jF»«>eai.aaa ®@xiae. Stev.i 1 IM n.
.^oštsnlEž.ts> p®,wes3iairss5Yssfc.
Šte^s 2B,
LiM^li@8ia9 w s©ii©fis 3. mas^-ea 6323,
Let© I.
Maja vsak šas oS 36 pop, Fszes nedelj Ib priliko?.
E.IUDSKI
Mesečna Barečiilsia:
s* Ljabljano . . . Din 10*-po pošti. . s* inozemstvo
• • *
12*—
22*—

Oglasi po tarife.
DNEVNIK
Slssilo ^areslne Lfiađsic© Stranke.
Mrankiranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
PoStno čekovni račun St. 13235.
Uredništvo: Breg, 12.11. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
..................
KOROŠKI DEZERTER.
Dr. Janko Brejc je bil nekdaj voditelj koroških Slovencev. V nekaj letih je .spravil koroške Slovence tako daleč, da so prišli ob vsak političen vpliv, sam je pa pridobil lepo posestvo, ki je bilo poprej lastnina njegovega klijenta. Ko mu je postajalo na Koroškem prevroče in premalo zaslužno, je zapustil svojo armado in se preselil v Ljubljano, kjer mu je boljše kazalo. Ni sc varal. Prišel je prevrat in ž njim Brejčeva slava in sreča. Postal je najprej poverjenik za notranje zadeve, potem pa predsednik slovenske vlade. Zopet je dobil Korošce pod sabo. Samo da so to pot prišli Korošci k njemu, ne pa on k njim. Tako so bili zopet skupaj. A sedaj se je pripetil čuden slučaj: Poprej je on dezertiral Korošce, sedaj so pa Korošci dezertirali njega. Tako so bili kvit. V toliko bi bila stvar v redu, da ne bi pri tem trpel ugled in blagor domovine. Da smo zgubili Koroško, je v prvi vrsti krivda ravno istega dr. Brejca, ki se poteza danes za sedež v narodni skupščini. Vsak drug politik, ki bi imel poka-kazati tako žalostne uspehe kakor on, bi imel vsaj toliko takta, da bi ih*koliko — molčal in užival vsaj nekoliko časa čar pozabljenosti, ki ga je škodljivec naroda bolj potreben' kot vsak drug. A Brejc ima žilico, ki mu ne da miru. V ospredju hoče biti, četudi ga nihče ne mara, ker se je poleg koroških Slovencev prepričal ravno tako pretežen del ostalega naroda o njegovih obče škodljivih svojstvih. Sedaj kandidira v ljubljanski okolici, ko ga noben drug okraj ni hotel sprejeti, akoravno ga je nujno priporočal njegov pobratim iz Maribora, dr. Korošec. Pa tudi ljubljanska okoli ca ga ne mara, a vriniti se hoče za vsako ceno. Ker se pa ravno ljubljanska okolica predobro spominja, da jo je skozi dolgo vrsto let zastopal v zakonodajnih zborih mož, kateremu Brejc ne seže do gležnja, se je vrgel s posebno besnostjo na svojega nekdanjega dobrega mojstra in ga je na shodu vernih Zabretovih župljanov oklestil na način, ki je vreden ciničnega protežeja prošta Andreja Kalana. Ozmerjal je dr. Šušteršiča kot »dezerterja«, ker njegove vrste ljudem leta 1918 ob prevratu ni hotel izkazati veselja, da bi se bil dal po nepotrebnem ubiti. Seve, gospod Breje je posebne vrste kavalir in zasluži splošno spoštovanje — svoje družbe. Že zdavna vemo, da je sprejel prve dni po prevratu od svojega nekdanjega dobrotnika dr. Šušteršiča iz Dunaja pismo, kjer ga je kot poverjenik za notranje zadeve prosil, naj mu omogoči povratek v domovino. Na to pismo ta junak niti odgovoril ni, pač pa je to pismo opremil v vladni seji in pa v krogu svojih duševnih bratcev v kavarni »Union« z izrazi svojega, veselja nad žrtvijo zapeljanih ljudskih strasti. Prebiral jo pismo v družbi, v kateri je sprejel skoro vsak kako dobroto od dr. Šušteršiča, ki so pa vsi soglašali v plemenitosti z drjem. Jankom Brejcem. Bil je lep dan klerikalnega zmagoslavja nad enim samim človekom, čigar na j večja napaka je bila, da je vsakemu dobro storil v dnevih svoje sreče, kdorkoli se je zaupljivo obrnil nanj, in ki je mo-
ral doživeti, da so mu ravno tisti prizadeli največ zla, ki so bili poprej uživali njegovo dobrotljivost.
Danes pa ima dr. Breje drzno čelo, da s hladnim cinizmom izprašuje namesto svoje lastne vesti dr. Šusteršičevo vest, češ zakaj da ni ostal v Ljubljani, kjer so ga iskali dva dni po odhodu — klerikalni ra-beljni.
*
Slika bi ne bila popolna, če ne bi omenili tudi šentviškega župnika in dekana, g. Zabreta, pod čigar pokroviteljstvom je izvršil dr. Brejc svojo cinično burko-. To je tisti žup-
nik, ki je leta 1917 izjavil, da ostane vedno ob strani dr. Šušteršiča, češ da ga veže na njega velika hvaležnost. Tudi je v najstrožjih izrazih hudo obsojal obnašanje prof. Remca na seji Izvršilnega odbora SLS, kjer je imenovani dregnil v najsvetejša čutila potrtega očeta. Kar pa gospoda župnika Zabreta ni prav nič motilo, da se je par tednov pozneje politično pobratil z istim Remcem in padel dr. Šušteršiču v hrbet. Pri prvi priliki je potem postal dekan, k čemur mu še sedaj častitamo. —
Vreden par!
Evakuacija Sušaka.
Beigrad, 2. marca. (Izv.) Vesti italijanskih listov, ki govore o neraz-položcnju radi imenovanja admirala Priče za našega prvega delegata pri pogajanjih v Opatij, so izzvale v Bel-gradu med političnimi krogi gotovo pozornost. V političnih krogih se na podlagi informacij iz poučenega vira trdi, da je to nerazpoloženje v italijanskem tisku izraz oficielnih italijanskih krogov ter da je s tem v zvezi tudi včerajšnji poset italijanskega poslanika Negrottija pri zunanjem ministru dr. Nitičičtt. Po posetu je dr. Ninčič pozval k sebi admirala Pričo. Admiralu Prici se očita, da je bil soudeležen pri procesu proti Mazariju Satiru, ki je bil obsojen za časa Avstrije na smrt. Drugače se admiralu Prici ne more ničesar drugega očitati. Konferenca v Opatiji in izpraznitev tretjega pasu se nista movli prej začeti, dokler se ni našel na naši strani način za odpoklic admirala Priče kot člana paritetne komisije. Pooblaščenemu ministru dr. Rybafu je bilo radi tega naročeno, naj takoj zapusti konferenco južne železnice v Rimu in odootuje v Opatijo. kjer bo ’-redseđoval našemu odseku paritetne komisije, ki ima svoj sedež na Sušaku.
