The Oldesf Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni PLUME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) JANUARY 13, 1939 ŠTEVILKA (NUMBER) 10 zjalovitev Mussolinijevih prizadevanj, da i Chamberlain odobril njegovo politiko tussolini je z žalostjo ugotovil, da Chamberlain ni več °ni sv. Miklavž, ki je obdaroval Hitlerja v Monako-vem. — Dvodnevna pogajanja so obtičala na mrtvi točki. K--- I MOONEY V POVORKI POLICIST IN ROPAR UBITA Danes sta bila v medsebojnem revolverskem boju na 7101 Central Ave., ubita neki policist in neki ropar. Policist je presenetil dvoje roparjev tekom vloma v Sachovo department trgovino. Leonard Laplow, poslovodja trgovine, je izjavil, da je neki ropar tiral njega in pet drugih v klet trgovine, ko je nenadoma čul dvoje strelov. Ko sem prišel nazaj v trgovino, sem videl tam ležati policista, ki je bil po vsej priliki mrtev. Zunaj na pločniku pa je ležal mrtev ropar, ki je bil ustreljen skozi hrbet. Ubiti policist je James Goggin, ki je stanoval na 3392 E. 142nd St. V policijski službi je bil že 19 let. Mrtvega roparja niso še i-dentificirali. KMETJE-NAJEMNIKI TABORE ! OB DRŽAVNI CESTI V MISSOURI Siromašni kmetje, ki so jih vrgli delodajalci na cesto, spe z družinami pod milim nebom. ŽALOSTNA SLIKA SOCIALNIH RAZMER Zgoraj je slika povorke. ki se je vršila v 'nedeljo 'v San Franciscu in katere se je udeležilo 60,000 ljudi. Povorko vodi Tom Moonty, ki koraka na čelu unije livarjev, ki ji je ves čas pripadal. r ------------;------:-h----------- BRICKER JE PRIČEL ČISTITI I DRŽAVO V prodajalnah žganja je že izgubilo delo 265 oseb.— Plačilna lista države je znižana za $333,720. Republikanski predstavniki države Ohio bodo glasovali za znižanje WPA vsote COLUMBUS, O., 12. januar ja. —- Governor John W. Brisker je nocoj Mxnnnil, da se je že okrnilo vsoto $333,720 s plačilnih listih departmenta za kontrolo opojne pijače, ker se je odslovilo mnogo nepotrebnih uslužbencev in konsolidiralo razna dela. Jacob B. Taylor, direktor tega departmenta, je danes odredil, da se odslovi 265 uslužbencev v prodajalnah žganja po vsej državi Ohio. S tem se bo znižala lista za približno $300,-000. Odprava uradov treh asistentov direktorju bo prihranila državi nadaljnih $15,000 na leto. Dalje bo department v prihodnje izhajal brez ravnatelja j publicistike, ki je prejemal $4,-500 na leto; brez tajnika temu pomočniku, čigar plača znaša $1,230. Odpravljen bo, urad su-pervizorja zavarovalnine, ki jej prejemal $3,600 letno; supervi-| zor agencij, čigar plača je znašala $2,700, in dve stenografki, ki sta prejemali vsaka po $2,-^ 600 na leto. Bricker je izjavil, da je to šele začetek, in da bodo odslovlje-ni tudi nepotrebni deiavci v drugih divizijah, katenli dela se bodo konsolidirala. Pozor Vsi člani društva "Lunder-Adamič", št. 20 SSPZ, ki ne delajo v ponedeljek popoldne, so prošeni, da se udeležijo pogreba za umrlo sestro A. Kraševec. Truplo leži v Svetkovem pogrebnem zavodu na 478 E. 152nd St. Pogreb se vrši ob 2. uri popol-{ dne. Kdor misli, da se bc lahko: | udeležil pogreba, naj pokliče i HEnderscn 2496. — Taj. Cankarjeva ustanova V nedeljo 15. januarja se vrši tretji občni zbor Cankarjeve u-stanove, v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1, novo poslopje. Pričetek ob treh popoldne. Vsi zastopniki društev kakor tudi posamezni člani te ustanove ste vabljenj, da se tega zbora udeležite. Volilo ee bo tudi direktorij za bodoče poslovno leto. Pridite! — L. Zor-iko, tajnik. Župan Burton roti ohijske reprezentante, naj glasujejo za celotno vsoto, ki jo je zahteval predsednik Roosevelt.! — Ohijski demokratje bodo glasovali za odobritev celotne vsote, republikanci pa proti. WASHINGTON, 12. januar-« ja. — Clevelandski župan Harold H. Burton je apeliral na predstavnike države Ohio, naj store vse, kar je v njife moči, da potrdi kongfčs vxAm:xc, vsoto 875 milijonov dolarjev za WPA dela. Njegov apel je našel vso podporo pri elevelandskih demokratskih kongresnikih, naletel pa je na hud odpor pri ohijskih republikanskih predstavnikih, ki so za to, da se zniža vsota 875 milijonov dolarjev, katero je zahteval predsednik Roosevelt za WPA, na 725 milijonov dolarjev. Burtonov apel za odobritev celotne vsote so nemudoma podprli Robert Crosser in Martin L. Sweeney, demokratska kongres-nika iz Clevelanda, in Dow E. Harter, demokratski kongres-nik iz Akrona. Ako ne "uo odobrena celotna vsota za WPA, se bo moralo meseca julija odsloviti od WPA del 90,000 delavcev v državi O-hio, 18,000 delavcev pa bo ob delo že v prihodnjih tednih. Župan Burton je poklical te-lefonično ohijske kongresnike ter jih rotil, naj stoje za predsednikom, da se sprejme in o-dobri celotno vsoto, ki jo je zahteval za WPA. Republikanski reprezentantje države Ohio, ki so dali razumeti, da bodo glasovali za znižano vsoto, se bodo se-| stali k posvetovanju jutri o-| poldne. Delniška konferenca V nedeljo, 15. januarja se vrši letna delniška konferenca vseh delničarjev in delničarjev društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. Vsi ste prošeni, da se gotovo udeležite j in s tem pokažete zanimanje za i vaše lastno podjetje. Konferenca se vrši v Domovi dvorani ob 2. popoldne. — Fr. Levar, tajnik. Ne bo vaje Učencem Slov. mlad. šole S. N. D. se sporoča, da se vaja z? "Čudežne gosli", ki se je imela j vršiti danes ob 5. popoldne, ne j bo vršila. — Režija. Seja Seja delničarjev Slovenskega narodnega doma na E. 80 St. Se vrši v nedeljo 15. januarja ob 2:30 popoldne. MUSSOLINI JE RAZOČARAN RIM, 13. januarja. — Ch&mbertpin je danes v i-menn Velike Britanije obvestil Italijo, da bo v slučaju vojne med Italijo in Francijo Anglija stala trdno ob strani Francije. VATIKANSKO 'MJSSXO, 13. januarja. — Angleški premier Chamberlain je danes razpravljal s papežem Pijem, duhovnim vodjo 332,000,000 katoličanov, o svetovnih problemih. Papež je stavil Chamberlain u četvero glavnih vprašanj: O izidu njegovih razgovorov z Mussolinijem, o prilikah in možnostih za ohranitev miru, o rešitvi židovskega begunskega problema in o mnenju glede konca španske vojne. Avdijenca je trajala pol ure. MATTHEWS, Mo„ 12. janu-* arja. — Ob tukajšnji državni cesti se nudi mimoidočim kaj čuden prizor. Ob cesti, v dolžini kakih sto milj, se je utaborilo okoli 1,200 ubožnih kmetov najemnikov, ki so jih gospodarji vrgli iz hiš in ki nimajo zdaj strehe nad glavo. Tem kmetom pa se pridružujejo vedno novi s svdjimi v cunje oblečenimi