Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 F O R A.F REfSLOVENIA LETNIK XII. — VOLUME XII. TORONTO, l. OlOBER, 1*61 ŠTEVILKA 10 — NUMBER 10 TUDI TROJKA IMA I SAMO ENEGA VOZNIKA Organizacija zedinjenih narodov je vedno bolj ali manj v pre karnem položaju, ker so ideološki prepadi med narodi tako veliki, da jih je težko prebroditi v vsakodnevnih vprašanjih. Komunistični blok n. pr. načrtno ne prispeva ničesar za akcije OZN, ki jih ne odobrava. Na ta način izvaja poleg političnega veta, ki ga sedaj skupščina lanso preglasuje, še gospodarski veto. Za-padne države so tako bolj ali manj prisiljene financirati akcije ki jim-ne prinašajo vedno koristi, marveč včasih očitao škodo. Razmere so se> še poslabšale z nenadno smrtjo njenega tajnika spretnega državnika Daga Ham-marskjolda, čigar služba je bila podaljšana do 1. 1963. Kot je znano, zahtevajo Sovjeti spremembo v tajništvu OZN, po kateri bi bila eksekutiva v rokah treh tajnikov, predstavnikov Zapada, komunizma in t. zv. nevtralcev. Da bi to onemogočilo vsako akcijo OZN, je vsakemu lahko jasno. Sovjeti so za OZN, v kolikor jim pomaga širiti propagando — mnogo zasedanj OZN prenašajo radijske in televizijske postaje s propagandnimi govori Hruščeva in ostalih sovjetskih delegatov— v kolikor pa gre za kako konstruktivno delo, jo sabotirajo, kolikor le morejo. 27. septembra je nagovoril zastopnike porodov »vd^^dnit ZDA J.F. Kennedy. Pozval je, delegate, naj rešijo ustanovo z imenovanjem novega tajnika v dosedanjem okviru. Primerno je pripomnil, da tudi rusko trojko vodi en vodnik in ne trije. Povda-ril je, da je organizacija predvsem v interesu manjših držav, ki potrebujejo učinkovite zaščite mednarodnega prava pred interesi poedinih velesil. Predložil je obrise načrta za razorožitev ter povdaril, da so po obnovitvi atomskih eksplozij, ki so. jih snostransko pričeli Sovjeti, tudi t. zv. nevtralci na zboro-; vanju v Beogj-adu priznali potrebo, da more biti razorožitev nadzirana. Predlagal je, naj OZN razglasi sedanje desetletje za desetletje razvoja ter osredotoči sile na pomoč še ne razvitim deželam. Oporzoril je tudi na kolo nializem, ki ga izvajajo Sovjeti v svoji interesni sferi ter na sovjetske podvige tako v Aziji kot v Nemčiji. ¥ Trst, avgusta. (SLOVENIA — niji pa je baročna tradicija tra-, lišče" ali "glas?'« Pač pa da PRESS) Italijanski založnik An-j jala do 19. stoletja, kateri sta se folklorni ples/ predstavljajo tonio Vallar Ji v Milanu je izdal nedavno turistično brošuro "Ju-goslavia" na 64 straneh dvoko-lonskega drobnega tiska z ilustracijami. Kot je navedeno na-notranji strani prvega lista, je bila brošura prevedena iz danščine, vendar pa pregledana in razširjena. Originalro izdajo sta uredila Hans Joakim Schultz in Torben J. Meyer, a iz vsebine je jasno razvidno, da jo je moral napisati dejansko kak Jugoslovan (Srb) ali pa je bila vsaj napisana z dobesedno uporabo jugoslovanskega uradnega turističnega materiala, ki sta ga dobila urednika na razpolago in se očitno slepo zanesla nanj. Poglejmo, kako je v brošuri prikazana Slovenija. Na nobenem izmed zemljevidov v brošuri niso zarisane meje med jugoslovanskimi republikami. V geografskem in v gospodarskem pregledu Slovenija sploh ni imenovana. V poglavju "Prebivalstvo" na str. 5 in 6 je rečeno, da je "Jugoslavija danes hkrati en narod in mnogo narodov" (popolo). In naprej: ta jugoslovanski narod je Sestavljen iz petih veliki skupin: srbske. uprla v drugi polovici stoletja brata Janez šubič in Jurij Subič (1855—1900), ki sta reagirala na v konvencionalizem in se usmerila realizem". V odstavku pod naslovom "Rojstvo jugoslovanske umetnosti piše: "Prva svetovna vojna ie povzročila globoko preobrazbo in prvič se je po letu 1918 pojavila homogena jugoslovanska umetnost". V naslednjih odstavkih "Kiparstvo" in "Umetna obrt" ni spet niti besedice ne O slovenski umetnosti ne o umetni obrti, pač pa omenjajo "jugoslovanske tkanine", "makedonske odeje" in "ročno tkane izdelke iz Pirota (Srbija), ki da so znani po vsem svetu, ter bazar-ske zlatarje iz "južne Jugoslavije". V skoro dveh kolonah pod naslovom "Literatura" sploh ne najdemo izraza "slovenska literatura", kot tudi ne izraza "hrvaška literatura"/ Govori se samo o "jugoslovanski" in o "srbski literaturi". Pri dubrovniški ni živo jugoslovatfjfo tradicijo". V poglavju Tekaj podatkov o jeziku" se k; prvi stavek glasi: "Uradni zik Jugoslavije je srbohrvaščina Slovenščina in makedošcina sploh nista o-menjeni. - ' Tri strani scposveoene Beogradu in tam zemo med dnn gim, da obstojai tam na Trgu republike Jugolovanski nacionalni muzej, ki ; bil baje ustanovljen pred v c kot sto leti. V njem sta tud galeriji: evropske in jugoslovaske umetnosti. Oddelek starin jsnažarja po pisanju te brošure"autbhtone elemente starodavn jugoslovanske civilizacije" (deli civilta jugo-slava antica). f£ki drugi oddelek prikazuje "jugoslovanski srednji vek". Pa: pa je razstavljeno v posanem oddelku "srbsko slikarsfo v IS. in 19, stoletju"; kar p. organizatorjev: m nič motilo, di ne bi bili organizirali zraven: sekcij, ki prikazujeta "moderno jugoslovansko slikarstvo" h "moderno jugoslovansko kiparstvo". V Novem muzeju v Seogradu je raz- POUK ANGLEŠČINE NA TELEVIZIJI Za novonaseljence, ki se zele naučiti angleščini, bo predvajala Canadian Broadcasting Corporation posebno serijo pouka v angleščini, ki bo trajala 26 ted-n6v. Program bo na postaji ČBLT Toronto (6) in sicer vsako soboto in nedeljo ob 12 opoldne fn ob sredah ob pol dvanajstih dopoldne: Predvajanje ob sredah bo v glavnem kratka ponovitev ■Sobotnega in nedeljskega programa. Poučevala bosta profesor John Wevers in ga. Betty Ful-lerton. Prvo predvajanje polurnih oddaj bo v soboto, 7. oktobra ob 12 uri. Ta, način bo za mnoge bolj ugoden kot večerni tečaji po raznih šolaj, ki se jih mnogi v lastno škodo niso udeleževali. Naslpv programa je; Let's speak English. omenjeno, da spada k hrvaški literaturi, in tuj bralec mora stavljen~"J ^d^evSta "umet-dobiti vtis, da gre za srbsko h- |nost. obsega zlasti makedon-hrvaške, slovenske, r^J^s^, ™no ^ —f in črnogorske. Slovenci smo to-4| ^ -'-J1-- niške vrednosti" rej samo "skupina" v enotnem mo o slovenski literarni ustvar-, , , , . UlnMrt! c^mrt inh. • "7 rpfnrma. jugoslovanskem narodu, ki go- VI. HRVATSKI SABOR V CHICAGU „ . , Vršil se je v dnevih 2. m 3. septembra v največjem hotelu v Chicagu La Salle. Udeležba je bila izredno velika. Prišli so delegati iz vseh delov Amerike, prav tako tudi iz Chicage. Zborovanje sta med drugimi gosti pozdravila tudi kongresnik Clar McGregor iz države Minnesota, (republikanec) in drž. senator Seymor Fox, ki je zastopal demokratsko stranko. Mestnega župana Daley-a, ki je bil odsoten, je zastopal Michael Bilandich. Ti___---.i l v lrateri Kanadski minislerski predsednik g. John G. Diefenbaker govori na letnem zborovanju kanadske odvetniške zbornice v Winnlpegu 1. septembra tJ. Govori je o temi "Pravilo zakona" V razgovoru o Berlinu je dejal, da bi odstranitev zapaclnih sil iz Berlina prinesla posledice za Nemčijo in Evropo, spravil* bi pa tudi v nevarnost svobodo v Kanadi. Taka "nezgoda" bi . bila zelo težko popravljiva. Hrvati radi zopet udeležili te farne procesije. Stari župnik je bil prestavljen, pri novem župniku pa so, tako pravi poročilo, Jugoslovani intrigirali. Društvo Hrvatov je dobilo preko slovenskega duhovnika č. g. Vinka Žaklja sporočilo, da je škofija zabranila nošenje hrvatske zastave v proccsiji. Na telefonsko vprašanje pri škofiji so Hrvati dobili sporočilo, da škofija nima ničesat proti, to je stvar kraje- SPREMEMBA V STALIŠČU ZDA DO NEVTRALCEV Ko je predsednik J.F. Kennedv podpisal zakon o tuji pomoči, je izjavil "Moje mnenje je, da moramo pri upravljanju teh fondov posvetiti veliko pozornost in upoštevanje deželam, ki soglašajo z nami v svetovni krizi'. Izpolnitev tega mnenja utegne imeti usodne posledice za mnoge, ki so sprejemali dolarske podpore od ZDA ter povsod glasovali s komunističnim blokom. Od 24 držav nevtralcev, ki so zborovali v Beogradu, je sprejela največ komunistična Jugoslavija. Tito je sprejel od konca 2. svetovne vojne do 31. marca 1961 $1.362.000.000 kot gospodarsko in tehnično pomoč ter S719,000.000 kot vojaško pomoč skupaj 52.081.000.000. Da je ironija še večja, je treba omeniti, da je del tega denarja izviral iz davkov oseb, ki so zbežale pred Titovo komunistično strahovlado. Jugoslaviji sledi Indija z $1.906.000.000. Ker tudi Tito pridno sekundira Sovjetom, kadar pride do glasovanj v OZN ali do uradnih izjav o perečih vprašanjih, se utegne njegov delež na dolarjih, ki jih ZDA delijo drugim državam, v bodoče znatno zmanjšati. vori, kot je navedeno, tri jezike: srbohrvaškega, slovenskega in makedonskega, ter uporablja dve abecedi. "Šele v XX. stoletju je uspelo jugoslovanskemu narodu ustanoviti enotno državo", se glasi prvi stavek pod Zaglav-jem "Costituzione politica" (Politična ustava). Serbija ima po tam navedenih podatkih 9 milijo-! nov prebivalcev (izmed 17 milijonov v Jugoslaviji, kot je navedeno), torej absolutno večino, medtem ko jih ima Hrvatska kot druga največja enota samo 4 milijone. Za Slovenijo je navedeno, da obsega 796 jugoslovanskega ozemlja (v resnici 896). število njenega prebivalstva ni navedeno. Omenjena je za Makedonijo in pred Črno gro (s 5% jug. teritorija). V resnici obsega Črna gora samo slabe 49« • jugoslovanskega ozemlja. V poglavju "Zgodovina", ki obsega dve strani, se govori samo 0 srbski zgodovini. Omenjeno j c, de je knez Vlastimir leta 830 ustanovil prvo neodvisno srbsko državo, niti z besedico pa ni omenjeon, da so imeli Slovenci že dvesto let prej svojo neodvisno karantansko državo. Se bolj čudno je, da nikjer niti z besedico ni omenjeno, da so imeli tudi Hrvati kdaj lastno državo. Pojma "Sribi" in "Jugoslovani" se zamenjujeta kot sinonima. Na str. 8 piše: "Po sklenitvi miru (1. 