Opatija, 2. marca. (Izv.) Prva seja paritetne komisije je bila snovi v hotelu »Regina«. Predsedoval je senator Ouartiori, ki je naglasni, da je namen konference delo za vzpostavitev prijateljskih razmer med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi za prospeh Reke. Delegat dr. Ribar je
v odgovoru povdarjal, da se obe delegaciji strinjata glede namena konference. Za tem je komisija razpravljala o izpraznitvi Sušaka. Gre za neoviran promet med Sušakom in Reko. Dokler se ne rešijo vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, ostane v veljavi začasni režim nad Sušakom iii Reko. Izpraznitev Sušaka se izvrši jutri v soboto dopoldne. Italijani so že danes izročili nekatere zgradbe našim oblastem, jutri pa odidejo italijanske Gete.
Sušak, 3. marca. (Izv.) Predvčerajšnjem dopoldne in popoldne sc je vršila tu konferenca, na kateri se je razpravljalo o ureditvi odnošajev med Reko in Sušakom. To vprašanje je važno zlasti za osebni in še bolj za tovorni in trgovski promet. Konference so sc udeležili delegati naše komisije v Opatiji ter načelniki državnih oblasti na Sušaku. Na popoldanski konferenci je bilo sklenjeno, da veljajo potni listi z Reke na Sušak še 14 dni in da bodo potem izdajale naše oblasti nove potne liste. Šolska mladina, ki poseča reške šole, bo dobila stalne legitimacije. Vprašanje potnih listov, na podlagi katerih bo dovoljeno nositi s seboj l očno prtljago, ter vprašanja avtomo-bilnega prometa bosta uredila zunanje ministrstvo in direkcija carin. Težje sc bo uredilo vprašanje blagovnega prometa. Izdane bodo gotove odredbe do tedaj, da bo dovoljen blagovni promet, kar se pa vsekakor ne bo zgodilo preko noči.
Sela ministrskega sveta.
Beigrad, 3. marca. (Izv.) Ministrski svet jc imel včeraj sejo, ki so se je udeležili vsi ministri, ki so v Bel-gradu. Ker odidejo skoro vsi člani vlade na votivno agitacijo, sc je včeraj razpravljalo o splošnem strankarskem položaju v državi. Zunanji minister dr. Ninčič jc poročal ob tej priliki tudi o poteku pogajanj v Nišu in Opatiji ter o evakuaciji tretjega pasu in Sušaka. Reševala so se nato tudi nekatera resortna vprašaja, za katera je treba odobrenja ministrskega sveta. Minister za prosveto jc poročal, da nima kredita za štipendije dijakov v inozemstvu. Glede tc zadeve jc vlada sklenila, da sc ukinejo štipendije vsem dijakom v inozemstvu, razen onim, ki študirajo medicino. Govorilo sc je tudi o pobijanju komi taške akcije v južni Srbiji
ter sc je ugotovilo, da je položaj v teh krajih resen. Minister za narodno zdravje jc poročal o organizaciji in nabavi oprave za sanitetno postajo v Martinšici v tretjem pasu. To važno sanitetno postajo so Italijani zapustili popolnoma prazno, vsled česar se mora izpopolniti in reorganizirati.
Beigrad, 3. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčič izjavil v svojem poročilu, da se prične danes ob 8. zjutraj evakuacija Sušaka in tretjega pasu. Vojni minister je poročal vladi o naredbah, ki jih je izdal obmejnim četam v Dalmaciji v svrho izvršitve posebnih vojaških operacij. Vlada je tudi odobrila v'e potrebne kredite za stroške naših okupacijskih oblasti.
Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem Je
tretja - 3.
NEMŠKI MON&RHIZEM NA POHODU.
Berlin, 27. februarja.
Kakor skoro vse druge kronane glave premaganih držav, je sila razmer tudi nemškega cesarja Viljema potisnila v ozadje. Toda zmotno bi bilo misliti, da je bila s tem monarhistična ideja v Nemčiji zatrta in uničena. Tudi ona se je pod pritiskom razmer le skrila, potuhnila se — prikrita v zatišju pa je čakala na ugoden trenotek, da strne pod praporom monarhizma zopet vse svoje pristaše, ki v Nemčiji niso bili nikdar maloštevilni in katerih vrste se ravno v zadnjem času zopet širijo v opasni meri.
Zadnje dni je krožila v Berlinu vest, da pride v kratkem na Bavarsko general Ludendorf. Ta vest se je v berlinskih krogih pojavila ravno ob času, ko se je v državni skupščini razpravljalo o tajnih organizacijah. v različnih nemških listih so se namreč zadnje dni pojavile vesti o naraščanju tajnih organizacij, o njihovih zvezah z državno hrambo in o neuspelih poskusih njihove razpustitve. Vse te vesti so napravile vtis, da se pripravljajo dogodki, ki se sicer pred javnostjo skrbno skrivajo, ki pa vsled tega niso nič manj nevarni za obstoj nemške republike. Pruski ministrski predsednik Severin g jc vsled tega sklical konferenco vseh ministrskih predsednikov nemških zveznili držav, kar kaže, da postaja monarhistično gibanje v Nemčiji že precej resno in grozeče. ,
Kaj je pravzaprav na celi stvari? Kakor že zgoraj povedano, se tajiie organizacije, takozvani »Va-terlandsverbandi«, vedno bolj širijo in z njimi vred pridobiva na moči tudi nemški »podzemeljski« mili-tarizem. Vlada je določila kot zadnji rok za razpustitev vseh teh društev in organizacij 1. marec, toda izgleda, da se bodo 1. marca te organizacije skupno uprle in stopile proti vladi v očiten hoj. Na Bavarskem imamo »Orgeš« in »Hitlerje«, v severni in vzhodni Nemčiji obstojajo bojne organizacije, ki vidijo v Rofjbaeiiu svojega načelnika. Ge-neralisimus vse reakcionarne vojske pa ostane seveda Ludendorf. Tajna »domovinska društva« imajo baje samo v Vzhodni Prusiji, ki je bila že od nekdaj najreakcionar-nejši del Nemčije, preko 300.000 organiziranih in discipliniranih elanov. Tam se nahajajo menda tudi največja tajna skladišča orožja in municije. Bližina poljske meje pospešuje šovinistično nacionalno propagando in naglasa se, da ne gre le za to, da se zopet odvzame Poljski pripadle bivše dele Nemčije, temveč da gre predvsem za obrambo proti Poljski, ki da se pripravlja na novo vojno proti Nemčiji. Podobna organizacija se je že v zadnjem času ustanovila tudi v Westfalen-Hannover, kjer je bližina po Francozih zasedenega Poruhrja strnila vrste nacionalnih šovinistov. Tretja podobna organizacija pa ima svoj sedež v samem Berlinu in sega preko Potsdama v Marko.
Kaj hočejo ti nemški reakcionarni šovinisti? Da bi mislili na kak očiten spopad z francosko armado, ki jo dobro pripravljena, ni misliti.
Oui le izrabljajo razdraženost, ki jo je povzročila zasedba Poruhrja po Francozih v širokih vrstah nemškega ljudstva, v svrho; da strnejo in ojačijo svojo tajno armado. Ravno tako se zlorablja v agitacijske namene možnost napovedi vojne s strani Francije ali Poljske, pri čemer se omenja in obljublja fantastična pomoč rdeče ruske armade, v resnici pa se pripravlja notranja državljanska vojna, vojna za monarhijo proti republiki. Ve potuje danes Ludendorf in organizira »strnjeno fronto proti marksizmu«, potem se mora razumeti, da organizira strnjeno fronto proti vsem, ki nasprotujejo zopetni upostavitvi monarhije v Nemčiji.