ženami in bledimi ter podhrartje-nimi otroci. Farmarji - najemniki, ki so doslej delali za svoje gospodarje na podlagi sistema, da so prejemali od pridelanih pridelkov getov delež, pravijo, da so gospodarji ukinili ta sistem in da jih hočejo zdaj spraviti na stališče navadnih dninarjev. Bogati posestniki te okolice pa pravijo, da je to samo demonstracija farmerjev, ki so jo povzročili agentje CIO unije Pod milim nebom Farmerji stanujejo v šotorih ali pa spe tudi pod milim nebom. Sinoči je prav malo teh ljudi spalo, ker niso imeli kje, kakor na goli zemlji, ki pa je bila mokra, ker je vso hči: rosilo. Za svoje žene in otroke so naredili zasilno zavetje pod tenkimi odejami, ki so jih razpeli preko kolov. Nekateri izmed njih imajo šotore. Kakor v vojaških taboriščih Ljudje so se utaborili v skupinah po 10 do 50 oseb. Vsaka skupina kuri ogenj, na katerega mečejo suhe koruzne storže in dračje ter lesene odpadke, ki jih najdejo ob cesti. Neki časnikar se je hotel prepričati, kakšne so njihove zaloge živil, in je videl, da imajo samo kavo, fižol in. krompir, pa še te zaloge so skrajno pičle. Nekatere rodbine imajo teh zalog za nekaj dni, dočim jih nekatere sploh nimajo in so odvisne od dobrodelnosti svojih tovarišev. Vlada mora kaj ukreniti Možje pravijo, da čakajo, kaj jim bo vlada rekla, kaj naj store. Vsi odločno zanikujejo, da bi bila to kake vrste demonstracija in pravijo, da so se morali naseliti ob cesti, ker so jih njihovi gospodarji vrgli iz hiš. Tudi zamorci so tam Med temi brezdomci je tudi kakih 300 zamorcev, ki so ločeni od svojih belih tovarišev. V njihovem taborišču vladajo še žalostnejše razmere kakor pri belcih. Smrtna Vosa Včeraj okoli poldne je po dolgi bolezni preminila v Lakeside bolnišnici rojakinja, Anna Kra-šovec, rojen Medvešič, v starosti 41 let. Stanovala je na 384 E. 165 St. Pokojna je bila doma iz vasi Št. Rupert na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, hčer Mildred in dva sina Fran-ka in Roberta. V Chicagu pa zapušča brata Frank Praha in sestro Frances Prah. Bila je članica društva Lunder Adamič, št. 20 SSP25. Pogreb se bo vršil v ponedeljek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek ter na Lakfeview pokopališče. — Naše sožalje! POLOŽAJ NA ŠPANSKIH BOJIŠČIH HENDAYE, 12. januarja. — Fašistični viri poročajo, da so njihove čete zavzele Falset, ki tvori ključ cestnega križišča, odkoder vodi pot v ogroženo pristanišče Tarragono. Barcelonska vlada pa je istočasno odredila takojšnjo mobilizacijo vseh mož, starih od 39 do 45 let. Republikanska poročila zanikujejo, da bi fašisti zavzeli Falset kakor tudi Montblanch, o čigar zavzetju so fašisti včeraj poročali. Na Es trema dura fronti se o-fenziva lojalistov še vedno ugodno razvija. Veteranskim četam generala Miaje se je danes posrečilo obkrožiti Santos gorovje, kjer se nahajajo važni rudniški kraji Pcnarroya, Pelmes in Pueblo Nuevo. V Monterrubio sektorju se fašisti v neredu umikajo. Z zavzetjem kraja Castuersa so pričeli lcjalisti obstreljevati železniško progo, ki veže mesto Seviljo s fašističnim glavnim stanom Burgosom. Kljub lojalističnim uspehom na estremaciurski fronti, pa preti velika, nevarnost mestu Barceloni, proti kateremu prodirajo fašisti z nezmanjšano silo. Kljubovanje poulične železnice je doseglo višek piM, 12. januarja. — An-* Nbi in italijanski državniki j ' danes pričeli z nadaljevanjem j Ojih razgovorov v prizadevali da dosežejo sporazum glede 'edozemlja. Toda kakor kažejo vsa znanja, so pogajanja že obtičala • mrtvi točki. Diplcmatje poročajo, da se Ussoliniju ni posrečilo dobiti v govorih s Chamberlainom floščenja, na katero je upal. Prav tako je tudi Chamber-' 11 že prišel do zaključka, da l bo nobenega zadovoljivega j zv°ja pogajanj, dokler bo on j ^jal na tem, da se mora hčati italijanska intervencija Španiji. . Sv. Miklavža ni več Tako italijanski kakor angleš-fdržavniki so danes zelo mol--l in mrki, kar znači, da po-Danja ne napredujejo in se ne zv|jajo, kakor bi bilo želeti, 'kjani so že spoznali, da Cham rtam ni danes več oni sv. Mi-|vž- kakršen je bil za Hitlerja Monakovem. Izjalovitev pogajanj piM, 12. januarja. •— Dvo-Pvna pogajanja angleškega pmierja Chamberlaina z ita- ( NStte diktatorjem Mussoli- | lejn so obtičala nocoj na mrt-t°čki, kar znači, da je zavzel 'amberlain drugačno stališče 3v°jem obravnavanju z dikta-rJi in da bo morda nastala no-_faza evropskih napetosti. Zedinjene države in Francija Dlle nemudoma obveščene o teku pogajanj, ker se je ta-Po konferenci oglasil an-~'ski minister zunanjih zadev 1 ameriškem in francoskem slaniku. Konec formalnih pogajanj 'dTa3 so med Chamberlainom Mussolinijem končani for-pni razgovori, dasi ni izklju-tl0> da se bosta še neformalno Ogovarjala. z dvoma je, da bo zavzel [amberlain poslej odločnejše pšče proti diktatorjem. Izja-[ltev Pogajanj mscr Chamber-in Mussolinijem bo do-tudi do tesnejšega sodega Anglije s Francijo. a 3e Postal Chamberlain ne-?r°snejši proti zahtevam dik-^°rjev, je pripisati prvič dej-,U' ker se je naveličal poslu-njihove prazne obljube, v &Vnem Pa ga je k temu prisili-angleško javno mnenje, ki je obsodilo njegovo politiko ^onakovem. ^stilo španskemu poslaniku j ^aleazo Ciano, italijanski mi- j zunanjih zadev, je takoj konferenci poklical k sebi anskega fašističnega poslani-•l' kateremu je povedal, da Var slabo izgleda. Prireditev trgovccv nedeljo 29. januarja bodo fell Progresivni trgovci v Col- a^oodu veliko prireditev v S. J Domu na Waterloo Rd. Od- 10 se bo čez 100 nagrad. Glav- 'f nagrada je vredna $215.00. j^Sram na odru, — Vprašajte sega trgovca za nagradne jke in pridite po srečo. i lam Progresivne Trgovske veze so: Jelercic, 14302 Water- • Rd- — John Kausek, 19513 «wanee - Leo Kausek, 15708 aranac Rd. Obleka za WPA delavce Vsi WPA delavci so bili včeraj obveščeni po \\7PA ravnatelju, • Cameronu, naj nikar ne delajo ; na relifnih uradih prošenj za 5 ? odvišno WPA obleko, temveč i naj počakajo, da bodo tozadevno obveščeni po svojih supervizor- - jih. Do te obleke so upravičeni ' WPA delavci, osebe, ki preje- 1 majo starostno penzijo, osebe, ki prejemajo pomoč za nepre- 5 skrbljene otroke. Vse te osebe ( dobe zastonj to obleko. WPA i- 1 ma na roki 80,000 kosov oblačil. Včeraj se je oglasilo na relifnih : uradih stotine WPA delavcev, ' ki bi radi dobili obleko, toda W. P. A. ravnatelj je izjavil, da ni- ' so bili še izdelani načrti, po ka- : terih se bo razdeljevalo obleko. . 