g ' m um "i • A y '•vv'xl - i f.: x # K > i ¡g •k ' v- ••"Vi. i ■• ' % • ® M1 1 v* i -V L. A mš List ljudstvu v ät. 5, Maribor, dne 4. februarja 1909. Tedaj XLIII. Iahaia a-^afc Ceti-tak in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske d^jžeie 6 K Kdnr hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. trakovnega društva" dobivajo list 'brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: KoroSka cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Z» iaeerate se -«lačcje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — N©^ zaprte reklamacije so poštnine proste. pouk in zabavo, Ljudsko zavarovanj®. V zadnjem listu smo še pozivali svoje čitatelje -•ii somišljenike, naj povedo svoje mnenje o nameravane» ljudskem zavarovanju. Poslanci potrebujejo, da s« ljudje sami izjavijo, kajti v tako važnih in odločilnih vprašanjih, kakor je ljudsko zavarovanje, je treba neobhodno, da se poslanci vsaj v glavnih vprašanjih popolnoma strinjajo s svojimi volilci. Med tem :3iuo imeli priliko spoznati, kako mislijo nekateri kranjski kmetje o ljudskem zavarovanju. Zadnjo nedeljo. dne 81. januarja je bil v to svrho kmečki shod v, Ljubljani, na katerem so govorili o ljudskem zavarovanju poslanci dr. Susteršič, dr. Krek, Mandelj in dr. Lampe. Nekateri kmetje so mislili, da je ljudsko zavarovanje že sklenjen zakon, in da bo že treba zavarovalnino plačevati. Poslanci so jih pomirjevali, da že bodo priprave trajale gotovo okoli 2 leti, predno bo prsdlog postava. Vlada je poslancem predlog le predložila, da ga študirajo, naznanijo ljudstvu, se ž njim posvetujejo. Se le ta mesec (februar) se bo v držav-nozborskem odseku začelo posvetovati o predlogu. Samo posvetovati, sklepajo pa se postave v polni zbornici. .Tjakaj pa še predlog ne bo tako hitro prišel. Kmetje so odobravali besede idr. Susteršiča, ki Je govoril: „Vlada, država, sem rekel, hoče dati vsakemu, ki je 65 let star, 90 kron na leto. Dobro možje! Dobro, če da, ampak tistega plačila naj nikar ne zahteva, v plačilo naj nikogar ne sili. (Živahno pritrjevanje.) Ce hoče kdo sam plačevati, naj plačuje, ampak siliti se nobenega ne sme. (Dobro, dobro!) Kdor hoče plačati, bo dobil celo starostno rento. Kdor pa noče ali ne more plačevati, naj dobi državni prispevek. To je moje slališče (burno pritrjevanje) in stališče vseh poslancev slovenskega kluba. Stališče vseh poslancev slovenskega kluba je to — in to je bilo zadnjič* enoglasno sklenjeno — da kakor bodo kmetje sklenili, tako bomo pa mi poslanci glasovali. (Viharno ploskanje. Navdušeni dobro-klici)" — S tem je torej zavzeto slališče neprisilnega zavarovanja od strani kmeta, a gotov prispevek od strani države. Ena zadeva nas zelo zanima, a iz poročil o shodu je nismo mogli razbrati. Kako namreč mislijo kranjski kmetje o zavarovanju svojih poslov in delavcev. Ta stvar je v sedanjem času velikanskega po-anena, ko na eni strani silijo kmečki posli iz dežele v mesta, na drugi strani pa socialdemokraški nazori v boju med gospodarjem in i>oslom iz mesta na deželo. Samo ena stvar je že dognana. Liberalci nočejo in menda tudi ne znajo zavzeti stališče glede zavarovanja. Niti poštenega namena nimajo pridobiti si kak načelen nazor o tem zavarovanju. Ampak eno nalogo so že začeli izvrševati, hujskajo kakor satani nezadovoljneže, hujskajo one, ki hočejo zavarovanje, in one, ki nočejo zavarovanja. To je pravo liberalno delo! Naša stranka še ni zavzela glede zavarovanja nobenega končnega mnenja. Pač pa je storila vse, da se ljudstvo z načrtom seznani in da oddaja o njem svoje mnenje. Mirno in trezno se hočemo pogovoriti, ko bomo vse pretehtali, bomo zavzeli enotno stališče glede zavarovanja in glede liberalnih hujskačev. politični ogled. — Položaj v zbornici. Položaj v zbornici je tako zamotan, kakor še menda ni bil nikoli. Prav lahko se zgodi, da stopi § 14 zopet v veljavo. Vložitev vladne jezikovne predloge utegne sicer razjasniti položaj, vendar ni gotovo. Pričakuje se, da se zasedanje državnega zbora nekoliko prekine, da se da strankam priložnost posvetovati se o predlogah. Vse je odvisno od tega, kako načrt sprejmejo Cehi ali Nemci. — Slovansko središče se imenuje nova zveza slovenskih, hrvaških in čeških poslancev. Načeluje-jo zvezi dr. Susteršič, dr. Hruban in dr. Ivčevič. Šteje 5j8 poslancev ter je za Poljaki najmočneja parlamentarna slovanska zveza. V sedanjem času, ko se tudi v parlamentu vse razoeplja, je ta spojitev vzbudila veliko pozornosti in gotovo-je, da se bo morar la upoštevati pri vsaki novi sestavi zborričnih strank. — Deželnozborske volitve delajo posebno našim liberalcem veliko skrbi in jim ne dajo spati. Kdaj bodo volitve, se izprašujejo. Sedaj se tolažijo s poročilom nemških listov, da bodo že začetkom meseca maja. Plitvim juristom v Narodni stranki lahko nekoliko pomoremo: Najprej je treba najvišjega potrjenja za volilni red; tega še dosedaj ni; potem je treba 45 dni, po preteku kojih si dobi deželna postava pravno moč: nato je treba okoli 80 dni za priprave; volitve se bi torej lahko vršile še le junija. Nemškonacional- na stranka pa se jih brani v tem času in jih1 želi fle le v jesen, meseca oktobra. — Kmečki shod se je vršil y nedeljo, dne Sla t. m. v Ljubljani za ljubljanski in kamniški okraj; S kraj a je bilo nameravano, prirediti vseslovenski kmečki shod, a se jih je oglasilo preveliko udeležen-, cev. Obravnavalo se je o ljudskem zavarovanju, toda ne mirno in stvarno, ampak zelo razburjeno. ZbortH valci o posameznostih postave niso hoteli ničesar sli-; šati, ker so bili po liberalcih poučeni, da se gre samo za nov davek. Navzoči poslanci so izjavili, da ne bodo za postavo glasovali, ako kmetje nočejo; za poslance je gotovo bolj prijetno, glasovati zoper postavo» kakor pa jo dolgotrajno študirati, spopolnjevatt in zboljševati tajko, da tudi njihovim volilcem prinaša koristi. V imenu Štajercev je izpregovoril dr. Jlohnjea, ki pravi, da razprava o zavarovalnem zakonu na Štajerskem še ni prišla prav v tok. Današnji tukajšnli shod zopet kaže različnost med kranjskim in Štajerskim značajem: Kranjec bolj vrcfčekrven in trdoglav, Stajerc mirnejši in dostopnejši treznemu in utemeljenemu prigovarjanju. Sicer pa je današnja razprava o zavarovalnem zakonskem načrtu podučna tudi za nas, ker so na Štajerskem slične, ali skoraj iste kmečke razmere ko na Kranjskem. Soglaša popolnoma z izvajanji predgovornikov, kar se dostaje velikega poselskega in delavskega pomanjkanja na kmetiK in sredstev, po katerih bi se dalo temu odpomoči. Govori za solidarnost kmečkih zvez po vseh slovenskih! pokrajinah. Provincijalne mejnike nam je napravil birokratizem, .ni treba, da bi jih mi več upoštevali* nego je treba, ali jih celo povečali. Interesi sloven-t skega kmeta po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Goriškem so skupni, vzajemna bodi tudi naša organizacija. — Sporazum med Avstrijo in Turčijo gotova stvar. Dne 31. januarja se je odposlal zapisnik glede na sporazum s Turčijo. Avstrijski ministrski svet ga je nekoliko izpremenil. Poučeni krogi trdijo, da je sporazum gotova stvar. Srbi so pridobili za se x turški zbornici opozicijo 30 glasov proti sporazumu.-Da bo zbornica avstrijsko-turški sporazum kljub opeh | ziciji sprejela, je baje gotovo. . — Srbija izločena. Diplomatski krogi naglaša- ' jo, da je izločenje Srbije, ako napade Avstrijo, sklenjena stvar. Srbiji ne ostane nič drugega kakor da se začne naravnost z Avstrijo pogajati. PODLISTEK. Marko in Tomaž. Spisal J. J5. (Dalje.) „Kaj pa si imel?" vprašuje Tomaž počasi in previdno. „Pivo in sir" priznam polagoma. Kakšne obraze sta napravila pri teh besedah! Skoraj sem se sam ustrašil ob učinku mojih besed. Z enim skokom je bil debeli črevljaček na nogah, prevrgel črev-Ijarski stolec, v eni roki raztrgani Črevelj, v drugi klauvo, pripravljen me napasti, tako je stal pred menoj, oči izbulil ter zijal v košarico. Njegov, šilu podoben nos, se je zibal kakor sraki rep, usta je imel odprta, nato je zatulil kakor mrjasec: „Kaj? pivo in sir? Sem ž njim!" Cisto drugačno podobo je naredil dobri Tomaž; suh in dolg, kakor je bil, z vodenimi očmi je gledal pri mojih besedah res pomilovanja vredno. Škarje so mn padle iz rok, erarske hlače je spustil v prah in kakor uničen je sedel na svojem stolu, roke so mu visele brezdelno ob telesu, iz prs se mu je izvil težek izdihljaj in z mokrim pogledom je stokal: „Pivo in sir, sir in pivo, o je — o je!" Že sem mislil, da bo omedlel, ko priskoči, ali prav za prav se prikota debeli črevljarček proti meni, me zgrabi za ramo ter zagrmi: „Sem s pivom, vražji škric, ali jaz te ubijem!" To je bilo resno, poznalo se je, kako divje je vrtel Srevelj. Med tem so je že tudi Tomaž malo zavedel, ir>obral škarje se mi približal počasnih korakov, za- čel škarje sukati nad mojo glavo ter zarohnel s počasnim, votlo donečim glasom: „Duša pasja, kje imaš pivo >— drugače si danes zadnjikrat komis grizel." Gospoda moja. stvar je postala resna, moj položaj jc bil nevaren in glas zapeljivca v mojih prsih se je vedno bolj oglašal. Zopet sem premagal skušnjavo ter začel pridigovati obema, grešnikoma, ki sta imela samo isio željo, kakor jaz sam, o poštenosti in zvestobi o v varstvo izročenih stvareh, o spoštovanju reči predstojnikov, višjih in drugih ljudij, sklicaval sem se na njihovo poštenost — vse pač, kar mi je na um prišlo — a zaman. Ni bilo mogoče rešiti pivo in sir. Med tem sem se vedno bolj približeval da bi ušel; bilo mi je že vseeno, če najdeta stvari ali ne, saj jaz bom nedolžen pri o koncu. Pogledam skozi okno in — o groza — po poti navkreber koraka — Francelj. Skoro bi mi padel vrč na tla, da ga ni zgrabil Marko ter pognal ostanek po grlu, akoravno ni bil na vrsti. — Kaj početi? — Zgrabil sem vrč in košarico ter — zginil. Marko in Tomaž sta zgrabila vsak za svoje delo ter začela hitro mahali z rokami, kakor bi Bog ve kako delala. Tomaž je odrezal namesto roba pol hlačnice, Marko pa na celo mesto začel šivati krpo ter se mi, ka!:or se mi je zdelo, potuhnjeno smejal; Tomaž je pa samo obračal milo svoje vodene oči k nebu, kakor bi tožil Človeško hudobijo oblakom. Do večera sem se izogibal sobe in Franceljna, kakor pes mačke Ko vstopim, sta imela Marko in Tomaž pred seboj veliko skledo pečenih jo-ter in v vsaki roki kos kruha ter se pridno mastila s prijetno večerjo. ,.No škric, se Ti jih ljubi?" me povabi Tomaž. Mene je pošegetalo v nosu in želodcu. zgrabil sem ostali kos kruha ter hitel, da bi še kolikor mogoče veliko dobil. Vse je šlo imenitno, sar mo Markova opomba, škoda, da ni več piva, mi je malo veselje skazila. Ko smo bili gotovi, ga vprašam, od kod ima jetree. „Od kod? — Kaj jaz vem;" mi odgovori črevljar, „nek fantič jih je prinesel in ker nikogar ni bilo. sem jih vzel — no in dobre so bile, kaj ne!" Pri teli besedah se nasloni nazaj in se zagleda v prazno skledo. Meni se jo pa začelo jasniti. To so bila jetra« juu poti ruta miMiiii«. Dne 28. januarja: ,V Hebu na Češkem je predvčerajšnjim vec tisoč Nemcev demonstriralo pred neko gostilno, ki jo obiskujejo češki poštni uradniki. Prišlo je kakih 50 orožnikov. Več oseb je bilo ranjenih, nekaj so jih zaprli. — Iz Strassburga poročajo, da namerava nemška vlada državni pokrajini alza-ško-lotarinški podeliti avtonomijo (samostalnost). — Pruski deželni zbor je odklonil predlog o volilni pre-osnovi, ki je šel za tem, da bi se uvedle direktne in tajne volitve. — Nemci se pritožujejo, ker bojkotirajo Cehi v novejšem času z vso silo nemške trgovce in tvornicarje. — V nekem predmestju Drinopolja so se zaradi mej sprli Turki in Bolgari. Tekom pretepa je bilo 10 oseb ubitih, več pa ranjenih. — Listi poročajo, da je že v bližnji prihodnosti računati na odstop italijanskega zunanjega ministra Tittonija, ker je njegova politika z vladno predlogo o ustanovitvi italijanskega pravnega oddelka na Dunaju doživela poraz. Dne 29. januarja: Španski kralj Alfonz se sestane prve dni februarja z angleškim kraljem Edvardom. Kralj Edvarti se potem poda v Berolin. Sestanku pripisujejo političen pomen. — Praška občina polaga na Prikopih električen kabel ter je v to svrho