Reakcionarni zarotnik v Nemčiji torej zopet dvigajo svoje glave. Na površje silijo vsi oni elementi, iz katerih vrst so izšli atentatorji na. može od Liehkneehta do Ra-thenaua. Sirijo se dijaške organizacije in organizacije bivših častnikov, dviga se vsa reakcionarna
Nemčija, kot da pričakuje, da skoro-napoči njen dan. Država pa se nahaja v strašnem položaju. Vlada sc bojuje proti Franciji in mora vsled tega podpihovati domovinsko navdušenje prebivalstva, s čimer pa na drugi strani le jači vrste svojih notranjih nasprotnikov, ki hodo morda kmalu nastavili nož na vrat sedanji republikanski državni ureditvi. Tajne organizacije posedujejo baje vse vrste orožja razen najtežje artilerije in skušali bodo terorizirati vsakogar, ki hi hotel sporazum s Francozi. Ne Francozi, temveč oni, ki so za sporazum z njimi, so jim pravi sovražniki, proti katerim bodo usmerile tajne organizacije vse svoje sile.
Nemška vlada je nevarnost oči-viduo že spoznala, (lasi je še ne prizna v vsem obsegu, ker misli, da je močna dovolj, da ukroti podzemeljski monarhistični militarizem. Ali se moti, ali pa ima prav, hodo pokazali prihodnji meseci.
S Poruhrja.
Odločiiosi nemškega delavstva.
Berim, 2. marca. (Izv.) Predsedniški član stare nemške rudarske zveze je dal v „Vorwarts“ izjavo, ki pravi, da uresničenje Pohicarejevili načrtov pomeni gospodarski in politični razpad Nemčije. Delavstvo Poruhrja odklanja vsak nasilni hoj, je pa trdno odločeno, da svoj pasivni odpor tako dolgo nadaljuje, dokler ne bo dosežena možnost za pogajanja.
Belgija vztraja.
Bruselj, 2. marca. (Izv.) Zunanji minister Jaspar je izjavil v senatu, da bo Belgija vztrajala tako dolgo pri svojem dosedanjem zadržanju, dokler ne bo dosežen smoter zasedbe. Nemčija, ki se že upogiba, bo upognjena.
Belgijski socijalisti za parlamentarno komisijo.
Bruselj, 2. marca. (Izv.) Socijali-stični zastopniki v zbornici in v sefi atu so sklenili, da vložijo zakonski načrt za sestavo parlamentarne komisije, ki naj pretehta položaj v Po-ruhrju.
Nemci popuščajo.
Diisseidori, 2. marca. (Izv.) V Recklinghausmi so Francozi včeraj zaplenili 80 milijonov mark namenjenih za stavkujoče železničarje. Radi raznih pripetljajev v zadnjih dneh in stališča obe. sveta je bila mestu Bocliumu naložena globa 35 milijonov mark. Denar so Francozi takoj vzeli iz mestne blagajne. Radi energičnih odredb vojaških oblasti
FRANCOSKI VOJNI MINISTER O NEMŠKI VOJAŠKI MOČI.
Pariz, 2. marca. (Izv.) Vojni minister Maginot je danes povodom debate o kontingentu rekrutov go-
šč položaj v Bocliumu zboijšuje. Listi izhajajo zopet ter pišejo zmernejše. Župan sani je pozval prebivalstvo, naj se vzdrži pretiranih demonstracij.
Stroge francoske odredbe.
Diisseidori, 2. marca. Izv.) Prva uporaba naredbe generala Degoutta, po kateri so občine odgovorne za sabotažna dejanja na svojem ozemlju, se je izvršila v občini Kettvvig. Ker so sc v tej občini dogodili številni sabotažni čini, ji je bila naložena globa milijon mark. Župan, ki se je branil izplačati globo, jc bil takoj aretiran. Denar za globo so Francozi sami vzeli iz občinske blagajne.
Kontrola potovanja uradnikov v zasedeno ozemlje.
Pariz, 2. marca. (Izv.) Agenec Havas poroča iz Gelsenkirehena: Interalliivano poveljstvo je odredilo, da imajo uradniki in nameščenci v nezasedenem ozemlju, ki se hoče; jo podati v zasedeno ozemlje, popre j prositi pri zasedbenem oblastvu, da jim dovoli pot. Ta odredba je zato, da nemški ministri ne pridejo skrivaj v zasedeno ozemlje.
Poineare o razmerah v Poruhrju.
Pariz, 2. marca. (Izv.) Min. predsednik Poineare je izjavil predsecb niku parlamentarne finančne komisije, da računajo zasedbene oblasti radi nove organizacije železnic, da hodo v kratkem presegli dohodki izdatke, ter da sc ukrepi glede premogovnih dobav povoljno razvijajo.
voril v senatu ter naglasa!, da je politika Francije politika varnosti in reparacij. Francija želi miru, hoče pa biti močna, da sc izogne povratku sovražnosti, pod katerimi je toliko
Hans Dominik:
OBLAST TREH.
Roman iz ista 1955,
(Dalje.)
Pot letalcev-potapljačev je bila dolga. Vsled tega sc je vrinilo v program tekmovanje z brezmotorni-mi letali. Po pompoznem prizoru, ki ga je uprizorilo vojno zračno bro-dovje in po demonskem prizoru s potapljalskimi letali je prišla sedaj idila. Z najvišjih pečin obrežja so odjadrali posamezni letalci. Kot metulji so se z napihnjenimi nosilnimi ploskvami igrali v zraku. Včasih so skoro nepremično obviseli v zraku, da naenkrat kakor albatrozi razpne svoja krila in se v velikih lokih poženejo kvišku.
Viskont Bobarts jc iskal nove žrtve, s katero bi lahko stavil o izidu tekme brezmotoriiili letal. Ostali gostje lorda Maitlanda so z ostrimi daljnogledi sledili letalcem, ki so s spretnim manevriranjem dosegali vedno večjo višino. Na stopnjicah, ki so vodila na krov Maitlandovc
18 zračne jahte, so se v tem trenotku zaslišali koraki. Novi gostje so prihajali. Sir Arthur Vernon, Maitlan-dov predhodnik v admiraliteti. Pripeljal je s seboj nekega tujca.
„Gospod dr. Glosin iz Trentona v Zedinjenih državah ..
Medtem ko se je na novo predstavljeni, poklonil, jc sir Arthur obrnjen k lord Maitlandu komaj slišno nadaljeval:
.. Star moj prijatelj... Morda pripomore kaj k mirni rešitvi krize.*1 Teli nekaj besed jc zadostovalo, da je bil Amerikance sprejet s prisrčnostjo. ki je celo nadkriljevala običajno angleško gostoljubnost.
Dr. Glosin se je posvetil predvsem gospodarici jahte. Na njeno začudenje jc speljal pogovor kmalu na kraje in osebe, s katerimi se je seznanila kot pevka, ne da bi vendar pri tem omenil njen prejšnji poklic.