1 Oglarjev oče umrl ! V Krašnji pri Lukovici na Go- ' renjskem je umrl Jože Oglar, v ; svojem 82. letu. V starem kra- ' ju zapušča ženo, enega sina in tri hčere, v Clevelandu pa'sina Franka Oglarja, trgovca z že-leznino na Superior Ave. in splošno znanega podpornika vseh naših naprednih in kulturnih ustanov. Mr. Frank Oglar se je komaj pred tremi meseci vrnil z obiska ia Comovine, kamor je pohitel, kakor bi vedel, da bo to zadnje snidenje z očetom. Vsem preostalim naše globoko sožalje! Pokojni John Tushar Kakor smo že poročali, je u-mrl John Tušar, star 70 let, čevljar. Doma je bil iz vasi Žiri pri Logatcu. V Ameriki je bival 43 let. Pred' štirimi leti mu je umrla žena. Tukaj zapušča tri sine, Franka, Johna in Jo-< sepha in je stari oče enajstim o-; trokom. Nekje v Ameriki zapu-! , šča sestro Mary Vindišar in v1 • Universal, Pa., nečaka Franka Mlinarja. Bil je član društva , Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ ! in društva "Naprej" št. 5, S. N. ; J. J. Pogreb pokojnega se bo vršil v soboto zjutraj ob 10 v ; cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz pogrebnega za-■ voda Frank Zakrajjška na 6016 ;'st. dair .Ave. Preostali družini S | naše globoko sožalje. Bodi mu rahla ameriška zemlja. Vloge za "Cankarjevo" 20-letnico Prihodnji mesec 26. februarja bo dramsko društvo "Ivan Cankar" proslavilo 20-letnico svojega, obstoja. Vloge za jubilejno predstavo se delijo nocoj ob osmih v Canka/jevi sobi. Naslednji so prošeni, da se prijavijo: John Steblaj, Jos. Skuk, Olga Mam, Rudy Germ, August Komar. Jos. Terbižan, Bertha Erste, Mrs. Amalija Plut, Milan Medvešek, Josie Milavec, Rud. Vidmar in Anton Eppich. Smrtna ko&a V četrtek zjutraj je nagloma preminila dobro poznana Mrs. Josephine Urbančič, roj. Kemil. Živela je v Painesville, O. Tu zapušča soproga Franka, dva sina, Franka in Vlado, in tri hčere: Neda, Lily in Wilma. V Lo-rainu pa zapušča očeta in brata. Ona. je bila poznana med Slovenci in Hrvati v Clevelandu. — | Pogreb se vrši v soboto zjutraj j Naše sožalje! Seja Nocoj se vrši seja društva "Svoboda", 8t. 748, SNPJ, v 8. D. D. na. Waterloo Rd. Uradniki naj pridejo ob 7:30, da se pregledajo knjige. Vojna med mestom Clevelan-dom in družbo poulične železnice je dosegla včeraj svoj višek, ko je družba začela s popravili svoje proge, ne da bi imela od mesta potrebna dovoljenje za to. Komisar Miles BI Evans ni hotel pretekli teden odobriti tozadevne prošnje železniške družbe, dokler je ne odobri tudi prožni komisar Edward J. Schweid. Schweid je pisal družbi ter jo vprašal za pojasnila glede nameravanih popravil proge. Ker pa kompanija ne priznava več njegovega urada, je njegovo pismo ignorirala in mu ni odgovorila, temveč kar pričela s popravljalnimi deli brez mestnega dovoljenja. Schweid je dejal, da je nemudoma poslal k tem delom osem inženjeriev, j ki naj pregledajo in mu poročajo, kakšna so ta dela. Inženjcrji so mu sporočili, da dela niso nuj-! na in da se jih ne bi smelo pričeti brez mestnega permita. Kansas City, Kans. -- Zadnjo dni je tu naglo umrla Mary iKnavs, doma iz Srednje vasi pri Dragi, ki zapušča dve omo-ženi hčeri in več vnukov ter 'vnukinj. — Nadalje se je tu j pripetil nenavaden slučaj, du ; sta bili mati jn hči skupaj pokopani. To sta bil! Pavlina. Str-I bene in njena hči, omožena Fužina in mati več otrok. STRAN2 __ENAKOPRAVNOST 13. januarja, 1939. _____-—-- - ■ —-------------f UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING« CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 j ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 j Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici za celo leto.................$6.00 Ea 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 m 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. «^^>104 WPA PROMETNA RAZISKOVANJA SO POVEČALA VARNOST j Po poročilih iz naših poglavitnih mest je varnost vi cestnem prometu napredovala vsled WPA pomoči. Ker' je število smrtnih nezgocl naraščalo od leta do leta, so se naše občine končno obrnile na znanstvo, da jim po-; maga. V mnogih krajih je manjkalo denarja za delo kon-: troliranja prometa, dokler ni federalna vlada priskočila' na pomoč. WPA raziskovanja prometa so imela za po-: sledico večjo varnost vsepovsod. Mesto Cleveland, Ohio, je dolga leta imelo razmero-1 ma eno izmed največjih števil smrti vsled avtomobilskih nezgod v vsej deželi. L. 1936 sta WPA in mesto organizirala projekt za prometno kontrolo. Dalo je zaposlitev, 120 belo-ovratniškim delavcem, vštevši inženirje, risarje,1 števce in pisarniške delavce. Projekt je imel za posledico razna priporočila za prometno kontrolo, ki so bila sprejeta od mestnih oblasti tam in drugje. Tako se je zgodilo, da je lansko poletje minulo štirideset dni v Columbusu brez nikake smrti vsled prometnih nezgod in časopisi sirom dežele so zabeležili to novico na prvi strani. tTo je le en primer. V zadnjih treh letih je WPA! potrošila več kot dvanajst milijonov dolarjev v mezdah za delavce na projektih za prometno kontrolo, pri čemur so bili vsi ti delavci vzeti iz relifnih seznamov. Mere, ki so potrebne za povečanje varnosti, so raz-1 lične po raznih krajih. Nekje se najde, da se obstoječa! prometna pravila uveljavljajo površno, in tu treba večje j strogosti. Z druge stranice nekje najde, da treba instalirati nove prometne svetilke. Nekje se celo ugotavlja, da | je boljše odstraniti neke prometne svetilke. Ali pa treba zgraditi prometne otoke. Dostikrat je treba uvesti nova pravila za parkanje. Mesto NewYork je po najbolj dalekosežnem razisko-1 vanju prometa, ki se je kedaj izvedlo v njegovi zgodovi- j ni, 1. 