PoStno tekočl račun Stev. 24.________ w ^ nir gt. i6."~---------------------------------------" V Gorlel, dne 15. aprlla 1920. ^ Letnlk III. Izhaja v Oorici vsak če- f-teJc opoludne. Velj.» do 31. dec. 8 L, pol leta 5 i^, četrt ieta 2'50 L, me- «ečco 1 L, za inozemstvo do 31. dec. 10 L. -- Na na- ročiia brez doposlane na- ročntne se ne bomo ozi- rali. — Fosaiiiezne šte- vilke v üorici in na de- • želi staneio 15 stotink. UredniStvo: ulica Car- ducci 4, uprava ulica Vettnrini 9. b UKIuliA b IHÄZA Rokopisi se ne vračajo. Oglasi, katere se mora vnaprej plačati, se raču- najo v širini enega stolpa in en mm visoki za en- krat 30 stotink. Za več- krat po dogovoru. — Izdaja konsorcij >Qoriške Straže«. Odgovorni ured- nik: Josip Vimpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Qorici, ulica Ve*- turini šterr. 9. Ka| hočemo ? m j Naslednje vrste objavljamo po »Edi- nosti«. ki izraža željc in zahtcve^ vseli SlovaiK-v v okupiranein ozemlju. aa s j tem izrazimo in skupno povdanniü edinost • in solidaniLst v naših narodnih zahtevaii. »Edinost« pise: „Zahteve, ki jih stavimo v narodnem. jezikcvncm in upravnem pogleciu v pnlog in cbrambo našega narodu na tem ozcm- lju -- da so prctiranc? Vprasati mcranio: katera tch zahtev je pretirana? Mord a ta.. da zahtcvaino pcuka v šoli v sv-jom ma- terincm jezikii?! Mi je morda pretirana zahteva po najprimitiviicjšem pravu za vsakega človeka: da more v sv:jem jc- ziku iskati pravicc pri oblasiih?! M\ je pretirana zalitcva po s.vobodi v poiiticnem uveljavlienju v nudcrni svobodni in prav- ni državi?!! M\ ie pretirana zahteva, i da nai bo naš čio\ ek uiakopraven v cer- kvi, da mere »oga mriiti v svojem jezi- ku?! \ se te zahteve se opirajo vendar na tisti vzvišcni narodni princip. ki so se opi- rali nanj vcdno tudi bivši avstrijski Itali- jani. Te zahteve so utemeijeiie v liaeeliii svobode. rnodeniosti in C-lo\ ckoijubja :n so v popoineui skiadu z Wilso-ioviin na- čclom zašeite inanjšin. ki mis i~ pnirciikt tudi Itaiiia!! Kje s.'. cerei ii>te snšc zahte- ve. ki hi zasUiziie označbo pretiranosti ? Ravno zato, ker i-J-ajc te jinsc^zahteve svoj izvor v najvišjih idealili čioveean- stva, ker temelje na načclui pleiuciiitcsti. cnake praviee in sodobv.osti: bodo Jugo- slovt-"i tudi cdslej neizprosni v borbi >:a uresničcnjc tch svojih zahtev! Bivši avtrijski Itaiijani so vedno bricl- ko in hriipne jiuiKcvali, da iih Avstrija za- tira v narodnem in jezikovnem pogledu. Na» eiiicio torei! Tukajsüii 'iigoslovui-i — čebodo prikl; plieni k Italiii -- bodo sreeni. ce üh W. 11:• 11i:i U;;-o zaiiivJa, k'-ikcr ie Av- strfja zatirala Italfjanc v narodiiem in jc- zikovnuii pc.^lcilii! Nii dri!:;c;ca in nie vec ne bodo zaiiievaü!« so so Y jasnih in od'ocniii besedah iz- ražene upruvicene z;ihtcve.- ki .iili ivj mo- re in ne .sine nohcni inanisini och'cci 'iob<> na kuiturna dr/ava. Nai nas zatira Italija, kakor je v-\strija zariraia itaüjüiic. in inj bonio iiTieli svobc-Jo jezika v cerkvi. inicli boiro syo'jq s'ovenskc urade. svoje slo- vensie šc Ie. liudske. nadaljcvalnc, obrt- ne. imeli iiomo svoja slovenska učiteljišča s slo\ cnskiiiii pripraviiicami. svoje slo venske nimmizije in raznc vz^ojevilnc zavocle. svc'o slovensio uprax'o. Dokicr nam tcjrü itaiiir.nska vlisda ne da. je pred celini sverom nnesnn, jjnvoriti o avstrij- skem b'irbarstvu. ^p.rod slovcnski ie dozore!, v borbr-li preteki' st; se ie utrdil ir ne bo klonil v ."\ oii narodni z-ivesti. Kdor bi an Iiotcl po- /rr'i, se bo zadušil. Na^e družine ¦ naša prihodiijosl. Ce st..piš v neueijo k sv. niaši, eujcš, kakc; se vrsti oklie za okiicein. Poroka se vrsti za jjoroko r.e tako iirnpno. veseL- in razkosiH), kaker so se vršiie j-olieetiu pred vüjsk-, niarvee iiolj tiho in skronino, tezke- mu casu r^riiherno, v katerem živinio. Ljudje se nekain inrzlieno !iite zer.iti. ka- kor c'a bi na'v.-nkrat iioteii napolniti vrzeü, katere je povzr; Jüa doijxa krvava vojna, kakor da bi hetefi naenkrat zaeeiiti jjlo- beke socialne rane. ki jiji je povzročila raviiokar pretekia. a se ne do konea dc- zi\ liena do!>a težke preizkušnje našej^a iiaroda. \rzeli ie n.s inno^o; veliko krep- kih in čilih m:.ških nioei je pobrala vojna sama. dru^c je pobraia bolezen in dolgo, mukotrpTi:; be^unstvo. Željno se oziramo okrojr in prieakujemo. kdaj sc pojavi ta in oni znaiii obraz. a zainan. ni 5ia več med naini. In kf.Iiko jili nianika, ki nLso živeli !e sanio sebi in svoji rodbini. marveč so zastavljuü svoje sile tudi za drille, ki so delovali javno. v splošno dobrcbit ožjega aii širšc.iai kro'^a! Zakon narave je sieer, da sama po- skrbi. da sc zasekane rane eimprej zace- lijo. Zakonu nprave siede tudi oni, ki se sedai liite žcniti. Pa če tc dejstvo veseli opazovalca naše^a narodnega življeja. ga vendarle navdaia skrl\ nli se dandanes žejiitve vrše take, kakor je potrebno za ohranitev nasepra malcga, a ljubljc"- r' naroda. Zakoni, ki sc danes sklepajc do odloeevali usodo in prihedniost nasega naroda, zlasti v tem, od spiesnega debta odtr^anem ozemiju. Dokicr obsteja veseije do sklepanja zakonov, do ustanovitve družinskih ognjišč ebstoja iiedvomno tudi zmisel za druzin- sko življenje. za sreco. skrbi in težavc, ki so združeuc z družino. Da bi se nasi iju- 0]c tja vendan brez pomisleka združevali» ni verjetno. ker tc ne leži v nasi krvi. Te navacie niso inieii naši Ijuojc nikcü, ne v pradavnlli časiii, v.c neposredno pred voj- no, a tudi ne danes. \sakd:; je skrbno pre- vdaril, precino je ustanovil svoje domačc o^niišče, vsakdo je debro poznal predpo- vroje za resno druzinsko zivÜcnje. To je ohraniio sievensk? nared, to ga je vsposo- bilo, da je prestal vse viharje, ki so zavr- sali preko naše domcivine. ki so spremi- ;;jevaii drza\no pripadnost naše dežele. ^rdna, zdrava, telesno in duševno čista družhia Se prvi temell v??keg3 nareda, temb&lj nasega, ki je bil vedno cislan rav- no vsled teh svöi.stev. Priišaš, Iraki so bili tcnielji, ki sc ohra- nili slsvc!i.sko družino zdravo na dusi in teiesu in v. njo tudi slovenski nared? Pra- | saš. kak'siic so bile vezi. ki so spaiale dru- ' zinske č\::v.e in jili vsposobiie. da s:. kot ! sc-taviii n del mrroda prenašale vse krute !!('."¦ rce iicprij'izne nam z^odovine? ^Ti ti treba hodi'i dalce pc exigovor. Tnkšna, \:i;-:ü.-snLi ie bila družina v svoiem ustro- ju v davpiii ca.'-ili in tik pred izbruhoni te nepozahne vc.-jne. taksii:; jc še dandancs. 