Lady Dijana jc z zanimanjem sledila razgovoru, vendar pa jo je notrane odbijal. Pri vsakem stavku jc čutila skrito dvoumnost in vendar se ni mogla odtegniti vplivu tega gosta. Nek notranji glas jo jc svaril,
trpela. Svoj obstoj hoče imeti zavarovan in zato je prepričana o absolutni potrebi, da mora plačati Nemčija svoj dolg. Spričo te potrebe smo mnenja, da moramo razpolagati z nad 32 divizijami in da smo morali uvesti 18 mesečno vojaško službo. Minister je nato opozarjal na odpor Nemčije, ki sc ji jc posrečilo kljub nadzorstvu medzavezniške kontrolne komisije izdelovati vojni materija!. Nemčija razpolaga z nad 100.000 mož državne hrambe sestavljene iz starega izkušenega vojaštva, ki se ponovno kliče na velike vojaške vaje. Razen tega razpolaga s številnimi kadri, ki sc morejo v potrebi potrojiti, vsled česar more Nemčija v slučaju vojne hitro postaviti 31 divizij. K državni hrambi se mora prišteti tudi varnostna policija, ki ima 15 ti soč mož dosluženih vojakov in ki predstavlja pravo vojaško organizacijo.
JUGOSLOVANSKO - AVSTRIJSKO TRGOVSKO RAZSODIŠČE.
Pariz, 2. marca. (Izv.) Ameri-kanski poslanik na Dunaju, minister Washburn sc bo vrnil iz Haaga na Dunaj, da bo fungiral kot predsednik razsodišča v avstrijsko-j n goslovanskem trgovskem sporu. Washburn je izjavil, da je spor nastal radi različne razlage mirovnih določb o trgovskih pogodbah. Razsodišče bo sestavljeno iz treh Jugoslovanov in treh Avstrijcev.
NAPOVEDANA OBJAVA NEMŠKE PONUDBE.
Berlin, 2. marca. (Izv.) „Zeit“ glasilo ljudske stranke se peča v članku „Klic po nemški ponudbi11 _s sedanjim noložajem in pravi, da jc mednarodni politični položaj tak, da se kar lahko objavi ponudba, ki jo jc bila Nemčija pripravljena predložiti v Parizu, ki pa ni nikdar prišla v javnost. Sedaj je brez dvoma trenotek, ko bi objava nemške ponudbe krepko in uspešno odmevala ne samo doma, temveč po celem svetu. Da sc ta odmev zbudi, mora nemška vlada sedaj govoriti in bo najbrže vkrat-kem tudi podvzela besedo.
POLJSKE MEJE PRED POSLANI-ŠKO KONFERENCO.
Pariz, 2. marca. (Izv.) Včerašnja noslaniška konferenca je sklenila, da bo po poljski želji proučevala poljsko vzhodno mejo. Kakor znano, je Poljska prosila, da se ji pripoznajo vzhodne meje, kakor so ji bile prepoznane v Rigi. Snočnji „Temps11 pravi razpravljaje o govoru lorda Curzona, da je praktično nemogoče brez navzočnosti ruske vlade rešiti vnrašnje Memla in noljske vzhodne meje. „Jmirnal des Debats11 pa je nasprotno mnenja, da se meje lahko pripoznajo, ne da bi sc omenil mir s sovjetsko Rusiio.
IZPOPOLNITEV MEDNARODNEGA TOVORNEGA PROMETA.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Minister za promet dr. Velizar Jankovič je
sprejel Pierra Arbelle, znanega francoskega industrijca, ki mu je v imenu mednarodne železniške unije predložil načrt o organizaciji med-narodnih blagovnih transportov s brzovoznimi tovornimi vlaki, ki bi vozili v določenih smereh ter vezali Francijo z drugimi državami in te zo-'et med seboj. Ti vlaki bi bili sestavljeni iz vagonov posebne konstrukcije, ki hi mogli nositi do oO ton bremena. Lastnik bi bilo neko francosko podjetje. Arbelle je ta načrt predložil tudi že nekaterim drugim vladam ter bo potoval iz Belgrada tudi v druge prestolnice, da pojasni ta načrt. Minister dr. Jankovič je sprejel načrt s simpatijami ter mu je načeloma pritrdil. Zadeva se bo proučila v prometnem ministrstvu ob sodelovanju prizadetih krogov. Definitivna odločitev bo padla v mednarodni železniški uniji, katere član jc tudi naša država.
AMERIKA BO ZAHTEVALA PLAČILO ZASEDBENIH STROŠKOV.
AVashiugton, 2. marca. (Izv-) Državni minister Mellon je včeraj na konferenci izjavil, da bo Amerika obstala pri tem, da sc stroški zasedbe plačajo. V včerajšnji komisijski seji za ugotovitev" stroškov" je izrekel ameriški zastopnik, da hoče biti Amerika plačana v gotovini in ne v stvarnih dajatvah.
MILANSKI NACIONALISTI PROTI ZDRUŽITVI S FAŠISTI.
Milan, 2. marca. (Izv.) Milanski nacionalisti so sc na nekem ljudskem shodu izrekli proti združitvi s fašisti. Seja je bila burna, ker sta obe struji močno trčili druga bb drugo. Na koncu je zmagala skupina, ki je proti združitvi, rekoč: politični značaj nacionalizma se mora ohraniti. Ljudski zbor je hotel nato sklicati neodvisnost strančnega odseka milanskega, toda hrup opozicije, ki je bila za združitev, je preprečil vsak sklep. V milanski provinci sc je 23 odsekov nacionalistične stranka izreklo proti združitvi.
REŠITEV RIMSKE KRIZE.
Rim, 2. marca. (Izv.) Državni podtajnik Acerbo, ki dobro pozna Mussolinija, je povedal nekemu časnikarju, da je rešitev kapitolinske krize blizu. Acerbo je omenil čase, ko je bil v Rimu še »praefectus ur-bis«, ki je za odsotnosti konzulov in kasneje cesarjev imel sam vso upravo in vojsko oblast. Nadalje je Acerbo pokazal na vladno obliko, ki je po njej vladal v srednjem veku »senator illustris«. Mussolini hoče rešiti vprašanje popolnoma po rimsko.
Naša skrinjica (NLS) v voli vnem okrožju Ljubljana— Novomesto (dežela) je tretja — 3.
da naj ne pusti tega moža preblizu, istočasno pa so pod neko neodojljivo silo njene ustnice izrekle prijazno povabilo na poset v Maitlaud Ga-.-Ulc. Povabilo, katero je ponovil trdi lord Maitlaud, kateremu jc šlo zato, da ostane v stiku s tem vplivnim Amerikancem.
Dr. Glosin se je zahvalil za prijaznost. Povabilo je sprejel s pridržkom. Najpreje da ima opraviti v Londonu. Potepi da pride rad v Maitlaud Castle. Vojna in vojna nevarnost... on sc je smejal. Ameri-kansko ljudstvo da se ne namerava spustiti v vojno s sorodnimi Britanci. Psovanje po časopisju pa še dolgo ne pomenja vojne.
Lord Maitlaud jc šel direktno na cilj. Razburjenje amerikanskega časopisja da je povzročila tatvina nekega letala. Amerikansko časopisje je trdilo, da so udeleženi Angleži. Alje že zadeva razjašnjena?
Dr. Glosin je postal redkobeseden. Tatvina omenjenega letala da še ni popolnoma razjasnjena. Gotova opazovanja pa da vodijo na gotov sled. V navzočnosti tolikih go-
stov o stvari ni hotel povedati več. Toda lord Maitlaud je razumel, da mu hoče Amerikance povedati meri štirimi očmi več, stvari, ki zahtevajo največje diskrecije.