1918) sc jc jugoslovanski narod združil, da si je ustanovil svojo državo". Dobra tretjina pregleda govori o dogodkih po letu 1941, med drugim obširno o sporu s Kominforinom in o "važnosti zgleda, ki ga je Jugoslavija dala drugim komunističnim državam vzhodnega bloka". Vpoglavju "Umetnost in literatura v Jugoslaviji" govori odstavek "Freske" samo o srbskih in makedonskih freskah. V odstavku "Stara arhitektura" je samo rečeno: "Najstarejše konstrukcije v Sloveniji so romanske cerkve". Do leta 1900 najde mo poteirt o slovenski umetnosti samo še ta stavek (v dveh kolonah drobnega tiska): "V Slove jalnosti samo tole: "Z reformacijo se je pojavilo v Sloveniji literarno gibanje, katerega začetnik in voditelj je bil Primož Trubar (1508—86), prevajalec novega testamenta v slovenščino. V 17. in 18. stoletju se je literatura dalje razvijala v Srbiji in na Hrvaškem, medtem ko jo je v Sloveniji oviralo katoliško gibanje". Niti besedice več, da o točnosti ne govorimo. Omenjen lii niti Prešeren. Pač pa zvemo, da je sicer že v srednjem veku obstojala "srbska literatura", medtem ko je "bil najvažnejša Osebnost jugoslovanske literature v. IS. stoletju Srb Dositej Obradovič (1742—1811), jugoslovanski Voltaire, ki je mnogo potoval po zahodni Evropi in prinašal nove ideje svobode v svojo domovino". "Največji pesnik Jugoslavije je Črnogorec Petar Petrovič Njegoš", najdemo zapisano nekoliko naprej. Po tem se nam ni čuditi, če čudi v poglavju "Gledališče, glasba in folklora" ne najdemo niti enega slovenskega imena in tudi ne izraza" slovensko gleda- Po dve strani sta posvečeni se; Splitu, Dubrovniku in Skoplju. Ljubljani je posvečeno pol kolone. Le nekaj vrstic več si je zaslužil Zagreb. Obe mesti sta "tipično avstrijski", čisto, dru-. gačni od jugoslovanskih mest. Stoletja podjarmljenosti Avstriji,, 'o zapustila globoka znamenja, ki so posebno očitna v starem delu mesta pred Trgom Republike — beremo v odstavku o, Zagrebu. Slovenija je zanemarjena tudi pri navajanju podatkov, ki bi mogli zanimati turista. Tako na primer pri naštevanju specialnih vin v Jugoslaviji sploh niso omenjena slovenska vina. Toda ta brošura ni edin tak primer. Enako slabo je prikazana Slovenija v celi vrsti turi stičnih phospektov, ki jih izdajajo jugoslovanske osrednja turistič-, ne ustanove, n. pr. v francoščini in angleščini. In pri tem se nekateri Slovenci še čudijo, da nas tujina premalo pozna in ceni, in nočejo iskati krivde za to tam, kjer jo je treba iskati. vnega župnika v Jemepeu. Ko Žbotj&fnrejt^7e=olucijo, v kateri j so se obrnili na bivšern ž*pmka, poziva vse hrvšfanu-' stiann.*., - . .s skupine in organizacije za slogo ( cilju: Svobodna hrvatska država, resolucija daje polno-močje UAH, da poveže in zedini vse, kar hrvatsko misli in čuti. Sabor je izrekel svojo vdanost ameriški vladi in izrekel poziv, da Amerika ustavi prakso dajanja pomoči komunistični Jugoslaviji ker je prepričan, da bo "Jugoslavija" kljub svoji "nevtralnosti" v odločilnem trenutku podprla Moskvo. ■ Kolikor nam je znano, se pripravlja akcija za skupen nastop vseh hrvatskih protikomu-nističnih strank, skupin in organizacij za enoten nastop v "Hrvatskem Narodnem Svetu". ŽIVLJENSKI STANDARD V ZDA IN ZAPADNI EVROPI Po desetih letih gospodarskega razmaha v Zapadni Evropi se je življenska ravan prebivalstva močno približala stanju v ZDA, čeprav ga še ni dosegla. Naslednja razpredelnica kaže primerjavo nekaterih predmetov vsakdanje rabe, ki jih v Severni Ameriki štejemo že med dnevne potrebe, koliko jih poedine države imajo na vsakih 100 prebivalcev: drlava avtov TV aparatov radijev telefonov ZDA.................... 34 30 94 40 švedska ............ ....... 14 8 40 34 Anglija .............. ...... 10 10 29 15 Francija ........... 12 3 24 9 Zap. Nemčija ., 8 7 30 11 9 2 27 30 Belgija ............. 8 5 27 12 t Avstrija ........... ........ 6 2 27 9 Italija ............... ........ 4 4 14 7 Nizozemska ..... ......... 5 5 27 13 ŠTUDENTJE POMAGAJO ŠTUDENTOM The Natioiial Council of Cath-olic Youth in the National Fede-ration of Catholic College Slu-dents v ZDA sta priredila pet tedensko zbirko za graditev vseu-čiliške knjižnice na katoliški uni- verzi FUJEN na Formozi. študentje so zbrali 52.500; ta vsota predstavlja ceno brezalkoholnih pijač, cigaret, kino vstopnic in drugih zabav, ki so se jim študentje odpovedali v postu ter denar za te izdatke darovali v sklad za knjižnico. Konvencija Macedonske Patriotične Organizacije Vsako leto se zbirajo člani Macedonske Politične Organizacije k svojim letnim konvencijam. Bile so n. pr. v Chicagu, Torontu, v Garv, Ind. Letos so izbrali Cleveland za svojo na rodno manifestacijo. Zborovali so v nedeljo v hotelu Carter, katero so napolnili skoro do zadnjega. Vodil ga je urednik Macedonske Tribune" g. Luben Dimitroff. Na teh konvenciji so Macedonci ponovno naglasih svojo zahtevo po neodvisni ma-cedonski državi. — Zborovanja se je udeležil tudi tajnik SNZ iz Chicaga g. Mirko Geratič in spregovoril tople besede v spodbudo. čemu tako? V hrvaškem tedniku "Danica" z dne 16. avg, beremo o delovanju Društva Hrvatov v Bruxelesu v Belgiji. Pokazali so veliko aktivnost. Letos so n. pr. s hrvatsko zastavo na čelu korakali v povorki skozi Bnixeles ob priliki proslave okrožnice Rerum Novarum. Leta 1959 so si nabavili društveni zastavo. Hrvatsko seveda! Prosili so za blagoslov izseljenskega duhovnika. Ta ni imel časa. Zastavo ie nato blagoslovil belgijski župnik iz Jemepega, ki je Hrvate lepo nagovoril. Leta 1960 so se Hrvati udeležili farne procesije v Jemepeu na izrecno prošnjo župnika pod svojo narodno zastavo v hrvatskih narod- je atTfii /...T-ud^CTiiT^razu da bi bilo to mogoče. Ko so nato ponovilo intervenirali pri novem jemepeuskem župniku je ta izrazil obžalovanje, da je do tega prišlo. Bil je namreč infor miran tako e je izrazil, da "hrvatska zastava pomeni cepljenje jugoslovanskih narodov in da zaradi tega ne more dovojiti v procesiji hrvatske narodne zastave". Dopisnik pravi, da Slovenci nastopajo v procesiji pod jugoslovansko zastavo (podčrtali mi). Hrvati v Belgiji dolžijo te intrige izseljenskega duha vnika č. g. Vinka 2aklja. — če je vse to res, samo eno vprašanje: Zakaj tako? Ali mora biti res slovenski katoliški duhovnik vedno priganjač stranke (JRZ) in pa služabnik jugoslovanske ideje? Ali ni bolj primerno, da išče predvsem duše, vse drugo pa pusti drugim. —M.-Č. • Krekove izjave v Santlagu. Na zborovanju Krščanskih demokratskih strank v Santiagu, Chile, je bil zastopan tudi pred sednik SLS dr. Miha Krek. Ko so ga časnikarji izpraševali, jim je povedal, da zastopa Slovensko ljudsko stranko iz "Jugoslavije" (podčrtali mi). V nadaljnjih izjavah je govoril splošne reči, ki jih svet itak pozna (teror komunizma itd.) O položaju Slovencev, o negaciji slovenstva pod komunismom, ki prihaja zadnje čase vedno bolj do vidnih izrazov, ni bilo govora. O Zvezi krščanskih demokratskih strank bi rekli le to: Prav je, da se stranke, ki izražajo kršč. svetovni nazor, večkrat sestane-jo na takih le kongresih in razpravljajo o položaju v domovini in še bolj, kako utrditi resnično demokracijo in kako voditi boj proti komunizmu. Toda —zastopniki mešanih držav (čehoslovaška, Jugoslavija) predstavljajo le države, ne pa narode. Tako dr. Krek pred stavlje le Jugoslovane, ne pa Slovence. Kje so pa Hrvati? Kje so Slovaki? Kaj ti nimajo strank, ki zagovarjajo kršč. demokracijo? Ali bi ne bilo prav, da bi se ti "voditelji" krščanskega demokratizma izjavili enkrat tudi v prid samoodločbe narodov? Ali je to krščanski Slovake in jim ne dovolijo državne samostojnosti? In ali je prav, da imamo Slovenci in Hrvati pravico plačevati le davke, graditi ceste, šole in tovarne na jugu, ter biti v stalni nevarnosti narodnostnega uničenja? Ali nimajo tudi ti pravice biti v imenu kršč_ demokracije enakopraven član v družbi enakopravnih državnih narodov? —M—č. • Vse po starem / Narodni odbor za Slovenijo je zasedal bot*-Predsedstvo m dr.. M. Kreka 2. v tiuenos Airesu i. avguo. Navzoči so bili: dr. M. Krek, dr. Celestin Jelene, Miloš Stare, Rudolf Smersu, dr. Franc Bajlec, Rudolf Žitnik in dr. Franc Mač-jus. Sklenjeno je bilo, tako pravi strankino glasilo "Svobodna Slovenija" z dne lo. avg : "da bo Narodni odbor za Slovenijo vztrajno branil svSjo lo-šeclanjo politiko in z vsemi možnimi sredstvi organiziral slovensko politično emigracijo, da jo vključi v borbo za rušenje komunistične 'diktature, priznanje demokratičnih svoboščin in uvedbo demokratičnih ustanov v domovini". — Precej fraz,' toda brez jedra. Vzbuja se vprašanje o demokraciji. JRZ (sedaj menda SLS) ne pozna demokracije. To je pokazala odnosno so pokazali posamezni njeni člani v praksi večkrat doma, pa prav mnogokrat v emigraciji. Strah pred kritiko! Zadušitev svobodnega izražanja, intrige itd. Kar zadeva oni del Izšacve, da bo Narodni odbor "branil svojo dosedanjo politiko", za nas prav nič novega. SNO je bil od svojega početka proti suvereni slovenski državi ("Slovensko državno gibanje največja narodna nesreča' dr. M. Krek), SNO je za Jugoslavijo za vsako ceno proti volji Hrvatov. SNO hoče vsiliti svojo voljo proti odporu večine Slovencev doma in v emigraciji. SNO misli: Narod smo mi, voditelji, resnični narod v domovini in njega udje v emigraciji, pa so ovčke, ki nam morajo slediti, če ne, jim bomo že pokazali, ko bomo "ablast".... Pa naj še dalje lažejo v Svobodni Sloveniji in drugih glasilih, da so tudi oni za — slovensko državo...."! —M,—Č nih nošah. Tudi letos bi se 1 duh demokracije, če Čehi tlačijo THE united way j NOBENO ZNANJE NI TAKO POTREBNO KOT POZNANJE LJUDI Za petnajsto obletnico usmrtitve generala Rupnika je uredništvo sprejelo naslednji sestavek, ki ga objavljamo v poča-stitev spomina komunistične žrtve in v zgodovinsko osvetlitev en<>■ pehotnega .poiKa Leon Rupnik s svojimi prosto- Bana Jelačiča v Varaždinu. voljci Slovenci, Cehi, Hrvati in bokeljci ter ob sodelovanju vsega mestnega prebivalstva zavlačeval in preprečeval dostop ta-kozvanim zaveznikom na ladje in utrdbe, dokler mu ni uspelo poskriti vseh glavnih in ključnih naprav na utrdbah in ladjah. Ko so se plenaželjni zavezniki— zlasti Italijani in Francozi —< po osmih dneh pregledovanja prepričali, da je Boka razorožena in plovne edinice nesposobne za plovbo, je italijanska komisija takoj poslala radiogram D'Anun-ziju, da je dostop v Boko prost in zasedba lahko izvedljiva. Toda ta radiogram je bil prisluš.kovan V štabu Boke in dešifriran. Tako ja major Leon Rupnik zvedel za nakane "zaveznikov" ter s svojimi prostovoljci in ob navdušenem sodelovanju vsega prebival-stva zopet v neprenehnem delu noč in dan aktiviral obrambo zaliva in obale. Ko se je laška D'Anunzijeva flota pokazala pred obalo, so minska polja bila že zopet aktivirana, torpedne postaje in topništvo na utrdbah pripravljeni na strel, laška komisija v pristanišču pa pod stražo bokeljcev. Ko so padli prvi svarilni streli pred vhodom v pristanišče, so se "hrabri laški osvoboditelji" obrnili za 180 stopinj in jadrno odpluli neznano kam. Za to dejanje je Narodno veče majora Leona Rupnika povišalo v čin polkovnika (ta čin pa mu pozneje ni bil priznan) in po prihodu srbske vojske je prejel visoko odlikovanje Belega Orla. Tako je nastopil major Leon Rupnik vedrega čela svojo stanovsko pot v osvobojeni domovini. V dolgoletni mirnodobski karieri generalštabnega častnika, ki je polna težkih preizkušenj -in v kateri je bilo mogoče napredovati samo po zelo strogih merilih se izkaže kot pravi vojak. Z dnem 1. novembra 1918. leta je uradno nastopil mesto načelnika štaba poveljstva Boke Ko-torske. Z 28. decembrom 1919. leta je nastopil položaj pomočnika načelnika štaba Vrbaske Divizijske Oblasti s sedežem v Banji Luki, kjer je njegov predpostavljeni polkovnik 2ika Stanisavljevič. 30. aprila 1931. je ponovno pod poveljstvom generala Milana Nediča kot načelnik štaba III. Admadne Oblasti v Skoplju. 