala se bo Ogrska trgovska zbornica. Nova ustanova bo' zbirališča vseh poddtkov o notranji m zunanji trgovini in bo na razpolago vsem, ki so interesiirani v zunanji trgovini in v carinski politiki. Izdajala bo tudi izvozna l^itiičfevala^ in» vizdtlželvala ijzvejze »s tujimi trgovskimi zbornicami. ZASEBNE KOMPENZACIJE S TURČIJO Zasebne kompenzacije s Turčijo so ukinjene; že izdana uvozna dovoljenja pa ostanejo v veljavi pod pogojem, da se uvoz izvrši do 15. septembra. Nova uvozna in izvo-zna dovo'jenja na temelju zasebne kompenzacije bodo v bodoče podvržena [predhodni odobritvi pristojnih turških oblasti. PLAČILNE OLAJŠAVE ZA DAVKE ZVU je izdala v sporazumu z italijansko vlado ukaz, s katerim dovoljuje naslednje plačilne olajšave glede zaostalih davčnih bremen: 1. Dohodnina (Riichezza Mobile,, kategorija B in C 1) in! dodatni davek: a) Vsa davčna bremena, ki so vpisana v skupnih spiskih (ruo'i integrativi) za leto 1947 jn v dopolnilnih 'spiskih (molj suppletivi) l.a serije leta 1948 za leto 1947 in prejšnja leta, se razdelijo na 6 štirimesečnih obrokov, pri-čeniši z mesecem aprilom 1948; b) vsa davčna bremena, ki so vpisana v dopolnilnih spiskih 2.a serije 1948 za leto 1947 in za prejšnja leta, se pa razdelijo na 5 štirimesečnih obrokov, pričenši z mesecem avgustom 1948. 2. Splošnih prometni davek (IGE): Plačilo vseh zaostankov tega davka, ki se tiče leta 1947 in prejšnjih let, »se razdeli na 6 tro-mesečnih obrokov. Pristojni finančni organi bodb po uradni dolžnosti poskrbeli za izvršitev in izvajanje teh davčnih olajšav. V kolikor bo potrebno, se povrnemo na to stvar v prihodnji številki »Gospodarstva«. USLU2BENI DAVEK V Uradnem listu z dne 21. julija 1948 je bil objavljen ukaz ZVU št. 258 o izenačenju odstotne mere uslužbenskega davka (kat. C/2). Ta davek znaša od I- aprila 1948 ddlje: 4% od donosa nad 240.000 lir, toda ne nad 960.000 lir na leto ali soramerno na dei leta, 8% od dela donosa, ki presega 960.000 l'r na leto ali sorazmerno na del leta. Davčna oprostitev donosa od: Slovensko gospodarsko združenje je končno prejelo odgovor vojaške uprave na svojo zahtevo, da se mu prizna članstvo v komisiji za razdeljevanje kontingentov ali v posvetovalnem odboru za uvozna In izvozna dovoljenja, kakor se ta ustanova uradn0 imenuje. Odgovor trgovinskega oddelka ZVU, ki nosi datum 29. julija, jt. sestavijen samo v angleščini in se glasi v poslovenjeni obliki tako-le: »ZVU je prejela Vašo prošnjo z dne 21. aprila 1948, št. 116-48, s katero ste zahtevali članstvo v posvetovalnem odboru za uvozna in izvozna dovoljenja. Prošnji je bilo izkazano dolžno upoštevanje. Izbor članov imenovanega odbora se Je izvršil tako, da so v njem zastopani tržaški poslovni interesi po tipu poslov, s kakršnimi se pečajo Združenje veletrgovcev, Združenje industrijcev in Združenje obrtnikov. Z ozirom na značaj odbora in ker so v njem zastopane v zadostni meri glavne tržaške poslovne dejavnosti, se zdi, da so različni člani Vašega združenja zadostno zastopani v odboru, kakor je sedaj sestavljen. Iz teh razlogov se Vaši prošnji ne more ugoditi.