Zunaj so se tekme nadaljevale. Medigra z brezmotornimi letali je bila končana. Viskont Roberts jo je na svojo žalost moral preživeti, ne da bi mogel s kom staviti. Mrtvo je sedaj valovalo vodovje Solenta. Toda s stop-urami v rokah so čakali sodniki. In sedaj... Bliskovito se je pognala velika riba iz morja, razpela dvoje kril in zletela v višave. Prvi letalec-potapljač se jc zopet dvignil. Kakor predpisano v tekmovalnih pogojih, se jc dignil v višino desetti-sočih metrov, prešel v drsalni polet in se lahno vlegel na valove. Še med tem, ko sc jc prvi polagoma spuščal navzdol, je že šinil drugi letalec-potapljač iz morja proti nebu. V kratkih 'Tesledkih so sledili ostali. Konštrukcije so sc izkazale kot prvovrstne. Ono malo sekund, katere je moral eden ali drugi potapljačev iskati svojo bojo pod morjem dalje od ostalih, je odločilo.
(Dalje prih.)

Štev. Ž6. __________ L J U D 8 K I D M E V N I K
Politične vesti.
/ 4* „Slovenčeva44 sramota. Pod
teiii naslovom je objavil „Slovenski Narod" uvodnik, v katerem ostro obsoja „Slovenca", ki je, kakor znano, skozi roke samega prošta Andreja Kalana sprejel pred 25 leti od barona Gaiitscha pettisoč goldinarjev podpore. „Slovenski Narod" označuje to činjenico samo na sebi kot sramotno za prizadeto gospodo, četudi ' se postavlja na temelj lastnih Kalanovih priznanj. — Hudo sramotno je pa na vsak način ono, česar prošt Kalan noče priznati, kar je pa vseeno res. namreč, da je ravno isti prošt Kalan pozneje prišel naravnost prosit za nadaljno podporo za „Slovenca", sklicujoč se na globoko pasivnost lista in ne da bi stavil kak pridržek glede politične vezanosti lista, tako da je bil „Slovenec" takrat popolnoma naprodaj dunajski vladi. Le okolnosti, da dr. Šušteršič ni ugodil prošnji, se je zahvaliti, da dunajska vlada ni dobila glavnega glasila SLS popolnoma v svojo oblast. — Kalanovi izgovori so pa sama lažnjiva zavijanja, ker je povsem jasno, da gospod prošt dobro ve, kako se je stvar v resnici vršila.
+ Koroščeva „Volkspartei" ...
Ko smo nastopili s svojim programom pod imenom Narodne ljudske stranke, je naziv „Narodna" tako zbodel „Slovenca" v oči, da se ni mogel vzdržati svojih običajnih
Ime^emske iresti.
*	D’ Annmizio — turški paša.
Turška vlada je imenovala Gabrijela D’ Annunzia za častnega glavnega komandanta celokupne turške armade in mu dala čin paše. Odslej sc bo imenoval D’ Annunzio paša. D’ An-nunzio je baje pripravljen oditi na bojišče v Malo Azijo. Najbrže bi radi Turki kopirali italijanske zmage v Abesiniji ali pa pri Kobaridu.
5 Beda duševnih delavcev. Nemški državni gospodarski svet sc je pečal z vprašanjem svobodne izvolje zdravnika, ki naj se zakonoma uvede pri bolniških blagajnah. Bolniške blagajne so tozadevno zakonito 'ureditev odklonile. Svobodna izbera zdravnika da se more uvesti samo sporazumno z organizacijami bolniških blagajn in zdravnikov. Toda sistem fiksirane zdravniške izbere daje bolniškim blagajnam večje koristi. Zastopniki zdravništva so se izrekli za zakonoma ustanovljeno svobodno izvoli o zdravnika. Tudi večina zavarovancev je smatrala osebni moment v odnošajih med zdravnikom in pacijentom za merodajen in je želela prosto izbero zdravnika. Zastopniki prostih poklicov so prav tako podpirali zakonito ureditev organizirane proste izvolje zdravnikov, kajti sicer bi bil zdravniški poklic v prihodnje nemara komaj eksistenčen. Zastopniki delojemalcev so sc bali preobremenitve bolniških blagajn, ki zadene v sle d tega tudi zavarovance zaradi svobodne izbere zdravnika. Z večino glasov je bil končno sprejet predlog: „Nosilci socialnih zavarovanj (bolniških blagajn itd.) naj pospešujejo zakon, ki uvaja organizirano svobodno izvolio zdravnika."
*	Ruski dolg Angliji. Zastopnik trgovskega urada sc je na vprašanje v
— Umrl je včeraj popoldne zln-tomašnik Karel Klin a r , upokojen ekspozit, ki je bival zadnji čas v Ribnici. Pokojni je bil roj. 4. nov. 1836 v Tržiču, v mašnika posvečen 1. 1863. Letos bi obhajal biserni jubilej mašništva, a ga je smrt po dvadnevni bolezni prehitela. Služboval je kot kaplan na Jesenicah in v Košani, nato je bil 6 let kurat v št uri ji na Vipavskem. Bil je 40 let duhovni oskrbnik v božjepotni cerkvi pri Novi Štifti. Glazbeno nadarjen se je tudi bavil z godbo do zadnjega, dasi sta mu vid in sluh docela opešala. Na harmonij je igral še v sredo popoldne. Kot komponist-samouk se je proslavil z znano pesmijo »Le enkrat bi videl...« — Pogreb bo v ponedeljek v Ribnici ob polenajstih d op. — R. i. p.!
— Umrla je 2. t. m. na, Kaninu ga. Roza Šuklje, soproga dvornega
neslanih opazk in sumničenj. Na to smo se spomnili, ko smo zdaj izvedeli, da so izdali klerikalci volivni proglas — na N e m c e pod krilatico: „Das Programm der Volkspar-tei", kjer so vsi slovenski vzori namah pozabljeni, zatajen sloveti-s k i naziv in program. To je iskrenost! V včerajšnjem uvodniku smo dokazali tudi, kako klerikalci kar vsevprek obljubljajo, „kakor ravno kaže". Radovedni smo samo, kako bodo ustregli s tem Slovencem in izpeljali to sijajno svojo kolobocijo.
4- O trobenti. Vsak človek ima svoj okus — »Slovenčevo« uredništvo pa svoj posluh. Njemu n. pr. ugaja trobenta. Nam pa vendar zgoraj omenjeni instrument ne doni posebno kalofonično, kar nam gotovo ne bo nihče zameril. Ali bi se torej ne dalo rabiti kako blagoglasnejse glasbilo i Recimo tako, ki se iz njega sliši bon ton. Saj imajo gospodje kolegjc veliko izbero. Prosimo!
+ Mešanje konceptov. „Slovenec" od 2. t. m. začne uvodnik „Hujskanje" takole: „Radikali in demokrati, stari ter mladi, dobro čutijo, da bodo 18. marca s svojim Šušteršičem tako po notah tepeni, kakor niso bili še nikoli. Sigurna sijajna zmaga SLS jim bo zmešala vse koncepte." — Kar se mešanja konceptov tiče, priznavamo eselesarjem na vsak način prvenstvo in zmago.
spodnji zbornici izjavil, da znaša dolg ruske vlade Angliji okroglo 688 Bilijonov funtov šterlingov. V tej ogromni svoti pa niso še zapopndene privatne terjatve.
3 Milijardni deficit petrograjskega sovjetskega tiska. Kakor javlja »Rus-press« iz Petrograda, izkazuje sovjetski petrograjski tisk za preteklo leto ogromen deficit v znesku 17 milijard rubljev.