28. junija 1932. leta je postal poveljnik šumadijske Divizijske Oblasti v Kragujevcu. —Na tem položaju je odkril nevarne načrte za sabotažne akcije velikega Obsega v vojno tehničnem zavodu (t.j. največja tovarna orožja in streliva v državi), ki so jih pripravljali komunisti pod vod-stvftm Slovenca inženirja Križa in ravnatelja električne centrale v Cačku Weissa. — To ga je napotila, da je dne 26. januarja 1938. leta imel pred častniškim zborom divizije poznano predavanje o mednarodnean komunizmu, s čemer je začel protikorhu-nistično ideološko-vzgojo v vojski. (Imenovano prvo predavanje je izšlo leta 1944. v slovenščini pri založbi "Luč" v Ljubljani). Dne 31. decembra 1937. leta je prevzel poveljstvo Komande Utrjevanja v Ljubljani. (Iz te dobe je ohranjena fotografija, kako z vrha Blegoša prestolonasledniku Petni razkazuje utrdbe in po Ttalijanih zasedeno slovensko ozemelje.) — Takrat je bila zgrajena poznana Rupniko-va linija, ki je bila po tehnični zgradbi in taktičnem razporedu utrjenih objektov kos najmodernejšemu orožju ter obliki vojskovanja, če ki jo zasedla in branila odločna posadka. Naši ljudje po Notransjkem se še danes spominjajo* kako so Italijani na Rupnikovih bunkerjih pozneje preizkušali svoje najmodernejše in najtežje topništvo, pa jim niso mogli priti do živega. —V Poveljstvu Utrjevanja je bil nekaj časa Rupnikov podrejeni na položaju načelnika štaba tudi tedanji polkovnik Draža Mihajlo-vič. Med obema vojnama je bil general Rupnik odlikovan z naslednjimi odlikovanji: Beli Orel, Sveti Sava, Karadjordjeva Zvezda, Jugoslovanska Krona (4., 3. in 2. stopnje), Češki Lev (2. stopnje). Druga svetovna vojna ga je našla na položaju načelnika štaba I. skupine armad v Zapre-šiču in Zagrebu pod poveljstvom general Petroviča. Na tem polo- žaju je bil od. 3. aprila 1941. pa d ol2. ure dne 10. aprila istega j let. L arm^dno skupino so sestavljale IV. armada generala Pere Nedeljk•:- nisti v starem generalu kot voditelju častniškega zbora svojega najnevarnejšega verjetnega nasprotnika. Zato je njihov prvi zločin naperjen prav proti generalu Rupniku. Komunistični ubijalec Brajnik dne 25. septembra 1941. leta izvrši atentat na generala v njegovem zasebnem stanovanju na Viču pri Ljubljani. Iz največje bližine sproži tri strele proti generalovi glavi, toda zadel je en sam strel, pa še ta na srečo ni bil smrten. Od 20. aprila do 31. maja 1942 Italijani v nasprotju z vsemi odredbami vojnega prava internirajo tudi generala Rupnika kot vse ostale aktivne častnike v taborišču za civilne internirance v Gonarsu. Ko je bil zaradi starosti skupaj s še nekaterimi častniki zopet izpuščen na svobodo, je bila bratomorijna vojna, ki so jo sprožili komunisti, tudi v Ljub-lanski pokrajini že v polnem teku. Tedaj, ko so vse količkaj pomembne politične osebnosti preplašeno ali preračunano zapustile narod na milost in nemilost okupatorskega besnenja in komunističnih krvavih orgij in ali odšle na varno ali pa se vsaj potuhnile, je stopil na plan naš stari general in sprejel osirotelo mesto župana slovenske prestolice Ljubljane, od koder edino je še bilo mogoče pomagati zbeganemu narodu. Tako stopi v slovensko javno življenje mož značaja, sposobnosti, nadarjenosti, zvestobe, delavnosti, prevdarnosti in vztra-jnsoti za postavljenim ciljem, o šemer je že nosil dokaze skozi vse svoje dotedanje dolgo življenje. Ob nastopu županskega mesta izda proglas na slovenski narod, v katerem med drugim pravi: "Da pomagam naši mali Sloveniji, sem, smatral za svojo dolžnost, da po 47 letih vojaške službe stopim — namesto v pokoj — na to mesto, ter vas, rojaki in rojakinje, v tem usodnem času prosim, rotim in vam kličem: Zbudite se! Pustite sanjarjenje, otresite se iluzij, pustite narodni skupnosti škodljive strasti, bodite vsaj enkrat res samo Slovenci, glejte dejstvom v oči ln zaupajte v Boga!" Tako generin vojak postane posrednik inšitelj slovenskega prebivalstva stiski. Čeprav še težko bolan hudi operaciji v LeonišČu, geral Rupnik za-'l stavlja vse Jje sile in znanje, da s prošnjii, intervencijami in ukrepi cjli težak položaj trpečega ljucva. Ko je 8. tstembra 1943. leta 1 kapitulirala alija-, je prišlo v Ljubljanski >krajini do splošne zmede i obupa, čigar tragične posledi so s krvjo zapisali v sloveno zgodovino pobiti- slovenski Drči v Grčaricah, na Turjaku po vseh protiko-munističnih istojankah na Notranjskem in Beli Krajini. V teh okoliinah so zgodovin- j ski dogodki ostavili na strogo preizkušnjo e velike Slovence, pa izbrali iznd njih onega, ki je edini dokazaz iskreno nesebičnostjo in saoodpovedjo, da je, bil zmožen, posoben, nadarjen, pripravljen i zadosti požrtvovalen, da popije svoj mali slovenski narodiz zmede krvavega komunističnea neurja prav za časa tujčeve okupacije na pot vzvišenih iddov, možatosti in premočrtnost— na pot SLOVENSKEGA DMOBRANSTVA. — To je bila pt moralne preroje-nosti in lepa; slovenskega naroda, ki je r; bo mogoče nikoli pozabiti. Ta blika lepote je bila bolj učinkoUa kot katera koli druga do tedj, zakaj podarila je nosilcem njnih božanskih odtenkov daroe one izredne in nepojmljive noči, ki je pod najtežjimi okejnostmi zgradila in utrdila temijje slovenske narodne borbae bitnosti, — katera je kot lezlomljiv, zmagovit branik zavriila besno povodenj prevratnih komunističnih naskokov. — T;ko se je tolkla prva bitka, na prestoru od Rakeka do Ljubljane in od tod do Gorjancev. — Vnel: se je 12.—9.—1943. v zmagovitea boju na Krki pri Mršeči vasi in gorela s svitom zmage vse do 21.—10.—1943. ko se je kon&Ia z razpršitvijo krdel komunistinih nasilnikov. Kdo od preživelh borcev se ne narodov ustvari odločno obrambo v Sloveniji — zadnjem braniku proti tltokomunizmu. General Milan NediČ je Rupniku postavil na razpoloženje odlično disciplinirane srbske edinice, bilo je dogovorjeno sodelovanje s četniškimi vojvodi Djujičem in Jevdjevičem, bili so urejeni odnosi z generalom Damjanovičem v zastopstvu Draže Mihajloviča, hrvaški general Kren je obiskal generala Rupnika in mu postavil na razpolago odlično oborožene edinice hrvaških domobranov, polkovnik Semenov in major Grinjev sta postavila pod Rupni-kovo poveljstvo močne edinice zagrizenih borcev ruske osvobo- dilne armije (ROA). i Toda, ko je morala cela Slovenija postati trdnjava krščanstva in prvoboriteljica za prayiee svobodnega človeštva, je bil general prevaran in na zboru slovenskih politikov na Taboru v Ljubljani dne 3. maja 1945. leta —odstavljen. Kakšno trnjevo pot je potem prehodil po raznih taboriščih in kakšna ponižanja je moral preživljati v dobi popolnega razvrednotenja vseh moralnih in človeških dobrin, je zapisano v spominu neštetih očividcev, ki so svoje podatke že izročili za arhiv slovenske zgodovine. — "Ko smo veliki v ponižnosti, smo najbliže pravi veličini". Kako resnično je general Rupnik dojel to veliko resnico, je najbolj jasno razvidno iz njegovega poslovilnega pisma, ko med drugim piše svoji družini: "Privadil sem se, da svojo osebo postavljam popolnoma v ozadje, da ničesar več ne zahtevam, po ničemer ne stremim in da končno umrem kot pošten človek, ki je svojemu narodu hotel rešiti po najboljši moči in znanju vsaj ostanek njegove bitnosti iz te svetovne katakliz-(Dalje na strani 3.) venske oborožene sile, najstarejši domobranec general Leon Rupnik vso to moč, odločnost in moralno lepoto zajel v besedah svojega pozdravnega povelja domobranskim borcem, ko "Poziva vsakega posameznika naj odvrže miselnost zastraše-nlh množic, — opusti lahkomiselno nado v rešitev po naključju in odločno., krene., v bran državne in narodne časti, ter osebnega in človečanskega dostojanstva. — Pogumo naprej v borbo! — našo vodila so: DOM —NAROD—BOG". V smislu teh besed je krenila domobranska vojska, za slovensko zastavo slave, v zmagoslavno borbo za boljšo bodočnost slovenskega naroda, zaradi katere je mala Ljublanjska pokrajina pod Rupnikovim vodstvom postala žarišče slovenva, ki je sprožilo in vzdrževalo borbo od Soče do Drave in je čez noč po-medlo z vso laško okupatorsko navlako. V tem smislu so se vodili razgovori z Nemci o zedin-jenju Gorenjske, Dolenjske in Primorske. V tem smislu je najprej kranjski orel pokončal rimsko volkuljo na znamkah Ljubljanske pokrajine, ki so jih pozneje zamenjale čisto slovenske znamke in je bila prvič v zgodovini pod Rupnikom izvršena emisija slovenskega denarja. Bolj kot nikoli do tedaj je za-blestela slovenska folklora; pod generalom Rupnikom je prvič bila izbrisana razredna borba v delavsko—deloda jalski proti komunistični akciji; tedaj so nastale najlepše slovenske vojaške pesmi, ki bodo skozi stoletja kazale kakšen značaj in namen je imela sveta borba slovenskega kmeta in delavca pod vodstvom njenega starega generala Leona Rupnika. — Spomnimo se, da so bile življenske prilike navzlic vsem težkočam znosne, da do zadnje minute ni bilo lakote, ne nalezljivih bolezni in da je bil komunizem na slovenskih tleh idejno in vojaško skoraj da pokončan. V polnem razmahu zadnje bitke koncem aprila in začetkom maja 1945. leta je general Rup-ink prevzel neposredno poveljstvo vsega domobranstva in je bil na tem, da z združenimi močmi bratskih jugoslovanskih "T-D" dim mmm cenen način pošiljanja denarja po pošti' Večkrat se lahko zgodi, da nastane potreba, ko hočete poslati denar kaki osebi ali podjetju v drugem kraju. V bančnem jeziku, — to je prenos denarja. Obstoja več načinov, s katerimi razpolaga banka. Vendar je najpreprostejši, najugodnejši in cenen (če je vsota manjša od $100.—) način z (denarno nakaznico) Money Order-jem. Glavna posednost Money Order-ja je ugodnost vnovčenja. Money Ordfcr-je Toronto-Dominion banke, izplačljive v Kanadi, lahko vnovčite v vsaki javni banki, brez zaračunanja stroškov. Prejemniku se izplača popolna nakazana vsota. Skoraj vsako podjetje bo brez premišljanja sprejelo Money Order ker so to dejansko čeki, ki jih je izstavila Banka, v imenu odpošiljatelja. Vse to ne velja za navadni ček. Na primer, če izstavite ček na račun, ki ga imate v torontski banki ter ga pošljete prijatelju v Vancouver, bo vancouverska banka zaračunala stroške za izplačilo. Ce prejemnik (ali prejemnica) ni poznan v vancouverski banki, zna imeti sitnosti pri zamenjavi čeka. To zato, ker podružnica banke v Vancouveru pač ne more vedeti, dali imate dovolj denarja naloženega v Toronto, ko prejemnik tam predloži ček v izplačilo. Tako lahko uvidite, da ima Money Order res posebne prednosti v primeri s čekom, ako pošiljate denar do $100.— Morda ste že opazili, da mnoga podjetja, ki prodajajo preko pošte (mail-order houses) prosijo za plačilo v obliki Money Order-ja. To iz razumljivega razloga, ker je Money Order toliko kot gotovina za nje. ček od neznanca, na drtigi strani, mora iti skozi bančne "kanale" za izplačilo in to brez zagotovila, dali ima kritje ali ne. Dodatno k ugodnosti izplačljivosti in nizkim stroškom, Money Order je varen način pošiljanja denarja po pošti. Vaš denar je zajamčen od trenutka, ko ste kupili nakaznico. Kadar kupite Money Order dobite potrdilo. Potem, če se nakaznica izgubi, ali če je ukradena, vam je zajamčena povrnitev vse vsote, ali pa vam izstavimo novega brez stroškov. Zaradi vsega tega vam banka zaračuna majhno vsoto za njeno poslovanje in postrežbo. Ta vsota zavisi od celotne vrednosti naročila, kot n. pr. za $5.— nakaznico plačate 10 centov, za $100.