dala dvigniti tlak in izkopati jarek. Nemci menijo, da hočejo Cehi na ta način za tedne onemogočiti Jbumel" nemških buršev. — Na Dunaju se je vršil včeraj po § 2 shod slovenskih akademikov. Shod je sprejel resolucijo, ki protestira, da hoče vlada rešiti laško vseučiliško vprašanje, ne da bi istočasno rešila vprašanja slovenskega vseučilišča. — Prebivalstvo iTrentina je za laški pravni vseučiliščni oddelek na Dunaju, Češ, da je nekaj boljše kot nič. — Srbska vlada je ponudila Pasiču mesto poslanika v Londonu. Pasič je odklonil, ker bi rajši šel v Pariz. — V Parizu vzdržujejo vest, da se namerava Črnogorski knez Nikola proglasiti za kralja. D n e 30. januarja: Potrjuje se, da je črnogorski knez prosil velesile, da pospešijo sklicanje balkanske konference (zborovanja^). — „Berliner Tag-blatt" poroča iz Petrograda, da so tam pričeli nabirati darove za črnogorski vojni sklad. Že prvi dan so nabrali 4000 rubljev. — V poslaniških krogih se trdi z vso gotovostjo, da se takoj, ko se predloži jezikovni postavni načrt, ustanovi ustavna vlada, ki je pa ne bo vodil sedanji ministrski predsednik, — Francoski ministrski svet je sklenil za izpopolnitev francoske mornarice, da bo zahteval od zbornice 230 milijonov frankov. Dne 31. januarja: Profesorji filozofskega Oddelka nemškega vseučilišča v Pragi so predložili Bienerthu resolucijo, v kateri protestirajo proti češkim demonstracijam nasproti buršem. — Avstrijska vlada je pripravljena, da prizna Srbiji in Črni gori izdatne gospodarske odškodnine. — Srbska vlada je sklenila, da stavi srbskemu veleposlaništvu v Carigradu in srbskemu generalnemu konzulatu v Skoplju pet milijonov dinarjev na razpolago, da s pomočjo te vsote v zbornici vrže velikega vezirja ter prepreči avstro-turški sporazum. — Avstro-Ogrska se je pridružila vlastim, ki bodo zahtevale v Carigradu in Sofiji, da se ustavi nevarno gibanje za vojsko. Dne 1. februarja: Včeraj je zboroval na Dunaju ministrski svet. Jezikovne predloge za Češko ni izpremenil in je sklenil, jo že v sredo zbornici predložiti. — Iz Budimpešte se poroča, da pričakujejo odstop notranjega ministra An'drassyja. — V Belgradu se vrši danes pod predsedstvom kralja Petra seja ministrskega sveta, da se posvetuje o spomenici vlastim glede samostalnosti Bosne. — Revolucija v Perziji se Čim dalje bolj razširja. Vladne čete so bile pri Tebri-»H v več spopadih poražene. Dne 2. februarja: V zunanjem ministr-Btvu se je vršilo danes posvetovanje glede zunanje politike in financielnega dela, ki se bo moralo izvršiti, ko se bo uresničil sporazum s Turčijo. — Tur-Ski veliki vezir je naznanil poslaniku grofu Palla-vieiniju, da so težkoče tičoče se bojkota avstrijskega blaga odstranjene. — Srbsko vojno ministrstvo je zopet naroČilo pri angleških in francoskih orožnih tovarnah 200 strojnih pušk, ki se naj lcar najhitreje dopošljejo. Slovenci! Kaj je Vaše dolžnost! •„joinod a ruo^Baq unuf9cuqo" iino^o^ s orasid o^bsa ijBAo^ajo}! Razne novice. / ki jih je vajenec prinesel za Franceljna. Na — lahko noč! f.^-.-m Nisem vedel, bi se smejal, ali se žalostil zaradi drugega zločina, ki se je zgodil našemu korporalu. Oe se to zve, potem pač Bog pomagaj!. Nobenemu še nisem zinil o tem besede, bolj me je zanimalo, kako so se poravnali zaradi piva. „Kaj pa je rekel Francelj, ko je zapazil prazen 5TČ in ostanke sira?" Nekako pomilovalno me pogleda na moje bese-3e Črevljar; najbiž ni hotel iz usmiljenja do mene povedati cele stvari. Konečno, ko vidi, da že komaj čakam, reče: „Ko je prišel, je seveda takoj vprašal za teboj in za pivom, in jaz sem čisto po resnici povedal" in pri tem je „Čisto po resnici" posebno nagla-§al: dalje ni hotel . . v „No, in potem . .?" ga silim. (Dalje prihodnjič.) * Imenovan je Slovenec dr, Janko Babnik za ministerialnega svetnika v pravosodnem ministrstvu. * Razpisano je mesto stalne učiteljice na triraz- redni ljudski šoli pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Prošnje do 20. t. m- * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Na gostiji trgovca Fr. Krepek se nabralo 5 K; dr. Brumen, odvetnik, namesto venca na grob f dr. Serneca 10 K; Ogrizek Fr., župnik, 3 K; Gnus Ant., nadučitelj, nabral v veseli družbi pri RoŠu v Hrastniku 50 K; dr. Korošec, poslanec, 10 K; Tertinek Fr., žel. uradnik v Ljubljani, namesto venca na grob dr. Serneca, 5 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! * Izobraževalnim društvom: Te dni je razposlala S. K. S. Z. svojim članicam poštne položnice, da poravnajo svoje letne prispevke. Prosimo, da se slavna vodstva blagovolijo v kratkem poslužiti teh položnic ter poravnati malenkostni znesek. Udnina znaša za društvo do 100 članov 2 K; nad 100 članov 3 K. Blagovolite, prosimo, to v kratkem storiti. S tem prihranite sebi in nam veliko pisarij in dela. * Obmejnim bratom — v pomoč. Se vedno se najdejo ljudje, ki jim ni znan kolek: „Obmejnim brar tom — v pomoč." Ker se že iz napisa razvidi dober namen tega koleka, je pač dolžnost vsakega narodnega Slovenca in narodne Slovenke, da ne odpošlje pisma prej, dokler ga ne kolekuje z obmejnim kolekom. Na vsako pismo dajmo kolek: ^Obmejnim bratom — v pomoč". * Dvekronski denar se namerava upeljati v Avstriji. Dosedanje goldinarje so že precej pospravili v kleti avstro-ogrske banke in jih bodo za 150 milijonov kron prekovah v krone in petkronače, ostalih 65 milijonov goldinarjev pa bodo prekovali pri kaki poznejši priliki in potrebi. Novi denar bo nekoliko lažji od sedanjih goldinarjev. * Pasji kontumac je proglašen Čez cela sodna okraja Celje in Šmarje izvzemši občine PetrovČe, Žalec, Sv. Pavel pri Preboldu, Gotovlje, Svetina, Ka-lobje in mesto Celje. V St. Juriju ob južni železnici so se prikazali prvj znaki stekline, povzročeni po iz Hrvatske priteklih psih. * Važna razsodba upravnega sodnega dvora glede pasjega kontumaca pri steklini. Najvišje upravno sodišče je z razsodbo z dne 14. oktobra 1908., št. 9688, razsodilo, da se smejo psi, ki za časa kontumaca letajo prosto brez nagobčnika, ne samo v slučaju ulovitve, ampak tudi naknadno pokončati. S tem je izrečeno, da se smejo vsi psi. katere se zaloti na "prostem ali na javnih krajih brez nagobčnika, gospodarju odvzeti tudi pozneje, da se jih pokonča, lastnika do-tičnega psa pa se kaznuje po kazenskih določbah zakona zoper živalske kužne bolezni. * Podpore in pomoči potrebnim rodbinam rezervistov in rezervnih namestnikov. Rodbine onih rezervistov in rezervnih namestnikov, ki so sedaj v Bosni in Hercegovini, imajo pravico do dnevnih podpor in to že od 28. novembra 1. 1. Pravico do teh podpor ima žena, otroci, sorodniki, bratje in sestre, Če se dokaže, da je dotični rezervist jih vzdrževal s svojo plar Čo. Prošnje je pošiljati politični okrajni oblasti. * Vedno lepše. Zaradi konfiskacij v Plojevem listu „Sloga" je interpeliral v državnem zboru tudi liberalni poslanec Roblek. Zveza med Plojem in liberalci je torej dovršena in odkrita. Zkkaj pa Ploj sam ne interpelira? Ker bolje kaže, da se zataji nasproti vladi zveza s tem listom, kakor se nasproti kmetom taji zveza z liberalci. * Branje radikalnih in socialističnih časopisov in njih posledica — nevera. Meseca marca je pisal nekdanji francoski ministrski predsednik Combes v dunajski židovski „Neue Freie Presse" o položaju katoliške cerkve na Francoskem. Odgovarja tudi na vprašanje: Na kakov način je prišlo francosko ljudstvo v tako ogromnem številu ob vero? Zanimiva je njegova sodba zato, ker je svarilna za druge narode. Combes pravi naravnost in brez ovinkov, da je socialistično in radikalno časopisje namenoma, pa stanovitno in vztrajno izpodkopavalo vero najširših slojev. Tako-le piše: „Brez pomisleka lahko trdim, da so radikalni in socialistični časopisi odtrgali katoliški cer-kvn dve tretjini, morda celo tri četrtine vernikov . . Versko razdejanje, verski propad na Francoskem je torej brez dvoma delo slabega branja, slabih časopisov. Ločitev cerkve od države, brezverska šola, kraja cerkva in cerkvenega premoženja: vse to se je moglo izvršiti vsled tega, ker je brezbožno časopisje spravilo večjidel ljudstva v versko nebrižnost in malomarnost ter ga navdalo z nasprotstvom do cerkve i Katoličani 60. bili zamudili priliko, da bi se bili ustavili navalu brezverskega in brezbarvnega tiska s krepkim negovanjem in razširjanjem katoliškega časopisja. Na tem žalostnem zgledu imamo katoL&ani drugih dežel lep nauk. V svarilo naj nam bodo zgo-rajšnje Combesove besede: ».Slabo čtivo je odtrgalo na Francoskem dve tretjini, morda celo tri četrtine vernikov katoliški cerkvi!" * Predpust in mladina. V predpustu vse nori„ pravijo. Ta čas si vsakdo misli, da mora uganjati raznovrstne burke, se mora napiti, plesati itd. Ne moremo si namreč skoraj misliti, kak bi naj bil predpust brez pijače. Ce kdaj, tokrat moram biti pijan, pravi ta ali oni. In ravno to največ škoduje našemu narodu, posebno naši mladini. Koliko jih je na tem nepravilnem pustnem veselju dobilo kal telesne bolezni, in ne samo telesne, ampak tudi duševne, Koliko fantov je izgubilo na teh norčijah pamet in koliko deklet dekliški čut. Zapravljena pamet in zapravljen denar, to je navadno dobiček od teh neumnih pustnih veselic. Toda, naj ne meni kdo, da smo mi zoper vsako veselje. Kaj še! Kdo pa more braniti poštenim ljudem, da se tu pa tam pošteno razvesele. i— Pošteno veselje, veder smeh in lepo petje je najve$ vredno. Človek se oddahne po trudnem delu, se razvedri, si nabere novih moči, pozabi malo težave tega življenja, da potem, ko pride tisti čas, gre vesel na delo, četudi težko, naporno delo. Nikdo tedaj ne brani se komu udeležiti poštene veselice, toda teh pred-pustnih norij pač ne moremo smatrati za pošteno zabavo. Vemo, da jih jo več takih, ki so jim naše besede glas vpijočega v puščavi, a hvala Bogu, da imamo tudi take, ki so spoznali, da ne sme biti tal». Naše Mladeniške in Dekliške zveze so nam že vzgojile ljudi, ki jim je ljubše društveno zbirališče kot plesna dvorana, ki mesio pustnih burk raje berejo kabo podučno berilo, ali pa si kako veselo zapojejo. Naša mladinska organizacija zbira in mora zbirati mladino, up naroda. Ce bo mladina trezna, zmerna, delavna, varčna, tedaj bo tak tudi naš narod. Naše zdravje, narodovo zdravje, naša moč, narodova moč. Ako bo mladina zdrava in krepka, bo tudi naš narod zdrav in krepak, ki se ne bo nikdar uklanjal tajče-vi peti. Zato pa, draga mladina, na delo, na dvojno delo. Prvo bo, da pustimo pustne norčije norcem. Noro pijančevanje in plesanje se ne spodobi za mladeniča, mladenko, pod belim praporom krščanske mladinske organizacije. Naša čast, naše poštenje zahteva, da tako nizkotno počenjanje preziramo. Mi moramo ohraniti naš prapor bel, čist, neomaldeževan. Drugo delo pa naj bo delo v društvih. Ravno tukaj moramo skrbeti, da nudimo ljudem pošteno zabavo. Dekla-macije, tamburica, petje, govori, igre in vse, kar je blažilnega in izobraževalnega, vse to je boljše nego tisto neumno pustno razveseljevanje. Naši nasprotniki se vedno gibljejo, greh in laž nikdar ne poSivata, zato pa tudi mi ne smemo spati, moramo biti budni, morata pa biti budni tudi resnica in krepost. * Za obmejne Slovence: Neimenovan iz hvaležnosti do dr. Korošca 15 K, Jano s Lopič, župnik v Cmuraku 10 K, prijatelji g, Gro-belšeka na zadnjem sestanku v hotelu „Astrija" 16 K. Pij Vakrelj 2 K, Peter Zirovaik 2 K. * Za Draštvesi Dam ▼ Št. Ilju: Jane* Lopič, župnik v Canreko 10 K, samski klub v Mariboru 2 K. Posnemajte! Mariborski ©knj, m Maribor. Na tukajšnji deželni sadjarski in vinarski šoli se vrši od 1. do 13. marca t. 1. viničarskf tečaj. — Glej inserat! m Maribor. V Koroški ulici pri Temmerlu službujoči hlapec Janez Belnar je dal vrtnarskemu pomočniku Janezu Lebenu v svoji sobi prenočišče. V zahvalo za to mu je ta ukradel skoro nov klobuk in zbežal. m Občinski svetnik Gassareck je, kakor poroga „Marburger Zeitung", odtegnil svojo kandidaturo v deželni zbor in se podal na Dunaj, kjer je stopil v. službo založne knjigarne ,Tempsky. Gassareok je delal ob vsaki priliki, kjer je le mogel, proti Slovencem, Mi torej ne bomo žalovali za njim. m Sv. Peter niže