'i u in rai'i ji je rnojreče voina s svolimi po- sleuicami spremeniia lice; razpasle s& sc navade po tujih vzoreih. ki ne kcristijo druzinskeirm življcnju, kakor vspo: : bi za kasnejšc sanio- I sto.jno ži\-Ijcnje. Ljubezer, požrtvovalna, ki | sebe zaix)stav!ia, da drugim koristi, ki sebi' ] odreka udobnosti, da jili midi ijueljenim. »a ljubezen pa slcni na bogaboječno- sli, ona sloni na verskih načclih. zato je nespremenliiva in trajna. zuto ni plod euv- | stvenih strasti. Dokler prevladuje v našem l narodu verski Cut, ni se nam bati za pri- * licdnjo.st liasega naroda. Kd se porušijo verski tenieiji v iiašem üarodu, takrat iz- : naj urediio svoje življenje. Ljubezen starišev medsebojno in dö otrok da tudi pravec ljubezni, ki jo inorajo imeti otroci dci starišev. Čim čisteiša, čim pozrtvovalncjša je ljubezen starišev, tem veeje je s(^oštovanje ctick do njih, tem večja ie njih ljubezen in tem boljša njiho- \ a vzgoia. Starisi morajc vzgajati kre- inenite značaje, ki so danes bolj potrebni kot sp!c-li kdaj peprej. Lcp znak slovenske družine je bila skupnost, ki je vezala vse člane. da so se ČLitili kot eno skupno tclo. K temu tc- iesu so biii pritecenjeni tudi posii, ki se niso smatrali kot nckaj tujega, nepctreb- ncga. Pc;-el ue sine čntiti.. da; je plačan de- lavec; pcsel mora biti deležcn veselja in zalosti družine, pcie! mcra spoznati, da spada k dru^ini. Le tedaj bo uravnal vse svrje deu-nic in nchanje tako, da bo tudi kcristilo družini. Take gospodarje in posle smo nekcaj videli na kmctih pri nas. — Vprašam, aii se jim je vsied tega slabo gcdilo? Mi so se čutili zapcstavljenc. iz- rabljene? Ali se je njih delovanje cenilo samo pr. degovcrjeni plaei? ah je kmečko I gospodarstvo trpelo radi tega? Mnogc slabši je dandanes, ko se pcsla sprejme samo z ozirom na piaeo, ko nima p'Ccsel vec dostcpa do .eospodarske družine, ko nudi svoje delo danes temu. jutri druge- mu gospodariu, ostaja pa pri tem «am S vedno nezadovolicn. Isti čut spoštovanja, j ki ga dokazeio otroci rapram strogrrnii. a ' pravičnemu in ljubečemu očetu, isto spošto- vanje mora navdajati posla do gospodar- ja. Iste ljubezni, skrbeče in požrtvovnlne. '¦• co ;o deležni otroci, morajo biti dcležni tudi posli. Ljubi svejega bližnjega kakor j samega sebe, ta nauk je temeli vsaki soci- ¦ jalni uredbi. Družina bodi malo- kraljestvo mirü na zemlji, zatočišče tihe sreče in za- dovoljnosti. V nji naj ne bci prostora za prerire. za pohlepnost, za zdražbe. za vse razlicne novodobne bolezni scicijalnega življenja. S tem ni rečeno, da ne tvori važen temelj družinske osn&ve tudi gespodarska plat. Narobe, zelo važna je. Družina, ki nima v naprej zagotovijene gospodarske pcdlage, je v nevarnosti. da se v njej vgnezdi nezadovoljncst, nezaupnost in gospedarski pclom. Zato je dolžnost vsa- kogar, ki ustvaria novo cgnjiščc, da da družini trden gospedarski temelj, da za- gotovi družini obstoj. Ne udobnosti, ni treba družini, marveč gctovosti za življe- nie. Marljivost, pridnost in varčncst sta- risev mora pridobiti kasneje sredstva, da se gospodarske prilike družine izboljšajc>. Bcdoči razvoj družine je odvisen od sta- rišev.: zatci naj stariši pazijo na to, ko skle- pajo zakone, ali imajo za to vsa petrebna svcjs.tva; svoje ctroke naj vzgajajo tako, I da bodo zdravi in eisti na duši in telesu, j da bedo iz dna srea ljubili svej narod, kre- | menito mu ostali zvesti in nikdar pozabili j na to. da jih je redila slovenska mati. ~ { Medrebcjini ljubezen in neizuodbitna lju- | bezen do svejega naroda b: di podlaga za- I konoin, ki se sklepajo v sedaniem času. | Pc tem se nam ni treba bati za prihodnjost • našega naroda. ( Mašim čebelarjem. Meseca februar in marec sta bila za j naše čebelice zelo ugedna. Na vresju, te- ' lohu in vrbju so si čebele zelo opomcgle, | čebelne druzine so se takci razvile,. da so I s prijetnirn šumenjeni vsak večer razode- | vale svojo zadovoljncst. Nastopil je april in v tem mesecu je navadno nestanovitno vreme. Ysak pravi cebc-iar je gotcvo opravii prva sponiia- danska dela pri svojem čebelnjaku, na katera sem cpczoril čebelarje v svojih kratkih navodilili meseca januvarja, fc- bruvarija in marca. Kdcr tega dela še ni I opravi! naj zamujeno takoj popravi, sicer | mu čebeiarstvo ne bo delalo veselja. Tisti pa, ki so vestno in skrbno opravili prva čebelarska dela, naj skrbe v tem mesecu, da jih čas rojenja ne zasači ncpripravljc- nih. Posebno opozarjam zacetnike,. naj ni- kar brez pctrebe ne odpirajo panjev, ker - to je zelo ncvarno početje, ki vtegtie vsled prelilajenja čebelne zalege provzročiti veliko škodc, zlasti pa v tem mesecu., ko se temperatura tako izpreminja. Vsak če- belar mora skrbeti, da si za eas rojenja | priskrbi devoij panjev za nove roje, da si | priskrbi umetnega satovja, kdcr čebelari j s primakljivim delom. Opozarjam zlasti čebelarje začetnike, da s pridom čitajc S knjigio ))LTmni čebeiar«, katero je spisa) | župnik Lakmayer, katero je zalcžila i »Družba sv. Mohorja«. Ta knjiga je zelc I praktično sestavljena in nje vsebina po- ! polnoma zadcistuje. da pcuči vsakega za- ; četnika... kako je treba gojiti čebele, ker ; »Goriška Straža« ima premalo prostora, d^ | bi v njej pcdajal mladim čebelarjem na- • tančna navodifa. Odbor našega društva je v svoji od- { borovi seji dne 2. t. m. sklenil, da priredi { v nedeljo -. rnaja ob 9 uri pri čebelnjaku | č. gosp. profesorja Ličana v Gorici, Via | Orzoni St. 31 čebelarski pouk ali tečaj, na 1 katerem bo predaval gospod profesor Dr i Ličan o predncsti čcbelarjenja v Žnider- I sič-Albertijevem panju. j Qcspod nadučitelj Josip Rakovšček j bo predaval o organizaciji našega čebe- ! larskega društva in gespod nadučitelj J j Vcdopivec o rojenju čebel. Čebelarji vde- ! Iežite se tega tcčaja v obünem številu. kei I boste deležni pouka, ki vam ga nudijc | zgcraj imenov-ani gospodje. ki se v te I stroki izvrstno razumejo. Posebno je že- leti, da se tega pouka vdeleže začetniki, s tudi starejši čebelarji bodo s tem poukon- marsikaj pridobili. Pri zgoraj imenovani odborovi seji sc je tudi sklenilci da društvo naroci na Du- naju vse potrebne čebelarske potrebšči- ne. Podpisani se je informiral pri mnogiF tvrdkah v Italiji glede cebelarskih potreb- ščin, a žal brez vspchn; zato smo prime,- rani, da se tozr.devno obrnemo na nem- ške tvrdke. katerih so s^ tud: italijansk čebelarji posluževali. Društva si bo prizadevalo. da dobi vaijčni stroj za izdelovanie umetnega sa- tovja za vse svoje člane. () vsem tem bo- do društveni člani ob\ cščeni pravočasnc v »Goriški Stražiu. Fran K a š c a,; nadueitelj, društveni tajnik v Tolminu. Dopisi. Iz Toimina. Kmetovalcem tclminske- ga ckrajz. Svetovna vojna ni vam razru- [ šila !e vaših domovr. opustošila njiv in j travnikov, skcraj vnieila in zatrla goveje živine, ampak vzela vam je skcraj vsa sredstva za obdelovanje vašega zemlji- • šča. Pomanjkanje poljskega orodja in strcjev je pri vsakem gospodarstvu zelo obeutljivo. Da si vsestransko opomoremo, posvetcvati se moramo, kaj nam je stori- ti. 'rako posvetcvalno zborovanje bo v nedeljo. 