— pa 25 centov . . . Money O rde rs so zelo ekonomična oblika za vašo varnost. Money Orders predstavljajo eno izmed mnogih bančnih uslužnosti, ki vam jih nudijo uslužbenci pri Toronto-Dominion. če želite vedeti več o njih, porazgovorite se z vašim lokalnim poslovodjem Toronto-Dominion. Videli boste, da bo vesel in si bo vzel časa, da vam da odgovor na vsa vaša vprašanja. USLUŽBENCI SO DRUGAČNI PRI THE TORONTO-DOMINION THK SANK THAT LOOKI AHBA0 BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST i:f± 1. OKTOBER 1961 "SLOVENSKA PZAVA" fov/ce iz ^ ^LOVENIJE • Koprsko pristanišče je v prvih osmih mesecih letošnjega leta zabeležilo 157.822 ton blagovnega prometa. Po poročila Združenja jugoslovanskih pomorskih luk je prišlo lani na lm operativne obale v Kopru 581 ton prometa, medtem ko je bilo v Reki 997 ton, v Dubrovniku 553 ton, v šibeniku 547 in v Splitu 486 ton (v Amsterdamu 580 ton in v Marseillu 469 ton). Letos pa je prišlo že v prvih petih mesecih na lm operativne obale v Kopru 841 ton blagovnega prometa. Koprsko pristanišče razpolago med drugim s plinskimi celiča-mi za dezinsekcijo južnega sadja. V načrtu je tudi gradnja potniškega pristanišča in železnice, ki bo povezovala Koper s progo Divača-Pulj in ki jo bodo nek, na katerem so najvidnejši jezikoslovci spregovorili o perečih problemih slovenskega jezika. Sestanka so se udeležili: dr. Anton Bajec, dr. Lavo Cer-melj, Janez Gradišnik, Bruno Hartman, dr. Lino Legiša, Janez Menart, Janko Moder, Vladimir Naglič, dr. Mirko Rupel, dr. Anton Sovre, dr. Jakob Šolar in Božo Vodušek, od urednikov pa Herbert Grun, Uroš Kraigher in Ivan Potrč. Med prvimi je spregovoril Vladimir Naglič, eden izmed avtorjev pravkar izišle Pomorske terminologije, ki je med drugim povedal, kako so ga ovirali pri delu, češ "ali nam je to pravzaprav potrebno, saj imamo skupno mornarico". Mirko Rupel je vedel povedati, da so pri Slovenskem poročevalcu v kratkem začeli podrobno tra- odklonili njegov članek "Potre- sirati. železnica bo morala ha sorazmerno kratki razdalji premagati višinsko razliko 500 m. Pričakuje se, da bo elektrifici-rana. • Jeseniška železarna naj bi po pisanju ljubljanskega tiska prejela 27 milijard za svojo rekonstrukcijo. Tako bi se leta 1965. proizvodnja lahko podvojila. Za to je bil že skrajni čas, bna nam je tudi slovenska izdaja enciklopedije" in ugotovil, da sta se lani na slavistiko vpisala samo dva študenta. Najbolj zanimiva pa je izjava Janeza Menarta, ki je dejal dobesedno tako: "V Sloveniji imamo približno 250 kinematografov, dajejo povprečno dve predstavi na dan, vsako predstavo gleda približno 300 ljudi, polovico teh predstav saj je povprečna starost strojnih oziroma filmov pa je podna-naprav 60 let. Jeseniška žele- slovljenih v srbohrvaščini. Uči-zarna bo proizvajala samo viso- nek je seveda za slovenščino po-ko kakovostna jekla, ker bi proizvodnja surovega železa bila predraga zaradi oddaljenosti Jesenic od surovin. • V prvi polovici septembra se je začel na Bledu veliki šahovski turnir (v spomin prvega blejskega veleturnirja iz leta 1931) s sodelovanjem največjih sahistov na sveetu. Turnirja sta se udeležila tudi dva Slovenca, in sirer Grmek in Parma. Slenji je 19 let star in je pred nedavnim postal mladinski svetovni prvak in s tem tudi mednarodni mojster. Zaradi mladosti in dosedanjih uspehov upravičeno upamo, da bomo Slovenci po daljšem premoru l dobili zopet ša-hista sveetovnega formata, kakor sta že bila prof. Vidmar in Pire. • Ljubljanska revija Naši Razgledi je organizirala sesta- razen". — Druga stvar je v zvezi s "kramarstvom". Nekatere tovarne pri nas sploh več ne vedo, da so v Sloveniji: Lek, Rog, tovarne električnih gospodinjskih naprav, itd., torej tovarne za najširše potrošno blago imajo navodila v hrvaščini. Slovenska navodila bi jih praktično nič ne stala, tista dva lista staneta 5, 10, največ do 20 tisoč dinarjev in pri takem velikem prometu to ne pomeni nič. Vendar jih ni. — Tretje taka problematična stvar je upravnega značaja: zmerom več formularjev v srbohrvaščini: pošta, splošne upravne zadeve, vozovnice itd. Za vse te stvari bi se bilo treba postaviti na pravem mestu, ker mislim, da ta stvar nuna z bratstvom in edinstvom nič skupnega, da mu je celo škodljiva, saj rodi odpor, ne ravno pri vseh, ampak pri mnogih pa, in se potem te stvari drugače razlagajo. — Potem, čisto na koncu (to ni toliko vprašanje jezika, kot vprašanje samozavesti in enakopravnosti), namreč naše fakultete, na katerih se je za* čelo v mnogih primerih ravnati preveč tolerantno. Ce vzamemo za primer: nekomu, ki gre študirat na Sorbonno, niti na misel ne bi prišlo, da se ne bi prej naučil francoščine. Mislim, da bi bilo treba tudi tu kaj ukreniti, Ne rečem za prvi ali drugi letnik, ampak če je nekdo študiral pri nas pet do šest let, potem bi se že lahko naučil. Tu ne gre za praktično vrednost, ampak za čisto navadno sposobnost". Vspmin slovenskim štajerskim junakom! četrto zborovanje save v torontu Chicago, 111. — Prva tri zborovanja SAVE so bila v Clevelandu, četrto je pa bilo — kot vsa doslej — na soboto in nedeljo pred Dnevom Dela, v Torontu, Kanada. SAVA, kot je znano, je organizacija slovenskih akademikov v Ameriki, to je v USA in Kanadi. Iz skromnih začetkov raste SAVA v močno skupino, katere člani študirajo po raznih univerzah širom severnoameriškega kontinenta. Močnejše skupine so v Torontu, Clevelandu, Chicagu, New Yorku in Minneapolisu. Namen organizacije je študijska in osebna povezava med člani, študij in spoznanje slovenskega NOBENO ZNANJE NI POTREBNO TAKO, KOT . . . (Nadaljevanje z me. Boga prosim edino, naj mi, predno me pokliče pred svojo sodbo, prihrani muke in trpinčenja, ki me v slučaju izročitve Titovemu režimu sigurno čakajo. Ta možnost je zelo velika in boleče pritiska na mojo in na duševnost mojih Štirih sotrpinov. To ravno teden pred božičem, ki nas siromašne smrtne ljudi vedno znova veže na učlovečenega Sina božjega In njegovo sveto družino. V tem času, posvečenem miru na zemlji, me sili najgloblja notranjost mojega srca, da tebi, moji pridni ženici, pišem tele vrstice in prepustim božji usodi, da pridejo v tvoje, od mene tako vroče ljubljene roke, zlasti če bi božji sklep zahteval, da do-prinesem svojemu malemu slovenskemu narodu tudi zadnjo žrtev, t.j. svoje življenje. ....Naše prijatelje pozdravi prav iskreno in prisrčno. Na vse mislim s polno hvaležnosti in ljubezni. Mojemu pridnemu, pobožnemu, boguvdanemu narodu, posebej pa neomajno k Bogu usmerjenim kmetom in delavcem ter njihovim sinovom, junaškim domobrancem razglasi sledeče: Stopam pred božjo sodbo v prepričanju, da so Slovenci sicer najmanjši, zato pa najprid-nejši in najbolj sposoben narod Evrope. V tem narodu še neomajno korenimi po Sinu božjem zasejano poslanstvo o druge strani.) pusti, da sem se po politični prevari lahkoverno odrekel svojemu sklepu, poveljevati hrabrim domobrancem. Ta napaka me strašno muči, kajti tudi v najbolj neugodnem slučaju bi nadaljevanje borbe proti boljševizmu bilo za narod, domobrance in mene koristnejše in častnejše kot je postalo brez mene. — Gorenjski kot bi končno morda postal naš grob, toda grob, v katerega bi padli tudi tisoči partizanov, in grob, iz katerega bi bilo vstajenje za Boga borečih se Slovencev lažje kot pa iz množičnih groblščz izročenih in pomor-jenih najboljših sinov našega vrlega naroda. Vse ljudi, ki sem jim nehote ali nevede storil kaj žalega, prosim za odpuščanje. — Moje sodnike, ki me sodijo v imenu zla, bo obsodil najprej Bog, potem pa tudi zgodovina.—". Dne 3. januarja 1946. leta so ga Angleži izročili jugoslovanskim komunističnim oblastem, ki so mu uprizorile v Ljubljani proces v dneh od 21. do 30. avgusta. Zjutraj 4. septembra 1946. je bil sveta ter razširitev slovenskega imena v študijskem in poklicnem okrožju članov. Krajevne skupine skušajo vrSiti to delo v svojem okviru, a dejansko breme leži prvenstveno na vsakem članu. Zato ima letno zborovanje velik pomen, kajti predstavlja neke vrste "clearing house" za isku-šnje, delo, uspehe in neuspehe preteklega leta in "povver house" za bodoče -delo. SAVA ni .cerkvena ali verska organizacija, temveč je strokovna organizacija, ki" pa stoji na principih katoliškega svetovnega, nazora in kot taka razumljivo odklanja komunizem. Ker SAVA ne obeša svojega dela na veliki zvon, zato jo včasih nepoučeni sorojaki sumničijo, da ni to, kar mislijo, da bi. morala biti ali pa da je to, kar v resni: ci ni. Resnica je pa hudo preprosta : SAVA skuša povezati vi-sokošolce slovenskega rodu po tukajšnjih univerzah in v njih ohraniti iskro slovenstva, tako da bodo kot izobraženci mogli vsak v svojem krogu in poklicu slovenstvo ohranjati in mu pomagati. Značilno, letošnje zborovanje lepo uspelo. Za to je poskrbel glavni odbor SAVE v Torontu, s predsednikom Milanom Vrčko-vnikom na čelu, izredno lepo sodelovanje slovenskih rojakov v Torontu in podpora obeh slovenskih fara v Torontu. Značilno, leotšnje zborovanje se je začelo v soboto 2. septembra v debatni dvorani Hart House na torontski univerzi. Zborovanje je pričel predsednik Milan Vrčkovnik s pozdravom , zborovalcev, ki so predstavljali številne severnoameriške in kanadske univerze. Takoj nato so poročali odborniki glavnega odbora in tudi zastopniki krajevnih skupin. Po teh formalnostih je bilo predavanje akademskega slikarja g. Božidarja Kramolca o "Abstraktni in brezpredmetni umetnosti". Predavanje je bile za marsikoga pravo odkritje, saj Po vojni se jeslovenska novo-naseljenska skunost pogosto s hvalečnostjo spo raznih najhuje bombardiranh mestih! Tudi ti so slovenske žrtve! Še se spominjam, kako so slovenski talci v celjskem "Starem Piskru" tik pred smrtjo janljivo zapeli "Vigred se povrne', misleč na novo vseslovensko pomlad. Kaki junaki, kaki mučenci! In vendar se vseh teh javro skoraj ne spomnimo. Nič se ne zmenimo zanje, nič jim ne prirejamo proslav, še dobre besede o njih ne zapišemo . . . prrr' Med najbolj pozabljenimi junaki so najbrž slovenski štajerski mučenci. Samo v Celju so jih streljali teden za tednom po sto ali dvesto in več naenkrat. In v Mariboru in drugje....! Včasih so geštapovci vdrli v mirne vasice in odpeljali osumljene mladeniče in mladenke, pa tudi starčke in starke, v zapore. Po groznem mučenju jo jih potem postavili ob zid. Zamolklo so odmevali streli. Spet drugi so morali pred strašnim koncem prehoditi dolgo in vijugasto pot pregnanstva, preizkušenj in trpljenja. Danes se spomnimo le ene teh žrtev, ki je umrla v mesecu oktobru leta 1944. Tonček Galun se je rodil 2. januarja 1923 v Celju. Mladost je preživel v vasici sv. Krištof pri Laškem. Prišla je vojna, prišel jugoslovanski poraz in Nemci so Tončka nasilno mobilizirali v Minister in tajnik Ontarljske vlade g. J. Yaremko, Q.C., govori na banketu etničnega tiska ob času C.N.E. (Kanadske narodne razstave) v Torontu. Od leve na desno ga. Yaremko, g. J. Yaremko, ga. Fox in g. S. Davidovich, ravnatel državljanskega oddelka pri Ontarijski vladi. __ v mlaki mlade mučeniške krvi. Tako jo po večletnem križevem potu skozi evropske dežele in afriške puščave umrl blizu slovenske Golgote komaj enaindvajsetletni slovenski štajerski ju- • , r. i „w, nak Tonček Galun od sv. Krišto-svojo vojsko. O, kako je lonček |"" __ sovražil krivični nacizem! Toda