Maribora. Umrl je 21. januarja v Trčovi 20 letni kmečki sin Jožef Ferlinc na pljučnem vnetju — in pošten in delaven viničar Uo-žef Kašman iz Metave. Imel je raka v grlu. N. v m. p. ' m Jarenina. V nedeljo, dne 7. februarja priredi kmečko bralno društvo po večernicah pustno zabavo. Kdor se hoče pošteno za pust razvedriti naj pride po večernicah k Ornigu. Vem, da ne bo smeha ne konca ne kraja. Igrali se bote igri „Črevljar" in „Kmet in fotograf". Stojišče stane samo 20 v, sedeži pa so po 40 v. Tudi druge reči so na sporedu, kar pa za zdaj zamolčimo. Za domače se bote igri ponovili v pondeljek zvečer ob 7. uri pri Ornigu. m Partinje. Da so se občinske volitve tako ugoS-no za našo stranko izvršile, je vzrok neumorna delavnost, vstrajna in poštena agitacija naših mož, pa tudi odurna nadutost in baharija, kakor tudi politična neznačajnost nasprotnikov. Naše delo je bilo podrobno razdeljeno. Vsak naš agitator je imel svoje številke, svoje voliloe. Mi se nismo nič grozili, niQ pretili, nič bahali, nič hujskali ter se laži posluževali. Poštenim načinom smo dosegli krasen uspeHi Poštenost je največ vredna, ne samo v osebnem, tudi v političnem življenju. To si dobro zapomnite vi vsi, ki ne znate drugega, ko vpiti in se groziti, osebe napadati in uganjati politiko — norcev:. Tlakih nasprotnikov se mi niö ne bojimo, Taki ljudje storijo edino prav, da ostanejo na dan volitve doma za pečjo. Naše geslo pa je bilo in bo ostalo: organizirani moramo biti. Kdor dela preko sklepov stranke na svojo roko, ta ni naš, s tem vun iz naše sredine! m Zabavni večer S, K.: S. Z., ki se je vršil v nedeljo, dne 31. jan. v prostorih kat. delavskega društva v Mariboru, se je zelo povoljno obnesel. Obširna dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. Igralci pa so tudi, kot bi se zavedali, da igrajo pred dvorano, nabito občinstva, izvajali svoje uloge prav moj-štersko. Že prva igra: „Raztresenca" je vzbudila mnogo smeha. Se več smeha je napravila druga igra: „Zamujeni vlak". Vsi smo se ikar zaljubili v mojstra Petra, ki se je vozil z „ekstracugom". Pa tudi Poto-kar ga je „pihnil". Da je bil smeh tudi takrat, ko je stopil iz vlaka mesto pričakovanega kralja mojster Peter iz Leščevja, nam ni treba omenjati. Sploh se je slišal po končani predstavi samo en glas: Da bi S. K. S. Z. večkrat priredila take večere. S. K. S. Z. je lahko ponosna na svoj prvi nastop. m Maribor. Na Svečnico, dne 2.. t. m. so vpri-zorili na gledališkem odru )v Narodnem domu mariborski srednješolci igro „Divji lovec". Igra je prav dobro izpadla. Nekateri igralci so rešili svoje težke vloge naravnost mojstrsko. Udeležba je bila obilna. Silno proslavili pa so se ta večer učiteljiščniki. Ker so baje zraven igrali tudi „klerikalci", so sklenili, da se ne sme nihče udeležiti igre. Skoro vsi so prišli pred Narodni dom in tamkaj imeli stražo. Pet gojencev, ki pa niso popolnoma svobodomiselni, se je udeležilo predstave, te so sprejeli po končani igri z žvižganjem. Res so potem zložili za Dijaško kuhinjo nekoliko kronic, ali lepo pa vendar ni, da delajo neslogo med dijaki. Od srednješolskih dijakov bi pač take nestrpnosti ne bili pričakovali. Kako naj taki ljudje potem vzgajajo našo deco, če so sami vzgoje najbolj potrebni! Karčevina-Leitersberg. V nedeljo 31. jan. je predaval v izobraževalnem društva g. dr. Verstovšek o naseljevanju kmečkega ljudstva v mariborski okolici; omenil je razvoj mesta samega in rznačil gospodarski propad okoliških posestniko , namesto katerih je nastopil viničarski stan. Opozarjal je viničsrje na dalnji razvoj tega stanu v mariborskem okraju. Iz varčn h viničarjev nastajajo želarji, ki si ustanavljajo s prihranjenim denarjem lastne dome, tako da je upati, da bode v nedoglednem času vsled varčnosti in pridnosti nastalo zopet vež kmetij v bližini mesta Pozival je viničarje k varčnosti in jih op om inj hI da dajo svoje otroke učit kakega rokodelstva oziroma obrti. — Prihodnjo nedeljo predava v društ u kletarski nadzornik g. Bele o delu vini-čarjev in vinogradnikov na spombtd. m Selnica ob Dravi. Naša Čitalnica je imela na Svečnico dne 2. t. m. občni zbor. Udeležba je bila za naše razmere še prav dobra. Novi odbor se je sestavil tako-le: Predsednik Ivan Miklavc, podpredsednik Franjo Timer, tajnik kaplan Marko Sagaj, blagajnik učitelj Kovačič, knjižničar Jakob Caplo. S prejšnjim odborom smo imeli res nesrečo. Med ljudstvom ni bilo niti najmanjšega zanimanja za čitalnico, mnogi sploh niso vedeli, da jo imamo. Upamo, da bo novi odbor popravil, kar je stari zamudil. m Št. nj v Slov. goricah. Prav izredno srečen je naš Št. Ilj od 28, januarja naprej. Pri „Nieder-vvaldu" se je vršil vinski semenj, na katerega so prišli res mnogi — mnogi. Rujna kapljica v buteljkah je najhuje trpela. Slišali smo imenitne „guče", heil-kli-ce in občudovali tudi izbruhe visoke nemške kulture. Heil Wodan, heil Bismarck, heil Luter! Polne raztrgane žepe nemške korajže je prinesel seboj veliki Nemec iz dežele polentarjev — Giuseppe Pascolo iz Sve-čine. Živio-klici, ki so proglašali heil-klice, so ga popolnoma zmešali. Sekundirali so temu „Velenemcu" sami pristni Germani, kakor: Šentjakobski Ferk in nek German iz Vukovskega, Polički Reininger in .Tonček pa ves domači Südmarkin aparat, ki skrbno požira judeževe groše Südmarkine. Veste, g. urednik, to Vam je sama pamet pri teh srečnih Častilcih Bis-markovih in Lutrovih. Vemo tudi, da silno peče te naše prijateljčke slovenska govorica, živio-klici in narodni znak. Občudovati moramo le naše rodoljube gg. Thalerja, Baumana, Krena in Žebota, da so priskrbeli tem omikancem tako korenito blamažo ter da se niso vstrašili vpitja in zasramovanja ŠtajerČijan-cev. Pri takih prilikah je res „žegnana" voda najboljše sredstvo za pomirjenje nemških živcev. m Sv. Lenart v Slov. gor. Svojih podpisov se sramujejo! Nekatere, ki se žive le od Slovencev, smo vprašali, zakaj da so se podpisali za nemško Šolo! Toda začeli so se rotiti in priduševati, da se niso nikdar podpisali! Gotovo jih je sram! Kaj pa, ko bi naša oblast te podpise nekoliko bolj natanko pregledala in od vsacega natanko zvedela, kaj se je reklo takrat, ko se je vsakdo podpisal!! m Sv. Lenart v Slov. gor. Nekateri Lenarčani so se od nekdaj odlikovali v goljufiji in laži. Ti dve uši prikazali ste se najprej na gospodarskem polju in ste tukajšno prebivalstvo spravili v dolgove Črez glavo. Zdaj, ko je gospodarsko polje uničeno, vrgli ste se ti dve uši na narodno polje in nas hočeta uni-Biti narodno, tako, da bi iz dobrih Slovencev postali sovražniki Slovencev, da bi postali janičarji, ki so hujši od TurČinov. Da se to tem prej doseže, mora se deželni šolski svet najprej nakrmiti z lažmi, da ustanovi nemško ljudsko šolo, katero dobimo gotovo, ako deželni šolski svet ne bo prišel na to, da cela j prošnja za nemško šolo ni nič drugega kot navadna ; uradna laž, ki trdi, da so prosniki sinovi nemškega ; naroda, ko so vendar od prvega do zadnjega sami Slovenci, ki večinoma nemški niti sami ne znajo, še manj pa njihovi otroci. Ko bomo tudi v narodnem ozi-; ru uničeni, takrat se bota pa goljufija in laž vrgli I na versko polje, da vzameta še vero našemu ljudstvu, j Od Nemca do luterana je kratka pot, kajti nemški na-j rod je po veliki večini luteranski. Sliši se, da si go-! ljuiija in laž že iščeta prostor za luteranski tempel. m Sv. Lenart v Slov. gor. Na dne 11. februarja ob 9. uri dopoldne je vseh onih 43 „pristnih Nemcev", ki so nevede, da mnogi celo proti svoji volji in le vsled pritiska se podpisali za javno ljudsko nemško šolo, poklicamii pred g. okrajnega glavarja, da izpovejo, ali so res nemške narodnosti ali ne. No, to bo pač veselje poslušati te pristne Nemce, te Tevtone iz Lormanskiii in Žerjavskih lesov, kako bodo mora-! li v nemščini, katere še niti ne znajo, odgovarjati! To bo kot nalašč za predpustni čas! Za Sentlenar-\ čane hočemo pripraviti za pustni torek poseben šaljivi list, pisanega v isti nemščini in s tistimi krasni-; mi govori, katere bodo ti posili-Nemci dne ¡11. febr. govorili! — Brrrrrr! m Sv. Lenart v Slov. gor. Vsi občinski uradi, katerih občine so všolane v faro Sv. Lenarta, so do-i bili od okrajnega glavarstva ukaz, da naj imenujejo in odpošljejo dne 11. febr. po enega ali več zastopnikov pred okrajnega glavarja ter da se tam naj izjavijo, ali je treba še druge javne nemške ljudske Šole pri Sv, Lenartu ali ne!' Župani! Skličite takoj seje ter odpošljite mnogo zastopnikov, najbolje kar vse odbornike in protestirajte proti drugi javni ljudski nemški šoli! Le pomislite, saj še niti stare šole nismo plačali in ker si je par nemških privandrancev in odpadnikov zmislilo, da hočejo imeti še eno javno nemško ljudsko šolo, je naša sveta dolžnost, da nas rešite pred novim plačevanjem! Ti privandranci si lahko šole stavijo na svoje stroške, nikakor pa ne na naše! Sedaj je Še Čas, se ubraniti! Župani, vi ste sedaj odgovorni za nas vse davkoplačevalce! Vi lahko, vi tudi morate zabraniti nepotrebno javno nemško šolo ! Mi smo vas izvolili, da branite naše pravice, storite sedaj svojo dolžnost! — Davkoplačevalec. m Sv. Ana na Krembergu. Umrl je dne 30. prosinca Janez Spindler, posestnik in dolgoletni občinski odbornik v Ledineku. Pokojni je bil veren katolik in zvest zagovornik slovenske kmečke stvari. N. p. v m! Ženi in otrokom naše sožalje. m Spodnja Polskava. Dne 28. januarja t. 1. so se vršile tukaj volitve župana in podžupana^ Prodrli so, kakor pri znani narodni mlačnosti volilcev ni bilo skoro drugače pričakovati, posili-Nemci. Za župana je izvoljen trgovec Engelbert Sicherl, za podžupar na Franc Tröster. Za občinske svetnike so bili izvoljeni Matija Kotnik, Karol Hrastnig, Jakob Potočnik, Štefan Rudolf in Anton Samastur. m Gorica pri RaČah. V predzadnji številki SI. Gospodarja je nas, goriške fante, nekdo pohvalil. Da pridno čitamo je poročal, in je obenem vabil vse goriške fante in dekleta, da bi pristopili k slov. izobraževalnemu društvu. Mi, ki smo že pri društvu, obljubljamo, da bodemo tudi za naprej pridno Čitali in agi tir ali za društvo. m Slov. Bistrica. Opozarjamo na shod Kmečke zveze, ki se vrši v nedeljo, dne 14. svečana ob 3. uri popoldne v hotelu „Avstrija". Govori državni poslanec Pišek. m Slov. Bistrica. Poročil se je r Slov. Bistrici T. februarja krojač F. Kukovič z gospodično Pavlo Verdnikovo. Čestitamo! m Slov. Bistrica. S smreke je pafiel f. februarja delavec Ludovik Pristonik, ki je obiral smrekove štruce. Ponesrečil se ni hudo. m 14. febrnarja vsevv «t. Ilj! V nedeljo 14. febr priredi „Kmet j. bralno društvo" v Št. Ilju v SI gor. pop V24 v gostilni g. Celeerja večjo predpustno vseliro. Sodeluje si. akad društvo „Za rja" v Gradcu s pevskimi in raznimi šaljivim' točkami. Na vsporedu je petje, govor, šaljivi srečolov. deklamacija. šaljiva pošta in dr nee borke Med odmori «vira godba. Vse domačine, sosede in sploh vse prijatelje obmejnih bratov iskreno vab;mo! — 14. februarja vse v Št Iljt — Kdor pa ne more v fit Ilj, pa se naj spomni našega Društvenega doma"! m Lanorfe. Kat P lov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 14. Bvečana t. 1 predpustno veselico ob t. uri popoldne Predstavljal se bo „Nezadovoljni drvar", šaloigra v dveh dej in burka Za čašico kave", šaljiv prizor „Strtnik in njegov sluga". Vmes na* "ho zabaval mešani zbor s krasnimi pesmi, Vstopn:na: sedeži >0 v. stojišča 30 v. Kdor se boče pošteno z»b»vati in iz srca nasmejati, naj pride 14. svečana v Laporje K obilni udel°žbi vabi domačine in sosede odbor. _ m Slivnica pri Mariboru. Občni z^or tukajšnjega izobraževalnega društva bode v nedeljo dne 7. svečana takoj po prvem onravilu ob 8 uri v bralni sobi. Dnevni red je: 1. Volitev odbora. 2. Poročilo predsednika. 8. Poročilo tajnika, knjižničarja in blagajnika. 