1936 steklo pohvalno nagrado od Narodnega var-j nostnega sveta. Prometno raziskovanje je bilo izvedeno ! od WPA delavcev. Znanstvo prometnega inženirstva, ki je bila potom' WPA projektov postavljeno v službo javnosti, je razme-j roma nova stvar. Prišlo je v obstoj z naraščenjem avto- j mobilskega prometa. Proučuje prometne probleme v svr- j ho, da se omogoči popolna in varna raba naših cest pod j modernimi razmerami. Ti pixtmetni inženirji priravnavajo ulični in cestni; promet rekam z njihovimi povodenjskimi problemi. Le! ako se natančno zna tok prometa, morejo najti, kako naj ^ se najbolje uredi raba cest, tako da morejo ljudje iti po svojih poslih hitro in varno. Poglavitna svrha je prepre-čiti, rla avtomobili poškodujejo ali ubijajo ljudi. Mpra pa tudi omogočiti uvažanje mleka in zelenjave iz dežele v, mesto. Mora olajšati ljudem pot v tovarne in pisarne, j Mora prilagoditi promet avtomobilov, pouličnih kar in pešcev. In oni WPA delavec, ki ob jako živahnem v-o-j galu stoji z avtomatičnim števcem v roki in šteje število avtomobilov, ki mimo gredo, je le eden izmed delavcev na projektu za prometno kontrolo. Drugi napravljajo mape in grafe, iz katerih inženirski strokovnjaki morejo izvajati svoje sklepe. Ni nikakega dvoma v mislih mestnih oblasti, da set ti projekti za prometno kontrolo izplkčujejo mnogotero-krat z rešenimi življenji in večjo udobnostjo za vse one, ki rabijo ceste in poti. Ob izvajanju sprememb v zmislu varnostnih pri-' poročil napravljajo se razne gradnje, ki dajejo zaposli- j tev WPA delavcem. WPA je zgradila skoraj petdeset- tisoč milj novih cest in izboljšala več kot sto in petdeset ' tisoč milj starih cest. Zgradila je mnogo milj varnostnih! ograj, na tisoče mostov in mnogo milj podstav ob cestnih | ovinkih. Storila je mnogo, da večni tok prometa postane , učinkovit in varen. ____ i i SCHMELING IN GOEBELS da če bi Goebels lazil za njegovo LONDON, 12. januarja. — ženo, kakor je lazil za igralko Max Schmeling, znan nemški Lido Barovo, katere mož je bokser, in njegova žena sta bila!Goebelsa neusmiljeno pretepel,' danes zjutraj zaslišana po ob-?bi mu on, Schmeling, vrat zlo-lastih z ozirom na besede, ki jih'mil. Goebels je ukazal tajni po-j je Schmeling izgovoril proti s liciji, naj Schmelinga in njego-; Goebelsu. Schmeling je baje de- |vo ženo zapre, kar pa je zabranil jal v neki družbi, v restavraciji, [kaacelar Hitlec. UREDNIKOVA POSTA Iz Collinwooda : Cleveland, O. — Nobena reč ni dobra, če se je ne graja. Šele parkrat sem se oglasil v listu Enakopravnosti, že sem jih slišal od nekaterih, da pišem preveč za pobožne stvari. Fantje, meni ni za politiko, ne takšno, ne takšno, ampak meni je za petje, dramatiko, veselje in zabavo in zato sem pri pevskemu društvu "Jadrali" in : dramatičnemu društvu "Anton jVercvšek" in ta so absolutno nepristranska. j Ker je meni na tem, da sporočam v Enakopravnost novice iz Collinwooda, mi je prav, če je I te ali one skupine, samo da je novica. Omenim naj le, da ne pripadam ne pobožni in ne nikakšni drugi skupini, razen gori omenjenih. Lep je bil obisk v nedeljo pri j igri "Vdova Rošlinka", katero ije vprizorilo dramsko društvo |"Verovšek". Da, vsi brez izjeme so se nasmejali do srca in vsi so obljubili, da spet pridejo, kadar bo kaj takega na odru. Precej tukaj rojerle mladine je bilo navzoče, kar je pomenljivo, da dramatika ne #bo še vzela slovo. "Jadran", zo je eden največjih, najmočnejših in najboljših pevskih zborov v Clevelandu, pa še vabi tiste, ki imajo veselje do ! petja, da pristopijo, ker je sa-jmo še kratek čas, da lahko so-; delujejo pri spomladanski ope-: reti. Kdor želi pristopiti, naj i pride v S. D. Dom na Waterloo ;Rd. v četrtek ob 8. uri zvečer. ' še nekaj ne smem pozabiti, Ne zaobljubite se nikamor za 5. 'junija. Takrat boste šli vsi k : "Jadranu" na piknik. Kaj, kje, ! koliko in kako, povem pa enkrat j pozneje. T. Drenik V nedeljo k Slavčkom i Praznovanje novega leta smo I zaključili. Naše misli in naše ! življenje teče zopet v normal-jncm tempu naprej. Enako tudi j aktivnosti naših kulturnih sku-I pin, ki bodo ena za drugo proizvajale svoje programe in s tem [nudile našemu občinstvu dokaj j užitka polnih nedelj tja do po-'mladnih toplih dni. , Kako- primerno, da bo vpri-zcrjena prva prireditev v tem mladem letu po članih mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v nedeljo, 15. januarja v avditoriju S. N. Doma na St. Clair '/.ve. Podali bodo spevoigro "Ne , o.jupaj", ki jo je priredil za l".ilavčke" g. Louis Seme, učitelj zbora. Je to lepo delo, ki predstavlja bolest in trpljenje 6tro-Ita, ki ostane sam na svetu, odvisen od milosti tujih ljudi. Igr^ jO vsa prepojena z k prizorom odgovarjajočimi pesmicami, privit zvajane po solih, duetih in živahnem celokupnem zboru. Odbor zbora "Slavčki" resno ; apelira na vse naše občinstvo, i j da v obilni meri poseti to prireditev in s tem gmotno podpre zbor ter mu s tem omogoči na-! daljni obstoj. St. Clairska naselbina je do-j volj velika, da. z lahkoto vzdr-I žuje svoj mladinski zbor. Če pa i bo vsled omalovaževanja moral iprenghati eksistirati, bo to kaj ' slabo predočilo našo narodno 'zavednost zunanjim naselbinam, ki se ozirajo na Cleveland kot na centrum slovenskega kulturnega življenja. Pričakujemo torej, da bo naša javnost v nedeljo 15. januar- ' j ja z veliko vdeležbo dokazala, \ da hoče še nadalje imeti mladinski pevski zbor v svoji sredi. ' ' Vstopnina k predstavi, ki ae nadaljuje zvečer s plesom, je 35 centov. Za odbor: Josephine Petrič Predpustna veselica dr. Cleveland štev. 126 SNPJ Cleveland, O. — Predpustni časi so med nami. Spomine še vedno imamo pred nami, katere smo podedovali od naših dedov •in pradedov in ostali bodo med nami, dokler bo še naš narod po svetu hodil, pa naj si bo v tej ali drugi deželi na kontinentu. Pred oči rpi prihajajo spomini, kako smo v mladih letih prazno ■, vali v domovini predpustni čas. Pa naj si je bilo v mestu ali na deželi, ali pa še v tako oddaljeni gorski vasi. Povsod so imeli fantje svoje stare, podedovane običaje, da so na en ali drug na-j čin obhajali pusta, ker smo i-jmeli z njim največjo zabavo in I veselje. Dostikrat se je napravilo kakšnemu dekletu moži pred oknom ali na strehi. In to vse tako tiho in tajno, da še danes ni prišlo na javnost. Zatorej, da ne bomo tukaj ob tem času dremali, bomo imeli izvrstno zabavo v soboto zvečer v S. N. Domu na St. Clair Ave., katero pa bo priredilo društvo "Cleveland" št. 126. S. N. P. J. Praznovali bomo svojo 29-let-nico obstanka v avditoriju S. N. Doma, kjer bo dovolj prostora] (Dalje na 3. strJ Nepodpisana pisma v zgodovini Pismo brez podpisa, od nekega neznanega pošiljatelja, ni tako novo sredstvo za dosego nekega gotovega namena. Ali naj pošten in resen človek tako pismo sploh bere, ali naj se kaj ozira nanj? Prva težava je že v tem, da ne veš, ali je pismo podpisano ali ne, dokler ga nisi odprl. Ko pa je že odprto, je pa pač težko i premagovati radovednost in ne-1 mir, kaj je v njem. Tako se zgodi, da se tudi nepodpisana pisma kljub splošnemu odporu proti njim le vsa preberejo. S tem jim je pa že odprto široko polje za slabo, le redko kdaj koristno učinkovanje- Z zgolj zasebnega stališča bi bilo treba v vsakdanjih zadevah