fa pri Laškem doma. Tonček, eden tisočerih slovenskih štajerskih junakov in mučencev . . OHRANIMO VSEM HVALEŽEN IN SVETEL SPOMIN! (Po dr. Kolednikovem gradivu G.E.) ustreljen. Padel je, da bi se v večnosti ■ je g. Kramolc preprosto in zek združil s svojimi domobranci in jasno označil in s skioptičnim . slikami na primerih pokozal kaj je razumeti pod tema poj moma umetnosti. Sledila j diskusija o "Odnosu slovenske ga akademika v Ameriki do slovenskega sveta". Bili so štirje člani diskusijskega zbora: Jože Velikonja (Cabondale, 111.) , Loj- uvrstil v neskončne ter vedno zmagovite bojne trume Stvar-nikove. Kdor ne zna oprostiti m občudovati, je nizkoten. Komur pa človeške strasti pred žrtvijo odrešitvi človeštva: 'Ljubite mrtvega ne zanemijo ni vreden svojega bližnjega kot samega nositi človeško ime.' sebe!" - Maloštevilne zabredle] Naš svet vedno narode ceni v dokaz temu. po veličini in kreposti njihovih velikih mož in vojskovodij. duše so samo Ponosen in srečen sem, da sem Slovenec — Bog živi. Kljub vsemu zatajevanju bo živel Mi Slovenci imamo svojega ve, večno in mali slovenski narod, h.kega mof generala Rupnika, dokler mu ostane zvest, bo ki Je kot človek in V0Jak vredetI živel z njim in v njem. i večnega spomina. Slovenski narod naj mi od- Slava mu! ze Arko (Chicago, lil.), Anči Sonja (Cleveland, Ohio) in Tone Zagorc (Toronto, Ont.). Vodja diskusije je bil Jože Bernik (Chicago, 111.). Vsi štirje so kratko označili svoje stališče do naslednjih vprašanj: Kaj mi kot izobražencu pomeni slovenski svet? Kakšno vlogo naj ima slovenski izobraženec, vzgojen v Ameriki, do široke slovenske emigracije? Kako naj slovenski izobraženec pomaga in kake vezi naj ima s Slovenci na Koroškem in Primorskem? Kakšen naj bo realistični odnos slovenskega izobraženca, do Slovenije spričo komunističnega režima v Jugoslaviji? — Izvajanja so bila zelo zanimiva in bodo objavljena v Glasilu SAVE. Po vsem tem se je večerja, ki so jo pripravile gospc-članice Slov. kat. ženske Lige v Torontu v slovenski cerkveni dvorani, izredno prilegla. Istotam je bil zvečer zabavni večer, na katerega je kljub soparni vročini prišlo izredno lepo število slovenskih rojakov. Program je bil zelo prijeten in bo o njem sledilo posebno poročilo. Naslednji dan v nedeljo, 3. septembra, smo zborovanje začeli 's skupno mašo v slovenski cerkvi v Nevv Torontu. Po zajtrku, ki so ga zopet pripravite požrtvovalne slovenske gospe, je sledil organizacijski del zborovanja. -Povdarek je bil na iskanju poti za izboljšanje Vest-nika, za okrepitev krajevnih skupin ter skrbi za naraščaj. Tudi novi odbor, katerega sedež v prihodnjem letu bo v Chicagu, je bil izvoljen. Pa o tem bo sledilo bolj podrobno poročilo. Ker nam je bilo naklonjeno tudi vreme, smo se po skupnem kosilu v cerkveni dvorani odpravili na slovensko letovišče v okolici Toronta. Dasi se je tam zborovanje poluradno nadaljevalo, tako je novi odbor imel svojo prvo sejo na griču nad bazenom, smo ostali izrabili čas za pomenek z znanci in prijatelji, za šport in plavanje. Samski člani SAVE — in teh je večina — pa so bili precej aktivni pri plesu in sploh pri sklepanju prijetnih znanstev.... To so bili res prijetni in koristni dnevi. Mnogo zahval smo dolžni na vse strani, znanim in leznamim prijateljem, ki so lam pomagali k uspehu. Ni se nam mogoče zahvaliti vsem poimensko. Zato naj velja: iskrena hvala za pomoč in dobro voljo vsem rojakom v Torontu in zlasti onim, ki so nam nudili hrano in stanovanje. Ob koncu samo majhno prošnjo: slovenske starše prosimo, naj pomagajo in vzpodbujajo svoje otroke k študiju na univerzi in naj jim omogočijo stik s SAVO. To bo koristno ne le zanje, temveč tudi za slovensko stvar v zamejstvu. T.G. ni bilo pomoči. Ce bi skušal rešiti sebe, bi zagotovo ubil svoje najdražje, zlasti svojo mamico, ki bi pač ne mogla z njim vred | gozdove. Nemci . so Tončka poslali na afriško bojišče, kjer se mu je pozneje posrečilo priti v ameriško ujetništvo. Amerikanci so hitro spoznali, da je fant zanesljiv in poslali so ga v svojo vojaško šolo. Kot ameriški padalec Anthony Garfield je Tonček skočil iz zavezniškega vojaškeg'a letala na zasužnjena slovenska tla, da bi kot borec in obveščevalec pomagal osvoboditi svojo trpečo domovino. Revež je padel naravnost v nemško past. Kot "izdajalca in špijona" so ga Nemci dan za dnem nečloveško mučili. A vsa zasliševanja in vse peklenske muke niso zalegle nič. Mladi junak se je sredi groznega trpljen-jan vzorno pripravljal na smrt. Avstrijski župnik Vincenc He-her pravi, da je bil ta slovenski štajerski fant neverjetno pogumen, resničen junak. Ko so ga dne 26. oktobra 1944 nacisti ustrelili, je držal v roki listek, na katerega si je napisal slovensko domoljubno pesem. Krogle so zrušile mlado telo in listek je zdrknil iz mrtve roke in obležal ZAHTEVAJTE! Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI NOGAVICE ZA DELO TRPEŽNEJSE KOT KATERE KOLI DRUGE PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš ^___\Jijbi fcuf vsako ceno. TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 WS-9-4 ONTARIJSKEM ODDELKU ZA ENERGIJSKO POMOČ? Oddelek za energijsko pomoč je odgovoren za vsa nahajališča v Ontariju, kjer je surovino možno predelati v nafto, pa naj bo še tako različnega izvora. Važnost pogonske sile v času, socialnega in gospodarskega razvoja v industrijski družbi, takšni kot jo najdemo v Ontarijo, vodi nujno do posebnega oddelka, ki zamore samo z načrtnostjo močno pomagati pri izrabi teh surovin. Oddelek upravlja "The Energy Act 1960" in "The Energy Board Act 1960". Zakonodaja daje oddelku odgovornost vzdrževanja in čuvanja oblik vodenja in uporabe energije. Nadzorniki oddelka žive po vsej pokrajini. Važno opravilo oddelka je študij in pregled oskrbe bodoče ener-. gije za pokrajino ter zagotovitev, da je vaša vlada v stalnem stiku z dobavo iste, ki je potrebna za. potrebe hitro se razvijajočega pokrajinskega gospodarstva. Uradi ministra in načelnika oddelka so v glavnem poslopju parlamenta. Vsi ostali uradi oddelka, z razliko "Ontario Energy Board", so na 42. Charles St. E., "The Ontario Energy Board" pa je na 790 Bay Street. ONTARIO DEPARTMENT OF ENERGY RESOURCES Parliament Buildings, Toronto, Ontario S. W. CLARKSON, Dcputy Minister HON. R. W. MACAULAT, O.C. MINISTER t JAVNA A TRIBUNA Še nekaj pripomb k članku, Javna prošnja in poziv" Zbor zaupnikov takoLmeno-vane SLS za Argentino se je dne 25. Jun. 1961 zbral k seji ter sprejel neko resolucijo. Ta je bila nato dne 11. Julija 1961 priobčena v slovenskem dnevniku v USA. Glavne misli omenjene resolucije so:, Javno delo v tujini ni lahko in mnogi se iz razočaranja in pod težo razmer, umaknejo. Slovenci imamo v načelniku SLS moža, ki vztraja pri delu tudi v tujini. V času komunistične revolucije je bil med redkimi, ki je borbo v do movini razumel in pravilno tolmačil. Po nesrečnem koncu vojne pomaga predvsem emigrantom, dela pa tudi za svobodo svojega naroda. To delo spoštujejo vsi Slovenci, je pa todi kai-pot mnogim drugim narodnim skupinam v begunstvu. Zal je med Slovenci nekaj lujdi — zbirajo se okrog takoimenovanega (sic!) slovenskega državnega gibanja, ki tega dela ne ceni, temveč omalovažuje in blati. Zato, naj vsi pošteni Slovenci po-skrbe, da se to neha, naj ne plačujejo in naj nc podpirajo takih ljudi!" In končno; "Tako pisanje škoduje ugledu slov. drž. gibanja samega". Ton resolucije ne predstavlja nič novega, tudi vsebina ne. Je veličastna, pač v slogu miselnosti nekaterih ljudi, ki radi povsod vidijo junake, dasi ni nikjer junaških del. Duh Cankarjevega Štefana Frfile, duh doliner šentflorijanske. Takih re-olucij so Slovenci brali že na tisoče v dolgi dobi svojega sužen-stva. Vemo, da bi bilo najbolj do brodošlo pripogniti glavo, sve-tohlinsko zaviti oči, se potrkati na prsi in vzklikniti: "Res je tako .samo Lako in ni/' <^nii»?(V. Mea culpa, mea culpa, da sem grešil". Toda še boljše in za slovenski narod koristnejše je spomniti se reka "Ljubite resnico in ta vas bo osvobodila", nato pa misliti in delovati v tem pravcu. Nikdo ne bo tajil, da je delo v izseljenstvu težka stvar. Toda če je že težko delovanje za polo vičarstvo in delno omiljenje suženjstva, s čimer se ves čas bavi SLS, kaj bomo šele rekli o težavah ljudi in gibanj, ki s« bore za popolno odpravo krivic? Razlika postane še očitnejša, če vzamemo v poštev sredstva enih in drugih ter dejstvo, da je svet vedno bolj pripravljen pomagati pri polovičnih rešitvah kot popolnih. Slov. drž. gibanje prav lahko razume težave SLS, saj samo na lastni koži okuša, kaj pomeni boriti se proti vsemu svetu, ne samo proti tujcu, temveč tudi rojaku. Nikdo ni nikdar tajil, da g. predsednik SLS ni aktiven v dobro emigrantov. Prepričani smo, da tista trditev o 1000 in 1000 pismih in intervencijah drži. Tudi sam pisec teh vrst se je pred leti obrnil nanj in mora odkrito priznati, da mu je po svojih najboljših močeh skušal pomagati. Pomagal bi mu prav gotovo tudi v slučaju, če bi vedel, da ni njegov pristaš. Toda glavna vloga predsednika SLS ni dobrodelnost. Cilj naroda in njegovih voditeljev ne more ostati za večne čase samo to, da lajšajo gorje tistim, ki morajo živeti pod tujčevo peto ali pa zaradi tega suženjstva zapustiti rodno zemljo. Lepo je pomagati sužnjem in beračeift, a še lepše bi bilo skrbeti za to, da bi ta vrsta ljudi sploh ne prišla v poštev. V primeru slovenskega naroda: Delati na to, da bi bila domovina čimprej popolnoma svobodna, nacionalno ponosna in pravično socialno urejena. Tega delovanja na žalost pri SLS ne vidimo in pomanjkanje te volje in tega delovanja je tisto, kar grajamo. Tudi sicer bi se dalo povedati malo več o karitativnem delovanju uradne slovenske stranke. Ne mislimo tukaj na kake nepravilnosti ali s lično, Bog ne daj! Pač pa naj bo poudarjeno, da bi mogla biti pomoč mnogo večja glede na sredstva, ki so verjetno na razpolago. Predvsem velja to za pomoč tistim, ki prihajajo sem. S fatalističnim naukom, da smo na svetu za tr-plenje, da je vsak začetek težak, ni mnogo pomagano, predvsem če se ta nauk ne nanaša na nekaj izbranih. Res je, da velika večina karitativnih organizacij sveta ne zna združiti dobrodelnosti s človeških dostojanstvom, a mislim, da bi za Slovence ne bila nikaka nesreča, če bi to znali. Bojimo se, da bo trajalo še precej časa/ da bo zginil tisti napačni in narodu škodljiv duh ponižnosti, da je možno proslavljati 1. december tudi v napol podrtih prdsvetnlh dvoranah in pod kozolci. Trditve resolucije, da je ta ali oni med redkimi pravilno razumel našo borbo v domovini, da nadaljuje tudi v tujini borbo za svobodo ter da je pri tem kažipot drugim narodnim skupinam, zaslužijo nekaj več razlage. Dovolj žalostno bi bilo, če bi slovenski katoliški minister v jugoslovanski vladi v begunstvu namerno napačno razumel in tolmačil smrten boj svojega naroda proti komunizmu. So stvari, ki jih ne moremo šteti med zasluge in kreposti, ker se same po sebi razumejo. Bolj važno je vprašanje, kaj je mogel napraviti, da bi se stvar manj nesrečno končala. Zakaj ni deloval v smeri, da bi se bilo končalo tako, kot bi bilo primerno za