18. aprila ob 2 uri popoldne v občinski dvorani tohninskcga županstva. K temu sliodu so vabljeni vsi kmetovalci eeiega pclitičnega okraja. Kmetc-valci pri- dite na shod, ker se gre za vaše koristi. Iz Srpeniee. Vrag je zaeel kazati rc- ge. PCaj vse finančna straža oziroma njen I poveljnik v Bcvcu z obrtniki in kremarji * bovškega okraja uganja, presega vse liie- je. Za vsako malenkost se diktiiajo naj- višje kazni. Slueajev je mnogc; na primer: j Ako kateri pozabi zapisati n-i papirnati i pas (fašeto). katera zapira sreklenico. dan ! odprtja, ga ka.znujejc: kar s 100 lirami. Ako se ima peeat na scdxi odkrhniti radi vlage in slabega pečatnega voska. se mj k po- polnem odkrhnjenju pomaga, ako krčmar dobro ne pazi. in kaj se zgcdi: Kazen -00 do 300 Lir. Kazni je bilo nalozene v enem samem dnevu čez 10.000 Lir. Ker so v za- sedenem ozemliu šc v vc'javi stari av- striiski zakeni, kateri niVo biii nikdar ta- ko strcgi, in ker slavna ital. linančna stra- ža menda ne pozna tell zakoncv in je nsed moštvom mnogc za ta pokiie ncspos-ibnih Ijudi, kateri ne vedo, kaj dclajo, pač pa ; obrtnike in krčmarje z iicn',iiimljivimi na- | vodili in ukazi begajo ter v nesreč::: sprav- Ijajo, bi bilo cd fnercdajnifa kregev umest- nc in jako potrebno vprasanie na fin:mčna intendenco v Trstu: Mi se hoče zares vse slovenske obrtnike in krčinarje bovškega okraja uničiti še poprej kakor bi isti dobili kakšno vojno odškodninc! Srpenica. Ker je bila gledališka dvo- rana pri zadni predstavi prenapclnjea, da se je moralo mnogo Ijudstvi. vrniti. se bo predstava na splošno žeiic ponovila v ne- deljo dne 18. aprila ob 4h pop. - K zopetni udeležbi vabi »Mladina Srpeniške fare«. Iz Loga pod Mangartcm. Na vcliko- iiočni pondeljek je tukajšnje pevskc dru- štvo »Mangart« zopet razveselüo doma- če obeinstvo'Z krasno; vspelo veselico. Na vsporedu so biii trije mešani zbo- n. jeden možki zbor, ter igra »Ribičcva hčia. Hvaležni moramci biti gde. učiteljici ^ni Mladičevi za njen obilni trud, ki "ga ima z vežbanjem precej močnega pevske- ga zbora. Prostori, kjer se je vrsila veselica s<> bili nabito pclni, kar najbolj znači. kak» naše ljudstvo hrepeni .po takih prire- ditvah. Zal, da se nam za poletni čas ne obeta nikaka prireditev, ker bedo člani pevskega društva v tem času preveč za- posleni z pcljskirn in drugim delom. Gdč. ueiteljico pa prosimo, da naj nikakor ne pusti društveno življenje popolnoma izu- mreti in naj le vstrajno nadaljuje sv^oje pričeto delo na tem kulturnem polju. Iz Tolminskih hribc^. Tudi po naših hribih so ljudje na novo vpeljani letni čas kot v Italiji sprejeli z ogorčenjem, ne si- cer, da bi prislc do kake rabuke. pač pa se slisi tu pa tarn mnogo godrnanja in pre- rekanja. Sicer pa je v resnici obsodbe vre- den poletni čas. posebnc na kmetih, ko se ' dela od zore do mraka, pa naj bo še toli- I ko novotarij in letnih sprememb. Mnogo godrnanja povzroča med ljud- I stvom tudi to, da ni povsod enako vpe- 1 Ijana ta ncvotarija. V eni duhovniii zvoni poldne cb 12 uri po novi, v drugi ob I po- i I novi uri. V drugi zopet držijo še staro • I uro. in to je res prava zmešnjava. Ubcgi ¦ \ tisti, ki regulirajo cerkvene ure, koli- 1 j ko iih slišijo! Nj čudno, da imajo gluha ušesa. ¦ , Jaz sem teh misli, da povsod enako. ¦ ali pa nikjer. Povsod naj imajo novo uro i ali pa povsod staro. ne pa tako kakor se sedaj dogaja v naših Tolminskih hribih. Iz dežele Qospod urednik! Po opravi- lih sem prišel v mesto. Blato do gležnjev, luže po cestah in stranskih hodiščih« sem pa tja strahcvito nasute ceste. blazno dir- janje kamijonov in avtomobilov. skrop- Ijenje mimoidočih ljudij z blatcm. raztrga- na hodišča s prepadi, nesnaga na kupih in kupčkih» itd. Evo vam podobo Oorice. To je res pravi »kinč« goriškega mesta, in res prava posebnost je, da je treba mero- dajne činitelje opozoriti na te divne in spodbudne razmere nove ^orice. Naši de- želani si bodo preskrbeli potrebne palice, da si ne polomijo nog in da bodo s pomo- cjü palic preskakovali po ulicah in tlakih ncvega mesta razne nevarne udrtine in jarke. Kje pa je vendar mestna uprava, da ne poskrbi za najpotrebnejše poprave v mestu. da se zagotovi ljudem varnost življenja? Kje so predpisi higijene, da se puščajo in v dežju razpuščajci po ulicah celi kupi blata? Kje so civilne in vojaške oblasti, da molče, ko kainiioni in avtomo- bili drve kakor nori skoz mestc in se ne drže nobenega voznega predpisa? Kako pride vendar ljudstvo do tega, da si mora za drag denar kupovati obleko. in da pri- de z blatom poškropljenc obleko domov? A!i je to kako gospodarstvo. ali se more tukaj govoriti o kakem redu v Gcrici? Tako gcspodarstvo zasluzi. da se ga z groblj: vred zavozi in zvrne v spodnji ljudski vrt nad Korenj! Iz Renč. Kakor slišimo, je zopet začel razgrajati pc deželi večni osrečevatelj goriškega ljudstva, gospod odvetnik dr. { Tuma. Sedaj nas osrečuje za spremembo z bolševizmcm. ali pa, kakor se menda pravi, komunizmom. Po shodih rohni zo- per vse mcgoče izkoriščevalce našega naroda, zoper učitelje, duhovnikc. sploh zoper vso inteligenco - sami tlačitelji; z ničemur ni zadcvoljen. kakor morda s tem, da smo, kot vsaj pravi. prišli pod Italijo. Da bo naše ljudstvo tudi drugcd vedelo, kake baže ljudski prijatelj je ta s:. dr. Turna. hočemo povedati mal slučaj iz njegovega odvetniškega delc-vanja,, ki se je pripetil prav v zadnjem času, že od- kar dr. Tuma prisega na kemunizem. — V siradišču pri Renčah se je pred več leti naselil noki Domenico 'oneatti. ki je ku- pil staro-znani mlin ob Vipavi. Ta mož je menda edini Kapitalist buržoa v Vipav- ski dolini in tudi prav kapitalistično brez- srčen. Mcd vojno jc goriško glavarstvc odkazalo -4 begunskim družinam stanc- vanje v tem mlinu. Sami so si napravili v sobah pregraje iz desk in životarili tam poldrugo leto. kakor živina v hlevu. Se- daj je začel g. dr. Tuma preganjati ime- nom kapitalista Toneattija vse te uboge begunce, ki so vse izgubili. s tožbami. Za- hteva cd njih pretirane najemnine za cell čas, odkar so stanovali v mlinu. Ker niso mogli piacati zahtevanih zneskov. je vlc- žil dr. Tunia proti vsem 24 družinam tož- fce! Prejšnji mesece je bila razprava na lieu mesta v Gradišču. No. sodnik - baje grvori dr. Tuma na shodih tudi proti sod- nikom, čes\ da so slepo orodje kapita- lizma, - ie imel več čuta za pravico, ka- ki>r dr. Tuma in niu vseh -4 tožb - zavr- nil. Tako je slepo orodje kapitalizma re- šilo 24 revnih gradiških begunskih družin iz krempljev laškega kapitalista in najno- vejšega komunističnega preroka. Da, da* tcorija po shodih in praksa v odvetniški pisarni — tc- sta dve čudni stvari! Toda nam se zdi, da bi odvetnik, ki je zunaj po sliodih uničevatelj kapitalizma, ne smcl biti doma v svoji pisarni — njegovo1 slepo orodje! Kar dr. Tuma kriči zunaj po she- dih. so