« Izvršilni ravnatelj ZVU pa je v odgovor na urgenci združenja z dne 15. Junija in 15. julija poslal združenju sledeči dopis z dne 3. avgusta 1948, ki je spisan tudi samo v angleščini: »Potrjujemo prejem Vašega dopisa z dne 15. julija 1948, ki je bil naslovljen na generalnega ravnatelja za civilne zadeve. Stvar smo raziskali in ugotovili, da je bila Vaša prošnja s skrbnostjo preuče, na (»carelully ckeckede) in da ste bili o tem obveščeni z dopisom oddelka za trgovino z dne 29. Julija 1948. Člani Vašega združenja so zastopani v posvetovalnem odboru na ta način, da so obenem tudi člani Združenja veletrgovcev, Združenja industrijcev ii Združenja obrtnikov. Ako bi priznali članstvo tudi Vašemu združenju, bi to stvarno pomenilo podvojitev Vašega položaja v odboru. Zaradi tega Vaše zahteve ni bilo mogoče vzdržati.* Tak0 torej vojaška uprava. Zdi se nam, da si je ona sama Raffaele Defendi — Mi’ano Corso Buenos Aires 55, nudi šivalne stroje itd. ter pritikline za kolesa. Aziendla Sugheriera doti. Salvatore Dettori :— Masani Tempio (Sardinija), via Montimasa, želi stopiti v stik s tržaškimi trgovci zaradi izvoza p'utavine in zamaškov v Jugoslavijo. Officine Riunite — Bergamo. Bongo S. Caterina 6, iščejo zastopnika Compagnia' Mercantile Italo-Americana — Milan, via- Gabrio Casati 1, nudi 200 ton ječmena v zameno za 200 kub. m jelove ga lesa- Soc- per aiz. Industrije App a'ti Concessioni — Palermo, via M. Stabile 24, želli zveze s proizvod-niki taninskega ekstrakta. Dr. Guglielmo Daragiati — Turin, Corso Vittorio Emanuele 73. išče zastopnika za prodajo električnih lestencev. Karl Kampf — Dunaj XVIII, Schafberggasse 1 A, išče optične artikle. dela v kategoriji C/2, ki ne presega zneska 240.000 lir na leto ali sorazmerno na dela leta, ostane še nadalje v veljavi. Bistvo določbe je torej v tem, da se plačuje »od 1. aprila 1948 dalje 8% ni davek samo tedaj, če znaša uslužbenčeva plača več ko 960.000 lir na leto ali več ko 80.000 lir mesečno; sicer se plačuje samo 4%mi davek. KOLEKTIVNE DELOVNE POGODBE Kakor je znano, so bile že pred 8. septembrom 1943 v veljavi v Italiji kolektivne delovne pogodbe za razne kategorije gospodarskega udejstvovanja, kakor n. pr-delovna pogodba za. industrijske us'užbence in delavce, za name-ščence v trgovinah, v obrti itd. Od junija 1945 da'je so pa bile sklenjene na tržaškem področju razne nove delovne pogodbe- ZVU je -sedaj izdala: ukaz št. 292, objavljen v Uradnem listu z dne 1. avgusta 1948, s katerim do'oča, da veljajo dotične stare delovne pogodbe še nada'je, v kolikor pač niso bile pozneje spremenjene s kasnejšimi pogodbami a1! zakonskimi predpisi. dobro v svesti, kako šepava Je njena rešitev, če je iskala razlogov za odklonitev naše zahteve več ko tri mesece, a ni našla nič boljšega kakor tudi njej znano pesem trgovinske zbornice, češ: merodajna so samo tipična gospodarska združenja, ki zastopajo koristi samo določenih kategorij gospodarstvenikov. Nočemo se spuščati na tem mestu v polemiko; želimo pa ugotoviti: Združenje grosistov, industrijcev, detaljantov, obrtnikov in drugih kategorij so stvarno nadaljevanje nekdanjih, pod tašizmom prisilnih strokovnih gospodarskih organizacij. Saj še danes naletiš na znatno naziranje tukajšnjih gospodarstvenikov, da je njihova dolžnost biti član teh združenj. V njih imajo odločujočo besedo ljudje, ki niso slovenskemu gospodarskemu življu v Trstu niti najmanj naklonjeni; v njihovih n-pravnih in izvršnih odborih niso slovenski (trgovci, Industrije! in obrtniki niti kot manjšina zastopa, ni, čeprav je res nekaj naših članov tudi njihovih članov; kaj še, da bi imeli kot pripadniki avtohtonega slovenskega prebivalstva