4. Razni predlogi. Popoldne po večernirah pa prred« naši diletantje gledališko igro: Fazen ne izostane. Med p samezn mi d-janji sodeluje slav. tamburaški zbor. Vstopnine bo samo 2 vin. Zatorei vabimo vse prijatelje našega društva od blizu n daleč, naj si privoičiio z<,pet enkrat prav prisrčne zabave in razvedrila. Na svidenje v nedeljo dne 7. t. m.! m Sv Lenart v Slov. gor. V nedeljo dne '4. februarja se vrši tukaj velika ves lica, katero priredi „Kat. bralno in gosp. društvo" pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v veliki dvorani A. Arnnš-ove gostilne. Upri zorila se b"de veseloigra: Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Petje, godba, srečolov, konfeti. Vsi domačini in sosedje se iskreno vabijo Natančni vspored na plakatih. m Sv. Lenart v Slov. gor. Za tukajšnjo šolarsko kuhinjo so darovali ti-le gospodje oz. g< spice: Neimenovana 50 K, Neimenovana <0 K, Wiitt Josipina, učite'jiea 2 K, Pajtler Janez, župnik 2 K, Diemat Franc, posestnik v Sp. Porčiču 8 K. Sum an Matija, veleposestnik v Radahovi 10 K. Bog plati! Dalje prihodnjič. m Bralno drnštvo Sv. M'rtin nri Varbergn ima svoj občni zbor dne 7. svečana t. 1. v svoji društveni sobi v takoivani — stari šoh- Odbor. Ptujski okraj. p Ptuj. Utonil bi bil skoro dne 27, januarja popoldne učenec ljudske Šole Hvaleč, Sel je na nek postranski rokav Drave na led, kjer se mu je vdrlo. Nek 17 leten deček, ki je to videl, je Šel takoj po lestvico, jo položil n.a led in se dal privezati na njo. Med njegovim rešilnim delom pa se je tudi njemu udri led in prišel je s Hvalcem vred, ki ga je že držal, v vodo. Končno se je vendar posrečilo, da so spravili obadva nepoškodovana na suho. Voda je bila na mestu, kjer se je Hvalecu udrlo, 2% m globoka. p S ptujske osoiice. Rojaki po Štajerskem mislijo, da tu v ptujski okolici kar tonemo v „Štajercu". Nikakor! Posebno na levem bregu Drave so silno redko sejani njegovi častivci. Jako veselo znamenje je, da ga naša vrla mladina ne mara. Oujte, saj se je zgodilo pri neki hiši! Oče je bil naročen na „Štajerca". Imel je sinove in hčere. Poštni pot je dajal „Štajerca" ali očetu ali sinu ali hčeri, pač na kogar je prej naletel. Nekaj časa so ga nosili domu, a kmalu se je sinu in vrlim hčeram tako ogabil, da ga niso več hoteli sprejemati in oče — je list odpovedal. Pač slava takemu vrlemu sinu in slava vrlim hčerkam! Znan nam je drug slučaj, kjer je siu očetu „Štajerca" i ogabil, da ga je pustil! Le tako naprej, vrla slovenska mladina. Ti si up, ti si nada naše lepe domovine! p Sv. Marjeta niže Ptuja. Umrl je dne 27. t. m. v občini Formin najmlajši sin vdove Julijane Trunk. Pokojni ni umrl navadne smrti, ampak od hudih udarcev nečloveških moškanjskih štajercijanskih ponoč-I njaških fantalinov. Pokojni je bil previden s sv. zakramenti. Bodi ma žemljica lahka! V Halozah Še obilo dobre vinske kapljice v kleteh I čaka kupcev, ki naj v lastnem interesu stopijo naravnost s j pridelovalci v dotiko, ne pa z veletržci. p Sv. Barbara v Halozah. Poročil se je dne 31. prosinca tukajšnji učitelj in posestnik pri Sv. Antonu ! v Slov. gor. g Ivan Kocpek z g. Alojzijo Kolaričevo, | veleposestniško hčeijo v Šalovcih pri Središču iz rodovine | naših slavnih Miklošičev. Čestitamo! Sv. Trojica v Halozah. Naše kmetsko bralno društvo i je imelo v nedeljo veselico, katere se je udeležilo nad 250 oseb. Slov. kršč. soc. sveža v Mariboru je posla'a govornika, ki je predaval o dobrem in slabem tisku. Po govoru je bil srečolov — dobitkov je bilo nad 200 — nato se je pa razvila prosta zabava, med katero so nas kratko-i časili tudi vrli pevci z lepimi popevkami. Naši fantje so l že vse pripravili, da bi vprizorili glediško predstavo, pa jo je ptujsko glavarstvo prepovedalo in zagrozilo s kaznijo, če bi vkbub prepovedi igrali. p Z Vurberga. Naša mladeniška Marijina družba šteje 78 članov, izmed katerih jih je več pri vojakih in se jako dobro drže. Zdaj pa se je kot del „gospodarsko izobraževalnega društva" ustanovila še mladeniška zveza." Dne 31. januarja se je izvolil odbor tako-le: Franc Poštrak, predsednik; Jožef Preložnik, blagajnik; Anton Turnšek, tajnik; Bezjak Konrad, Krojzl Leopold, Šprah Franc, Matjašič Jožef, odborniki. Namen „Zveze" je zlasti varovati fantovsko čast in poštenje, vzbujati narodno zavest, pospeševati varčevanje in sploh delati za izobrazbo in omiko. Zdaj pa krepko na ! delo, vrli fantje, da boste pozneje kot značajni slovenski možje in gospodarji rabili to, česar se boste zdaj naučili! Koliko se zdaj pri nas čita, je razvidno iz tega, da se je samo mesca januarja izposodilo iz knjižnice „gospodarsko-izobraževalnega društva" 301 knjiga. Glejte, nasprotniki, tako se na Vurbergu ljudstvo „poneumlja." p Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Slov. kat. izobraže-\ valno društvo „Bratimir" priredi dne 7. febr. v narodni šoli zborovanje s podučnim predavanjem potovalnega učitelja g Pirstingerja. Začetek koj po večernicah ob 7,3 nri. Ob enem se ustanovi odbor, pobira udnina, in sprejemajo j še novi udje. K obilni udeležbi vabi Odbor. Ormož. C. kr. sodnik dr. Fran Pupacher je imenovan za c. kr. tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu. Na nje-: govo mesto pride iz Celja začasno c. kr. avskultant dr. > Rud. Altziebler. Središče. Pri nas se snuje zadružni parni ' mlin. V pripravljalnem odboru so gg. Lovro Petovar, 1 Ivan Kočevar, Maks Robič; podpiral bo podjetje tudi : g. Anton Kosi. Cel mlin bode stal 300.000 K in iščejo : 300 zadružnikov po 1000 K. p V Šikoljah pri Pragerskem. Na dopis, katerega | je prinesel Slov. Gosp. dne 21. januarja 1909, opozarjamo | vse prebivalce iz sikolj in Strgonce. Pri naši slovenski j požarni brambi naj bi bil načelnik Stampfl (!) blagajnik (!) ! Waldhauser (?) in nadzornik Korošec (!) Ali so to naši pri-j jatelji? naši rojaki? Stampfl in Korošec sta zagrizeva Šta-; jercijanca in koliko sta se lansko leto trudila za nemško ! šolo v Cirkovcih. V občino sta skoraj naga in bosa privan-j drala in sedaj naj bota nam kmetom na čelu in naj nas i nadzorujeta in gospodarita z našim denarjem? Nikdar in I nikoli. Kdo je pa Waldhauser, nam ni znano, da ni naš, ! to je gotova resnica in ta bi naj imel našo blagajno ? | Torej možje pozor, da ne zabredete globlje kakor cirkovška ! požarna bramba po kranjskem llberalčku. G. urednik! i drugokrat nekaj o naši šikoljski posojilnici in občinskih dokladah. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Naše bralno društvo je imelo B4. jan. svoj redni občni zbor, ki nam je zopet pokazal velik napredek društva v preteklem letu. Toliko članov nimajo skoro vsa liberalna društva v Ljutomeru, kot naše društvo. Kdor se še spominja, kako je bilo društvo pred 5 leti, kakih 30 članov, razmetano, neurejeno knjižnico, in danes? Nad 800 raznih 'knjig imamo v knjižnici, članov pa šteje 210. Menim, da je malo društev, ki bi v tako kratkem času tako napredovala. Zato pa tisti, ki še niste pri društvu, pristopite, da bo imelo v kratkem Času 300 članov. Tako bomo pokazali, da smo še bolj dovzetni za izobrazbo, ko tista naša inteligenca, ki rešuje domovino v gostilni pri polnih kozarcih. 1 Ljutomer. Kje bo gnezdil čuk? To je sedaj predmet govorov naših liberalnih velikašev s priveski raznih Matijev. Eni ga silijo gori v višave, da bi si pri žarkih gorkega solnca ožgal svoje peruti, drugi pa mu želijo prostor daleč kje v deveti deželi, da bi ne delal škode „Sokolu", ki je, kakor slišimo, v zadnjem času izgubil zopet mnogo perja. To se nam zdi nekam sumljivo, ker sedaj vendar ni tisti čas, ko izgubljajo ptiči perje. Ker je pa nevarnost za možgane teh liberalnih velikašev, ki pa zelo radi zahajajo tudi na nemške šulferajnske slavnosti, jim v pomir-jenje povemo, da bomo to že sami poskrbeli ter jih ne bomo vprašali za njih nasvete. 1 Ljutomer. Ob državni cesti, ki pelje iz Ljutomera proti Središču, se nahaja neka trgovina in gostilna, v kateri se nahaja ptujski „Štajerc". Naših domačih listov ni dobiti. 1 Cezanjevci. Naš g. nadučitelj se zelo trudi razširiti razne liberalne liste. Vsiljuje jih ljudem na vse pretege, toda enkrat pa jo je skupil. Napisal je na list: Naj roma od hiše do hiše. Neka druga roka pa mu je tisto popravila v: naj roma od stranišča do stranišča. Ta jo je pogodil. Za drugo liberalni listi tako niso. 1 Kapelsko bralno društvo imelo je dne 24. jan. v Soli občni zbor. Društvo je štelo v preteklem letu 63 udov. Gmotno stanje društva je povoljno in izkazuje 109 K prebitka. Poleg raznih časopisov se je prebralo tudi okoli 1000 knjig razne osebine. Za tekoče leto se je odbor takole sestavil: g. Jak. Zemljič predsednik; g. J. Cirič podpredsednik; č. g. D. Meško blagajnik; g. Qui. Pertlj tajnik; č. g. VI. Cepuder in g. J. Golob odbornika; g. Jan. Štuhec in g. J. Mihalič knjižničarja. Imena novega odbora so nam porok da bode društvo tudi v tekočem letu «voj namen v polnej meri izvrševalo. 1 Gornja Radgona. Podporo od okrajnega zastopa gornjeradgonskega, ki se je bila razpisala lansko leto povodom jubileja cesarja Franca Jožefa I., so dobili: Anton Hrašovec in Jakob Ferenc, kmetska sina iz Grabonoša žup- nije Št. Jur oh Ščavnici, in Alojz Stnrm, sin c. kr. uradnika < v Mariboru. Na prihodnjem občnem zboru dobijo podporo s učenci viničarskih šol. 1 Trg Gornja Radgona dobi lastno poŠto. 1 Iz Rožičkega vrha. Minoli petek, dna 22. jan. j je bil Franc Vogrinec, tukajšnji naroden trgovec, na svojem posredovalnem potovanju v Rožičkem vrhu. | Pri tem pride do neke hiše, o katere prebivalcih je znal, da se ne sramujejo svojega materinega jezika, in je začel zunaj vpiti: „Heul und Sieg". - Vi, gosp. Vogrinec, zakaj niste ostali v Mariboru? Saj bi lahko tam z mariborskimi renegati vpili Heul und Sieg. Ce Vam smrdijo slovenski groši, le povejte!. Zakaj se sramujete, da Vas je rodila slovenska mati in Vam je oče Slovenec? — Rožnovski. 1 Okoslavci. Naši občini je c. kr. namestništvo v Graiicu priznalo pravico, da sme od c. kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru zahtevati vso korespo-denco, to je vsa pisma, kakor tudi naslove v slovenskem jeziku. C. kr. namestništvo v Gradcu je namreč dalo naše županstvo po c. kr. glavarstvu vprašati, ali smo zadovoljni, da nam c. kr. okr. glavarstvo piše vsa pisma in tudi naslove v slovenskem jeziku in v slučaju, da smo, ali potegnemo naš ugovor, vložen pri c. kr. namestništvu na notranje ministrstvo nazaj? — Tukajšnji župan je dejal, da slobodno, ako se našemu ugovoru stvarno ugodi. C. kr. zastopnik glavarstva je vzel stvar na zapisnik in župan je to novo pogodbo podpisal. Ker pa v rokah za obč. odbor županstvo še nič ni imelo, zahtevalo je od glavarstva povrat ugovora v izvirniku, koji naj jamči črno na belem naše pravice! Zupan je bil pozvan radi tega k uradnemu dneva v Gornjo Radgono — (ne ve se, radi česa tako daleč) in tam je dobil vloženi ugovor na notranje ministrstvo nazaj z zopetnim zatrdilom g. uradnega komisarja, da se naši želji ugodi! Vse bi torej bilo, le ugovor je ostal brez odgovora. Da pa slov. javnost izve, kako se moramo na lastnih tleh za svoje pravice boriti oziroma kako dolgo se moramo truditi za bore malo svojih pravic predno le mr-vico istih dosežemo, javimo v naslednjem delovanje tukajšnjega občinskega odbora. Občinski odbor občine Okoslavci je v svoji seji z dne 31. avgusta 1906 sklenil samo slovenski uradovati ter od c. kr. uradov sprejemati samo slov. dopise in tiskovine, katere pa morajo biti tudi slovensko naslovljene ter je to naznaniti vsem c. kr. uradom. C. kr. okr. glavarstvo pa je občini z odlokom z dne 10. septembra 1906 na podlagi § 90 obč. reda ta sklep prepovedalo, na kar se je občinski odbor vsled svoje seje z dne 30. septembra 1906 pritožil na c. kr. namestništvo v Gradcu. Še le z odlokom od 21. junija 1908 nam je c. kr. okr. glavarstvo v Ljutomeru naznanilo, da c. kr. namestništvo našemu prizivu v štev. 9 651-2 ni ugodilo. Tukajšnji občinski odbor je vzel to prepoved z nevo-ljo na znanje ter sklenil v smislu člena 19 postave z dne 21. decembra 1S67 državnega zakona v javni od-borovi seji z dne 5. julija 1908 vložiti priziv na notranje ministrstvo in sicer: C. kr. notranje ministrstvo za notranje zadeve blagovoli ukreniti, da c. kr. uradi ne kratijo občini v omenjenem zakonu zajamčenih pravic: 1. Po členu 19 postave z dne 21. decem- bra 1867 imajo jezikovno vsi narodi v Avstriji jedna-ke pravice v uradin, v šoli in javnem življenju ter bi bil člen te postave za nas brez pomena, ker bi ne čuval naših, tam zajamčenih pravic! 