le -- besede, same prazne besede! Oglejte si moža pri delu - in po njegcvih delih ga sodite, ne pa po besedah. - ki so edino blago, katero je kljub ogromni dra- ginji še -- dober kup. Iz braniške doline. «aberske in bra- niške notranjo - občinske razmere nudijo nepristranskemu opazovalcu neizčrpn0 veselje. Pri vsakem koraku se namreč vse znajde v zadregi. Enkrat ni denarja, dru- gič ni časa ~ enkrat zopet preveč številk, drugič se zopet na ve, kako bi. itd. Skliče se skupno posvetovanje» kjer ima vsak svoj nazor - kakor v parlamentu in vse posvetovanje konča v eni skupni veliki zadregi -- oziroma ostane »pri starem«. Originalni smo pri nas tudi. Tako se je n. pr. pri nas uradno zavrglo knjigoved- stvo in podobne znanosti - kot popolnoma nepotrebne - in izhajamc- brez vseh dolgo- časnih cifer že več let. Irnamo tudi »menitni zbor tako zvano aprovizacijsko komisijo, ki vzorno vrši svojo dclžnost. Ako pride blago, ga razde- Ii — in ako ne pride - ga seveda ne raz- deli. Tako se je zgodilo lani z sladkorjem in podebno letos z modro galico. Naročila se je le za gotovi okraj. A drugi naj od- pravijo z samim žveplanjem ali pa naj škropijo z gncjnico - ali pa naj si zmislijo kaj novega. Slišali smo Hozano peti in alelujo, mogoče pride tudi na to polje po- mlad zelena. Od nekod. Ni menda bolj polžcvega urada na svetu kot je Gonški deželni hi- potečni zavod. Po šest in več mesecev hrani namreč prošnje po voini poskedo- v;'nih posestnikov, ne da bi iih rešil. Ob- Ijubi sicer vsakemu, da v teku nekaj ted- nov bo imel naprošeni predujem že v žepu toda obljubiti in dati se mu zdi preveč. Naj bi raje zavrnil prognje takoj v začet- ku! - Ako slavna italijanska vlada nima resne vclje ali ne more pqmagati nam, naj nas odstopi drugi vladi, ki nam drage vo- lje in brez odlasanja povrne. kar nam je vojna vzela. Polihčni pregled. V Jugoslaviji so se pretekle dni po vseh večjih mestih vršile velike manife- stacije v obrambo in odrešenje lcčenih sobratov v tujini. Pasič, da je baje preveč popustljiv naproti italijanski vladi, kar je ves jugoslovanski narod vzdignilo k skup- nemu nastopu in protestu. Prav odločno je ob tej priliki nastopila zagrebška aka- demiska mladina, ki je paslala samemu regentu naslednjo spomenico: »V času, ko se bliža odločitev usode Jadrana, krožijO' vesti — katerim nočemo verjeti ~ kakor da je kr. vlada priprav- Ijena žrtvovati mesto Reko in istrsko de- želo med Učko in Vcloskim za albansk0 j ozemlje okoli Skadra. Akadcmiška niladi- na zagrebškega vscučilišča zaupa v Vašo kraljevsko obljubc, da boste zastavili ves svoj vplivr v inozemstvu v to, da sc ja- dransko vprašanje reši pravično in Vas roti, da ne dcn'olite. da bi vlada prepusti- la v kakršnikcli obliki na milo in nemilo še stotisoč sinov našega naroda, ki žive v kompaktnih masah vzhadno od Učke. Brez Reke bo gospodarsko življenje naše države za desetletja cgroženo, in mi ne dovcijujemo. da bi se prcdaial najza- vednejši del našega naroda!« Spcrazum med Jugosiavijo in Italijo? Italijanski listi poročajo 0 sporazumu med Italijo in Jugoslavijc kakor o gotovi stva- ri. 11. t. m., da se je v Rimu sešel minister- ski svet. Pri tem se je glavni razgovor sukal okoli jadranskega vprašanja. Di- rekten sporazum med obema državama, da je že tako dozorel, da bo italijanska vlada pri mirovni konferenci v San Remu kar predstavila že definitivne prelcge, in zastopnikom zavezniških držav, da ne bo preostajalo nič driizega, kakor te pred- loge pedpisati. Mi smo gotovi. da izmed ti- sočev nasih Citateliev tega nobeden nc verjame! Mirovna konferenca. Prvi sestanek mirevne konference v San Remu je dolo- čen na 19. aprila. Po zaključenju konferen- ce v San Remu bi se angleški ministerski predsednik Lloyd «eorge in zu- nanji minister Balfour podala v Rim. "Pc drugih poročilih pa bi se vsi delegati mi- rovne konference podali iz San Rema v Pariz, kjer pojde za pedpis mirovne po- godbe s Turčijo. San Remo je mesto v Italiji in leži na cbali ligurskega morja ob itaiijansk/)- francoski meji. Zdi se, da lioce vsaka za- vezniška država imeti nekaj časa konfe- renco na svojih tleli. Kdo ve, kclo pride za j Itaüjo na vrsto? Amerika ali Japonska? Položaj na Nemškem. Francoskc čete so zascdle Frankfurt, Darmstadt in še ne- kaj drugih mest (Homburg, Hanau) v ruhrskem czemlju, proti čemur je nemška vlada odločno protestirala, češ, da je nje- 11a dolžnost, da nastcpi proti domačim prevratnim tolpam, ko vidi. da je cgrožen obstoj nemške republike. V tem času je prišlo do krvavih spopadov v Frankfur- tu.Francoski listi s svoje strani pripi- sujejo te dogodke izzivanju nemških voja- kov. Bilci je v Frankfurtu na Schiller-je- vem trgu. Tam se je 20 francoskih voja- kov znašlo vse naenkrat obdanih od veli- kanskega števila Nemcev. ki sq\ siloma obkolili oficirja, ki je tem vojakom pove- ljeval. Vojaki so nato z bodali naskočili množico in oprostlli svojega oficirja. Pri tem napadu je bilc> osem mrtvih, med nji- mi ena žena in en deček^ in 18 ranjenih. Prišlo je še do par malih spopadov, pa se je zopet upostavil mir. Nemčija ne samo, da ne misli odpokli- cati svojih čet, maryec pravi, da je ne- varnost komunističnih prevratnikov zares tako resna in velika, da je bivanje nem- ških vladnih čet v ruhrskem czemlju po- trebno še za nadaljne tri mesece. Kaj pravi k temu Amerika? Edna po- ročila trde, da Amerika mirno opazuje raz- voj teh dc^odkov na Nemškem kakor stvar. ki jo ne zanima, druga porocila pa (»Daily Chronicle«) javljajo, da je Wilson mnenja, da ni Nemčija nikakor prelomila mirovne pogodbe, če je poslala svoje čete v ruhrsko ozemlje. Potreba vzdržati mir in red., daja po Wilscnih mislih Nemčiji naravnost pravico do teh korakov. Kaj pa Anglija? Te dni se ie govorilo in pisalo 0 sporu med Francijo in Anglijo. Lloyd George je namrec francoski vladi poslal noto, v kateri ne odobrava prodi- ranja franccskih čet v nevtralno ozemlje in j pravi, da je Francija zasedla nemška me- ! sta na svojo roko. Ves nastop francozov imenuie angleška nota zadevo. za katero ne nosiio zavezniki nobene odgicvornosti. Ta nota je hudo poparila francoske poli- tične kroge. Po časniških poročilih je Belgija na francoski strani in Japcnska tudi. Nemčija se sklicuje na Zvezo naro- dov,! ki tvori bistven del mirovne poged- be, in katera je edina poklicana in kom- petentna, da razsoja med Nemčij-o in Fran- cijo v sporu, ki ogroža evropski mir. Francozi se silno boje, Millerand pra- vi, da Francija ne more nikakor trpeti. da bi nemške čete stale na vratih Francije, in da bo te okolnosti razumela tudi Ame- rika ,ki ne bo branila soudeležbe ameri- škim četam ob Renu v slučaju kake vo- jaške akcije med Francijo in Nemčijo. To je krasno! Po takb veiikanski in nezaslisani zmagi ne more Francija mir- no zatisniti oči niti edno ncč! Zadnje vesti poročajo, da je nesogla- sje med Francije in Anglijo poravnano, da Francija ne bo zasedla drugih nemških mest, pač pa da bo vse neutralno ozemlje izpraznila. kakor hitra odpokliče tudi Nemčija svoje čete. Vsekakor se bo o tem vprasanju razpravljalc pri prvem sestan- ku mirovne konference v San Reniu. Mir raed ^einčiio in Ainerikc. Poslan- ska zbornica je sprejela predlog s katerim se progla.