enako odločujoč glas. Kaj to v Trstu pomeni, je za vsakega poznavalca razmer pač dovolj Jasno. Zato slovenski gospodarstveniki > dotiCna združenja nimajo in ne morejo imeti zaupanja. Prav zato so si tudi ustanovili svojo lastno stanovsko organizacijo, Slovensko gospodarsko združenje, z nalogo, da ščiti v tem, z italijanskim šovinizmom tako prepojenem mestu, nji-hove gospodarske koristi. Tudi ZVU se je morala tega prav dobro zavedati, ko je našemu združenju z dopisom z dne 6. januarja zagotovila enakopravnost z drugimi združenji. Zato je tem manj opravičljivo, če sedaj sama krši to zagotovilo. Trditev, da bi imelo naše združenje v posvetovalnem odboru dvojen položaj, če bi postalo njegov član, nam pa zveni spričo povedanega in spričo dejstva, da bi bilo v odboru itak v manjšini, kakor v posmeh. Odgovor ZVU nas zato ne zadovoljuje in se bo združenje še nadalje borilo za priznanje enakopravnosti. Henry Frey ______ Dunaj XVI, Seeb,.,strasse 10, uvaža vino. E. Earbo — Dunaj XIII, St. Veitgasse 24, uvaža mandlje, lešnike, smokve, olje, konserve, riž, testenine, sadje in zelenjavo. Desiderij Olab — Szekesfeher-var (Ogrska), Lehel utca 22, kupuje zdravilne rastline, žveplo, konopljo in konopec. Hatschei & Co. — Gelsenkir-hen (Nemčija), Bueir Cranger Strasse 198, kupuje surovo plu-tovino ter podplate iz plute in iz slame. Aleks. G- Papastamatakis — Canea (Kreta), želi zveze z izvozniki lesa. M. Markopulos & Th. Stavrides — Atene, Stournara Str. 49, POB 132, želi uvažati črevesje. C. J. Millalef — Gozo (Malta), 2 Exchange Jumction Victoria, nudi usnje. Near East Engineering Corporation — Haifa (Palestina) POB 2121, nudi usluge kot pomorski agent Nadaljevanje na 4. strani. Za SGZ ni mesta v komisiji za kontingente Ponudbe, povpraševanja, zastopstva Oskrba Trsta z mlekom Jugoslavija glavni dobavitelj Točna ugotovitev potreb tržaškega prebivalstva glede mleka in mlečnih izde’kov ni lahka, kei sedanja potrošnja na tem1, prehrambenem področju še ne ustreza zahtevam življenjskega stan-dlarda. Gotovo je, da se je potrošnja mleka (računajoč tudi porast prebivalstva) skrčila po vojni za p bionico, potrošnja sira za tretjino, potrošnja masla pa vsaj za dve petini v primerjavi s predvojno povprečnostjo. Po statistikah iz l. 1938 so tedaj uvažali v Trst nekaj nad 500 hi svežega mleka dnevno, od tega okrog 2/3 s področij, ki pripadajo danes Sto-ju ali Jugoslaviji tei l/a iz bližnoVhi itapjanlskih pokra4 in. Mas a je potrošil Trst v istem letu okrog 12.000 stotov, sira po okrog. 10.000 istonov. Po razmejitvi so ostala tržišča, s katerih se je Trst oskrboval z r ~okom in mlečnimi proizvodi v bi lvu neizpremenjena- Danes je po osoj teh tržišč naslednji: PODROČJE »A« STO-ja Področje »A« STO-ja krije danes rd 10—15% celokupne potrošnje mleka v Trstu (okrog 30 hi IdnevlioL Proizvaja'ai prodajajo svoje mleko potrošnikom brez posredovalcev in ne obstaja zaradi tega na področju nikakšna oblika tržne organizacije za kupno prodajo mlekal domačega izvora. Ze pred vojno pa tudi v zadnjih časih je bilo večkrat sproženo vprašanje mlečne centrale, ki naj bi zbirala in razdeljevala vso mlečno proizvodnjo- Nujnost ustanovitve mlečne centrale so opravičeva’i predvsem iz higieničnih razlogov. Danes bi bil verjetno ta načrt neizvedljiv zlasti zaradi malenkostne količine domačega proizvoda; režijski str o-ški bi bili verjetno