2. Naša občina je popolnoma slovenska. 3. V ljutomerskem okraju je do 95 odstotkov Slovencev, torej tudi večina slovenska in ni težko c. kr. uradom ljudstvu ugoditi. 4, Plačujemo tudi mi materijelne in krvne davke, kakor nemški narod, zato zahtevamo,, da se nam od c. kr. uradov, koje pomagamo v našo in države korist vzdržati, ne kratijo naše pravice. ~5. Državno sodišče je že v razsodbi z dne 3. julija 1906 broj 264 razsodilo, da se vse v členu 19. drž- zak. z dne 21. decembra 1867 za državljane določene pravice nanašajo tudi na občine, iz tega sledi, da morajo c. kr. državni in deželni uradi občinam dopošiljati ravno tako v njihovem jeziku uradne reči, kako državljanom v njihovem. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve blagovoli blagohotno ukreniti, da se naše v postavi utemeljene in potom jasnega razuma dokazane pravice ne kratijo ter zapovedati, da c. kr. uradi, koji imajo z nami opraviti, nam pošiljajo vse uradne zadeve v slov. jeziku. — Občinski odbor Okoslavci, dne 5. julija 1908. Nemec, župan. — C. kr. namestništvo je torej vsaj deloma spoznalo, da je naš priziv, koje-mu ni ugodilo, pravičen in da ne zahtevamo nič drugega kakor svoje pravo. Upamo, da pridejo c. kr. uradi do prepričanja, da z nemščino kot uradnim jezikom Slovenci ne bodo nikdar zadovoljni! 1 Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo U. t. m. v gostilniških prostor b g. Sršena zabaven večer. Na vsporedu je: igranje na klavir, šaljivi moški in meš. zbori, solospevi, dvospevi, šaljivi kupleti, šaljiv srečolov, itd. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Prijatelje glasbe nljudno Vfcbi odbor. Slovenjgraikl okraj. s Slovenjgradec. V Podgorju je umrl v ponde-ljek, dne 25. januarja t. 1. v silno hudih bolečinah posestnik Franc škodnik. Umrl je najbrž vsled za-strupljenja. Imel je večkrat prepire v domači hiši in je živel v prepričanju, da ga lastna rodbina zasleduje. Skušal si je že večkrat vzeti življenje. Enkrat se je obstrelil in enkrat poskusil obesiti, pa so ga Še pravočasno rešili. Tokrat se je najbrž sam zastrupil. s V Vuhredn je dne 31. januarja umrl in bil na Sveč-nico pokopan nekdajni vojak v armad; slavnega vojskovodja Radetzky-ja, Soinig; dosegel je visoko starost 85 let. Pred nekteremi leti je zgubil popolnoma pogled in posluh ter vžival podporo župnijskega ubožnega zavoda in prispevek iz srenjske blagajne. N v m. počiva! s Velenje. Nov posilinemški obrtnik se je naselil z novim letom v Velenju v Lempelnovi hiši. Našim posili-Nemcem ni bilo dovolj, da imajo že enega svojega peka Sakuschegga, dobili so iz Šoštanja še drugega Kurnigg-a, ki tudi cuker in kafe prodaja, ker nemška trgovca ne moreta „folgat". Ali so dobili posili-Nemci Kurnigga zato, ker Sjajkus/chegg sam ni mogel dovolj kruha speči velenjskim posili-Nemcem, ali morda zato, da dobi Šulferajnska šola nov prirastek, (ker Kurnigg je seveda kot šoštanjski Nemec dal svoje otroke v nemško Šolo), tega ne vemo povedati še danes. Nekateri so pravili, da so Kurnigg-a dobili tudi iz blagega namena, da bi oškodovali slovensko pekjarijo v Lagerjevi. hiši. Takih pobožnih želj bi naši posili-Nemci že bili sposobni. s Velenje. Že davno nas je v prste skelelo . . . „Ni čuda pri takem mrazu", pravite gospod urednik, pa niste pravo zadeli. Zakaj segate v besedo? Kaj mraz! Saj ga vsak čuti, vendar ne bomo o njem v Gospodarja pisali? Kaj delajo naši nemški trgovci, veste, to nas je v prste bodlo. Nekaj časa Smo mirno gledali, zdaj je pač preveč, mi kmetje nočemo, da nas na cesti lovijo in napadajo naši nemški trgovci, kajkor to delajo sedaj, samo, da ja ne bi kdo Šel k I Valenčaku kupovat. Ce gre kmet ali kmetica po trgu, i že prileti kdo iz nemške trgovine, če ne kar dva ali • trije in začnejo prigovarjati in kar siliti in vleči v ! štacuno: Vi bote ja pri nas kupili. Ce Vam na pol j zastonj damo, samo da bodete pri nas kupili. Zopet | drugim: Vi se pa boste nas starih držali. Vi morate I pri nas kupovati. Pa jim je odločno odgovoril kmet: ; dozdaj sem moral pri Vas kupovati, ker nisem mo-; gel drugje. Za naprej se bom pa moral našega na-i rodnega trgovca držati. Zopet druge kar vlačijo v i štacuno, ker ob vsakem voglu čaka eden. Nekim že-| ninom so kar torbe in koše pobrali, liotec jih prisili-; ti, da kupijo pri njih. Pa vseeno niso kupili. In zgo-j di se, da tistim, ki so kupili pri narodnem trgovcu, s j prstom pogrozijo, ali pa vpijejo za njim: Cujte, zakaj ! pa k nam ne pridete? Kaj je pa iskala vaša žena i včeraj pri Valenčaku? so vpili za kmetom. „Za svoj j denar lahko kupimo, kjer hočemo", se je moško odre-I zal kmet. Vendar je pa mnogim to lovljenje, to si-j ljenje sitno, kakor pravijo in se skušajo izogniti, da j jim ni treba mimo nemške štacune. Kateri pa tu nič : dolžni niso in vedo, da za svoj denar lahko kupijo, j kjer hočejo, se pa tudi tega „lova" ne bojijo. Človek i ne bi verjel, kaj si vse nemškutarski trgovci vzupa-jo, da bi ljudi odvrnili od narodne trgovine. Za danes smo bolj milo pisali, ker je v prvič. s Kmetje v okolici velenjski, kupujte pri narodnem trgovcu Valenčaku. Zavedajte se svoje narodne dolžnosti! Konjiški okraj. k Konjice. No, ast'n! že dolgo in željno smo pričakovali takega dopisa iz Konjic, kakor je v „Gra-zer Tagblattu" z dne 26. prosinca t. L Duhovsko in državno oblast se tam kliče na pomoč zoper „Kmečko hranilnico in posojilnico" in zoper g. kaplana, ki je tako dober, da v svojih prostih urah brezplačno pomaga pri poslovanju Kmečke hranilnice in posojilnice ter je celo začasno prepustil eno svojo sobo v ka-planiji za urad. To je namreč veliko hudodelstvo v očeh naših prevzetnih, od slovenskega denarja spi-tanih, pa še bolj „kunštnih" nemškutarjev, če kdo kaj zastonj stori za slovenskega, dobro krščanskega kmeta. Sicer pa hvala ti lepa, o preljubeznjjvi dopisnik, in še prosimo te celo, označi Še večkrat kaj o naši hranilnici in posojilnici, morebiti Še tudi v „Štajercu", ker s tem nam delaš najboljšo reklamo. Napis smo si tudi že naročili; hvala, da si nas opomnil; bodo vsaj naši slovenski kmetje tem bolje vedeli, kam naj nosijo svoj denar varno nalagat, in kje si posojil jemat! Seveda, vi vstajate, nas pa je strah! ? k Konjice. Podpisani odločno zavračamo napad v „Grazer Tagblattu" od dne 26. prosinca t. 1. na našo „Kmečko hranilnico in posojilnico" in na našega g. kaplana. Pač pa se zahvaljujemo g. kaplanu, da žrtvuje svoj prosti Čas ter nam brezplačno pomaga pri poslovanju, kakor tudi, da nam je brezplačno prepustil v kaplaniji svojo lastno sobo začasno za urad naše „Kmečke hranilnice in posojilnice". — Konjice, dne 31. prosinca 1909. — Anton Toman, načelnik. Ignac Potnik, Anton Stebernak, Jan. Bezget, Jurij Klančnik, J. Rudolf, odborniki. k Oplotnica. Pri občinskih volitvah so zmagali pri nas posili-Nemci v I. in III. razredu ter s tem dobili večino v občini. k Kebelj na Pohorju. Znano Vam je, gospod urednik, da je bila lanska letina na vinu zelo bogata. Tudi pri nas niti stari ljudje ne pomnijo takšne letine. Mnogi so dobili te „,rajske" kapljice precej črez domačo potrebo in tega nameravajo prodati-. Toda kupcev ni in ako pride kateri, pa skuša dobiti vino popolnoma po nizki ali bolje rečeno po slepi ceni. Pa naši ljudje si vedo tudi drugače pomagati. Držijo se gesla: svoji k svojim. Namesto da bi tujcu za slepo ceno prodali vino, pa se rajši vaški fantje in tudi | možje, kateri nimajo vina doma, dogovorijo in namesto | da bi šli v oštarijo ali pa v žganjarno in si tam kvarili dušo in telo med spridenimi tovariši in pa z žgan-| jem, zložijo raje primerno svoto denarja skupaj in ta-: ko potem oni kupijo nekaj vina, pri katerem se potem zberejo ,v kakšni kmečki hiši. Tukaj se potem kratkočasijo in prepevajo lepe slovenske pesmi, in če se tudi včasi malo zasučejo, kdo bi jim zameril? Z mladeniči se veselijo tudi stariši in tako je cela vas v prav poštenem veselju. Tako je bilo pred kratkim v I neki mirni vasici na Keblju, kjer prebivajo pošteni : in miroljubni ljudje, kameri nočejo svojega denarja . zapravljati po oštarijah in žganjarnah. To je pa ne-kega ničvredneža strašno jezilo. Od žganja pijan si je domislil nekoliko laži in te poslal listu „Sloga" V. tem dopisu zavija resnico, priobčeno v dopisu iz Keb-j lja na Pohorju v 27. št. „Našega Dbma", namreč, da i je tukaj zelo razširjeno žganjepitje. Dobro znani dopisnik „Sloge" pa pravi, da v primeri z drugimi ni tako, da bi se jim to moglo v časnikih očitati." Sedaj pa poglejmo, ali ni to dovolj, ako se v nedeljo ali I praznik cerkev z žganjarno zameni in se tam tako-: rekoč pridiga in sv. maša zapije? Žganje oziroma i žganjepitje je krivo, da so nas prejšnji g. župnik A. Kolar zapustili. Žganjepitje je krivo, da se tudi pri nas posestva pogrezajo v dolgove. Žganjepitje je krivo, da se nahajamo pri nas v narodnem oziru tako-rekoč v egiptovski temi. Nekateri gredo k večerni-cam pijani, v cerkvi uganjajo razne burke, potem pa še obkladajo zunaj mirne ljudi z raznimi priimki, kakor je to tudi znani dopisnik /„Sloge" pred kratkim storil. Potem pa še piše in druge podučuje, kako je treba delovati za narod. )To delo se nam zdi ravno takšno, kakoršno je bilo onega tatu, ki je sam vkra-del blago, potem pa je klical množici: „primite tatu!" in na ta način potem pravici ušel. Toda mi dobro vemo, na kateri strani je poštenost in pravo delo za ljudstvo, na kateri pa nesramno obrekovanje. Dopisnika „Našega Doma" pa prosimo, naj si tega ne jemlje v zlo, ampak naj deluje po začrtani poti naprej. Več faranov. k Prihova. Pozor gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta! V četrtek, dne 11. februarja pride na Prihovo vsem dobro znani (zdaj že odlikovani) g. potovalni učitelj Jelovšek. Predaval bode v novi šoli. in sicer vsem gospodarjem in mladeničem dopoldne ob 9. uri. Popoldne ob 542. uri pa bode govoril gospodinjam o svinjereji in o perutninstvu. Pridite vsi ! k Prihova. Lažnjivemu in hudobnemu dopisniku „Štajerca" za odgovor se daruje „Kmečki zvezia 2 K in obmejnim Slovencem 2 K. k Loče. Gospod Friderik Rosina eonolog v Ločah pri Konjicah, je imenovan za učitelja kmetijske šole v Pisencu na Moravskem. Čestitamo! Celjski okraj. c Kmetijska podružnica na Dobrni ima svoj občni zbor v nedoljo, dne 7. febr. po večernicah v hotelu Orozl. Na občnem zboru govori potovalni učitelj g. Goričan o gospodarskih ia kmečkih zadevah. c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo 7. febr. ima mladeniška zveza važen shod, h kateremu so povabljeni vsi peterški mladeniči, zlasti še tisti, ki so že bili na tujem. — Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter priredi 9., 10. in 11. febr. pri Sv. Petru poučen tečaj. V toiek bo govoril ob 9. uri predpoldne in ob 2. popoldne potujoči učitelj Jelovšek o živinoreji, v sredo ob 9. uri predpoldne bo poučeval vinarski inštruktor ritamberger o vinogradništvu in opozarjal na glavne pogreške. V četrtek ob 9. predp. bo razpravljal kletarski nadzornik Bele o gnojenju in o napravi pravilnih gnojišč, popoldne ob 2. pa o gojitvi in o sajenju sadnega drevja. Udje podružnice, posebno pri Sv. Petru, udeležujte se polnoštevilno poučnega tečaja! c Vransko. Novi prerok je v dosedaj tako mirnem in prijaznem trgu Vranskem vstal, in je svojo luč v 16. št. /„Narodnega Dnevnika" razkril, s katero je hotel meni moje stališče razsvetliti. Pa poglejmo, kako. Začne svoj liopis: Bodoče deželnozborske volitve mečejo svojo sonco tudi že v naš kraj", pa kam ie padla ali pada ta senca, da je nikjer ni videti, morda je pa vsa padla na pamet dopisnika in mu jo tako zasenčila, da je mogel toliko neresnice skupaj skvasiti. — Piše dalje: „večinoma se je vi veliko priznanje in veselje vseh faranov le božja beseda ozna-njevala;" čudna velikodušnost, da priznava še „le večinoma" — ko ga pa nikdar v cerkvi ni — če p;a le večinoma, kaj se pa drugikrati razlaga, morda kako se spoznavajo taki plitveci? Saj je tudi to potrebno in hvaležno delo. — Gorostasno nadutost in domišljavost pa kaže dopisnik, ker piše -v imenu vseh iaranov „priznanje