ša niirovnci stanje med Ameriko in Nernčijo. V Združenih državali vživajo Nemci simpatije pri več strankah, tako tir- di v senatu. Tam jc posebna skupina. Ki delujc na tc. da se re\idira in oniili ver- saillska miroviia pogodba^ ker vsebuje po- goje, katerih Nemčiia ne more izvrsiti. Avstrijski državni Kancler Renner sc je mudil pretekle dni v Rimu. Pogovor med njim in ininisterskim predsednikom Nitti-jem se je vršil 8. t. m. v paJači ! Braschi. Predsednika sta govorila o splošncm polcžaju evropskih držav in 0 cdnošajih med Italijo in Aystrijo. Kancler je dal izraza živi želji Aystrije. da se utrdi oblika mini in da se radi tega rešijo vpra- šanja, ki se tičejo njenih mej.; posebno pa vprašanja o izpraznitvi Radgone na Šta- jerskem in c Ijudskem glasovanju na Ko- roškem. Renner je posebno paudarjal te- žek^ položaj prehrane v Avstriji in je nu- glašal potrebo nove pcmoči v aprovizaciji in y sirovinah. Nitti je obrazložil mnenje italijanske vrlade glede na vprašanje o mi- ru in pcsebno z ozirom nr. avstrijsko re- publiko. Oinenil je tudi pripravl.jenost ita- lijanske vlade dati Nemcem ob gornji Adiži ustanove, ki jim zajamčijo domaču sarno- upravo. Nitti je ob koncu potrdil namen italijanske vlade, da cbnovi čim prej tr- govinske stike z Avstrijo in da pomore Avstriji do zopetnega proizvajniija in r-.iz- vijanja njene trgovinc. P-c tein pogovoni je sprejel kralj. kanclerja v zasebni avdi- jenci, ki je trajala okoli pol ure. Kralj je dal izraza svojemu zadoSčenju,; ker se je rned Italijo in novo avstrijsko republiko končno vzpostavil mir in je naglasii, da je I tali ja navdahnjena z živimi simpatijami za nila- do in demokratično avstrijsko državr. Kraij je zahtevral podrobno obvestik o a\- striiskih političnih, gespodarkih in s- cijal- nih ustanovah ter je poudaril, da nima Ita- Jija liobcnega sovraštva nasprcti nemškc- rnu prebivalstvru v Avrstriji in upa, da bo- sta vladala vedno v prihodnjosti mir in prijateljstvo med cbema državama. Kan- cler se je zahvalil v imenu avstrijske vla- de za živila. ki iih je Italija ponovno na- bavila Aystriji in je pozdravil dobro raz- položenie Italije kot jamstvo za zopetno obncivitev AVstrije. Vladar je počastil kan- clerja v Kvirinalu z zajutrkom, pri kate- rem so bili poleg ministrskega predsedni- ka člani avstrijske misiie in nekaj italijan- skih ministrov s svcjmi izvedenci. Dčiigo jutro 9. t. m. je bil Renner spreiet vr privratni avdijenci od papeža. Po- govor je trajal ckrog pol ure. Avstrijski državni kancler je papežu razložil politi- čni položaj rrove avstijske republike, in se prav posebno zahvalil za moralno in ma- terijelno pedporo, ki jo je papež dal du- najskemu mestu in zlasti dunajskim iz- stradanim otrokom. Po avdijenci pri papežu je Renner obi- skal državnega tajnika Sv. stolice, kardi- nala Gaspari-ja. in se razgDvarjal z njim še dalj časa kakor s papežem. Ko je zapuščal Vatikan, ni mogel Renner zakrivati notranje zadovoljnosti, ko je dobil od Sv. stolice zagotovila po- moči in udanosti. Sploh je bil Renner zelo zadovoljen s svojim obiskcm in s svejimi uspehi v Ri- mu in je v ponedeljek odpotoval iz Riina z najboljšimi utisi. Kai pa boli in srbi Madžare? Ogerski list »Tenger«, ki je glasilo Ogerske zveze za Jadran, priobčuje poziv ogerskega dr- žavnega upravitelja Horthy-ja. v katerem pozivlja ogerski narod, naj podpira Oger- sko zvezo za Jadran v njenih narodnih težnjah. Poziv pravi. da pri obnovitvi Madžarske pripade važna naloga Ogerski zvezi za Jadran. Jadransko morje in Do- nava, ti vodni črti, so sredstva. s kateri- mi se pridružujejo Ogri velikemu svetov- nemu trgoyskemu gibanju, in s katerimi stopiio Ogri v zvezc z vsemi narodi sve- ta. Horthy končuje svoj poziv z besedami, naj Ogri sledijo vzgledu svojih pradedcv in naj visoko drze zastavo Ogerske zve- ze za Jadran. da dosežejo njih sinovi. kar so napovedali in za kar so delali njih pra- ded}e. - To so lepe in sladke besede za ogerski narod, a danes -- prekislo gro- zdje! Splošna stavka na Irskem. Vsi poli- tični ujetniki, ki se nahajaja v Dubli- nu v zaporih so začeli stavko za smrt. to je, nočejo sprejeti in zavživati ncbene je- di. Teh stavkujočih je 210, veliko njih je že močnc oslabelih. Ljudstvo zahteva naj se vse te ujetnike takoj izpusti. Zdravni- ki jetnišnice se se tudi izrekli za njih opro- stitev, zato da se zabranijc1 nesreče. Ker jc guverner za Irsko to prošnjo cdbil. so vsi zdravniki podali svoje odstavko. Nato je cc'a dežela začela stavkati. Na celem Irskem počiva vse delo. Delajo samo tisti. ki pečeic; kruh. ki deliio anrcvizacijo, uslužbenci v bolnišnicah in oni. ki na de- zcli oskrbujejo živino. Drugačno počiva v«e delC'. Stavka bo trajala. dokler ne iz- pusti vlada vseh ujetnikov in iih da pre- peliati v kako zdravilišče. Na Irskem sefe bati civilne vojne. Oomače vesti. Slovenska ljudska sola v ^orici se otvori v Malern domu. Magistrat išče sedai klopi za slovenske sole. Čudno! Okolu 200 klopi ie okrajni šolski svet ozi- roma zastopnik okrajnega šclskoga svet Karel Mullitsch ukazal vzcli »Šolskemu Doniucc ter iih izročil magistrat'.j >:a itaf. sole. To jc storil ta zastopnik svoicvoljno in kljub prctestu od našc srr^ni. zakar se bo moral» zagovariati na pristojnem mestu in plačati društvu vso škodo. Za sloven- ske liudske sole bi ne bilo potrebno seda? iskati klopi. kcr iih iniaino. a te tišči v svojih ital. šolah masristrat. Slovenskf otroci pa moraio čakati! Koga hi ne gra- bila sveta jeza nad tolikiini krivieaini in svojevolinostmi. ki iili ueaniajo neknteri s noštenitn slovcnskim lindstvom v Gori- ci! Nni si 1c zanomniio ti ijudie. da sc vsa- ka krivicn britko maščuie in da bo prise! dan obračuna tudi zatiie! Za spCmenik pok. župniki! Fabijanu. »Narodna čitalnica« pri Sv. Luciii jc pre- vzela nalogo, da nabira pri.spevke zn po- stavitev nagrobnega spomenika preč. %. župniku Josipu Fabiianu. V tr svrho se naproša vse znance in prijatelie pokojne- ga g. župnika, da podpirajo kolikcr mogo- če to nabiranie. Nabraua svota bo objav- ljena v časrpisih. Odbor. BrezmeSna dneva. Doslej sta bila brezm.esna dneva petek in sobota. odslej pa bosta dctrtek in petek. NeSrečna vrnitev. Družina Andreja Bresan iz Podgorc je nad tri leta bivala v begunstvu na Češkem v visokotnytskem okraju. Odtam so sc lani presclili v