zelo visoka, zaradi česar bi proizvajalci breo. dvoma utrpeli občutno gospodarsko škodo. S tem seveda ni rečeno, da b; se tudi na tem področju ne dala izvesti ustrezna organizacija, ki naj bi bila v korist, proizvajalcu in potrošniku. Med-isehojma povezalvaj proizvaja cev, ki naj bi slonela na zadružni 'osnovi, pa bi morala zajeti ne samo trgovsko plat, temveč tudi vsa druga vprašanja, ki so v zvezi z živinorejsko proizvodnjo. Stvar bi zaslužila temeljito pre učitev in bi bila izvedljiva le s podporo javnih ustanov. PODROČJE »B« STO-ja Prispevek področja »B« STO-ja k oskrbi Trsta se je v primerjavi s predvojnim obdobjem znatno skrčil. Dnevno se danes uvaža iz tega področja do 10 hi mleka (večje ko’ičine v zimski dobi) in to izključno iz koprskega okraja. Sam koprski okraj (brez bujskega) razpolaga daneg z okrog 50 do 60 hi mleka dnevno za potrošnjo. Po'ovico proizvodnje je namenjena oskrbi istrskih obmorskih mestec. V Izoli so ustanovili m'ekamo s stroji za pasteriziranje mleka, ki pa zaradi majhne zmoglivosti (2 hi na uro) ne zadostuje potrebam okraja- S te ga razloga se opira istrsko mlekarstvo na m'ekamo v Ilirski Bistrici. Značilno je, da je postala Reka po posredovanju te mlekarne dobra odjemalka istrskega mleka. Oblasti istrskega področja STO-ja se trudijo, da bi izpo-polnile tehnično in trgovinsko organizacijo mlečne proizvodnje, pripomniti pa je, da je nerešeno vprašanje gospodarske in politične enotnosti STO-ja ena izmed največjiih zaprek za odpravo do-Bedanjih pomajngkijivdsti. Za u-strezno rešitev vprašanja bi bile potrebne znatne investicije. Stroj za posterizaciijo (40 hi dnevno) z vsemi pomožnimi napravami sta ne n. pr. danes okrog 7 mi ijonov lir. Upati j e vsekakor, da bodo tudi na tem področju uresničeni vsi pogoji, da istrsko okrožje STO-ia zopet postane važen vir za dobavo mleka in mlečnih izdelkov Trstu. JUGOSLAVIJA Naivažjnrftša tržišča mlejka ii> mlečnih izdelkov so danes, kako* so bi'a v preteklosti, v jugoslovanskem zaledju STOja. Dnevna količina mleka, ki ga uvažajo danes iz jugoslovanskega ozemlja znaša od 100—110 hi. (V zin> fikem času db 120 hi). Mleko se zbira v treh mlekarnah, in sicer: v Ilirski Bistrici (modema mlekarna lahko pasterizira 2.000 Ut mleka na uro), iz Vremske doli ne in tz Herpe'jakega Krasa; v St- Vidu (600 Utrcv na uro) iz Vipavske do’ine; v Senožečah iz IsežaflJkega ckiraia; ,v Hruàevju (700 lit na uro) iz Pivke in okoliških krajev. Po razmejitvi je nastalo na tem področju seveda mnogo organizacijskih vprašanj ki se postopno rešujejo v okvi ru vsestranskih gospodarskih načrtov. Vsekakor je zabeležilo tržišče mleka na tem področju zla sti v zadnjem letu dobre uspehe. Izpopolnjena je bila tehnična in trgovinska organizacija. Politika vezanih cen nudi danes malemu proizvaja cu velike koristi, zaradi česar je oddaja mleka in mlečnih proizvodov v zadnjih časih znatno napredovala. Pred vojno je bil okraj Tolmin za Trst važen dbbavatelj sira, zlasti pa masla, ki po svoji kakovosti zdaleč presega blago iz drugih virov. Po vojni se je uvoz mlečnih izdelkov iz Soške doline iz raznih raz'ogov skrčil. Živinoreja tolminskega okraja je bi'a med vojno uničena za 70%. Trav-ništvo in planine so utrpele poleg tega hudo škodo. Z načrtnim gospodarjenjem se zdaj tolminska živinoreja polagoma dviga iz razvalin. Kmalu bodo n. pr. dosegli uravnovešen j e med proizvodnjo