in veselje"; kdor je tako osamljen, mu bolj pristoja ponižnost, drugače bi ga lahko vsled nadutosti zadela usoda žabe v basni, ki je svojim to-varišicam vsiljevala, da je velika kakor vol, ki se je ob mlaki pasel — in se je napihovala tako dolgo, da je počila. — Očita dalje, da se je moj pridigarski plašč po nekem vetru zasukal za politiko, volitve, in ne vem kaj vse je „nenavzoč", le v svojem preroškem duhu iz mojih pridig slišal. Vprašam pa dopisnika, če je vsled teže sence deželnozborskih volitev zmožen človeško misliti in govoriti: povej s katero besedo, da „besedico" sem kedaj le količkaj ciknil na politiko, s katero namigaval na volitve? Dokažite ti in tvoji poročevalci iz mojih besed resnico tvoje |trditve, drugače ostanete, kar ste, milo rečeno klevetniki. — Da sem omenil o priložnosti liberalen laški list „II tele-fono", ki je prinesel psovalno pesmico na Zveličarja in klical „vdari «as s potresom", je to že politika, namigavanje na volitve v celjskem okraju? S katero besedo sem pa rekel, da je bila ta pesmica vzrok katastrofe v Siciliji? Kaj ne, tvoji „liberalski" duši bi dobro djalo, ako bi liberalni list in njega zaščitnike i. c. liberalce hvalil. In ker dalje pišeš, zakaj je Bog tudi porušil toliko cerkva itd., je dokaz tolike nevednosti, da ti svetujem — saj pri omikanih ljudeh «starejši mlajšim" svetujejo — pojdi in „prosi" šolarčke, saj imaš priložnosti dovolj, da ti razložijo sedmo prošnjo očenaša, da se s svojo nevednostjo zopet ne osmešiš pred svetom, naroči pa tudi svojemu cerkvenemu poročevalcu, naj drugokrat ne sedi na ušesih in naj pazljivo posluša, da bo slišal moje besede in njih stik razumel, da te s krivim poročevanjem ne bo zopet zvo-dil iskati si lovorike tam, kjer si dosegel le pomilovanje, celo ogorčenje nad neosnovanim napadom in grdim zavijanjem. Kaj ne, hotel si zdelati mene, a zdelal si samega sebe. Najbolj, recimo naiven, pa je v dopisu zadnji stavek: „Ce pa hoče delati politiko, potem jo naj dela zunaj cerkve in naj pride na politične shode, ki so vsakemu pristopni". Ljuba dušca, jaz pa tebi rečem, hočeš resnico slišati in resnico o mojih pridigah pisati, pridi v cerkev, je bolj pristopna, ker ima šest vrat, lahko bi 5e že bil preštel — v cerkvi se ti ne bo tako godilo, kakor bi se meni na vaših političnih shodih, kjer oplju^ate in Še celo z gnjilimi jajci omečete tiste, ki se popolnoma z vami ne vjemajo. — „Si tacuisses", ti je znan ta pregovor, ravnaj se po njem! Za moj ugled in spoštovanje bom že jaz skrbel, ti skrbi za se, da ga boš imel. — Učitelji — na katere je sum letel — so s častno besedo potrdili, da niso v nobeni zvezi z dopisom iz Vranskega v št. 16. „Narodnega Dnevnika", zaidevajočim mojo osebo. — Frančišek Irgl, župnik. c Gotovlje. TukajŠna prostovoljna požarna bramba je imela v soboto večer, dne 30. januarja svoj letni občni zbor. Sedaj šteje nad 80 izvršujočih Članov. Izvolil se je tudi zopet stari društveni odbor in vodstvo. Le tajnika so odstavili, ker ni hotel sodelovati, odkar je požarna bramba pokazala svoje politično, strankarsko lice in se korporativno udeležila slavij a zmage „Narodne stranke" v Žalcu. Požarna bramba je vsakemu kraju najpotrebnejše in vsega priporočanja najvrednejše društvo, ker je namenjeno bližnjemn pri elementarnih nezgodah v pomoč; brez razlike stanu in narodnosti. Zato se pa tudi mora ogibati strankarstva, da si ohrani obče zaupanje. Upamo, i da se v tem oziru posihmal tudi pri nas zboljša. c Sv. Ema. Sestanek Mladeniške zveke pri Sv. Emi dne 31. januarja je bil lepo obiskan. Otvoril ga je ipredsednik Mlad. zveze. Franc Ogrizek, ki je po imenitnem nagovora do navzočih oddal besedo domačemu organiziranemu iantu Ignac Simoncu. Nato povzame besedo res nadarjen in prepričevalen govornik in razlaga v doigem govoru, kako naj spoznavajo mladeniči svojo vrednost in dolžnost. Razlaga tudi pomen naših društev in veliko korist, ako se bode- jo iantje izobraževali vedno bolj in bolj, bodo gotovo tudi enkrat veljavni možje, kateri bodo branili vero in mili naš slovenski narod. Nadalje deklamira dijak Jos. Savino pri Pristovi Gregorčičevo „Oj z Bogom ti planinski svet". Potem so se še ponavljale razne deklamacije, kot: „Eno devo le bom ljubil" itd. Nar zadnje Še sporoči tajnik Mlad. zveze pozdrave dopo-slane od več podpisanih visokošolcev iz Gradca, posebno od domačega visokošolca g. Antona Ogrizeka, kateri nam želijo mnogo vspeha in nas opominjajo k izobrazbi, ter omenja zbranim zborovalcem še razne koristne stvari. K sklepu Še razni potrebni opomini predsednika Mlad. zveze, in nato pa zaključek tega velevažnega mladeniškega sestanka. c Dramlje. Lušno je v Dramljah. Kri teče burno po žilah za pravico in vero. S pritožbami zoper trikratne imenike smo za novo občinsko volitev dne 11. februarja trumam ¿izpuščenih priborili Molilno pravico, več neopravičeno vpisanih je moralo iz imenikov ven. Delo ni bilo zastonj. c Sv. Štefan pri Žusmu. Naš gospod župan, se silno jezijo na vse tiste, kateri so se pritožili na okrajno glavarstvo zaradi napačne delitve krme in slame, katero je država odločila po suši poškodovanim živinorejcem. Tudi za nas Sentštefančane je odločila 70 stotov krme in 40 slame. Razdelila se je pa krma le tistim bogatejšim kmetom, ki imajo že denar v posojilnicah, revnejšim posestnikom pa nič, če tudi so prosili po štirikrat. To je ljubezen do bližnjega^ o Laško. Konkurz je napovedal trgovec Alojzij Pajer v Ložah pri Rimskih toplicah. c Marija Gradec pri Laškem. Dne 27. januarja so bile razpisane pri nas občinske volitve, za vse tri razrede, a radi obilne udeležbe v tretjem razredu nista mogla ostala dva razreda voliti isti dan, ampak v soboto 30. jan. V tretjem razredu so bili s pomočjo tržkih Nemcev izvoljeni trije pristaši Narodne stranke. Druge posebnosti siccr ni bilo kakor to, kar pa je že tako stara navada, da so se združili liberalci in Nemci. Gospod nadučitelj Slom šek, trkajte se na svoja narodna prša! Št. Jurij ob juž. žel. Občni zbor kat. bralnega društva se je dne 17. jan. t. 1. ob mnogobrojni udeležbi res krasno izvršil. Iz raznih poročil tajnika, blagajnika in knjižničarja se je videlo, kakšnega velikega pomena je takšno društvo. Po poročilu blagajnika poročam, da je imelo društvo v letu 1908 prometa nad 1000 kron, preostanka v blagajni pa 118 K. Knjižničar je poročal, da se je prebralo društvenih knjig okoli 3000 in 12.000 št. raznih časopisov. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje: Klanjšek Ivan, predsednikom; Ferdinand Zgank, podpredsednikom; Ivan Bogovič, tajnik: Raztočnik Valentin, blagajnik; Krajšek Ivan, knjižničar; Grzina Franc, MikuŠ Valentin, Aužner P., Trebovc Fr. odborniki. Po občnem zboru je bil tamburaški in pevski koncert. Pristopilo je ta dan veliko novih udov k društvu. Vsi, kateri še niste v bralnem društvu pristopite vanj, ker vam nudi toliko lepega berila. c Kmetijska podružnica v Šmarju pri Jelšah priredi dne 7. svečana 1909 ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Habjan-a občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika in tajnika. 2. Sprejem novih udov. 3. Slučajnosti. Prosi se, da se to v prvi novi številki Vsšega cenjenega lista naznani. c Novaštiita pri Gornjemgradu. Ne bi se pečal z dopisnikom „Narod. Lista", če ne bi v št. z dne 14. jan. t. 1. izrekal neke Čudne grožnje. Zato, da gospod nadučitelj Ivan Kelc ne bo mislil, da se je sploh kdo in posebej še podpisani ustrašil njegovih besed, da si bo vedel iskati miru, le zato se hočem nekoliko pečati z njegovimi dopisi. Gospod nadučitelj Ivan Kelc! V „Nar. Listu" z dne 31. dec. 1. 1. pravite: „Niti mislil nisem, (da bi mogel g. župnik kaj objavljati o bližnjem, dokler se ni zadostno osvedočil o resničnosti kakšne zadeve." Ko ste te besede zapisali, ste pa celo pozabili, da ste pustili one številke „Nar. Lista", v katerih se je odgovarjalo na dopise „Slov. Gosp.", do-poslati župniku v Novištifti, ki Vam je eno tako številko vrnil po pošti, ker ni bila na pravi naslov poslana. Kako se strinja Vaša „misel" in Vaše ravnanje? Tudi ste že od 31. dec. 1908 do 24. jan. 1909 pozabili, kaj ste zapisali in v tej zadnji številki pišete: „Dovolj mi je, da sem dosegel to, da vsaj vem, kdo je ta ljubi moj „prijatelj", ki mi želi „prav mnogo let miru!" S temi besedami zopet kažete svoje prepričanje, da sem jaz pisec vseh dopisov v „Slov. Gospodarju", ki so se tikali Vas in Vašega delovanja. Gospod nadučitelj! Kje je logika? V štev. „Nar. Lista" z dne 31. dec. 1908 pišete: „Od takrat ne pošiljam nobenih novin na dom k oddaljenim strankam — naj v nedeljo po sv. maši pride vsak po svoj list k meni. . . . , . Kdor pa od oddaljenih strank ne bode prišel v teku osmih dni po svoje novine, bodem jih vrnil upravni-štvom z opombo, da se ne sprejmejo." Po teh besedah pa si upate nekaj vrst nižje zapisati besede: „,Svoje-voljno še nisem ničesar — ukrenil". Logika! logika! Kar se pa tiče grožnje, da bodete tožili, se pa še menda spominjate dne 29. jan. 1908, ko sem Vas prosil, da bi me tožili. Ce Vam je sedaj prišlo veselje za to, sem vsak dan pripravljen še bolj razločno povedati pred pričami, kar sem tedaj povedal, da ne bo stvar zastarana. Tako se rauzumemo. Sicer pa: Lahko noč! — Gothard Ferme, župnik. c K. s. izobraževalno društvo v Loki pri Zidanem mostu ima dne 7. svečana, takoj po vefiernicah, svoj redni letni občni zbor po običajnem vsporedu v prostorih g. Josipa Jenčič. Predstavljala se bode tudi igra dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. — K obilni udeležbi vabi Odbor. c Bralno draštvo na Ljabnem ima svoj občni zbor v nedeljo 7. febr. po večernicah v gostilni g. Petka. Bretlikl okra). b K socialnemu tečaju v Brežice!] Fantje in možje, zlasti mlajši, ne zamudite lepe priložnosti, ki vam jo nudi omenjeni poučni tečaj prihodnji pondeljek in torek! Pridite zlasti iz bližnje okolice v obilnem Številu poslušat izkušenih učiteljev o zadevah, ki vaa vse morajo živo zanimati. Pa tudi posamezne občine' celega okraja naj bodo vsaj po enem udeležencu za-I stopane! Stariši, svoje odrasle sinove pošljite v to za i življenje in javno delovanje moških važno šolo! Dekleta, navdušujte svoje brate, da ne ostanejo doma. — Zunanji udeleženci se naj Čim prej prijavijo, ako žele prenočišče imeti priskrbljeno. b Brežice. K. s. izobraževalno društvo v Bre^ žicah se je v nedeljo ustanovilo ob mnogobrojni udeležbi. Govoril je o njega namenu g. dr. Ivan Benko-viČ. Za predsednika je izvoljen posestnik Janez Novak; za odbornike pa: Jan. BrataniČ, Jož. Goličt Jož. Kežman, Fr. Lapuh, Jož. Pečnik in Fr. Spind-ler; za pregledovalca računov Mart. Šetinc ter Jafl. FerenČak. Želimo mlademu društvu krepko rast, saj ga čaka obilo dela. Zato pa pristopajte v obilnem Številu, zlasti še vi, fantje in dekleta, tako da si boste v društvu kmalu lahko osnovali svojo mladeniš-ko in dekliško zvezo, ki bosta v vnetem in navdušenem delu med seboj tekmovali! b Bizeljsko. Vse tri tukajšnje šole so zaprte zaradi otroških bolezni. Šola v Stari vasi je zatvorjena že en mesec. Otroci bolehajo na škrlatinki, difteriji, zdaj so se pa pojavile še ošpice. b Sromlje. Sprejmite, gospod urednik, tudi od nas nekaj novic. Lansko leto smo pridelali obilo vina in smo ga letošnjim cenam primerno Še precej dobro prodali. Popravili smo tudi cerkev, ki je že bila res popravila potrebna. Letos pa bomo imeli na spo* mlad občinske volitve. Mislim, da nas pač ne bo mnogo strank si nasproti stalo, ako nas nekatere osebne razmere ne bodo razdvojile. —• Stajerčijancev ni pri nas, razun dveh, katera pa Še nikdar nista vinarja za list plačala, pa pustimo ju, ker sta zadovoljna, da ju v miru pustimo. Pač pa smo bili preplavljeni od Božiča sem z „Narodnim Listom". Kdo nam ga je priskrbel, to vemo; zavednejši smo list takoj vrnili;: nekateri ga Še sprejemajo. Ko sem nekoč vprašal enega teh, ki ga še dobivajo, ali si je list naročil, mi odgovori, da ne, in ko sem ga nadalje vprašal, zakaj ga potem še sploh sprejema, ker ga bo moral plačati, mi pravi: „Kdor mi ga je naročil, ga naj tudi plača, jaz si ga nisem naroČil, pa ga tudi plačal ne