Strni- šče in minoli teden so iz Sirišča dr.speli v (»orico. Posebno stari Andrcj je lirope- nel po doniovini, da po dolgih letih zopet vidi svoje start znance. Begunski vlak je stal v Gorici na državncin kolodvcru, kjer so sc bile Brešanovi družini razletcle kokoši. Stari Andrei gre pod vozove, da jih polo\i. — d:i bi nc bil tega nikdar steril! Na kolodvoru so preminjali vozove, spusti!i eden stroi, pri tem pa po- zabili sprcmeniti tračnicc. tako da jc stroj tckcl po prejšnji trnčnici in priletel naravnost v begunski vlak. Udarec je bi! grozan. upitje beguneev v vozovili strašno, liekaj otrck ie padio iz vagoncv, stari Adrcj Bresan pa je bil od siroia po\o/.cn, tako d-i mu ie (idtrgalo desno rokc in levo nogo, desna noga mu je poskodovana. Prenesü so ?xa k usmilje- nim bratom v (iorico. Sodna oblast vodi preiskavo. da dozene edgovornost za to strašno ncsrečo. Grozna nesreča. V petek okrog 6 ure ziutraj, so stopale tri kmctice po poti. ki pelje iz Opatijc v Pcdgrad. Kar zaslišijo, da za njiini dirja kamion in tri žcnice se razdelijo: dvc se umakneti na desno, edna pa na levo stran cestc. Ko ie bil kamion komaj par metrcv za njimi. pokliče edna izmed onih dveh zen, ki sta bili skočili na desno, r-no ženo. ki je bila na levi strani naj skoči k njima. Ubožica ie res hotefa preskočiti cesto. pa je pr'sla pod kamion. Edno kolo ji je šlc čez glavo. in reva je na mestu ostala mrtva. Dva karabinirja, ki sta bila priči tega strašnega prizora. sta takoj oskrbela prencs mrtvega trupla v Opatijo. Goriško kmetijsko društvo opozarja cenj. obč. predstojnike in kmetovralce 1.) na prijavo za prešiče. ki se imaje pripe- Ijati po našem pooblaščencu iz Jugoslavi- je, za katero je bil določen iok do 20. t. m. in 2.) da se sprcjemajo priglasitve toda brez obveznosti še za en vagon modre galice. Kdor torej ni še preskrbljen s to potrebščino, naj se požuri in takoj oglasi v društvenem uradu V. Contavalle St. 7. Zaradi pomanjkanja papirja ne smejo. začenši z 10. aprilom, izhajati listi več ka- kor na dveh straneh. Takci je odredil ge- neralni civilni komisar v Trstu za dnevni- ke in pa za liste, ki izhajajo najmanj štiri- krat na teden. Ta odredba torej ne zadeva »Goriške Straže«. in traja do preklica^ico bodo odstranjene težave za produkcijo pa- pirja. »Kmetska zveza za ajdovski okraj« :fco imela svoje pcsvetovanie in volitve drugc nedeljo po Veliki noči ob 3 pop. pri Rebku na Gcričici. Somišljeniki so vablje- ni. — Zamenjava serijskih bankovcev. Kdor ima bankovce naslednjih serij: po 10 lir -od St. 2571-2590 in od St. 2607-2616; po 5 lir od št. 3183-3212 in od St. 3227-3236, po 2 liri serija 61, po edni liri serja 91, dobi za vsako liro po 50 cent, več; torej za 10 lir dobi 15 lir, za 100 lir jih dobi 150. To pri- haja odtod. kcr so bili tisti bankovci izda- n\ ljudem namesto avstrijskih kron. in je bi!a tedaj vsaka krona računana po 40 sto- • tink lire; sedaj pa, ko je določenih 60 sto- tink lire za vsako avstrijsko krone, se dobi doplačilo po 50 edstotkov. Da se doseže to doplačilo, je treba cbr- niti se s pismom ali dopisnico na: R. Ispet toratc del Tesoro, Trieste. V pismu (ali dopisnici) se vpraša za dovoljenje, da se izmenja bankovce doloeenih serij v izne- su . . . (tu se navede Stevilo in vrsta ban- kovcev s številom seriie. katere se ima zamenjati). Prošnja ßre brez kcleka. Tre- ba jc samo pismo ali dopisnico plačati (trankovati). najbolje je, če se pcslje pri- poroeenc. Iz Trsta pride odgovcr na za- vod »Banca d' Italia« v Uoriei. pa tudi na naslcv prosilca (seveda je treba zato v prcšnji naznačiti svoj natančni naslov). Na to sc grc z dotičim odgovcrom v urad »Banea d' Italia« v ulici Codelli. in tarn se dobi doplaeilc. Vsakdo naj torej pregleda vrsto svo- jili bankovcev in številko. in če jih kaj ima, naj napravi na navedeni R. Ispetto- rato del Tesoro v Trstu prošnjo, da prej- ine dcločeni povišek. Predpisi za potnike, ki gredo v Jugo- siavijo. Jugcslovenska vlada je objavila pied'kratkim ckrožnico. v kateri predpi- -sujc, da niorajo imeti vse osebe. ki potu- tejc v Jujcoslavijo, potne liste potrjene po juKOslovanskih diplomatskih ali konzular- nih cblasti v tistih drzavah.. odkoder so potniki. Tjsti, ki bi se na kak način vtiho- tapili v kraljestvo brez predpisanega po- trdila, bodo kaznovani z globo in bodo tudi morali zapustiti državo v 24 urah. Ko pridejo pctniki tja. kamor so namenje- ni. se moraio tuici rakoj zglasiti pri poli- cijski oblasti in naznaniti svoj prihod, da lahko dobijo dovoljenje za prebivanje. Prestopniki te naredbe se bodo tudi kaz- novali z sic bo in bodo ravno tako tudi iz- gnani. Avstrijska trgovina in tržaška luka. Nemska Avstrija ne bo imela druzega do- hoda k morju, kakcr samo. v Trstu. Zato sc bodo v Rimu vršili dogovori glede pc- rabe tržaške luke od strani nemške Av- strije, kakcr tudi glede železniških črt iz Nemške Avstrije v Trst. (*cvori se o novi /clezniški črti. čez Ajdovščino. in bi ta nova črta šla samo po italijanskem ozein- iju. Italija bo nnkazala Nemški Avstriji po- sebno zoiio v Trstu. Tudi se bodo morali nicd. Itaüj' in Nemško-Avstrijo sklcniti dc- K'/Vori ulcd'j skladiščnine. Tako poroea dunajski »Adil-Uhr-BIatt«. Kr»nec stavke v Trstu. Po devetih dneh je končala v Trstu stavka mestnih uslužbenccv in sicer z zmago poslednjih. Mestna občina je udeležencem zvišala pla- ce, in sicer začenši s 1. januarjem t. 1. — Uradniki dc Ifsoo L letne place dobe me- scčni povišek v znesku 150 lir, s plačo od 18H0-400 L novišek 200 lir, s plačo nad 4d()0 L dobC- mesečnega poviška 300 lir. I /clavcem so se tudi zvišale place in se jim bo plačal tudi sedmi dan v tednu, kc ne üelaio. V torek so zopet pričeli vsi z delom, zvpet je začel vcziti tramvaj, delovat vo- dovod, gas je dospel zopet do ognjišč, pc- sebnc i)a pometači so krepko zgrabili za delo, ker smeti in nesnage je bilo po me- stu že toliko, da se je bilo bati že epide- niije. »Podporno drustvo za dijake na re- als -' v Idrijia se najtcpleje zahvaljuje za na »cdnja darila: županstvo v Vipavi 200 L. Poniž Benedikt y Ajdovščini 10 L, Ur- bančič Aojzij v norici 10 L. Krst pri Savici. Narodna tiskarna v Oorici je v posebni mehkovezani izdaji izdala in založila Dr. Franceta Preširna sloviti spev »Krst pri Savici«. Cena izvo- du je 80 cent. Priporočamo to dragoceno knjižicc našim društvom in posamezni- kom. Darovi. Za »Sklad Ooriške Straže« sta darcvala gg. sodna svetnika, A. Maše- ra in A. Komavec, oba v °orici. vsak po 10 Lir. Srčna hvala. Dragi rojaki, vzgled vam je dan, - z lirami najdo za »Stražo« na pkui! Razno. Dr. Avguštin Stegenšek. V Maribo- ru je umrl prosescir bogoslovja, K. dr. Av- guštin Stegenšek. Rajni je bil znan kot odlični strokovnjak na polju cerkvene umetnesti ter je odkril marsikatero poseb- nost in lepoto v cerkvah Slovenske Sta- lerske. Bil je tudi dober zgodofvinar. v vsakem oziru zelo vnet in delaven duhov- nik. Večen mu spomin! « Umrl je na Dunaju princ Lichtenstein, ! bivši vodja krščanskih socijalistov in de- želni maršal. Novi čas bo odpravljen. Zad.njič smo poročali, kako sc v Italiji sprejeli uvedbo novega časa. in kako so se delavske or- ganizacije naravnast uprle tei zopetni uvedbi. »L' Epoca« ve poročati, da se b° vlada udala, in da bo v kratkem odprav- ljen novi čas in zopet uveden pravi čas po solnčni uri. »Kie so časi, kje so dnovi? .. .