tako pisma v celoti odkloniti in se varovati, da bi upoštevali njihovo vsebino, ki jo je večinoma narekovalo častihlepje, nevoš-čljivost, osebno sovraštvo ali strast do obrekovanja. Škoda, ki jo tako pismo more povzročiti, je nepregledna. Najbolj podli obrekovalec, ki je vdrl pod varstvom nepoznanosti v hišo, more kruto motiti zakonski mir ali druge zaupne odnošaje, vedno po načelu: Nekaj le ostane! Zgodovina pa pozna tudi cele i postopke za pridobivanje anonimnih pisem, ker v njih se večkrat naslovljencu izražajo tudi politični nameni ali nakane'zoper to ali ono zasovraženo politično osebnost. .Beneška republika je na višku svojo moči naravnost vzgajala Svoje podanike, da so nepodpisano zboru desetih naznanjeva-li zločine zoper trdnost države. Še danes na mnogih krajih kažejo posebne nabiralnike, ki so bili namenjeni samo anonimnim pismom, naslovljenim na državne inkvizitorje. Te nabiralnike ' so imenovali "levja žrela". V palači dožev v Benetkah še danes pred vhodom v dvorano, v kate- • ' ri. so zborovali- deseteri velmo-žje, kažejo levovo glavo* y ka- tere odprto žrelo so razni "prijatelji" metali nepodpisane ovadbe. Ko je 24. junija 1797 prišla na krmilo bolj demokratična vlada, je ljudstvo ta levja žrela razbilo. Le nekaj se jih je še ohrani-1 lo, ki kažejo, kakšno vlogo so nekdaj nepodpisana pisma imela v tej republiki. V palači dožev ohranjeni nabiralnik ima nad odprtino napis: "Tajne ovadbe v zadevah države." Prav tako so v dobi francoske revolucije nepodpisana pisma marsikomu ugasnila luč življe-, nja. V takratni nemirni dobi,! polni najbolj razbrzdanih strasti, je nepodpisanih pisem na oblastnike kar deževalo. Tako je nepodpisani listič kraljici Mariji Antoinetti preprečil dobro organizirani beg iz Templea, kjer so jo revolucionarji imeli zaprto. Nekaterim prijateljem dvora se je namreč posrečilo na svojo stran pridobiti nekaj komisarjev, katerim je bila poverjena straža nad visokim ujetni-kom. Z denarjem so si odprli pot do kraljice, da so se natančneje dogovorili o njenem begu in o begu njenih otrok. Vse je bilo že lepo pripravljeno, poučene straže, postavljene na stražarskih mestih, ki bi ob odhodu u-jetnikov eno oko zatisnile, da bi ničesar ne videle. V veliki jet-nišnici pa je bil še komisar Simon, ki za vse te namene ni vedel. Na večer pred begom dobi na svoji mizi nepodpisani listek, na I katerem je bilo pisano, da bo poveljnik straže "nucoj zagrešil izdajstvo". | Komisar Simon je s tem listkom hitel v glavni svet komune, ki mu je takoj dala pooblastila za vse nadaljne ukrepe. V nekaj trenutkih je bil v ječi, ukazal je zamenjati straže in ves dobro pripravljeni načrt je zgolj paradi tistega listka padel v vodo. Do danes zgodovina še ni u-gotovila, kdo ga je pisal in tako kraljici Mariji Antoinetti preprečil beg. Po drugi strani pa so prav v franccski revoluciji nepodpisana pisma marsikomu prinesla ! tudi rešitev, večkrat prav v zadnjem trenutku. Mnoge družine, nad katerimi je že grozeče visela giljotina, so bile na ta način pravočasno opozorjene in so mogle uiti na varno. Pisci so na-slovljencem hoteli dobro, iz razumljivih razlogov pa se niso, marali izdati. Toda takih nedopustnih pisem, ki bi jih narekovali dobri nameni, je malo. V novejšem času so anonimna pisma ruskemu carju Aleksandru II. zagrenjevala življenje dt; njegove strahotne usmrtitve. V Rusiji je bil takrat nihilizem v cvetu, napadi na krono so se vrstili drug za drugim in večkrat je car ušel smrti le z zvijačo. Tako je nekoč prazen dvorni vlak tik pred Moskvo naletel na mino in zletel v zrak, vladar pa se je istočasno nepoškodovan CDalje na -J. str.) Tom ,Mooney in njegova pravica Tom Mooney in Warren Billings sta bila leta 1916 v San Franciscu miltantna delavska voditelja. Podjetniški interesi so ju sovražili iz dna duše, kajti bila sta "puntarska duhova", ki se nista nikoli naveličala poživljati delavce, da se organizirajo, kakor so organizirani njihovi gospodarji, če jim hočejo biti kos in izbojevati svoje zahteve za malo večji in boljši kos kru-■ ha za sebe in za njihove družine. Zgodilo se je, da se je v me- stu San Franciscu vršila velika parada kot propaganda za vo-| jaško pripravljenost. Ko se je, povorka pomikala skozi glavno ulico, se je pripetila strahovita bombna eksplozija. Ubitih je bi-I lo deset oseb, štirideset je bilo ranjenih. Kdo je povzročil grozovito zločin? Policijski komisar in ostali stebri "reda m miri^' v San Franciscu očividno niso bili v zadregi za odgovor. Neki privaten detektiv, ki je bil že tri leta na plačilni listi utilitetnih korpora-cij, da omreži Mooneyja in Bil-lingsa, je dobil od distriktnega pravdnika Fickerta, lakaja istih interesov, naročilo, da izyrši "preiskavo". Čez štiri dni so bili aretirani: Mooney, njegova žena, Billings, in dva druga unioni-sta, Israel Weinberg in Edward Nolan. Prvi je bil posajen na zatožno klop in obsojen Billings. Evidenca je bila sicer skrajno dvomljiva, ampak pravorek je bil: dosmrtna ječa. Tapravorek, dasi tak, da je pomožni pravdnik, ki je vodil prosekucijo, rekel, da bi ne bil glasoval zanj, je razburil sile "zakona in reda". Fickert je na tej točki poskrbel, da je bil importiran "pošteni živinorejec" Frank Oxrrian, ki jc nastopil kot priča pri Mooney-jevem procesu. Prosekucija je hotela smrt za Mooneyja in je pravorek tudi dobila — smrt na vislicah. "Pošteni živinorejec" Oxman, najeta in plačana priča proti Mooneyju, je bil kmalu nato obtožen krivega pričanja. Njegovi .prijatelji so sicer poskrbeli, da ' je bil oproščen, ampak njegova raba proti ostalim treni obtožencem kot priča je bila izključena. Mrs. Mooney in Weinberg sta bila brez odloga oproščena, dočim se Nolana sploh ni pro-sekutiralo. In vendar, če sta bila kriva Mooney in Billings, so morali biti, po logiki proseku-eije same, ti trije enako krivi. Tako se je končalo prvo poglavje tragedije. =!