in notranjo potrošnjo in to kljub naraščajočim potrebam) bližrfljilh industrijskih središč (n. pr- Jesenic). Ko boi Tolminsko doseg'o predvojno proizvodnjo mleka (1/2 milijona hi letno), bo to tržišče brez dvoma zavzelo pri oskrbi Trsta z mlečnimi izdelki nekdanje mesto. Ce pa bodo živinorejci tega okraja dosegli, kakor predvideno, v teku 1- 1951 proizvodnjo 1 milijona hi mleka letno, bo lahko tolminski okraj kril celo vse potrebe tržaškega prebivalstva. ITALIJA Iz Italije, v glavnem iz furlanske nižine, uvažajo zdaj dnevno okrogi 90 hi m'eka. Italijanska Središča, ki proizvajajo mleko, so tehnično dobro opremljena, ker imajo pri odpošiljanju blaga na dolge razda'j e (do 100 km) že precej stare izkušnje. Značilnost tega mlečnega tržišča so sorazmerno zelo visoke cene. Na mestu proizvodnje plačujejo n. pr. dhnes tržaški grosisti celo mleko 60 lir za liter. Ker ga v Trstu oddajajo razprodajalcem po 54 lir lit, so prisiljeni mleko posnemati (celo mleko vsebuje [povprečno 3,5% maščobe, medtem ko dovoljujejo predpisi prodajo mleka s 3% maščobe). Zaradi tega nudi uvoz jugoslovanskega m'eka ugodnejše pogoje tako glede cen (manjši proizvajalni in prevozni stroški) kakor glede kakovosti- Konkurenco med italijanskim in jugoslovanskim mlekom, ki sloni na čisto tržni podlagi so več krat tukajšnji listi (verjetno na pobudo zainteresiranih, saj je v Trstu 4—5 podjetij, ki ,se bavijo s trgovino z mlekom na debelo) prenesli na po'je politične debate, ki nima stvarne podlage. Jasno je, da b) Trst škodil samemu sebi, če bi odklanjal tržišča, ki mu nudijo enakovredno ali boljše blago pod ugodnejšimi pogoji. V zadnjih časih je pričela po trošnja mleka v Trstu naraščati, istočasno pa se te skrčilo razdeljevanje racioniranega ameriške* ga konserviranega mleka mani-šati. (V pristanišču se je med drugim pokvaril velik kontingent mleka v škatlah). Lahko se torej zgodi, da postane oskrba Trsta z mlekom pereče vprašanje. Na tp možnost morajo biti pripravljeni bližnji in daljni proizvajalci mleka pa tudi potrošniki. Pa mnenju izvedencev ne ustreza današnja cena mleka (lir 54 na debelo, 64 na drobno) cenam sira in masla. Verjetno je zaradi tega, da bo prej ali slej prišlo do zmerne podražitve mleka ali pa do pocenitve mlečnih proizvodov: V pogledu cen in kupčij ni bilo v. zadnjih dveh tednih na tukajšnjih tržiščih znatnejših iz-prememb. Sezonskega mrtvila, ki nastopa pa navadi avgusta meseca ni v. Trstu nobeden opazil, ker je postal ta že od meseca maja tega leta ohičaien pojav. Pozornost vzbujajo zdaj predvsem ukrepi italijanske vlade, ki odpravljajo postopoma vse politične cene blaga in uslug ter uveljavljajo na vseh področjih svobodne tržne cene. Ni še znano, v kakšni meri bo novi val podražitve! dosegel an'glo-ameriško področje Sto-ja. Zelo verjetno pa je, da bodo anglo-ameriške oblasti u kratkem Sledite zgledu italijanske vlade, s katero so vezani z znanimi gospodarskimi in finančnimi sporazumi. Podražitev se je pričela pri železniških tarifah in pri davčnih pristojbinah. Pred kratkim je sledila podražitev kruha, premoga in plina. Poštnine so bile pravkar zvišane za okrog 50 odst. Nove telefonske tarife pa so stopile v. Trstu v. veljavo še, preden ie italijanska vlada odobrila 40—50 odst. povišek. Medtem že naznanjajo okrog 75 odst. podražitev, električne energije Za male potrošnike in še večjo podražitev