bom." Čestitamo „Narodnemu Listu" in njegovemu posredovalcu v Sromljah. b V Rajhenburgu je umrl učitelj Viktor Jamšek. b Zdole. Zdolski posili-Nemci že pišejo nekaj o tukajšnjih občinskih volitvah, ko Še vendar nobena duša ne ve, kedaj bodo volitve. Slovenci zganite se !i Pišece. Dne 27. t. m. -se je ustanovila Kmečka hranilnica in posojilnica, v katere načelstvu so naj-odličnejši možje cele župnije. Za načelnika je bil z navdušenjem izvoljen g. Franc Gerec, trgovec v Pi-šecah; Člani načelstva so: gg. Anton Srabočan, župnik v Pišecah, Franc Podvinski, posestnik v Blatnem, Kari Retzer, poštar v PiŠeoah, Franc Grego-revčič, posestnik v Malem vrhu in Franc Agrež, posestnik v" Pišecah. Ustanovitelji so zložili 45 K za šentiljski dom ter s tem pokazali, da se živo zanimajo za obmejne Slovence. Prvemu novemu denarnemu zavodu v novem letu želimo najlepši uspeh. b Za S. K. Z. se je nabralo med člani načelništva posojilnice v Koprivnici in od drugih Koprivničanov in Rajhenburžanov ob priliki letnega zaključka računov posojilnice 10 K. b Videm ob Savi. Slov. kat. izobr. društvo na Vidmu priredi v nedeljo 7. svečana igro „Dve materi". h drugih slovanskih detel t Kakšni so liberalci. V Istri se je začel boj med starimi in mladimi liberalci, prilično tako, kakor da bi se pri nas bil boj med Plojem in Kukovcem. Medsebojno si očitajo jako čudne zadeve. Tako se očita, kakor poroča „Zarja", po kateri povzamemo poročilo, liberalnemu advokatu dr. Zucconu, da je sprejel za žrtve na Velikem Vrhu 3326 K, žrtvam pa razdelil samo 988 K, o. ostalih pa ne položil računov. Isto tako da ni položil računov od 3800 K, ki jih je prejel za lanske volitve. t Proti Ljubljani. Na občnem zboru liberalnega dijaštva v Gorici so se napredni dijaki izjavili proti vseučilišču v Ljubljani. Sklepali so tako le: „Na kranjskem vlada kleri-kalizem, ki kaže svoj mogočen vpliv že na srednje šole. S tem večjo silo se vrže na vseučilišče. Za to ne dobimo s slovensko nniverzo v Ljubljani ničesar drugega nego slovensko filialko katoliške univerze v Solnogradu". Niti vseučilišča nočejo liberalci, ako bi bilo katoliško. Za narodnost jim ni nič, le liberalizem je trnmpf. Vsak pošten Slovenec mora obrniti hrbet takim ljudem ! Književnost. § Sv. oče Pij X. Ob radostnem jubileju papeževe zlate sv. maše 1858—1908 slovenski mladini po- Stran 6, SLOVENSKI EFOSPOïïXR* L februarja 1909. dal Salezij. To je ponatis lepega Članka, ki ga je lar ni prinesel ¡„Naš Dom". Lično knjižico krasi jako lepa slika sv. očeta Pija X. Ker je to edino delce, ki je o Pija X. spisano v slovenskem jeziku, zato bi naj vsakdo segel po njem. Posebno primerno je darilo za mladino. Čena je jako nizka, namreč 20 v za izvod. [Gospodje kateheti, ki jih naročijo po 100 iztisov, dobijo primeren popust. Naročila se naj pošiljajo na uredništvo „Naš Dom" v Mariboru. § „Dom In svet". Urejujeta dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. Vsebina: Svetovečerni biseri. Črtica. Spisal Venceslav Bele. — Pesem žerjavov. Zložil dr. L. Lenard. — V viharni noči. Zl. Vekoslav Remec. — Beuroitska umetnost na Monte Cassino. Spisal prof. .Ajndrej Plečnik, t— Naša pisarija. Zl. [Anton Medved. — Za Adrijo . . . Povest iz uskoško-benečanskih bojev. Spisala Lea Fatur. — Jaz ljubim boj . . . Zl. G. Koritnik. — Orla. Zl. Vekoslav Remec, — Ipavci. Prilog k zgodovini slovenske pesmi. Spisal Janko Barle. — Božične melodije. Zl. Silvin Sardenko. — Križna jama. Spisal Rudolf Badiura. — Poslednji sen. Zl. Vekoslav Remec. — Sveti večer na Ukrajini. Spisal dr. Leopold Lenard. — Književnost. ,To in ono. Sah. Razlaga slik. — Cena listu ostane kakor prej, namreč: za celo leto 10 kron, za dijake !7 kron. f Najnovejše novice. Instalacija častnih kanonikov veleč. g. dekana Gaberca in dr. Suhača bode 11. febr. ob 8. uri v stolni cerkvi v Mariboru. Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo dne 7. t. m. v gostilni g. Leskošeka zabavni večer. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 v. Studenci pri Mariboru. Naše kat. slov. izobraževalno društvo je imelo minolo nedeljo svoj občni zbor. Odbor se je volil večinoma stari. Društvo deluje tiho m vztrajno ter se je vpliv njegovega delovanja pokazal že v mnogih slučajih. Odposlanec S. K. S. Z. g. dr. Verstovšek je z lepimi in vzpodbudnimi besedami pozival navzoče na delo za narod in vero. Govorila sta tudi v istem smislu delavca Karba in Slomšek. V novem letu pa zopet krepko naprej! Razpisana učiteljska mesta. Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Andražu v Slov. gor. je rapisano mesto stalne učiteljice; prošnje do 25. t. m. Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Marku pri Ptuju mesto stalnega učitelja; prošnje do 21. t. m. Na trirazredni ljudski šoli v Zibiki mesto učiteljice. Na 4 razredni ljudski šoli v Rečici mesto učitelja. Na 5 razredni dekliški ljudski šoli v Hrastniku mesto učiteljice. Prošnje do 28. t. m. Nova katoliška župnija. V Planini se je 1. t. m. ustanovila župnija. Kot prvi župnik je bil umeščen tamošnji provizor Franc Gartner. Državni zbor. V sredo dne 3. t. m. je vložil ministrski predsednik Bienerth jezikovni načrt za Češko. Nemci m Cehi so z nekaterimi določitvami nezadovoljni. Češki radikalci so začeli obstrukcijo in so celo sejo v sredo obstruirali. Danes dne 4. t. m. se seja nadaljuje. Češki radikalci bodo baje ustavili obstrukcijo, le Bienertha ne bodo pustili govoriti, ako bi ta to želel. Sv. Jani na Dravskem polju. Izobraž. društvo priredi v nedeljo popoldne veselico. Prijatelji smeha, pridite v obilnem števila. ^stniea Potrjujemo, da notice Cirkovce-Strassgoinzen ni pisal g. Matijfi Goričan, in da tudi ni z dopisom v nobeai zver.i. Gosp Goričan sploh ni naš dopisnik. — Sv. Florijan pri Gurnjen gradu. Podgorje: Nismo mogli več sprav;ti v to številko. Kar se bo še dalo porabiti, pride v prihodnjo. — Ormož: posebno! — Oplotnica: Tožljivo oziroma prepozno I Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, msmo Schillerstrasee 25. izdeluje sltarje, priinice, podobe in vsa droga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike Itd. Zaloga Iggotevlfenlh nagrobnih spe» 40« menlkov. WW Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo. ""^S Motorje % na bencin ali petrolin, kot izvrsten pripomoček za kmeta ali obrtnika, lahko priučijivi, priporoča s 3 konjskimi silami za 1140 Kron, 4 konjske sile za 1350 K, itd. do 150 P S, motor s 6 konjsk. sil. težje vrste, ima za oddati, tudi mlečno separatorje od 150 K naprej, štedilne kotle do 500 K, gnojne pumpe na keteno, oirkularne in druge žage ter vse druge kmet jske stroje, napravlja domače mline na jekl. plošče ali na umetne kamne za vsako rabo vse pod strogim jamstvom, dopisuje se slovensko in nemško. Josip Božič, strojski stavbenik v Dolini pošta Grafenstein, Koroško. Vabilo k rednemu občnemu zboru Posojilnice y Pišecah, ki se vrši dne 14. svečana 1909 ob 8. uri dopoldne ▼ posojilniških prostorih s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. odobrenje računskega zaključka za leto 1908; 3. poročilo o zadružni re iziji; 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. prememba pravil; 6. sklepanje radi plačila revizijskih stroškov, ter stroškov razglasa v Narodnem gospodarju; 7. Revizija in potrjenje prejšnjih računov; 8. predavanje o zadružništvu. Pripomni se, da za slučaj, če bi ne bilo ob določeni uri zastopanih zadostno število deležev, se bode pol ure pozneje vršil občni zbor pri vsakem številu udov. 96 Posojilnica v Pišecah. Pozor»! Citajl -tBPMJLSUaj^ PozopI KUß® Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — tet as izvrstno in t najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Doiovanje taborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsak i pošto za 2 steklenici 3 K 40 fin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 5e se polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P liininira ■ Junsicaj 656 lekarnarja v Pakracu it. 201. (Slavonija.) Lipov les kupuje Alojzij Zoratti, pozlatar v Mariboru Schmiederer-jeva ulica 3. 54 Učenca, ki ima veselje učiti se za črevljarja, sprejme Anton Trošt, Maribor, Stolna ulica 2. 56 ifOlje® za razne s ti oje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Štefan Kaufmann trgovina z železnino v Radgoni, priporoča 938 peci, štedilnike (Sparherd) in vsakovrstno posodo. Posojilnica v Slov. Bistrici uraduje vsako sredo od 9—12. ure dopoldne ▼ svoji lastni hiši „Hotel AVHTR1JA" in obrestuje hranilne vloge smt ^o 4,|2°|o ~mm Sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov proti takojšnemu izplačilu ali pa kot hranilne vloge z neprestanim obrestovanjem. Posojila se dajajo na zemljišča brez poroštva po 51/2°/0, proti poroštvu na osebni kredit pa po 6%- Prošnje za posojila se brezplačno sprejemajo vsaki dan od 9.—12. ure dopoldne v posojilniČni uradnici, kjer se dajejo tudi druga 74 potrebna pojasnila. Pojasnila o insiratlh daje upravnifitvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko 10 vinaijev. za Loterijske številke. Dne 30. januarja 1909. Trst Line 77 42 5 5 85 18 6 76 V najem se da mala trgovina v neki vasi pri farni cerkvi blizo kolodvora s trgov, pripravo in za čet jem na lepem in velikem prostoru. Več se pozve v upravn. 73 Posojilnica na Dobrni da takoj v najem kovačnico in mlin (poprej lastnina Orozlova) s stanovanjem vred Oboje je na ugodnem prostoru blizu okrajne ceste. Najemnina po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na Posojilnico na Dobrni. 69 V zavodu Marijinih bratov, Gradec Kirchcngasse štev. 1, se sprejme konjski hlapec ki mora vsak dan v mesto mleko peljati, tudi vsa polska dela dobro razume ; letne plače 200 K; en hlapec za tišna opravila, letne plače 180 K, dobro hrano, perilo prosto. Priporočeni od g. duhovnikov, imajo prednost. Skladiščarja išče paromln na Sp. Štajerskem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače, se naj pošljejo pod „Mlin" Celje poštni predal štev. 40. 67 Dečko s 14 leti, od poštenih sta-riše?, se sprejme takoj v službo k goveji živini z letno plačo 7? K. Pod 14 leti se ne sprejme. Istotam se sprejae ena dekla nad 20 let stara z letno plačo 141 K. Prednost ima takšna, ki je bila že v službi in dovršila leto. Sprejme se v Hlaponcih, p. Juršinci, pri Jan. Šeguli. 66 Išče se sedlar in lončar krščan-sko-narodnega mišljenja, ki sta oba dobro izurjena v svoji stroki, da se naselita v večjem trgu Spodnje Štajerske. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo „Slov. Gosp." pod „S. M. V. št. 70." 70 Na proda] je lepo srednje posestvo z lepim sadonosnikom in prostornim dvoriščem, ki je blizu farne cerkve in mesta Ptnj. Na vsaki strani posestva okoli 10 minut so oddaljene velike ceste. Vpraša se ustmeno ali pismeno pii T< mažu Klasinc v Zgor. Hajdinju štev. 27 Ptuj. 23 135 000 cepljenih trt različnih sort sortiran>h kakor: Sjlvanec, Laški rizling in še 11 drugih vrst črnih in belih 10.000. Okoreničenih b;lk, trte so cepljene večine na Riparijo portalis, cena 10O komadov 12 kron, bilke 8 krone 100 komadov. Ceniki na zahtevo. Imam tndi 430 hI vina belega, črnega in rudečega, pošiljam od 56 litrov dalje po 30 v liter. Za poboje se priporoča Josip Cotič, trtničar in posestnik vinograda v Verhpoli p. Vipava (Kranjsko). 28 Urarski učenec se sprejme pri g M. Ilger sin c. kr. zvedenec, Maribor Poštna ulica L 88 Pekovski učenec se sprejme v Jarenini. Dobi tudi plačilo na mesec in celo oprava_40 Priden fant, kateri se hoče kro-jaštva učiti, se takoj sprejme pri Ant. Košar, Maribor, Stolni trg, 5. ___80 Učenec za valčni mlin z mesečno plačo, se sprejme pri Štefan Lešniku v Framu pri Račah. 48 Proda se nov harmonij ameriške vrste, 26 oktavov, 8 vrste jezikov, 12 registrov; harmonij ima jako lep in močan glas, ki bi bil tudi pripraven za kako podružnico. Več pove Iv. Kacin, Otalež. P. Idrija. 46 le oves lep bel, dalje pohorski oves, kakor znano, najbolj rodoviten oves, pošilja 100 kg po 22 K aa kolodvoru Konjice S. Hrepevnik. 