■ * Drugo poglavje je bilo primeroma ki'acko. Končalo se je v novembru 1918, ko je gover-ner Stephens, ki je bil docela' pripravljen pustiti, da Mooney j umre na vislicah, po dvakratnem nujnem oozivu od predsednika Wilsona, odredil pomilošče-: nje smrtne kazni v dosmrtno I ječo. S tem pa se je prava borba za Mooneyjevo osvoboditev šele pričela. Vlekla se je do prošle sobote — več ko dvajset let ko je Mooney končno zapustil Sah Quentinske zapore kot svoboden tiovek. -v- To poglavje, tretje — borba za pravico, o kateri je ves svet vedel, da je bila Mooneyju zanikana — je bilo najdaljše in na svoj način najbolj tragično. Sodnik, ki je vodil proces, je priznal Mooneyjevo nedolžnost, toda on je bil Še vedno v ječi. Predsednik porote, ki je Mooneyja spoznala krivim, je javno izpovedal, da je bil pravorek krivičen, toda jetniška vrata so ostala za Mooneyja prav tako trdno zapahnjena kot poprej. Sodnik vrhovnega californijske-ga sodišča je v mpčnem manjšinskem poročilu brezpogojno izrazil syojo vero v Mooneyjevo nedolžnost, ampak za Mooneyja še vedno ni bilo svobode. Naslednik distriktnega pravdnika, ki je Mooneyja poslal v senco visliq, je priznal, da so vse osebe, katere so pričale proti Mooneyju, lagale, je priporočal njegovo osvoboditev, toda za Mooneyja sp kolesje justice še vedno ni zganilo. Pred tremi leti je predsednik vrhovnega sodi-j šča, Charles Evans Hughes, v formalnem odloku priznal, da, je bil Mooney krivično obsojen, toda tudi to ni pomagalo — ŠKRAT led Moč denarja av Sakrabolt, so se sedaj ženski' in dekleta navadile slabo, to p*"1 rečem. Zadnjič sem eno vpraša?0* če bi se možila, pa je rekla: aP : imaš kaj denarja? Saj bi lep^'1' zgledalo, če bi rekla: ali delašp1 Za prihliho povem samo le, vedno rad povem kaj dobre,l e ga od Žužemberka, bom pa 1 tole. V Žužemberku je živ«"1 župnik. V sosednji vasi je umf .v mali posestnik. Takoj je šel e 1 den izmed sosedov naznanit, di°l je umrl ta in ta. Navada je bila, da kadar je kdo umrl, da mfg! malo pozvonijo, da ljudje zv*vJ do, da se je zopet eden preseli^.J v nebesa in takrat malo pomoli^ jo, da bi on sprosil nebesa tudn(-za druge, še živeče. Kakopak, župnik je vprašal, ali ima kaj" denarja in mu je dotični pove, ^ dal, da nima. da je bil revež. Na-, to mu župnik povedal, da ne zvonilo. i _ (Ričh man work in Garage) ™ To bi se reklo po naše bog3'n tin dela v garaži, pa ni tako. O^, je navadni majster za poprav^ avtomobilov, ki ima svojo de- t lavnico na 61. cesti, zadaj z$V( Slapnikovo cvetličarno. Kadaf j. vaš avto kaj potrebuje, pa g|ej pošljite tja; njemu je ime Fran% Rich (član št. 3, SDZ) Stanuj!* na 1258 E. 61 St. Ravno sedali prenavlja svoji dve hiši, ki bod&t ponos naselbini, obiti z opeko iit. moderno izdelani. — Posredotc val je pisec teh vrstic. z; tfarnža za avta lot 18*100; «11111" $4,250; nmlc prfcd; lilaOilo, ostalo kot najemnini. 20440 Fuller Ave., od E. iOOtU, za eno družino, 5 »ob, kopalnica, uor-kolo, lot 50x115, bančna fluan«x. ----------- ii—-n"— m VLOGE ^k^ v tej posojilnici zavarovane do 55,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corpo ration, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Cc 6235 St. Clair Avenue HEnd. 5(11 FRANK KURE 1118 EAST 77th ST. ENdioott 0439 Vsa kleparska dela, dfela na strehah In na furnezih. Se priporočamo hii-nim gospodarjem — delo jc jamčeno to cene so ?,merae. 14601 Asninwall Ave; SUluele hlia, nadsttoiija;,« sob, kopalnica, zui-žunu »a $2,750; se lahko financira a ma lim predplačilom, ostalo na odplačila. 161)3 East 7» St.: as 2 družini. 5 »ob npadftj, 2 xgoraj; I'ogoji: banc. 1'iuanca OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUGIFER — TARZAN; SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10c vsako. Pošiljamo tudi po pošta. Za poštnini je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike m pišite po kii jige dokler 5$ še v zalogi. -tr— '' 1 m acquainted with this new wonder ^etal that cooks better, permanently - retains its gleaming lustre, won't stain, ^ 1 "st or darken, cleans easier, lasts longer x atld safeguards health. Try it in your \ °Wn kitchen—it's the best demonstra- ^ Uon you c!an make of* the economy and value o£ this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio IOBO •',■'..."' ..';...' ' . . .. , 'r. ' ■ • •. ., ; , . ..... . ' . > . • g- januarja, 1989. _______________ENAKOPRAVNOST _ STRAN 3 londonsko podzemlje ni več romantično lajboljša policija na svetu, Scotland Yard, ima 5 milij. prstnih odtisov ^Bralci kriminalnih romanov s51 |orda pod tem naslovom misli-temna predmestja z ozkimi fficami, barakami, blatnimi in Rabo razsvetljenimi cestami, z &dmi mračnih obrazov in polnjenih oči, ki izginjajo za vo-pi m se spet kje drugje nena-*>ma odlepijo od stene — toda Ikih strahov podzemlja Lon-i nima več. Predmestja čim, *lje boli izginjajo v pravo me-0 z lepimi stanovanjskimi hipni in širokimi ulicami, da tu-p komaj opazi, kdaj mestno jedišče preide v nekoč tako pvna in strah vzbujajoča predmestja. Pa kljub temu ima Lon-gfn še svoj podzemeljski svet in afotland Yard ima še vedno pol-jl! roke dela. Toda današnja jdzemeljska obrt ni več tako semantična ,tako v temo zagr-, ;o'ena kakor je bila nekdaj, ali .gii'es ali pa samo v romanih. Ta-^ Podzemlje danes pozna le še i Jm, London ga ne pozna več. I ,rKdor hoče priti v stik v delov-eP1 Področjem Scotland Yarda, J (jpda iti k luči: v velike lokale 3jietovne metropole, na velike i/vC?' po katerih se preliva raz- ( v nočne klube, v majhne jjfvarne, ki z vsemi mogočimi IjNžami vabijo tujce — tu je jpdonsko podzemlje in Scot-JdYard. ' |; Elegantni gospod v brezhibnim fraku, ki se pri sosedni mizi, •al&očasi ob swing-godbi jazz' pestra, je morda voditelj ti-fapske družbe, ki London zaT 2 opijem ali z — belim bla-hi. Kričeče lepa, za spoznanje ^rda nekoliko premočno naš-5!;nkana lepotica, ki te oprezuje ^ nasprotnega kota, sicer vsa, v ^avkar iz Pariza vpeljani večer-obleki, te utegne v pol ure arleZno P°vabiti na "party," ki . kmam razvije v kako izmed »'^Povedanih in nevarnih iger. jpstodušni očanec iz Kanade, lJF' vsemi mogočimi zanimivosti j1 v te, bo mogoče jutri prijet i* Tne^nar°clni slepar ali žepni Ali pa — ni nihče drugi kot fiktiv X., ki ima po nalogu pland Yarda tu svojo delav-— bolje rečeno — lovi-1«'- Marsikak slepar je šele na-P^dnji dan v zaporu spoznal, da lD bi'a njegova "žrtev" potrpež-fif; i» živčno utrjeni detektiv, e! !e % pivo, vino, žganje to dober prlgrt» zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 3:80 zjutraj I GASOLIN MIKE POKLAR E. 43 St. in St. Cla4r Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. RAZNO BTRA.N 4 ENAKOPRAVNOST H; i ,;irH, 1fP Richard Voss: 10 PAVEL IN JUDITA ROMAN NEUTEŠENE LJUBEZNI "Ko bom velika in močna, bom k morala imeti pač kaj dela," je p rekel otrok spet docela resno, n "Tu ne bom mogla storiti nič drugega, nego pustiti vse tako, o kakor je. Ustvariti moram nekaj novega; tu je že vse opravljeno, v hiši, na poljih in v vinogradih. s Vse pojde