*	Prihodnji kongres francoskih županov bo v Strassburgu. Čas bo odbor šele določil.
*	Angleži in okupacija. »Snnday PictoraL (London) piše: »V pogovoru o Poruhrju je sir Frcdcrie Banbury po pravici izjavil, da sc večina angleškega ljudstva želi držati ob strani naših zaveznikov in se postaviti proti našim sovražnikom.« Mogel bi pristaviti, da angleške ženske še bolj kot moški obsojajo zadržanje Dorning Streeta v rultrski zadevi. Izjave in pretveze vlade, ki skuša razločiti svojo »nevtralnost«, niso napravile nanje nobenega vtisa. Angleške žene ne marajo razumeti, kako moremo ohraniti »nevtralnost«, medtem ko narod pritiska na Nemce, da plačajo, kar so nam dolžni. In ženske imajo popolnoma prav.« — To vest priobčuje z zadoščenjem pariški »Matin«, mi pa brez komentarja.
c Platine v znesku 180 milijonov mark ukradene. Iz Hamborna poročajo, da jc udrl dne 24. februarja v laboratorij »Tbyssen-werkc« mlad rnožki, zagrozil šefu z revolverjem in odnesel platine v vrednosti 180 miljonov mark. Za izsleditev krivca je razpisana nagrada v znesku 8 miljonov mark.
svetnika, v 75. letu starosti. Pogreb se vrši 4. t. m. ob 4. popoldne. N. p. v m.!
— Predčasen odpust od vojakov. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi oni aktivni vojaki, katerih rok poteče 15. junija, odpuste že 15. marca.
— Slika dr. Tavčarja, ki jo je slikal g. akad. slikar Sterle se lahko ogleda v trgovini I iil na Kongresnem trgu. Slika je na-napravijcna z ogljem, rdečo kredo ter akvarelom.
— Odvetniški izpit je napravil s prav dobrim uspehom g. dr. Fran H ubad, svetnik finančne prokurature v Ljubljani.
— Dr. Konrad Šmid, jc imenovan za načelnika tarifnega oddelka v generalni direkciji carin.
—- Prejeli smo hi priobčujemo: Gibanje državnih nameščencev in železničarjev. V petek, dne 1. marca so imeli zastopniki ljub-
ljanskih organizacij državnih nameščencev in železničarjev sestanek, na katerem so ugotovili: 1. Izenačenje draginjskih in sta-narinskih doklad, ki stopi za državne nameščence v veljavo s 1. marcem, obsega tako neznatne poviške, da o omiljenju ne more biti govora, tem manj, ker se nova opredelitev draginjskih razredov ne sklada z draginjskimi razlikami v posameznih krajih in conah, ker so podtiradniške in služi-ieljske katergorije od stanarinskih doklad izključene in ker maksimiranje rodbinskih doklad ni odpravljeno, temveč le v neznatni meri ublaženo. — 2. Železničarjem vlada ni dala niti tega malenkostnega izenačenja. Za 22. februarja zanje predvidena seja finančnega odbora je bila odložena. Železničarji smatrajo tako postopanje vlade za izigravanje. — 3. Združene organizacije enodušno protestirajo proti omalovaževanju svojih upravičenih želj in zahtev. Osnoval se je permanentni akcijski odbor z nalogo, da doseže z vsemi organizacijami v državi sporazum za najresnejšo akcijo v najbližji bodočnosti za izdatno zboljšanje gmotnega položaja vseli aktivnih in upokojenih državnih železniških ulužbencev in delavcev. — 4. Razen tc akcije pa ukrenejo železničarji še posebej takoj resne mere in korake za to, da izvede vlada tudi zanje brez vsakega odlašanja izenačenje draginjskih in stanarinskih doklad. — Združene organizacije apelirajo na vso javnost, da bi upoštevala ncvzciržnost položaja obubožanih nameščencev in jih v njihovem stremljenju podpiralo. — Akcijski odbor.
— Tisočltrskl ialzifikati krožijo tudi pod Mariborom. Policija je zaplenila dosedaj že tri. V afero je baje zapleten tudi neki policijski detektiv.
— Umrl je L t. m. na Bregu pri Celju g. Edvard Rudolf, faktor »Zvezne tiskarne« v Celju, v starosti 39 let.
— Mesto obe. odbornika v občinskem svetu v Celju je radi vstopa v radikalno stranko odložil dosedajni obč. odbornik JDS trgovec Rudolf Stermecki. Na njegovo mesto pride v obč. odbor trgovec g. Ivan Ravnikar.	'
— Mariborska kronika. Dvajsetletni na Bled pristojni Ferjan Gustav se je hotel preskrbeti s platnom in sicer na ta način, da j c 'dne 28. februarja t. 1. ob 10. uri nesel lestev v tekstilni tovarni Sekto in drug na Ruški cesti z nekim 13 let starim fantičem. Ko sta prišla do zida tovarne, je pristavil lestev k tekstilni tovarni Sekto in drug na in se splazil v tovarno. Fantiču je pa dal nalog, da naj pazi na lestvo in ga počaka. Ko si je Ferjan izbral 251 in pol metrov najlepšega pjatna, se jc po isti poti vrnil nazaj k lestvi. Pri lestvi pa ni našel samo fantiča, pač pa tudi stražnika, ki je čuval lestvo. Stražnik je napovedal aretacijo, ter ga peljal na stražnico. Med potjo pa je vrgel Ferjan stražniku platno pod noge, da je padel, Ferjan pa pobegnil. Stražnik je sicer oddal za njim 2 strela, a ga ni zadel. Ferjan vzHc pobegu ni imel sreče s platnom. Bil je pozneje na svojem stanovanju aretiran ter oddan v sodnjiske zapore.
— Izvoz tobaka. Belgrajska »Demokrat ija« prinaša vest, da namerava monopolska uprava izvoziti 1 mil j on kg finega tobaka, ki ga pri nas ne potrebujemo. Proračunjeno je, da se izkupi zanj 20.000.000 frankov.
— Po nedolžnem obsojen in obešen, Jz Subotice poročajo, da je bi! I. 1920. po prekem sodu obsojen in obešen mladenič Juraj Gravala, ki je bil osumljen, da je umoril v neki krčmi trgovca Ivana Kočmara. Sedaj pa je budimpeštansko državno pravdništvo obvestilo okrožno sodišče v Subotici, da je bil v Budimpešti aretiran neki Josip Kaka-KovaČ, ki jc priznal, da je izvršil omenjeni umor. Torej je bil mladenič, ki je bil obsojen in obešen, nedolžen.
— Nedolžen v smrt. Veliko pozornost je zbujal lansko leto samomor prejšnjega upravnika državnih posestev v Topčideru Milana M. Trpkoviča. Imenovani jc bil od nekega preglednika računov osumljen in prijavljen oblastim radi poneverbe 355.000 dinarjev. Trpkovič, ki je bil takoj nato suspendiran, si je iz obima končal sam življenje. Ker pa je bil Trpkovič zelo priljubljen in gotovi njegovi znanci niso verjeli v njegovo nepoštenost, je sodišče odredilo, da se naj knjige še enkrat pregledajo, Tu pa se je izkazalo, da jc prav vse v redu in je bil Trpkovič popolnoma nedolžen. Radovedni
Domače vesti.
Stran 3.
smo, kaj se bo zgodilo sedaj z brezvestnim preglednikom.