77 Ženitna ponudba. Mlad obrtnik na lepem prostoru za obrt, blizu kolodvora, ob okrajni cesti se želi seznaniti v svrho ženitve z dekletom iz boljše hiše, ki bi imela veselje do obrti, in tudi srednjo vsoto denarja. Kdo, pove uprav-ništvo. g Mnogo, mnogo 1,000.000 1 bi že samo v našem cesarstvu letno vej prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževali „Palma*, ki pospešuje opitanje vsakovrstnih peratnih in dojivnih živali, jih obvaruje bolezni in ozdravi sigurno, če so belane za difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja! Priporočam se L E. Weixl, priprav. iKv. živil, Maribor, Zofiji® trg 3. Cez sto priznanj. Prospekt prosto. looi ZU HlfALA. Rodbine dr. Janko Sernec-eva v Mariboru, profesor Koprivnik-ova in dr. Rudolfova se zahvaljujejo iskreno r — i v. i • u _ u__:i_____ :„ u: pevcem .Slovanske čitalnice" v Mariboru in vsem, ki so se ob smrti dr. Janka Serneca, odvetnika v Mariboru spomnili njegovih zaslug ter žalujoče rodbine, in za vso njej izraženo sožalje. Na prodaj je v prijaznem kraja 4 ure od župne cerkve; z 6 orali posestvo, v dobrem redu poslopja in sadonosnik, njive, gozd Več se izve pri Jerneju Trbovc, vas Pod-grad Sv. Jur ob juž. žel. 88 Kivačnica se da v najem na več let z orodjem za 4—5 delavskih moči z vrtom in svinskimi hleii na obljodenem kraju tik mesta med dvema glavnima cestama obstoječa nad 100 let; več se izve pri lastniku Vid Dobič na Bregu pri Ptuju. 89 Učenec se sprejme pri Francu Ferk, sedlar Maribor, Augasse št. 2. 84 Oskrbnik, ki govori nemški in slovenski in je izvežban v vinarstvu, sadjarstvu in trtnici, se stalno sprejme za vinogradniško velepo-sestvo v ljutomerskem okraju. Taki, ki so že oskrbovali tako meBto. imajo prednost. Pismene ponudbe v nadaljno poš ljatev na Jos. A. Kienreich, Annoncen-Expedition, Gradec, Sackstrasse štev. 4 pod „Lohner 37/5." 86 Lei>o posestvo z okoli 4 orali zemlje, lo minut izven mesta Ptuj se takoj proda. Vpraša se pri upravništvu lista. 92 Veliko posestvo v Klenovi, pol ure od Rimskih toplic, v župniji Sv. Jedert. Dovolj travnikov, gozdov in njiv; studenčni vodnjak pod hišno streho, poslopje vse v dobrem stanu, prodam radi družinskih razmer, ceno in takoj. Ferdinand Counar v Klenovi, pošta Rimske toplice. 94 Proda se hiša, visokopritlična, novozidana, s 5 sobami, kuhinjo, 3 kleti, lepo dvorišče, ki se zapre, konjski h'ev za 2 konja, kravji hlev za 2 kravi in svinjaki za 4 svinje. Zraven hiše se proda lep sadonosnik, vrt za sp že, nekaj travnikov in njiv. Hiša leži v trgu Št. Jurju tik cerkve, ima dvojno pročelje in je najbolj primerna za kakega trgovca ali upokojenega župnika. Cena princema, odplačilo lahko. Natančnejše se zve pri g. F. Praun-seis v Št. Jurju ob juž. žel. 98 Učenca krepkega, zanesljivega za trgovini z mešanim blagom, 14 let starega išče Anton Mucha v Metliki (Belokranjsko). 90 Pozor, kmetice In dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo «t rast las, t. j. Kapilar št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gOBti, dolgi in odstranjujejo prhljaj 0°*" kine) na glavi. Cena (franko na, vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, d» se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrao Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priporoča te-le tvrdke: Meveste fn ženini? najdejo velikansko izbiro za obleke in perila v trgovini z manufakturnim in konfekcijskim blagom M. E. ŠEPEC MARIBOR. «rajski trg st. a. Premog in drva prodaja, ter stavi tudi na dom A. VERTNIK trgovina z mešanim blagom, :; premogom in drvami :: Maribor, Koroška cesta. ■sr o j i Ic svojimi Nov« trgovina Fr. Bureš, arar, očalar in "zlatar w Mariboru Tsgstthoffosa cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu bvojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, Brebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :. hitro Izvršijo. :: 1 ^ "^IMS Zakaj t kupujemo pri JOŽEFU DLAKA T HABIBOBU, Tege&ofovi eetts stav. Si. mt Zato! 3» ker 86 tam dobi najboljše blage po najafiU zmi in sicer za jesen velika izbir za raožke in žensk» obie»s, najlepše svilnate robce, predpasnike, ionsko m «ožko perilo, vsakovrstne preproge, vee najboljše visi«. :: :: :: Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak- turnim blagom FELIKS HOP MTAR.IBOR, Poštna ulica št 8. I v veliki zalogi, k&kor tudi aatrace, iivanl, otročje postelje ter oštevata po najnižji cest. Fraso Pieferšek, Mer Koroška cesta št. 10. Marodna == Pri pošti == ffîtrifesr, T^gBthat«^ 8*«ta 48 priporoča raSto sveia pivo, Izvrstna doanča fini« ter ■rale in tople |ell. Mar. Beden. Tovarna za glinske izdelki ===== ¥ Ra£|u - zdelnje s parnimi stroji iz najboljši, večkrtt prealet« gline priinane najboljšo izdali«, kakor: patantivano ISzarezno in vsakovrstno drago strešno opsko, opnbo tat zid za obok», dimnike, rekontra - opsks, plašč* 13 tlak, lončaae eevi iti, po najnižji cen L Zaloga tndi v Maribora, Cssarsit cesta, pri kaaenarjii l. VHasait-''** Slovenske gospodinie!! „Zvezdna" cikorija iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani je res slovenski izdelek. Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu uljndno naznanjam, da sem otvoril v Maribora, Šolska ulica Štev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno brivnico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BERGLES, brivec. Č«i|te!! Velikansko zalogo novega modnega ter volnenega blaga, najnovejše vence in cvetlice za neveste priporoča slovenska trgovina Jos. Druškovič Slovenj gradeč. Varstvena znamka. NEVESTE in ženini za nakup bale in finih oblek se priporoča slovenska trgovska hiša na de-:: belo in drobno :: R. Stermecki Celje. Velikanska zaloga, čudovito nizke cene. Poštne pošiljatve do 20 K franko. "Ri^l nVi 'n ce'em" okraju se priporoča, 'da kupujete MlOV" SliUTlCl svoje vsakovrstne potrebe pri trgovcu S AJLOJZM PIMrJER = pri farni*cerkvi v Slov. Bistrici. Postregel Vam bode gotovo zadovoljno in zanesljivo najceneje. Zaloga vseh strok blaga: za raznovrstne obleke, špecerije, semena, železa, železnine, i. t. d. Kipuje vse kmatijske pridelke. NB. Sprejema tudi zavarovalnino in daje v tem oziru svet. Edina narodna steklarska trgovina FRAN STRUPI, Celje, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. IX» elo — Na drobno! Podružnice Spi jet,. Celovec : : in Trst : : Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- JK Oiir» Kupuje fn pr«daja-.srecke In vete vrat« vrednostnih pnplr- koči račan ter je obrestnje pn čistih * («■ |»» Jev po dnevnem kurzu. - ___Delniška glavnica K 3,000 000. — Reiervnl fond K 30Q OOO._ Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po itirl odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu Rentn) davek plačuje hranilnica stma ter ga ne cdteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šcštarj in Vransko in rezervna zaklada, latera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote * občekoristne in dobrodelne namere za gori navedene ekraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 15C0 K, različnim učnim zavedena in rs ustanovitev slovenske obrtne stiokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske nsmene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ill7ITrČfsicrcl/a lironilturn pri nalaganjn svrjegi denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JU^liUbldjerSKe nramiruce varovance in zahtevajte pri nofflipr vlcJijo prveknt najanaj 4 K. pm$&§wje m se&ljiM» po 5% de 5*/,%, ter i vr»ln«*&-lh papirjev in n& osebni kredit «godnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih osebah prevzame v evoje l&»t proti maleskoetaih gotovih «tio&kov. Prošnje ta vkajišb* M» brapl&ŽSO, «tranka plaže le kotah«. 'Zum. i»c? spo&tdL •«» dskj«j<9 »&s««>nj p*»«*. i»»««ttlliiiöno po Uradni tlans irsak tas*ek in petek dopoldne. «se Ytoj h jroiäje k srejau* rat fei, teü mmii is* ti l—\l ter et i—6. m wS». VABILO k ser- rednemu občnemu zboru Okrajne posojilnice v ORMOŽI registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v soboto dne 13. svečana 1909, ob 11. uri dopoldne v posojilnični pisarni. ■ DNEVNI RED: | 1. Poroč'lo načeli-tva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Prečitanje revizijskega poročila. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev načelstva in nadzorstva. 8. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občen zbor sklepčen, vrši se cb 3. ari popoldne v smislu § 32. pravil drogi občen zbor, kteri je pri vsakem številu sklepčen. Ormož, dne 27. januarja 1909. 88 Načelstvo. Oepijen© trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfankn pri Središča; trsničarska zadrnga v Ljutomeru; trsničarska zadrnga v Žetalah pri Rogatcu ; 866 Ceniki so na zahtev anjo brezplačno na razpolago. Vinogradniki, pozor!! Podpisani naznanja, da ima na prodaj suho cepljene trte I. vrste, in sicer cepljene na R. portalis, Laški r.lček, ilahtnina in šipon fpošip). Cena I. vrste 15 kron 100 komadov, II. vrste zgoraj imenovanih sort 6 kron l03 komadov. Divjaki R portalis 3 krone 100 komadov. " FRANC SLODNJAK, trtnar; pošta Juršinci pri Ptuj-u. Naznanilo. Od 1. do 13. marca se bo vršil na deželni sadjarski in vinarski Šoli v Mariboru vinižarski tečaj. Njegov namen je, da predvsem praktično izobrazi viničarje v vinarstvu in sadjsrstvu. Stavilo udeležencev je dolaeeno na 20. Prosilci za vspre-jem v viničarski tečaj lahko dobijo po razmerju sredstev podpore. Da tike dobijo, morajo to izrecno naznaniti in dati potrditi od občinskega predstojnika 1. da so sami revni posestniki, 2. da so sinovi, ki delajo na očetovem posestvu ali so 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo se mora zglasitvi k tečaju z naznanilom starosti priložiti. Prosilci, ki nc prosijo podpore, morajo to v zglasilnem pismu posebej omeniti. Udeleženci na viničarskem tečaju morajo biti 1. marca ob 8. uri zjntnj tukaj in prinesti seboj trtne škarje in nož za požlahtnenje; lahko pa take tudi v zavoda lepo izdelane kupijo. Zgladiti se treba do 15. februarja na podpisano mesto. Ravnateljstvo Deželne sadjarske in vinarske šole 87 v Mariboru. Kmetovalci, smešile sv»jo živino pred kostolomom in bramorko, ki preti živini vsled suše, s tem, da pridate pravočasno Haznaniio. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Molser na portalis 20.000, Burgunder beli 20.000, SUvanec na Portalis 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in k trenjaki so tadi Rip. Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge. ' Vflfoja]^ ®t_ posestnik in trtnar, Spodcji breg, Ptnj. -- m Wm »XI i» ' HM Glavni trg šte¥. 10. a 1« 1 aoio apno Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tv&rino, tudi za vsa vrat žganja Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg cd 2 K naprej, rogatsko in radajngko kislo .«CHNHfr* vodo, galioo, žveplo in rafije. iso iičli za dobro in solidno postrežbo. Iwi»}»t«ll to ; Kwolüko tukurno druitro. žgano ali usedlina, z zajamč. 38—42% fo*forove kisline. Nekaj dok vsak dan zadostuje, da se prepreči ta bolezen. — Pouk zastonj. Cene nizke. MicL Barthel in dr. DUNAJ X./l. 85 Siccardsbnrggasse 44. Služba organista i» cerkovnika v Leskovcu pri Ptuju je razpisana in se lahko nastopi s 14. februarjem 1909 Dobi jo le samični Cecilijanec, ki ni pijanec. — Več pri cerkvenem predstojništvu. 91 Ofiji;totnl Brtdnik < f ru ¡UftnrtA. Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvona dela 7 St. Ulrich, Groden, . Tirol — se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska Eftioga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski eeniki zastoqj in Branko. Postrežba solidna in hitra.__681 Ceno posteljno perje. • k ; airetca, pnljeneifa K 8 —, pol bele«» K 2 80, balet?» K pr(m» perje mehkega kakor puh K 6-—, velepiiina oglaienega najbaljie rr«te K 8 —, mehkega perja ' rpoha) «i /e&a K 8—, bulega K 10 —, puha K 12«—. od 5 kg naprej poitnine prosto. pranega Narejene (c gdiatim in stanovitnim perjem K 16napol maha K 80mahi K 84 —, pornioa sama K 18 —, 14 —, 16 —, »glavnica K 3 -, 8-60,4— razpošilja po povzetja, zaTojnln» zastonj, od K 10.— napre) poštnine prosto Maks Berger V Dešeoica Htev. 235, Šnmava. Kar ne ugaja,se zameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto. TU k tiskarne it. Ciril» t Msrtbora.