za industrijsko strujo. V jeseni bo sledilo povišanje stanovanjskih najemnin, ki bo menda znašala najmanj 70—80 odst. ter najemnin poslovnih prostorov, za katere bo povišek znatno večji. Podražitev omenjenih cen se bo gotovo odražala tudi na ostalo tržno blago in bo sprožila vrsto novih vprašanj. Med temi je najvažnejše nerešeno vprašanje uravnovešenja mezd in plač Z življenjskimi stroški. Hote ali nehote bodo novi ukrepi predstavljali nov korak na poti in- VALUTE V MILANU 29-7 3-8 min. matos. Funt šterling zl. 8.700 8.700 8.700 8.700 Napoleon 6.500 6.450 6.450 6.600 Dolar 586 585 585 587 Francoski frank 165 170 165 170 Švicarski frank 147 147 147 148 Funt št. papir 1.625 1.600 1.600 1.625 Zlato 880 890 880 890 BORZA VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Italija Anglija ZDA Belgija Francija Argentina BANKOVCI V ZURICHU dne 13. avgusta 1948 0,67 Portugalska 11.20 3,91 7,90 1,05 58,— Avstrija Cehoslovaška Danska Egipt Norveška 15,20 9,40 L— 45.—. 10 — 49.— 29-7 3-8 min. maks. Južna železnica 2.130 2.200 2.130 2.220 Splošne zavarov. 8.900 9.125 8.900 9.125 Assicuratrice 1.155 1.155 1.555 1.555 Riun. Adr. Sic. 2.100 2.290 2.100 2.300 JerolimLč 1.490 1.500 1.490 1.500 »Istra - Trst« 710 710 710 710 »Lošinj« 4.000 4.000 4.000 4.000 Martinolič 1.000 1.000 1.000 1.000 Premuda 4.350 4.350 4.350 4.350 Tripkovič 5.525 5.525 5.525 5.525 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Terni 430 445 429 445 ILVA 277 270 270 284 ZDR. jad. ladjed. 246 250 246 250 Ampelea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 Šolske cementarne 135 135 135 135 Svetovna razpoložljivost z žitom Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo za poljedelstvo ZDA, bo znašal letos evropski pridelek žita (brez SZ) okrog 500 milijonov hi. Lansko leto je 'znašal pridelek" žita na istem področju 355 milijonov hi, medtem ko se je povprečna predvojna proizvodnja žita sukala okrog 555 milijonov hi žita. Sovjetska zv., po podatkih iz istega vira bo pridelala približno toliko žita kakor lansko leto, ki je bilo zelo zadovoljivo. ZDA bodo pridobile okrog 500 milijonov hi žita in bodo lahko namenile za izvoz 157 milijonov hi žita. Celokupna razpo’ožljivost z žitom za izvoz v pasivne dežele bo znašala okrog 315 milijonov hi pšenice. Ta količina bo omogočila vsekakor boljšo preskrbo v primeri z lanskim letom, vendar pa bo še vedno pod predvojno povpreko. PORAST CEN KOVIN V ZDA V zadnjem tednu so cene nekaterih kovin na ameriških tržiščih znatno __pclskoči'e. Cehe svinca so narasle odi 17,5 na 19.5 stotink dolarja za funt, cene cinka, pa od 12 na 15 st. Baker je pridobil za poznejšo izročitev 2 stot. dol1, (on 21,5 na 23,5), Manjše poviške so zabeležili tudi pri železnih razbitinah ter pločevini), Živahno ie zlasti povpraševanje po svincu. Predvidevajo, da ne bo ponudba kljub zvišanju cen nar as'a. Ni izključeno, da bodo ameriški podražitvi kovin sledila tudi o ta’a sve' ovna tržišča, predvsem London. Nedavna podražitev jekla v ZDA za, 11 odst; ie povzročila cen vseh drugih proizvodov, za katere uporabljalo jek’o in jeklene spojine. Tako ie n. pr. družba »Generai Motor« že podražila svoje avtomobile od 85-115 dolarjev za komad. »US Steel Corporation«, ki ie eden Izmed največ: ih koncernov na ' »San Domingo« 900. ŽITARICE Kupčija z novim pridelkom je živahnejša. Cene so še negotove, vendar se predvideva