— Policijske vesti. Na glavnih vratih Marijinega doma je razbil neznan pijanček, ki je zgrešil liišno številko, s ključem šipo v vežnih vratih, vredno 3000 kron. — V Podobnikovi gostilni v Novem Vodmatu so se sprli in stepli trije fantje veseljaki. Pomirjevalec France Renčelj je dobil za plačilo udarec z litrom po glavi s primerno opazko: „Kaj se vtikaš v naš špetir." Boli ga še danes glava, kdo pa ga je udaril, ne ve, trojica je namreč zopet edina in noče o tem ničesar vedeti. — V Pezdirjev! gostilni na Ižanski cesti 7 je povzročil znan izzivač Ižance Josip Sur k dne 24. februarja velik škandal in napravil gostilničarju občutno škodo. Štirka bodo dali zopet za nekaj časa v primerno hladilnico. — Na policiji se je zglasil nekdo in javil, da je bil okraden. Napravila se je potrebna poizvedba, ki je končala s tem, da so oškodovanca, ovaditelja, prijeli kot tatu lastnega in tujega blaga. — Neznani veseljaki so v veselem razpoloženju napravili šalo in so odnesli privesek mostne tehtnice na Vidovdanski cesti. Privesek Je bil vreden 1500 dinarjev in ga še do danes niso našli. — Ipred grabelj pod jezom papirnice v Vevčah so potegnili iz vode utopljenko, staro okrog 30 let, skoro brez obleke in že tako nagnito, da je morala ležati že 3—4 mesece v vodi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Dobrtmjah.
— čevlje kupujte od domačih tovare« tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
PRENOS JUDENBURŠKIH ŽRTEV V DOMOVINO.
V	maju leta 1918. je bilo po prekem sodu v Judenburgu ustreljenih 6 vojakov bivšega 17. pp.
Zemeljski ostanki ustreljenih žrtev so pokopani v Judenburgu.
Za upori v čeških polkih je sledil upor v slovenskih polkih in bataljonih. Nemško in rnažarsko vojaštvo pa je ostalo trdo in ncomajcno v globoki zavesti, da so morajo strahote vojne nadaljevati, ker gre za koristi nemštva — proti koristim Slovanom.
V	dušah slovenskih vojakov je zažarela iskra odpora proti duhu, s katerim je bilo prcnasičeno stremljenje nadaljevati vojno do najskrajnejših sil, proti duhu germanskega in mažar-skega nasilja. Duša našega preprostega kmetskega sina je zaslutila, da je prevarana in da krvavi le za tuje koristi. Zavestno in podzavestno je šlo skozi srca slovenskih vojakov prepričanje, da Avstrija ni naš pravi dom, da je ona naša zatiralka, ki ni vredna ljubezni naših src, u danosti naših duš in zvestobe v naših dejanjih.
V	mislih naših vojakov je dozorela volja in hotenje po narodni svobodi, po lastni državni individualnosti.
Temu svojemu notranjemu razpoloženju so slovenski vojaki dali videti izraz z uporom 17. pp. v Judenburgu. Ta upor je v slovenskem narodu še globlje zrahljal vero v Avstrijo in je ustvaril in utrdil tla, na katerih je mogel dozoreti razpad monarhije in na katerih je vzcvetela svobodna jugoslovanska država.
V	Judenburgu ustreljeni slovenski vojaki so se zgrudili kot žrtve na žrtveniku za našo svobodo; padli so za večno stalne ideale prave kulture, izkrvaveli so v boju svobode z nasiljem.
K tein mučenikom svobode hite ob petletnici naše misli!
Njih spomin no more narod lepše proslaviti in svoje globoke hvaležnosti ne izrazitejše pokazati, kakor da povzroči prevoz njih zemeljskih ostankov iz mrzle tujine v domačo grudo, da jim tu postavi dostojen spomenik in da leto za letom roma na njih grobove iskat bodrila v težkem boju za narodovo srečo in blago!) it.
Inicijativa za to misel je izšla iz vrst bivših vojakov 17. pp., ki so za izvršitev opisanega namena ustanovili izvrševalci odbor.
Dnevi prevoza in pokopa juden-burških žrtev morajo biti veličastno počeščenje spomina naših najboljših sinov in veličasten izraz sreče naših sre, da živimo v svobodni lastni državi; ti dnevi morajo biti praznik sve-
Gospodarstvo.
čane obnove prisege, da hoćemo za ohranitev in poglobitev te svobode dati vse najboljše sile svojega razuma iu svojih rok. V teh dneh mora v celem našem narodu vznova x’splamteti oni plamen, ki je žarel v oktoberskih dne leta 1918. Naša srca morajo postati kresovi vrh naših gora, vidni daleč tja v notranjost vseh tujih držav. V teli dneh 1. 1918. Naša srca morajo postati volja naroda živeti svobodno v svobodni državi. Ti dnevi morajo ostati amulet naših sre, blagoslov matere na težko pot v veliko narodovo politično, gospodarsko in kulturno bodočnost.
Prevozu in pokopu judenburških žrtev je treba dati veličasten zunanji sijaj; tega čina pijetete in te manifestacije za našo svobodo se mora udeležiti ves narod po svojih najboljših zastopnikih. Radi tega se -podpisani odbor obrača na vse politične stranke, na vsa naša najvažnejša kulturna zastopstva, na gospodarske organizacije, na narodna in stanovska društva, telovadne organizacije, na vse, kar predstavlja narodovo politično, kulturno, gospodarsko in socialno življenje, z uljudnim predlogom, da osvoje v dopisu izraženo misel in da se kot vrhovno institucije narodovega udejstvovanja odločijo s svojim enotnim in složnim sodelovanjem dvigniti sijaj za-niišljenega vsenarodnega čina hvaležnosti do onih, ki so za našo boljšo bodočnost žrtvovali svoja mlada življenja.
Svojo izdatno pomoč sta obljubila predstavnika civilne in vojaške oblasti, gospod pokrajinski namestnik in gospod divizijonar dravske divizijsko oblasti. Gospod pokrajinski namestnik je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo.
Istočasno s prevozom in pokopom se ima izvršiti odkritje velikega nagrobnega spomenika in sicer namenjenega vsem, ki so se zgrudili in umrli v odporu proti nasilju za našo svobodo, kot vidno znamenje našega suženjstva in vstajenja,
Podpisani odbor je skromnega mnenja, da bi predstavniki političnih strank, kulturnih organizacij, narodnih in stanovskih društev in telovadnih organizacij tvorili širši odbor, ki bi podpisal oklic na narod in v čigar imenu bi se cola m išči izvršila.
Odbor si dovoljuje izraziti prošnjo, da bi omenjene institucije blagovolile izraziti svoje soglašanje s stavljenim predlogom in da bi označile osebe svojih predstavnikov, katerim hi si podpisani odbor dovolil predložiti v podpis oklic na narod in katere bi tvorile predlagani širši odbor, čigar željam bo podpisani izvrševalni odbor podredil svoje delo.