samobiten slovenski narod, ga niti ne sprašujemo. Vendar tudi pravilnega razumevanja borbe ne smemo vzeti kot čisto zlato, še vedno je tukaj vprašanje govorov dr. Kuharja, še vedno je vprašanje g. Snoja. Mnogi tudi vedo povedati, da so leta 1945 padale v Rimu (pri zastopstvu takratne Feder. de-mokr. Jugoslavije v komisiji za Sredozemlje) izjave, da so se nekatCr-»-ljutji';, zavarovali predvsem -f^Rl dvema očitkoma, in sicer: Da so imeli kar koli opraviti z Natlačenovo konzulto in da so bili kakorkoli vpleteni v Rupnikovo domobranstvo. Vsakomur je znano, da sta prav ti dve instituciji skušali odvračati zlo od slovenskega naroda, če so take izjave resnične, je razumevanje boja v domovini nekoliko problematično. Morda pa se pojm, domovina ne nanaša na Slovenijo, njen narod in njeno premoženje, temveč bolj na jug. Govori na proslavah Mihailo-viča bi utegnili tako domnevo potrjevati. Koliko se dela pri določeni skupini za svobodo slovenskega naroda, je vprašanje zase. Je tudi vprašanje, komu smo lahko-zgled. Begunske skupine narodov—imperialistov (Veliko Rusi, mislijo Poljaki, Cehi, Madžari, Srbi) pri ocenjevanju ne pridejo v poštev, ker njihova borba proti zlu je samo polovičarska: Radi bi se znebili komunističnega režima v domovini, a želeli bi ohraniti imperialistične pridobitve, to je nadvlado nad tujimi narodi. Take skupine — predvsem srbska — bi utegnile delo SLS hvaliti kot modro, zmerno in dale-kovidno, Razumljivo je, da se gospodar veseli ponižnega in vdanega sužnja, ki mu je pripravljen tudi v bodoče služiti. Taka hvala nas ne gane, ker smo je deležni že 1300 let Begunske skupine narodov, ki imajo na glavi poleg komunizma še nadvlado tujca ter se bore za odpravo obojega (Ukrajinci, Bclorusi, Litvanci, Letonci, Estonci, Slovaki, Hrvati, Makedonci) pa se nad delovanjem SLS prav gotovo ne morejo izražati pohvalno, če so odkrite in žele Slovencem isto kot sebi. Brez vsakega pretiravanja namreč smemo trditi, da je iz begunske skupine, ki bi imela tako poniglavo, tako nenačelno in hlapčevsko uradno vodstvo, kot ga imamo Slovenci. Dovolj je vzeti v roke slovaško revijo, ki protestira proti dejstvu, da je poštna uprava USA izdala spominsko znamko z Masary-kom-borcem za svobodo, da vidimo, kako se je treba bojevati za obstoj in sloves. Ali bi bila SLS sposobna protestirati, če bi se pojavila na znamki glava Aleksandra Karadžordževiča? Podpisani se boji — naj tega nikdo ne pojmuje kot cinizem — da bi celo glava Josipa Broza ne doživela preveč protestov. To boja-zn so mu vdahnili sumjivi obiski Titovih diplomatov in sumljivi bbiski domivini z blagoslovom odgovornih ljudi. če so nekatere' trditve resolucije sad zmote ali naivnosti, sta zadnji dve trditivi, da tako pisanje škodi ugledu državnega gibanja samega in da naj ljudje ne plačujejo ter podpirajo takih ljudi, sad cinizma, hinavščine in hudobije. Kako more biti JRZDB (pravo ime za SLS) zainteiisira.-na na napredku Slov. drž. gibanja? Ali ni bolj logično, da mu želi takojšen in popolen pogin? Kakšno svobodo v zavajanju slov. naroda bi imela JRZDB, ko ne bi bilo SDG! Njen program bi se mogel še vedno glasiti, kot se je glasil 1945: Obnovljena in razširjena kraljevina Jugoslavija. Nič ne bi bilo treba govoriti s Sloveniji, kaj šele o Svobodni Sloveniji, da ne omenimo imena Slovenska država. Z mnogimi izjavami, z mnogimi članki je bilo nakazano, da že dalj časa nista glavna sovražnika JRZDB komunizem in Titova Jugoslavija (saj je vendar Jugoslavija, dasi ne kraljevina!), temveč Slov. državno gibanje. In upamo si trditi —dasi s težkim srcem in mrko - to: če bi danes kdo '95' SPODNJE PERILO Izplača se Vam v dolgi dobi let nošnje, ako kupite "35" PENMANS Spodnje perilo, — najboljše kvalitete, narejeno iz najfinejšega medno tkiva, ki vam zajamči varnost in toploto. Skoraj 90 let uspešnega dela vam daje zagotovilo dobre izdelave... in popolne zaščite. Narejeno je tako, da bo preneslo brezštevilno pranje. Za može in fante, v kombinaciji "žabe", ali posebej spodnje hlače In majica. Poznani od 1868 stopil pred cljake JRZDB ter jih povpraši za svet, ali naj se vrne v domrino in gre v Titovo službo, a'naj postane član in podpornik 9G, bi mu ti svetovali prvo. Dilema; i Titova FLRJ ali kaka clruga Jugoslavija, clanes ne velja ve. vsaj v tako izraziti meri ne. T kažejo skrivnostni obiski Titcih diplomatov, najbolj pa še izjave srbskega krvnika Ranbviča, ki jih je dal bclgrajskem časniku Politika (tržaška daokracija dne 15. VI. 1961.) Tamizrecno piše, da bel-grajski krvvi režim velikodušno ponuja roko sprave vsem.... razen tistii, ki tudi v tujini rovarijo prti FLRJ kot državi. Od milostiso torej izvzeti tisti, ki se boreproti katerikoli nadvladi tujca in za popolno svobodo lase? annaroda. SDG si šteje v veko čast, da je izvzeto od milosti in obžaluje, da tudi JRZDB n deležna te visoke časti. Glede pičevanja in podpiranja bi bila RZDB napravila bolje, da bi bila molčala. Sama dobro ve, kje je denar, kdo z njim razpolago in kako. Brez preteklega, sedanjega in morebitnega bodočega denarja bi bile vrste JRZDB precej redkejše, kot so. SDG si pa lahko šteje v čast; da je revno, da živi od skromnih prispevkov in naročnine, da je delo pri gibanju in listu v veliki meri zastonj karsko. Ker zgodovina kaže, da so mnogi propadli, dasi so imeli kupe zlate, da pa sta nasprotno idealizem in trdna vera ustvarila marsikaj velikega, upamo tudi mi, da bo trud poplačan s tem, da bo slovenski narod vstal v sijaju svobode, časti in reda. Bog daj, da bi se tega skupno veselili! Jurij tracijami poedinih stničnih skupin. Slovenci smo prikazani skupno s Hrvati v dveh koncentracijah • na St. Clairu zahodno ocl Bathursta in na Blooru okrog in zahodno od Dufferina. Etnične skupine, ki imajo nad 20.000 članov v mestu Toronto (podatki se ne nanašajo na metropolo) so: Italijani 80.000, Nemci 50.000, Židje 35.000, Ukrajinci 30.000, Francozi 25.000, Pol-paki 25.000, Madžari 20.000, Grki 20.000 in Holandci 20.000. Odgovarjajoče številke za metropolo v istem letu 1960 so: Italijani 130.000, Nemci 80.000, Ukrajinci 50.000, Francozi 50.000, Poljaki 35.000, Madžari 20.000, Grki 23.000 in Holandci 25.000. TORONTO SPREMINJA SVOJE OBLIČJE Torontski dnevnik The Telegram je objavil 13. septembra članek Leona Kossarja s skicami Toronta in označenimi koncen- Hrvati — edini v svojih narodnih zahtevah Pravijo, da se naši sosedje radi prepirajo. To je res. Imajo svoje stranke, organizacije z različnimi programi in različnimi osebnostmi. So res navidezno razcepljeni. Toda v končnem cilju: Suverena Hrvaška Država—tam je pa čudovita sleftnost. Ni. Hrvata v emigraciji, razen nekaj izjem, ki bi ne bil za hrvaško narodno suverenost: Hrvatska Seljačka Stranka (tajnik dr KrnjeviC), Hrvatski Domobran, posamezne skupine, ki sledijo liniji dr. Paveliča, Ujedinjeni Ameriški Hrvati itd. Izžovi Hrvata, pa boš videl njegovo mišljenje, aokril ti bo svojo dušo in s tem stremljenje vsega hrvatstva: Nikdar več Jugoslavije. Smo jo razbili in jo bomo zopet! Hočemo Svobodno Hrvatsko Državo! Tako govori hrvaški narod enoglasno skoraj 100%. In preko te odločne volje naših sosedov naj SNO proglaša zahtevo po Jugoslaviji? Smešno in — neumno! Slepi vodniki, ki jim ni mar resnične stvarnosti! —M.—č. / 95—FO—6 Vaša bodočnost bo boljša, če jo podprete z "Bondi"! DA POMAGA KANADČANOM S PRIHRANKI ponudi kanadska vlada vsako leto prebivalcem te dežele možnost, da si ti dvignejo prihranke s pomočjo "Canada Savings Bonds". LANSKO LETO JE VEČ MILJON KANADČANOV prihranilo skoraj biljon dolarjev na ta varen in prikladen način. VELIKO POPULARNOST "Canada Savings Bonds" povzročajo posebnosti istih: • Kupite jih na Zelo preprost način, z^ gotovino ali na obroke v bankah, pri pooblaščenih prodajalcih investicij, pri prodajalcih delnic, pri trust družbah ali pri denarnih izposojevalcih, ali pa preko hranilnega načina z odtegljaji od plače na službenem mestu. Dobite jih v enotah od do $5.000.— • Vsakda jih lahko poseduje (tudi ofroci) do višine $10.000.— v novih serijah. • Plačajo Vam obresti v obliki letnih kuponov— 4 '4 96 prvo leto, 4 Vi % za vsako izmed naslednjih šest let in 5% Za vsako izmed zadnjih 3 let. • Lahko jih vnovčite vsak čas, v vsaki banki, za vso vsoto označeno na glavi, z dodatkom obresti. KUPITE NOVE CANADA SAVINGS BONDS Dobri so za Vas — in za Kanado vsak čas MAJHNE SPODNJE HLAČE, JERSEY T-MAJICA ZA MOŠKE ŽENSKO IN DEKLIŠKO SPODNJE PERILO ^ Oprsnik in | -hlačke za 2 - fl^ •| 4 in 6 let 1 stare deklice. | * | beli bomba |f. •• žest opr- ■5 U. snik in hlače za Tsm l 8 do 16 let stare ^p deklice. Ženski modrček in hla-; če iz finega ple-3 tenega belega a bombaža, velike, tg: I srednje in male. i;:| MERINO spodnje perilo 5 "Jf "95" in "71—ne-3 -W dosegljivo za to- \ ploto in ugodnost. p«. Dobite za i t može in j " fante, i 5 spodnie _ -3. hlače z IS^P«* elastičnim pasom in < _ iersev , malico ^^ ^ dolgi ali 4 kratki rokavi; J&. pravtako « tudi navadna |h srajca . in spodnie hlače, ali ♦ "žabe". Brez rokavov, atletske majice in z elastičnim pasom majhne spodnje hlače. T- MAJICE NOGAVICE ZA DELO T-majice imajo okrepljen a vratni k iz nvlona. perilo, najboljše Odlično spodnje z elastičnim pasom narejene spodnje hlače. SPODNJE PERILO ZA DOJENČKE —zavezano ob strani, zavito okrog, in gumbi spredaj na oprsniku — iz finega bombaža. Velikost 3-6-9 mesecev in 1-2 leti stare. ZA DEČKE Penmans ima kvaliteto, ki prenese močno nošnjo in to žele matere za svoje dečke. IIWb°Jlovenc/ Ift PRIDITE in POGLEJTE PRVO LETNO NARODNOSTNO RAZSTAVO Od torka 3. oktobra do sobote 7. obtobra, od 10.30 dopoldne do 11.30 zvečer V PALAČE PIER — LAKESHORE RD., TORONTO 26 NARODNOSTI PRIREJA "RAZSTAVO STAREGA SVETA" Videli boste: • Industrijsko in trgovsko razstavo • Razstavo narodnostnih skupin • Dela narodnostnih umetnikov • Hrano različnih dežel • Ozračje starega sveta • Tekmo za naslov lepotice in razstavo mode • Vsaki večer mednarodni koncert: narodni plesi, zborno petje, telovadba, nastop solistov — Najboljši etnični talenti. • Ples vseh narodnosti v soboto 7. oktobra. Vstopnina: do 6 ure zvečer 50c, po 6 uri — 75c — PRIDI IN PRIPELJI SVOJO DRUŽINO — TO JE vaša rizstava! • K vojakom je odšel član in odbornik SNZ g. Milan Pecha-rich. Prijatelji so mu priredili pri Tomozinu ohhodnico. Agil-nemu odborniku želimo vse dobro v službi strica Sama in srečen povratek! • Prireditev Slovenskega radijskega kluba ko letos na slovenski narodni praznik 29. oktobra v Sokol Lawn-Jale Hali ob 3. uri popoldne, ko bo izvajan pester kulturni program, po prireditvi bo pa ples. • Odlikovanje "Distinguished Community Service A\vard" je prejel 20. avgusta na Slovanskem dnevu v Pilsen Parku naš rojak dr. Ludvik Leskovar. Čestitamo! • Ne pozabite, da bo Marti-novanje SNZ v Tomazinovi dvo- j rani v soboto 4. novembra! I • Poravnajte naročnino! C as 1 počitnic je končan. Bo več časa ?a branje. Naročnino sprejema 1 vsako nedeljo pri cerkvi tajnik j SNZ g. Mirko Geratič. Imamo še ' nekaj knjig: Tlaka slovenskega naroda. • Profesor Bogdan Novak — doktor. Doktorski izpit iz zgodovine je položil na čikaš ki