po svoji vsakdanji, '. dobri poti; vse je v izvrstnem re- j du in potrebuje samo nadzor- , stva. To lahko poskrbi vsak pa- ' meten oskrbnik ali pa kdo dru-gi." ; "Svojo tirolsko domovino hočeš prodati.?" sem jo spet vpra- šal, še zmeraj ves iz sebe. j In odgovor se je glasil: "Imeti ( hočem domovino, ki si jo bom sa- j ma ustvarila." , Bil sem tako divji na odpadni- Y co, da nisem mogel govoriti. Za- f kaj Tirolka, ki lahko proda svo-, j jo domovino, ne bo nikoli in ni-; j koli grofica Ennska. Tako divji j sem bil, da se kar nisem mogel j jeze otresti. j Toda neumno bitje je na svoj ^ preprosti način nadaljevalo: * "Zdaj bi me najrjši zabodel, ti, divji Rok. Za enkrat to še opusti ' in pojdi rajši z menoj. Pokaza- 1 la ti bom, kaj bi zdaj rada stori- ; la: tako, v glavnem, saj me razumeš?" i Odvedla me je na vrt, kjer ra- : seta zelenjava in sadje kakor 1 nikjer drugje v deželi in kjer 1 stoje sredi zelišč in cvetic pisani 1 čebelnjaki, ki dajejo tak med, ' kakor bi bila Platterjeva doma- ' čl j a, ki jo misli njena, mala go- : »podarica prodati, ko bo velika, 1 dežela ,kjer se cedita med in mleko. Pred vrtom je moral zveri- ■ njak s psi vred počakati, samo ' sokola sta se nama smela pridružiti. šla sva ob poteh, kjer so rasli na obeh straneh malino-vi, grozdjičevi in kosmuljevi grmiči ; šla sva ob dolgih redeh, kjer so bile razpete redke vrste sadja, mimo že zrelih jagod, in prišla sva do cvetnih gred, pravih preprog tulipanov in hija-cint, narsic in vijolic. Potem sva stopila na veliki zelenjadni vrt, ki je nad njim plaval oblak lepih vonjav; v njem so se smuka-le kopice metuljev, čebel in hro-ščev. Tu je pokazala Judita nekaj rožnih grmov, kjer ni bilo videti nič drugega nenavadnega, kakor da so pognali bohotne popke. Rekla je: "Vidiš, divji Rok! Te rpže je vrtnar zagnal proč.! Našla sem jih v smeteh. Na videz so bile suhe in docela mrtve. Zdaj jih poglej!" Pri tem se je otroku tako čudno zasvetilo v očeh. Potem pa je spet nadaljevala: "To hočem delati tudi v prihodnosti: vzgojiti do cvetja to, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilBiiniliiii Oglašajte v — "Enakopravnosti" HllllillllillillHIIiiilliilllllilllllllltlllllllll kar je že ovelo, bolno ozdraviti, o pol mrtvo zbuditi v novo živi je- -nje." " Vsa moja jeza se je razkadila . ob sveti resnosti, ki je z njo Ju-ditka govorila o teh velikih stvareh. In nad to malo učenostjo £ sem se moral prešerno zasme- q jati. Toda mojo neugnano vese-lost nad njeno otroško domišlji- 11 jo je tako mirno sprejela, kakor p prej mojo komaj ukročeno jezo 11 zaradi "izdaj al stva" nad domovino. V najlepši slogi sva šla potem v hišo. V veliki vežni dvorani so bila vsa vrata v sobe na stežaj odprta, da je sililo vse cvetenje c in dehten.je majnika, vse kipenje j in iskrenje solnčnega soja v ši- T roko, mračno sobano, ki je po r svojih stoletnih obojih iz pini- ^ i jevega lesa na stropu in stenah t • prav tako znana kakor kosta- j njev gozd pred poslojem. Kjer j govore na Tirolskem o zelenem, . zelenem Vahrnu, govore tudi o Patterjevi domačiji in vselej se sliši: j "Da, Platterjeva domačija! ; Ta ima kostanjev gozd in oboje, 1 ki jih je treba videti. In Patter-jeva domačija ima rožmarinska jabolka in muškatne hruške, 1 med ima in sirovo maslo, ki ga i je treba pokusiti. In travnike ima in turščična polja, hlapce in dekle, da je gospodar Plat-j terjeve domačije lahko zadovoljen. Toda gospodar Platterjeve domačije bo ženska. Judita ji je ime. Ta Judita Platterjeva bo prava!" j I Zdaj pa je "prava" mislila prodati staro, čudovito Platter-jevo domačijo, da pojde iskat v daljni svet uvelo grmovje, ki ga bo spet ozelenila. i In medtem je Juditka v vežni dvorani blizu na stežaj odprtih vrat pripravila mizo za svojega velikega sedemnajstletnega prijatelja. Kar pokrila jo je z naj- j ljubšimi jedrni mladega gospoda ; in jo N okrasila z velikanskim šopkom majskih cvetic. Kakor kralj je sedel mladi gospod med lesketajočim se posodjem, nad snežnobelim platnom, in pred sabo je imel v kositrni skledi, ki se je svetila kakor srebro, ) črni tirolski kruh in zlato tirol- -sko maslo, rožnato prekajenoj ' meso s Platterjeve domačije in — svojo najdražjo jed — goro , lesketajočih se orjaških rakov! Predniki moje Judite so gledali s sten, kako je jed mlademu gospodu grofu na Platterjevi domačiji teknila, in kazali strašno časti vredne obraze. Nekateri so j gledali zelo mrko, skoraj groze- DEKORIRAMO '> vaše sobe po najnižjih ce-| nah. Sceneri ja, napisi itd A. PLUTH t 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. jI _________ če, kakor bi bili stari Platterji z ženitvijo med mladim gospodom Ennskim in hčerko svojega rodu prav tako malo zadovoljni kakor mladega gospoda vzvišeni predniki. Jaz pa sem se vsem skupaj iz srca smejal v brk, starim Platterjevim ljudem in se starejšim grofom Ennskim. i Resno je sedela Juditka zraven mene, spretno odpirala zame s i svojimi rjavimi trdnimi rokami i račje škarje — pri repih sem opravljal to utrudljivo delo sam . — in štirinoga družba, mrcini in kuna, so nestrpno čakali, dokler se ni mladi gospodar na-" jedel. Da ne pozabim: zavitek, ki je bil pripravljen za praznoval-ca rojstnega dne, sem pozneje odnesel s plavcem domov. V njem je bilo vse polno najlepših . priprav za lov, zalezovanje ptic ( in rib. Ne, strogi moj gospod oče, Rok ne pojde v Rim! 1 Juditka. ? Tako žalosten sem. 1 Da bi šel v Rim in postal tam 2 ob grobu apostolskega kneza 3 pred očmi sv. očeta duhovnik, je " menda tudi želia matere. Tega 3 ne pove. Vsaj z besedami ne pove. To njeno bitje je ena sa- 1 ma moledujoča prošnja: "Naj-" ljubši sin, postani duhovnik! Me-r ni na ljubo!" Vse njeno živ-' ljenje me za to prosi. Še reči ji 0 ne smem, da mi je s tem priza-e dela prvo veliko bol. Toda v to knjigo lahko zapišem; saj mi jo ! je darovala njena ljubezen, do-!, bro vedoč zakaj. V to knjigo torej pišem: a "Nisem vedel, česa svoji ma-V teri na ljubo ne bi storil? Ma- a teri na ljubo se nikoli več ne bi i\ 1 - ■ dotaknil puške, ne bi zajezdil I v konja, ne bi splezal na goro; no's bi več vriskal — in pel. Nehal bi č torej bili mlad in se ne bi več r čutil srečnega. Za svojo sladko 1 mater bi prosil miloščino, svoje male Judite Platterjeve ne bi šel več gledat in zanjo bi tudi koga ubil. Toda svoji materi na ljubo ] ne morem križati svojega življenja, ne moreni zaradi nje zatajiti svojega živega človeka — ne morem svoji materi na