«Pred sabo imamo račun iz aktov rudniškega ravnateljstva vr Idriji. Dne 26. marca 1870 je idrijska občina priredila slavnosten obed na cast g. Karol-u Höchtl. Račun te- ga obeda nam izkazuje naslednje: 18 ste- klenic sampanjea po 1 gl. 65 krajc. 35 ste- klenic Rotzer-ja po 35 krajc. - 50 bokalov namiznega vina po 3? krajc. - 71 škodelic erne kave po 10 krajc. Obed za 53 oseb po 1 gl. - Darilo kuharici in za vso po- strežbo 4 gl. 15 krajc. - Ves račun je zna- šal 122 gi. in 20 krajc. - Za cbed je bilo priglašenih 53 oseb, udeležilo se gai je le 47, pride torej na vsako osebo 2 gl. 60 kr. Ostanek jedil in pijače se je razdelil med g-odce. Tc je bilo 26. marca 1870, tako se je živlo preu pedesetimi leti. Tak obed bi stal danes par tisoč lir. Pa se naši stari ljudje spominjajo še boljsih čascv, ko so vino pili po 4 krajc. bokal in je bilo življe- nje silnc: ceno. In zelo se iim skomina po tistih časih. »Kje so casi. kje so dnovi...!« »En glašček al' pa dva, to nam ko- rajžo da«, si je mislil Valentin Cerjak v Trstu in praznil glažčke. Pa je bilo teh glažčkov preveč in tudi korajže je bilo na- zadnje preveč. Skočil je na kolo in hotel voziti. Pa je šinil s kolesom le parkrt sem- tertja in padel, da je s krvavim nosom pi- sal po tleh. V bližnji lekarni so mu usta- vili kri in ga spremili domov, kjer je po tem študiral, kako močni so glažčki» če- tudi so majhni. »Kaj misliš, kaj rajtaš, da tebe šti- inam___?« D' Annunzici se ženi. To je komandant in komedijant na Reki, to je laški pesnik in vojak, to je mciž podlega^ gnjusnega življenja, tako da ga je v laški zbornici poslanec Ferri nazval s pridev- kem: »Izkoriščevalec žensk!« Tai mož se je poročil pred 36 leti v Rimu z Marijo pi. bliese. Iz tega zakona izhajajo trije otro- ci. fantje, ki so danes vsi živi. Ta zakon- ska zveza je v prijaznosti trajala le kakih 10 let, in D'Annpnzici se je ločil od svoje žene. To ni čudno pri nizkem, strastnem in nenasitnem značaju tega človeka. In da- nes sredi svoje politične kcmedije na Re- ki mu pade na um, da bi docela raztrgal zakon s prvo ženo in se zvezaK?) z dru- go. Tako poroča »II Qiorno«. Njegova že- na, Marija pi. Gallese. dasi ločena od tega pustolovca. vendar ljubi očeta svojih otrok in ga spoštuje in občuduie kot geni- ja in pesnika. Ni vreden. Prevoz poneSrečencev pri Pcntebl. Naš list je sporočil o veliki železniški ne- sreči pri Pontebi. Med žrtvami je tudi dvanajst egiptovskih študentov. ki so se nahajali na pctucnem potovanju. Te dni bodo izkopali trupla teh ponesrečencev v Dogni, kjer so bili začasno pokepani, in bodo v posebnih rakvah prepeljani v Trst in Benetke. cdkoder jih ponese ladja na- zaj v domovino. Pač bridek povratek za stariše in domače! Najdenje mrtvih trupel. Pri kepanju njiv naletijo kmetje večkrat na okostja ali ostanke padlih vojakov. Kjerkoli najde kdc kake take ostanke. mora na tistem delu zemlje opustiti vsako delo, in vsak slučaj (za goriški okraj) naravnost ozna- niti anagrafičnem uradu v Qcrici. drugod pa civllncmu komisarijatu potom bližnje orcžniške (karabinirske) postaje. Natan- čno treba cznačiti kraj, kjer so se našli ostanki človeških trupel. Na tistem mestu se ne sme zopet pričeti z delom. dokler ni vojaška oblast odstranila najdenih ostan_ kov. V nasprotnem slučaju se bo nasto- palo proti najditeljem kazenskim pctom. To ni trajalo dolgo. Odbor za prehra- no dunajskih otrok v Trstu je pozval pre- tekli teden k sebi vse one družine, ki so imele kakega dunajskega c.troka na pre- hrani. Gre za to, da se organizira vrnitev dunajskih otrok nazaj v domovino. Ti so pač le kratko uživali dobrcte Trzačanov in radi bodo hiteli nazaj k svojim starišem. Najhujša muka za otroke je bila.. da se ni- so mogli z nikomur razumeti, ker niso umeli laskega jezika. »Družba sv. Mohorja v Prevaljah« (prej v Celovcu) izdä za 1. 1921. naslednje knjige: 1. Dr. Ant. Bon. Jeglič: »Na noge v sveti boj!« Druga knjiga: »V boi za krščanske resnice in čednosti!« 2. Dr. Jan. Ev. Zcre: »Življenje svetnikov.« 2. zvez- ka drudi del, 3. Dr. Herm. Vedenik: »Kako si ohranimo ljubo zdravje?« 3. snopič. 4. »Slovenskin Večernic« 74. zvezek. 5. »Koledar Družbe sv. Mohcrja« za 1. 1921. Udnina znaša zdaj 10 kron. zakar dobi vsak ud teh pet knjig. Ce bi jih mogli do- biti semkaj k nam! Tako si pa ne upamo začeti nabirati udciv, in je naročitev pre- puščena posameznikom na prosto. Eksplozija. Pri Königsbergu na ^fen^- škem je zletelo v zrak skladišče municije. 300 uradnikov je mrtvih, težko ranjenih pa je več -stotin. Linčan karabinir. Minoli teden je pri- šlo v mestu Cattolica na Laškem do ne- mirov. Dva karabinirja sta posegla vmes, da pomirita množico. Nastal je s karabi- nirjema prepir, in eden izmed njih, Batti- stini Richer©, videč se v nevarnem polo- žaju je sprožil puško in ustrelil nekega Ivana Vico. Tedaj je množica zbesnela je- ze. Pohitela je za karabinirjema in ko je dosegla Battistini-ja, ga je s kamni in s pa- licami pebila do smrti. To so place! Mizarski pomočniki v Zagrebu zahtevajo plačo po 30 K na tiro. Toliko ne zasluži na dan marsikateri du- ševni delavec. Kg bi bilo v Zagrebu manj raznih zabavišč. Bog ye, ali bi gospodje mizarški pomočniki čutili potrebo.. da zah- tevajci tako čazmerno visoke place? Krt v nevarnosti. Znano je. da je krt za kmetijstvo zelo koristna živalica, ker lovi škodljive črve in ogrce. Ker pa je krtovi kožici poskcčila cena od 12 vinar- jev pred vojno na 50 K, so ga začeli y Avstriji strastno loviti. Zgcdi se. da pri- nese pastir na Dunaj krtovih kožic za 20.000 K. Najdeno Na§ei se je 1 prstan.. kdor ga je zgubil,: naj se oglasi v knjigarni kat. tisk. društva v Gorici. Iz zgcdovine. Pred 250 leti se je pri- pravljala v jugoslovanskih deželah velika (zrinjsko - frankopanska) zarota proti Habsburgovcem. Zarota je nesrečno kon- čala, in glavne zarotnike je obglavil av- strijski krvnik. Duša te zarote je bil hr- vatski ban Peter Zrinjski. Zrinjski je iskal zaveznikov na raznih straneh in pogajal se je tudi s takrat mogcčno beneško re- publiko. Iz poročil o teh pogajanjih je raz- vidno, da bi bili debili Benečani za svojo pomoč del naše dežele in sicer Furlanijo, Gorica in druge slovenske dežele pa bi