univerzi član SNZ g. prOf. Bogdan Novak. Dr. B. Novak je že nastopil profesorsko službo iz zgodovinske stroke na Univerzi v To- V vseh pravnih zadevah se "a 'm ' lahko z zaupanjem obrnete na ANTONV AMBROŽIČ novega slovenskega odvetnika &arJ;i?1ter' 0Not^rV f1^ . b , 714 College St., Toronto, Ont. !n n°,arJa- Telefon: LE. 1-0715 29. OKTOBER . . . PROSLAVLJAJMO GA S SLOVENSKIM SRCEM, Z ŽELJO PO NOVEM PRAZNIKU VSTAJENJA V SLOVENSKI DRŽAVI ! ledo, Ohio. Naše iskrene čestitke z željo za vsestranski uspeh na vseh področjih. SLOVENCI V URADNI KANADSKI PUBLIKACIJI DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE' Kanadska vlada izdaja vsako leto kratke podatke o stanju življenja v Kanadi pod naslovom Canac5_-in letnica. Letošnja izdaja vsebuje tudi sliko narodnih noš iz Wind-sorja, med katerimi je tudi Slovenka in je slovenska udeležba izrecno omenjena. Toronto PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ali začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid A ve., Toronto Telefon blagajnika LE. 2-^746 CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih slovenski odvetnik in pravnih zadevah na: in notar 278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 POZOR1 Prenočišče, hrana, ogled ,Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE V RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion RLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma Se priporoča in . Izrezite in shranite! Ija, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK išite nam za cene in prospekte! # Koncert slovenske glasbe na CFRB Toronto. G.M. Kannetz, ki je populariziral že mnogo slovenskih pesmi na svojih večernih programih kontinentalne glasbe (8.30 do 9 zvečer) in ob nedeljah popoldne na progamu, ki ga plača zavarovalnica Mutual of Omaha, je posvetil celotni polurni program slovenski glasbi v nedeljo, 17. septembra. Že enkrat preje, ko je posvetil oddajo Jugoslaviji, je bila slovenska glasba dobro zastopana. # Slovenci v paradi. Na sprevodu za Dominion Day v Torontu so bili zastopani tudi Slovenci kot posebna skupina. Proslavo je. organizirala The Mutual Coopera-tion League. # Kanadski vojni minister govori Hrvatom v Torontu. G. Douglas S. Harkness, kanadski vojni minister, je govoril na zborovanju Hrvatske seljačke stranke v Torontu 2. septembra. Hrvati so proslavljali 30 letnico ustanovitve Hrvatske Seljačke stranke v Kanadi. Govoril je predvsem o vlogi Kanade v obrambi dohodnega sveta pred komunistično vojaško silo. , PRIDITE NA NACIONALNO ETNIČNO RAZSTAVO IN VIDELI BOTE KANADO NA POHODU! Kot predsednik Denison Mineš, srčno želim povabiti Vas in Vaše prijatelje na Nacionalno Etnično Razstavo. V prvi vrsti je bila ta ideja porojena kot podoba uspehov, ki so jih dosegli kanadčani različnih etničnih izvirov. Prepričan sem, da bo ta razstava pokazala globoko željo vseh naših etničnih grup postati dober in uporaben kanadski državljan. Ko so prišli v to zemljo iz vseh različnih delov zemeljske oble, so prinesli navade in tisočletno kulturo in s tema dvema veliko in koprnečo željo po napredku in obogatitve Kanade, s pomočjo teh dveh najbolj gojenih darov. -Govoreč v imenu vodstva Jn uslužbencev Denison Mineš, Vam vsem. mnogim osebam in organizacijam, ki ste z elanom, težkim delom in sodelovanjem pripomogli k oživotvorjenju te razstave, izrekarri moje iskerene čestitke, in tako izrazim, željo sa stalno sodelovanje in uspeh Vas vseh in v vsakem podvzetju, ki pomaga ohranjati naš način življenja v teh nevarnih letih vsakdanjega življenja. Stephen B. Roman President DENISON T O R O N MINEŠ T O , C A LIMITED NADA OGLEJT SI NAŠO RAZSTAVO NA NACIONALNI ETNIČNI RAZSTAVI, PALAČE PIER, TORONTO, OD 3 DO 7 OKTOBRA. SLOVENSKI PREVOD RIMSKEGA MISALA IZŠEL Družba sv. Mohorja v Celovcu je dostiskala slovenski prevod rimskega misala, ki upošteva vse zadnje cerkvene določbe glede liturgije in je tako ena prvih izdaj v prevodu, ki omogoča brez težav slediti duhovniku. Rimski misal obsega 1088 strani na finem papirju ter ima večbarvno prilogo, izvirno podobo Toneta Kralja "Zadnja večerja" in enobarvno podobo "Golgota". Na razpolago so: z rdečo obrezo in umetnim usnjem $5.— z rdečo obrezo in pravim usnjem $7.— z zlato obrezo in umetnim usnjem $6.— z zlato obrezo in pravim usnjem $8.— luksuzna vezava $10.— posebna nožnica za misal S—.50 Naročila morete poslati tudi na upravo Slovenske države. Ce pošljete denar v čeku ali nakaznici, ga naslovite na John E. Krek'š Slovenian Credit Union Ltd., Toronto. Misale, ki jih naročite pri upravi Slovenske države, boste dobili poslane neposredno od Mohorjeve družbe iz Celovca. NAROČILNICA Podpisani naročam in prilagam (datum) (ime) (naslov) izvodov misala po $5.— S........................ izvodov misala po $6,— $........................ izvodov misala po S7.— $........................ izvodov misala po $8.— $......................... izvodov misala po $10.— $........................ nožnic po $—.50 $........................ skupaj . $...................... (podpis) ANTIGONISH • Tečaj za kreditne zveze zaključen. Prvi letnik nove šole za kreditna zveze atlantskih provinc se je končal z lepim uspehom ter izpolnil pričakovanja univerze ter lig, ki so ga organizirale. Prihodnje leto bosta istočasno dva tečaja — prvi in drugi letnik. Od. 1. 1963 bodo istočasno trije tečaji, ker bo obsegala šole tri letnike. Namen šole je nuditi kreditnim zvezam boljše izvežbane moči, ki bodo v korist celotnemu gibanju. Tečaja so se udeležili predvem blagajniki, ki so kazali veliko zanimanje ter bili pripravljeni na intenzivni študij. • Smrt priljubljenego profesorja. 17. septembra je umrl dr. Daniel MacCormack, ki je Žil zadnje čase pomočnik predsednika univerze za nekdanje gra-duirance. Bil je znan ne samo po svojem delu kot učitelj, ampak zlasti kot svetovalec in zaupnik mnogih generacij študentov, ki so obiskovali vseučilišče. Njegovo zadnje veliko delo je bila organizacija kampanja gradbeni sklad vseučilišča, ki naj omogoči naknadno povečanje univerze: Pogreba so se udeležili trije škofje, izredno veliko duhovščine ter zastopniki, zadružništva, v katerem se je pokojni tudi veliko udejstoval. • Začetek predavanj. 27. septembra so se začela redna predavanja na univerzi. Dotok kakih 1.200 študentov v sorazmerno majhen trg predstavlja veliko spremembo ne samo na cestah, marveč tudi v gospodarstvu. Večina študentov in študentk živi na univerzi, nekaj pa tudi pri zasebnikih v trgu in okolici. • Birma v Antigonishu. Kljub temu, da ima Antigonish svojega škofa, je birma v stolnici samo vsaka tri leta kot v ostalih župnijah. Letos se je nabralo kakih 450 birmancev in birmank, med katerimi je bila tudi Mar-janca Cuješ. • Knights of Columbus so povabili Slovenca za predavatelja. Tukajšnja organizacija Knights of Columbus je naprosila dr Rudolfa Cuješa, da jim predava na rednem mesečnem sestanku o novi socialni okrožnici Mati in učiteljica. • Nesreča. Pri popravljanju strešnih žlebov sta se ponesrečila Stane Symrajh in Mihael Ar-ko. Stane si je zlomil roko v komolcu, g. Arko pa je bil tudi težko poškodovan, želimo obema hitrega okrevanja. • Poroka. V soboto 16. sept. sta se. v cerkvi sv. Štefana poročila Marija Gaber in France Rode. Slovenskima rojakoma želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. DRUGI IZDELKI: podloženo spodnje perilo, toplotno spodnje perilo, kape za čez glavo, rokavice brez prstov, jopice in majice proti potenju. gp —1 NOGAVICE ZA FINO OBLAČENJE IN ŠPORT LOVENSKEGA TŽSMAl "Katoliški glas" prinaša 1. septembra naslednje pismo uredništvu: ALI RES NI VEČ SLOVENCEV? Prejeli smo: Spoštovani gospod urednik! V poletnih dneh, ko se človek vsaj za hip otrese svojega poklicnega dela, pridejo na vrsto stvari, kise v teku leta kopičijo na pisalmi misi: manj znane revije, časopisi, pisma i.p. Tako sem med to pisano šaro našel tudi dve stvari: revijo MISSI (jan. 1961) in revijo Studia Croa-tica (jan.-marec 1961). Revija MISSI je to svojo številko posvetila Jugoslaviji. Na šestih straneh besedila prinaša bolj ali man jasno sliko o deželi. Ni moj namen spuščati se v podrohnosti in netočnosti navajanj. N. pr. že v podnaslovu napačno govori o enem narodu dveh abecedah, treh verah i.p., prav tako na naslednji strani: "Jugoslovansko ljudstvo je razdeljeno v dve veliki družini, ki govorita isti jezik, srbohrvaščino, itd...." To, kar bije v oči, je dejstvo, da te revije, ki je zelo razširjena v svetu (MISSI pomeni: "Magazine d'Information Spirituelle et de Solidarite Internationale", predsednik je msgr. Georges Marchand, ravnatelj in urednik Georges Naidenoff; revija izhaja v Lyonu, 6, Rue d'Au-vergne), odpravi Slovenijo in Slovence z 9 vrsticami, ki se glase: "Ajoutons que les Slo-venes qui, stoppes dans leur progression historique vers l'ouest par Charlemagne et les m \EV/JE. ""■""BH!*' časopisju nobene obsodbe. Prav bi bilo, da bi se Slovenci enkrat zganili. Razmere so nas pognale na vse strani sveta. Živimo v svobodnem svetu. Zato je dolžnost vsakega slovenskega intelektualca, da nastopi proti vsakemu takemu in podobnemu pojavu prezira in nepriznanja. Nočemo tujega, to pa, kar je naše, hočemo, da nam vsak prizna! Nikakor naj pri tem ne motijo razne visoke obsodbe raznih plačanvec, ki nam zadnje čase samolastno jemljejo celo pravico do slovenskega imena! Ti so kljub temu, da plavajo nad rdečimi zvezdami, premajhni, da bi videli, da so v tujini Slovenci, ki imajo vse to in še več v mezincu, kar imajo oni še zdravega v glavi! Druga revija, ki je po ne vem kakšnem naključju prišla do inene, pa je Studia Croatica, re-vista croate de estudios politicos y culturales, Buenos Aires, jan.-marec 1961 . V reviji je sedem člankov, ki so po svoje zanimivi; v marsikaterem je poudarjeno delo hrvaške inteligence v tujini. So pa spet drugi, ki vzbujajo razne bridke spomine... Vsekakor uredništvo pripominja, da ni nuj" no> da bi bilo njegovo mnenje vedno skladno z mnenjem piscev in sodelavcev pri reviji. To je vse lepo in prav. Toda za naslovno stran pa je odgovorno! Na tej je Bavarois, ont lie leur histoire maj,hen zemljevid, kjer je' Slo-aiix pays germaniques, et bien-' tot a la Maison d'Autriche ju- squa'au XX. siecle. Us sont, par la race et par la langue, tres pro-ches des Serbes et des Croates". —V slovenskem prevodu: "Dodajmo, da so Slovenci, ki so jih na njih pohodu proti zapadu Ustavili Karel Veliki in Bavarci, povezali svojo zgodovino z nemškimi deželami in kaj kmalu nato z avstrijsko vladarsko hišo do XX. &»lctja.—Slovcnci so plemensko in jezikovno zelo sorodni Srbom in Hrvatom". Pisec ni podpisan. Naj bo že kdorkoli, obžalovanja vredno je, da ta revija objavlja take članke. Pričakovali bi, da so v resni reviji tudi resni, objektivni in stvarni članki. Iz gornjega pa je razvidno, da pisec ali' nima pojma o slovenskem narodu, o slovenski kulturi, zgodovini, o slovenskem življu, ki je skoro 100% katoliški in ki je v toliki meri vplival na širjenje katoliške vere in kulture tudi v drugih delih Jugoslavije, ali pa je vse to zlonamerno zamolčal. Če je res prvo, potem bi uredništvo ne smelo naročiti članke osebi, ki o stvari ni podkovana. Ce je pa nasprotno res drugo, potem se je pisec sam izključil iz družbe poštenih intelektualcev in ne spada več v krog dopisnikov in sodelavcev te revije. V vsakem primeru je s tem svojim člankom revija napravila slabo uslugo nam Slovencem, pa ' ničesar naučili. Zato mi vedno tudi sebi. Na ta način ne dela za solidarnost med narodi, marveč hote ustvarja mržnjo in razdor. Po drugi strani pa s takim pi- , ..