zmerna pocenitev vseh žitaric. Kot primer navajamo naslednje cene: Rovigo: pšenica 7.900—8,300. Ječmen 6.500, Rž 7.500. Na ostalih tržiščih nihajo cene pšenice za stot fco. mlin o-koli 8.700—8.900 lir. VINO Zaloge se krčijo, medtem ko je povpraševanje še vedno živahno. Nov pridelek bo po količini verjetno prekašal lanskega, vendar bo po kakovosti, kakor predvidevajo, precej slabši. V Trstu cene neizpremenjene. V Toskani: Chianti 12—13 stop, lir 7.800—9.000 za hi; črna vina 10—12 stop. Mr 6.000—7, ,500, 10 stop. 5.000—-6.000. Vinski kis 3.600—4.000. KOVINE Železo, normalni premer !? 105 za kg, profili lir 125; žeti! 140, železne plošče lir 145. w tonsko železo mm 10 lir 60—H cevi iz surovega železa lir 1 bakrena ŽLa lir 480 bakr°®f[ plošče lir 560, svinčene cevi U 240, svinčene plošče lir 255, c” lir 1.600, aluminij 330 KMETIJSKE POTREBŠČINE Žveplo 5.800 za stot na det*, lo, modra galica 14.000, siuperj fosfat 16—18 lir 2.300 v papi*1'1' tih vrečah, nitrat 15,5 JAr 5.6$ amonijev sulfat 5.400, kalije^ sol lir 4.000—5.000, čilski so’iH lir 6.500, pastirska sol lir 2-0$ oves lir 5,800. otrobi lir 2.700 l> stot, seme inkarnatke lir ^ za kg. - LESNA TRGOVINA V ZASTOJU Lesni ing je v Trstu, kak$ tudi na italijanskih tržiščih * vedno v zastoju. V Milanu ? zaradi konkurence češkega ^ avstrijskega lesa cene zopet ®*" zadevale. Kljub temu pa * kupčij*, ker se trgovci ne Upa! kopičiti zalog in ker je 6ral^j. na industrija še vedno v poP°! nem zastoju. Značilno je ■ C s stvo, da se je n, pr], v Mila®?1 kupčija z lesom skrčila za odst. v primer s predvojno 0 bo, medtem ko bi obnovitve®; dela • zahtevala najmanj 2-kraj* količino predvojne potrošnje. istem tržišču so beležili sre ■edi avgusta naslednje cene: jeloV*^ in smrekovina* žagana, ko«!0®*. I A lir 25—27.000 za kub. II B 20—22.000, III C 18—I9.°v"' mecesen H, konične deske M'\ 32.000; tramovi »u. Trst« 13.000; orehovina žagana 42.000, hrastovina 27—30.000, kovina 18—27*000; jesenovi. 22—27.000; kostanj 16—18^' trest 21—23.000, robinia 22.000, češnja 22—24.000, tdP 14—15.000. V atin ličil Mij de» leje Por, «ce Čili Ufe I $0o ‘Ja Pot 0ac dit, ital Zve °0| C čer k m» koi Ooi kaj in ob, ob? da n*] Pia »it So r0l lik 0b( sk* » K &l(l ‘ta Pia duj til, roči?1 Zastoj vlada tudi na podrL-flll ogrevtnega materiala: v MPr kvotira oglje italijanskega &L - - - . ijf ra lir 25—26 uvoženo oglje 'jjj 24—25 za kg, drva lir 800— za stot. Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v fr5®1 tuidlm Caka’iifa sporoča, da se je v PETEK 13 t. m. pričel REDEN AVTOBUSNI PROMET NA PROGI Koper - Kozina - Divača in obratno Odhod iz Kopra ob 8 (son. ura): iz Divače ob 14.15 (son ur®) V KOZINI bo zveza z avtobusom IR->T - REKA in obratno v popoldanskih urah. — V DIVAČI pu bo zveza z vlakoi® TRSF-LJUBLJANA in obratno isto tako v popoldanskih urah- Mopodjetje S.T./UL družba z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ Cene «smerne » ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Pri Pie fej P0| kaj ‘»d Pri «e le, Pia «a 00., »Al P» dai Go čer Je Pai *re «tu «k, ti di) Je odi *0( ne. Kt 9r, de: tre A , te »in IMPORT-EXPORT |T m | TEHNIČNO INDUSTRIJSKI URjO U e JL e le načrti - zastopstva - industrijske dobave jCailnik: Jelini JoUp TRST UL. S. NICOLÒ 7 - TEL. 47 - 17 Qìuàovin joti? (jlaoai plohuli =un sei sti; 8o< ‘tv fi »e $0: P»: fi Pil lij! k* ie, da io<