Odbor za prenos 1. 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov biv. 17. p. p.
g Nova jugoslovanska bauka na Reki. »Slavenska banka« otvori v kratkem na Reki podružnico.
g Novo delniško društvo v Som boru. Pod imenom »Pira« se osnuje indu-strijsko-poljedelsko delniško društvo, ki ima več zastopstev nemških vele-tvrdk za vso kraljevino.
g Falsificirane lire. V Splitu je bil aretiran mornar, ki je zamenjaval potnikom falsificirane bankovce po 50 lir ital. Zaplenili so mu tisoč komadov.
g Dohodki od kolkov in drugih državnih taks so znašali meseca januarja 39 in pol milijona dinarjev, za 10 milijonov dinarjev več kakor istega meseca lani.
g Trgosko-obrtna komora v Osjeku se bo konstituirala 22. marca t. I.
g Trgovinska pogodba z Albanijo, s katero je že vzpostavljen ves promet, pripravljata naša in albanska vlada.
g Naš trgovski muzej v Solunu. Nasa trgovsko-industrijska komora v Solunu je dokončala instalacijo permanentne izložbe naših proizvodov. Komora se obrača na vsa eksportna podjetja, da pošlje vzorec in podatke o pogojih na naslov: Direction de la Chambre de Commerce et d" Industrie da Royaume des Serbes, Croates et Slovenes, Salonique, Stoa Hadži Osman No. 6.
g Ugoden potek pogajanj južne konference. Po vesteh, ki smo jih dobili doslej, so pritrdili vsi zastopniki zlati klauzuli in bodo torej vse obligacije zlati papirji. Obrestovale se bodo pa najmanj ,".G0 frankov in največ 4.G0. Tudi amortizirane bodo v zlatih frankih in lahko tedaj celo prese-
žejo vsoto 100 zlatih frankov. Le zaostali kuponi bodo bonificirani v francoskih frankih.
BORZA.
Zagreb, 2. marca. (Izv.) Devize: Dunaj 0.141-0.143, Bruselj 525 - 0, Budimpešta 3.35 — 3.40, Italija 474 — 481, London 466 — 472, Newyork ček 98.75 - 99.75, Pariz 590 — 602.50, Praga 295 — 299, Švica 1855 — 1875, Varšava 0.23 — 0.25. Valute: Dolarji 97 — 98, avstrijske krone 0.J38 — 0, franc, franki 0 — 600, funti 0 — 240, lire 465 — 470.
Dunaj, 2. marca. (Izv.)Belgrad 719 -721, Berlin 3.15 — 3.25, Budimpešta 22.55 do 22.65, London 334.300 — 334 — 900, Milan 3406 — 3414, Newyork 71.175 — 71.325, Pariz 4294 — 4306, Praga 2107 — 2113, Sofija 411.50 — 412.50, Curili 13.345 do 13.375.
Curih, 2. marca. (Izv.) Berlin 2.35. Holandija 211, Newyork 533.375, London 25.09, Pariz 32.35, Milan 25.60, Praga 15.80, Budimpešta 17.75, Zagreb 5.35, Bukarešta 2.50, Sofija 3.10, Varšava 1.25, Dunaj 74, avstrijske krone 75.
DANAŠNJA PREDBGRZA.
Zagreb, 3. marca (Izv.) 1 dolar 95 do 96 Din, 1 funt sterl 461 Din, 100 fr. frankov 590 Din. 100 sv. frankov 1830 Din, 100 mark 0.43/1, 100 av. kron 0.138, 100 č. sl. 293 Din, 100 lir ital. 488 Din.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima sialno v zalogi vsako množino.
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja 1’etra trg 8. Telefon 220.
Narodno gledališče.
DRAMA.
Sobota, 3. marca: Vollček. Delavska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. marca: Za pravdo in srce. — (Ob d. uri popoiudrre.) Izven.
Ugrabiiene Sabinke. — (Ob 8. uri zvečer.) Izven.
Ponedeljek, 5. marca: Idljot- Red B.
OPERA.
Soboto, .3. marca: Nižava. Red B.
Nedelja, 4. marca: Tosca, izven Ponedeljek, 5. marca — zaprto.
gi Gospod Danilo nastopi v nedeljo, dne 4. marca v „Ugrabljenih Sabinkah11 kot gle-datiški ravnatelj Emanuel Stricse. Gospod Danilo, ki je svoj čas s svojo gledališko trupo prepotoval v počitnicah skoro vso današnjo Jugoslavijo, bo v tej vlogi naše občinstvo gotvo zelo zanimal, tembolj, ker je na takih umetniških potovanjih neštetokrat delil usodo Striesejevo.
gl Mariborsko narodno gledališče proslavi danes dvojni jubilej našega skladatelja Viktorja Parme: 65 letnico njegovega rojstva in 40 letnico njegovega skladateljskega udejstvovanja.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasniku nasL v Ljubljani.
katere p ednoili daje noša
„8 ER SO M"
Nagradna tekma.
guai naptinifcov ta „B E R S O N” gimd petp'.atcv ?
Velika ob jaMjcnosi katere uriva e naši gina! napetclki, i.aker huli gnmijpotn'ati dala nam je pevad, da za eajbo jit
odgovore na gorrije vprašanje raapfšctao sledeče ne^rade:
1.	aagrada....................2088	Dinara
2=	nagrada....................1668	Dinara
3,	nagrada.................... 388	Dkara
38 načrad •  ...............po lOS Dlaara
50 cagrad...................p* SO Bicrra
Odgevoii Et z i»"B3 naznaka imena ic teine adres* pefiijaielja miavijaja do 15. epri’a 1.1. sa časov;
£58$@£4 Kancu d- d. Za&rffib Vibunu« trg šltv. 7.
Odgovore bede presodil eder, ;«ry rekiatsaik strektv« .r kov, a imena sagrajenib te bodo oaznaetia v daevotkiii.
8 ER SOK Kati-uk $5. H,
Vilrenov trg 7-

Prometni zarad za premog
d. d. Ljubljani
pistjclssj«. Iz slo ven. gmemogovniliov
W Melesijskia š&ntjassšfcl m !j iHtasreljski pr-esneg
vseh kakovosti v celih vagonih po rlginalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
|	teztBsii premog in hohs esniz erste io eutap iztora
ter priporoča posebno
b la čEbasietašlii in eegititi tele za lisami is deaačo | uporaba, teiiiki premog, črni primog in brikete.
Naslov:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG 6. fl. ceatrals v Ljubljani, m Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Račka).
m
m
e
m
m
m
n
n
B
m
m
m
n
m
m
m
m
E
m
m
m
El
e
m
m
E
i§
H
IBHBBBBBHBBBBB^BE^BEE^
5B*s«««e*te*,FssRa;es*aeBKEeeEEteHBate*aeBaa**eB*!ieiia*Eeaae.- ■■Bi8ieeeeBBaee*eEsiieeeeeeeeeB.|
Icrrerno. D Z D IS M TT dobri
S5ES.
zsoise
se
povsod
Bi 2SR3
V
• 5
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih stroj, po ceni.
F. BATJEL, Ljubljano, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajl ranjez ognjem in ponlkianjo dvoLolesa, otrvSUI vozič. i, eivalm stroji in razni stroji.
===== „TRIBUNA'« =
Tovarna dvoko’eo In otroSklh vožičkov.
Ljubljano, Karlovška cesta 4. — Zvonurska ulica 1.
STARE KOVINE
(BAKER, MEDENINO, ALUMINIJ itd.) kupuje po najvišjih cenah v vsaki množini železninska tvrdka
Breznik & Fritsch
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1.
S Kit
I
1
a
a
i
i
i
Jilfiisli montassh družba z o. z.
import.
Ljubljana, Zvonarska ulica5. (L). Telefon št, 9.
Brzojavi: „Montana". Prodaja in kupuje na debelo vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rud., faž. in kem. stroko.
Elspapt.