se bile zdruzile s Hrvatsko. Vsekakci zanimi- va zgodovinska reminiscenca, če pomisli- rno,, da so se tako pcgajali pred 250 leti. Pozor naročniki in razprodajalci »Gci- riške Straže«! Prvo četrtletje je za nami. Ker nekateri narocniki - sicer jih je prav malo - do danes niso poravnali nadaljne naročnine, kljub ponovnemu opominu v listu. zato jim sporočamo, da danes usta- vimo list vsem dotičnim. List stane do konca leta 7 Lir. Ednako opdzarjamo one razprodajalce našega lista izven mesta Gorice, ki niso kljub opetcvanemu opo- minu še storili svoje dolžnosti, da jim pri- hcdnjič list ustavimo. Težko nam je sicer to storiti, toda dobrobit lista nam to ukazuje. Zato pa tu- di pričakujemo, da bo vsak storil svojo osebno in obenem narodno dolžnost! Vprašanja in odgovori. Prosimo svoje naročnike. naj se ne obračajo na nas za vsako malenkost, tem- več samo v važnih vprašanjih. Ako nas kdo vpraša, kaj mu je storiti, da dobi po- vrnjen znesek 24 K, ki ga je bil plačal svo- ječasno kot davek, ker je bil pri vojaških naborih spoznan za nespesobnega, dočim je moral pozneje vendarle na vojno, ne bomoi alarmirali svojih veščakov. ter tra- tili dragega časa in papirja! Prostor v na- šem listu je predragocen, da bi ga tratili s takimi bagatelami! A. K. Bovec. Čas za zamenjavo de- narja je že zdavnaj potekel. Odkar ste vi dema, je minulo že skoraj eno leto, zato, ni upanja, da bi dosegel zamenjavo kron, ki ste jih seboj prinesel. ko ste se vrnil iz begunstva. I. K. Idrsko. Italijanska uprava plaču- je podpere, tudi vojaške, le za čas, odkar je naša dežela od nje okupirana, t. j. od 3. novembra 1918. Od beguncev. ki so sta- novali v Vaši hiši, imate vsekakcr pravi- co, zahtevati za to primerno odškodnino. K. V se že imenujejo? A, te misliš ti?« A.: »Da» da, te mislim jaz! Torej ti jifc vendar poznaš?« B.: »Moj Bog, prav dobro jih poznam; zgodbo o njih mi je pravil cni. - eh, oni - kako mu je že ime? No. oni tarn zunaj* saj ga ti dobrct poznaš!« A.: »Gotovo, prav dobro ga poznam» že vem, koga ti misliš. Da, da, to je.tisfai zgodba! Od tistega sem jo slišal tudi jaz.' '-'¦ Cigaretni papir „Abadie", "Excelsior", Union" i. t. d. :-: :-' :-: :-: :-: Svalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje. i. t. d. :-: :-: :-: Pri župansfvu v Rhenberku se cdda dne 18. aprila 1920 ob 13. uri OBÖINSKI LOV davčne občine Rihenberk na javni dražbi najvišjemu ponudniku v najem zalovskaleta 1920-1921 in 1921-1922. Najemnino je plfičati za obe lov?ki leti vnapiej. : : ::BRIVNICA :: Lvdvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17 — se priporoča slavnemu občinstvu. — 3Nova krojačnica flndrej Mavrič NA TRAVNiKU 22. Kdor želi imeti dobro napravljene obleke, naj se obrne do krojača ANDRE JA MAV- RIČ v Gorici na Travniku 22. Istotam dobi tudi raznovrst'no sukno, hlače^im, vso podlago itd. po zmernih cenah. BoriS'ifl zuezn gospodarskih zadrug in društe» v 6npici registrovana zadruga z omejeno zavezo v 6oricif Corso Verdi 32, I. nadstr., waduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Naznanjam, da 88m preložil svoj urad zopet na GlavnJ Trg (Travnlk) hit 17. KAROL CIBEJ, no tar v Gorici. Bikorejci poser! Proda se lep bik prare čiste aimetalske pasme, 26 mesecev star, dober za vožnjo. Več ae poizre pri Karolu Ukmar ˇ Gaberjah, p. Stanjel. Seno na prodaj >°™Th. B. Čehovin, Gor. Branica 113, Štanjel. Priletno žensko, SLÄÄ- žina, obstoječa iz dveh oseb, pod ugodnimi pogoji. Kje, pove uprava „Goriške Straže". Dražba zasebnih lovov. Soposestniki planin: .Kukla, Trebiščina, Zajavor- Zadnjica' v obL. Trenta oddajo dne 2. niaja t. I. ob 2. uri popoludne pri gosp. Zorč Josipu, gostilni- čaiju potom javne dražbe ali pa po dogovoru do. konec maja 1922 v zakup. Cene: Ku'«!a: L. 300 — Trebiščina: L. 230 — ; Zajavor-Zadnjica: L. 150"— Pooblaščenci soposestnikov : Komac Josip, Zorč Josip, Cnder Josip. Gospodarska zadrujfa s sedežent v Vrtojbi bo imela svoj letni občni zbor v Štandrežu dne 2i. t. m. ob 3. uri pop., na dvorišču pri Mesarju. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev predsednika načelstva in nadzorstva. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Pri cbč. upadu v It Hndrežu se odda dne 25. aprila 1920 ob 3. uri popoludne : na javni dražbi : cmski lov davčne občine Št. Andrež, za lovsko leto 1920—1921. :: :: Najemnino je plačati takoj. :: :: Evgen Reja, pinotPŽBG :: V VIPOLŽAN PRI K0ZAMI :: priporoča siav. občinstvu svojo na novo otvorjeno bogato zalo^o bris- :-: :-: :-: kega vina. :-: :-: :-: VABILO OBCNEMU 2B0RU „Hranšlnšce in pssojiinice^ v Drežnicš dne 25. aprila t. I. ob 2. uri popoluc'nö v občinski pisarni v Drežnici S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1. Potrjenje računov za 1. 1914—1919. 2. Volitve načelstva in nadzorstva. V slučaju, da ne bo določenega dne za- dostnega števila članov zbranih, se vrši občni zbor eno uro kasneje pri vsaki vdeležbi. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. :: Trgovina s čevlji :: Josipa Cociancig ustanovljena leta 1873. Corso Verdi 25 (v lastni hiši) naznanja slav. občinstvu da se je ~a?ožila s čevlji za moške, žsn- ske in otr>ke za sedanji čas. : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dom. ANDRSJ GOLJA Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka- kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščin. Dva spretna, izurjena krojaška pomočnika za boljša dela sprejme FELIKS CURK, kroj. mojster Vipava. 20B0ZPRAVNIŠKI ATEUE - - PAVEL NETZBANPT SPREJEMA OP 9—12 IN OP 2—5 V siORICI, VIA PAWTE ST. 12. Veletržca z vinom BRHTH HBUJH gorica Via S. Antonio 4 in na Kornu si 8 (prej Kau5ič) prodajata na debelo rtavsdna : vipavska, istrska, briska, dalmaiinska, furlanska in italijanska vina ; flna vina in šampanjce v butUjkah, maršalo ; raZHOVrstne lik^rifc, kakor : Fernet Branca, Cognac ; raZQa žganja (tudi T\B drobno), Vermouth in spirit. Stavbeno podjetje BRÄTÄ TERČELJ, Šturje-Ajdovščina. izvrŠUJe vsa y stavbeno - fehniško stroko spadajoča dela. Sodno zaprisežena cenitev po vojni poškodovanih stavb. IzvrŠUJe projekte in proracnne. Daja strokovna mnenja v vseh vprašanjih gradbeno-tehniške smeri. ZOBOZPRAV^ISKI ATEUE Dr. J. Bačar in V. C» Hansen zobotehnik uHca 2h MaLgio (prej ulica Tre Hš) šiev. 9 (v bližini kapueiiiske earkve) ordisirata od 8*/2 do 6 «re -:- ob reedeljah od 9 do 1 are. Brezbolestno isdiranje in plornbiranje zobov. -----Uinetni zobja po nojnovejšL telmiki.----- --------------® G®-------------- Dr. Bačar izvršuje raviaotam svojo splošno zdravniško prakso. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom," Obrestufe vloj^e na krjižice po 3% °o, na daljšo odpoved v^^aiis vlcge po dogovoru. Niikup In prodaiü vs»? «irstnesa tujega äeimrja. Nafcnzüa v Jugoslavijo in i t*ui*tv