„, , . ,„„ v... sanjem pobija ideale, s katerimi knjižice dr. Glonarja: Poslj, osla venija skoro v celoti vključena v hrvaško državo, kakor si jo za-mišljuje to uredništvo. Tu, gospodje, pa se bomo razšli! Roke proč od slovenske zemlje! Ne pozabite, da se meje sedaj ne postavljajo več v blodni domišljiji dozdevnih nadljudi, ne z nasiljem. Tudi doba hajduštva je za vedno minila. Živimo v časih, ko veliki narodi naravnost tekmujejo, da bi čimprej priznali neodvisnost, samostojno državo in narodnost posameznim afriškim narodom, katerih predniki so še plezali po drevesih in ki so povečini nepismeni! Pa bi nam takile sa-mozvanci jemali slovensko zemljo in slovensko narodno samobitnost, ko smo po neštetih izjavah osebnosti svetovnega slovesa najkulturnejši narod med Južnimi Slovani? Veseli me, da niso vsi hi vaški emigranti teh misli. Rad bi pa, da bi ti tu in tam javno obsodili lastne zaslepljence, kajti še vedno je v veljavi star latinski rek: "Qui tacet, consenlire videtur" — Kdor molči, soglaša. * * * Ko gledam take ln podobne zemljevide in berem take in podobne protislovenske revij in časopise raznih emigrantov,' se mi zdi, da se ti y tujini niso prav znova prihaja v spomin bridko-resniči rek pokojnega knjižničarja ljubljanske univerzitetne bi morala biti prežeta, ideale katoliškega bratstva, ljubezni, pravičnosti in miru. Da ni bil članek napisan z iskreno objektivnostjo, dokazuje tudi izbira slik, ki spremljajo besedilo. Na njih vidimo vse mogoče posnetke, slike ulic, posameznih obrazov, pastirjev žensk in postopačev, slike Trogirja, Prizrena, Kotorja, Dubrovnika, Zagreba, Beograda, Kragujevca, macedonskega podeželja, Skop-Ije itd. Od Slovenije pa je objavljena ena sama skromna, v ničemer tipična slovenska sličica Mirne peči na Dolenjskem! Kje je prestolnica Slovenije Ljubljana, kje Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Bled in Bbhinj ? Kje je slika slovenskih narodnih noš, slika pristnega slovenskega življenja in slovenskih gora, fotografija kake slovenske osebnosti itd.? Tak pristranski način prikazovanja tujih narodov je nevreden resne revije! V tej zvezi pa razen odločnega osebnega protesta, ki ga je zasebno poslal znan slovenski kulturni delavec uredništvu te revije, nisem opazil v slovenskem v širni svet, nazaja ti pride uhljat kot predi" Kaj pravite Vi k temu, gospod urednik? Upam, da se trinjate z menoj! Lepo Vas pozdravlja: Roman Rus P. Basile Valetine, LE PETIT TONČEK DU POTOK, Scenes de la vie rurale an Slovenie. Apostolat de la Presse, Montreal, Sherbrooke, Pariš, 251 strani, cena $2.50. Naroča se pri EURAM BOOKS v ZDA: Box 843, Columbus 16, Ohio; v Kanadi: 1115 Bay Str., Toronto 5, Ont. Preč. g dr. Ferdinand Koled-nik je preskrbel prevod novega slovenskega dela v francoščino in sicer mladinsko knjigo Tonček s potoka p. Bazili ja, ki je izšla 1. 1949 v Gorici. Knjiga je lepo opremljena in ima tudi nekaj ilustracij ter privlačen barvast ovitek (broširani izvod) in se prijetno bere. Kot je večini itak že znano, je p. Bazilij, ki sedaj deluje v Astraliji, nanizal v tem delu spomine na življenje na deželi, ki se osredotočuje ok rog njegovega očeta Antona. V celoti ponazoruje, kako more biti tudi preprosto življenje vir sreče in kako lahko na drugi strani na videz nepomembne stvari uničijo mirno sožitje v domu in celo 1 dom sam. V predgovoru je dr. Kolednik podal kratek prikaz Slovenije in njene politične usode, v glavnem pa je prikazal življenje in delo pisatelja p. Bazilija. Kot vsak prevod slovenskega dela, ki ne zataji svojega porekla, bo tudi ta knjiga pripomogla k širjenju poznanja Slovencev v francosko govorečem delu sveta in ji kot taki želimo veliko uspeha. Kot drugotna vloga tega prevoda pa bi mogel biti pomožna učna knjiga za slovenske študente, ki se uče francoščine. Tisti, ki še obvladajo slovenščino, morejo primerjati original s prevodom, ostali pa bodo dobili iz francoskega preje dokaj nazorno sliko, kako de potekalo vsakdanje življenje njihovim prednikom v krajih, odkoder vsaj posredno sami izhajajo. —M.C. ".... meme d'une pierre, 1'oeillet et le romarin slovene". V francoskem časopisu L'Ami du people, ki izhaja v Sudbu-ryju, Ontario, je bilo objavljeno v 5 .nadaljevanjih predavanje, ki ga je imela Slovenka ga Jerica Ternik-Sorensen, asistentka-knj i-žničarka vseučiltške knjižnice za člane Kanadske aliance o "Tragediji Slovenije". Predavanje pojasnjuje destruktivno politiko komunizma, ki si je proti volji ljudstva prisvojil oblast. Na kratko se dotakne tudi zgodovine Slovencev od naselitve. Povdarja med drugim važnost zemljepisne lege slovenskega ozemlja, ki jo je spoznal že Napoleon, ko je izjavil: Kdor obvlada trikot Beljak — Ljubljana — Trst, gospoduje Evropi. Ob mislih na pesniko Franceta Balantiča se zgraža nad strahotno zmoto Zapada, ki je poslal iz Vetrfinja Titu 12.000 borcev v pokolj. Te žrtve pa niso zaman, kajti slovenski duh raste "celo iz kamna". —M.C. REPUBLIKA HRVATSKA, 1. IX, št. 45, julij 1961, ki izhaja v Buenos Airesu, prinaša naslednjo vsebino: Problem Bosne i Hercegovine i njegovo rješenje (Kazimir Katalinič), Organizacije staleških postrojbi u Neza-visnoj Državi Hrvatskoj (Eugen Starešinič), Tri osnovne orientacije (Ivan Oršanič), Madjarska, Kuba i mi (dr. Ivo Korsv) ter Politički pregled. KROATIAN UND DIE KROA- TEN, bil ten hrvatske obveščevalne službe v Buenos Airesu prinaša v 13. številki govor dr. Stjepana Hcferja, ki ga je oddajalo več radijskih postaj. V njem protestira, da podpira Za-pad komunistični režim v Jugoslaviji, ki je za Hrvate v toliko hujši, ker izrabljajo komunisti poleg že dovolj krutega komunističnega uničevanja še nasprotje med Srbi in Hrvati kot dodatno težo, pod katero ječi hrvatski narod v domovini. Apeliral je tudi na Organizacijo ze-dinjenih narodov, da zaščiti pred vrnitvijo tiste, ki jim uspe pobegniti kakor jo izvajata tako Avstrija kot Italija. NOVICE • Pol milijona dolarjev za katoliško univerzo v Boliviji. Bostonski nadškof kardinal Cushing je obljubil pomoč v znesku pol milijona dolarjev za zgradbo katoliškega vseučilišča v Boliviji • V Parizu so blagoslovili plaketo, ki označuje 25 letnico ustanovitve Kluba prvih petkov v ZDA. Plaketa je obešena v kapeli samostano Obiskanja, kjer se je Srce Jezusovo prikazalo Marjeti Mariji Alacoque junija 1675. • Hrvatski kipar Meštrovič se je moral vrniti v Jugoslavijo. Po poročilih iz Detroita je moral kipar Meštrovič prenehati z delom v cerkvi sv. Hieronima, kjer je bil zaposlen z delom na repliki Marije Bistričke, znane hrvatske božje poti. Vrnil se je v Jugoslavijo, da bi končal načrte za neko cerkev, ki mora biti skončana v predpisanem času, sicer bo komunistični režim podržavil zemljišče. • Duhovniki škofije Calgary so imeli dvodnevni študijski tečaj 22. in 23. avgusta, na katerem so študirali novo papeško okrožnico Mati in učiteljica. • Ustanovitelj Scarboro Fo-reign Mission Society msgr. John Mary Fraser, je praznoval 60 letnico mašniškega posvečenja. Kljub svojim 84 letom župnikuje v Osaki na Japonskem. MnogoJ let svojega mašniškega življenja je preživel kot misijonar na Kitajskem. Kanadsko misijonsko družbo je ustanovil 1 1918. Za jubilej je dobil osebne čestitke sv. Očeta. • Romeo Malone, predsednik mednarodne zveze Mladih krščanskih delavcev, je bil imenovan od sv. Stolice za poveljnika reda sv. Gregorija. Po rodu iz Montreala je živel zadnja leta v Rimu, sedaj pa se bo vrnil v j Kanado in bo postal pomočnik ravnatelja oddelka za socialno akcijo kanadskih škofovskih konferenc. lt!!!!B!l!ll»!Ii:B:]|i:Bll!aiIIiail1i!Bi!rJB::!llBi;il!B!lB!!l!ia ■!!!■ I!!L'!BI!!!1B:IIIB!!II NEKAJ MALEGA 0 ČEKIH in kako ti delajo za vas Na najboljši način obrazložite ček, če rečete, da je to formular, s katerm pooblastite "Banko", da izplače denar iz vašega "računa" v vašem imenu. Čeprav večina ljudi uporablja običajne in poznane oblike čekov, je lahko ček napisan na karsibodi (lahko tudi na prašičev hrbet) in bo vedno veljaven, samo da ima vaš podpis. Čeprav so banke, v tej ali oni obliki, obstojale že mnoga stoletja, je postala uporaba čekov splošna šele v poznem 17 stoletju. Takrat so ljudje (ki so naložili svoje premoženje pri zlatarju-bankirju) odkrili, da je bilo zelo preprosto poslati sporočilo banki, da naj ta izplača gotovo vsoto iz njihovega računa. Ta sporočila so postala neke vrste denar, ker so šla skozi vrsto rok, predno so dospela do zlatarja, komur so bila namenjena. Ta način je prihranil čas in sitnosti in se pokazal kot zelo uspešen način plačevanja za dobrine in uslužnosti. Pod temi okolnostmi ni čuda, da so bile organizirane nove privatne banke. To je prineslo nove ustanove v London na Angleškem. Vsaka banka je zaposljevala ljudi, ki so hodili v druge banke, jim predločili čeke, ki so bili izstavljeni na nje, ter pobirali denar, ki je pripadal njihovim lastnim bankam. Kmalu so uradniki bank uvideli utrudljivost tege dela. Zato so kmalu začeli ti prenešalči "opravljati" svoje posle v kavarnah. Ta način je bil tako uspešen, da so banke ustanovile centralno izmenjalnico z imenom "clearing house" (izmenjalni urad). Ta ustanova še obstoja danes, in uslužnost, ki jo nudi je najvažnejša, ki jo lahko nudijo kanadske banke. Danes bančna stranka nima skrbi, kako držati pri sebi večjo vsoto za izplačilo računov. S preprostim načinom izpisanja čeka, ki ga pošljete upniku, je vse opravljeno, prejemnik čeka lahko istega vnovči, ali naloži v svoji banki. Na oba načina — zgodi se večkrat, da ček zapusti podružnico, na katero je bil izstavljen. Ko se spet povrne, je "zaračunan" na račun, na katerega je bil izstavljen. Cek lahko izpišete na vse različne bančne račune, a ljudje in podjetja, ki plačajo račune s čeki, običajno uporabljajo Personal Chequing ali Current Accounts. Ti so tako prirejeni, da lahka sprejmejo izplačila s čeki in jim je zaračunana le majhna vsota za to uslužnost. Ceke lahko izstavljate tudi na Savings Account, ki prinaša obresti, na vaše naložbe, a račun za uslužnost je nekoliko višji. Uporaba čekov je najbolj razširjena uslužnost, ki vam jo "banka" lahko nudi. Zavežite se, da obiščete podružnico Toronto-Dominion banke v vaši okolici in poiščite poslovodja: on se bo rad porazgovoril o kateremkoli ali o vseh bančnih uslužnostih in to čisto do podrobnosti. Samo eden obisk vam bo pokadal, da šo . . . THE uslužbenci drugačni pri TORONTO-DOMINION >=E17rcl ašStiUBmDKmt the bank that lo o k s a h ca d BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST '( 11. oktober (Slika levo) CELOVEC, PRESTO LICA ZIBELKE SLOVENSTVA. (Slika desno) "ŠTEHVANJE" IN "REJ POD LIPO" NA KOROŠKEM. ! V teh dneh se spomnimo krivičnega plebiscita . . .