ljubo iti ^ za duhovnika. N 1 Že od nekdaj smo bili grofi £ Ennski zelo pobožen rod: saj ; imamo celo mučenca v svoji dru- j zini. Grofi Ennski so bili zagri- ( zeni križarji; borili so se za j Kristov grob, za to trpeli in < umirali. Grofi Ennski so zidali , samostane in cerkve, dajali po- , božne ustanove in postajali duhovniki. Bili so pridigarji in menihi, prelati in škofje. Eden , izmed grofov Ennskih je nosil , celo kardinalski klobuk. Na našem gradiv pa je vse zanemarjeno, zapuščeno, razdejano. Samo kapela ne. Kapela na Ennskem gradu je skoraj razkošna. Mi smo zelo siromašni. Toda svojega lastnega kaplana imamo. Največji in najvažnejši dogodki v našem vsakdanjem življenju so ti, da hodimo k mašam in k spovedi, da se po- • stimo, proslavljamo praznike, da . kličemo svetnike na pomoč, da • služimo Materi božji, vse samo > zato, da bi si pridobili čim večjo i pravico na nebesa. Od svojega uboštva dajemo ubogim; darujemo svečo in voščene slike: pokoro opravljamo; ■ na božja pota hodimo; Gospodo- " HRANITE DENAR SaJata — glavice ................... Bananas, lb. .......................... 5c Kidney beans per can .......... 5c Oxyodol, velike .................... 18c i Domino sladkor, 25 lbs .... $1.15] Red Star moka, UVz lbs.....81e Cottage hams -.................. 29c Suhi butts ............................ 25c Pork chops iz srede............ 28c Pork chops s konca..............13c Govedina za juho ................. 13c OčiSčene kokošje .................. 27c Se priporočamo LOUIS OSWALD 17205 GROVEWOOD AVE. j KEnmore 1971 Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 J vi smo z vsem, kar imamo; zve- \ ' sti pripj.dniki smo, goreči sanjači in zagmenci naše zmagoslavne katoliške vere in edino zve-! ličavne "erkve. (Dalje jrrilinctnjie.j Nepodpisana pisma v zgo- j dovini (Dalje z 2. strani) vozil v posebnem oddelku navadnega. osebnega vlaka. Ob neki drugi priliki so gostje dvora samo zaradi zamude dvornega vlaka ušli smrti, ki so jo zarotniki pripravljali za 25 letnico carjevega vladanja. Toda vsa previdnost ni pomagala. Nihili-stom se je po zvezah s stražo in višjimi uradniki vedno posrečilo nepodpisana pisma spraviti carju prav v roke. Bila so polna groženj in sramotitev, da car ni imel mirne ure. Po petkratnih ponesrečenih poskusih se je 13. marca 1881 nakana posrečila, po pregledu čet je bomba carja raztrgala na kose. Tudi zgodovina razmerja med velesilami beleži nepodpisano pismo, ki je močno vplivalo na L njihove medsebojne odnošaje. ^ Prejel ga je angleški kralj Ed- iward VIII. nekaj dni prej, preden je stopil na prestol. Med Anglijo in Nemčijo že itak ni j vladalo bog ve kako prijazno razmerje. Leta 1900 se je takratni princ Valeški mudil pri svojih sorod-j nikih v Kopenhagenu. Nekega J dne prejme nepodpisano pismo, pisano v francoščini, ki mu razodeva, da Nemčija skuša Rusijo in Francijo naščuvati, da bi se polastili velikih angleških predelov v Afriki in Aziji. Pismo je še navajalo, da je neki nemški general izdelal že natančne načrte za napad na Indijo in E-gipt. Edward je pismo prebral in mu pripisoval tak pomen, da .....I.................* .........»I ......i.n(■■ ■ ■■! m. t- je pri nemškem poslaniku v Londonu v tem smislu poizvedoval. Nobena omiljevanja niso j pomagala, nezaupanje se je čim-dalje bolj poglabljalo. Tudi sodišča imajo večkrat j posla z nepodpisanimi pismi in j v postopnikih so natančna dolo-j čila, kakšen pomen jim je pripi- ^ sovati, ker so navadno dvorezen-meč. V delovanju ameriških? gangsterjev je nepodpisano pi-f smo že kar običajno sredstvo zaj izsiljevanje in neredko kdaj do-,» sežejo popolen uspeh. Tako se' temni nameni izražajo na listkih ki jih poštni aparat prinaša na- j slovljencem, tu pa je nemir ali celo nesreča. V BLAG SPOMIN Druga obletnica kar je preminul naš ljubljeni soprog in oče JOHN TURŠIČ UMRL JE 13. JANUARJA, 1937 Dve leti — oh, dolga leta! Nikdar Te ne bomo pozabili, v dobi tega žalovanja vedno se te bomo spominjali v večnost že poteklo je. ljubi mož in oče ti! I Žalujoči ostali: Margaret Turšič, soproga; Anna, por. Gabre- j nja, Antonia, por. Modic, Jennie, por. Nachti-gal, hčerke in 5 vnukov, Jack, Margie, Bobby, Eddy in Johnny in več sorodnikov. pOLtfinC ME SPRAVLJAJO I MtODAM VEČ OB PAMET ALi IMATE KAJ I PAIN-EXPtUERJA, —_ H ,----- KAR £l Ml 1 KOT KARKOLI OduMGAf^MB POMAGALO} TAKO JE CODER,!« f-' -. se ga sam Cr ■< • ffi/V Uporabljajo ga po vsem svetu iua 1847 Naznanilo in vabilo Vabimo vse Tonete in Tončke in'prijatelje na kokošjo večerjo v soboto 14. januarja. Postregli bomo z pivom, vinom in vsakovrstnim žganjem. Igrala bo izvrstna godba. Mr. in Mrs. Anton PetkovŠek 965 ADDISON RD. HEndrson 4893 V SOBOTO VEČER, 14. JANUARJA, 1939 priredi # DR. CLEVELAND, St. 120, SNPJ 29 OBLETNICO | v veliki dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. j s predpustnim plesom in domačo zabavo Godba Jankovic orkester Vstopnina 25c Začetek točno ob S. zvečer '} ULJTJDNO VABI ODBOR ^ 1 m biii 'i«. ~ ..i »p 'in....."i I«i"'liil' 1»' tII Ii"i~ DELNIŠKA SEJA SDD Redna letna seja delničarjev in društev-delničarjev SLOVENSKI DELAVSKI DOM, Inc. 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio se vrši dne 26. januarja, 1939 Prlčetek ob 8. uri zvečer v avditoriju SDD. , — Direktorij Slovenskega delavskega doma 1 limnwiiirin u M nTirriiTii i^im 11 i IHTr^ ! z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo j j osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate = j lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil || i ne sprejemamo po pošti. j IME __________-___________a----------------— 1 i > H š Mesto . -------->—.1-----—----------------------— ■■— m : S \ NAJPREJ PREIŠČITE |j Pravilna oskrba za preminulega prijatelja ali sorodnika se ne ( more zaupati pogrebntku, katerega oprema ali asobje ne odgovar-ja najbolj modernim zahtevam. Mi poživljamo poizvedbe o naši J postrežbi, našemu osobju ali naši opremi. Našlo se bo vse to naj- i; modernejše, da se lahko izvrši vsak pogreb po pravilih ameriškega J standarda spoštljivosti. LOUIS FERF0LIA SLOVENSKI POGREBNIK 3515 E. 81 st St. Michigan 7420 ! —Dnevna in nočna postrežba— j Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 SLAVCKI vprizorijo spevoigro "Ne obupaj" V NEDELJO, 15. JANUARJA ob 3. pop. v Slov. Nar. Domu na St Clair Ave. Po predstavi se vrši prosta zabava in ples —Občinstvo je vabljeno, da poseti to zanimivo predstavo nase mladine.